Poštnina oiafana « aotovi* leto l VII, v Uublfenl. v petek, dne 19 aorila 19U9 st. 89 2. izdala s». 2 oir Naročnina ^^ j«aH» A ^^^ Cene oglasov ^drnž:rsHs fflL^^ w ^ JWV ^ rak r JBT^ j&r^ za državo SHS UHHn^. m^M M^g ■BBff M jMHBBk. a 13*W . i. 2J2S Finančnik i nad politiki Pariz, aprila 1919. Vprašanje reparacij, ki ga tretira tekom dveh zadnjih mesecev pariška konferenca finančnih ekspertov Amerike, Francije, Anglije, Italije in Nemčije, je doseglo v teh dneh višek napetosti v svojem razvoju h končni rešitvi reparacijskega problema. Po nervozi pariškega časopisja izgleda, da so se upniki med seboj sprli ui da si niso edini v vprašanju, ali naj sprejmejo najnovejše predloge nemškega delegata dr. Schachta. Predsednik konference Owen Young še ni interveniral, kar mu nekateri pariški časopisi silno zamerijo. Pariški »Journal des Debats« izraža popolno skepso v uspeh reparacijske konference in neprikrito poziva eksperte, da naj se razidejo. Obratno pa nemško časopisje napol triumfira in demokratski »Berliner Tag-blatt« skoraj zlobno istoveti usodo reparacijske teze upnikov z usodo bivšega ministra Klotza, ki je leta 1919. kot minister ugotovil in izračunal, da bo Nemčija leta 1929. v stanu plačati 10 milijard zlatih mark dočim jib je leta 1928. plačala 2 in pol milijardi in jih sedaj na reparacijski konferenci letno ponuja 800 milijonov, dočim morajo zavezniki letno plačati Ameriki 900 milijonov zlatih mark na medvojnih dolgovih. Seveda ta nemška teza ne bo vzdržala in trenutno vrednost anuitete, ki jo naj Nemci plačajo, variira med dvema in tremi milijardami zlatih mark letno. Gotovo se dogaja prvič v diplomatski zgodovini Evrope, da so diplomati v sredi svoje drame, ki naj vodi po vseh peripetijah evropske in svetovne politične zaostrenosti k rešitvi treh najnujnejših problemov Evrope, to je k rešitvi reparacijskega problema, k problemu izpraznitve Porenja in k problemu razorožitve, popolnoma odpovedali in da so morali zaprositi mašiniste-eksperte, da izpre-rnene strukturo in kuliserijo odra. Po politični zanimivosti konferenc v Parizu, Londonu, Spaju, Ženevi, Cannesu in Genovi in po delnih sijajnih in za zgodovino sodobne Evrope toliko pomembnih nastopih Lloyd Georgea, Milleranda, Brianda, Theunisa, Ci-čerina in Rathenaua (priznanje Rusije, ki je sledilo konferenci v Genovi), se politiki umikajo in bodo, kakor vse izgleda, morali priznati suverenost ekspertov v odločitvi reparacijskega problema. Ta suverenost se počasi javlja. V okolici mračnega hotela George V. na Champs-Elys6es se je začelo čutiti, da to niso čisto navadni eksperti, ki so prišli na konferenco. Opaziti je bilo, da so to gospodarji sami, ki so prišli. Pierpont Morgan in Owen Young predstavljata kot predstavnika Amerike aktivno potenco te konference. Pridružil bi se njima še lahko Sir Josiah Stamp, predstavnik Anglije. Zbrali so se na konferenco predstavniki svetovne naddržave, predstavniki Imperij financ in industrije. So to kralji brez armad in brez meja, ki izdajajo ukaze po kablu in telefonu. Z eno intervencijo na borzah dobivajo in zmagujejo v strašnih bitkah, ki imajo že toliko žrtev, da bi lahko z njimi že neštetokrat napolnili dolino Jozafat. Tako se počasi razvija ideja internacionalne reparacijske banke — clearing house —, katere cilj naj bi bil odvzeti finančnim operacijam Evrope ves strup politike. To bi bila banka, ki bi razpolagala z velikanskimi knpitali in vsled tako omogočenih investicij s sijajnimi gospodarskimi perspektivami. Vsled obvez, ki bi jih vsaka država imela napram tej banki, bi ta banka poleg Društva narodov v Ženevi predstavljala drugo Društvo narodov, ki bi temeljilo na kreditu. Kakšni bi bili odnosi držav napram banki, danes še ni mogoče predvideti. Banki bi bilo treba samo izdati iz svojih trezorjev obveznice do-tične države, ki bi se ne pokoravala direkto-riju banke, na trg in z njimi preplaviti borze, da bi s tem uničila gospodarstvo dotične države. Obenem bi naj ta banka služila Ameriki kot kanal za investiranje kreditov v Rusiji in Aziji in bi tako Amerika izvršila industrializacijo Rusije In Azije. Baje so v Londonu to opazili In je Anglija zadnji čas napram načrtu clearing-house neprijazna. Neki francoski list je zadnji čas s tem stavkom končal svoja premišljevanja: >... Nous restons confiants parceque les Ameri-:ains m&nent toute 1'nffnire. to se pravi: »Mi '.aupamo. ker Amerikanci vodijo vso zadevo « V ospredju je gospodnrsl.-n samostojnost Evrope. Amerikanci postajajo gospodarji. Evropa se ho najbrž inorala vdati v usodo. Vprašanje je, aH I10 Anglija s svojim imperijem lahko ušla Ameriki in sc po desetih ali Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Glede bodočo razdelitve države na upravne oblasti je zanimivo, da sc je danes 7. ene strani vladnih krogov razširila verzija, da je zelo verjetno, da hi bila najboljša rešitev upravnega problema v tem, če bi se država razdelila na pet oblasti, in sicer: slovensko, hrvatsko, bel- Bukarcšt, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Konferenca Male antante bo 28. t. m. v Belgradu. »Lupta« poroča, da se bo pred politično konferenco vršila gospodarska konferenca, da se na njej izdela program, ki je bil določen na Bolgrad, 18. apr. (Tel. »Slov.« — Ofici-jelno.) Šef jugoslovanske delegacije v komisiji za razorožitev dr. Laza Marokvič je včeraj popoldne obiskal glavnega tajnika Društva narodov Drummonda. Ob tej priliki ga je opozoril na kampanjo italijanskega tiska proti naši državi. Po tem obisku je dr. Markovič sprejel časnikarje in jih obvestil, da je bil pri tajniku Društva narodov in ga pri tej priliki obvestil o kampanji italijanskega tiska proti Jugoslaviji: »Jugoslovansko javno mnenje,« je dejal Drummondu, »je bilo v zadnjem času popolnoma pomirjeno. Toda radi poslednjih lažni- Bolgrail, 18. apr. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o osrednjem tiskovnem uradu v predsedništvu vlade- Zakon sam je zelo kratek in določa v glavnem: V predsedništvu vlade se ustanovi osrednji tiskovni urad. Nastavljenci bodo državni uradniki. Za nje veljajo predpisi zakona o državnih uradnikih ,razen §§ 18. do 25., 35. do 37., 40. do 41.. Belgrad, 18. apr. (Tel. »Slov.«) Ko bo vlada gotova s preureditvijo uprave, lx> pričela z reševanjem gospodarskih vprašanj. Iz najbolj merodajnih mest se zatrjuje, da še ni mogla vlada pristopiti k reševanju gospodarskih vprašanj, čeprav je ob svojem nastopu ravno gospodarska vprašanja najbolj poudarjala, ker je morala vlada najprej pripraviti pravilen aparat, ki bi bil kos veliki nalogi, da se vse nameravane preoenove tudi dejansko izvrše. Kakor čujemo, bo vlada v prvi vrsti obravnavala carinski tarif. Naravno je, da v tem oziru nastajajo dan za dnem velike težave. Zlasii pridejo v poštev trgovinski odnošaji s sosednimi državami, predvsem s tistimi, s ka- Belgrad, 18. apr. (Tel. »Slov.«) V zvezi z ureditvijo ministrstev je naslalo stremljenje, da se na trgovinsko ministrstvo prenese vodstvo naše gospodarske politike. Dosedaj .mša trgovinska politika ni bila enolno urejena. Ini-cijativa je izhajala iz najrazličnejših ministr-slev, zlasti od finančnega, trgovinskega, zunanjega in kmetijskega ministrstva. Jasno je, da je vsako izmed teh ministrstev imelo svoje tendence in da zato do skupnega mišljenja ni moglo priti. Finančno ministrstvo in glavno carinsko ter trošarinsko ravnateljstvo so imeli Jugoslavija za mir Praga, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik v Pragi Angjelinovič je na-glašal pri sprejemu novinarjev, da ima Jugoslavija trdne mirovne namene, da se posveča sedaj popolnoma svojemu notranjemu prero-jenju in zedinjenju in da hoče vlada zbrati brez razlike vse narodue sile. Dr. Beuešov pelnajstih letih začela meriti z ameri'-\im ko-losom? Umik angleškega kapitala iz Južne Amerike je slabo znamenje. ec. grajsko, sarajevsko in skopljansko oblast, (j lede te razdelitve na pet oblasti je največ pomisleka zoper skopljansko oblast. Zagrebška oblast bi v tein slučaju upravne razdelitve države na pet oblasti dobila del Bosne, del Dalmacijo (severni) in Slavonijo do Srcma. predkonferenci. Na politični konferenci bodo predvsem razpravljali o stališču glede predmetov, ki se bodo 10. junija razpravljali v Madridu na seji Sveta Društva narodov. vih italijanskih vesti je prišlo do golovega vznemirjenja. Vse te lažnive vesti so razširjali elementi, ki ne želijo dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.« Prav tako je dr. Laza Markovič obvestil glavnega tajnika Društva narodov, da je jugoslovanska vlada odobrila dogovor zoper uporabo strupenih plinov, ki je bil sklenjen leta 1925. Glede »Giornale d Italia« in njeogvih izmišljenih dokumentov se danes avtentično poudarja, da je časnikar Gayda vzel dokumente iz knjižice »Probujeni Madjaric, ki jc izšla leta 1925. 72. do 85. Glede honorarjev uradnikom tega novega urada določa zakon, da bo predsednik vlade njihov honorar določil s posebno uredbo. Zakon nadalje določa, da vsi krediti, ki so določeni po novem proračunu za različne tiskovne urade v raznih ministrstvih, kakor v zunanjem in notranjem, zapadejo v prid tega novo osnovanega osrednjega tiskovnega urada. terimi še nimamo trgovinskih pogodb. Vlada že sedaj pripravlja materijal o vseh zvezah našega gospodarstva z inozemstvom. Ko bo uprava v naši notranjosti gotova, bo vlada vse zveze s tujino obnovila, odnosno ustvarila nove, da bi imeli čim več pogodb z vsemi državami. Tako bi bil ustvarjen sistem trgovinskih pogodb glede carin in bi tvoril za sebe celoto, ki bi bila potem osnova za vso našo gospodarsko politiko. V zvezi s tem se poudarja potreba, da mora biti vsako ministrstvo organizirano tako, da bo za sebe prava celota in da bo reševalo vse zadeve, ki spadajo pod njegov resor. odločilen vpliv na razvoj našega gospodarstva. Vloga trgovinskega ministrstva je bila več ali manj upravnega in reprezentativnega značaja. Sedanji trgovinski minister Mažuranič pa vztraja na tem, da poslane trgovinsko ministrstvo vodilno ministrstvo za vso gospodarsko politiko ter naj bi iz njega izhajala iniciativa. Ker je bilo treba v tem smislu tudi uredili uredbo o organizaciji trgovinskega ministrstva, se je zakasnila splošna uredba o organizaciji ministrstev, ki bi morala biti i7xlana že dne 15. aprila. optimizem o velikem napredku mirovno misli sprejema tudi jugoslovanska vlada in njeni narodi. Ta ideja je ustvarila malo antanto. V tem duliu se sedaj vrše pogajanja z Bolgarsko in obnavlja staro prijateljstvo z Grčijo. Ta želja po miru dokazuje velike vitalno sile jugoslovanskega naroda, ki je močen dovolj, doprinesti potrebne žrtve za ohranitev svoje integritete in svojega drago plačanega miru. London, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes je imel Baldwin v Londonu velik volivni govor. uprava /e i>jfiopjjui/ef< ui.Si.b Cekt»>nl račun: L/uhl/ana Alev. 10.05U In 1 U.349 sa ime/o le, S«if o|e« o Ai. 756 1, Zagreb it. lO.Oll. Prapa In Dtttiol Al. 24.797 Sporazum v pogajanjih z Romunijo Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov«.) Delegaciji za jugoslovansko-rumunsh.i pogajanja sta dosedaj delali v štirih odsekih: v javnopravnem, zašel nopravnem, upravnem in fi-nančno-gospodarskem. V vseh vprašanjih se je dosegel načelen sporazum, tako da jo pričakovati v par dneh podpisov dogovorov, ki so so dosegli v teh štirih odsekih. Seja vrh. zakonodajnega sveto Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Po seji vrhovnega zakonodajnega sveta je izšel ta-le komunike: -Današnja seja VZS je pričela ob 3.30 in sc je končala ob 6 VZS je obravnaval uredbo o dolžnostih in pravicah ter kvalifikaciji nadzornikov državnih cest. Kot izvcdenec gradbenega ministrstva je pri seji prisostvoval Trifunovič. Uredba je šla skozi svet z malimi spremembami. Brez sprememb je bil sprejet načrt zakona o odlaganju volitev v trgovske, obrtne in industrijske zbornice. Prihodnja seja bo jutri ob 3 popoldne. Na dnevnem redu je: 1. uredba o cestarjih, 2. uredba o uporabljanju javnih cest.« Načri o likvidaciji agrarne reforme Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo jc izdelalo zakonski načrt o likvidaciji agrarne reforme, oziroma velikih posestev v severnih krajih. Da bi zaslišale posamezne agrarne zajcdnice, je pozvalo njihove zastopnike v Belgrad. Danes so prišli zastopniki iz raznih krajev, iz Zagreba, Novega Sada, Osijeka itd. Tozadevna konferenca se je vršila danes dopoldne. Občni zbor „Pulniha" Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršil občni zbor »Putnika«. Iz poročil »Putnika« je posneti, da je društvo doseglo leta 1928. mnogo večji uspeh, kakor 1. 1927. L. 1927 se je prodalo voznih listkov za 70 milijonov, 1928 za 75 milij. Din, kar dokazuje, da je leta 1928 posetilo našo državo več tujcev. Društvo jc sklenilo s prometnim ministrstvom leta 1926. pogodbo, ki je bila odobrena 28. marca 1928 po glavnem železniškem ravnateljstvu. Do nove pogodbe še ni prišlo. Lani so se ustanovile podružnice v Somboru, Osijeku, Crikvenici in Rabu. Družba je sklenila pogodbo z romunskim in bolgarskim glavnim železniškim ravnateljstvom. Družbeni prospekti o naši državi so tiskani v nemščini, francoščini, češčini in angleščini. Za propagando so se izdale velike vsote. V Sloveniji jc dobila zimskosportna zveza v Ljubljani 10 000 Din, zveza za tujski promet v Mariboru 6000 Din Leta 1928. je imela družba 18 delničarjev z 485 delnicami Družba je ustanovila pri ravnateljstvu poseben odsek za tujsko-prometno propagando. Čisti dobiček znaša 4,979.313.01 Din, dividenda pa 900 Din. V sklad za pospeševanje tujskega prom. sc je iz čistega dobička dalo 2,489.456 dinarjev. Piratska konlerenca je bila uspešna Bolgarska brzojavna agenlura je izdala la demanti: Ker so gotovi tuji listi poročali, da ni bila bolgarsko-jugoslovanska konferenca uspešna in da se ima neuspeh pripisati izključno le bolgarski vladi, bolgarska brzojavna agenlura odločno deinantira te napačne informacije, ker je resnica čisto druga. V resnici so pirot-ska pogajanja privedla do sporazuma glede ^ večine obravnavanih vprašanj in obe vladi proučujeta sedaj sklepe, ki so jih storili delegati. Ker je ratifikacija sklenjenih odredb blizu, bodo sklepi piro ske konference v kratkem stopili v veljavo in se zato ne more govoriti o neuspehu piratske konference-« Posojilo pridelovalcem tobaka Belgrad, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Zakon o spremembi čl. 19 zakona o tobačnem monopolu je Nj. Vel. kralj podpisal. Po tem zakonu se lahko dajo tobačnim pridelovalcem posojila po proračunu 7.a 1. 1929/30. Dunajska vremenska napoved. Še bolj toplo. Jasno vreme bo najbrže trajalo še več dni. Konferenca Male antante Olicielen demanti našega delegata Gayda je pobrat svoje izmišljotine iz madjarske brošure iz I. 1925 Zakon o tiskovnem uradu podpisan Vladna gospodarska politika Trgov. ministrstvo središče gospodarske politike Vladimir Pušenjak: Program vlade za proračunsko leto 1929-30 2. Zakonodajno delo. Ministrstvo za notranje zadeve namerava predložiti zakon o ureditvi notranje uprave, zakon o policiji, zakon o prestopkih, zakon o administrativnem postopanju. Pravosodno ministrstvo je izdelalo zakon proti korupciji, zakon o ministrski odgovornosti, izdelujejo se pravilniki za delo sedišč, drž. pravdništev, kazenskih zavodov, izdelan je zakon o vrhovni državni upravi, s katerim se je zmanjšalo preveliko število ministrstev. Pripravlja se revizija uradniškega zakona, pripravljajo se trgovski zakon, zakon o pomorskem pravu, zemljekiijižni zakon in splošni državljanski zakonik. Prosvetno ministrstvo heče uzakoniti zakone: o ureditvi ministrstva o glavnem prosv. svetu, o ljudskih šolah, o meščanskih šolah, o višjih' pedagoških šolah, o šolskih knjigah, o vseučiliščih, o gledališčih, o šolah za umetnost, o muzejih in čuvanju starin, o bibliotekah, o zaščiti avtorskega prava, o zadužbinah. V min.strstvu za vere ednesno sedaj v oddelku za vere, je izdeian zakon o zaščiti historij-sko-arhitektonskih cerkvenih spomenikov, pripravlja se zakon o srbski pravoslavni cerkvi, o muslimanski veri, o židovski veri, o medverskih odnošajih; namerava se skleniti konkordat s sv. Stolico. Novelirati se hoče zakon o glavni kontroli, izdelati se hočejo posebni zakoni o sodnijskih taksah, o davku tia dedščinc, na vozila, na pridobivanje nepremičnin, na posojila in prometni kapital. Ministrstvo vojske in mornarice namerava izdelati zakon o administraciji vojske in mornarice, da se okorna administracija napravi gib-kejša. Nadalje misli spremeniti in dopolniti na pcdlagi 6-!etnega izkustva veljaven zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Predložiti se hoče zakon o državnih in nedržavnih cestah ter izvršiti revizija sedanje mreže državnih cest. Ministrstvo za pošto namerava predložiti zakon o poštah, tglctonu in telegrafu. Z zakonem o organizaciji zun. ministrstva se hoče doseči racijonalna razdelitev poslov v ministrstvu in dobra organizacija službe v inozemstvu. Pripravljen je enoten zakon o šumah in lovski zakon, zaken o hudournikih, o zaščiti male in srednje šumske industrije, rudarski zakon in zakon o zavarovanju rudarjev. Izdelal se bo zakon o trgovinah, o kon-"troli kmet pridelkov, o industrijskih obveznicah, o privatnih bankah, o zastavljalnicah, o zaščiti vlagateljev, o kontroli zavarovalnic, o obrestni meri v hipotekarnih bankah, o turizmu. S posebnim zakonom se bo izvršila likvidacija agrarne reforme v teku proračunskega leta; izdelati se ima posebni zakon za severne kraje, a posebni za južno Srbijo in Dalmacijo. 3. Delo za narod. Prosvetno ministrstvo hoče roko v roki s privatnimi ustanovami pospeševati ljudsko izobrazbo, osobito s prirejanjem poučnih tečajev, nadalje hoče z zgradbo novih ljudskih šol podpirati zaostale kraje. Kmet. ministrstvo hoče posvetiti vso pažnjo izobrazbi kmeta potom tečajev, strokovnih šol, vzornih posestev; nadalje se hoče brigati za dosego cenega kredita in osignranje izvoza našili pridelkov. Vrše se priprave, da se sedanja direkcija za kmet. kredit preosnuje na avtonomni in bančni podlagi in njena sredstva povečajo, da bi mogla zadovoljiti kreditne potrebe kmeta. Pri sklepanju trgovinskih pogodb se bo zahtevalo ugodnosti za izvoz naših pridelkov in se bodo samo onim državam dovolile ugodnosti pri uvozu industrijskih izdelkov, katere bodo dale ugodnosti za naš izvoz. Ukinile se bodo vse izvozne carine za kmet. pridelke in znižale uvozne carine za kmet. potrebščine. Belgra"ske vesti Belgrad, 18. aprila. Ljubljanskega vseučiliškega rektorja dr. Milana Vidmarja je Nj. Vel. kralj sprejel danes v daljšo avdienco. Avdienca je v zvezi z ljubljanskim vseučiliščem in vseučiliškim zakonom. Zdravstveno stanje vojvode Stepanoviča v Cačku se je danes nekoliko zboljšalo. V svrho izboljšanja zemljišč in povzdige rentabilnosti naše zemlje je vlada sklenila, da pc naših domačih zadružnih zvezali ponudi našim kmetovalcem boljša semena. Stanovanjskemu zakonu je dodalo soc. ministrstvo obširno razlago. Monopolskn uprava in finančno ministrovo se pogajata, da bi se proizvajanje cigaretnega papirja popolnoma prepustilo zasebnim podjetjem. Uredba o številu in sorležih odvetniških zbornic je bila dane? podpisana. Gradbeno ministrstvo je izdalo na podrejene oblasti razpis, v katerem pravi, da se bo odslej vodila strožja kontrola nad tem, da se državne zgradbe pravočasno dograde. Podjetniki, ki ne bi dela pravočasno dovršili, bodo plačali občutno odškodnino. Prihod največjega rusrfesvi mpanfcta (; lazu nova se v kratkem pričakuje v Belgrad, kjer bo priredil nekaj koncertov, ki jih bo sam diri&iraL Konferenca strokovnjakov prekinjena! Pari«, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Na konferenci strokovnjakov je prišlo danes nepričakovano do popolnega preloma. Odbor komisije, ki je imel nalogo, da nemški memorandum prouči natančneje in ki je dopoldne v glavnem razpravljal o prvih nemških anuitetah, je popoldne nadaljeval svoje posvetovanje in vprašal dr. Schachta, ali je predlagane šte\i!ke smatrati za končnoveljavne. Šchacht je temu pritrdil in dodal, da nemška delegacija ne more dovoliti nadaljnjih koncesij. Po daljši razpravi je konferenca podala izjavo, da je nadaljevanje razprave brezpomembno in da se morajo razprave končno-veljavno prekiniti. Na jutrišnji plenarni seji bo imenovani odbor podal poročilo in bo ta seja pač zadnja. Od strani zaveznikov se je izdal komunike, v katerem se prekinjen,je utemeljuje med drugim s tem, da je nemška delegacija svoje predloge zvezala z nekaterimi neizpol-njivimi političnimi zahtevami. S tem se gotovo misli na nemške navedbe o potrebi, da je treba nemško plačilno zmožnost povečati 7 razširjenjem gospodarskih podlag. Nemški memorandum trdi, da je Nemčija bolj, kakor vsaka druga industrijska država, prisiljena, uvažati sirovine za vzdrževanje in produkcijo svoje industrije. Nemčija pa je bistveno ome-jtna pri dobavi sirovin in nima možnosti, otvoriti lastna ozemlja za sirovine, kar pomeni večjo obremenitev trgovinske in plačilne bilance. Če ima Nemčija dolžnost, izpolnjevati svoje obveznosti brez vedno večjih zadolžitev v inozemstvu, se ji mora dati možnost, da si zopet ustvari lastne prekomorske dobavne vire za sirovine, ravno tako pa se mora skrbeti tudi za to. da se zmanjša v Nemčiji uvoz živil in da Nemčiji možnost, da l: hko sama producira potrebna živila. S tega vidika govori memorandum o onih pol raji-rnh Nemčije na vzhodu, kjer je zadosti živil, p?! so ji bile 7. mirovnimi pogodbami odvzete. Treba bi se bilo torej dogovoriti o primernih odredbah, da se ti škodljivi dobavni pogoji odstranijo. Nemčija pa s tem noče sprožiti na novo vprašanja kolonij in koridorja na vzhodu Nemška delegacija pri tem ni mislila na lastne nemške kolonije, temveč samo na to, db se ustvari možnost zadostne udeležbe nemškega gospodarstva v tujih kolonijah. * Pariz, 18. apr. (Tel. »Slov.«) Pariški listi najostreje odklanjajo nemški memorandum v reparacijskem vprašanju kot smešen, imperli-nenten in indiskutabel. »Petit Parisien« izjavlja, da je »res cinično«, da Nemčija, vodoma pozabljajoč svojo odgovornost v vojni, tako razume spravno politiko iz Locarna. Listi s številkami dokazujejo, da nemška ponudba zadostuje komaj za pokritje medzavezniških dolgov in morda ludi še za obresti za Davvesovo posojilo, da pa nič ne ostane za stroške obnove, za stroške zasedbe Porenja, za Belgijo in za druge male zaveznike. »Echo de Pariš« poudarja soglasno z drugimi listi, da nihče ne misli na ta, sprejeti nemško ponudbo. Na francoski strani smatrajo konferenco za praktično neuspelo, dasi boelo govorili iz diploma-fičnega optimizma samo o su&pendiranju konference. Angleži in Američani pa hrčejo poskusili še zadnjo rešilno akcijo. Nič ne pomaga, če bi mogli pripraviti dr. Schachta morda do zvišanja ponudbe za okoli 256 milijonov, treba je temveč obdržati zasedbo Porenja in preprečiti, da bi Nemčija sedaj sabotirala Dawesov načrt, katerega napake so sedaj seveda vidne. »Matin« izjavlja, da celo Owcn Young smatra nemško ponudbo za indiskutabel. Blok zaveznikov je sklenjen čvrsteje, kakor sploh kdaj. List objavlja senzacionalno vest, da je Ovven Young še včeraj zvečer prejel brzojavko svoje vlade, ki se nanaša na možnost redukcije ameriških zahtev, in da je dobil bianco pooblastilo, tako da so torej vrala za nadaljnje dogovore odprta. Trije sovjetski predlogi Ženeva, 18. aprila. (Tel. Slov.) Predlogi ruske delegacije so danes znani natančno. Čuje se, da .so člani komisije imeli že celo vrsto sestankov, da zavzamejo skupno stališče. Litvinovi predlogi se glasijo: 1. Izdelati načrt konvencije na podlagi sub-stancijalnega znižanja oLstoječih bojnih sil; 2. Uvesti v načrt metedo znnnjšanja oboževanja, ki bi slonela na temelju načela o razmerju ali drugega sličnega objektivnega načela; načelo proporcije bi se moralo uporabljati enakomerno za vse države, dopustne pa naj bi bile gotove razlike v korist manjših in nezadostno zavarovanih držav; 3. Uvesti v načrt konvencije številčni kcefi-cijent zmanjšanja oboroževanja, t. j. natančne sorazmerne številke za znižanje oboroževanja. Ti trije predlogi imajo glasom uvoda, ki ga je dodal Litvinov, svrho, da natančno določijo naloge razorožitvene komisije. Te naloge obstoje v tem, da se čim prej in čim občutneje pripravi rešitev razerežitvenega problema. Litvinov je popoldne v daljšem govoru pojasnjeval. da je svrha in smisel njegove resolucije ta, prisiliti komisijo do nedvoumne jasnosti v tem pogledu, da se ima določiti v načrtu konvencije ne s"ffio omejitev, temveč tudi občutno zmanjšanje oboroževanja. Izjavil je izrecno, da ni dovoljeno, glasovati proti, pri tem pa vendarle izjaviti, da je kdo olenem tudi za zmanjšanje oboroževanja. Od vseh mogočih metcd pomenja samo njegova metoda resnično pravično in enakomerno zmanjšanje oboroževanja. Trdil je, da če se odkleni ruski predlog, pade obenem tudi turški predlog, ker tudi ta zahteva številčno zmanjšanje oboroževanja, za kar baje komisija nima pooblastila V tem kočljivem položaju je omogočil izhod očividno že pripravljen predlog češkoslo- vaških delegatov, da nuj pisarna najprej razčisti prvo vprašanje, kako daleč spadajo sovjetski predlogi v okvir dela komisije. Italijanski general De Marini je popravil svoje prejšnje izjave, da je Italija pripravljena, sprejeti za svojo armado najnižjo številko, ki bo jo sprejela kaka druga kontinentalna država, drugo vprašanje pn je odklonil, sklicujoč se nn francoskega delegata Massig-lyja, ker bi bilo krivično, slaviti kako državo, ki je že močno zmanjšala svojo oborožitev, na isto stopnjo, kakor kako drugo državo, ki je svojo oborožitev po možnosti še povečala Litvinov se je odločno branil proti temu, da bi se lahko prosilo Svet Društva narodov jala vprašanja procedure. Izjavil je, da je komisija dostikrat sama razširila okvir svojih posvetovanj. Ne želi odločitve pisarne, temveč odlcčitev vlad, ki so zastopane v komisiji in ki se ne smejo skrivati za predhodnimi odločitvami pisarne. Predsednik L o u d o n je nato predlagal, d abi se lahko prosilo Svet Društva narodov za pojasnila, kako naj postopa z ruskimi predlogi, pri tem pa je prezrl, da ne bi bile niti sovjetska Rusija, niti Turčija, niti Združene države vezane na odločitev Sveta Društva narodov. V zmešnjavi je ostal brezuspešen apel Tevfik Ruždi beja, da mora komisija pač enostavno odgovoriti na stavljena tri vprašanja, in Loudon je moral končno po dveurnem posvetovanju ugotoviti, da ne preostaja nič drugega, kakor da bo pisarna skušala, do jutri dopoldne na podlagi prejšnjih sklepov komisije in resolucije Sveta Društva narodov izgotoviti poročilo o pristojnosti komisije za posvetovanje o teh treh ruskih predlogih. - — -' - Molimo Vas, da prema § 26. zakona o štampi donesele pod naslovom »Komunistično delovanje hrvatskih akademikov« u pivom broju Vašeg lista na istom mestu i istim slo-vinia sledeči ispravak: 1. Ni je istina, da je klub Matija Gubec iniao veze sa sovjetskom misijom, nego je na-protiv istina, da je imao veze s ruskim stu-den.ima emigrantima, koji su šilom prilika morali priznati sadašnje stanje u Rusiji. 2. Nije istina, da je dr "*<-o širilo komu-nističku prupagandu niti je imalo bilo kakvi politički karakter; nego je naprotiv istina, da kao takvo po ovdašnjim zakonima ue bi mogle postojati, a kad bi se ogrešilo o njih bilo bi raspušteno, šlo do danas nije učinjeno. 3.,Nije ist:na, da je policija zabranila pro-testnu skupšlinu, nego je naprotiv istina, da je skupština održana uz brojno učešče svib jugoslovanskih studenata i na njoj donešena re-zolucija. Primile izraz našeg poštovanja. — Akademski klub »Matija Gubec« u Pragu. Pred-sjednik: inž. areb. c. Stanko Aranjoš; tajnik: Pnvešič Franjo. Dr. Ender - zvezni kancler? Dunaj, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Pogajanja z opozicijo o delovnem programu so se danes opoldne obnovila in se zdi, da so ustvarila glede najemninskega zakona možnost sporazuma. Smatra se, da bodo krščanski socialisti jutri določili deželnega glavarja iz Vorarlberga dr. Enderja za zveznega kanclerja. Pogajanja o delovnem programu in sestavi vlade pa se bodo nadaljevala šele sredi prihodnjega tedna. Dr. Seipel odstopil iz lastnega nagiba Dunaj, 18. apr. (Tel. Slov.) Levemu krilu krščansko socialne stranke blizu stoječa »Neue Zeitung« objavlja izjave »visokega cerkvenega kneza mednarodnega pomena« o govoricah, da so cerkveni krogi o veliki noči pripravili dr. Seipla k temu, da je odstopil. Te govorice so popolnoma neresnične. Nič se ni vplivalo, tem manj pa pritiskalo na dr. Seipla. Program Sranc. vlade Pariz. 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Poincare bo v ponedeljek otvoril generalni svet okrožja Meuse z velikim govorom, na katerem bo razvijal svoj prihodnji finančni in gospodarski program. Govoril bo tudi o prihodnjem državnem proračunu in o novi davčni politiki. Smatra za potrebno, da so v prihodnjem proračunu prihrani vsaj ena milijarda. Glede reparacij se bo izjavil za stališče, da se Francija ne more odreči svojim stroškom za obnovo porušenih pokrajin, katere mora brezpogojno zahtevati od Nemčije. Papeževa zastava nad Jeruzalemom Jeruzalem, 18. apr. (Tel, »Slov.«) Za prvega papeževega nuncija v Jeruzalemu bo imenovan monsignor Valley. Valikan bo zgradil na uajbolj vidnem najvišjem mestu Jeruzalema palačo za svojo nuncialuro, ki bo poslala simbol svetega mesta. Tako bo nad Jeruzalemom plapolala papeževa zastava. Vatikan se že pogaja z Vel. Rritanijo kot protektorico Svete dežele o pravicah katoliške cerkve. Po vsej verjetnosti bo dobila katoliška cerkev prvenstveno pravico nad vsemi svetimi mesli v Jeruzalemu, Betlehemu in Nazarelu, PacelU odpotoval v Rem Rim, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Berlinski nuncij Pacelli je bil danes popoldne na poslovilni avdienci pri papežu in potem odpotoval v Berlin. Potrjuje se, da njegova pot v Rim zaenkrat ni prinesla nobenega napredks v vprašanju konkordata z Nemčijo. Razne vesti iz naše države Tirana, 18. apr. (Tel. Slov.) Albanski poslanik v Belgradu Reuf Fico je bil imenovan za albanskega zunanjega ministra. Dela na zgraditvi nove proge Belgrad— Kotor ozir. Belgrad—Tuzla—Doboj—Banja-luka—Splil se te dni prično. Romunski učenjak, slavist in etnograf prof. Peter Caranian se mudi v Zagrebu Tu proučuje hrvatsko folkloro. Dela v vseučiliški knjižnici. Iz Zagreba odide v Atene, odkoder se vrne v Zagreb, da dokonča svoje delo o folklori balkanskih narodov in nje odnošajih do Romunije. »Slobodni Dom« je danes izšel, s čemer so demantirane vse vesti, da je ustavljen. Ekskurzija nemških vscueiliščnikov iz Frank-furta in Leipziga je prispela sem. Proučevali bodo floro in favno Jadranskega morja. Danes so obiskali Marjan in bližnjo splitsko okolico. Včeraj pa so napravili popoldanski izlet po morju. Vseučiliščnike vedi prof. Gruempe. Primorske vesti Aretacije v Trstu. V soboto so bili v Trstu iz neznanih vzrokov aretirani: 1. dr. Udovič Peter, absolvent visoke šole v Trstu, 2. Angelo Kukanja (vpisan na padovanski ju-ridični univerzi), 3 Anton Grbec, bivši uradnik pri pol. društvu »Edinost«, 4. Mirko Saksida, neabsolviran srednješolec 5. dijak Lah, 6. uradnik Luin, 7. Ivan Stari, bivši odgov. urednik »Istarsk« Riječi«, 8. gdč. Maršič, uradnica pri »Istarski Riječi«. 9. še druga uradnica pri »Istarski Riječi«. Obe gospodični sta bili že v soboto izpuščeni. Kakor pa pravijo zadnje vesti, sta bili * torek zopet aretirani. Vzroki arctacije so neznr.ni Don Bose o -- blaženi Rim, 18. aprila. (Tel. Slov.) Dne 2. junija bo svečano proglašen za blaženega ustanovitelj salezijanskega reda don Bosco, pri čemer bo na papeževo željo razsvetljena fronta cerkve sv. Petra s kupolo z znanimi rimskimi bakljami. Ob proslavi papeževega duhovniškega jubileja, dne 21. decembra 1029 se bo slovesno otvorila tudi vatikanska železniška proga in kolodvor ter veliki, novi most preko Tibcre. Velika nesreča Miinchen, 18. aprila. (Tel. »Slov.«) Na cesti se je pripotila težka nesreča radi eksplozije tovornega avtomobila, ki je bil naložen z lahko gorljivimi snovmi, med katerimi se jc vnel eter in eksplodiral z velikim pokom. Ker se je okoli avtomobila nabralo dosti ljudi, je bilo ranjenih več oseb, med njimi štiri težko. Prešernova izdela Jug. knjigarne Belgrad, 18. aj>rila. (Tel. »Slov.«) Prosvetni svet je pri obravnavanju vprašanja, ali naj se nova Prešernova izdaja v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani priporoči, izrekel mnenje, da se morejo klasiki, ki se po učnem načrtu čitajo v srednjih šolah, v vseh primernih izdajah uporabljati, in tako torej tudi Prešeren v novi izdaji Jugoslovanske knjigarne.