Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Someniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če so ti m enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 289.
V Ljubljani, v četrtek 20. oktobra 1887.
Leti lile X V
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 19. oktobra.
Nove interpelacije.
V današnji seji izročili so slovenski poslanci od mene v zadnjem dopisu omenjeno interpelacijo zaradi ljudskih šol in učiteljskih pripravnic v slovenskih deželah. Glasi se tako-le:
Jezikovna vredba v ljudskih šolah po slovenskih pokrajinah Štajarske, Koroške in Primorske daje že desetletja povod opravičenim pritožbam slovenskega, oziroma hrvatskega prebivalstva. Te pritožbe so že večkrat, posebno pa v zadnjem zasedanji glasno izražali posamezni poslanci in predlagali resolucije. V tem o^iru omenimo resoluciji, kteri sta poslanca Klun inVitezič dne 10., oziroma 14. maja 1887 predložila v državnem zboru; resoluciji sto bili tako mnogobrojno podpirani, da se bodeto brez dvoma vsprejeli. Vendar se dotične oblasti niso ozirale na opravičene pritožbe slovanskega prebivalstva o jezikovni vredbi v ljudskih šolah.
Kakor prej tudi sedaj nimajo koroški SI o-veuci niti jedne enorazredne slovenske ljudske šole, kakor prej trpe ljudsko šolo na Primorskem vsled prisiljenega nemškega, oziroma italijanskega poučevanja, na Stajarskem pa se je tekom tega leta občutljivo skrčilo območje slovenskega poučnega jezika. Kajti z odlokom dež. šolskega sveta štajarskega z dne 22. februarija t. I. došel je ukaz, da se nemščina prične poučevati celo na jednorazrednicah s poludnevnim poukom iu sicer takoj v prvem oddelku, in tako se je razširil pouk tega jezika na dvo- in trorazrednieah prav abnormalno, na četverorazrednicah pa se pouk tega jezika ni le raztegnil že na prvi razred, temveč nemščina je v najvišjem razredu učni jezik za celo vrsto važnih učnih predmetov.
Ti dogodjaji, ki gotovo visoki naučili upravi niso ostali neznani, nasprotujejo — da se ne strinjajo z načeli racijoualne pedagogike, o tem pod-
pisani molče — popolnoma pozitivnim določbam avstrijskega ustavovernega prava in pravilom naše šolske postave. Ljudskošolska postava z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62 pravi namreč v § 6: „0 učnem jeziku in pouku v drugem deželnem jeziku odločuje v zakonitih mejah deželna šolska oblast-nija v sporazumljenji z onimi, ki vzdržujejo šolo".
Iz tega se razvidi, da dotična deželna šolska oblastnija ni vezana na želje in nazore onih, ki šolo vzdržujejo — te je namreč treba le zaslišati — pač pa na meje, določene po zakonih. Ker nimamo posebnih deželnih zakonov, moremo se za imenovane dežele ozirati le na splošne določbe državne osnovne postave z dne 24. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ki v članu 19. izrečno velevajo: „V deželah, kjer stanuje več narodnostij, morajo biti javna učilišča tako vrejena, da bo brez vsake sile za pouk drnzega deželuega jezika vsaka narodnost dobila potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku".
Po tej določbi državnih osnovnih zakonov je toraj brezdvomuo, pa sila ki se godi z vpeljavo druzega deželnega jezika — v tem slučaji nemščine, oziroma italijanščine — kot obligatuega učnega predmeta, nasprotuje duhu in besedam avstrijskega ustavnega prava. Eavno tako je kričeča nepostavnost, ako so v imenovanih deželah, Štajarski, Koroški in Primorski, tako vre-jene ljudske šole za izobražbo slovenske, oziroma hrvatske mladine, da je tuj jezik, bodisi izključ-ljivo, bodisi deloma učni jezik, edino opravičeni materini jezik pa je prikrajšan.
Z ozirom na to vprašamo Vašo ekscelencijo :
1. lloče li Vaša ekscelencija takoj odstraniti sedanjo nepostavno vredbo ljudskih šol v imenovanih deželah ter zaukazati tako jezikovno organizacijo, da bo v smislu člena 19. zakona z dne 21. decembra 1S67, drž. zak. št. 142, in § 6. zakona 14. maja 1879, drž. zak. št. 62 na teh javnih učnih zavodih slovenščina, oziroma hrvaščina jedini
poučni jezik; in če se uvede nemščina ali italijanščina kot učni predmet, da se ne prične pred končanim tretjim šolskim letom, ua drugi strani pa, da se odpravi vsaka sila za pouk druzega deželnega jezika?
2. Misli li Vaša ekscelencija zaukazati potrebne naredbe, da se bode skrbelo za primeruo izobražbo učnih moči, ki so potrebne na teli ljudskih šolah ?
V interpelaciji poslanci Kranjske ne omenjajo, ker je tam šolstvo vravnauo tako, kakor si ga želimo tudi v drugih slovenskih deželah.
Druga važna interpelacija jo bila interpelacija Dalmatincev zaradi razpusta Kotorske gimnazije, o kteri sem tudi zadnjič obširneje poročal.
Tretja za nas pomenljiva interpelacija bila je stavljena od Tržaških poslancev, ki so se pridružili nemško-hberalnim štajarskim poslancem in se pritožujejo zoper justičuega ministra, zakaj da je tolikanj pravicoljubeu, da dovoljuje tudi slovensko iu hrvatsko vknjiževauje v zemljiščne knjige. Tržaški poslanci naj svojo pozornost raje obračajo na vrav-navo domačih mestnih zadev, da bodo pojenjali za Avstrijo tako sramotni dogodki, kakoršni so se kazali pri pogrebu irredentovca .Juretiča.
Stein\veuder je hotel z neko interpelacijo ob enem ubiti dve muhi — hočem reči dva ministra, namreč Pražaka in Dunajevskega. Vprašal je namreč ministra, je li res, da je bil neki adjunkt samo zaradi tega iz Sajbuča na Gališkem prestavljen v Krakovo, da je ministra Dunajevskega sin, ki je tam okrajni glavar, svoje stanovanje pomnožil za štiri sobe?
Menger pa je interpeliral zaradi davka na špirit. Po dovršenih dopolnilnih volitvah bila je rešena postava o poštnih hranilnicah brez vsaktere premembe po nasvetih dotičuega odseka.
Kranjska gimnazija.
Gospoda Detela in Savnik sta se včeraj poklonila tudi naučnemu ministru Gauču, ki ju je
LISTEK.
Postojnska jama.
Pozdravljena! Postojnska jama, Ti domovine naše kras; Pozdravljena! zala nevesta, Najlepša, kar jih šteje čas!
Ponosno svoje teme dvigaš, Ki v tisoč 1 učili lesketa, Skrivnosti svoje nam odkrivaš — Skrivnosti druzega sveta.
Oboki krasni, — vmetno delo — Vi šil ve ti podpirajo, S sten pa kristalno-jasni kipi Na nas oči upirajo.
Tu leča je, tam Šotor zali,
V	zatišji pa samoten grob;
Glej, tam studenca vir ter v kotu Leskeči dijamdnta rob !
U zuožji pa močno valovje Kipeče Pivke se vali, Bregov je pero nam neznano,
V	očem neznani piki drvi.
Tako okinčan svet podzemni Nam kažeš stvarstva čudni stvor: Blesteče teme, — svetlo glavo — (J dnu pa vode divji vpor.
In dalje! — Glej Kalva)-'jo kr&sno! Kako čarobni žarkov sij Podobe jasno nam odkriva! Jediiiicega prizora nij!
In tu leskeče svetli edstor, Nam vsklik posledni še budi, Očesu dtllje zdaj nobena Podoba več tii no sledi.
Za njim vse krasne sliko skriva Nanive čiidotvorna moč, Naprej vsi ziili so prizori Zakriti v nepredirno noč.
Dovolj tedaj naj bo! — Dovolj je Že trudno videlo oko; Narave sveto je dovolj že Spoznalo mojstersko roko.
V	prostorih teli nebeško lepili Radosti srce nam kipi,
In duh vesolja omedleva —
V	podzemnem raj i zdaj živi!
Zatoraj, bratje, tii zapojmo, Krepko iz prs naj spev hiti; Da pesen jasno se razlega Ter srce vsako oživi!
To pil, Postojne krasni biser, Mogočni čuva naj vladar, Ter, ko do zdaj, naj mite vedno Moči prirodne seva žar!
Kedaj je g. nadlogar največ prestal.
(Dogodek iz lovskega življenja, zapisal y.)
(Dalje.)
Bilo je tedaj leta 52, ko sem bil naprošeu priti s svojo ženo za botra v dvo uri oddaljeno selo k nekemu znancu. — „No, kako mu je bilo že ime? Žena, Ti imaš boljši spomin za take reči!"
„Lepa reč, da prijatelja tako hitro pozabiš! Jakob Poljanec je bil. Njegova žena je bila po polu sestra moje matere in njegov brat Vaclav je vzel mojo najboljšo prijateljico Malko Zakrajškovo in .. ."
Že dovolj že! Naj vsi še dolgo žive, če žo niso pomrli. Tedaj Jakob Poljanec klical me je za botra svojemu tretjemu sinčku. Kaj pa, da mu nisem odrekel. Imel sem dva čila koujiča doma, in dve
jako prijazno sprejel in zagotavljal, da ni protiven omikovalnim prizadevam naroda slovenskega in da so ga pri razpustu raznih srednjih šol vodili samo stvarni razlogi. Cesarju izročene prošnje še ni dobil, kakor hitro pa mu dojde, bode jo temeljito preiskal in se potem odločil.
„N. W. Tagblatt" poroča, da so bili včeraj ministri Taaffe, Ziemialkovski in Gauč poklicani k cesarju, ki so naučuomu ministru baje rekli, da naj se vlada porazumi s češkim klubom iu da naj se odvrne parlamentarna kriza. Ker so češki klub in slovenski poslanci v tesni zvezi glede te zadeve, je morda ravno ta opomiuj cesarjev ministra pripravil, da je bil z našima rojakoma tolikanj prijazen.
Prihodnja seja bo jutri, v petek pa bode volitev delegacije.
Čclii in Nmici.
(Dalje.)
Časniki imajo ua Češkem veliko veljavo. Nemci in Cehi imajo na razpolaganje mnogo listov, posebno pa prvi. Kakor gobe po jesenskem dežji rasto dnevniki in tedniki. Vsako mestece ima svoj listič. Večina nemških listov živi ob „nepokvarjenih nemških besedah", ki jim dohajajo z Dunaja. Prvo besedo imajo iz nemške države naseljeni pisatelji, ki dobivajo vodila iz nemškega „pressbureau"-a v Pragi. Ta „bureau" ima po vsi deželi preprežeue niti agitacije. Vsak najmaujoi poulični pretep med Nemci in Cehi naznanjajo v Prago, odkoder se pošiljajo dolga poročila v liste o zatiranji Nemcev. V Pragi se kupujejo dopisi po receptu „der schiirferen Tonart". Ti dopisi pa se ne pošiljajo le v nemške liste ua Češkem in na Dunaji, temveč tudi v Nemčijo. „Je li to", vprašamo s češkim poslancem „po-šten boj, ki se bojuje? Bismarck imenuje ta boj lažnjivo agitacijo."
Nemški časniki preganjajo pa tudi vsacega posameznika, ki se ustavlja nemško-narodni agitaciji. Obrekujejo ga, sramote in obešajo na plot njegove družinske razmere. V občinskih zastopih in društvenih odborih imajo ti kričači svoje pristaše. Pridružiti so se jim morali trgovci iu tovarnarji na severnem Češkem.
Kako malo so opravičene tožbe nemške stranke na Češkem, kažeta tudi nastopna vzgleda. Opozicija namreč trdi, da se je narodnostni prepir zanesel tudi v armado. Dr. Knotz skliceval se je „na tajno okrožnico vojnega ministra, v kteri tirja od častnikov, da zatro narodnostni prepir v armadi." To je debela laž, kajti vojni minister odgovoril je z dopisom ministerskemu predsedniku, da doslej še ni imel povoda, zatirati v armadi narodnostni prepir. »Prepričan sem", konča se dopis vojnega ministra, „da veje v armadi še vedno stari duh." GrofTaafie mogel je zavrniti nasprotnika, da ne govori resnice.
Ravno tako neopravičene so pritožbe dr. Knotza glede češke duhovščine. „Naša nemška duhovščina", trdil je, »skoraj že umira. V nemških krajih najdemo češke duhovnike, ki oznanujejo so-
uri tudi ni taka daljava. Povabljenih je bilo več znancev in sosedov na obed. V prijateljskem razgovoru tekle so nam ure le prehitro. Bilo je že krog šeste ure popoludne, ko me žena spomni, da je čas domu. Sinčka sem namreč imel leto starega, in ta se do danes še za ves dan ni ločil od mamo. Taka dolga ločitev je bila menda materi hujša, kakor otroku. Moja žena je bila že par ur pred odhodom vsa nemirna, vedno meje pogledovala in hotela dajati znamenje za odhod, a jaz nalašč nisem hotel tega opaziti."
„Kaj moraš vedno meno vpletati v svoj govor. Saj brez tega bi se tudi lahko pripovedovalo in . . ."
»Le tiho! le, saj ni tako hudo, in naš sin Karlo jo pravi korenjak, ki nama je delal še vselej veselje, le škoda da je danes zadržan sem priti. — Okoli šestih popoludne tedaj je bilo, ko smo so razšli. Pred nočjo smo tako lahko doma, si mislim. Imel sem dobra konja, po ravnini smo jo pihali, kakcr sedaj z brzovlakom iz Ljubljano do Borovnice. Moj pes Turko ms je komaj dohajal. Privezan je bil sicer ostal doma. Ko pa je videl, da sem na voz prinesel tudi puško in lovsko torbo, trgal je toliko časa na verigi, da se je res na zadnjo oprostil, nas za vozom sledil in došel. Zdelo se mi je, da pridem &e prenaglo domu, in tudi Turko jo bil ves pregret. Večer bil jo za lov, kakor nalašč, in ravno dobre pol uro od doma bilo je neko močvirje, kjer so raco
vraštvo proti Nemcem. Prvo nam je narodnost, potem vera. Ako bo nemška duhovščina še tako brezsrčna (!) proti nam, ne preostane nam druzega, kakor da prestopimo k oni veri, ki ima gorko srce za svoj narod. Nemški narod obrnil se bo h staro-katoličanstvu ali pa k protestautizmu, ki je čisti umotvor nemškega duha." Te besede je levica v državnem zboru živahno odobravala.
Pač nam ni treba dokazovati, da je dr. Knotz svoja nemška čutila izlival v neresničnih besedah. Da so nemški duhovniki nekako osamljeni, utegne biti resnica, toda temu antagonizmu krivi so največ nemški agitatorji.
Kako se je to zvršilo, razložil je neki dopisnik s severnega češkega v Dunajskem „Vaterland"-u. Ta je pisal: »Nemška duhovščina protestuje proti lažnjivim napadom dr. Knotza. Ko bi gosp. poslanec levici izprašal vest, prepričal bi se, da je ravno njegova stranka kaj rada ovajala sodiščem nemške duhovnike. Ko je še nemška stranka bila na krmilu, hujskala je ljudske učitelje proti duhovščini, vero-učitelje je ponižala za pomožne učitelje, razpela odstranila iz šol itd. Ni čudno, da nemška duhovščina ni hotela tacih prijateljev. ,Timeo Danaos et dona ferentes'."
»Ravno nemški učitelji na gimnazijah odvračali so nemške dijake od dnhovskega stanu. Nemški listi sramotili so duhovščiuo. Kako naj bi imel nemški mladeueč veselje do duhovskega stanu? Roko na srce, g. dr. Knotz, kdo je kriv, da izumira nemška duhovščina na češkem?"
Ko je škof dr. Schobel nastopil svojo službo v Ljutomericah, izdal je 6. avgusta 1882 pastirsk list, v kterem so bile tudi nastopne besede: »Po rojstvu sem Nemec ter s hvaležnostjo in veseljem priznam nemščino kot svoj materini jezik. Najprvo pa sem bil vzgojen v nekem kraji, kjer se govorita oba deželna jezika. Tam sem spoznal tudi drugi deželni jezik in spoštoval slovanske sodeželane. Kot višji pastir glede jezika mešane školije, smatral bom verne obeh narodnosti kot svoje sinove in hčere v Gospodu."
Ta v pravem krščanskem duhu pisan pastirski list so nemški listi silno napadali. Pri instalaciji škofovi odlikovala so se nemška društva z neuavzoč-nostjo. V Ustji (Aussig) prosilo je 4000 čehov škofa, naj bi se o postnem časi uvelo tudi češko pridige: škofje uslišal opravičeno prošnjo. Mestni zastop pa je sklenil storiti potrebne korake, »da se ohrani mestu nemški značaj".
Na češkem res primanjkuje nemških duhovnikov. Leto 1884 je bilo v Praškem semenišči med 165 bogoslovci le 27 Nemcev, v Ljutomericah 67 Cehov in 44 Nemcev, v Budejevicah 105 Čehov in le 17 Nemcev, v Kraljevem Gradci 122 čehov in 12 Nemcev; v vseh štirih semeniščih 432 Čehov in 100 Nemcev. Po narodnostih moralo bi biti 197 Nemcev in 335 Cehov. Ako morajo toraj škofje češke duhovnike pošiljati v nemške kraje, delajo to vsled potrebe, ker manjka nemških duhovnikov. Temu pa so krivi ravno nemški kričači, ki nemške dijake odvračajo od semenišč.	(Dalje prili.)
imele svoj dom. Rečeni toraj hlapcu, naj vozi le bolj počasi domu, da se konja malo ohladita, potolažim ženo, da sem v dobri uri že za njimi doma, da me ni treba nič čakati, naj se le vležejo k počitku, če malo dlje časa izostanemo itd. Vzamem puško in torbo, pokličem psa in grem nekoliko stran od ceste blizo močvirja. Solnce je ravno zahajalo, pol uro bo šo svetlo, toraj lahko natanko merim, in rac mora biti nocoj precej tii. Le urno in previdno naprej, da kaj prehitro ne spodim, in se race preveč ne prestrašijo."
Tii obstane g. nadlogar, potegne parkrat močno iz svoje pipe in pristavi kozarec k ustom, kakor bi ga bilo pripovedovanje že utrudilo. Ta presledek izpolni njegova zgovorna žena, ker namesto njega začne dalje pripovedovati.
»Od naglo vožnje na slabi cesti sem bila zelo trudna. Ko smo dospeli na gladko pot in smo bolj počasi vozili, bila sem že zadremala na vozu. Tako mi je bilo prav všeč, ko sem domu bolj pozno pri-šedši dobila svojo staro mater že spečo in zraven njeno postelje tudi sinčka v trdem spanji. Prekrižala in poljubila sem ga; pa Karlu to ni bilo kaj ljubo, še globokeje je zlezel pod odejo. Ker sem se zanesla na svojega moža, da pride kraalo domu in pregleda, ali so konji opravljeni in drugo vse v redu, podam so tudi jaz k počitku. Kmalo sem prav trdno zaspala, koliko časa ne vem. Kar naenkrat
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. oktobra. Notranje dežele.
Dne 18. t. m. imeli so avstrijski škofje prvo posvetovalno sejo v nadškofijski palači Dunajski. Navzoči so bili: predsednik konferenci dr. Gangel-bauer, kardinal, knez in nadškof Dunajski; Praški knez in nadškof, grof Schouborn; knezo-škofje: Zverger (Gradec), Misija (Ljubljana), in Aichner (Briksua); škofje: Bauer (Brno), Dunajevski (Krakovo) iu Bindor (Polit). Linški škof Milller prišel je na Dunaj še isti dan, veudar prepozno, da bi se bil vdeležil posvetovanja.
Poljskega kluba predsednik dr. Groholski odšel bo za dlje časa v Mentone ter ne bo sprejel nobene volitve v delegacijo.
Dunajski vojaški krogi pripovedujejo, da se ogerska vlada ne trudi toliko za Budimpeštansko tovarno, v kteri bi se izdelovalo orožje, marveč za samostojen ogersk arzenal. Ministerski predsednik Tisza in domobranski minister Fejervary predložila sta baje cesarju že dotičue predloge.
Ogerskemu državnemu zboru predložil je ministerski predsednik danes načrt nove postave o tabačnem monopolu.
V n a nje države.
Srbska vlada prosila je črnogoro, naj uikar ne dovoljuje potnih listov svojim podložnikom, ki se hočejo izseliti, ker Srbija nikakor ne more sprejemati tacih izseljencev. — »Nova Ustavnost" ob-dolžuje srbske sodnijestrankarstva ter nekako spodbuja skupščino, naj prekliče zakon o nezavisnosti sodniškega stanu. — »Odjek" napada vlado, zakaj ni sprejela črnogorskih uboščkov; vsaj nekoliko bi jim bila morala dati podpore.
Srbsko-r (imunske obravnave o trgovinski pogodbi bodo končane. Rumunska vlada poslala je dne 18. t. m. v Belgrad svoje dotične načrte.
Bolgarski knez izdal je ukaz, ki sklicuje sobranje v dan 27. oktobra po našem računu. — Pri Varni obkolili so žandarji pet roparjev, ktere so ustrelili, ker so niso hoteli vdati.
Nemški prestolonaslednik praznoval je dne 18. t. m. svoj rojstni dan; vsi listi so toplimi besedami izražali pri tej priliki nado, da bo kmalu okreval priljubljeni vladarjev sin. — Dr. Mackenzie obiskal je pred svojim odhodom v Anglijo svojega bolnika ter konštatoval, da se je zdravje njegovo obrnilo na bolje; zapovedal je, naj prestolonaslednik kolikor mogoče malo govori iu naj ostane v toplejših krajih. Visoki bolnik je sedaj v Bavenu ter bo pozneje odpotoval v Riviero.
Caffarelova zadeva postala bo brž ko ne osode-polna za francoske republike predsednika Grevy-a. Zet njegov Wilson je sicer prvotno dokazal pred sod-nijo, da ni v nikakoršni zvezi s Caffarelom, a ker je nemški baron Kreitmayer pozneje zopet potrdil svojo prvo izjavo gledč Wilsona in je Fernand Faud, član proračunske komisije, objavil v »Lanterne", da se je vsled Wilsouovega posredovanja neopravičeno povrnila carina bratom Dreyfus, piše »Petit Journal" : „Bila jo doba, ko se je lahko mislilo, da Grevy ne ve, kaj počenja okolica njegova. Danes to ne vel j A več. Gri5vy mora voliti med državo in zetom. Ne sme se pustiti več Wilsonu, da bi imel v »narodni palači" svoje arkive in skrivnostne pisarne ter tako spravil ob dobro ime republikansko vlado." — Poroča se o spremembah v ministerstvu. „Frauce" misli, da se bo finančni minister Mazeau odpovedal zaradi slabega zdravja, Spuller bo neki prevzel ju-
me nekdo po imeni kliče in trese za ramo. Prestrašena so zbudim misleč, da gori hiša, ali da so nas roparji napadli. Pa ko se popolnoma zavem, vidim svojo mater pri postelji z lučjo v roki.
„Ni še Jaukota domu? Kje je ostal? Kam je šel Tvoj mož?" vprašuje me prestrašena.
Zdaj še le zapazim, daje moževa postelja prazna.
„Šel je od tii pol ure stran v močvirje. Na vsak način hotel je šo nekaj rac nastreliti in v dobri uri biti doma. Koliko je ura?"
»Polunoči je ravnokar odbila. Ana, Tvojemu možu se je moralo kaj hudega pripetiti."
»Kaj? Že polunoči?" Skočim iz postelje ter se začnem napravi juti. »Ana, imela sem čudne sanje," nadaljuje mati. »Videla sem Jankota na visokem drevesu, pa ni mogel na tla. Stegoval je svoji roki proseč pomoči in klical je naj i po imenu. Jaz no vem, kaj bi bilo storiti."
»Naglo mama! pokličite deklo, zbudite hlapca in lovskega pomočnika. Urno naj napreže, mi gremo k močvirju. Tam mora Janko še biti, ker ga ni domu."
»Četrt ure pozneje bili smo že vsi za odhod pripravljeni. Dekla jo ostala za varuha hiši in mojemu sinčku doma, drugi odpeljali smo so brzo proti močvirju. Dirjali smo tako naglo po cesti, da smo se morali trdo držati za lestvo, ker drugače bi pali iz voza. Iu kaka noč je bila v gozdu ! (Dalio p"l>)
stično ministerstvo, Fallieres naučno ministerstvo in poslanec Ricard ministerstvo zunanjih zadev. — Grof Pariški sklicuje več poslancev in senatorjev orleanske stranke za soboto v Dortrecht; poučil bo tam svoje pristaše, kako naj postopajo nasproti ministerstvu RoHvierovemu. — „Matin" pravi, da Grevy noče podpisati naredbe zoper Caffarela.
Ako italijanska vlada vedno naglaša, da so papež in njegovo osobje državljani in nič ko državljani italijanski, skrbeti bi morala vendar za to, da bi se tem njenim »državljanom" in oziroma „naj-odličnejšemu državljanu" ne kratile očito ali tihotapsko vsakemu posamezniku zajamčene državljanske pravice. Toda niti te svoje dolžnosti ne spolnuje vlada nasproti sv. očetu. Dne 20. septembra t. 1. napadal je nesramno profesor Giovaguoli v svojem govoru pri „Porta Pia" papeža v prisotnosti mestnih in državnih uradnikov, ki so mirno molčali pri javno pohujšljivih iu krivičnih besedah njegovih. Z vsakim dnem kaže se surovost zoper Vatikan nahujskauih Italijanov; vlada naj še tako zatrjuje, da ni v ni-kakoršui zvezi s temi izgredi, odtegniti so vendar ne more onim dolžnostim svojim, ktero si je šiloma naložila sama sebi z ropom cerkveno države. Ko je šel tajnik „congregazione dei riti", monsignor Sal-vati k papeževi avdijenci, kamnala ga je na javni cesti druhal. Tudi papeževega tajnega kamoruika Nikolaja Mariuija so na ulicah napah s psovkami, isto tako tudi kardinala Simeona, prefekta propagande. In ako vlada teh napadov neposredno tudi ni kriva, kako naj pa zagovarja okoliščino, da dohajajo v Vatikan prav pogostoma pisma z raztrgauim pečatom? Niti pisemska tajnost v „probujeni" (?) Italiji ni sveta pri vohunstvu proti papežu-oropancu. Pa prišel bo dan, ko se bo morala Italija zagovarjati za vse te svoje pregrehe, ktero trpi Vatikan do-sedaj mirno, a si jih tudi skrbno zapisuje v knjigo.
Z oziroin na vsakdanjo delavske izgrede zahtevajo angleški listi enoglasno od vlade, naj prepove vstajne shode na Trafalgarsquare. Vlada bo morala to tudi storiti, ker so izgredi z vsakim dnem nevarnejši in ker bi se razširil socijalističui duh v najširših delavskih krogih, ko bi vlada ne storila v tem oziru potrebnih korakov.
Turški minister zunanjih zadev, Said paša, obljubil je minoli četrtek, ko jo prevzel srbsko noto o železnični zvezi Vranja-Solun, da se bo po možnosti potrudil privesti to zadevo kmalu do konca. — Razmere mej Turčijo in Rusijo postale so glede Bolgarije veliko slabše, kakor so bile v zadnjem časi. Avdijeuco ruskega veleposlanika Nelidova v tej zadevi odložil je sultan na nedoločeno dobo. Brž ko ne vplivajo na Turčijo tudi zadnje bolgarske volitve poleg sestanka v Friedrichsruhe. Veudar pa ni misliti, da bo Turčija pretrgala dotične obravnave z Rusijo, marveč se edino le boji sultan, da hoče car vso odgovornost slučajnega posredovanja z orožjem v Bolgariji odvaliti od sebe in jo naložiti Turčiji.
Vesti o maročanskem sultanu bile so osebnega značaja; uradno poročal je samo enkrat maro-čanski minister zunanjih zadev, ko je javil velo-vlastim, da je vladar njegov nevarno bolan, potem pa je popolnoma obmolknil. No ve se tedaj nič gotovega, kako je s sultanovim zdravjem. — Francija predlagala je neki Španiji, naj se uvede v Maroku francosko-španjska kontrola isto tako, kakor je bila nekdaj angleško-francoska v Egiptu; v Madridu pa ta uasvet nič kaj ne ugaja vladnim krogom.
Izvirni dopisi.
Z Šenturške gore, 16. oktobra. Ko so Izraelci potovaje skozi puščavo nekega jutra zagledali njim po Mozesu obljubljeno nebeško hrano, veselo so klicali: manhul mAuhu 1 kaj jo to? ter so takoj planili po tej nebeški sladčioi, željno nabirajo jo. Enako smo tudi mi minuli četrtek zjutraj, zagle-davši sneg, ki je ponoči precej nadebelo pokril ne le našo goro, marveč tudi doli polje nekoliko pobelil, osupneui zdibovali, kaj bomo začeli, ako se nam tako zgodnja zima napoveduje. Doli na polji jo sneg sicer hitro zginil, a po naši gori pa se je skoro vos dan le polagoma topil.
Ker se jo popoludne jelo nebo nekoliko vedriti, nadejali smo se ugodnejšega vremena, pa prevarali smo se; kajti drugi dan v petek je zopet neprenehoma deževalo iu v soboto so od zjutraj do poludne zopet padali snežni kosmiči med dežjem, koji, seveda, so se sproti topili. A danes pa žo celo božjo jutro tako sneži, kakor da bi bili v prav trdi zimi. Nekaj •čez trinajst let že bivam tii, pa se ne spominjam tako zgodnjega snega na tej gori. Po pravici zdi-hujejo ljudje, kaj bo? ako nam snežna odeja pokriva zemljo. Nastelje šo čisto nič ni pod streho iu na polji čaka nas šo marsiktero opravilo. No! zaupajmo, da se bo šo vso obrnilo na ugodnejše vreme, da bomo imeli še prijetno jesensko dneve; vsaj pregovor pravi, da okoli sv. Martina dni je navadno šo babje poletje.
Z Goriškega, 15. oktobra. (Najimenitnejši svetišči na Goriškem; burke društva „Pro patri a" v Gradiški 25. septembra t. 1.; letina po goriškem Primorji; izseljevanje v Ameriko, pa v r e m o.) Znani ste na daleč okrog imenitni svetišči Matore Božje na Goriškem; eno je na laških tleh, ali prav za prav na morji, na otoku Barbani, po kterem se tudi imenuje svetišče Matere Božje na Barbani, med izlivom Soče, otokom iu mesticem Gradom*), ki je v poslednjem času postalo znamenito pokopališče za bramorjeve (škrofulozne) otroke. Svetišče Matere Božje na Barbani je najstarejše, menda že iz VI. stoletja. Pravijo, da izpeljuje svoj začetek od tiste čudodelne podobe Marijo Device, ki je priplavala o neki veliki povodnji po Soči, in so vsled tega pobožni kristijani iz spoštovanja do one sv. podobe sezidali hram Materi Božji na malem otoku, blizo tam, ker je bila najdena. Da pomorska voda ne izpodkopa otoka s svetiščem vred, sezidali so v novejši dobi na javne stroške okoli otočiča velike dragocene kamnate jezove. Do tega svetišča, ki se navadno obiskuje le o poletnem času, mogoče je priti le po morji in po morskem vodotoči iz Ogleja navzdoli. To znamenito svetišče obiskujejo tako Slovenci, kakor okolični Lahi to- in oustran državne meje. Svetišče oskrbuje že dolgo let neki laški duhoven, č. g. L. St. iz Ronk, ki ne ume druzega jezika, kakor italijanski in furlanski. Včasih mu prihajajo na pomoč tudi slovenski duhovni za izpovednico in se tudi kdaj pa kdaj propoveduje slovenskim romarjem v slovenščini, čudodelna podoba Matere Božje je bila 1863. 1. z veliko slovesnostjo venčana od našega nepozabljivega, učenega, pa pobožnega prevzvišenega nadškofa Andreja Golmajerja, rojenega v Radovljici, ki je umrl 1883. 1. (1855,—1883. 1.) v 86. letu svoje starosti. Prisotna sta bila za asistenco tudi r. nadškof Vi-demski Trevisanatto, ki je pozneje — menda 1877. 1. — umrl kot patrijarh v Benetkah, in pa Tržaški škof prečast. g. Jeruej Legat, Vaš rojak, rojen v Naklem, umrl 1875 v Trstu (184G—1S75). Letos so se pa slovenski romarji pritoževali, kakor je bilo brati v „Soči" (v 38. listu), da ui bilo nič poskrbljeno za slovenske romarje, da bi bili mogli opraviti svojo pobožuost v svojem jeziku. S tem si škoduje vodstvo svetišča gmotno le samemu sobi; kajti če ne bode tisto v bodočnosti boljše skrbelo za slovenske romarje, bodo ti opustili, opustiti morali romanje tjekaj, kar bo izvestno največ le ou-dašnjemu svetišču škodovalo. — (Juje se tudi, da misli iti sedanji vodja svetišča v pokoj (rojen 1819.1.) in da se zopet poteguje neki drugi za ono mesto, ki na enak način, kot Italijan iz onstran državne meje, ne umeva zopet druzega, nego svoj italijanski in furlanski jezik. Na tako važnem svetišči je pač potrebno, da vodja, ali vsaj eden ali drugi izpo-vednik zu;'i vse deželne jezike, t. j. poleg laškega šo slovenski, pa tudi nemški jezik, vsaj za ono malo število v Gorici in Trstu naseljenih Nemcev, da se ne bo moglo reči, da se poslednjim celo v cerkvi godi krivica. Saj katoliška cerkev je že od nekdaj vsem narodnostim enakopravna ter zavetišče vseh jezikov! **) To bodi le memogrede omenjeno od Vašega sicer neiuerodajnega dopisnika, pa tako le iz ljubezni do vere in miru med obema uarodno-stima v naši pokneženi goriški grofiji, ktero šteje predrzna „irredenta" k svojim še ne odrešenim pokrajinam. Tako mi je pravil neki prijatelj, bivši v Abanu pri Padovi v toplicah, da ga je nekdo vprašal, od kod jo domu? Ko mu je odgovoril moj prijatelj, da je z goriškega Primorja, v Avstriji, hotel mu je Jrredentovec" njegov odgovor popraviti, rekoč: „Toraj iz nerešene laške pokrajine!" (dunque della provincia deli' Italia irredenta!) A moj prijatelj, ne bodi len, kakor da ga ni umol, odgovori mu ves nevoljen: „Kako to, mar mislite, da sem Žid, ker židje se imajo za nerešene; a jaz, kakor vidite, sera no le kristijan, toraj odrešenec, iu — pokaže na duhovski ovratnik — sem celo katoliški dohovenl" In predrzni „irredentovec" se je na to malo po-muznil ter natihoma odšel iz družbe!
Drugo še bolj imenitno svetišče na Goriškem je daleč na okrog po vsej Avstriji znana sv. Gora,
*) Mostoco Grudo (na otolui) ima :ir>00 duš; bila jo v VII. slolotji sloliea (od 607—698) 8 pravovernih (orthodoksnih) Oglejskih patrijarhov, doSirn, ko jo bivalo (od 557—698) 10 razkolniških patrijarhov večinoma v Ogloji do razkola 698. I.
**) Ali laški duhovni, ki so niso šolali v Goriei, lo malo-kteri nemški ali slovenski umeva, ter so tako trdovratni v tem, da menijo, luškemu duhovnu že zadostuje snm njegov materini fozikl	ris-
ki stoji dve uri nad Gorico, toraj na slovenskem ozemlji in je 684 metrov visoka nad morsko gladino. To svotišče izpelju|o svoj začetek iz zgodovinsko in višje cerkvene oblasti spričaue prikazni Matere Božje 6. junija 1539. Pomembe vredno pri tem jo to, da se je ta prikazen vršila ravno ob času, ko je krivovorec Luter Martin (I. 1482—1546) svoje krivoversko strupeno zelišče sejal po svojih privržencih že tudi po slovenskih deželah, iz česar, t. j. iz istočasne prikazni gre sklepati, da nebeška kraljica sama ni pustila, da bi pobožni slovenski narod, ki jo Njo že od nekdaj visoko častil, zašel v žalostni verski razkol v svojo časno in večno nesrečo! Ni pa moj namen nadrobneje opisovati zgodovine tega daleč zunaj slovenskih mej znanega svetišča — kajti videl sem tamkaj že posamezne romarje celo s Poznauj-skega in Bavarskega, Francoskega, Belgije itd., ker vse to opisuje v gladki slovenščini pisana knjiga od sedanjega veleučenega č. g. A. Červa, špirituala v osrednjem Goriškem semenišči. Knjiga lično v platno vezana, šteje 183 strani in stane na sv. Gori le 50 krajcarjev. Hotel sem le reči, da pri tem svetišči vlada že od nekdaj, posebno pa v najnovejšem časi prava enakopravnost vseh peterih v Primorji govorečih jezikov, t. j. slovenskega, hrvaškega, italijanskega in furlanskega pa tudi nemškega, kterih jezikov so vešči tamošnji duhovni — pridigarji in spovedniki, kar priča tudi v dejanji, da svetišče, akoravno stoji na slovenskih tleh, je mednarodno, t. j. ne le za Slovence, ampak za vse obližnje narodnosti! Iu tako je tudi prav; enako bi bilo želeti, seveda, po možnosti, tudi pri svetišči na otoku Barbaui; saj to je le v prid vere, ki veže skupaj brez razlike jezika vse naroduosti po katoliškem svetu!	(Konec prih.)
Domače novice.
(Duliovskc spremembe v Ljubljanski škofiji.)
Čast. gosp. Jakob F e r j a n č i č postal je župnik v Z a v r a c u ; čast. gosp. Kozina P a v 1 i č , župnik Tuhinjski, dobil je faro S v. K r i ž pri Kostanjevici.
(Pasji kontumac) se je podaljšal na uodoločen čas, ker se je z nova koustatovala pasja steklina pri onem psu, ki se je te dni priklatil z dežele v mesto.
(Tiče loviti) je strogo prepovedano, vendar so lovili trije trdoglavci na Gradu tiče na limanice; redarji so jih zasačili.
(Pletarska šola itn barji) vrlo napreduje; vsa čast učitelju g. F u n t k u. Videli smo izdelke iz te šole in priznati moramo, da se lahko merijo z vsemi drugimi, ki se dobivajo iz tujih dežel. Umestno je toraj, da vsak domač knpovalec seže po domačih izdelkih.
(Razpisana) je služba davkarskega nadzornika; prošnje v štirih tednih predsedništvu c. kr. finančne direkcije v Ljubljani.
(Trgovinska ili obrtna zbornica) bo imela v petek 21. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo s tem lo dnevnim redom: 1. Zapisuik zadnje seje. — 2. Poročilo o doneskih za lesno strokovno šolo v Ljubljani. — 3. Poročilo o ustanovitvi obrtno nadaljevalne šole v Krškem. — 4. Poročilo o ustanovitvi obrtne nadaljevalne šole v Skolji Loki. — 5. Poročilo o proračunu za leto 1888. — 6. Poročilo
0	napravi javne tehtnice v Vipavi. — 7. Poročilo o napravi javne tehtnice v Stobu. — 8. Poročilo o vprašanji, ali mora neki obrtnik firmo vpisati. —
9.	Poročilo o pripravah za dopolnilne volitve. —
10.	Poročilo o preložitvi enega somuja v Kranjski gorj. — jI. Poročilo o prošnji za tri somuje v Medvodah. — 12. Poročilo o vprašanji, aii je trgovinske opravnike pooblastiti, denar za od njih prodano blago sprejemati. — .13. Poročilo o vlogi nekolikih tvrdk za napravo železnične postaje v Šiški in za odstranjenje tarifnih anomalij.
(Razpis dobave.) Državno vojno ministerstvo namerava zagotoviti si nektero potrebne proizvode za leto 1888 potom občnega natečaja. Pri ponudbenih obravnavah bode se oziralo samo na solidne, sposobne osebe, ktere ponudbene proizvode izdelujejo v svojih trgovinah. Ponudbe jo poslati neposredno iu najdalje do 1. decembra 1887 do 12. uro opoludne uložnemu zapisniku c. kr. državnega vojnega ministerstva. Pogodben načrt, natančne j i pogoji, ponudbeni obrazci in
1	m e n i k p r o i z v o d o v so na ogled v p i s a r n i trgovinske in obrtno zbornice v Ljub-
ljani. Od proizvodov naj imenujemo naslednje: čepice, zimske hlače, robce, usnjate rokovice, pod-kovice, lopate, krampe, vile, toporišča, žage, sekire, pile, klešče, česala, kuhinjsko posodje, pločevinaste skledice, pločevinaste (plehnate) vojaške čutare s pločevinasto prevlako, čaše, mreže za klajo, napojna vedra, konjske kotličke iu konjske krtače.
(Nova knjiga.) »Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani. Po naročilu deželnega odbora kranjskega sestavil P. pl. R a d i c s. Ljubljana 1887. Založil deželni odbor kranjski. Tisek J. Blasnikovih naslednikov." — Pod tem naslovom izšla je knjižica v lepi slovenščini in elegantni vnanji obliki. V predgovoru piše deželni odbor, dne 10. maja t. 1.: „Po uajvišjem ukrepu dne 19. junija 1. 1786. posvetil je cesar Jožef II. nekdanji avguštiuski samostan v Ljubljani bolni-činim namenom ter določil, da se izroči usmiljenim bratom. Od tačas se je to poslopje vpotrebljalo za bolnico iu I. 1861. prevzela je je v oskrbovilnje svoje dežela. Stoletnica tega zdravstvenega zavoda se je dne 20. junija 1. 1886. praznovala slovesnim načinom. V spomin te slavnosti in ker bode tudi poznejšemu rodu zanimivo znati, kako se je bolnica tekom stoletnega obstanka svojega razvijala in vzrasla do sedanje razširjenosti svoje, naročil je deželni odbor po predlogu voditeljstva deželskih dobrodelnih zavodov kranjskemu historiku Petru pl. Radicsu, da preišče historične date, tičoče se bolnice Ljubljanske. Le-tii je po izvirnih aktih sestavil navzočno ,Zgodovino deželne civilne bolnice v Ljubljani', slavni deželni zbor kranjski pa je v deveti seji dne 8. januarija I. 1887. ukrenil, da se ta spomenica uatisni v slovenskem in nemškem je- j žici. Deželni odbor, zvršuje to nalogo, izroča jav- j nosti delo, ktero utegne vzbujati zauimanje ne samo po domovini, temveč tudi po širših krogih, in ki dokaže, kako je dežela kranjska od dobe prevzetja tega bolniškega zavoda v deželno upravo milosrčno skrbela za potrebne zboljšave, nove naprave in raz-širjave, da kolikor moči zadoščuje sanitarnim in humanitarnim zahtevam". — Vsebina knjižici je: Uvod: Kako je bilo z bolnicami po Kranjskem, predno se je ustanovila civilna bolnica Ljubljanska. Ljubljanska civilna bolnica: I. Zgodovina hiše, dokler se ni izpremenila v civilno bolnico od 1. 1654. do 1786. II. Cesar Jožef II. ustanovi civilno bolnico dne 19. junija I. 1786. III. Usmiljeni bratje od 1. 1786. do 1811. IV. Bolnico ima v oskrbi mestna občina Ljubljanska od 1. 1812. do 1849. V. Bolnico prevzemu v last slavni deželni stanovi kraujski I. 1849. — Enaka knjižica je izšla v nemškem jeziku.
(Iz Rudolfovega 18. okt.) Vinska letina jo pri nas letos sploh dobra: dobili smo dobro kapljico, ki se bode brez dvoma prištevala boljšim. f Mnogo pa jih je, ki so trgatev odlašali, da bi dobili boljšo kapljico, ali pa tudi zaradi slabega deževnega vremena. Toda 16. t. m. palo je obilno snega, ki še danes kopni. Danes zjutraj pak je poparila rastlinstvo huda slana. Sneg in slana sta brez dvoma učinila ne-obranim vinogradom mnogo kvara, vendar pa Vam bodemo letos sploh postregli z dobro kapljico. Le po-njo pridite! — Včeraj sta pripeljala dva kmeta iz mestnega gozda v Rasnem (dve uri od mesta) dva ustreljena medveda, mater i mladiča. — V nedeljo teden so se naša društva »Čitalnica," »Pevsko društvo" iu »Sokol" zjedinila, da skupno poslave god presvetlega cesarja. Vse točke izvršile so se izbrno. »Narodui dom" je dobil lepo svoto, kojo pa tudi potrebujo!
(Zastrupiti) hotel je 86letni zasebnik Tomaž Pristovšek pred nekterim i dnevi svojo družino v Arzlinu pri Celji z mišico, ktere ji je na žgance natresel. Dekle, ki je zjutraj kuhala, pustila je kosilo nekoliko časa na ognjišči, da se pohladi. Starec je porabil priliko za svoj zlobni namen. Ker pa se je mišica videla na žgancih, ni jih nihče jedel, iu tako se je zabranila velika nesreča. Starca so v Celji zaprli.
(Sneg in vihar) učinila sta po noči od 15. na 16. oktobra ubogim Cemšeniskim »Podgorcem" velikansko škodo v vrtovih, posebno v Brezji, Dobrlevem in Razborji. Vse križem leži, človek bi se kar razjokal ! Koliko pa je sneg škodoval na njivah, ne more se sedaj še spregledati; tudi nenavadni mraz bode slabo vplival na jesenske pridelke, ki so še zunaj.
(V Zagorji) za Savo nameravajo vpeljati za izvoz premoga železničen promet z lokomotivi; iz
tega namena je bila te dni ondi komisija zbrana, obstoječa iz članov kranjske deželne vlade, Litijskega glavarstva, generalnega nadzorstva avstrijskih dr-žavuih železnic in južne železnice.
(Spridena mladina.) 12. t. m. prijeli so redarji v Mariboru komaj 14 let starega zanikrneža zaradi hudodelstva ropa. Vzel je namreč na TegettboSovi cesti 10 kr. nekemu mlajšemu dečku, kterega so stariši po vino poslali, in je stekel. Ko so ga prijeli in vprašali, od kod da je, rekel je malopridnež, da je iz nekega zavoda za zanikrne otroke v začetku septembra pobegnil in od tedaj je beračil po deželi.
(Nevarno tatico) prijela je policija. Ces. kralj, okrožna sodnija v Tešinu iskala je Marijo N e m e t iz Lipove vasi na Ogerskem, ki si je pridevala imeni Lohner in Hoček. S zvijačo je v Bilskem hišini izvabila 86 gold. v gotovini in dežnik. Sedaj je bila kuharica v tukajšnji kazini, našli so pri njej še 55 goldinarjev v gotovini in dva kovčga.
(Tatovi) vlomili so ponoči 9. t. m. v založišče kramarice Alojzije Bauerheimove v Hrastniku in so si nabrali za 382 gld. 60 kr. raznega blaga.
(Vtonil je) pri Radgoni delavec pri vrejevanji reke Mure 12. t. m. Petero delavcev spravilo se je v čoln, da bi potegnili težak hlod iz vode. čoln se je prekopicnil in vseh pet zvrnilo se je v vodo. Štirje so splavali h kraji, petega so vzeli valovi. Vtopljenca še niso dobili.
(Sneg) zapadel je tudi po srednjem Štajarji vinograde, kjer trsje še ni bilo obrano. V Lonču padlo je minolo nedeljo mnogo snega. Ljudje se s tem tolažijo, da bo nepoklicani gost prav tako odšel, kakor je prišel, preden bodo začeli trgati. Ravno dolgo s trgatvijo tudi ne bodo mogli čakati.
(Iz Trsta), 19. oktobra: V nedeljo je bil pogreb tukajšnjega glavnega vrednika in lastnika časnika »Cittadino", Antona An ton ca. Pogreba so se udeležili razven prijateljev in znancev tudi dvorni svetovalec vitez Rinaldini, podpredsednik trgovinske zbornice vitez Dim mer, glavni vrednik vladnega časnika »Osservatore Triestino" in zastopniki druzih časnikov — toraj je bila nekaka proti-demonstracija proti pogrebu Juretig-a. — Umrli se je rodil v selu »Antonci" poleg Oprtlja (Portole) v Istri, toraj rodom Hrvat, ali kakor vsi taki, bil je tudi on ubežal v nasprotni tabor in bil izmed največjih nasprotnikov Slovanov, posebno tukajšnjih; tudi s svojim listom je mnogokrat barvo menjal, ostal pa je zvest — nasprotnik uaš! — Cesarica se je pripeljala v nedeljo ob '/s*)- uri v Miramar s kurirnim vlakom, kojega je vodil dvorni svetovalec Claudi. V ponedeljek zjutraj okoli 10. ure se je podala na ladiji »Greif" proti Krf-u, spremljana med drugimi od avstrijskega tamošnjega konzula. V Pulji ustavila se je ladija ob 2. uri in potem odplula dalje ob dalmatinskem obrežji. — Tukajšnji časniki poročajo, da je požigalca Levi-ja Roj-čevič-a nešla dalmatinska ladija »Sloga" blizo Gravoze, ko je z rešilno pripravo preskrbljen, vendar že onemogel, plaval po morji, in ga je izročila v roke pravici.
(Novo državno gimnazijo) postavili bodo v Cel ovc i na podaljšani Rudolfovi cesti. Naučuemu ministru dali bodo v presojo, ali naj ima gimnazijski ravnatelj v novem poslopji naturalno stanovanje ali ne. — V spomin ranjkega knezoškofa P. Pundra imenovalo se bodo v Celovci podaljšane Lidmanskyjeve ulice »Pu n d er gasse".
Telegrami.
Dunaj, 20. oktobra. Cesar podelil je Dunajskemu plackomandantu F.-M.-L. Kaiffolu povodom njegove službene šestdesetletnice za izvrstno službovanje red železne krone I. vrste z vojno dekoracijo III. razreda.
Zagreb, 11). oktobra. Cesar sprejel bo v soboto deputacijo hrvatskega sabora, ki mu bo izročila adreso.
Pariz, 20. oktobra. Uradni list objavlja: Oaffarel je uradno umirovljen in izčrtan iz vrste vojnikov.
Rim, 19. oktobra. Vlada jo potrdila izdelek mednarodno komisije glede avstrijske meje v provinciji Videmski.
Gibraltar, 16. oktobra. Angleško brodovjo, ki je bilo tukaj zasidrano, dobilo je povelje, naj takoj odpluje v Tanger.
Umrli so:
V bolnišnici: 14. oktobra. Anton Narobe, delavec, :-i5 lot, Oedoina pul-monmu. — Ivan Gorup, paznikov sin, 11 mes., osepnice. — Helena Mokinda, kamnosokova žena, 42 let, Pneninonia.
Treme n k ko »poročilo.
© » >
g (Jas Stanje g g ----Veter V r e in e JS -=f I
ODazovania "afcomera toplomera	^ (M -
opazovanja v „„„ ,,„ Cc|ziJu	g «
17. U. Zjut.I 74194 + 40	si. szap. oblačno
19. 2. u. pop. 741-50 +12-8	si. zap. jasno 0.00
JO. u. zvee. 743-10 + 6'0	si. zap.
Zjutraj skoraj jasno, zvečer zarija, svitla noč. Srednja temperatura 7 8° C., za 3-1° pod normalom.
OunajMbu borza.
iTelHcrurii-iKi poročilo, i 20. oktobra.
Papirna renta o »i, po. 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100 ., (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
PapTna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........281
London.............125
Srebro ............. —
Francoski napoleond.........
Cesarski cekini ..........
Nemške marko .......• .
81	gl. 35	kr.
82	„ 60 „ 90 „ 25 „
111
96 S84
50 20
c) ii i ii
J „ 47 * /S „
5 61
93 42'/, „
T rž: ne cene
dne 19. oktobra t. 1.
ligi.' kr.	gj.	kr.
Pšenica, hktl.	. . . I	5 52 Špeli povojen, kgr. . —	641
Rež, „	...	4 22 Surovo maslo, „ . —	90)
Ječmen, „	...	3 25 Jajce, jedno „ .	—	2r,;
Oves, .,	...	2 44 Mleko, liter....	—	8!
Ajda, „	... i	4 22 Goveje meso, kgr. .	—	64
Proso, „	...	4 06 Telečje „ ., .	—	50i
Koruza, „	...	4 39 Svinjsko „ „ .	—	61J
Krompir, „	...	2 23 Ivoštrunovo „ „ .	—	341
Leča, „	... 12 — Pišanee.....—	40
Grah......13 - Golob .....—	17
Fižol, „	. . .	11 — Seno, 100 kgr. . .	2	41
Maslo,	kgr. . 1 — Slama,......1	96
Mast, ., .	— 64 Drva trda, 4 □ intr.	6	50,
Špeli svež, „ • ||—| 6 „ mehka, „ ., II 4|	1011
1. - kr.
Dijaška kuhinja v Celji.
Za II. društveno, šolsko leto 1887/88, so darovali: Preč. gosp Stožir, c. k. profesor v Zagrebu
letnino............
G. Prane Fridrich v Libojah dar.....
Preč. gosp Ant. Friihlieh, nadžupnik v Slatini
letnino............
G. Lovro Daš, e. k. notar v Celji letnino . . G. And. Pere, not. urad. v Celji mesečnino . G. dr. Sernec. lani 50 gl. letos zopet dar . . G. Ant. Turnšck, trg. v Naearetu letnino . . Slav. posojilnica v Mozirji, pokroviteljica . . G. dr. \Veingerl v Krap. toplicah letnino . . G. Pr. Breznik, e. k. prof. v Rudolfovem dar G. A. Pramen, c. k. sod. pristav v Slov. Bistrici letnino...........
G. T. Cajnkar, c. k. sod. pristav na Laškem G. Janez Pospišel. lekarnar v Konjicah letnino Gospa Marija Potočin. Zidan most, letnino . .
G. S rauss. krčmar v Celji dar .....
G. JI. Ogoreve, trgovec v Konjicah letnino Preč. g Franc Mikuš, nadžupnik v Konjicah
letnino........ ...
G dr. Prus, zdravnik v Konjicah letnino . . G. Mih. Novak, sodnik v Kostanjevici letnino 5 G. Ivan Fišer, e. k. notar v Mokronogu letnino 5 reč. g. Vilibald Vencdig, župnik v Središči dar 2 Preč. g. Martin Scvnik, župnik v Št. Petru pod
sv. Goro letnino..... ... it
G. Št Kocijančič, oskrti. v Oplotniei letnino . 5 G. dr. Rudolf, odvetnik v Konjicah letnino . 5 G. And. Klsbachcr. trgovec na Laškem letnino 5 G. Vineene Kolšek, not. kandidat v Mokronogu
dar......,.......2
G. Jakob Janič, trgovec v Žavcu dar ... 2 Slavna posojilnica v Zavcu lani 50 gl. lotos
zopet dar...........25
G. Ivan Hausenbihler v Žavcu le nino ... 5 Preč. g. Josip Jeraj, župnik v Zavcu letnino . 5
h i 1 _ 1 1 ... . \ : » i' 1 . ..; 1,.. ., 4- i • 7i>tt/iii l/ifninA
-	„	50
8	„	-
5	„	—
50	„	-
5	„	—
o _
37
50
G. Jakob Janežič, fabrikunt v Žavcu letnino . Preč. g. Josip Žohel. župnik v Mozirji l^ot pokrovitelj lani 12 gl. 50 kr., letos ostanek . Preč. g. Anto i Fišer, župnik pri sv. Jederti
nad Laškem dar......... 2
G. J. Kodella. inženir v Mariboru letnino . . 5
V imenu naših dijakov so prisrčno zahvaljuje odbor dijaško kuhinje. Bog plati vsem!
Prosimo še daljnih milili darov, kterih so naši ubogi, pridni dijaki zelo potrebni, da imajo vsaj enkrat na dan toplo, dobro hrano. Vsak znesek so hvaležno sprejme. Celje, dne 16. oktobra 1887. Maks Veršcc,	Mihael Vošnjak,
blagajnik.	predsednik.

ene
h nagrobne križe
v velikem Izboru po nizkih cg na h priporoča
«	Franc Trček,
trgovec z Železjein, Valvazorjev trg št. 5 v Ljubljani.
V zalogi ima tudi železne peči in ognjišča za kurjavo z ilrvami ali premogom.
i^ppsppppppp