List 34.
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Okrogla podoba zemlje.
Med zapopadki, ki jih ljudje o podobi zemlje imajo, je menda tisti naj navadniši, po kterem si zemljo ko veliko, okroglo, plosnjato planjavo mislijo, tako namreč, da ljudje le na nje zgornji plati po konca okrog hodijo in žive.
Al ko bi bila zemlja plošnjata ravnina, kakor se zastran svojega velicega obsežja človeškemu očesu zdi, bi morala ta planjava vendar kje kraj in konec imeti: in ne bilo bi mogoče, da bi, ko se kakošnemu kraju bližamo , verhe hribov in stolpov prej vidili, ko njih spodnje dele zagledamo. Zemlja je tedaj krogla, ki pa ni popolnoma okrogla, ker je v vravnovarju nekoliko zvi-šena, na obeh tečajih pa, kakor, na primer, pomeranča, nekoliko vderta. Al ta razloček znese komaj 10 nemških milj, in se pri tako grozoviti krogli, ki na okrog 5400, na debelost pa 1720 nemških milj meri, skoraj se ne pozna.
Da je zemlja kroglolične podobe, pričuje za gotovo nje senca, ki ob luninem mraknjenju luno zagerne in ki je v svojem obsežju okrogla. — Ako bi ne bila okrogla, kako bi mogoče bilo, z barkami okoli nje priti? In kako bi moglo sonce z luno in zvezdami ljudem, ki prebivajo
na izhodnem prej, na zahodnem  pa pozneje izhajati in zahajati ?
Podoba, ki jo zemlja ima, je takošna, da je za žive stvari naj pripravniše prebivališče. Pri ti podobi se svetloba in gorkota — za ohranjenje živih stvari neobhodno potrebna pripomočka — lahko po celi zemlji v enaki meri razdelajete, in se noč in dan, gorko in merzlo, mokro in suho vreme neprenehoma versti. Voda se v primerni obilosti po zemlji enako deli, in vsak del zemlje občuti dobrotljiv vspeh vetrov. Brez vsih teh korist bi bili, ako bi zemlja kakošno dragačo podobo imela. V nekterih krajih bi bila raj, v družin pa zmešnjava in puščoba. Nektere kraje bi voda zalivala, nektere pa sončna vročina posušila. Nektere dežele bi bile silovitosti viharjev podveržene, do nekterih pa bi še skoraj zrak ne mogel. Nekoliko zemlje bi sončno gorkoto vži-valo, nekoliko pa mraza oterpnilo. — Tudi pri ti napravi se kaže neskončna modrost našega Stvarnika.
—    134    —