Poštnina plačana v gotovini
ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Posmrtno hvalisanje je teden izmed vzrokov, da je zgodovina tako lažniva.
Tit Livij, starorimski zgodovinar
Leto IX.	1	jubl	jana, 24. junija 1937 Štfev. 25.	Danes: 10 strani
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32. Poštni predal Št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: teta 20 din, 1 /> leta 40 din, 1/» teta 80 din. V Italiji na leto 40 lir« v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2ll% dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in Širina 55 mm) din 7#—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka 1 beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.				
CAMILLE CHAUTEMPS, novi predsednik francoske vlade
V Ljubljani, 23. junija. In spet so Francozi doživeli odstop svoje vlade, že stote, odkar imajo tretjo republiko (od 1.1871.): socialistični ministrski predsednik Leon Blum je komaj dober teden dni po veseli proslavi prve obletnice svoje vlade odstopil pod pritiskom nezadovoljnega senata.
če primerjamo dolgost Blumove vlade s povprečjem tretje republike, slika še ni preveč slaba za Blu-ma: pred njim je prišlo na vsakega izmed njegovih 99 prednikov pičlih osem mesecev vladanja, na Bluma torej za dobrih 50% več od tega povprečja. Tudi primerjava s 35 povojnimi kabineti od januarja 1920 (po odstopu Georgesa Clemenceauja) Leonu Blumu ni v sramoto: kajti samo druga in tretja Poincarejeva vlada sta bili daljši od njegove (15. I. 1922 do 29. III. 1924 in 23. VII. 1926 do 11, XI. 1928), Brianda (16. I. 1921 do 15. I. 1922) in Lavala (27. I. 1931 do 13. I. 1932) je pa Blum celo pustil "'a seboj.
Toda ta »dolgo«živostni uspeh dovčerajšnjega francoskega ministrskega predsednika znatno skopni spričo velike, vladanja zmožne večine, s katero je Blum razpolagal v poslanski zbornici; saj je imel skupaj z radikali in komunisti toliko mandatov, da so mu nekateri prerokovali neogroženo vladanje cela štiri leta, t. j. do konca sedanje zakonodaje. Prišlo je pa drugače.
Leon Blum se je spotaknil ob senatu, t. j. tisti ustanovi, ki menda nikjer na svetu ne igra tako izrazito svoje prave vloge korektiva in rešeta za zbornične sklepe kakor baš na Francoskem. Ljudska fronta, ki vlada v poslanski zbornici, ima tudi v senatu večino, le da imajo tamkaj radikali večjo besedo. In glej: baš radikali so se skup 2 opozicijo uprli Blumovi zahtevi Po izrednih finančnih pooblastilih in pritisnili Bluma ob zid. Zakaj? Ker so siti ljudske fronte? Ker si zele spet desničarske vlade?
O, ne. Le to je, da sede v se-ha.tu večidel zreli, nasičeni starejši možje, ki so si že vsi utegnili spraviti na stran sadove svojega dolgega plodonosnega dela — kar pri vseh poslancih še ne da trditi, posebno kajpada pri mlajših — in jim zato seveda ni vse-ei\o, ali vrednostni papirji rasejo aJi padajo, ali se frank čvrsto drži, so državne finance zdrave ali j}®. Da je ta njihova zasebna skrb "Kratu tudi skrb za splošni blagor, J« v državi, kjer je tako zelo razbit srednji stan in v njem smisel varčevanje in »rente«, skoraj
sia
^nio po sebi razumljivo.
Stvar je torej na kratko tale: Ko je Lčon Blum lani v juniju prlsel na vlado, je brez odloga za-
Hazgleil p© svefu
Francozi so spet dobili novo vlado
Senat Je strmoglavil L6ona Bluma zaradi čedalje večjega državnega primanjkljaja. Zakaj Je mislil Neurath priti v London In zakaj se je tako na lepem premislil
čel izvajati svoj program. Ko je letos v juniju odšel, je bil ta svoj program v znatni meri izvedel, v blagor in korist delovnega stanu, najsi bodo to že ročni delavci ali uradništvo. Francoski nameščenec pred Blumom ni smel niti sanjati n. pr. o plačanem dopustu — torej o stvari, ki se zdi nam v Srednji Evropi kar sama po sebi umevna. Francoski delavec je do junija 1936 poznal 40urni tednik samo kot lepe, a zanj neizpolnjive sanje.* Navedli smo samo dve najbolj vidni med neštetimi socialnimi reformami, ki jih je izvršila Blumo-va vlada, da si bodo naši bralci ustvarili nepristransko sliko o njenem ustvarjalnem delu. (Da se je n. pr. 40umi tednik izpridil v 5-dnevni tednik, ni toliko kriva Blu-
naj pa spet zadrgne državno blagajno za pravkar s tolikimi slavospevi izglasovane socialne dajatve? Ali naj omeji izdatke za oboroževanje? Ali naj pa uvede nove davke in morda celo oddajo premoženja?
Blumova vlada je hotela to kočljivo nalogo rešiti sama, brez nadležnega vikanja in kritikovanja, poslancev in senatorjev in nato šele, čez kaka dva meseca, predložiti svoje sklepe parlamentu v odobritev. V ta namen je vlada prosila narodno zastopstvo za pooblastilo, da bi smela urediti finančni problem v določenem, po parlamentu vnaprej dovoljenem okviru. Poslanska zbornica je ta pooblastila izglasovala, senat je pa hotel znatno utesniti njihov okvir.
govih ust drugačne, oholejše besede: dokler ne bodo nacionalisti iz-vojevali popolne zmage, dotlej ne more biti niti govora o ukinitvi sovražnosti. Odkrito povemo: bali smo se, da bo tako prišlo. Ne morda kot prijatelji republikancev; že nekajkrat smo tehtno podčrtali, da je naša naloga in dolžnost, nepristransko informirati svoje bralce o dogodkih po svetu. Toda še tako navdušen Francov pristaš bo moral priznati, da je nacionalistični general imel zdaj, po zavzetju Bilbaa prelepo priložnost, ponuditi preko nevtralcev roko svojemu hrabremu nasprotniku in si tako pridobiti nevenljive zasluge za končanje bratomornega klanja.
Vojna gre torej dalje in ni ji videti konec. Po najnovejših na-
Leon Blum bere žurnalistom sklep o odstopu svoje vlade.
mova vlada kakor objestna nepopustljivost ekstremnih delavskih organizacij, ki jim je moral Blum hočeš nočeš popustiti.)
Seveda so se kaj kmalu pokazale tudi senčne strani teh reform. Pokazalo se je vnovič, da brez nič ni nič in da vsako izboljšanje nekje rodi poslabšanje. Blumove reforme so terjale denar, neizmerne denarje, milijarde za milijardami. Kje naj se te milijarde vzamejo, ko je pa državni proračun že tako defi-citen, da je joj? Ali naj vlada najame novo državno posojilo? Ali
* Ko to pišemo, nam prihaja v spomin ljubka zgodbica, ki smo jo prav te dni brali v pariških listih.
Lčon Blum pošilja svojo obleko likat h krojaču Benchozu. Ko je pred nekaj dnevi segel v žep svojega lepo zlikanega suknjiča, je ves začuden našel v njem preganjen listič. Razgrnil ga je in bral:
»Nameščenci tvrdke Henchoz prosijo, da bi smeli obleke vaše ekscelence zastonj likati. Zahvaljujejo se vam, gospod predsednik, za plačani dopust in za 40urni tednik.«
M*#*, t-ssžss« ■* •	v.
k,'ižarka »Lelpiig«, ki jo jc baje obstreljevala valencljska torpe-> uradi tega Incidenta je Neurath odpovedal obisk v Londonu.
Blum na to ni maral pristati in je rajši odstopil.
*
Novo vlado je sestavil dosedanji državni minister v Blumovi vladi in že dvakratni premier, ugledni radikalski voditelj Camille Chau-temps. Ker je v sedanjem parlamentu dela zmožna samo levičarska vlada, se seveda tudi Chau-tempsov kabinet naslanja na ljudsko fronto.
Da to tudi na zunaj pokaže, je vzel novi predsednik v svojo vlado do malega iste ministre, kakor so bili v Blumovi vladi — le dai'itve-no jagnje, t. j. finančnega ministra, je moral kajpada položiti senatu na oltar.
Po padcu Bilbaa
Baskovska prestolnica je torej v Francovih rokah. Nihče ne vpraša, kako so jo nacionalisti zavzeli; ali so Španci sami prispevali levji delež ali tuji prostovoljci; ali so jo osvojili z lastnim smodnikom, tanki in bombniki, ali ne. Svet sodi dandanašnji samo uspeh, in ta se generalu Francu nikakor ne da odreči. Za Malago je Bilbao drugi triumf nacionalistov — če nalašč prezremo Badajoz žalostnega spomina. Madrida sicer oba skup še zmerom ne odtehtata, toda republikanci naj se zavedajo, da je to zanje kaj jalova tolažba. Kajti tisti dan, ko se bo Francu posrečilo podjarmiti ves baskovski narod do zadnjega moža, tisti dan se bo neizogibno začela pisati usoda tudi Madridu — če se dotlej vendarle ne sporazumejo evropske velesile in ne napravijo konca državljanski vojni na španskem.
Zadnjič, tik pred padcem Bilbaa, smo se spomnili Francovih besed: kakor hitro bo baskovska prestolnica v njegovih rokah, bi bil pripravljen na pogajanje za sklenitev premirja. Te dni smo brali lz nje-
cionalističnih poročilih je Franco prodrl baje že 30 km zahodno od Bilbaa. Republikanci okoli Madrida, na Guadalajari, pri Huesci in pred Granado se pa ne ganejo. Primanjkuje jim za ofenzivo prepotrebnih topov, tankov, letal. Francozi so neznanski birokrati, čeprav dan za dnem iznova doživljajo rezultate v z 1 i c nadzorstvu na špansko vtihotapljenih granat, strojnic in bombnikov, se sami po šteno drže duha in črke sprejetih obveznosti: francosko-španska me ja je za take reči zaprta, človek bi se odkril pred tolikšno poštenostjo... ko bi le vedel, ali je ta birokratska vrlina naši stari in izmučeni, pa zraven tolikanj pokvarjeni Evropi še kaj v korist...
Pretresljiv intermezzo:
Ko je 500 baskovskih otrok, spravljenih v taboriščih pri Southamptonu, slišalo po radiu, da je Bilbao padel, so od neznane groze vsi zbežali v okoliške gozdove. Morali so male siromačke iskati s plamenicami pozno v noč, preden so jih spravili nazaj v taborišče. Oko-
LfcON BLUM, odstopi vši predsednik in novi pod* predsednik francoske vlade
11 150 so jih pa našli šele drugi dan, vse drgečoče in preplašene.
Neki zdravnik je povedal, da je. nesrečne begunčke očitno obšla kolektivna blaznost, ko so slišali no-, vico o padcu Bilbaa...
Neurath v London general Beck v Pariz
Vse je bilo že lepo pripravljeno: nemški zunanji minister pride na obisk v London, načelnik nemškega generalnega štaba general Beck se odpelje v Pariz — nato bosta pa nemška gosta zamenjala vlogi; tako bi se v nekaj dneh z osebnimi stiki do malega nevtralizirala elektrika, ki se je zadnja štiri leta nabirala na meji med Nemčijo in Zahodom.
In je spet nekaj vmes prišlo, incident, ki ga ni nihče pričakoval: nemško bojno ladjo »Leipzig« je baje napadla neka valencijska torpedovka in streljala vanjo, čeprav je ni zadela. »Baje« smo rekli zato, ker tega incidenta živ krst ni videl in ker ni na nemški ladji niti sledu kakega obstreljevanja. Ne bi bilo torej izključeno — vsaj teoretsko — da so si Nemci iz bogve kakšnih razlogov ta incident na lepem izmislili. Gotovo je le to, da zahteva zdaj Berlin sankcije in da so Neu-rathov obisk v Londonu odpovedali, češ da mora zunanji minister zaradi napetega zunanjepolitičnega položaja ostati v Berlinu.
V Londonu so zaradi odpovedi nemškega obiska hudo užaljeni. Pravijo, da tako ugodne priložnosti za prijateljske pogovore med Angleži in Nemci že štiri leta ni bilo. London je bil pripravljen pozabiti, da je Berlin leta 1935. sporočil angleškemu zunanjemu ministru Simonu, ko se je odpravljal v Berlin, naj pride šele čez teden dni, Pripravljen je bil pozabiti, da je Neurath februarja 1936 obljubil v Londonu, da se Nemčija ne bo dotaknila locarnske pogodbe — natanko štiri tedne nato so pa nemški vojaki vkorakali v Porenje. Pripravljen je bil pozabiti netaktnost nemškega londonskega poslanika v. Ribbentropa, ki na angleško noto mesece in mesece ni odgovoril. Pripravljen je bil naposled pozabiti bombardiranje Almerije — zato je pa doživel novo berlinsko netaktnost.
Kakšno nalogo sta imela prav za prav nemška obiska v zahodnih prestolnicah?
če smemo verjeti navadno dobro poučeni Genevievi Tabouisovl v pariškem »Oeuvru«, sta bila oba dogodka v zelo tesni zvezi. Nemčija je zadnje mesece, posebno po izglasovanju ogromnih novih obo-
Nadaljevanje na 2. strani
M
NEGO ZOB
)e oznaka Se bol) Izpopolnjenega ODOl.A, katerega antiseptično delovanje |e Se v več)! meri zvišano. Bakteriološke In klinične preiskave so znanstven* dognale, d« OOOL, uničuje bakterije.
Kronika preteklega tedna
/Ljubosumnost čebele
(Kako se je iznajdljiva kmetica maščevala nad svojim možem
Stara Kanjiža, eredi junija.
Poljedelec Jovan Salkan se je bil Sporočil e prikupno, a ljubosumno Rozalijo. Zakon je bil srečen vse dotlej,
(dokler ni začela Rozalija dvomiti o (zvestobi svojega moža. Ta ljubosum-Inoet ni bila neutemeljena, kajti Sal-'kan se je bil zares zagledal v neko mlado sosedo. Prijatelji in domači so iRozaliji večkrat dejali, naj na moža [malo bolje pazi.
j Da bi se o vseh sumničenjih in 'obrekovanjih sama prepričala, je Rozalija nekega dne rekla svojemu molža, da gre v Staro Kanjižo prodajat (jajca in perutnino. V resnici pa ni jšla, ampak se je skrila pri neki*sosedi in odondod gleda na pristavo. Čez nekaj časa je opazila, da so se vrata odprla in da je nekdo stopil v Jovanovo sobo.
Rozalija ni nič pomišljala: pograbila je prvi kol, ki ji je prišel pod roke, in zdirjala z njim na pristavo.
Zahtevala je od moža, da ji odpre vrata. Ker pa ni hotel odpreti, jih je Rozalija s sekiro razbila. Vdrla je v
sobo in našla moža na postelji — samega. Prišlo je do prerekanja in mož je hotel ženo prepričati, da je v zmoti. Tedaj je pa Rozalija na moževo nesrečo zapazila poleg postelje žensko copato. Vsa divja je pograbila neko vrv, zvezala z njo moža, ga odpeljala na dvorišče in pahnila med čebele, da so ga opikale po obrazu in životu. Ves otekel je tedaj Jovan priznal svoji ženi, da je bila pri njem res ona brhka soseda-vdova, a ne na ljubezenskem sestanku, temveč zgolj po opravkih. Ko sta slišala, da prihaja Rozalija, je Jovan, da ne bi žena kaj podvomila, spustil sosedo skozi okno ven, copate si je pa pridržal, da ne bi vdova z njimi preveč ropotala in se izdala.
Ko je mož vse priznal, ga je Rozalija rešila čebel in ga oblila z vodo in kisom, da mu bo zabuhli obraz splahnel.
Kako bi neki izgledali nezvesti možje, če bi jih njihove žene za kazen postavile med roj čebel?
(»Vremc«, Beograd.)
■ Ji j. Vel. kralj Peter II. je z odličnim uspehom in odličnim vedenjem končal IV. razred realne gimnazije in je tako oproščen nižje tečajne skušnje. Ob tej priliki je bila na dvoru na Dedinju slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali kraljevi namestniki, Nj. Vel. kraljica Marija in drugi dostojanstveniki. Po službi božji so mlademu kralju vsi prisotni čestitali.
■ Ker ji je oče prepovedal sprehajanje po promenadi, je 171eitna Fanika Čorakova iz Belišča pri Osijeku popila 1 deciliter solne kisline, ki jo je zmešala z močno raztopino kamene sode. Nesrečna mladenka je umrla kljub vsemu prizadevanju zdravnikov, da bi ji rešili življenje.
■ Že drugič je strela zažgala hišo vinogradniku Antonu Kolarju v vasi Moti pri Ljutomeru. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev. Med strašno nevihto, ki je te dni divjala v okolici Ljutomera, je padala kakor oreh velika toča in prizadejala vinogradnikom ogromno škodo.
■ Da ga smrt ne mara, je večkrat tožil 80letni profesor 8imun Pirodič iz Zagreba. Dobival ni nikake pokojnine in je živel v veliki stiski. Te dni so ga našli obešenega v njegovi spalnici.
■ Zaradi nesrečne ljubezni je 171et-na Angela Vitkovičeva v Zagrebu popila te dni večjo količino solne kisline. V zelo resnem stanju so jo pripeljali v bolnišnico. — Iz istega vzroka je tudi 19letna Uršula Lovrenčičeva iz Zagreba popila precejšnjo količino ocetne kisline. Tudi njeno stanje je zelo resno.
■ V Dravo je te dni skočila v Mariboru 171etna Ana Novakova iz Maclja pri Ptuju, ki je v Mariboru dovršila trgovski tečaj. Tok je mladenko nesel proti neki gostilni, kjer jo je opazil goetilničarkin brat 'g. Dabinger. Šel ji je s čolnom na pomoč in jo rešil v zadnjem trenutku. Vzrok poekuše-nega samomora je neznan.
■ Vlomilec je na mizi pustil zlato verižico. Te dni je vlomil v stanovanje Jakoba Levija v Sarajevu neznan vlomilec in pretaknil vso hišo. Ker ni ničesar našel, je pustil na mizi svojo zlato verižico.
■ Narodna banka objavlja naslednje odkupne cene za zlatnike: Za en napoleondor (20 zlatih frankov) plača 298'50 dinarjev, za zlatnik 20 avstrijskih kron 313'40 dinarjev, za zlatnik 10 dolarjev 774-20 dinarjev, za zlati angleški funt 339'70 dinarjev, za zlatnik 20 nemških mark pa 368 dinarjev.
■ Ker mu je ušel jetnik, se je
ustrelil orožnik Simo Veselinovič. Naročil je taksi, da ga odpelje v vas Natkovače pri Sarajevu, in si spotoma pognal v srce dva strela. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Sarajevo. Veselinovič je zapustil oporoko in tri poslovilna pisma. V enem pismu pravi. da gre v smrt zaradi tega, ker je omadeževana njegova službena čast.
■ »Moje srce je zdaj mirno. Maščevanje je končano. Delajte z menoj kar hočete«, je pred nekaj dnevi dejal kmet Juro Španovič orožnikom v Petrinji (Bosna). Pred kratkim se je v neki gostilni v vasi Dragotinju sprl z zelo uglednim gospodarjem Nikolo Teodorovičem. Ta ga je pretepel, da je moral tri tedne ležati v bolnišnici. Zaradi tega ga je Španovič pred nekaj dnevi počakal oborožen s puško in samokresom in ga je ustrelil. Teo-dorovič je umrl, Španovič se je pa sam prijavil orožnikom.
* Pametna gospodinja ne zbira dolgo... Ona ve iz svoje skušnje, kaj hoče in je nepodkupljiva, če se gre za to, da brani svoje mnenje. Ze štirje rodovi gospodinj so ostali zvesti Schiehtovenm milu Jelen, ker to dobro milo temeljito pere perilo in ga pri tem varuje. Negovano perilo, ki se zdi vedno kot novo, če je oprano in zloženo v omaro, je ponos vsake pametne gospodinje, ki pere svoje perilo samo s preizkušenim Schiehtovim milom Jelen.
B Življenje si je hotel vzeti te dni zagrebški maturant Mirko čubranič. Deial je že drugič maturo in je hotel neko nalogo prepisati, pa ga je profesor dobil in ga opozoril. Ker se je pa mladenič bal, da ga zaradi tega ne bi pripustili k ustni maturi, je šel v stranišče in si tam prerezal žile na levi roki. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v bolnišnico. Čeprav je njegovo stanje zelo resno, upajo zdravniki, da bo okreval.
■ Utonila je v nezavarovanem požiralniku Jački v Logatcu te dni Slatna Bernardka Žustova. Deklica je šla nabirat jagode. Ker so lani okoli požiralnika posekali drevje, je bilo letos tamkaj vse polno jagod. Pri nabiranju ji je spodrsnilo in je padla čez skale v požiralnik. Dve deklici, ki sta videli, kaj se je zgodilo, sta hiteli obvestit vaščane, ki so nesrečno Bernardko potegnili iz vode, žal že mrtvo.
■ Ker ji je krava padla v prepad in poginila, se je te dni obesila v Vrbovcu pri Prijepolju (Srbija) Obre-nija Karuga. Skupaj s svojo sestro Risto sta si s prihranki kupili kravo in nekaj ovac, ki jih je Obrenija vedno pasla. Kravo je imela posebno rada in njenega pogina ni mogla preboleti.
■ Blizu Dubrovnika je pred nekaj dnevi pristalo novo trimotorno letalo, ki ga je družba »Aeroput« nabavila v Ameriki, da bo opravljalo redni letalski promet na progi Dubrovnik— Sarajevo—Zagreb—Beograd. Pilot Stri-ževskij, ki je vodil letalo, je na njem razobesil svilnato zastavo, ki so mu jo pokloniil naši izseljenci v Los-Ange-lesu.
■ »Priče so me obsodile, ker je bila vsa vas proti meni«, je vzkliknil Arnavt Solco Bajramovič, ki ga je omlan 6odišče v Kosovski Mitroviči obsodilo na dosmrtno ječo. Obsojenec trdi, da je nedolžen in da ubojev, ki mu jih obtožnica očita, ni kriv. V protest proti obsodbi se zdaj že šestnajsti dan ne dotakne nobene jedi.
H Trajno ondulacijo le na aparatu brez elektrike v salonu Kosec, Ljubljana, Prisojna ulica 1.
■ Mlade volčiče je prodajal po 50 dinarjev po Tetovu kmet Djordje Jovanovič. Vračajoč se iz hribov je opazil volkuljo, ki se je na soncu igrala z mladiči. Hotel je na vsak način mladiče žive poloviti. Previdno se je bližal z lovsko puško mestu, kjer je bila volkulja. Zdajci je pa v grmu nekaj zašumelo in ker je Djordje mislil, da je to volkulja, je dvakrat ustrelil, a je zgrešil. S prazno puško je vseeno še dalje iskal mladiče in res jih je našel. Ko je Djordje mladiče naložil v košaro, je pa opazil volkuljo. K sreči so takrat od nekod prišli ovčarski psi. Volkulja je pa še utegnila prevrniti košaro, zgrabila je dva mladiča in pobegnila z njima.
■ Na postelji, posuti z nageljni, se
je te dni zaradi nesrečne ljubezni zastrupila v Splitu lepa Adela Marki. Mladenka ie bila hči revnih staršev. Pred kratkim se je zaljubila v mladega rentnika in bančnega uradnika Iva Mateliča. Spočetka je bila ljubezen iskrena, v zadnjem času sta se pa zaljubljenca zelo pogosto prepirala. Tudi na zadnjem sestanku je prišlo med njima do hudega prepira. Adela je žalostna odšla domov, posula po postelji nageljne in popila 15 tablet luminala. Zdravniki upajo, da jo bodo rešili.
■ S sekiro je ubil moža svoje ljubice kmet Radisav Stokič v Petrovcu na Mlavi (Srbija). Pred nekaj dnevi je prišel Trifun Nikolič, mož lepe Devke, pijan izzivat pod ženino okno in je dvakrat ustrelil v zrak. Tedaj je Radisav, ki je bil tudi pijan, pograbil sekiro, stopil Trifunu za hrbet in ga udaril s sekiro po glavi. Trifun je umri, Radisava so pa prijeli. Po vasi govorijo, da je Radisava nagovarjala njegova ljubica Devka, naj ji moža ubije.
Izpolnievartka
Počrni z mehkim svinčnikom vsa s piko označena polja!
pozabite
NIVEO
nivea
i ■ »Tri cigane bom zaklal«, je dejal te dni v vasi Ritiču blizu Vršea Pavle Turkonj gruči ljudi, ki je stala na cesti. Odšel je v hišo cigana Andreja Nikite, kjer so slavili krst, in se napil. Potem je prosil nekega cigana, jiaj ga spremi na dvorišče. Tu je potegnil nož in zamahnil proti ciganu, le-ta je pa udarcu srečno ušel in začel klicati na pomoč. Na njegov krik je prišel iz hiše 301etni cigan Nika Pačor in posrečilo se mu je prijeti Pavla za obe roki. Pavle se je pa Pačora otepal in je cigana močno ranil v roko. Ko je pa ta videl, kaj mu je Pavle storil, je vzel svoj žepni nož in zabodel Pavla v hrbet. Ker pa Pavle še ni miroval, je prišel neki cigan in ga s tako silo udaril z motiko po glavi, da ga je pri priči ubil.
■ Socialni dom v Osijeku bodo še letos začeli zidati. Prostor za stavbo je dala brezplačno mestna občina; prav tako zastonj bo prispevala tudi vodo in luč.
■ Grob baronice Vetsere so našli v Pardubicah na Češkoslovaškem. Truplo mlade žene so našli s prebitim temenom v bogato okrašeni krsti. Baje so jo bili tanikaj pokopali skrivaj in v neblagoslovljeni zemlji leta 1889. na ukaz cesarja Franca Jožefa.
■ Podgana je hudo ogrizla po obra-(iii malo hčerkico delavca Jove Simiča v Sisku. Nesrečnega otročka so prepeljali v bolnišnico.
Hranilne
kniižiee
nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne
Hloizii Planinšek
Ljubljana Beethovnova ulica t'I. Telefon 35-10
■ Na Jesenicah je ustrelil 321e<lni delovodja Frauc Kerstein 20 let starejšo go. Stegujevo, v katero se je bii že. davno zaljubi). Kerstein je bil zelo razburljivega značaja in je v zadnjih časih imel proti ge. Stegujevi tako čudne nastope, da se ga je pričela izogibati. To je Kersteina zelo potrlo; te dni jo je počakal na dvorišču in jo ustrelil baš ko je šla s svojo hčerko na obisk. Streljal je tudi na hčerko in jo ranil v ramo, nato je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Gospa Stegujeva in Kerstein sta bila na mestu mrlva, hčerko, poštno uradnico na Jesenicah, so pa prepeljali v bolnišnico.
■ Po nesrečnem naključju je povzročila. te dni nesrečo v Ptuju 501et-na služkinja Ivana Pfeiferjeva. Bila je pravkar nastopila služlro pri trgovcu Ferdinandu Strossu in je šla z gorečo svečo mimo soda z bencinom. Bencinove pare so se vnele in v kleti je nastala strašna eksplozija, ki je trgovcu močno poškodovala hišo in zanetila požar. Nesrečna služkinja je dobila strašne opekline in je kmalu nato umrla. Razen nje je bilo ranjenih še več oseb. G. Stross trpi skupaj s sosedom Rudolfom llavelko 200.000 dinarjev škode.
■ 20.000 dinarjev škode je napravil
svojim sosedom blazni kmet Ivan Ko-letič iz Marofa v Medjimurju. Knemu je zažgal hlev, drugemu hišo, tretjemu skedenj. Nato je bolel utopiti še dva otroka, toda kmetje so to preprečili, zvezali so ga in ga odpremili na orožniško postajo.
■ Ponoči je prišel prosit cigareto svojega strica Boška Gajiča v Bačkem Petrovem Selu njegov nečak Lazar, potem je pa potegnil nož in mu ga zabodel v trebuh. Z istim nožem je še sebi potegnil po vratu, nato se je pa obesil na dvorišču s kravjo verigo. Stvar je v vasi zbudila veliko senzacijo; visi so mnenja, da se je Lazarju zmešalo.
■ Nova železniška postaja v Skop-Iju lio moderno trinadstropno poslopje. Na perone bodo vodili posebni podzemeljski hodniki. Postaja bo za beograjsko, za katero so načrti že izgotovljeni, najlepša in največja v vsej državi. Staro postajo so že začeli podirati.
■ Iz objema nevarne vode je v So-
dincih pri Veliki Nedelji rešil ondan župan in lastnik mlina Fric Irgolič dva kopalca, učitelja Knafeljca in sina šolskega upravitelja Danila Belšaka. Kopalca sta se s čolnom vozila po tolmunu, polnem nevarnih vrtincev, čoln se jinm je prevrnil in sta 6e začela potapljati. Tedaj je župan Irgolič skočil v vodo in oba potegnil že nezavestna na breg, kjer ju je po daljšem času spravil z umetnim dihanjem spet k zavesti.
■ Na kopališču v Sisku je le dni povzročil veliko razburjenje kmet Matija Lipak iz Svinioke pri Sisku. Prišel je v Sisak, kjer bi se moral prijaviti na glavarstvu, da bi odsedel kazen, naloženo mu zaradi nekih izgredov. Ker je bila huda vročina, 6e je hotel še malo ohladili, preden bi šel v zapor, in tako se je napil. Nato se je s čolnom prepeljal čez Kolpo v kopališče, se slekel in letal nag med kopalci. Vsi so mislili, da se mu je zmešalo, in so se raztepli na vse strani. Ostalo je samo nekaj kopalcev, in tem se je posrečilo Lipika ujeti. Oblekli so ga in ga nato odpravili v zapor.
■ lKleino vaško lepotico Jeleno Mal-
tič je te dni v Rajiču pri Banjaluki ugrabil 631etni Miloš Diklič. Mladostni starec je že pred desetimi leti poslal vdovec s tremi otroki. Čeprav je bil bogat, ga v vasi nobeno dekje in nobpna vdova ni marala za moža, ker so govorili, da se ga nesreča drži. Zato si je sklenil poiskati ženo v drugi vasi. Zaljubil se je v mlado lepotico Jeleno in jo zaprosil pri njenih starših, toda dobil je košarico. Tedaj je starec sklenil dpkle ugrabiti. Dekletovi ostarši so odhiteli k Milošu, da bi jim hčerko vrnil, tedaj je pa na dvorišču že počil svatovski strel. Po tamkajšnjem običaju namreč starši ne smejo več hčer zahtevati nazaj, kakor hitro poči svatovski strel. Mladenka in starši »o se zato vdali v usodo in se veselili z ostalimi svati. Ko so starega ženina vprašali, zakaj je vzel tako mlado ženo, je odgovoril: »Le mlado srce more ozdraviti staro«.
■ Italijansko-jugoslovanska trgovska komisija, ki ima nalogo ohraniti med obema državama dobre trgovske zveze, se bo 28. t. in. sestala v Rimu.
■ Cigani so osleparili za 70.900 dinarjev kmetico Štefanijo Polužan-ekovo v Sremskih Karlovcih, ker jim je tožila, da jo njen mož vara s snaho. Pod pretvezo, da ji pišejo vile, ki ji hočejo pomagati, so ji pošiljali pisma in zahtevali od Štefanije čedalje večje vsote denarja, ki jim ga je lahkoverna kmetica tudi izročala. Nazadnje je pa le spregledala, kaj z njo počenjajo, in je cigansko tolpo prijavila oblastem. Te dni je sodišče v Sremski Mitroviči obsodilo cigane vsakega na 600 dinarjev globe in na zapor od 2 do 18 mesecev.
■ Deček z rdečimi očmi in čisto belimi lasmi živi v vasi Husini pri Tuzli (Bosna). Piše se Božo Pjanič in je nedavno sodeloval na tekmova nju za najbolje vzgojene otroke, kjer je s svojimi svilenimi belimi lasmi in škrlatnimi očmi zbujal veliko pozor n ost.
■ Nemško lilmsk« podjetje F. D. F.
filma v okolici Splita film »Koralna princesa« in film »Po Dioklecianovih stopinjah«, ki bo dolg 600 m in bo simbolno pokazal, kako so v Dalmaciji zrasli znameniti ljudje iz navadnih kmetov. Ista družba filma tudi kul-
H Zobje nikoli ne morejo spremeniti barve, ako si jih pravilno negujemo z dobro zobno kremo in s primerno krtaoko. Oborine, ki se napravijo iz sline in iz ustnih sokov (zobni kamen, zobne oborine bakterij od tobaka, kave, čaja) in še druge, ki nastanejo zaradi kemičnih sprememb živosrebr-nih amalgamskih plomb, včasih kaj hitro in močno spremenijo lepo zunanjost zob. — Samo temeljita in redna nega z zobno kremo ODOL varuje vaše zobe nadležnih sprememb. Zobna krema ODOL odstrani zaradi velike srkalne lastnosti — vsled obilne množine kolodialnih snovi — vse nečistoče, neprijetno zaudarjenje in prepreči barvne oborine.
Neuraih v Londonu
Nadaljevanje s 1. strani
roževalnih kreditov v angleškem parlamentu, prišla do grenkega spoznanja, da ne more več držati korak pri oboroževalnem tekmovanju z Angleži in Francozi, zato bi želela skleniti »premirje«. Naloga bdrona Neuratha v Londonu je bila baš ta, da predlaga britanski vladi tak gentlemanski dogovor zastran oboroževanja. Angleži bi bili kajpak s tem zelo zadovoljni, čeprav ne kažejo prav nič volje, da bi že sprejeti oboroževalni načrt le za trohico omejili.
Dalje bi Neurath izjavil v Londonu, da je Berlin pripravljen »častno likvidirati« svojo udeležbo v španski državljanski vojni; to bi mu bilo tem laže. ker je Bilbao, eden izmed glavnih gospodarskih ciljev nemške španske politike — železo! — medtem srečno prišel v nacionalistične roke. In tretjič bi bila nemška vlada pripravljena začasno odstaviti z dnevnega reda kolonijsko vprašanje. Same stvari torej, ki si jih London ni mogel lepše želeti.
Ob istem času bi se načelnik nemškega generalnega štaba general Beck pogovoril v Parizu s svojim francoskim tovarišem generalom Gamelinom in vojnim ministrom Daladierjem o podobnih stvareh.
Načrt je torej za zdaj padel v vodo. Resda se je general Beck
— mimo grede; mož zelo zmernih nazorov in zraven (čujte in strmite!) vztrajen zagovornik gospodarske in vojaške zveze med Nemčijo in Rusijo (zato so ga hitler-jevci že trikrat skušali izpodnesti '
— v Parizu prav lepo pogovoril in so na obeh straneh pokazali mnogo dobre volje za ureditev veleperečih vprašanj — a kaj to zaleže, če se je pa glavna točka sporeda, Neurathov spravni ob’sk v Londonu, tako nesrečno izpridil’
Menda ne bomo preveč mimo zadeli, če zapišemo, da je bil »Leipzig« samo pretveza; glavni vzrok odpovedi Neurathovega obiska bo pa najbrž kje docela drugod. Morda baš v Bilbau? Nikaka skrivnost namreč ni, da so bili Nemci že skoraj obupali nad njegovim padcem in da bi se bili na koncu koncev pripravljeni tudi brez njega umakniti s španskega in pobotati z Londonom in Parizom; zdaj ko jim je tako lepo padel v naročje — železo! — naj bi se P®
lulltl 111III I/<|1I11<K'IJ<14> i V UJtMII ihj j lidl ULJC “ <iC*C4iU .	•	n\
pokazala najlepše predele našega Pri-j v Londonu odrekli oboroževanju. ! morja, prepletene z dalmatinskimi na- Zdaj, ko bi se tekmovanje selB, rodnimi običaji iu nošami.	Ilahko zares začelo?! Observer
Trije bratje, trije siromaki...
Obupne razmere pri kmetih v Bosni in Hercegovini
Ta neverjetna zgodba ee je pripetila v Doboju v letu Gospodovem 1937. Toda leto samo po sebi ni važno. Ta zgodba bi se bila lahko pripetila tudi za časa faraonov. Zanimiva je pa le. Pove nam zelo veliko o kmetskih razmerah v Bosni in Hercegovini.
Vsako pomlad so si trije bratje Ilajriči sposodili pri svojih sosedih konje ali vole, da so sl izorali svojo skromno njivico. Tudi letoe 60 prišli prosit svoje sosede, toda nihče jim ni hotel posoditi nili vola niti konja. Žalostni so bratje premišljevali, kaj naj elore. Zdajci si je pa eden domislil, da bi njivo izorali sami. Saj ima-
jo plug, dva ga bosta vlekla, tretji« najmlajši bo pa držal ralo.
Sklenili so in tako so tudi naredim Starejša dva, Huso in Omer, sta *e vpregla v plug, mlajši je (>a držal ralo in plug ravnal.
Mnogo dela in znoja jih je etal°« preden je bilo težavno delo opravljeno. In vendar 60 ga bratje oprav' Ijali z veseljem in zadovoljstvom. so delali zase. In jeneni, ko hod spravljali žetev s svoje njive, se J bodo veselili bolj ko kdaj prej; kal vedeli bodo, da je vse, kar je zr8j_ na njihovi njivici, pridelano dobeee no v potu njihovega obraza.
Skrite moče vel'sa sime zde!
SARGOV
UPORABLJAJTE PRAVOČASNO
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Fakirieve larovnlle
Imela sta se čast predstaviti sodniku: fakir in kobra
(nO-I) Bombay, junija.
Cestni čarovnik El Pajnum je že več let star znanec bombayske policije. Sam se sicer ponosno naziva fakirja, v resnici pa služi svoje denarce prav kakor njegovi poklicni bratci — s sleparstvom in goljufijo. El Pajnum skube naivne domačine, še bolj pa radovedne tujce z vsemi mogočimi triki; za naše pojme pa tudi nekaj zna: z lahkoto začara vrv v navpično palico, po kateri spleza do vrha majhna deklica, na lepem zakolne bližnjega dečka, da izgine neznano kam, ali pa pred očmi prestrašenih gledalcev na kose razžaga mlado dekle...
Zaklinjanje kobre
Zadnje čase je bil fakirjev najbolj občudovani trik »začaranje« strupene kobre. V pleteni košari ima El Pajnum kobro, ki ima v žrelu še zmerom nevarne strupenjake. Ob zvokih piščali se začne »kraljica kač« pozibavati in plesati. Tedaj pa fakir z nepričakovano kretnjo žival silno razkači, potem pa veli svojemu pomagaču, naj prime razjarjeno in sikajočo kobro. Mnogoštevilni gledalci, ki polnijo večer za večerom fakirjev mošnjiček, vidijo samo še kobrino glavo, ki bliskovito šine v pomagačev obraz, lišakdo je prepričan, da je ubogi mož izgubljen...
Tedaj pa stopi pogumni pomagač smehljaje se za svojega gospodarja, ki mirno vzdigne pokrov pletene košare, v kateri pokojno leži v svitek zvita kobra.
Ker čara El Fajnum le z eno strupeno kobro, ki ima na glavi srebrn obroček in ker so gledalci na svoje oči videli to kačo, kako pleše, morajo pač verjeti fakirjevi razlagi, da je s svojo spretnostjo in voljo v kritičnem trenutku kačo pomiril in spravil nazaj v košaro.
Kača na sodni mizi
El Pajnum ima pa med svojimi to-variši-fakirji mnogo zagrizenih in nevoščljivih nasprotnikov. Ti so ga sem in tja dejansko napadli in tako je prišlo do razburljivih prizorov na bom-bayskih ulicah. Ko je bilo policiji teh nastopov dovolj, je spet povabila fakirja na zagovor. Sodnik Thomas Wil-kox pa ni mogel omajati njegov mir. El Fajnum sploh ni hotel govoriti, na
vsa vprašanja je vedel le en odgovor: »Nikogar nisem osleparil.«
Naposled je sodniku pošlo potrpljenje, zabrundal je in strogo dejal: »Dokaži mi torej, da tvoje čarovnije niso sleparstvo!«
Fakir se je ponižno priklonil, pomignil svojemu pomagaču in čez nekaj minut je stala pletena košara s kobro na sodnikovi mizi. El Fajnum je dvignil pokrov, potegnil iz žepa piščal in že se je kobra z dvignjenim vratom vzpela pred prestrašenim sodnikom. Nevarni ples se je začel, ljudje v dvorani so kakor odreveneli zadrževali dih, saj so vedeli, da lahko najmanjši nemir razdraži strupenjačo. Pik strupene kobre pa nomeni neizogibno smrt...
Panika
»Gospod, primi mojo začarano kačo!« je zdajci zadonel El Pajnumov ukaz. Sodnik je nekoliko okleval, ko je pa stopil k njemu fakirjev pomagač z golim bodalom, se je ojunačil in stegnil roko proti kači. V tistem trenutku je razjarjena kobra šinila vanj...
V dvorani je nastala strašna panika. Sodni sluga je stekel na pomoč sodniku in začel s sabljo tolči po košari in kači. Sodnik je pa ves bled skočil v prostor za poslušalce, ki so bežali na vse strani. El-Pajnumov pomočnik je pa negibno stal na svojem mestu in z zagonetnim smehljajem strmel v sodnikovo mizo, kjer so se kupičili razmetani akti nad pleteno košaro in najbrže že mrtvo kačo.
Mojstrski trik
Ko so se ljudje v dvorani nekoliko zbrali in pomirili, so začudeno opazili, da je El-Fajnum izginil, z njim pa tudi košara in kobra. Gledalci trdijo, da je kača zlezla iz košare in se zvila tik ob sodniku, tamkaj je zaplesala svoj nevarni ples in se pognala v Wilkoxa. Potlej niso ničesar več videli. Pozneje so ugotovili, da se fakirjev pomočnik ves čas čarovnije ni ganil s svojega mesta. Ostala je le še ena razlaga: El-Pajnum je pokazal nejevernemu sodniku svoj mojstrski trik, saj je izginil s kobro in košaro in nihče ni mogel povedati kdaj, kako in kam...
Sodnik Thomas Wilkox je obsodil fakirja le na majhno globo zaradi motenja sodnega zasliševanja.
Zanimiva vzgoja
(n) Pariz, junija. Bistra glavica je odprla v Parizu pisarno, ki ima nenavadno ime: .Centrala za reševanje šolskih nalog'. Ako si učenček le preveč beli glavo s trdim orehom matematike, latinščine ali kemije, ga ponese kar v to pisarno, kjer mu strokovnjak težko nalogo v nekaj trenutkih vrne, Izgotovljeno kajpada.
Seveda mora učenec za to pomoč odriniti primerno plačilo, vzlic temu Pa nova pisarna zelo dobro uspeva.
Druge, menda boljše vzgojne metode 86 je pa oprijel ravnatelj neke angleške moške gimnazije v Bromwichu. učenec, ki med tednom oddaja slabe baloge, ne sme za kazen v soboto na Pogometno tekmo. Kdor pa ves teden Piše dobre naloge, prejme ob koncu Prosto vstopnico za sobotno nogomet-Po tekmo.
Po nekaj mesecih novega vzgojnega režima je ravnatelj z veseljem ugotovil, da so v njegovem zavodu že skoraj sami vzorni učenci.
Nagradno tekmovanje proti aparatu za lažnivce
(nO-I) London, junija. Gotovo je našim čitateljem že znano, da je neki Američan iznašel aparat, ki zanesljivo ugotovi, ali se človek laže ali ne; resnicoljubni aparat namreč zaznava tudi še tako rahel utrip žile, ker ob zavedno izgovorjeni laži nekoliko počasneje bije. Pred tem aparatom je moral nedavno poslednjič pripovedovati svoj zagovor neki na smrt obsojen ameriški zločinec. Naprava je pokazala na kočljivem mestu počasnejši utrip žile in obsojenec je romal na električni stol.
Neki angleški časopis je pa vprašal
svoje čitatelje, kaj bi pač menil slavni gospod Munchhausen o tej iznajdbi. (Miinchhausen 1720—1797, pruski častnik, znan po pripovedovanju kar se da neverjetnih in iz trte izvitih zgodbic.)
Prvo nagrado je dobil tale odgovor: »Slišal sem o nezmotljivi napravi, ki odkrije vse laži, srce mi je bilo pa polno zaničevanja ob misli, da naj bo edini dokaz za laž počasneje utripajoča žila. Ta aparat je nedvomno nesramna sleparija poštenih ljudi. Sam sem iznašel pravega in zanesljivega odkrivalca neresnice. Priskrbel sem si kos Ananijevega krila, ki ima čudovito moč: kadar ga pokažem ljudem, se takoj odpro usta vseh lažnivcev, njih jeziki pa smuknejo k blago in se prilepijo nanj. Nekoč, na potovanju je bilo vse blago polno jezikov mojih sopotnikov, le moj jezik je ostal v ustih, kjer je njegovo mesto.«
Pripomnimo naj, da pomeni angleška prislovica .jezik imeti v ustih' prav toliko kakor .norčevati se‘.
Klub velikanov
(nO-I) Tokio, junija. V nekem tokijskem restavrantu so ustanovili ,Klub velikanov' ali bolj dosledno .Klub debeluhov', saj pravi prvi pogoj za sprejem v ta klub, da morajo njegovi člani pri vstopu tehtati vsaj 125 kg.
Največja dvorana v tej restavraciji je posvečena debelim velikanom, ki sede v vsej svoji bujnosti za šahovnicami in s svečanim izrazom na tolstih obrazih igrajo kraljevsko igro. Da pa pride mogočnost klubovih članov še bolj do veljave, jim nalivajo čaj in strežejo pri godbi, plesu in drugih zabavah na moč drobne in majhne gejše.
830 časopisov v minuti
(n) London, junija. Tiskarna, v kateri tiskajo enega največjih londonskih listov, si je nedavno omislila nov rotacijski stroj. Ta stroj je hitrejši kakor najmodernejša strojnica angleške armade. Strojnica odda namreč na uro ,samo' 30.000 strelov, torej 500 v eni minuti, novi rotacijski stroj pa natisne kar 50.000 listov na uro, torej svojih 830 na minuto.
Hiša iz papirja
(n H-O) Oakland, junija. Farmar Elis P. Stenman iz Pigean-Cova (država Massachussetts) si je zgradil zelo svojevrstno hišico: prav vsa, od kleti do strehe, je namreč iz časopisnega papirja.
Iz starih časopisov so tudi pohištvo, stoli, mize in celo klavir. Zid je debel 215 časopisov in je pokrit z lakom.
Hišica se dobro obnese, saj živi Stenman že 15 let v njej. V tem času je dokazala vso svojo žilavost, saj je morala kljubovati neštetim nevihtam in ploham. Kadar je gospodu Sten--manu dolgčas, sede lepo na vrt, na papirnat ležalnik in čita na zidovih svojega doma najnovejše novice, ki so‘ jih priobčili časopisi pred petnajstimi ali dvajsetimi leti... (»Oakl. Trib.«)
Škoda denarja
Ko so angleškega kanclerja sira Thomasa Mora, ki so mu pravili tudi Morus, vrgli v ječo in ga obtožili zaradi veleizdaje, so mu poslali brivca
v celico, da se bo sodnikom pokazal z dostojno pričesko, Morus se je pa uprl;
»S kraljem se pravdava za mojo glavo, in preden ne vem, čigava bo, ne izdam zanjo niti beliča.«
Cudežmotrok iz Giendala
Trinajstleten deček, ki gleda z zaprtimi očmi
(n H-O) Berlin, junija. Doktor Cedi Reynolds, primarij neke londonske bolnišnice, je te dni povabil v angleško prestolnico nekega mladega Američana, ki mu doma pravijo »deček z radijskimi očmi«.
Pat Marquis — tako Je ime čudežnemu otroku — ima trinajst let in je doma iz Giendala v Kaliforniji. Na pogled je podoben drugim otrokom in nihče ne bi slutil, da je ta dečko pravo anatomsko čudo: saj vidi z zavezanimi očmi!
Tudi kadar Patu zavežejo oči z docela neprodirno obvezo, lahko fant bere, piše, vodi avto in igra namizni tenis.
Dr. Reynolds je »odkril« ta fenomen že leta 1924., ko je potoval po Kaliforniji. Od tistih dob se ves znanstveni svet zanima za čudežne zmožnosti Pata Marquisa.
Ko ga je ondan px-eizkušala posebna komisija, je najbolj strmela, kako varno je šofiral avto s šestimi potniki po najbolj prometnih londonskih ulicah, šofer, ki je sedel poleg njega, ga ni niti enkrat opozoril na oviro ali nevarnost. Pat je upošteval vse prometne znake, nikoli se ni zmotil in je zeio spretno zavozil okrog vogala v stransko ulico.
Kako naj si razlagamo dečkovo čudno zmožnost? Dr. Reynolds je po natančnem proučevanju dognal, da prodrejo svetlobni žariti Patu čelne kosti in trčijo naravnost na vidni živec.
Z drugimi besedami: Pat Marquis gleda prav tako s čelom kakor z očmi. Ta trditev je toliko bolj verjetna, ker Pat ne vidi ničesar, če mu z očmi vred zavežejo tudi čelo.
(»N. S. Rheinfront«, Neustadt.)
Poravnajte naročnino!
Čudna prigoda neprostovoljnega prostovoljca
(nH-O) Dublin, junija. Citali smo že več zgodb o nenadni izgubi spomina in o čudnih prigodah nesrečnikov, ki se jih loti ta nenavadna bolezen. Toda zgodbica o liverpoolskem trgovcu Johnu Lucyju, ki je lepega dne brez svoje vednosti zašel v Španijo, je tako nevsakdanja, da jo je vredno zapisati.
501etni liverpoolski veletrgovec John Lucy je nekega jutra v preteklem novembru odjahal na svoj vsakdanji sprehod ob morju. Toda opoldne se je konj vrnil sam domov, njegov gospodar je pa brez sledu izginil. Od tistega dne ni bilo o njem ne duha ne sluha. Rodbina Lucyjeva je že pričela žalovati za svojim očetom.
Pred nekaj dnevi je pa nekdo plaho potrkal na stanovanjska vrata pri Lucyjevih. Najmlajši sinček je tekel odpirat in je ves presenečen spoznal v prišlecu svojega očeta...
Gospod Lucy je povedal, da so ga na sprehodu vrgli s sedla, kaj se je potem zgodilo, se pa ne spominja več. V svojih zmedenih spominih se vidi samo še, kako koraka z italijanskimi četami v Malago, a ne kot prostovoljec, temveč kot bolničar. Seveda je bilo v Lucyjevem pripovedovanju vse polno vrzeli, ki jih ni mogel zadelati.
Sorodniki in prijatelji gospoda Lu-cyja menijo, da je bil trgovec res na španskem, ker se je vrnil v modrem beretu in velikih vojaških škornjih, ki jih prej ni imel. Povrh tega so našli v njegovem žepu pisano povelje, ,naj bolničar Lucy odpotuje v neko bolnišnico za vojno črto pri Velez-Malagi'.
Gospodu Lucyju se že nekoliko vrača spomin in njegovi svojci upajo, da bo mogel prav kmalu podrobno popisati svoje pustolovsko potovanje.
(»Irish Press«)
Ne nosite škornjev!
(n H-O) London, junija. Iz Nemčije se je razširila po svetu prav zanimiva novica: nemške zdravniške oblasti so Ugotovile, da ima 50°/« vojaških novincev, pa tudi 50°/« članov »Delavske fronte« zelo slabo razvite noge. Pri teh 50 odstotkih mladih Nemcev jih
ima kar 98% neravno hrbtenico; me1* nijo, da je to posledica ploskih nog.
Tako vsaj sklepa profesor Schede iz Lipskega. Kaj je pa vzrok tej epidemiji ploskih podplatov? Na to vprašanje je odgovoril profesor Schede, da imajo Nemci bržkone zato ploske noge, ker tako radi nosijo škornje.
(»Sunday Exprcss«)
Svobodna država za bolnike
(n H-O) Berlin, junija. Pred dvema letoma je ustanovil holandski kirurg dr. Esser v Parizu Zavod za kirurgijo. Njegov namen je nenavadno plemenit in idealen: zavod si namerava namreč’ustanoviti docela neodvisno zdravniško državo, kjer bodo najboljši zdravniki sveta zdravili vojne pohabljence iz vseh držav.
Po dveh letih trdega dela je zavod skoraj že dosegel svoj namen. Za načrte dr. Esserja se je namreč zavzel grški kralj in tako je grška vlada podarila zavodu precej velik otok, na katerem bodo vsak čas pričeli graditi bolnišnico.
Zdravniška država na tem otoku bo res docela nevtralna in svobodna. Imela bo svoje zakone in svojo vlado in bo v času vojne v zvezi z vsemi državami, tako da bodo lahko pošiljale tja zdravit svoje ranjence.
V kar se da modernih bolnišnicah in klinikah bodo zdravili bolnike sloviti kirurgi in zdravniki. Zavod je v dveh letih nabral dovolj denarja, da bo takoj ko bo urejeno vprašanje nevtralnosti »kirurške države«, pričel gradnjo.
, V tem raju za vojne ranjence bo pa preskrbljeno tudi za duševno okrevanje bolnikov, zato bo na tem otoku tudi več izkušenih psihologov.
Grški kralj se je toplo zavzel za plemenito idejo kirurškega zavoda in je povabil di'. Esserja, naj si sam izbere primeren otok za svoje namene. Doktor Esser se je povabilu odzval in sl je na vožnji z grško torpedovko izmed 392 otokov izbral 80 km dolg in prav toliko širok otok, kjer so doslej živeli samo pastirji in menihi,
Čeprav bodo vojni ranjenci v bodoči vojni v dobrih rokah, bi človek vendarle želel, da nova država še dolgo ne bi imela dela...
(»Berliner Tageblatt«)
Mau V Rimu ** J® setUo okoli 10.000 starih topničarjev iz svetovne vojne, da isroče svojim mladim orožnim tovarišem 18 možnarjev, imenovanih po 18 v vojni padlih vojakih, laru žene padllh borcev so slovesno krstile novo orožje. — 2. slika: Belgijec de Calmrč je zmagal na 7. etapi kolesarske dirke širom po Nemčiji, na 228 km dolgi progi iz Stutt-Prl nV *'rank,ur*. — Zgoraj: Vodja reksistov Degrelle je spet v ospredja belgijskih dogodkov: te dni se tožori s voditeljem belgijskih katoličanov Jasparjem. — 4. slika: V Modlingu reda hi™” *° odkrU1 spomenik Elzi Brands tromovi, ki si je v svetovni vojni pridobila velike aasluge za izmenjavo vojnih ujetnikov. — 5. slika: Na grada Windsorju so odlikovanci uaone podveze zelo slovesno proslavili spominsko svečanost tega reda. Na sliki: Kraljica-mati Marjr v ra*kašnih oblačilih reda hlačne podveze s velikim črnim, a nojevimi in čaplje-
viml peresi okrašenim redovnim klobukom na poti v kapelo sv. Jurija.
teden v besedi in sliki
Deseti brati
Ljubezenska povest v verzih ;; po Jurčičevem romanu
& sedanji čas postav!! in v stihe prelil;: Ivan Rob
rjsrer drugega jim ni kazalo, [feer tudi varno ni bilo, zato Krjavlju so v pohvalo zagrohotali se močno. •Francetu se čeljust razmaje:; »Krjavelj, pij! Ti si junak, !ki seka korupcijske zmaje. Kdo ti pod soncem je enak?! :Povej, Krjavelj, nam še to, kako ozdravil si kozo!«
I
=1
Po resničnih dogodkih napisa! F. N.
11. nadaljevanje
• j Alfred bi ne bil mož na mestu, da •; se ni po tem poraznem poročilu vsa ;; njegova ljubezen do mene izprevrgla ;: v ljubosumnost. In kakor je to že po ;;navadi pri umetniško čutečih in sa-;;njavih ljudeh, ga je strast gnala v ;; skrajno delavnost. Ko mu je filmska ;;dražba sporočita, da ne bo poslala ;; njega v Vzhodno’ Azijo, temveč »izuče-; ;nega« fotografa, ni klonil. Nekaj _ dni ;; pozneje je zvedel v neki kavarni, da Kaj revež znjo naj zdaj počenjam?;;operater, ki ga je družba izbrala, ne To je vprašanje vseh vprašanj! ;;bo mogel tako kmalu na pot, ker so
ga prav tisti dan operirali na slepiču.
; I To je bila za moža smola, za Alfreda pa sreča. S Schiillejem sta skuhala zvit nažrt. Alfred ni morda odšel k filmski družbi, da bi se ji ponudil namesto obolelega operaterja, temveč je odšel h konkurenci in ji predložil rokopise za film, ki jih ie imel že več ko pol leta pripravljene. Tudi jaz bi »morala mimogrede nastopati v tem filmu.
Konkurenčno podjetje je obljubilo, < > da si bo stvar čim prej premislilo. Al-
XI.
sNo, veste, moja koza Dimka inaenkrat resno oboli, od nje več kroglica ne pacfe, ipobita v bajti mi leži.
Povpraševal sem po zdravilu an kmalu sem izvedel zanj: .Povsod poznan je naš »darmol«, !ki leči vam črevesno bol.‘
'*X‘-
xn.
£etn šel v lekarno in ga kupil in Dimki dal sem ga skrbno,
®em sedel zraven nje in v upu »pričakoval kaj neki bo.
Pa ni prav nič ji pomagalo.
Sedaj se pa močno zjezim.	t	{red	je le predobro poznal takšne izgo-
;,V ljubljansko bolnico te pošljem, ** vore in se je sprijaznil z dejstvom,
ni Ptfnii	r	J.	f--1!	!_	m	nn	Vi	/\ Tr ino lili
kozači svoji zagrozim in kot bi mignil, brž je vstala,
,po bajti kroglice sejala.«
SESTO POGLAVJE
S papir ji, se mi zdiš v precepu ga. drži.
I.
TKo je Martinek vas zapustil, je dobre volje spet postal.
Po cesti strumno je koračil, dokler pred kamnom ni ostal. Kosti je svoje nanj položil, podprl brado si s pestmi, s pogledi je po polju krožil, kjer dim tovarne se vali.
Ozirati se je začel, iz nedrja je nekaj vzel.
II.
fiila to ni ljubezen stara, ki vsakokrat se pomladi, ko se iz lističev rumenih odmev srca spet prebudi.
,To so bili samo dokazi, da s Kavesom vse v redu ni,
;da je ogoljufal državo asa milijonske vrednosti.
Martinek sebi pomežikne in elegantno v loku bzikne.
m.
Papirje spet nazaj je stlačil, naravnal se je in dalje šel; ko je tako pol ure kračil, V j,Je do tovarnice prišel.
Tam pri tovarni krasno vilo «• Kaves je sezidal bil.
§artinek vanjo je zavil,
»trkal in pozdravil milo:
1*0, klanjam se, gospod papači! jMitr vas še kaj naduha tlači?«
•«da tudi iz te moke ne bo kruha. Bil
• ■ je pa toliko prebrisan, da je odšel v
• ■ neko filmsko kavarno in je nekemu ' j nekdanjemu kolegu pod strogo^ mol-•; eečnostjo zaupal, da bo najbrže že
• > aprila potoval za konkurenčno filmsko
družbo v Vzhodno Azijo. K oj drugi dan je vedela to skrivnost že nekda-
| prvih metrih filma mu je manjkal neki statist. Za to vlogo je bil v svojih rokopisih mene določil — in zaradi tega me je dvakrat tako pogrešal.
Tedaj mu je priskočil slučaj na pomoč. Ko se je v neki ruski kavarni seznanil s skupino ruskih kabaretnih igralcev, potikajočih se po mandžur-skih in kitajskih mestih, so se mu umetniki ljubeznivo ponudili, da ga bodo vsestransko podprli. In Alfred je menil, da ne bo najslabše storil, če se bo pridružil tem bohemom, zlasti zaradi tega, ker je bilo v skupini več fotogeničnih tipov in nekaj zmerno lepih žensk, razen tega so pa tudi Rusi s svojim vihravim temperamentom zbujali povsod pozornost, tako da je lahko Alfred mirno vrtel svojo kamero. Potoval je s to družinico v Hsinking, M uk d en, Dairen in še v več večjih »landžurskih mest.
V skupini je bila tudi plesalka Zofija Aleksejevna, najbolj nadarjena med vsemi; nekoč je bila članica petregrajskega baleta, kasneje se je pa dalje časa mudila tudi v Berlinu. Ker je pa domotožje Zofijo le preveč vleklo nazaj v Rusijo, se je kljub vsem opominom svojih prijateljev vrnila v domovino. Kot hčer carskega policijskega uradnika so jo pa novi oblastniki prijeli in jo zaprli. Po dolgem času šele so jo spet izpustili. Ni se pa smela vrniti v Nemčijo, temveč je morala zapustiti rusko ozemlje čez kitajsko mejo. Po dolgem tavanju je srečala sotrpine, kabaretne igralce, in
;;nja Alfredova filmska dražba. Ker se||e.{j s0 j0 prijazno sprejeli v svoj j; zbala, da bi jo utegnila konkurenca | krog. Že deset let si je tako s pl^sa-;1 prehiteti, je napisala Alfredu dopis-, Djein služila borni kruhek po mestih ; • nico. naj se izvoli zglasiti pri gospodu ; {)alj,M.ga Vzhoda.
;; X. Y.	...	|	Ta	nesrečnica	je	kar	čez	noč	po-
;; Alfred pa ni nič hitel. Šele priim«.!- j Rfa,]a g.javna junakinja Alfredovega *;»ji teden se je oglasil. Sprva so gaj filma. Stara je bila devet m dvajset ;; obsuli s hudimi očitki, ker je konku- jet jn je sv<>j0 vlogo — kakor se je ;; renči izdal njihove načrte, potlej	so,p0zneje pokazalo	— prav mojstrsko
;; pa očitki postajali čedalje blažji.	1»	1	odigrala. Zofija	in Alfred sta bila
;;5e preden je Alfred utegnil oditi.	so	j	mnogo skupaj, pogosto brez drugega
;; mu ponudili ugodno pogodbo, da	bo	j	spremstva, zlasti	takrat, kadar je At-
;; lahko čez štirinajst dni namesto obo-;; lelega operaterja odpotoval v Vzhodno ; j Azije, a,ko bolnik dotlej ne ozdravi.
Alfred je le predobro vedel, da
se to ne bo moglo zgoditi. Družba mu hotela s tem pogojem natresti le peska v oči. SchtiTIe je Alfredu odkritosrčno čestital, da sta na tako zvit način podžgala konkurenčne strasti.
Alfredovo veselje je bilo neizmerno veliko in čisto; konkurenčni tvrdki je pisal, da ne ho mogel sprejeti delo zanjo, ker se bo že prihodnji teden odpeljal čez Rusijo proti vzhodu.
In res je že teden, dni kasneje potoval v spalnem oddelku ruskega ekspresa z osmimi kovčegi. polnimi fotografskih kamer, objektivov, stojal in filmskega materiala.
»Iz dečkov postanejo možje,« sem dejala, ko mi je kasneje Alfred vse to pripovedoval, sin ljubosumnost je menda najuspešnejše gonilo...«
V Harbiuu je ostal teden dni, da je fotografiral vse posebnosti tega pisanega in divjega mesta. Toda že pri
Križanka
234567B9
Vodoravno; 1. kratica; glad, 13. motko ime; mohamedansko sveto pisno, S. oblika glagola Meti", svetopisemska oseba, 4. ozvezdje, 5. zlato Mre.); zabava; veznik, 6. gora v Juli] skih Alpah, 1. skozi (franc.); lepi,
8. mesto v Bolgarski; član družine,
9. reka na češkoslovaškem; nikalnica Navpično; 1. moško Ime; osebni
saimek, 2. božje potnik; jadranski otok, 3. klica; švedsko-norveSki plemiški na siov, 4. tovarna za milo, 5. Prešernov veznik; domača žival; jedro ,kave‘ 6. slaba pot, 7. petelin (srbohrv.); selo, 8. zločinec; grenka rastlina, 9. konec .purana'; francoski klasični traged <163&—i(>99).
fred potoval po kmetih. In aič čudnega torej ni — še naravno je eelo — da se je ubožica vanj zaljubila, čez ušesa, a žal brezupno. Venomer ga je morila, da bi najrajši zapustila svojo družinico in bi nekam »pobegnila, kjer življenje ni tako bedno, ne tako našminkano, ne tako prostaško«.
Alfred ji je dejal, da jo sicer razume, da je pa zaročen.
Zaročen? Ni mu verjela. S kom? Prav gotovo s kakšno trapasto bogato deklino kje v Nemčiji; kar pusti naj jo... Čemu mu bo denar, ko je pa tako nadarjen? Z njo, z Zofijo AleksejeVuo, si bo osvojil ves svet. Sanjala je o Hollywoodu, o Parizu — skratka: Alfred je bil ves v krempljih brezmejne ruske strasti, ki jo je dotlej poznal samo iz romanov.
Kje je Bianca Singalova
Tistega dne v avgustu, ho
se je
hotela ruska kabaretna skupina posloviti od Hsinhinga, da odpotuje
proti jugu, je neki dogodek raztrgal nevzdržno živčno napetost, ki je bil Alfred vanjo zašel zaradi obupnih Zofijinih ljubezenskih vsiljevanj. Prišel je z njo, noseč ozek kovčeg v roki, iz neke beznice, kjer je ruska skupina nastopala. V veži je neki kitajski sluga, predrzno se spotikajoč nad Zofijinimi nogami, lepil lepake.
Alfred je s pogledom ošinil kričeče lepake — in je v svoje veliko začudenje bral; i>Blanca Singal, nemška toliko-kakor-naga plesalka.«
V tistem trenutku ni vedel, ali ga je obšlo veselje, ali se ga je pa lotil strah. Zagrabil je Kitajca za vrat in ga na vso moč stresel Ubogi Kitajček je že mislil, da ga namerava ukoriti zaradi neokusnih pripomb, in si je kar oddahnil, ko ga je Alfred vprašal:
»Kje je... Bianca Singalova?«
Kitajec je ves prestrašen pokazal z roko na skedenj na dvorišču, ki je umetnikom nadomeščal garderobo.
»Bianea Singalova?... Tamle je...«
Alfred se je spomnil, da je že prej ■slišal glasove iz te »garderobe«, ko je prišel po Zofijo. Ko je izvedel, da je Bianca tam, je stekel meni nič tebi nič k skednju. Zofija je ostala sama z Alfredovim k ovce g om pred nogami.
Alfred je odbuSnil vrata in klical: »Bianca... Bianca...!«
Nekje je prestrašil skoraj golo dekletce, nekje je bolščal vanj naspol našminkan klovn, nekje si je pravkar zapenjala neka plesalka obleko iz biserja. Ker tej ni mogel videti obraz, je vprašujoč vzkliknil:
»Blanca?«
»Da, česa želite?« je po nemško vprašala plesalka, a obrnila se ni. Pogledal je v ogledalo... »Saj vi vendar niste Bianca Singalova!« je ogorčeno kriknil.
»Kdo to pravi...? Seveda sem Bianca Singalova. te znate brati, poglejte na lepak!«
Alfred se je prijel za glavo. Res, na lepakih piše tako, toda fa slamna-teplava, belo napudrana lutka vendar ne more biti Bianca.
»Kdo vam je dal pravico, da se imemiiete Bianca Singal?« je kratko vprašal.
I »Ne bodite predrzni?«
; Stopila je k sosednji garderobi in odprla vrata. »Stanki? Stanki!« je kriknila v lemo. Prikazal se je neki moški v pretirani operetni huzarski uniformi. Močno je zaudarjal po alkoholu in po vsem videzu je bil pijan ko čep. Alfred je ugotovil, da ima zanimiv bled obraz in velike črne brke. Bil je kajpada Stankovič.
»Vi niste Bianca Singalova!« je spet zavpil Alfred. Iz teme so se tedaj prikazale razne, postave našminkanih arlistov.
»Za kaj pa gre?« je okorno vprašal Stankovič. Plesalka mu je brž in hlastno pojasnila zadevo in »Stanki« je grozeče stopil pred Alfreda.
Novela »Družinskega tednika1*
Sobarica Julča
Napisal Frane Herczeg
Bil je krasen pomladanski dan, ko je dobH nadporočnik od gospe baronice tole piomo:
»Izgubljena sva! Zgodilo se je nekaj strašnega I Sobarico sem oklofutala, Julča je pa kar pobrala svoje stvari ki zbežala. Zdaj me hoče iz maščevanja izdati mojemu možu; vsa pisma, ki ate mi jih pisali, so v njenih rokah. Ne vem, kaj naj storim... Vsa sem iz uma! Ukrenite nekaj, a brž. Thea. — Pripis. Naš hlevar pravi, da je odšla Julka v neko dekliško zavetišče v Hiadorjevi ulici.«
Nadporočnik Haraanyi je prebral pismo in prebledel. »Nu, to utegne > poeta ti čedna zadeva!« Ve« hripav od razburjenja je ukazal slugi, naj brž steče po taksi. Odločil se je, da se bo odpeljal naravnost v Hiador-jevo ulico in si bo pisma prisvojil, zlepa ali zgrda! Zakaj šlo je za čast imenitne dame, za dobro ime plemenite in nežne gospe... Razen tega za čast žene njegovega ritmojstra in njegovega poveljnika.
Medtem ko je nadporočnik ves nestrpen Čakal na taksi, je še brž pre-; letel pismo gospe ritmojstrove; polst ranska, vendar čudna okoliščina je !zbodla njegovo pozornost. Thea klo-I hita svoje sobarice? Ta plemenita in i fina dama!
Šofer je dejal, da v Hiadorjevi uliti ni poznal nobenega zavetišča.
»Nič ne de! Od hiše do hiše pojdeva. Julčo moram najti po vsaki ceni!«
Avto je drvel po ulicah.
*
Med nadporočnikom in gospo baronico ni bilo prav za prav nič resnega. Nekajkrat sta se sešla na skrivnih mestih, govorila sta o ljubezni, toda zmerom le v akademski obliki. Ko ju je nekoč presenetil naliv, sta si najela taksi in nadporočnik Je smelo poljubil baronico na uho. To je bilo vse. In vendar je bil položaj za oba od sile neroden, zakaj nadporočnik je sodil v tisto vrsto zaljubljencev, ki radi pisma pišejo. Obsipal je gospo Theo že mesece in mesece s pismenimi dokazi svoje ljubezni; v pismih jo je kajpak tikal... zaradi lepšega sloga...
Pred letom dni je Harsany» mnogo zahajal na Thein dom, z»kaj moral bi se bil poročiti z grofico Katico, z mlajšo ritmojstrovo sestro. Katica ie bila vdova, čedna in vitka plavolaska. Bila je sicer malce svobodnih manir, toda zaradi tega je bila še morda prikupnejša. Oba sta »e vroče vzljubila, in bila bi se prav gotovo poročila, da jima ni svakinja, baronica Thea, zmešala štrenj. Nadporoč-
nik je kar na lepem opazil, da je bledolična, molčečna ia zapeta gospa ritmojstrova včasih prav žalostno, očitajoče in roteče dvignila pogled k njemu.
Harsanyiju se je zdajci zazdela Thea zelo zanimiva; študiral jo je in začel zanemarjati lepo Katico, prvo spoznanje je kajpak bilo, da ril mo jeter svoje žene ne razume, Ženska je vse prefino in prezapleteno bitje, da bi ga mogel robat vojak razumeti in ceniti. Baronica Thea je torej mučenica; njeno življenje sama bol, odpoved in hrepenenje...
In tako se je nadporočnik zaljubil v ženo svojega ritmojstra. Sleherni hip se je bil pripravljen z njo poročiti, ako bi se hotela dati ločiti od svojega moža. O tem pa ni Thea marala niti slišati... Zakaj jo baronica prevzela svoji svakinji resnega snubca, bi bilo težko uganiti. Bržčas jo je vodil mačji nagon. Premnogo razvajenih mačic poznamo, ki mišk ne poi.ro, vendar jih prav rade ujamejo Ko je grofica Katica zvedela za nezvestobo svojega oboževalca, je Uila | bolj jezna kakor žalostna. In jezna je bila bolj na svojo svakinjo kakor na nadporočnika. Ni pa napravila škandala... prefina je bila... temveč se je v svoji jezi zaljubila v nekega mladega vseučiliškega profesorja in se je z njim v presenetljivo kratkem času poročila.
lliadorjev« ulica št. t.
Avto ie obstal in Harsaiiyi je poiskal hišnika. Nak. v tej hiši že ni
zavetišča... Stopil je v hišo št. 2; tudi tam ni bilo Julče. Naposled je prišel že do številke 27, kjer mu je neka' branjevka povedala, da je zavetišče na številki 75 b. Šofer ga je odpeljal tja. Nadporočnik je moral čez dvoje dvorišč, preden je našel zavetišče. Na vso srečo je bila Julča doma. Bila je veliko, krepko in precaj čedno dekle s kodrastimi lasmi in je bila v svoji kmečki oblaki prav ljubka.
Julča je od presenečenja kar zardela, ko je spoznala nadporočnika, ki mu je pri ritmojstrovih mnogokrat odprla vrata...
»Draga Julča,« je začel Harsanyi, »rad bi govoril z vami.«
»Prosim, kar naprej...«
Spremila je častnika v majceno, zatohlo sobico in mu uslužno ponudila Silol.
»Zvedel sem,« je začel nadporočnik s sočutnim glasom, »da se je gospa baronica danes prav obžalovanja vredno »pozabila...«
»Da, oklofutala me je... O, saj me je že mnogokrat... Milostljiva sploh hitro vzkipi; nekoč me je celo brcnila, ko sem jo med česanjem malo potegnila za lase...«
Harsanyi je dobil grenek okus; sobarica je pa nadaljevala:
»Pri njej bi tako nobeno dekle ne ostalo, ako bi ne bil gospod tako dobrosrčen... Pravi kavalir je ia njemu na ljubo človek marsikaj spregleda. Danes mi je bilo pa že vsega dovolj... Milostljiva je bila tako nepravična, da sem kar pobrala evoje stvari in zbežala...«
»Prav je tako, da ete tolikanj samozavestni,« je dejal Harsanyi diplomatsko. »Prav grdo bi pa bilo, ako bi zdaj kovali maščevanje... Pomisliti morate, da je milostljiva zelo živčna...«
»Saj...« je smehljaje se odgovorila Julča. »Sprva sem jo res hotela tožiti, zdaj pa, ko se je gospod nadporočnik sam potrudil k meni, bom rajši požrla to grenko žalitev...«
»&e nekaj drugega sem slišal. Milostljivemu goepodu hočete baje izročiti neka pisma...«
Val plemenite ogorčenosti je zalil Julčin obraz.
»To pa ne drži!« je vzkliknila. »To je laž. Nikoli še nisem bila izdajalka! Ako bi bila to storila v vseh gosposkih hišah, kjer sem že doslej služila, bi prišle kaj čedne stvari na dan! Toda takšna nisem!«
»In vendar imate moje pisma...«
»Ne tajim.«
»Zakaj ete si pa prisvojili ta pisma?«
»Nisem si jih prav za prav prisvojila, temveč sem jih le sproti pobirala iz košare za papir, kakor jih je gospa barouica vrgla, ko jih je prebrala.« Nadporočnikov pogled se je omračil. »Iu zakaj ste jih pobirali iz košare?« je vprašal.
Julča se je v zadregi nasmehnila. »Povedala vam bom, ako res želite, gospod nadporočnik. Pisma eo mi namreč na moč ugajala... V njih je toliko lepih besed o krvavečem srcu, o zvezdah... Za vse na svetu rada prebiram take reči — in ker je milostljiva zavrgla ta lepa pisma, sem si jih pač jaz spravila...«
Harsanyi je bil nekam ponosen; ponosen, kakor more biti samo avtor...
»Pridno in pametno dekle ste, Julča. Toda glejte, velika nesireča bi se utegnila izcimiti iz tega, ako bi mi pisem ne vrnili. Saj ete prav gotovo že brali romane, zato boste menda razumeli, kaj se to pravi, da je moja oficirska čast na tehtnici...«
Julča je začudeno pogledala nadporočnika, nato je pa preprosto dejala: »Potlej vam jih pač vrnem.«
Odšla je in se je kmalu vrnila 6 skrbno povezanim sveženjčkom pisem. Z globokim vzdihom in z žalostnim pogledom je izročila pisma nadporočniku.
»Tokaji e so pisma. Nobeno ne manjka; še celo numerirala sem jih < IIarsanyi je malo polistal po pismih, potlej jih je pa vtaknil v žep-»Ali želite Se česa?« je nekam otožno vprašala Julča.
»Zelo pridno dekle ste. draga Julča, in rad bi se vam oddolžil. Vzemite to malenkost.«
Stisnil je Julči bankovec v roko, m Julča ga je vsa pordela, vendar rada sprejela. Potlej ji je nadporočnik krepko in prijazno stresel roko. Ni pa še bil prišel do prvega dvorišča, ko je zaslišal dekletov glas:
»Gospod nadporočnik!«
»Kaj pa je, Julča?«
»Še od drugih gospodov častnikov imam pisma... Zelo všeč bi mi bilo, ako bi jih hotel gospod nadporočnik izročiti svojim tovarišem, zakaj P° nobeni ceni ne bi hotela, da bi s® po moji krivdi umazala katera koli oficirska čast...«
S temi besedami ie izročila osuple* mu Harsanyi,ju še večji sveženj pisen'.
V avtomobilu je nadporočnik radovedno razvezal zavojček. Zbirka I? bila na moč zanimiva. Skoraj yeal: izmed polkovnih častnikov je i»,e svoj greh... Od vsakega je bilo najmanj po pet pisem. Tedaj je Har*»' nyi izprevidel. da je baronica y|f! strastno in sistematsko vodila mh" častnike za nos...	.
Doma je pri priči sežgal svoj pisma, druga je pa postal baron brez besede...
Dve ženi - dva svetova
v"	.	". ... V? ‘f§■;? • i
AM&U j Vsakdo je sam svoje sreče kovač...
Umetniška	J
K Bodanzkemu, slavnemu dirigentu t newyorške opere Metropolitan, je pri- * šel nekoč »kralj jazza« Paul White-man in dejal:
»Spoštovani mojster, plačam vam 25.000 dolarjev, ako me naučite .klasičnega dirigiranja'!«
Razgovor s psihografologom Francem Teržanom
Vsakdo je sam svoje sreče kovač! Ta pregovor, ki ga je sleherni med nami že kdaj slišal, so poznali tudi že stari Rimljani. Ali je resničen? V vsakem človeku spe sposobnosti _in nagnjenja, ki jih je podedoval »Koliko zaslužite na leto, misterf po svojih daljnjih in bližnjih pred-Whiteman?« je vprašal Bodanzky. »nikih. Te sposobnosti in nagnjenja »Dve sto petdeset tisoč dolarjev.« {so podlaga značaja, ki ga potem »Zlomka,« je smehljaje se menili oblikuje v določeno celotno podobo Bodanzky, »potlej pa rajši vi meni po-1 vzgoja mladosti in pot življenja, kažite, kako bi še jaz toliko zaslužil!«*Temelji nagnjenj in značaja so to-
■* rej vsakomur dani že po naravi.
Kaznovan ponos
Nekega dne je dobil Scribe, znameniti francoski pisatelj šaloiger, od nekega milijonarja takole pismo:
»Spoštovani gospod Scribe! Z vašo pomočjo bi rad napisal komedijo. Ali ne bi bili tako ljubeznivi, da bi igro napisali, jaz bi pa potlej dodal nekaj vrstic, kar bi mi dalo pravico, da bi bil na naslovni strani omenjen kot vaš sodelavec? Stroški igre bi šli na moj račun, vprizorili bi jo pa v enem od največjih pariških gledališč. Ves gmotni uspeh igre prepuščam vam. Z odličnim spoštovanjem...«
;To bi utegnilo na videz nasproto ;vati navedenemu izreku, v resnici ;pa vendarle ne nasprotuje, kajti Isreča življenja je v tem, da spravimo prav to življenje in delo v [sklad s svojim značajem, skušamo I premagati in odstraniti tisto, kar Inam je v kvar, in izkoristiti ter izpolniti tisto, kar nam je v korist.
Ako hočemo to storiti, nam je •najprej in najbolj neobhodno po-■ trebno spoznati do dna svoj zna-•čaj, njegove dobre in slabe strani! •A prav to ni lahko. Koliko nas je, •ki se v resnici do dna poznamo?
Scribe je bil zelo nečimrn, zato	Prav	napram	samemu	sebi
bogatašu odgovoril:
»Gospod, vašo laskavo ponudbo ne morem sprejeti. Upira se mojim nazorom, da bi bila v isti voz vprežena konj in osel.«
Koj drugi dan je dobil od milijonarja odgovor:
smo ljudje najčešče skrajno neobjektivni: nekateri se podcenjujemo, drugi precenjujemo. Stvarno, resnično, objektivno sredino zadene le malokateri, in še to često zelo pozno, mnogokrat prepozno. Prav tako težko je tudi pri prešo
»Spoštovani gospod! Dobil sem vašejj&nju drugih, svojih najbližjih in
•svojih najbolj daljnjih soljudi. Zunanje simpatije ali antipatije nas zelo rade zapeljejo na napačna pota krivičnega presojanja in ocenjevanja. Koliko je mater, ki bi hotele v resnici in do dna videti napake svojih otrok? In koliko je ljudi, ki bi bili pripravljeni objektivno presojati značaj in sploh lastnosti svojih sovražnikov?
Iz te neobjektivnosti nam pomore na pot treznega, nepristranskega presojanja lahko samo znan^-stvena analiza človeškega značaja. Med temi pa je zopet na prvem mestu psihografologija. Grafologi j a je zelo stai'a veda, katero je pa veliki razmah drugih ved v prejšnjih stoletjih potisnil v ozadje in ji celo odrekel naslov vede in znanosti, šele v prejšnjem stoletju so se pričeli za grafologijo, t. j. za ugotavljanje značaja in vseh lastnosti ter nagnjenj na podlagi pisave, zopet zanimati tudi znanstveniki, med njimi mnogi znameniti univerzitetni profesorji. In od takrat do ♦ danes je doživela grafologija nov,
nesramno pismo. Kdo vam daje pravico, da me imenujete konja?...«
Dopisovanje z Markom Ttvainom
Mark Twain je dobival nešteto pisem z vsega sveta. Pogosto so mu pisali neznanci, samo da bi dobili odgovor od njega in bi se potlej postavljali pred svojimi prijatelji, češ:	z
Markom Twainom si dopisujem! S
Eden takih trdovratnežev, ki mu pa-Twain za nič ni hotel odgovoriti, je desetemu pismu priložil papir in ovitek, misleč da bo Twain tokrat vendar odpisal.
Drugi dan je dobil brzojavko:
»Papir in ovitek prejel. Z obratno pošto pošljite še znamko. Twain.«
Slabe knjige
Veliki angleški pesnik Walter Scott je svojim otrokom dolgo prikrival svojo pisateljsko slavo. Tudi ko so otroci že odraščali, je skušal zmerom preprečiti, da bi brali njegove knjige.
Ko je nekoč prišel Scottov založnik Ballantyne k velikemu avtorju, da bi
mu čestital k ogromnemu uspehu? ik in mogočen razmah. Danes pravkar izšlega romana »GospodičnaJni nikogar ve6> ki bi 3i odrekal
.. knjiz-5 jeno silno važno mesto v sodobni ► znanosti. Grafologije se poslužujejo v vzgojeslovju, zdravstvu,_sod-
od jezera1?«	«>
»O,« je dejala, »nisem je še brala.
Očka meni, da ni nič tako škodljivo za
Psihografolog Franc Teržan
od jezera«, je založnik našel v nici Scottovo dvanajstletno hčer.
»Nu, miss Sophie,« je vprašal Bal-
la!lt?l”!:.„^ak° vamugaja 'Gospodičnafstvu, gospodarstvu ‘itd? TtdV'Znani
■ dunajski univerzitetni profesor dr.
■ Karl Gross je napisal prav nedavčno razpravo, v kateri je dokazal,
mlade ljudi kakor prebiranje slabih knjig.«
Majhna zmota
Zbiranje starin je bila Walterju; Scottu prava strast in je porabil zanje; velik del svojih mastnih dohodkov.; Zmerom je hodil na dražbe, da bi; staknil spet kakšno novo dragocenost; zgodovinske vrednosti.	;
Blizu Selkirka so nekoč dražili neko; staro čelado. Scott je ponudil izklicno; ceno, toda precej se je našla neka stara gospa, ki je navijala ceno. Naposled je prišla čelada že na tri funte.
»Tri funte en šiling!« je zvišal Scott ponudbo.
»To pa ni prav, sir Walter!« je vzkliknila stara gospa ogorčeno. »Za vašo družino je vendar premajhen!«
Pokazalo se je potlej, da je imela dobra ženica starinsko čelado za... kotlič.
Bernard Shaw
Neko lepo ameriško baletko so popolnoma zmešali evgenetični nauki profesorja Wiggama, ki je skuhal učenost o razmerju med lepoto in pametjo. Ta učeni profesor bi si dal namreč glavo odrezati, da lepe dame; vendar niso vse neumne gosi. In ker; je bila baletka izredno lepa, je vzcvetela v njeni glavici imenitna misel, da; bi se profesorju za njegove evgenetične! ideje pokazala hvaležno. Povabila je! Bernarda Shawa, da bi se pri priči! skupno lotila težavnega dela in ustva-! rila novega potomca. Pisala mu je! takole:	!
»Vi ste ta trenutek najpametnejša! glava na svetu. Mene imajo za naj-! lepšo žensko današnje dobe. Po načelih profesorja Wiggama bi morala midva ustvariti najpopolnejšega otroka, kakršnega svet še ni videl.«
Hudobni Bernard Shaw ji je odgovoril:
»Strinjam se z vam!, da imam naj-umnejše možgane našega časa, in tudi o tem ne dvomim, da imate vi najlepše telo na svetu. Toda utegnilo bi se zgoditi, da bi podedoval najin otrok moje telo in vaše možgane. Zaradi tega moram s težkim srcem vreči vašo ljubeznivo ponudbo v koš — čeprav se vam prisrčno zahvalim zanjo in vam Izrazim svoje globoko oboževanje.«
kako pomembna je moderna grafo-;;logija v psihiatriji za ugotavljanje ;;in opredeljevanje duševnih bolezni.
še starejša kakor grafologija pa je astrologija. To so poznali že najstarejši narodi, ki so nam znani: Asirci, Babilonci. Egipčani in drugi. Pa tudi njej se je dogodilo enako kakor grafologiji — tudi njo so hotela prejšnja stoletja izločiti, tista stoletja, ko so ljudje mislili, da ni med nebom in zemljo nobene stvari več, ki se ne bi dala razložiti z golimi mehaničnimi sredstvi. Nova raziskovanja te stare •; umetnosti so pa nazadnje le ugo-; ;tovila, da tudi astrologija ni prazna »čarovnija« za lahkoverne ljudi. Mnogi odlični znanstveniki so dognali, da je vse življenje na zemlji, dosti bolj kakor se nam sanja,
* odvisno od skrivnostnih sil, ki uplivajo na nas iz znanega in neznanega vsemirja.
Razna nebesna telesa, sonca, planeti in lune uplivajo na naše podnebje in vreme, s svojimi pritiski, privlačnostjo in najrazličnejšimi kozmičnimi žarki pa tudi na razpoloženje in s tem delovanje vseh živih bitij, najbolj pa seveda najobčutljivejših, t. j. ljudi. Da so človeški možgani nekaka radio-sprejemnica in radio-oddajnica, je znanost nedvomno ugotovila, in odkar vemo to, se nam zdi popolnoma razumljivo, da uplivajo kozmični žarki na nje prav tako, kakor upliva že navadno vreme na vsak radioaparat. Edina znanost, ki more te uplive ugotoviti in opredeliti, je — astrologija, tista še nedavno zasmehovana in v stran poslinjena astrologija, o kateri je napisal lani ameriški astronom God-
■ dard, »da nam utegne odkriti še v
■ tem stoletju toliko skrivnosti, ko-
• likor se nam jih sedaj še niti ne •sanja«. In ne samo posamezniki,
■ celi narodi, celi kontinenti in nazadnje v nekih okoliščinah vsi ! ljudje stoje pod neprestanim upli-ivorn kozmičnih sil. Pod uplivi teh 'sil 1e izbruhnila marsikatera revo-Jlucija in volna ali druga zmeda
• ter prekucija!
Grafologija in astrologija, ako se znanstveno obravnavata, sta danes zopet splošno priznani vedi, in sicer vedi, ki moreta človeštvu, in še prav posebno posamezniku med nami, silno koristiti, še več: samo kdor spozna po grafologiji svoj značaj in po astrologiji uplive, ki jim je podvržen, more sam oblikovati svojo usodo, more biti sam svoje sreče kovač!
Dandanes sta grafologija in astrologija po vsem svetu zelo važni, in k njima se zatekajo celo veliki in znani državniki. Našteti bi jih mogli celo vrsto. Kakor korakamo Slovenci navadno počasi za ostalim naprednejšim svetom, tako se nam godi tudi v tem oziru. Edini med nami, ki se je ves posvetil grafologiji in astrologiji in dosegel mednarodno priznani sloves kot teoretik in praktik, je psihografolog g. Franc Teržan. Gosp. Teržan je znan danes široko po Evropi in celo po Ameriki, šteti ga moremo med prve kapacitete na tem področju, zato bi ga morali tudi v naši mali domovini poznati bolj, kakor ga poznamo. Da popravimo vsaj malo zamujeno, smo napisali te vrste in ga obenem naprosili za nekaj izjav o grafologiji in astrologiji.
G. Teržan nas je opozoril na že gori navedene ugotovitve, sam pa dodal: »Iz dolgoletnega študiran ja grafologije in astrologije v velikih kulturnih evropskih centrih in s praktičnim delom doma sem se prepričal, da sta obedve panogi v jedru zgrajeni na trdni znanstveni podlagi. Naše življenje je produkt narave in del naravnega dogajanja samega, dogajanja na naši zemlji in v vsemirju, zato je stalno in neločljivo pcrezano z naravo. Stari narodi, ki so živeli z naravo v bolj neposrednem stiku, kakor živimo sedaj mi, pokvarjeni v marsičem po tehniški civilizaciji, so čutih to dejstvo bolj živo, kakor ga čutimo mi ljudje sedanjosti. Zato sta astrologija in grafologija tudi igrali tako veliko, skoraj zgodovinsko važno vlogo. Da sta bili pozneje zapostavljeni, je bila velika napaka. Kje bi bili danes že v tej znanosti, ako bi se bila gojila dalje tako intenzivno, kakor se je v starih časih! Prav zato je treba zamujeno čimpreje popraviti. Treba je doseči popolnost, da bo na podlagi grafologije in astrologije mogoče odločujoče uravnavati življenje ljudi na zemlji, preprečevati nesrečo in ustvarjati podlago za srečo, kolikor je na tej zemlji maksimalno dosegljiva.«
Po tej izjavi nas je zanimalo, ka;*o g. Teržan analizira rokopise in kako ugotavlja na njih podlagi značaj ljudi? Pojasnil nam je. da pomeni v pisavi vsaka lega, oblika, poteza itd. bodisi lastnost ali razpoloženje pisca. Tako pomeni n. pr. ostra interpunkcija, da je pisec zelo nepreviden in nastopa ostro napram svoji okolici ter v trenutkih razdraženosti rad pozabi, da so tudi drugi ljudje občutljivi in imajo dušo. Stisnjen rokopis predstavlja človeka stisnjene narave, zlasti takega, ki pretirano varčuje in niti samemu sebi ne dovoli tistega, kar bi si lahko in bi bilo tudi potrebno. Na podlagi načina pisave in posameznih črk ter črt more grafolog na znanstveno nedvoumen način ugotoviti vse karakterno razpoloženje pisca, na tej podlagi pa zopet značaj sam, moč in odpornost, sposobnosti, nagnjenja, temperament itd. Tako se odkrije grafologu celotna duhovna podoba človeka tako določno in nedvoumno, kakor je ne bi bilo mogoče dognati na noben drug način, iz te pa more kot psiholog razvideti tudi vse ugodnosti in nevarnosti, ki človeku stoje nasproti v bodočnosti, človek, ki se na ta način spozna in je na vse opozorjen, ako ima pri tem tudi še dovolj volje, more preprečiti marsikako pot svojega življenja, ki bi ga sicer pripeljala_ v nesrečo. Kdor je poučen in hoče, se lahko prebije skozi vse nevarnosti, pa naj bi bile še tako velike.
»Velika škoda je samo, da je tudi še dandanes mnogo »grafologov«, ki nimajo ne znanstvene podlage in ne potrebne resnosti ter na ta način zaupanje ljudi samo zlorabljajo, pravi grafologiji pa silno veliko škodujejo, ker jemljejo javnosti zaupanje do nje. Kdor le pre bere kako učno knjigo o grafologiji, še ni usposobljen za znanstveno grafološko delo, kakor še ne
pogledal v kak hišni priročnik o boleznih in njih zdravljenju. Kakor se mora pripraviti zdravnik s temeljitim študijem in prakso za svoje poslanstvo, tako se mora pripraviti tudi psihografolog. Psihografologija zahteva — kakor v resnici vse, kar je resno — celega človeka !«
Na vprašanje, kako je z grafologijo v praksi, je dejal g. Teržan: »Star je latinski pregovor ,Cognosce te ipsum!‘ Za vsakega posameznika je važno, da spozna najprej samega sebe, da zna ceniti svoje sposobnosti in se varovati svojih slabosti. V praksi koristi grafologija tako posamezniku kakor sodišču, policiji, šoli, zdravstvu, poslovnemu življenju itd. Na podlagi grafologije je mogoče pomagati pri odkrivanju zločinov, presoji zločincev, boleznih in njih zdravljenju, nastavljanju uradnikov, poslov, delavcev itd. Gotovo je koristno vsakomur, ki ima uslužbence, ako pozna njihov značaj in ve, ali so sposobni in zanesljivi ali ne itd. Kolikokrat sem v svoji dolgoletni praksi s pomočjo grafoloških analiz koristil tisočem ljudi v domovini in tujini. Ako bi hotel opisati le najlepše primere, bi moral napisati debele knjige, še več pa je zahval, ki sem jih prejel in jih še prejemam.«
In astrologija? »Ugotovili smo že prej, kaj utemeljuje realno eksistenco astrologije v modernem svetu. Kar bi bilo treba dodati, je to, da je za delovanje in nehanje človeka, t. j. za oblikovanje njegove usode, zelo važno njegovo rojstvo v zvezi z zvezdno konstelacijo.. Astrolog more na podlagi zvezdne konstelacije ob rojstvu človeka ugotoviti njegovo občutljivost za kozmične vplive. Od teh vplivov so odvisna razpoloženja, od razpoloženj dejanja, od dejanj pa vse, kar oblikuje življenje, torej ,usodo", Toda tudi pri astrologiji, kakor pri grafologiji, je zelo važna psihologija. Brez nje je nemogoče vsako praktično astrološko delo. Sama mehanika zakonov še ne zadostuje, zato je med astrologom in astrologom lahko ogromna razlika, kakor n. pr. med umetnikom in umetnikom. Spoznati je treba najprej človekovo duševno dispozicijo in šele na tej podlagi proučiti kozmične vplive, katerim je podvržen, šele iz obojega je mogoče ustvarjati zanesljive zaključke.
Trdno sem iz svoje dolgoletne prakse prepričan o resničnosti in točnosti takih psihološko - astroloških horoskopov in na njih podlagi karakternih analiz. Ali nisem tudi vam napravil že pred leti horoskopa? Kako ste bili z njim zadovoljni?«
Pritrdil sem mu, da je pred vsem temeljito pogodil moj značaj in mi dal tako dragocena navodila za življenje, da mu bom do smrti hvaležen. Nekatere njegove napovedi so se izvršile tako točno, kakor ne bi bil nikoli pričakoval. Opozoril me je n. pr. na to, da me skušajo nekateri prijatelji izriniti kljub vsej sposobnosti in vestnosti s službenega mesta. Začel sem paziti na te .prijatelje', ki mi svojih zahrbtnih namer nikoli niso vidno pokazali, in ugotovil, da je g. Teržan povedal bridko resnico!
»Vidite torej,« je nadaljeval g. Teržan, »prepričali ste se sami, kako velike praktične koristi je moja pomoč. Takih priznanj in zahval sem prejel na tisoče. Naj navedem samo na kratko par primerov: Nekemu 20-letnemu dekletu je nenadoma umrl oče trgovec. Brat njene mačehe jo je hotel oslepariti za dedščlno trdeč, da je svoji sestri, ki je bila prav tako malo prej umrla, posodil večjo vsoto denarja, ki je vložena v trgovini. Dekle me je pismeno zaprosilo za svet in mi poslalo svoj in očetov rokopis. V odgovoru sem ji svetoval, naj temeljito preišče vse očetove spise.- To je storila in res našla oporoko, ki je razodela resnico, da je vse, kar je zapustil, samo njeno. Kako sem mogel ugotoviti, da je oče bil z oporoko pripravljen na smrt, čeprav je bil na videz trdnega zdravja? Preprosto: rokopis mi je razodel, da je bil zelo pedanten in natančen človek in zato gotovo ni umrl brez oporoke, čeprav ga je zadela kap.
Drugi primer: Neki zarocenec se je obrnil name s tožbo, da mu je njegova zaročenka nezvesta. Poslal mi je njen rokopis. Iz njega sem spoznal, da že po svojem značaju ne more biti nezvesta in mu svetoval, naj rajši prekine zveze s svojo okolico in ugotovi, od kod izvirajo govorice o nezvestobi njegove neveste. In kmalu je ugotovil, da jih je širila neka ženska, ki ga je hotela odvrniti od neveste zato, da bi se poročil z njo. Poroka je
_____________________________     ,	pokazala srečen zakon in srečni
more 'biti” zdravnik, kdor je kdaj1 mož mi je še danes hvaležen za
ne pustim več. do bi se moj 9
oc
oo di se r oj Jonezek &-■ rol z Vošimi otroci I"
1%
.Mojo momo me zmerio, če pridem domov z urno zono obleko."
».Našo mamico se some smeje hi, hi I
„Mojo po ne —
višin-
,,Zo božjo v0l|0. zo Janezkovo umozeno obleko bi skoro moralo imeti "^krtačo iz žice t"
,,Koj še, samo pravo milo potrebuješ)''
„ — dobiego
SCHICHTOVega
MILA
„JELEN"
ne more nihie več pogrešati, kdor je ie enkrat spoznal to čisto in izdatno mjlol"
svet. Ona, ki je hotela skaliti njegovo srečo, je bila malopridnica, ki bi ga bila uničila, ako bi ji bil sledil.
Zanimiv je primer neke vdove, ki je imela več nedoraslih otrok. Obrnila se je na mene s prošnjo za svet, kako bi si izboljšala svoj gmotni položaj. Spoznal sem, da je zelo pridna in energična, ugotovil pa tudi za njo ugodno konstelacijo ter ji med drugim svetoval, naj poskusi z loterijo. Poslušala je moj nasvet in zadela 60.000 din, s katerimi je, tudi na moj nasvet, odprla majhno trgovino, ki ji vedno bolje uspeva.
So pa tudi primeri, ko ljudje niso poslušali mojih nasvetov. Tako mi je neki podjetnik poslal nekoč v analizo rokopis svoje name-ščenke. Ugotovil sem, da je lahkomiselna, razsipna in nezanesljiva, a mož se za to ni brigal, ker se je nameščenka znala dobro pretvarjati in pridobivati ga zase. čez nekaj mesecev sem pa prejel od njega pismo, v katerem mi je sporočil, da je postal žrtev svojega nezaupanja v moje ugotovitve in nasvete: Dekle si je prisvojila iz njegove blagajne večjo vsoto denarja in jo — zapravila.«
Takih primerov je povedal gosp. Teržan še več in pokazal tudi pisma, ki dokazujejo resničnost vseh njegovih besed. Po vsem tem menda ni več mogoče dvomiti o resnosti grafologije in astrologije ter dela g. Teržana, ki je vedno pripravljen pomagati vsakomur, da res lahko postane kovač svoje sreče.
Takih slučajev bi mogel navesti brezštevilno. G. F. Teržan je rešil zakone, podjetja, testamente, eksistence itd. in dokazal je, da je naša usoda v naših rokah, če vemo za sebe in svojo bodočnost. Zato je potrebno, da se z deli našega svetovno poznanega psihografologa g. F. Teržana spoznajo tudi naši či-tatelji, ker nobeden ne ve, če ne bo danes ali jutri potreboval njegovo pomoč. Vsak čitatelj našega lista naj se obrne na naslov: Fran Teržan, Celje, pošt. predal 25, na, kar dobi brezplačno nasvet za svoje bodoče življenje in prospekt.
K našemu nagradnemu natečaju
Drage čitateljice1
Komaj teden dni je minilo od razpisa našega modno-gospodinjskega natečaja, pa se že kupici v uredniški mapi lepo število vseh mogočih prispevkov. Ne morete si mislili, kako vesela sem, ko obračam in pregledujem vse te liste: saj je v njih toliko praktičnosti, okusa in dobre volje, da sem prav prijetno presenečena ob spoznanju, kako je današnji ženski svet dosleden, praktičen in gospodaren.
Smehljaje odlagam pismo za pismom. Kaj vse so si izmislile te naše iznajdljivke! Ta je priložila pismu ljubko skico svoje obleke, ,da ne bo preveč pisanja1, je pripisala; prav dobra misel, kaj ne?
Druga je poslala sličico obleke in kroja z merami in podatki, ki so našemu ženskemu kotičku prav dobro došli.
Od srca sem se nasmejala kore-nitosti neke naročnice, ki je v pismo Vteknila celo izrezek iz znanega modnega časopisa. Kje neki ga je dobila? Zlobneži bodo trdili, da ga je tatinska ročica nedvomno izmaknila iz kavarniške revije, toda pri nas mislimo, da so naše čitateljice bolje vzgojene (zato pa imamo ,Zrcalo naših dni'!) in da je vneta natečajnica odrezek izprosila od svoje šivilje ali dobre znanke.
Iz marsikaterega ovoja je zdrknil vzorček blaga, ki naj bi še bolj podčrtal okus njegove nosilke. Zelo sem zadovoljna z izbranim okusom, ki so ga v odgovorih pokazale prav tako dekleta kakor žene.
V prihodnji številki bomo pričeli odgovore objavljati. Pri tej priliki naj omenim,, da zaradi obilice prispevkov najbrže ne bomo mogli vse objaviti, in bo kritika strožja kakor smo sprva mislili. Prav gotovo bomo pa priobčili vse dobre in svojevrstne
odgovore, prav tako pa tudi uporabljive skice in kroje.
One čitateljice, ki svojih pošiljk še niso poslale, naj pa opozorim na nekatere napake, ki sem jih opazila v prispelih odgovorih.
,Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke?' Torej 100 din in ne 78 din ali celo 102 din! Hvalevredno je, ako si naše čitateljice lahko že za 78 din omislijo čedno poletno obleko, a pri tem naj ne pozabijo, da jim je ostalo še 22 din, ki jih morajo tudi nekako uporabiti. Ostanek naj torej uporabijo za vse mogoče praktične in koristne potrebščine v ženski garderobi. Zatorej naj vsaka čitateljica napiše v svoj prispevek, kako je porabila ves stotak in ne le polovico ali tri četrt.
Težjo pomoto je zagrešila ona, ki je v svoj obračun svojevoljno pritek-nila še 2 din! Dva dinarja, to gotovo ni veliko, a prav ta dva dinarja izdajata napakico v vašem praktičnem čutu: ne znate se omejiti, ali še hujše: ne morete svoje zahteve spraviti v sklad z razmerami in časom! Gibajte se torej le v meji 100 din, obračun naj ne bo ne večji ne manjši! Vzlic temu bomo dosedanje prispevke, čeravno imajo kakšno manjšo napakico, vzeli v natečaj!
K vsakemu odgovoru priložite točno izpolnjen kupon-obračun, ostale opazke pa pripišite v pismu. Menda mi ni treba omenjati, naj bodo prispevki čedno in razločno napisani, saj se že v pismu zrcali okus poši-l jalke!
V prihodnji številki boste torej že čitale prve prispevke, do tedaj pa vzemite pero v roko še vse tiste, ki ste doslej molčale, in nam napišite odgovor. In vsaka naj bo trdno prepričana, da bo prav ona dobila 100 dinarjev, ker je še nešteto in nešteto možnosti!	Urednica.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Goveja juha z vlivanci, telečja pečenka z rižem, krompir. — Zvečer:	Glavnata solata, mrzla
sadna žolica.
Petek: Ruska postna juha, krompirjevi zvitki, rumena koleraba, kipnik iz orehovih rezancev. — Zvečer:	Nadevani paradižniki, beluši
z jajci*.
Sobota: Goveja juha z jetrnimi žličniki, svinjska pečenka, krompir, mešana solata. — Zvečer: Mrzla pečenka, kruh z maslom in slane sardelice.
Nedelja: Mlada kokoška**, glavnata solata, češnjev kompot, črna kava. — Zvečer: Mesna solata z gorčico, eir in ržen kruli.
Ponedeljek: Goveja juha z mozgovimi cmoki, govedina s praženim krompirjem in hrenom, sirovi cmoki.
— Zvečer: Testenine s parmskim sirom, palačinke z marelično mezgo.
Torek: Goveja juha z rižem, belušev kipnik, kavni puding***. — Zvečer: Grahek s krompirjevim pirejem, kompot.
Sreda: Obarna juha z rižem, kolerabe s krompirjevim pirejem, Sodb.
— Zvečer: Palačinke s špinačo, kruh z maslom in sirom.
***■
Pojasnila
* Beluši z jajci: Skuhaj 10 do 15 zelenih belušev v slani vodi; kuhane odcedi in zreži v mehke, za prst široke koščke. Nato jih daj v kozico in prepraži v presnem maslu. Potem vmešaj še šest jajc, pičle H 1 smetane ali mleka in malo soli. Segrej nekoliko presnega masla, daj vanj drobno zrezanega peteršilja in kar si prej vmešala, in mešaj vse skupaj na: ognju, da zakrkne. Potem primešaj: rahlo beluše in daj na mizo.
*• Mlada kokoška:	Daj	v kozico
Žlico ma6ti in vanjo rezinice, nateza-; ne iz prekajene slanine. Potem pridaj peteršilja, korenja, malo čebule, vse to zrezano na koleščke; nadalje pridaj zrnce dišave, 1 dišeč klinček in malo limonove lupinice. Osnaženo jarčico ali pa 1 ali 2 s slanino pretaknjena in osoljena piščanca jmloži v kozico, kani nanju malo juhe, po-krij in pri ognju počasi praži, da bosta okrog in okrog enako opražena Potem vzemi kokoško ali piščanca ven, odlij mast, naredi na njej prežganje, zelenjavo pa zali j z juho. da prevre, potem jo precedi na prežganje. Kadar zavre, daj piščanca vanjo, ko Se malo prevre, iu vzemi ven, zreži in |>o vrsti zloži na krožnik, vlij čez omako in daj na mizo. Lahko priliješ omaki malo kisle smetane in še vse skupaj nekoliko prevreš.
•** Kavni puding:	močno črne
kave, 14 dkg sladkorja, 10 dkg moke in 10 dkg presnega masla mešaj, da postane gladko, potem še na štedilniku, da se zgosti. V ohlajeno zamešaj 7 rumenjakov iu malo vanilije in spet mešaj 10 minut, zdaj rahlo primešaj trd sneg petih beljakov. Daj v
namazano in z drobtinami potreseno obliko in kuhaj v sopari 45 do 00 minut. Kuhan puding stresi v skledo iu nekoliko ohlajenega oblij s kremo.
K r e m a : Mešaj v primernem loncu 4 rumenjake in 12 dkg sladkorja; v dobro spenjeno prilij 3/ia 1 vroče, močne kave in mešaj v vreli vodi ali na štedilniku, dokler se ne zgosti. V ohlajeno zamešaj v sneg stolčene sladke smetane in malo vanilije. Ako nimaš smetane, si jo pripravi iz treh beljakov trdega snega in treh dekagramov sladkorja z vanilijo in vročo kremo.
NEKAJ ZA VEGETARIJANCE Češnjeva juha
V glinastem loncu kuliaj 15 minut pol kilograma češenj, skledico limone, 5 cm cimeta, 7 dkg sladkorja in 1 liter vode. Pol kilograma češenj očisti in jih dobro stlači. Ta sirovi češnjev sok pomešaj z ohlajeno češnjevo juho in serviraj z zdrobovim pudingom.
Sirovi beluši
‘/s kg belušev očisti in nastrgaj, prav tako 5 dkg korenja. Vmešaj omako iz jedilne žlice olja, soka ene limone, 1 šalotke, nekoliko ingverja, muškatnega cveta in jedilne žlice kisle smetane. Vmešaj beluše v to omako in daj na mizo.
Zelenjavni narastek
Pripravi za desertni krožnik razne zelenjave, katere imaš na razpolago, (te bi bile: en korenček, koleraba, malo ohrovta, cvetače in pest zelene-
OMtcun
svoji mami
i
1. Da me imenuje »puščobo«, ker se nočem igrati z najmlajšim bratcem »ravbarje in žandarje*.
2. Da mi odreka vsa, nedolžna veselja, češ da sem najstarejša in moram torej biti drugim dober zgled.
8.	Da pravi o moji najboljši prijateljici, da je že preveč samostojna in torej nič kaj primerna družba zame...
i. ...v n jeni navzočnosti pa reče ob mojem ognjevitem odgovoru: »Prepričana sem, da vi s svojo mamico ne govorite tako grdo!*
5. Da pripomni ob sprejemu gostov, ki so prišli po dolgem času k nam: »Ko bi vedeli, kako otročja je
ti. Da mi irrepoveduje petje, češ da jo od mojega glasa glava boli...
7. ...kadar kdo pohvali moje petje, se pa brž postavi: »Da, da, prav takšen glas ima kakor jaz.*
4. Da budno pazi na sleherni moj
ga graha), vse operi in zreži na kocke in rezančke. Potem skuhaj vse v slani vodi, ne premehko, in kuhano stresi na cedilo. Obenem daj v kozico žlico presnega masla in zarumeni v njem žlico čebule, prav toliko zelenega peteršilja, pridaj žlico moke; ko tudi ta malo zarumeni, prilij 1/s litra mleka in dobro razmešaj. Ko se ohladi, primešaj tri rumenjake, malo stolčenega muškatovega cveta, nekaj zrn soli, zelenjavo, žlico nastrganega sira in lahko primešaj trd sneg treh beljakov. Zmes daj v namazano skledo in peci v srednje vroči pečici približno pol ure.
Poletna večerna moda
Težko je govoriti o posebni večerni modi, ko imajo premnoge izmed nas komaj toliko denarja, da se še podnevi čedno oblečejo. Morda je pa tudi med našimi čitateljicami nekaj srečnic, ki bodo kmalu odrinile na morje ali v večje letovišče in bodo torej prav gotovo potrebovale skromnejšo večerno obleko; saj vemo, mlajši rod se še zmerom rad zavrti, posebno če je na počitnicah.
Vem, da je z denarjem križ, zato bom pričela kar z najcenejšo modo: s prenovljeno staro večerno obleko. Prav tako vem, da marsikatera ne utegne sestavljati točne načrte za popravila stare obleke, zato vam rada postrežem z najnovejšimi nasveti, ki sem jih poiskala v vseh mogočih nemških in francoskih modnih časopisih.
Stara obleka iz rožastega imprimeja, precej dolga z rokavci:	Odrežite dokaj visok
sprednji del in rokavce ter pripnite obleko na dva svetla traka ali pa iz blaga, v rokavcih sešijte dve čedni naramnici.
Novo:	1	Vt	m	organdija,	tila	ali
čipk (kakor vam pač blagajna dopušča). Sešijte si majhen bolero iz volanov in tako imate celo obleko v dveh kombinacijah: močno izrezano ali pa bolj zaprto, z bolerom.
Prav to obleko lahko popravite še na en način: ako ste prijateljica širokih, zračnih kril, si kupite 2 m muslina ali tila in si pripravite nekako zvončasto krilo, ki se od spredaj zaveže v pasu z veliko baržunasto pentljo. To krilo bo pri plesu frfotalo okrog vas kakor nežna metuljeva krila in bo na moč podčrtalo čar vaše osebnosti.
Stara obleka iz enobarvnega tafta: Kupite si taft v rožnati, rumeni, bledozeleni in nežno modri barvi. S to mavrico obrobite rob obleke, a trakovi mavrice naj ne bodo
širji od dveh centimetrov. Obleko ob vratu precej odprite in si prav tako sešite naramnice iz pol centimetra širokih mavričastih trakov.
Ako je taft še zelo lep in je obleka enostavno rezana, vam svetujem tale posrečeni poskus: kupite štiri metre poceni prosojnega organdija in si sešijte moderen zvončast plašč, ki je pa odspredaj odprt in spet samo z majhno pentljo ali starinsko sponko. Rokavci naj bodo široki ali pa balonasti. Taft mora biti seveda temne barve, plašč pa nežno barvan v isti ali nasprotni barvi.
Stara obleka iz svile ali kitajskega krepa (crepe de chine): Povem naj pri tej priliki, da so skoraj vse stare obleke ob vratu zaprte, vse novejše pa prav tam precej izrezane. Zato rajši vse starejše obleke izrežite ob vratu in na hrbtu ali jih pa pripnite kar na naramnice
iz bleščečih trakov. Stare svilene obleke prenovite z žaboji, ovratniki in ro-, bovi iz čipk, z jopicami in boleri. Docela novo bo učinkovala tako popravljena obleka: prerežite obleko od izreza do doljnega roba, seveda le, če kroj to dopušča. V gubo, ki ste jo dobili na ta način, pa vstavite drobno naguban del, ki se bo odpiral le ob plesu. Ta del je lahko iz istega blaga, še bolj svojevrstno pa učinkuje iz živo barvanega blaga. Te obleke niti vaša »najboljša prijateljica« ne bo spoznala.
O novih oblekah naj povem le to, da so zelo enostavne. V modi je vse: organdi, imprimč (a le z velikimi cvetličnimi vzorci, kakor vidite na naši sliki), taft, čipke, svila, razni krepi in til. Ako kupujete letos novo obleko, si jo ukrojite bolj preprosto, saj vidite, da boste le pri enostavnem kroju lahko obleko več let nosile in vsako leto spreminjale.	Saška
I/ UtU iedniU odficcu/iš iccbusUU -a ut dafoe volfa!
Vse ženske si žele, da ne bi imele trebuha, in to bolj iz koketnosti kakor iz zdravstvenih skrbi. Priznajmo pa, da res ni okusno videti mlado in čedno žensko z napihnjenim ali celo visečim trebuhom. Imam prijateljico, ki ima nenavadno velik trebušček, in ta ni le znamenje njenega cvetočega zdravja, temveč tudi njene lenobe. Ne pravim tega kar tjavdan, ker vem, da po primerni telovadbi njen ,špehec‘ docela izgine. To nad vse koristno in prav tako dolgočasno telovadbo vam bom danes popisala.
Hudo je to, da so debelušni ljudje navadno tudi kar se da navezani na ugodje in udobnost. Zato se jim bodo moje vaje morda zdele pretrde. V tolažbo naj jim povem, da so te 4 vaje prav tako uspešne kakor puste in težke. Ako boste te vaje vadili redno vsak dan, vam obljubim, da boste že v treh tednih docela odpravili nadležno mast ob trebuhu.
1.	v a j a : Za to vajo potrebujete precej veliko gumijasto žogo, ki jo kupite za nekaj dinarjev v trgovini za igračke. Prav tako kakor žoga, vam bo služila tako imenovana »duša« nogometne žoge ali pa navadna vodna žoga.
ko centimetrov pred tli začnite spet dviganje. Ta vaja je še nekoliko bolj zoprna kakor prva, zato je pa tudi bolj uspešna; vadite jo desetkrat do petnajstkrat na dan.
3. vaja: Lezite na hrbet, vzro-čite roke kakor pri prejšnjih vajah in docela iztegnite noge. Zdaj skrčite noge v kolenih in jih potegnite k prsim. Tako mirujte dobro sekundo, nato pa prav, prav počasi iztegujte noge, dokler jih docela ne iztegnete v višini prs, torej za ped nad tlemi. «Prav, prav počasi» pomeni, da lahko štejete do trideset in celo do štirideset med položajem skrčenih in stegnjenih nog. Vajo vadite dvajsetkrat in še večkrat na dan.
4. vaja:	Ta	vaja je na moč
koristna za hrbet, pas in trebuh. Vzemite žogo, ki ste jo rabili pri
Lezite na tla in vzročite roke nad glavo, tako da se bodo dotikale tal. Stisnite žogo med noge in jih počasi vzdigujte, dokler ne bodo prišle v docela navpično lego in tvorile pravi kot z vašim telesom. Nato prav tako počasi znižujte noge, a jih ustavite kakih pet centimetrov nad tli in nekaj sekund docela mirujte. Pri tej vaji je posebno važno to, da ne krčite kolen prve dni vadite vajo le štirikrat, petkrat, pozneje pa vsaj desetkrat.
2.	vaja: Lezite na hrbet kakor pri prvi vaji, samo da zdaj nič več ne potrebujete žoge. Vzdignite levo nogo, nato desno za pet centimetrov više od leve in nato spet levo in spet desno, tako dolgo dokler ne postavite nog docela navpično. Zdaj spet spuščajte noge na isti način, a nekoli-
prvi vaji, in še žogico, ne večjo in ne manjšo od teniške žoge. Lezite na hrbet, nato pa lepo sedite in vzročite roke nad glavo; ko že sedite, se v hrbtu dobro vzravnajte. Desno nogo stegnite, levo pa pritezajte ob tleh tako dolgo k sebi, dokler ni koleno docela pokonci. Pri tem zasukajte telo na desno, levo roko pa vrzite kolikor morete nazaj in proti desni in položite naposled žogico v desno roko. Prav tako vadite v nasprotno smer, najprej z malo žogo, kar je laže, pozneje pa že z večjo žogo, ki zahteva več spretnosti. Vajo vadite v vsako smer osemkrat.
Julija ali avgusta nameravaš na počitnice, na morje, morda v planine ali k lepim jezerom. Pripravi se torej že zdaj, da ne boš imela samo lepih oblek, temveč tudi lepo postavo!
Za nezadovoljnimi sinovi so se oglasile še nezadovoljne hčerke in odkrile mnogo pomanjkljivosti v vzgoji svojih mamic. Seveda so to le neznatne napakice, ki jih pa mlado dekle v svoji občutljivosti kar se da težko gleda. Kritične hčerke pa nimajo zato prav nič manj rade svojih mamic, le njihova ljubezen do pravičnosti zahteva pri vsaki vzgoji doslednost. Da mati, ki ves dan trdo dela za svojo družinico, včasih kaj lahko podleže živčnosti in nedoslednosti, tega se petnajstletne hčerke v svoji mladostni vihravosti ne domislijo...
korak na plesu, ki ga, priredimo vsako leto v šolski telovadnici.
9.	Da hoče o polnoči oditi domov in zavrne moje prošnje, da bi še ostali, z znano pridigo:	»Sitnica,
rada bi videla, kaj bi bilo, če bi jaz tvoji babici le pol toliko ugovarjala kakor ti meni!*
10. Da mi prepoveduje visoke pete in kremo za obraz, češ da to ni za moja leta.
11. Da me oblači v vse mogoče žive barve in v nemogoče kroje z nabranimi krili in visokimi životci, iMkor da bi imela še zmerom deset let.
12. Da mi kar venomer stavlja v zgled vse mogoče krepostne sestrične.
1,1. Da mi po meče v ogenj vsa pisma, vse zbirke imenitnih filmskih igralcev in vse gledališke sporede.
H.	Da deli vse mladeniče, ki jih poznamo, v dve skupini; v tiste, ki »pridejo v poštev* (partije s kariero) in v tiste, ki »Bogu čas kradejo* (športniki, umetniki in študenti).
15. Da pravi ob madežu v moji', obleki: »Nepazljivka, najbolje bo, če', se poročiš z milijonarjem!*	1
Iti. Zato pa v družbi, kjer je mladenič iz prve skupine, ljubeznivo mo-; migne name in skrivnostno pove: »Prepričana sem, da bo dobra gospo-, dinjica«, ali pa: »Tisti, ki jo bo do-, bil, bo lahko kar zadovoljen.*
17. Da se ji zdi moja soba vsa v neredu, ker je urejena po mojem in ne po njenem okusu.
18. Da me nepretrgano priganja k učenju, a ne zato, da bom lepega dne samostojna, (»za, dekle je najbolje, da se odda*), temveč zato, da bi prehitela sosedovo Milko.
19. Da odpira vsa moja pisma, ki so napisana s količkaj neznano ji pisavo.
20. Da mi ob čitanju lepega romana podre us« lepe sanje o ljubezni z vzklikom: »Kako le moreš verjeli takim izmišljenim marnjam!*
Pa&UUcm nasveH
topiče, ki so postali trdi od laka ali oljnate barve, očistiš s terpentinom, te je plast laka ali barve debela in stara, bo potrebno dolgotrajno in ponovno namakanje v terpentinu.
Terpentin izvrstno pomaga tudi tedaj, kadar hočeš staro in izsušeno loščilo za čevlje napraviti spet uporabno. Posušeno loščilo segreješ in dodaš nekaj kapljic terpentina. Kajpada loščila ne boš segrevala na odprtem ognju, temveč ga boš postavila na vroč podstavek!
Obnošene rokavice in čevlje iz irho-vine osvežiš s smirkovim platnom: z njim podrgneš po ogoljenih mestih.
Steklenice, ki jih vzameš s seboj na potovanje, najbolje zamašiš tako, da zamašek in vrat steklenice pomočiš v raztopljen parafin.
Če so rjavi čevlji na koncih obdrg-njcni, jih pobarvaj z jodom.
Stare oljnate slike umiješ z mlačnim mlekom. Po umivanju jih takoj posuši.
Kopalno kad iz lošča (emajla) očistiš z zmesjo terpentina in soli.
Stare mastne madeže odpraviš z bencinom, bencolom, etrom ali klorofor-; mom.
Rumene klavirske tipke najlejjše očl-> stiš s kolinsko vodo, terpentinom ali | alkoholom ali pa z mešanico bencina •in krede.
H
n
Narobe svet	!
»Zakaj se le zdi Rogač tako stav?«; s To je zaradi stroškov, ki jih ima,; da se zdi njegova žena tako mlada!«;
Spozna se	;
Učitelj: »Ako se je kdo rodil leta; 1910., koliko je letos star?«	;
Učenec: »Ali je moški ali ženska?«;
r Moderni časi	!
»Gospod pilot, zakaj še ne vzleti-! mo?« je razburjeno vprašal Kornič. !
s Majhna zamuda! Bencinski tank! ima luknjo!«	!
»Ta je pa lepa! Točno ob devetih! bi moral biti pri poroki na Sušaku!«!
»Mladi mož!« se je pilot grozeče! približal Korniču, »mladi mož, ali ste! mi nemara vi zvrtali luknjo v ben-! c inski tank?!«	!
Visoko leti	!
»Gospodična, sprejel sem vas za! strojepisko, pa še traku ne znate iz-! menjati!«	!
»Ali mar mislite, da zna Paderewski! Uglaševati klavir?«	!
Pravi prostor
Režiser: »Tri korake morate nazaj; stopiti, gospodična Mia Pia.«
»Potlej vendar ne bom več na odru...«
Režiser: »Saj tam je pravi prostor: za vas!«
Nadobuden sin
Neki Škot se je izpridil, zakaj zoper: vse škotske postave si je kupil prvo-: vrstno blago za obleko. Ta dogodek je spravil vso družino na noge. Mali in!: veliki so stali okoli mize in si obču-dovaje ogledovali imenitno kakovost!! blaga. Tudi najstarejši sin je z zani-7 manjem opazoval blago — toda na! narobni strani.	!
»Fante,« ga je pokaral oče, »blago! je treba pogledati na pravi strani!« j »2e vem,« je odrezavo odgovoril! nadobudni sinček, »zame je pa le važ-! no, kakšno je narobe, ker vem, da; bom jaz obrnjeno obleko ponosil; za teboj.«
Čarovnija
čarovnik: »Dame in gospodje, povejte mi, kaj bi radi, da izgine?«
Stara dama: »Moja kurja očesa!«
Po ovinkih
Služkinja vpraša: »Milostljiva, povejte mi prosim, koliko je ura?«
»Pol desetih, Minka.«
»Joj, kako hitro mine čas! Že dobro uro je od tega, ko mi je padla dragocena vaza iz rok.«
Na pomaganje!
»Halo, ali je tam policija? Pošljite, prosim, pri priči deset stražnikov v ,Dom samostojnih žena*!«
»Kaj se je pa zgodilo?«
»Vlomil sem...«	J
Dober nasvet	;
»Niti pozna me ne, pa bi me že rad; vzel za ženo!«	J
»Kar brž... še preden te spozna!« ;
Kazen	J
»Ako se kdo izmed članov vašega; samskega kluba poroči, ali mu potlej; naložite kazen?«	;
»Ne, saj je revež že dovolj kazno-! van.«
Prijazen sprejem
Janez pričakuje s svojim nadobudnim sinčičem taščo na postaji. Vlak ima precejšnjo zamudo, in ko naposled vendarle privozi, potreplja izsto-pivta stara dama svojega vnučka in ga vpraša:
»No, Ivanček. ali sta bila zelo v skrbeh, ker ni bilo vlaka tako dolgo?«
»Ne, babica,« zine malček, »očka je rekel, da prav gotovo ne bo nesreče, je na vlaku tak zmaj!«
Dobesedno
»Res mi je žal, gospod sodnik, da sem si prilastil denar. Toda saj veste: več ImaS, več se tl zahoče!«
»Obsodim vas na osem mesecev; koliko več bi radi?«
Vljudnost
»Kdo pa je ta dolga preklja tam onkraj ceste?«
»Moja hči!«
»Tri sto kosmatih, kako velika in lepa je postala!«
Roman. — Angleški napisala Elinor Glyn. — Pravadei Z. P.
10. nadaljevanje
Med domačimi
»Obtoženec, pred več pričami ste tožniku rekli .idiot'! Ali priznate?«
»Da. Rorpod sodnik; todn nnvzočni so bili sami domači, ki to že tako vede.«
Pravo oforfmje
»Ko sem Klari dal prvi poljub, mi Je pritisnila pošteno za uho; ko sem Ji potlej prisegel, da st* ne bom nikoli več spozabil, me je oplašila še drugo.«
Tamara je legla nazaj v blazine in se je silila, da bi pogledala resnici v obraz. Še enkrat si je v mislih predočila vse dogodke, pomislila je, kaj je storila in kaj bo treba ukreniti. Predvsem: v Grička je zaljubljena, o tem ni dvoma! Toda gosposka angleška dama ne sme dovoliti, da jo poljublja mož, ki je vajen poljubljanja, in se igraj čka z vsako, ki mu je všeč in... dokler mu je všeč. Ona je prosta, on tudi; ljubimkanje, najsi je še tako opojno, je torej žalitev, če tolikanj hrepeni po njej, bi jo bil moral prositi, naj mu postane žena. Tega pa ni storil, in zato ni več druge poti, kakor da odide, čim prej, tem bolje.
Potlej je premišljevala o preteklosti. Od tistega trenutka, ko sta se razšla pri sfingi, jo je zmerom poniževal. Zmerom je bil on zmagovalec. Ali je mar res tako smešno slabotna? Kolikšna zla usoda jo neki zasleduje? In ko je tako ležala in si je brez ovinkov predočila vse okoliščine, jo je vendar obšel občutek nepopisne sreče, ko se je spomnila poslednjega strastnega poljuba. Njene nežne ročice so krčevito mečkale odejo in vzdah-nila je: >če me res ljubi, bi tvegala negotovo srečo. Samo, da žal nimam nobenega dokaza njegove ljubezni; morda se prav tako igraj čka s Tatjano šebanovo in še z mnogimi drugimi.«
Ob tej misli se je uprl ves njen ponos. Nikoli... nikoli več se ne bo igral z njo!
Potlej se je domislila vseh svojih majcenih neumnih navad, če bi bila drugačna, ne tako utesnjena od samih predsodkov, tako naravna, kakršne so tukajle vse žene, potlej bi jo morda utegnil ljubiti. Oh... ko bi bilo res!
Ta misel ji pa ni prinesla tolažbe, temveč je samo še podvojila njeno trpljenje.
Prvo, kar pride na vrsto, bo jekleno samoobvladovanje. Samo še slučajno ga bo smela srečati; botri bo morala dopovedati, da bo treba nazaj domov, in da bo precej po :: vrnitvi iz Moskve odpotovala na * Angleško. Prenalepem na sme oditi, sicer bi si domišljal, da se ga boji. Zapeta bo, vljudna in mirna, in pokazala mu bo, da ji ni nič mar, in da nima namena še kdaj obnoviti ljubimkanje. Telo in duša sta ji bili razboleli, zato je ležala popolnoma pri miru.
Med tem časom sta se spodaj v salonu pomenkovala kneginja in Stephan Strong.
»Da, mon ami,« je dejala kneginja, »morate z nami; čez teden dni, dan po mojem plesu, se odpeljemo, da pokažemo Tamari Moskvo odondod jo pa mahnemo čez noč v Milasav. Olga in Sonja s svojim možem, Anglež, Sergej Grekov in Valonne se nam pridružijo; boste videli, da bo prav prijetno.«
»Pomislite na dolgo potovanje in na moje stare kosti,« je smehljaje se pripomnil Stephen Strong. »No, ker vi želite, draga kneginja, bom ustregel vaši želji.«
Strong in kneginja sta bila stara in prav dobra prijatelja in z njim se je kneginja najrajši pogovorila o bodočih načrtih. Strong je vstal in si prižgal cigareto; potlej je stopil po sobi in se je spet vrnil. Naposled je spet sedel. Kneginja ga je začudeno opazovala.
»Vera, povejte mi resnico!« je začel. »Kako je stvar? Priznam, poslednja noč mi je dala mnogo misliti.«
Kneginja ga je vprašujoč pogledala in dela: »O čem ste razmišljali?«
»Vidite, Gricko je prav svojstven človek; ni ne Rusu ne nikomur drugemu podoben. Samsvoj je in vendar je najbolj privlačna osebnost. ki jo poznam.«
»No — in?«
»Ih ko bi vedeli, v kako preprosti in naravni okolici je doraščala vaša krščenka...«
»Stephen,« mu je skočila v besedo, nestrpno pritrkavaje s peto ob tla, »res vas ne razumem, in vas prosim, da odkrito poveste, kaj ; inislite!«
»Tako malo 1e dorasla temu, da :bi se merila z njim. kakor nebog ;tjen otrok; to mislim.«
; »Merila! Zakaj naj bi se me-'rila 7. niim? Moški so vendar tako r dolgočasni!« Kneginja je vzdihnila. Potlej je spet povzela: »Ali
mar ne vidite, kako zelo upam, da se ljubita? Da bi ga le zmerom tako ne zafrkovala in bi se mu ne postavljala neprestano po robu. O, potlej bi bilo vse dobro.«
»O upornosti ni bilo snoči mnogo videti,« je menil Stephen Strong, »in če se Gricko samo igra in ne misli resno, ga naj bo sram.«
»Pa menda nočete reči, da se bom morala jaz vmešati v zadevo?«
»Samo v toliko, da mu ne smete dovoliti neomejene priložnosti. Saj se gotovo še spomnite sezone v Londonu, svojega brata Alekseja in Tamarine matere... in usodnih posledic...?«
Kneginja si je z dlanjo pokrila oči in očitajoče vzkliknila:
»O Stephen, kako kruti ste, da obujate te žalostne spomine! Toda to tukajle je čisto druga stvar. Oba sta prosta, in moja največja želja je, da bi se Gricko in Tamara poročila.« Potlej je s spremenjenim glasom nadaljevala: »Mislim, da je vaš predlog napačen. Moj namen je, da sta kolikor mogoče mnogo skupaj; njena nežna ljubkost bo vplivala nanj in spoznal bo vrednost njene čiste notranjosti; potlej se bosta tudi nehala prepirati. Njena zapetost in njen upor ga delata blaznega. Včasih že kar ne vem kaj bo še vse storil.«
»Nihče ne more z gotovostjo prerokovati njegova dejanja,« je z nasmeškom pripomnil Stephen Strong. »Ker ste pa vi zadovoljni, ne bom ničesar več rekel. Samo to mi pazite, da moji nežni, drobceni rojakinji ne strete srca.«
»V živo mi režete, Stephen,« je menila kneginja. »Vi, predvsem vi, ki poznate vezi, ki me vežejo s Ta-
dar bilo v tolažbo, da je lahko zbadala kneza. Vendar se ji je zde-so pametneje, da vstane in se posveti ostali družbi. Jack si je pa koj našel svojo zabavo. Sedla je k Stephenu Strongu in zdela se je prav dobre volje.
»Ali ste že slišali o našem potovanju v Moskvo, mr. Strong?« je vprašala. »Kneginja meni, da morate tudi vi z nami. Joj, kako se že j veselim.«
»Zdi se, da nas čakajo mnogo obetajoči časi,« je odgovoril stari Anglež, puhajoč dimaste kroge v zrak. »Pustolovščine nas čakajo...«
»Prebrala sem že nekaj ,vodičev*, da se bom dobro spoznala in bom lahko Jacku vodnica. Ta revček je še nevednejši ko Tom!« je smeje se vzkliknila.
»Poskusiti moramo, da užijemo ves čar, in če sneg ostane, kakor se zdi, bo prav gotovo lepo.«
»Gricko,« je vprašala kneginja Ardaševa, »koliko milj je iz Moskve do Milaslava?«
Knez je v poslednjih minutah molče slonel ob kaminu in je strigel po Tamarinem pogovoru. Tedaj je odgovoril:
»Trideset, tetica; s trojkami se bomo peljali, toda svoje ljudi pošlji že kar dan prej tja.«
Potlej se je obrnil k Tamari, ki se je zdela vsa zatopljena v pridušen pogovor s Stephenom Stron-gom. in jo vprašal:
»Ali ste dobro spali, madame?« Njegov podsmehljivo izzivalni
Kako nežne barve!
Ampak koko občutljive! Kljub lamu pa imate lahko dolgo vatalja z Vašimi letnimi oblekami. Potrabna Je samo pravilna nega • pranja v mrzil vodi z blagim) milnimi tuikaml
Mm,
m
\
Se peni tudi v mrzli vodi
mim
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Sit robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
maro! Kako morete sploh pomisliti, da bi jaz dovolila, da ji stre srce?«
»Draga Vera, oprostite mi!« je zaprosil in ji poljubil roko. »Zbrišiva to, kar sem rekel, in vse naj bo prepuščeno vaši uvidevnosti; toda nikar ne prezrite strasti moža, kakršen je Gricko, zakaj vsi vemo. da ni iz ledu.«
»Vsi ga napak sodite, mojega ubogega Grička,« je dejala kneginja samo naspol potolažena. »V bistvu ima plemenit značaj; lepega dne boste že še vsi to izprevideli.«
obračunila. Natanko ji je sicer dal razumeti, da bi se še dalje rad z njo zabaval, toda ona se mu je izognila; govorila je zdaj s tem zdaj z onim, naposled je pa sedla k nekemu elegantnemu gardnemu častniku. V družbi se je znala obvladati... toda ko bo na samem z njim!... A temu se bo lahko ognila!
XIII.
Vihar na vidiku
Morda je bil srečen slučaj, da se je moral knez po tem srečanju tri dni uradno muditi v Carskem selu in ni utegnil priti v Petrograd; zakaj bil je takšne volje, da bi utegnil zakriviti kakšno nesrečo, a tudi Tamara je bila v teh dneh vse prej ko krotka. Počutila se je prav nesrečno, čeprav je kazala veselost. Njeni samozavesti ni bilo
-	...	.	v spodbudo, da mora zbežati iz lju-
pogled je Tamaro razsrdil; svoje-, beznj ^o m0aa> čigar dejanja so
Skoraj se je že večerilo, ko je pri šla Tamara v salon, poln gostov i morate naučiti pri čaju. Storila je bila trden sklep) »česa?« in je našla svoj mir. Z Gričkom bo občevala popolnoma mirno in ravnodušno, hkratu bo pa mimogrede z Jackom kar se da ljubezniva. Tako bo vsaj lahko v miru prenašala poslednje dni svojega bivanja v Rusiji. Zakaj z žalostjo v srcu si je dopovedovala, da bi Gricko ne bil vsega tega storil, ako bi jo resnično ljubil.
Ko sta kmalu nato vstopila knez in lord Courtray, je pozdravila oba s prisrčno nebrižnostjo. Potlej je prijela Jacka za roko in sedla z njim na zofo v ozadju sobe. Kramljala je z njim prijazno in zaupno o vseh mogočih družinskih zade-
vah-	i	^	*•
»Pri Jupitru, Tamara, veš, da ti moram čestitati zaradi tvojih napredkov, dragi otrok,« je čez nekaj časa menil Jack. »Nekak poseben pogled so dobile tvoje oči! Ako bi ne bil tako zaljubljen v sladko malo grofico Olgo, bi menda začel kar tebi dvoriti.«
»O ti dobri, stari tepček Jack!« je hudomušno menila Tamara.
Lord Courtray je imel navado, kadar Je govoril s kakšno žensko, tudi s svojo materjo, da se je zmerom sklonil k njej in ji vdano zrl v oči. Tamara, ki je nehote ošinila kneza s pogledom, je opazila na njegovem obrazu izraz, ki ji je nagnal skoraj strah v kosti. Za vse na svetu ne sme dovoliti, da bi se zaradi nle knez in Jack sprla, saj je bil njen stari prijatelj popolnoma nedolžen. Hkratu ji je pa ven
mu sklepu na ljubo je pa vendar ostala mirna.
»Tako imenitno kakor le redkokdaj, knez. Snočnji večer je bil zanimiv; čedalje bolj spoznavam običaje vaše dežele. Kar mi je_ pa najbolj všeč, je zgledno viteštvo moških nasproti damam, zlasti nasproti tujkam.«
Pogledala sta si v oči in njuna meča sta se križala. Tamara še slutila ni, da ga še nikoli ni imela tolikanj v oblasti.
Botrici je bila že omenila nameravano vrnitev, toda kneginja se je samo smehljala. Z Gričkom je pa zdaj začela kakor o pribiti stvari:
»Saj že menda veste, da se vrnem domov, ko pridemo nazaj iz Moskve.«
»Torej vam je pri nas premraz?« je vprašal.
»Razlike so mi prevelike; zdaj zmrzuje, v prihodnjem trenutku se že spet tali, in medtem ko bi človek zunaj zmrznil, je znotraj neznosno vroče. To spravi človeka iz ravnotežja.«
»Kljub vsemu temu pa vendar ne boste odpotovali,« je menil in se z izzivalnim nasmeškom naslonil v stolu nazaj.
»Prav gotovo se bom vrnila na Angleško.«
»Bomo videli; še marsičesa se «
Tamara se je razburila, zakaj že od nekdaj jo je srdil ta njegov ukazovalni ton. Zmerom in vsepovsod ta muhavost! Zmerom jo je obhajal občutek negotovosti, nikdar ni bila prepričana, da ga ima v oblasti. Ker je pa že storila trdni sklep, da pojde domov in ne ostane več v tej nevarni bližini, si ga z<!aj še lahko privošči in ga trpinči! Prebujena zavest njene lastne moči je pričarala na njen obraz nesluteno ljubkost.
»Vi menite, da lahko uravnate ves svet po svoji volji, knez,« je dejala.
»Tistim, ki jim hočem vladati, tistim vladam, kakor vidite,« je osorno odgovoril.
Tamara je podsmehljivo zategnila usta in pritrkavala živčno s svojo drobno nožico. Potlej se je nasmehnila in dela s svojim najzapeljivejšim glasom: »Kako čudno bi bilo, če bi se tokrat zmotili!« Potlej se je brž obrnila h kneginji Sonji, ki je pravkar prišla, in vsi vprek so se začeli pogovarjati o plesu, ki bo čez teden dni v kne-glnjlnl palači, prvi po dolgem ža*-lovanju.
»Kričeče barve še ne bomo mogle obleči, pač pa belo, sivo in vijoličasto; kolikšen užitek po tej neznosni črnini.«
Ko so gostje že vsi odšli in se je Tamara preoblačila za večerjo, je že čutila, da polagoma pridobiva trdna tla. Imela ie bila več uspeha, kakor je pričakovala. S knezom je
bila nedvomno v nasprotju z občutki, ki jih ji je priznal. Najsi so ji vsi drugi izkazovali še toliko pozornosti, bodica v srcu jo je vendar nenehoma skelela. Premnogo-krat so jo obhajali čudni občutki: sredi vsakdanjega pogovora se je zdajci spomnila vožnje s trojko v jutrnjem svitu, in ob živahnem spominu na srečo, ki jo je bila užila, je skoraj vzdrhtela. Potlej je spet krčevito stisnila pesti in si zabičila, da bo odslej vse take spomine v kali udušila. Kljub vsej trdni volji si je pa Grička vendar samo včasih izgnala za deset minut iz spomina. Njegov vpliv nanjo je postal vsegamogočen. čudila se je, da ni prišel; botrico pa ni marala vprašati — in tako so minili trije dnevi mrzličnega nemira.
Tretji večer so šli spet gledat balet. Njim nasproti je sedela v loži neka temnolasa mlada dama trdih, odločnih potez; bila je imenitno oblečena, okrasja pa ni imela mnogo.
»To vam je znamenita dama,« je pripovedoval grof Valonne; »ogledati si jo morate, madame Loraine. Nekoč je bila najboljša baletna plesalka, in lani si je privoščila pri nekem Grickovem slavju prav vzneseno dramatski samomorilen poskus. Morda je bila takrat njegova prijateljica — tega človek nikoli ne ve — pribito je pa, da je bila noro vanj zaljubljena, in je nemara še zmerom, vsaj tako pravijo. Sredi precej divje zabave, ki jo je priredil njej na čast, je zdajci spila strup, potem ko je gostom oznanila to svojo strahotno namero. Od groze smo kar okame-neli, samo Gricko je ostal miren. Posadil si jo je v naročje, ji vlil v usta polno steklenico namiznega olja, potlej jo je pa poslal k zdravniku. Ubožica si je kajpak opomogla, in iz romantične smrti ni bilo nič. Pravili so, da je potlej kar besnela od srda; teden dni kasneje se je pa poročila z nekim bogatim izdelovalcem strešnega škrilja. Gričku se je zadeva zdela na moč nesramna; poslal ji je pa vendar dragoceno demantno zapestnico in je ni več pogledal.«
Tamari so lica kar žarela, in njena ranjena samozavest jo je skelela še bolj. Torej je s to plesalko na isti stopnji? Nu, strupa že ne bo pila, da bi ga potlej z namiznim oljem izbruhala!
»Kako strašno smešno!« je dejala in droban grenak nasmešek ji je zaigral okrog ustnic.
»To je bila smola, kajne?« je spet povzel Valonne in od strani opazoval Tamaro.
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
nam
SMRT PLESAVOSTI
MORANA" PRAVO CUDO!
.MORANA' JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHUAJ.EKCEME.JACI IM HRAMI LASIŠČ E TAKOJ USTAVI I2PADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI MAPLE$A5TOM MESTU 'CENA STAKLEMICE PO POVZETJU DIN AO.-POiTNIMA DIN 7.-
MODEPNA tfOZMETI KA - 5 P L I T -
MORANA DIPiOMIBANA V LONDONU sOFGRAMDPRIX IM ZLATO KOLAJNO
malim
na&A dni
Za prispevek v tej rubriki
plačamo 20 din	;
Samogovori...
Tukule včasih ob lepih večerih, po-»ebno, kadar žabe prav regljajo, ne morem zaspati. Tedaj grem k oknu in gledam po ulici mimo idoče.
Že večkrat sem opazila, da ljudje v našem okraju zelo radi govorijo sami s seboj. In zadnjič, ko spet gledam skozi okno, pride po cesti mimo naše hiše mlad uradnik kakih 26 let, maha z rokatni in govori na glas:
>Da, treba je skupnosti. Jaz to razumem, drugi pa ne. Menda nočejo. Poznajo premalo družabnost i.<
Zdi se mi, da me je opazil, in je umolknil.
Kmalu za njim je prišel neki starejši učitelj.
»Res je tako, pa vendar ni tako. Če bi bilo tako, ne bi bilo tako,€ je govoril samemu sebi. Več nisem razumela.
Po drugi strani ceste je malo njim stopal neki vajenec, ki se pritoževal nad gospodarjem:
»Ga bom že. Naznanil ga bom, ga lumpa!... In kaj si vse upa, ta baraba...«
/ti spet nisem mogla več razumeti, ker je fant izginil za vogalom.
Pa še neka stara ženica je prišla in je tudi nekaj godrnjala. Kaj, ne vem.
Bog ve, ali so samogovori zdaj moderni, ali so pa dokaz splošne nervoze in duševne napetosti. R. K.
»Lepo vedenje...«,
Pred nekaj dnevi sem bil na vrtu neke gostilne. Ne daleč od moje mize sta sedela pri pol litru vina neki fant in njegovo dekle. Zabavala sta se še nekam dobro, čeprav je bilo dekle videti žalostno. Najbrže zato, ker je bil fant že malo »okajen«.
Čez nekaj časa se je zbrala pri sosedni mizi večja družba, ki jo je fant očitno dobro poznal. Prigovarjal je dekletu, da prisedeta k njej, toda ona ni marala, ker ji zaradi materine bolezni ni bilo do družbe. Kar na lepem je pa on vstal in prisedel k omenjeni družbi. Dekle je ostalo samo pri pol litru vina.
Čez nekaj časa je fant prišel na-raj in ji spet prigovarjal, da bi se •ir.-salila k njegovim znancem. To se >> nekajkrat ponovilo, dokler ni fant od’' «el mize in vina k sosedni mizi.
Tako je dekle ostalo samo kljub temu. da je prišlo s »kavalirjem« v gostilno. Fantu je bila videti glasna družba bolj všeč kakor pa tiha zabava z njegovim dekletom. Dekle je nekaj minut še sedela na stolu, ne veloč, kai naj stori. Potem je odločno vstala, rekla vsem »Lahko noč« in odšla eno uro pred polnočjo sama domov.	Opazovalec:
Kako širijo meščani na vaseh »kulturo«...
Zadnjič sem bil na Brezjah. Cerkev polna ljudstva. Vrsta okrog oltarja Marije Pomočnice se vleče — vleče ko dolga veriga, ne pretrga se niti za trenutek.
Pred menoj kleči neko dekle, prav za prav bi moral reči gospodična, saj je bila iz mesta. Klečeča vrsta se pomika naprej, v njej tudi ona. Tedaj, bili smo ravno za oltarjem, pozvoni k sv. obhajilu. Vrsta obstane, vso se trka na prsi. Gospodična pred menoj vstane, ne meneč se za druge, vzame iz torbice ogledalce in neko stvar, podobno svinčniku. Mislil sem, da hoče pustiti svoj cenjeni naslov na oltarju. Pa glej: ko za stavo si začne »štrihati« s tem svinčnikom ustnice, z drugim obrvi in pod očmi, morda bi si s tretjim celo brado ,po-malala‘, da se ni tedaj pričela pomikati vrsta naprej.
Po maši stopiva s prijateljem k Finžgarju na vrček piva. Na vrtu sedi sama pri mizici ta gospodična s cigareto v ustih. Povem prijatelju zgodbo o »malariji«, a on hudomuš-než pravi:
»Je pa že morda v bližini kak cirkus, kjer nastopajo ženske v vlogi klovna.« Nekaj časa jo ogleduje, a na zadnje celo pohvali:
»Veš prijatelj, njena glava se mi zdi kakor naša 200 let stara skrinja, vsa pomalana. Samo s to razliko, da ima ta gospodična več zlata v ustih, kakor ga je bilo kdaj v naši skrinji.«
Kaj pravite, gospod urednik, ali so božjepotne cerkve še hiše molitve, ali so pa to hiš«, kjer si lahko vsak čas urediš svojo toaleto? Kmečki vol.
Denar in olika
V Tivoliju vidiš marsikaj lepega. Spomladi pride tja staro in mlado, dobro in hudobno. V vrtu, kjer rožice cveto, se porajata ljubezen in sovraštvo.
Na klopi poleg mene je sedela
Po vdihavanju v klečeči legi se sklonimo naprej in obdržimo nekaj časa v taki legi zrak v polnih pljučih. Nato se vzravnamo, izdihnemo in sprostimo.
Dovolj je načinov in poti za ohranitev zdravja, le poznati jih je treba. Zavedamo se, kako koristijo človekovemu organizmu telovadba, zmeren šport, sprehod po svežem zraku itd., a kaj malo se zanimamo za blagoslov pravilnega dihanja. Zdravniki so ugotovili, da je taka imenovana pre-osnova pri človeku prešibka in je zato vzrok vsem mogočim boleznim, pa tudi prezgodnji ostarelosti.
Najnevarnejši strup za človeško telo je ogljikova kislina. S pravilnim vdihavanjem in izdihavanjem poskrbe da jo izločamo, če pa imamo v dihanju ali pljučih kakšne motnje, ostaja v telesu preveč te strupene snovi in zbolimo. Globokemu, pravilnemu izdihavanju je treba torej posvečati več važnosti, kakor bi menil nepoučen človek.
Pravilno izdihavati se pravi, zrak v dolgem, kakih sedem sekund trajajočem dihu valovito izdahniti in šele čez nekaj sekund na novo vdihniti. Važno je, da pri tem docela sprostimo vse dele telesa. To vajo ponovimo zapored 10 do 1 Škrat in pri tem podaljšujemo presledke pred vdihavanjem z 10 na SO in SO sekund in še dalje. »Prsi ven« in »glavo pokonci« je glavno pravilo te vaje; izvajamo jo lahko kleče, leže ali sede. Ako vajo združimo z ritmičnimi ali telovadnimi gibi. bo njen učinek še večji.
Velika prednost te vaje je v tem, da nam ne vzame mnogo časa in jo lahko vadimo kar mimogrede, med počitkom po delu, med potjo, v vlaku itd. Ponavljati jo pa moramo vsake tri do štiri ure, a ne dalje kakor pet minut. Prav dobro učinkuje ta vaja zjutraj, zato jo kar brž sprejmimo v iutmjo telovadbo. Pri vdihavanju velja isto pravilo: valovita si naberemo polna pljuča zraka, zadržimo dih, izdihamo in se sprostimo.
Obe vaji moramo vaditi vsak dan, le tako nam bosta pošteno izčistili in pospešili krvni obtok in tako povečali naše duševne in telesne zmožnosti.
Vihaj
PRAVILNO!
v>_*.
Klečeč vdihavamo zrak in zraven iztegnemo roke in se oprimemo stolo-vega naslonjala. Z rahlo upognjenimi rokami potem izdihamo in se sprostimo.
IZ' ležeče lege se dvigne pri vdihavanju gornji život, zadržimo dih za dalje časa, nato pa izdihamo in se sproščeni spustimo nazaj.
Klečeč na enem kolenu izdihavamo (ivižgaje si kak napev), iztegnemo drugo nogo in z dvignjenimi rokami nagnemo gornji del telesa nazaj.
revno oblečena ženska, toda to, kar je imela na sebi, je bilo čisto. Nedaleč od naju je čepel neki deček. Slutil sem, da nekako skupaj spadata. Tedaj je od nekod priskakljala deklica približno iste starosti in počasi stopila k njemu. Gledala sta drug drugega in na njunih ličkih je žarela lepota in sreča komaj zbujenih cvetk.
Po poti sla prišli dve starejši dami. Ob klopi, kjer sva sedela jaz in fantkova mater, se ustavita. »Mari-janca!... Kaj pa delaš pri tem umazancu? Takoj pridi seml Ali ti nisem prepovedala igranja z dečki?« Posadila je dekletce v voziček in prezirljivo ošinila fantka in ženo poleg mene, rekoč svoji prijateljici: »Bera-
čev ne bi smeli pustiti v park, kajti ta drhal prinaša samo bolhe in bolezni!«
Ko sta odšli, sem stopil k bledi ženi. Deček me je pogledal, nato me je pa vprašal:
»Gospod, kdo so berači?« E. K.
Sreča
»Moja žena ml zmerom trobi o svojem pokojnem možu!«
»To še grel Moja pa že zmerom sanja o bodočem!«
Za vsako leto življenja en funt
(n) London, junija. Bradfordska bolnišnica je utrpela te dni hudo iz-
gubo. Vsako leto istega dne je namreč prišel v bolnišnico miren, starejši gospod, potegnil Iz žepa denarnico in odštel službujočemu zdravniku lepo vsotico funtskih bankovcev. »Za vsako leto življenja en funt«, je menil Skromno in prav tako tiho kakor je prišel tudi odšel.
2e dvajset let je plemeniti mož na ta način slavil svoj rojstni dan. Nihče ni vedel, kdo je in kaj. Sele zdaj, po njegovi smrti so zvedeli, da Je bil neznani darovalec bogat rentnik, ki je s trgovanjem z volno zaslužil mnogo denarja in se je s svojim prostovoljnim davkom očitno hotel oddolžiti usodi za zdravje in uspeh svojega dolgega življenja.
Cene našim oglasom so zmerne in iasu primerne l
Stavim, da...
Okrogle iz angleškega športa
Anglija je še zmerom na vodilnem mestu, kar se športa tiče, čeprav so jo že v marsikateri športni disciplini prekosile druge dežele. Kar se pa zglednega športnega mišljenja tiče, se še zmerom ne more noben narod kosati z Angleži. Toda Anglež ni samo športni fanatik, temveč je zlasti fanatičen privrženec stav. Povsod, kjer je le mogoče, stavi, najsi bo pri konjskih ali pri pasjih dirkali, še celo pri nogometu. Nobena dežela na svetu nima tako popolne organizacije za sklepanje stav kakor Angleška.
Pri .nogometu posredujejo stave »pooli«, pri dirkah totalizatorji in »bookmakerji«; k njim se zatekajo ljudje iz najvišjih družabnih krogov, a tudi preprosti meščani. Angleži ne stavijo toliko zaradi dobička, temveč zato, ker so stave strast angleškega naroda, tako rekoč »družabna igra« vseh slojev. Pri stavah izgubljajo nekateri velike vsote, drugi jih pa spravljajo v žep, vendar bi težko našel Angleža, ki bi se odrekel stavam samo zaradi tega, ker je še zmerom izgubil. Nič čudnega torej ni. da je v kroniki angleških stav premnogo kurioz-nosti.
Kako Je vojvoda Queensberry dobil 10.000 funtov
Skoraj pred sto leti je sklenil vojvoda Queensberry prav nevsakdanjo stavo za reci in piši 10.000 funtov, t. j. 2’/c milijona našega denarja. Stavil je namreč, da bo čreda gosi prehodila pot dvajsetih angleških milj prej kakor čreda puranov. Vsi so bili prepričani, da bo vojvoda stavo izgubil, in zbralo se je na tisoče radovednežev, da si na lastne oči ogledajo to čudaško tekmovanje perutnine.
Kakor so vsi pričakovali, so purani tudi res precej prehiteli gosi, toda vojvoda je bil cilj postavil tako daleč, da tekma zvečer še ni bila končana. Ko se je jelo mračiti in so purani prišli do nekega gozda, so se utrujeni od dolge hoje zaleteli na drevesa, da prespijo noč. Gosi so pa zmerno in vztrajno racale dalje in so bile na cilju, še preden so se purani prespali.
: Namesto 9.000 funtov — šest tednov zapora
Ni še dolgo tega, ko so se Middles-broughčani zabavali s tragikomično dogodivščino. Neki vrtnar je bil rezultate nogometne tekme pravilno vpisal na svoj kupon, potlej je pa po objavi radia izvedel, da je številka njegovega kupona zadela 9.000 funtov. Koj tisti večer je zalil svojo srečo z dobrimi prijatelji in spričo tolikšnega dobitka ni čudno, da je šampanjec tekel kar v potokih. Krokarija je trajala več dni. Ko se je naposled vrtnar zbudil iz svojega zmagoslavnega sna, mu je natakar prinesel račun za več kakor 100 funtov. Pri priči je vrtnar po telefonu poklical nogometno drutfbo, ta pa ni nič vedela, da bi bil njegov kupon ob roku izročen komisiji.
Tedaj je šele nesrečnež pretipal vse svoje žepe in je na svojo groza ugotovil, da je bil v pijanosti pozabil poslati kupon. Gostilničar, ki je pri njem s prijatelji pijančeval, je vrtnarja naznanil zaradi sleparije in namesto pričakovanih 9.000 funtov so mu na sodniji odmerili šest tednov zapora, da bo lahko svojo zmagoslavno pijanost pošteno prespal.
Ježa iz Londona v Edinburgh
Najznamenitejša med angleškimi stavami je prav gotovo stava grofa Viljema Lippa; stara je sicer že dobrih dve sto let. Grof je stavil, da bo iz Londona ritenski sedč jezdil do Edinburgha.
Grof je stavo dobil, čeprav je bila njegova ježa na moč neudobna.
Pa še ena italijanska
Kolesarji so čudni tiči. O njih si pripovedujejo najčudovitejše stave, in marsikatera anekdota priča o trmoglavosti jezdecev železnih konj. Najnovejšo zgodbico nam pripoveduje poročilo o krožni vožnji po Italiji.
Gospod Bini iz Verone, navdušeni kolesar, je bil nase na moč Jezen, ker si ni mogel priboriti nobene zmage. Ko ga je spet eden izmed tekmovalcev za las prehitel, se Je Bini pridušil, da sc bo dal šele takrat obriti, kadar bo končno vendar na kateri izmed prihodnjih etap prvi na cilju.
Minevali so dnevi, Bini ni bil nikoli prvi — in na vso nesrečo mu Je šs brada od sile hitro rasla. Sele šesti dan po prisegi se je Biniju izpolnila želja: zmagal jc v šestnajsti etapi.
Komaj je privozil kot zmagovalec v Ancono, je stekel k prvemu brivcu iu st je dal obriti svoje stmišče. In ka--kor da bi se bil Iznebil ukletja, je zmagal nato še v sedemnajsti etapi.
ha{*x<wtiia sUoUlca
Skot je pred nekim mestnim hotelom opazil napis: »Garaža zastonj!« Brž je zavil s svojim avtomobilom v garažo. Ko se je vračal mimo vratarja, e* je le-ta vprašal:
»Kakšno sobo želi gospod?«
»Sobo?« je začudeno zategnil Skot. »Sobe sploh ne potrebujem, saj spUB T avtomobilu.«
ARTIST B U X
	VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE-		
Napisa/ Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
17.
nadalje vanje
M., 18. januarja 1926.
Dragi stric Bux! Prisrčna hvala za tvoje ljubeznivo pismo z dne 16. t. m. Zelo sem se veselila, ko sem slišala, tla so se bolni otroci zabavali, ko si jim z Alijem in Vrančkom kazal razne umetnije. Prosim te, daj obema prisrčen poljubček na kljunček. Tudi jaz bi rada razveselila bolne otroke s svojimi tremi mačicami, toda to bi ne šlo, saj se kletka ne da postaviti v bolniško sobo. In tudi sicer bi se otroci menda bolj razburili, kakor veselili. — še to ti moram povedati: Pred tremi dnevi se mi je zgodila majhna nesreča. Najprej sem se hotela prepričati, da res ni huda, preden ti pišem, da bi te ne razburjala po nepotrebnem. Saj vem, da si že kar misliš, da me je neka zverinica vgriznila. Dobila sem pri priči injekcijo in sleherna nevarnost je mimo. Drugi dan sem imela nekoliko višjo temperaturo, danes je pa že normalna. Bolečin skoraj nimam. Zgodilo se je tako: Svoje tri mačice sem imela s četvorsko skupino v kletki, ftiva se je koj začela gristi z Butanom. Morda je bil pa tudi Butan tisti, ki je začel. Nisem natanko videla. Kratko in malo, zverinici sta se hudo sprijeli, in ko sem stopila vmes, me je Butan v svoji razburjenosti vgriz-nil v kolk. Koj nato je ves prestrašen zbežal. Tedaj jo je pa ucvrla šiva za njim in za.čel se je takšen ples, da ju je moral gospod ravnatelj z brizgalko spraviti narazen. Bog bodi zahvaljen, da ni nobeden izmed pretepačev resno ranjen. — Drugače je vse po starem. Obisk v cirkusu je srednji, štirinajst dni zaradi ugriza že ne bom mogla nastopati pri jahanju. S tigriči bom kajpak jutri spet začela vaje.
Nepopisno hrepenim po tebi. Brez tebe res ni kaj prida! Napol mrtva te
poljublja	.	.	_
tvoja Cilka.
še dolgo potlej, ko je Bux že prebral vso drugo pošto, se mu z obraza še zmerom ni umaknila razburjenost zaradi Cilkine nezgode. Zmerom znova so se mu vračale misli k njej. ,Prekorajžna je in preveč drzna z živalmi!* je mrmral predse. ,Tako to ne gre dalje!'
šele tedaj je opazil, da že precej časa strmi v neko pismo, ne da bi razumel njegovo vsebino. Sunkovito se je zbral in videl, da se mu je društvo časnikarjev zahvalilo za velikodušni dar. Hkratu ga je povabilo na časnikarski ples, na najsijajnejšo berlinsko družabno prireditev, ki bo že čez nekaj dni.
Zvečer se je Bux slučajno dalje časa pogovarjal s poslovodjo cirkusa B. in mu je med pogovorom pokazal vabilo.
s Ali menite, da moram iti tja?« je nekam mračno vprašal Bux. »Nič preveč me ne veselijo takšne veselice.«
»Na časnikarski ples ste vabljeni? Imenitno! Ne, dragi gospod Bux, tu ni izgovorov. Po vsaki ceni morate iti! To ste že nam dolžni, pa svojim lastnim interesom tudi. Ali imate frak?«
»Ne... prav za prav: da. Toda že leta in leta ga nisem oblekel. Gotovo je postal že staromoden. Ali ne morem iti v smokingu?«
»Izključeno! Na časnikarski ples morate v fraku — v fraku in z odlikovanji. Saj menda imate kak-žno... morda celo več?«
»Da, imam. Toda za takšno maškarado nisem. Nak, sram bi me bilo.«
»Sram? Zakaj neki? Saj niste odlikovanj ukradli! Gospod Bux, Ravnateljstvo bi vam prav gotovo Namerilo, ako bi ne šli na ples v bojni paradi! Samo pomislite, kolikšna reklama bo za nas, ko bodo časniki pisali...«
»še celo vojna odlikovanja mislite?«
»Kajpak! železni križec menda Imate? Saj ste bili nekaj let na fronti!«
»Seveda ga imam; križec prve-Ka in drusrega reda.«
»Morda še kaj?«
»Da, še vse mogoče!« se je smejal Bux. »Turški železni polmesec, bolpMrski kri*ee. bavarsko pniivn-Vfltrie, saj sem Buvnr*«*. In Se
^urttemHprSfro V'"- c«m bil s švab-Ski»n nr>H-nm n n	«
Tp? £0 vpi* Vn imenitno!«
te vzkliknil poslovodja in si od sa-
mega navdušenja mel roke. Dva španska reda ste vendar tudi dobili? To sem bral v nekem strokovnem listu. Ali jih imate nemara še kaj več?«
In tedaj je moral Bux pripovedovati o vseh svojih odlikovanjih: že kot prav mlad artist, še preden je šel študirat, je dobil na Portugalskem, na Grškem in v Romuniji prav čedna odlikovanja; potlej leta 1922 na švedskem in na Danskem; v Habani se je predsednik Haitija, ki je bil slučajno tam na dopustu in je videl Buxov spored, tako navdušil in vnel, da mu je koj drugi dan obesil razkošno zvezdo na pisanem traku okoli vratu. Bazen tega je imel Bux nemško in italijansko kolajno za rešitev človeškega življenja.
Drugače torej ni kazalo: jutri si bo moral dati urezati nov frak in pisati svoji materi, naj mu pri priči pošlje škatlo od smotk, polno odlikovanj, ker bo moral v Berlinu na neko veliko maškarado.
*
še isti dan. je dobil major Pra-stelny brzojavko od svoje hčere: »Vrnem se že jutri zvečer 19.50 zaradi časnikarskega plesa. Feda.«
*
»Tak povej mi, ali si do kraja znorela?« S temi ljubeznivimi besedami je sprejel major svojo hčer. »Na časnikarski ples bi rada šla? Kdo bo pa to plačal?«
»Marwitzevi so me povabili!« je vsa blažena odgovorila Feda. »Novo toaleto pa potrebujem na vsak način !«
»In kdo bo obleko plačal?«
»Ti!« je kratko odgovorila Feda.
Med vso večerjo je divjala huda bitka zaradi Fedine toalete — in končala se je s popolnim porazom gospoda majorja. Spričo tega pre pira je gospod Prastelny popolnoma pozabil, da bi Fedi sporočil veliko novico, da je prijatelj Buchsbaum že več tednov senzacija za radogledni Berlin. Šele v postelji se je major tega spomnil. Toda zdajci se mu je zdelo pametneje, da Fedi novice še ne pove. Naposled se utegne nemogoči flirt s tem cirkuškim klovnom znova začeti... Na potovanju sklene človek marsikdaj kakšno čudaško znanje! Toda v Berlinu in v Potsdamu... ne, tukaj pa takšna družba le ni na mestu!
Feda je bila vse prihodnje dni tako zelo zaposlena s skrbjo za svojo novo toaleto, da še pokukati ni utegnila v časnike.
*
Fedina prijateljica gospa Marwi-tzeva in njen mož sta sodila med tiste ljudi, ki sta si lahko privoščila in jima je bilo tudi po godu, da sta bila povsod zraven, kjerkoli se je .družabno* kaj dogajalo. Že mnogo pred vrnitvijo z gora sta si dala po Otonu Kroidtu rezervirati ložo za časnikarski ples. Ta gospod Kroidt, nekdanji častnik, se je imenitno znašel v novem času. Bil je spreten in dobro plačan časnikar pri nekem znanem listu nemške ljudske stranke. Z Marwi-tzevimi je bil, prav tako kakor s
Razen teh štirih je sedel še bankir Bentheimer s svojo ženo za mizo. Gospa Bentheimerjeva je bila Kroidtova sestra. Njena poroka je svoj čas pri vseh plemenita-ških sorodnikih zbudila veliko ogorčenost, toda Ria Bentheimerjeva se ni za to prav nič zmenila, saj je bila s svojim dobrim debelu-harčkom Adolfom srečna kar se da.
Bentheimer in njegov svak Kroidt sta poznala vse ljudi; to je bila za njiju častna stvar, za Fedo Pra-stelnyjevo pa na moč zanimivo. Vsak hip sta ji pokazala nove odlične osebnosti: ministre, operne pevce in industrijske mogočnike, učenjake, pisatelje in filmske zvezde. Fedo je kar slepil ta veliki svet, ki je neizmerno po njem hrepenela in ki vanj kljub svojemu staremu plemstvu kot hči odslovljenega in vse prej ko imovitega častnika ni sodila.
Spet je nastala na nasprotnem koncu dvorane gneča. Ljudje so se radovedno prerivali. Gospod Kroidt se je na pol dvignil s svojega sedeža in je oprezal kakor lovec za divjačino.
»Kaj pa je, Oton? Kaj pa je?« je ves razburjen spraševal Bentheimer in je bliskovito' zamenjal svoj ostri ščipalnik s še ostrejšim.
»Ne bodi tako nestrpen, Adolf! Saj ti ne bo nič ušlo!« ga je mirila žena. Toda sama ni bila nič manj radovedna: »Oton, tak povej že, kdo je prišel?«
»Ne morem še videti, Ria!« se je otepal Oton Kroidt. »Saj nimam rontgenskih oči, da bi lahko skozi ljudi gledal...« Sredi stavka mu je zastala beseda; pogled se mu je razjasnil: »O, ali veste, kdo je prišel?... Bux!«
»Joj, kako zanimivo!« je vris-nila Ria Bentheimerjeva. »Kje pa je? Kateri je?«
»Kdo?« je vzkliknila Feda.
Oton Kroidt se je obrnil k njej: »No, znameniti... Za pet ran božjih, kaj ti pa je, Feda? Bleda si kakor prt na mizi!«
Vsi so obrnili poglede nanjo, to-
Fedo Pr%stelnyjevo, dober prijatelj in vsem znancem se je zdela že domenjena stvar, da se bo prej ali. da samo za sekundo. Zdaj je šlo za slej poročil s Fedo, čeprav še nista zanimivejše stvari kakor za Fedino zaročenca.	I	bledico
ŠPORT
ZL
I
n
m
m
J Turisti, bicikllstl, skaufl, nogometaši, udob-JT* nejše In prikladnejše pri lem pa cenene obutve ne boste naill razen nailh specialnih športnih čevljev.
Omogočijo Vam sigurno In lahko hojo In pri vsakem koraku popolno sigurnost. Izdelani so Iz močnega rjavega platna z nevastrgljlvlm hrapavim gumastim podplatom.
Moikl visoki Din 35.— nlskl 29.—
Ženski In fantovski visoki 29.— nlskl 25.— OtroSki od Din 15.-- do 25.— po velikosti.
ZENA ljubi močnega moža.
TUT rk normalno ženo brez nervoznih muh in živč-■■Mm nih napadov.
SEF pa zdravega uradnika.
Zahtevajte s kratko karto prospekte od
UPRAVE
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI
(pri Mariboru)
»Bux? Kdo je Bux?« je vprašala gospa Marwitzeva.
»Tak, otroci, ali ste z vasi prišli? že tri tedne je Bux...«
»Saj nas ni bilo tukaj!« se je branil gospod Marwitz,
»Slavni cirkuški klovn in krotilec!« je vneto pojasnil Bentheimer. »Pravijo, da ima neizmerno veliko plačo...«
»Kateri pa je, Oton? V cirkusu smo ga vendar videli samo v klovnskem kostumu!« je hlastno dejala Ria.
»Tale vitki mož z naočniki!«
»Lej ga, zlomka!« Bentheimer se je udaril po kolenu. »Tega bi pa prav gotovo ne spoznal! Ali pa tudi veš, da je on, Oton?«
.nda... če rečem!«
»Kaaj, tale s toliko odlikovanji? Nikar se ne šali!« Marwitz kar verjeti ni mogel.
»Res, res!«
»Otroci, ta postava in ta frak!« se je navdušila Ria Bentheimerjeva.
»čudovito!« je pritrdila gospa Mamitzeva. »Videti je ko kakšen... no, pomagajte mi... Tako nekakšna mešanica med učenjakom in športnikom...«
»Saj tudi je!« je prikimal gospod Kroidt. »Feda, kaj je pa s teboj? Strmiš vanj, kakor bi bil kakšen pravljični princ...«
»Mir mi daj!« ga je osorno zavrnila Feda. Zdaj ni bila več bleda, temveč rdeča ko mak. Buxa ni niti za hip izpustila iz oči.
In zdajci se je zgodilo nekaj tako nepričakovanega, tako nezaslišanega, da je mala družbica z odprtimi usti zastrmela v Fedo.
»Precej spet pridem. Oprostite! Pozdraviti ga moram!«
»Koga, koga?«
Toda Feda ni slišala in ni videla ničesar razen vitkega, elegantnega in z odlikovanji okrašenega moža, ki je, obkoljen z radovedneži, z malomarnim obrazom govoril z nekimi gospodi in je s smejočim se pogledom opaaoval to razkošno družabno sliko.
»Ali je Feda znorela?« je vprašala Ria Bentheimerjeva. »Otroci, ses gre k njemu! To je vendar nemogoče, da bi ga poznala! Odkod neki?« Zdelo se je, da jo je bodla že zgolj možnost, da bi utegnila Feda Prastelnyjeva poznati kakšnega zanimivega človeka, ki ga ona še ne pozna.
Tedaj je Feda že stopila k Buxu.
Oči Rie Bentheimerjeve so kar posteklenele od radovednosti, in vsi ostali so se zdeli od same napetosti vsi otrpli.
Opazili so, kako se je Bux zdrznil, kako ne je skoraj opotekel korak nazaj, in se je potlej s silo zbral. Na njegovem obrazu se je prikazal čuden nasmeh... ,Nasmeh, tako simpatičen, da bi se zaljubila vanj!*... si je mislila gospa Mar-witzeva. Potlej je jel živahno govoriti s Fedo, ponudil ji je roko in jo odpeljal iz gneče. V tistem trenutku je godba zaigrala angleški valček. Videli so, kako je Bux ovil roko Fedi okoli pasu, kako mu je ona položila svojo levico na ramo. In že sta se pozibavala v ritmu sladke melodlie... nodoba popolne miline in elegance.
Vsakdo, kdor žita »Družinski tednik«,
mora priznati, da vidi v njem stremljenje po izboljšanju in napredku, da vsestransko ustrežemo našim citnte-Ijem. Če ste torej z »Družinskim tednikom* zadovoljni, povejte to vsem svojim znancem in prijateljem, če pa niste zadovoljni — povejte samo nam.
SLATINSKE
tablete
SLATINSKE
.TABLETE,
Nenavadne oporoke
(nN-I) London, junija. Londonsko sodišče je moralo te dni odgovoriti na precej kočljivo vprašanje: ali je veljavna oporoka, ki ima namesto podpisa le palčev odtis? Sodišče je naposled odločilo, da oporoki ni kaj oporekati.
Pri tej priliki naj omenimo, da takele nenavadne oproke niso tako redit«, kakor bi morda kdo mislil.
Tako n. pr. je neki možak zapustil v oporoki le majhno fotografijo ljubke, mlade deklice z napisom: »Njej zapuščam vse, kar imam.« še za svoje-vrstnejšo oporoko se je pa odločil neki Londončan: hotel je nositi svoje želje zmerom s seboj in si jih je dal vtetovirati na hrbet.
Najdaljšo oporoko je pa nedvomno sestavila neka gospa, ki je svoje zadnje želje zaupala štirim debelim knjigam s 1066 stranmi velikosti folia in 95.940 besedami. Ena najzanimivejših podrobnosti iz njene obširne oporoke je prav gotovo določba, v kateri stara dama pravi, da nikakor ne smejo napisati njeno starost na njen nagrobni spomenik.
Radio Ljubljana
od 24.-30. junija 1937.
ČETRTEK, 24. JUNIJA
12.00: Sinfonične pesnitve (plošče)
■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Po domače (Magistrov trio) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Dve leti vlade dr M. Stojadinoviča (Djura Jankovič, minister š. in r.) ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Šaljapin poje (plošče) ■ 20.10: Ob lOletnici popolne borze v Ljubljani (Jože Kovač) ■ 20.30: Večer bolgarske glasbe
■ 22.00: Čae, vreme, poročila, spored
■ 22.15: Radi jaki orkester ■ Koru;; ob 23. uri.
PETEK, 25. JUNIJA
1.1.00: Po našem Pohorju (L. Zor-zut) ■ 12.00: Slovenska umetna pesem in glasba (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obve-
stila ■ 13.15: Za dobro voljo (Rad. ork.) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vraine, poročila, spored obvestila ® 19.30: Nae.ura ® 19.50: Zanimivosti H 20.00: Iz zvočnih filmov (plošče) ■ 20.10: Materinska skrb za otroke (gdč. Š. Gruden) * 20.30: Za zabavo in oddih! ■ 22.00: Čas, vreme, poroči la,spored ■ 20.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
-SOBOTA, 26. JUNIJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme « 18.00: Za delopust (Radijski ork.) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled s poroda H 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) ■ 20.30: »Praprotno seme v mikrofonu« ali >Sen kresne noči v eodobni izdaji« *3 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vesel konec (Radijski, ork.) H Konec ob 23. uri.
PRILJUBI,J ENA GUMA ZA ŽVEČENJE PRI VSEH ŠPORTIH OKUSNA, ČISTA IN OSVEŽUJOČA Iščemo zastopnike s provizijo. Gen. aast. in tovarniška zaloga: Agen turaOzmo, Zagreb, Vlaška 72a.Tel.52-80
Pict
uporabljajte neškodljive
SLATINSKE
TABLETE
za huižanje
sestavljene iz prirodnlh mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Mr. Bahovec
Ljubljana
V vseh lekarnah 200 tobl. din 69-—, 100 fabl. din »•—, SO tebi. din 24-—.
Reg. br. 14.213/34
NEDELJA, 27. JUNIJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 915: Preuos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve K 10.15: Verski govor (dr. Odar Alojzij) ® 10.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 11.30: Prenos koncerta vojaške godbe z oktogona Kreditne banke ® 13.00: Čas, vreme, poročila, spored ® 13.15: Valčki (plošče) ■ 13.30: Otroška ura (vodi gdč. Manca Romanova) ® (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) H 17.00: Mihec in Jakec modrujeta o svojih kuncih (vodi A. Inkret) ■ 17.30: Koncert lahke glasbe * 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila • 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Slovenska ura
■ 20.30: Koncert Rad. ork. ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, apored H 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 28. JUNIJA
10.00: Šolska proslava Vidovega dne (izvaja humanistična gimnazija pod vodstvom prof. L. Kramolca) ■ 12.00: Naše vojaške godbe igrajo (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Venčki narodnih pesmi* 14.00: Vreme, borza
■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Etika Vidovega dne
■ 20.00: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta ■ 20.40: Smrt majke
CONTINENTJ
*1)
mi iu*i fivcitmc —	.
dobitek 3000rrf?ui!
Solea krema • kolesterinom, ki krepi kožo, za sončno kopel, za rdeče in hrapave roke, za potovanje, za spori, za gore in morje — Solea milo z aktivnim lecitinom za vsakdanje umivanje in poleg tega se veliko Solea-tekmovanje s skupno
več kot za 10.000.- Din. nagradi
Tu morate sodelovati. Odkriti posebno prednost Solea-kozne nege — in napisati, zakaj ravno Solea vaši koii tako dobro dene - to je vset
Uporabljajte Solen rnilo in Solea kremo, potem vam ne bo več težko najti pravo rešitev. Pošljite dopisnico ali pismo, kratko ali obširno, v verzih ali v prozi do 14. julija 1937 na Tvornice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor. Ponuja sc vam 1. dobitek 3000.- Din. v gotovini in še nadaljnjih 399 sijajnih nagrad. Vse pravilne rešitve imajo enake izglede i uspeh. Vesele Solea — počitinicet
šTMLr in knemcu
oeviiKf
OIN 250 brat tros a fin »
DIN 10.-5.-3.*
pisarniški stroji
uiivaio svetovni sloves!
Generalno zastopstvo:
IVAN LEGAT • MEHANIK
LJUBLJANA
Prešernova-44 • Telefon Stev« 26-36
MARIBOR
Vetrinjska 30 • Telefon Stev. 24*34
Jugovičev II. dejanje (igrajo člani radijske igralske družine) ■ 21.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored S 22.15: Za kratek čas (plošče) H Konec ob 23. uri.
TOREK, 2». JUNIJA
9.00: Čas, vreme, poročila ■ 9.15: Verski govor (p. Valerian Učak) ■ 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz Celja ■ 10.30: Akademski pevski kvintet ■ 11.30: Tetka Marička kramlja in prepeva ■ 12.00: Rudi Wiedoeft igra saksafon (plošče) ■ 12.15: Operetni napevi ■ 13.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 13.15: Nadaljevanje koncerta operetne glasbe ■ (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00: Kmet. gospodarska navodila in tržne cene ® 17.30: Benjamin Ipavec: Tič-nik, slov. spevoigra HI 18.30: Plošče po željah H 19.00: Čas, vreme poročila, spored, obvestila ■	19.30:
Predavanje o priliki kongresa Na-bavljalnih zadrug drž. nameščencev iz Ljubljane B 19.50: 10 minut zabave H 20.00: Vesela igra: Opolnoči, ko vse že spi... (člani Nar. gled. v Ljubljani) B 22:00: Čas, vreme, poročila, spored HI 22.15: Trio mandolin (gg. Antimovič, Haršlah, Privšek) H Konec ob 23. uri.
SREDA. 30. JUNIJA
12.00: Kvarteti veseli pesmi pojo (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah B 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Ljudevit Gaj kot politik ■ 19.50: Naši hrošči (Peter Gilly) ■ 20.10: O polhograjskih dolomitih in volčinu (Praprotnik Anton) ■ 20.30: Za zabavo in za ples (plošče) ■ 21.00: Orgelski koncert z vmesnimi samospevi ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. liri.
KATERA INTELIGENTNA irčno naobražena gospodična bi pomagala mlademu Inteligentu, ki Je sedaj cestni pometač do nadaljnjih Študij Re*<ne dopise na upravo pod »Pometač«.
MLADENIČ ZDRAV, TREZEN, vajen vseh del, sprejme kakrSno koli službo. Ponudbe na: Ciril Sever pri g. Frr.enftek. p 8evi*ca 79 na Savi.	___________________
GOSPODIČNA STARA 25 LET želi resnega znanja * gospodom starim do 30 let. Le res ne dopise na upravo Družinskega tednika pod »Osamljena«.
UČITELJICA 27 LET, čedna, dobra gospodi nja želi pred celibatom poročiti značajnega dobrosrčnega intcligcnta Ponudbe pod: »Želim biti mamica« na upravo.
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneie ste postreženi 8
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIŽ
trgovina s kurivom UJUBLJANA VII. , Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
NOVOSTI
Lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 14
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Veliki izbira vsakovrstnih naočnikov. imtttlHMt sMkil, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermomelrov, higrometrov i. t. d. - Raznovrstne ure. zlatnina in srebrnina. - Ceniki breiplaCne!
je čas,
da se iz
in drugega sadja pripravi fino marmelado in želeje
v 10 minutah.
Opekta in recepti pri Vašem trgovcu.
Za konzerviranje sadja
Dr. Oetkerjev
pripomoček za vkuliavanje!
Hranilne vloge
prodaste ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina.
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka ul. 12 Telefon 38-10