TRGOVSKI LIST Časopis 9R£fe. trgovino, Industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y3 leta 90 Din, za y» leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. Heup.ašUi/aM utiecesi stanov Na neštetih in velikih shodih, da se je moral njih glas slišati daleč, se je govorilo in s številkami dokazalo, kako je moralo na tisoče naših čevljarskih pomočnikov in mojstrov prenehati z delom,, ker niso mogli vzdržati v neenaki konkurenci s tujo tvrdko »Bafo«. Dokazalo se je nadalje, da trpi tudi zaradi te konkurence tudi naš živinorejec, ker proizvaja Bata v vedno večji množini čevlje z gumastimi podplati. Ti podplati pomenijo tudi narodno gospodarsko škodo, ker uvažamo iz tujine kav-čukj mesto da bi uporabljali svoje usnje. A ne samo čevljarji, tudi trgovci s čevlji in tvornice z usnjem ter čevlji trpe zaradi te konkurence. A na škodi je tudi državna blagajna, ki je preje prejemala po 40 in več milijonov od Bafe na carini, sedaj pa teh dohodkov več nima. Cela vrsta naših domačih interesov je torej zaradi* konkurence Bafe prizadetih in vsakdo bi pričakoval, da bo oblast nastopila v zaščito teh naših važnih interesov. A to se ne zgodi, temveč ostajajo nasprotno vsi protesti naših domačih obrtnikov in trgovcev ter naše domače industrije, ki je v čevljarski in usnjarski stroki res domača, neuslišani. Celo to se dogaja, da se niti ne upošteva ta zahteva trgovcev, da bi se prodajalnice Bafe obdačile tako, kakor so obdačene vse domače trgovine. Na vseh koncih in krajih primanjkuje državi denarja, tu pa se ponuja državi nov vir dohodkov, ki bi poleg tega koristil domači proizvodnji, a kljub temu se ta vir ne uporabi. Zaradi pomanjkanja denarja se na drugi strani varčuje že tako, da se dela gospodarska škoda, a tam, kjer je denar, se ne zagrabi. Kdo more vse to razumeti! Kakor naši čevljarji, tako so v podobnem težkem položaju tudi naši krojači in cela vrsta drugih obrtnikov. Njih število pada stalno, možnosti zaslužka za ljudstvo so vedno redkejše, a kljub temu se nič ne stori, da bi se pomagalo tem ljudem. Kakor obrtniki, tako morejo tudi trgovci vedno znova konstatirati, da se njih še tako upravičene pritožbe ne upoštevajo. Iz preobilice teh pritožb naj navedemo samo nekatere. Cela vrsta ljudi je imela zaslužek pri prodaji in izdelavi šolskih zvezkov. Zopet drugi so zaslužili pri izdelavi in prodaji šolskih knjig. Kar na lepem pa si nekdo izmisli monopolizacijo šolskih zvezkov in že je bila tudi vpeljana, kakor da nima država nobenega nujnejšega posla. In dobili smo dražje in slabše zvezke, cela vrsta ljudi pa je izgubila zaslužek. Niso se pa niti povečali dohodki države. Komu je torej bilo s tem novim monopolom pomagano! Ista pesem je s šolskimi knjigami. Pred dnevi so objavljali vsi jugoslovanski listi razne cvetke iz teh monopoliziranih šolskih knjig, med katerimi so nekatere res že klasične, kakor ona: o 40 metrov dolgem zajcu in 50 kg težkem kurjem jajcu. Pri tem pa so še šolske knjige drage in nad vse slabo opremljene, vrhu vsega pa se izdajajo kar neprestano nove, kakor da bi se učna snov vedno znova menjala. Zopet se moramo vprašati, komu v korist morajo starši ob pričetku šolskega leta čisto izprazniti svoje žepe zaradi novih šolskih knjig. Vse te in podobne očitne napake dokazujejo, da se ne upoštevajo interesi stanov. Čisto se pozablja na to, da so stanovi in njih proizvodnja ono, kar preživlja vso državo. Zanemarja se osnovno pravilo, da je država tem močnejša, čim krepkejši so stanovi, čim plodonosnejša je njih proizvodnja. Prav za prav bi morala biti glavna naloga države, da se vsa posveti pospeševanju napredka vseh produktivnih stanov, ker vsak njihov napredek bo tudi avtomatično dvignil moč države. ^an za dnem, mesec za mesecem in tudi že leto za letom pa ponavljajo zastopniki svoje pritožbe in svoje zahteve, a te V Ljubljani, v četrtek, dne 24. oktobra 1935. Štev. 108. ostajajo neizpolnjene, kakor so bile prvi dan. Naj bodo njih zahteve še tako skromne in majhne, da bi jih bilo mogoče izpolniti igraje, kljub temu ostajajo nerešene. Ali se je potem čuditi, če gineva optimizem, ki je za produktivne stanove neobhod-no potreben pogoj njih napredka? Ali ni le prenaravno, če se v takšnih razmerah širi pesimizem in umira volja za delom in podjetnostjo? Čisto izpremeniti se mora državna gospodarska politika glede zahtev in potreb stanov. To, kar zahtevajo stanovi soglasno, to mora biti tudi najprej izvršeno, ne pa da je vsak drug interes važnejši, tudi oni tujih tvrdk, od interesa naših produktivnih stanov. Blagostanje naroda je odvisno od količine in kakovosti proizvodnje. Vsa naša proizvodnja pa je plod dela stanov. Stanovi so torej podlaga vsega blagostanja, zato pa se mora tudi stanovom dati možnost za njih napredek. Zato mora biti konec omalovaževanja utemeljenih zahtev stanov ali pa se bomo pogreznili v še večjo in obup-nejšo krizo. Haša telefonska mized^a Telefoniranje postaja vedno večja muka. To velja tako za medkrajevni, ko za krajevni promet. Kdor skuša telefonirati v medkrajevnem prometu, ta mora v resnici zbrati vso svojo potrpežljivost, da bo mirno dočakal, ko bo po dolgih urah dobil zahtevano zvezo. Da se pride do zveze v primeroma kratkem roku, je treba navadno zahtevati nujen pogovor in seveda plačati trojno pristojbino. Via facti se je tako pristojbina za telefonske pogovore povišala za trikrat. Težave pa niso končane niti tedaj, ko prejme naročnik zahtevano zvezo. Kajti le prepogosto se zgodi, da je začel naročnik komaj govoriti, pa ga že prekine telefonistkinja s pripombo, da so potekle že 3 minute. Navadno namreč računijo tele-fonistkinje, da se pogovor začne v hipu, ko se pokliče zveza in je ta vpostavljena, ne pa šele od trenutka, ko naročnik dejansko začne govoriti. A pravilno je, da se samo od tega hipa začno šteti minute. Da se tako težko pride do zveze v medkrajevnem pogovoru, so v glavnem krivi preštevilni in predolgi državni pogovori. Nihče seveda ne bo trdil, da državnim pogovorom ne bi smela iti prednost pred drugimi, toda tudi ti pogovori se morajo omejiti na najbolj nujno. Morda bi bilo najbolje, če bi se vsem uradom določil primeren znesek za plačilo telefonskih pogovorov in bi morali potem ti vsak pogovor plačati tako, kakor vsaka zasebna stranka, le da bi imeli državni pogovori prednost pred zasebnimi. Prepričani smo, da bi se v istem hipu omejili vsi državni pogovori res na samo nujen obseg. Da se zboljša telefonska služba v medkrajevnem prometu, je treba, da se izpopolni telefonsko omrežje. Ob svojem zadnjem bivanju v Zagrebu je poštni minister dr. Branko Kaludžerčič to tudi obljubil in napovedal, da se bodo okrepili telefonski vodi z visoko frekventnim tokom in da bomo dobili na ta način še pet direktnih mednarodnih telefonskih linij, in sicer: Beograd—Berlin, Beograd—Atene, Beograd—Pariz, Zagreb—Dunaj in Zagreb— Trst. Nove direktne linije pa dobimo: Beograd—Sarajevo; Beograd—Dubrovnik, Beograd—Banja Luka, Zagreb—Sarajevo in Zagreb—Sušak. Privoščimo vsem tem mestom, da dobe boljše zveze, toda tudi Ljub- ljana in Maribor jih potrebujeta in nikakor se ne moremo zadovoljiti s tem, da je Slovenija tu čisto prezrta. Odločno moramo zahtevati, da se tudi za Slovenijo zboljšajo telefonske zveze. A tudi v krajevnem prometu so v Ljubljani telefonske razmere vedno slabše. Telefonsko omrežje je redno preobremenjeno, da v urah največje obremenitve ni mogoče govoriti in da so motnje kar na dnevnem redu. Že pred enim letom smo opozorili, da Ljubljana nujno potrebuje vsaj še dva zvezna agregata, ker je v urah največjega prometa dejansko vsaka telefonska zveza onemogočena. Sam gospod poštni minister je ob svojem zadnjem bivanju v Zagrebu priznal, da se je v poštni službi v zadnjih letih že tako pretirano varčevalo, da je trpela poštna služba. Ona dva manjkajoča zvezna agregata v ljubljanski postaji le prenazorno ilustrirata, do kako škodljivih posledic je privedla ta štednja. Zato znova zahtevamo, da se ljubljanska telefonska postaja okrepi. To je tudi v največjem interesu poštne uprave same, ker takoj se bo priglasilo samo v Ljubljani par sto novih naročnikov in dohodki pošte se bodo povečali. Toda poštna uprava naj tudi nekaj stori za povečanje teh dohodkov in naj ljudem omogoči, da lahko postanejo telefonski naročniki. Te dni se je začelo s pripravami za priključitev okoliških občin k Ljubljani. Velika Ljubljana se s tem ustvarja, v telefonski službi pa ostaja Ljubljana provincialno mesto zadnje vrste. Apeliramo na ljubljansko mestno upravo, da se odločno pobriga, da bo telefonska služba v Ljubljani urejena tako, kakor se za Veliko Ljubljano spodobi in kakor zahtevajo to gospodarski interesi mesta. Priključitev okoliških občin k Ljubljani zahteva tudi zboljšanje telefonskega omrežja, okrepitev ljubljanske postaje, ker bo sicer priključitev izvedena le polovičarsko. Dobre telefonske zveze po vsem povečanem mestnem ozemlju so tudi eden pogojev resnične priključitve. Telefonska mizerija v Ljubljani je postala že tako velika, da je ni mogoče več prenašati. Zato apeliramo na mestno občino, ko tudi na vse gospodarske organiza-C1je, da začno energično zahtevati odpravo te mizerije. Abesinska Prager Tagblatt« zanimiv članek, iz katerega posnemamo: V preteklem letu je imela Italija aktivno trgovinsko bilanco le z Albanijo, Švico, Grško in Madjarsko. Pa tudi te države, razen Albanije in Madjarske, ki se sankcij ne bi udeležile, bi imele od sankcij izgubo. Najbolj pa bi sankcije zadele manjše in srednje države in kompenzacijska blagajna Zveze narodov bi se morala razčleniti v dve blagajni: v vplačila velesil in ona manjših držav. Francija, Anglija in Sovjetska Rusija, ki imajo vse aktivno trgovinsko bilanco z Italijo in ki tudi relativno ne bi izgubile, bi morale blago, ki so ga doslej prejemale iz Italije, dobivati v državah, zvestih Zvezi narodov. Leta 1934 je znašal uvoz Francije 'rt Italije 350 milijonov lir, Anglije 530 in Sovjetske Rusije 150 milijonov lir, skupno vseh treh velesil torej nad eno milijardo lir. S tem zneskom bi se mogel kriti izvozr ni izpadek cele vrste manjših držav. Podrobnejšo sliko o trgovinskih odnoša-jih Italije in o posledicah sankcije daje naslednja tabela: 1. 1903 pa 7.946 ton. Na tretjem mestu je | materiala 3378, bombažnih tkanin 1780, 3 i S a a as § C • S N > — « O >c3 ej C ski Ita- mili- lir Izvoz v > r® o'S i=T .2, M >N 3 KIB O a "e j, (D "oj P J2 -Q " Trgovin saldo lije v jonih 1 Anglija 702 9-7 2-6 — 171 U. S. A. 957 131 3*4 -570 Francija 437 6 3*1 — 84 Nemčija 1211 16'8 5-9 — 378 Sov. Rusija 240 33 5*1 — 97 Argentina 274 3*7 4*5 - 58 Češkoslov. 119 1-8 3-1 — 10 Jugoslavija 220 3 20-6 - Q4 Rumunija 125 re 7*1 — 40 Švica 335 4'5 9 + 147 Avstrija 214 2-8 10*8 — 67 Poljska 88 11 3*7 - 19 Indija 410 56 4*1 -233 Madjarska 100 1-3 8-3 + 31 Albanija 15 0-2 63*4 + 8 Brazilija 118 re 3 — 62 Egipt 143 1*9 6*2 — 34 Grčija 33 0-5 5*2 + 18 Juž. Afrika 93 1*2 2*3 — 46 Španija 103 1*4 4*5 — 18 Tunis 80 11 2-5 - 57 Tabela kaže, da bi zlasti trpele zaradi sankcij države Male antante, med njimi pa najbolj Jugoslavija, ki je za več ko petino vsega svojega izvoza navezana na Italijo. Rumunija je prizadeta sicer v manjši meri, a še vedno znaša njen izvoz v Italijo 7-l°/o vsega njenega izvoza. Nobenih posebnih težav pa ne bi bilo za Anglijo in Združene države Sev. Amerike, če bi bojkotirale Italijo. Navedene številke kažejo, katerim državam bi morala Zveza narodov predvsem pomagati, dokazujejo pa tudi, da bi se jim mogla nuditi zadostna pomoč. Vse je odvisno le od dobre volje. Stran 2. ......... TRGOVSKI LIST, 24. oktobra 1085. iMM iHllllliHH I>i i m* mKn* Štev. 108. Taktika tt/edke Bat'a Kako se hoče zanesti zmešnjava v edinstveno fronto nacionalne čevljarsko-usnjarske proizvodnje Po ttem naslovom- piše »Obrtnički Vjes-niik« v Zagrebu: »Zelo stara in preizkušena, sicer že zaprašena metoda, s katero se skuša v vsaki borbi obdržati oblast, je izražena v geslu: Divide et itrtpera! ltazedihjuj in vladaj! To je bila ena glavnih metod stare Avstrije, g katero je do zadnjega trenutka obdržala razne narodnosti pod svojim okriljem, a so ji kesneje te narodnosti vseeno zadale smrtni udarec. To staro avstrijsko metodo je začela v zadnjem času uporabljati tudi tuja tvrdka Bata v borbi proti akciji: celotne nacionalne usnje-predeloval-ne proizvodnje. Vsak že ve, da ni nihče s silo stvori! borbenih vrst nacionalne predelovalne delavnosti, temveč da jih je ustvarila firma Bata s svojim delom. Te vrste je ustvarila nesreča, v katero je padel v prvi vrsti ves čevljarski stan, nato pa tudi trgovci s čevlji in usnjem ter na zadnje še dotična industrija. Cisto razumljivo je, če firmii Bafa nikakor ne konvenira, da vodijo v tej akciji glavno besedo čevljarji, torej mali ljudje, ker ustvarjajo s svojim velikim številom tin s svojim propadanjem težko vprašanje, za katerega se morajo živo zanimati tudi odločujoče oblasti. Zato skuša tvrdka Bata z vsemi sredstvi prenesti borbo in svojo obrambo na drug teren, to je na takšen, ki bi ji konveniral. Ob vsaki priliki si prizadeva, da naslika vso akcijo centralnega odbora in tudi ono akcijskih odborov kot nekakšno konkurenčno borbo, kakor da bi vso to borbo vodila neka velika konkurenca tvrdki Bafa. Če bi se Bati posrečilo to dokazati, potem bi seveda tudi v tistem hipu pad^e 1 tudi vsak interes javnosti kakor tudii odločujočih oblasti za vso to borbo ter bi oblast prepustila, da se vsa borba sama prosto razvija. Za nas čevljarje je nepotrebno in že smešno dokazovanje, da vodimo to borbo v glavnem mi čevljarji in šele za našim hrbtom stoji vsa druga usnje-predelovalna stroka, dočim smo našo industrijo morali naravnost prisiliti, da podpira naš boj materialno. V tem našem prizadevanju, da nas podpira industrija, smo morala celo groziti celo z odkritim bojkotom vseh onih industrij, ki bi ostale v tej borbi ob strani. Če pregledujemo javne shode proti Bati, tedaj vidimo, da organiziram« te shode mi V dneh od 9. do 13. septembra je bil v Bruslju VIII. kongres Mednarodnega združenja detajlnih trgovcev z živili in kolonialnim blagom, katerega se je udeležilo nad 200 delegatov iz Nemčije,' Francije, Nizozemske, Italije, Avstrije, Švice, Češkoslovaške in Belgije. V častnem odboru kongresa so bili belgijski minister gospodarstva, glavni župan Bruslja Max, predsednik Trgovinske zbornice v Bruslju in drugi odlični zastopniki belgijskega gospodarstva. Kongres je otvoril belgijski minister za gospodarstvo Isacker, ki je prečital poslanico belgijske vlade kongresu. Vse delegate pa je pozdravil predsednik belgijske zveze trgovcev s kolonialnim blagom Caudoir, ki je zlasti poudaril, da napreduje Mednarodno združenje od 1921 neprestano. Sodelovanje med raznimi nacionalnimi organizacijami je vedno bolj plodonosno in s tem se dosega glavni cilj združenja, da se utrdi vloga detajlnih trgovcev kot najbolj izrazitih zastopnikov srednjih slojev in izrazito konstruktivnih narodnih sil v narodnem življenju vseh narodov. Kongres je vodil predsednik švicarske organizacije Lauri, ki je bil že sedmič izvoljen za predsednika Mednarodnega združenja. V svojem govoru je naglašal, da je srednji trgovec glavni protiutež kapitalizmu in da po njegovem mnenju ni glavna naloga gospodarskega sodelovanja stanov v slepem pridobivanju denarja, temveč v tem, da se dvigne človeštvo. To pa je tudi cilj Mednarodnega združenja. Po izvolitvi novega odbora se je prešlo na razpravo vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. 0 načrtnem ali skupnem gospodarstvu je poročal avstrijski delegat Kuhn o osamosvojitvi trgovskega, podmladka nemški delegati dr. Konig, o strokovni na-obrazbi podmladka in o načinu, kako se etablirajo v Franciji pomočniki, Francoz čevljarji in nihče drug. Ker pa te shode tudi tvorimo mi, je v resnici smešna trditev Bafe o veliki konkurenci, razen seveda, če smatra nas čevljarje za svojo veliko konkurenco. Te trditve torej, ki se nam zde tako naivne in neutemeljene, nam ni treba dokazovali še posebej, čeprav moremo to dokazati vsak hip, kakor so akcijski odbori tudi že to storili. Vse pa kaže, da gre tu še za drug manever. Naš skupini nasprotnik je spoznal, da mu grozi nevarnost od naše absolutne sloge in skupnosti s trgovci g čevlji in usnjem ter industrialci usnja in čevljev, katera skupnost ima samo eno skupno točko in ta je; skupna borba proti skupnemu zlu: Bafi. V tej slogi vidi torej Bafa svojo nevarnost in vsaika ataka omenjene firme je namenjena tej slogi. Na razne načine se že v ta namen intrigi ra in z vsemi sredstvi se skuša ene osovražiti drugim, ravnajoč še po onem starem avstrijskem geslu: Divide et impera! Zato smatramo za potrebno opozoriti vse čevljarje, da na noben način ne nasedejo tej pretkani taktika, pa najsi bi prišia tudi od posameznikov, ki so se dosedaj smatrali kot nekakšni, pa čeprav samozvani borci za interese usnjarsko-predtelovalue stroke. Naj ne nasedajo ne posameznikom in ne posameznimi časopisom, ki: so verjetno dobro plačani začeli obračati plašč s ciljem, da vnesejo v složne vrste usnjar-sko-predelovalne stroke neslogo, da bi se na ta način vsa akcija razbila in paralizirala, ker bi se v medsebojnih pojasnjevanjih pozabila glavna stvar. Če naši tovariši čevljarji zapaziijo kje tako prizadevanje, naj se zavedajo, da je to želja naših skupnih nasprotnikov in zato naj jo zavrnejo z ogorčenjem. Če pa zapazijo, da s6 začenja bavili s takšnim delom kateni list, naj ga takoj s spremnim pismom vrnejo njegovemu uredniku ali izdajatelju. Ni dvoma, da imamo mi čevljarji druge interese kakor pa industrija čevljev, pa čeprav bi bila ta domača, prav tako pa tudi ni dvorna, da imamo s to industrijo in prav tako tudi s trgovino s čevlji en skupni interes, in to je skupna borba proti tuji tvrdki Bafa, ki nas sistematično upropašča. To borbo moramo dn hočemo vzdržati do konca.« Pesteourie, o po vsem svetu perečem vprašanju kouzumov in nabavljalnih zadrug pa sta poročala avstrijski delegat Plass in nemški delegat Thoma. Razprave o tem vprašanju so se udeležili skoraj vsi delegati, pač zgovoren dokaz, kako zelo je trgovstvo vseh držav prizadeto od konku-rehce konzumov in nabavljalnih zadrug. O uspehu uporabljanja sistema centralnega vodstva knjig za male trgovce sta poročala dr. Schuster iz Dunaja in Libbing iz Amsterdama. Zanimiv je bil tudi referat italijanskega delegata o položaju detajlne trgovine v Italiji in posledicah korporativnega sistema za trgovino. 0 razdelitvi dobrin ter vrednosti indeksnih številk je poročal Chaudoir iz Belgije. Posebno pozornost pa je posvetil kongres vprašanju skupnega nabavljanja blaga za detajlne trgovce. Sklenjeno je bilo, da izda o tem centralna uprava Mednarodnega združenja posebno brošuro. Nato je bil kongres zaključen. Belgijske oblasti so ves čas izkazovale kongresu in njegovim udeležencem največjo pažnjo, jasen dokaz, kako velik ugled uživajo trgovci v belgijskem javnem življenju. Iz Jugoslavije ni bilo na kongresu nobenega zastopnika, ker tudi ni nobeno jugoslovansko združenje včlanjeno v Mednarodnem združenju detajlnih trgovcev. Solnčne strehe in zasloni Solnčne zaslone in strehe urejuje § 47 mestnega cestno-policijskega reda, ki je bil objavljen v »Službenem listu« dne 14. jul. 1933 pod št. 307/48 in ki dioloča naslednje: Solnčni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2.50 m visoko nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpota. Ob dežju morajo biti solnčni zasloni in strehe spravljene. Mestno načelstvo je že svoječasno objavilo oziroma opozorilo vse lastnike izložb, da uredijo svoje solnčne strehe in zaslone po predpisih zakona. Ker je ta termin že potekel, opozarjamo vse trgovce, da uredijo solnčne strehe in zasilcne v smislu teh navodil. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Potrebna je direktna pomorska /veza z Levanto Že celo vrsto let zahtevajo naši izvozniki, da se ustanovi; direktna pomorska zveza z Levanto, ker se brez nje ne morejo naši izvozniki obvezati, da se bodo držali stalnih rokov dobav. To pa je pogoj, da si naše blago osvoji leVant&ka tržišča. Upravičena zahteva naših paroplovnih družb, da država subvencionira to progo, je ostala neupoštevana in posledica tega je, da je sedaj ukinjena še zveza do Izmeta, ki je v zimski sezoni 1933-34 še obstojala. A baš sedaj bi bil posebno ugoden trenutek, da si usvojimo levantska tržišča. Italijanske paroplovne družbe so zaradi Abesinije tako zaposlene, da nam ne morejo delati nobenih ovir. Poleg tega je naš izvoz, ki bo izgubil (italijanski trg, prisiljen, d la si najde novih odjemalcev; te pa more najti le v Levanti. Vzrok več, da se uvede redna pomorska zveza z Levanto. Apeliramo na poslance, da se zavzamejo v temi smislu pri osrednji vladi. Plenarna seja zagrebške tekstilne industrije Pod predsedstvom gen. direktorja Kra-tochvila je bila v Zagrebu plenarna seja tekstilnega odseka pri združenju industrialcev v Zagrebu. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, da se fmaonsira strokovni tekstilni tečaj ona državni obrtmi šoli. Nato se je razpravljalo o mezdnih gibanjih v tekstilnih podjetjih Savske banovine ter je bilo sklenjeno, da se ustanovi poseben odbor tekstilnih industrialcev, ki bo skrbel za enotno postopanje industrije v vseh sporih, ki bi nastali med delodajalci lin delojemalci. Bat’ina podružnica v Novem Sadu prepovedana Na zahtevo novosadske zbornice je mestno poglavarstvo v Novem Sadu po obširno izvedeni preiskavi odvzelo podružnici Bafe v Novem Sadu pravico do nadaljnjega poslovanja. Neposreden vzrok zbornične prijave je bil ta, da .je vrgla podružnica v Novem Sadu hipoma na trg 5000 parov čevljev po polovični ceni ter s tem napravila popolno zmešnjavo na trgu. Podrobnosti o prepovedi priobčimo prihodnjič. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra objavlja med drugim: Uredbo o klirinških nakaznicah — Uredbo o taksnih olajšavah industrijskim podjetjem — Uredbo o dajanju olajšav domačim gozdnim podjetjem — Pravilnik o lovskih kartah — Odločbo, da se smejo fakture za blago, izvoženo v Italijo, fakturirati le v dinarjih — Odločbo, da smejo lekarne za v noči prodano sanitetno blago zahtevati še 5 dinarjev za dispenzacijo — Odločbo, da je treba za otvoritev novih lekarn ali pri sprejemu novega nameščenca predložiti potrdilo, da je plačana članarina pri le-karnarski zbornici — Odločbe državnega sveta — Razne razglase sedišč in uradov ter razne druge objave. Politične vesli Novo albansko vlado je sestavil Meh-med Fraseri, ki je prevzel tudi pravosodno ministrstvo. Obsedno stanje v Bolgariji je ukinjeno. Obenem je izšel kominike, ki napoveduje, da bo glavna razprava proti polkovniku Velčevu in tovarišem že v začetku novembra t. 1. Vodja angleških konservativcev Baldvvin je v nekem svojem govoru izjavil, da je popolnoma napačno govoriti, kakor da bi bil konflikt med Anglijo in Italijo. Konflikt obstoji le med Italijo in Zvezo narodov. Odločno je Baldwin tudi zavrnil vest, kakor da bi hotela Anglija vreči fašizem. Kakšno vlado ima italijanski narod, to je njegova notranja zadeva, ki se drugih narodov ne tiče. Minuli so časi, ko so vlade z orožjem vsilile drugim narodom njim prijetne vlade. V angleškem parlamentu se je začela z govorom zun. ministra Hoarea velika debata o zun.-političnem položaju. Hoare je naglasil, da bo Anglija vedno ostala zvesta dani besedi. Na vojaške sankcije Anglija še ni mislila, storila pa bo vse, kar bo zahtevala Zveza narodov, ki je most med Anglijo in Evropo. Če bi bil ta most porušen, bi mogel nastati usodno nevaren položaj. Z govorom ministra Hoarea je bila angleška javnost zadovoljna, prav tako tudi francoska. Italijanska pa je bila zopet razočarana. Lloyd George je nezadovoljen s politiko angleške vlade proti Italiji, ker da je nastopila angleška vlada preostro. Napačna da je bila tudi zahteva Anglije, da mora Italija odpoklicati čete iz Afrike v trenutku, ko Italija tega absolutno ni mogla storiti. Anglija da je s svojo zahtevo nastavila Italiji nož na grlo. Prvi, toda samo sramežljivi poskusi za likvidacijo abesinske vojne so bili storjeni iz Lavalovimi predlogi, po katerih naj bi dobila Italija pokrajino Tigre in dele province Ogaden, Abesinija pa angleško pristanišče Zeile. Mussolini je na te francoske predloge odgovoril, da so še prezgodnji. A tudi Abesinci jih odklanjajo. Angleška vlada je sklenila, da začne z vso strogostjo izvajati določila o nevtralnosti. Po teh določilih se ne sme nobena ladja vojUjoče države zadržati v pristanišču nevtralne države več ko 24 ur, v pristaniščih pa smejo te ladje naložiti samo toliko živil in kuriva, kolikor ga potrebujejo do prihodnjega pristanišča. Ker je enako stališče zavzela tudi egipt-ska vlada, bo silno otežkočen prevoz italijanske vojske in vojnega materiala v Afriko. V Italiji so zaradi teh odredb angleška in egiptske vlade silno razočarani, ker so upali, da bo Anglija odnehala od svojega dosedanjega stališča. Neka italijanska vojna ladja je pristala v Adenu in zahtevala vodo. Pristaniška oblast pa je ladji prošnjo odbila. Abesinski cesar je izjavil, da se ne bo pogajal z Italijo, dokler se nahajajo italijanske čete na abesinskem ozemlju. Dočim javlja general De Bono, da je vladal na eritrejski fronti mir, javlja general Graziani o novih uspehih Italijanov na somalijski fronti. Tako poroča, da je italijanska vojska zavzela abesinske utrdbe ob reki Šebeli in da je s tem italijanski vojski odprta pot v Harar. Abesinska poročila pa te uspehe italijanske vojske zanikajo. Guverner De Bono je odpravil v novo-osvojenih pokrajinah vse davke in vse dajatve in tudi vse carine. V zadnjih 8 dneh je odšlo v Afriko 83 ladij^ na katerih je bilo 40.000 vojakov. Nemška vlada je plačala Zvezi narodov 5 milijonov švicarskih frankov, kolikor je še dolgovala na članarini. Ker je poravnala s tem vse svoje obveznosti in ker je potekel dveletni rok, je Nemčija z 21. oktobrom 1935 definitivno prenehala biti članica Zveze narodov. Britanska vlada je povabila Italijo, Francijo, Japonsko in Združene države Sev. Amerike k novi pomorski konferenci, ki naj bi se začela 2. decembra v Londonu. Madjarska opozicija je začela ostro napadati ministrskega predsednika Gombosa, ker da ima diktatorska poželjenja. Posebno ostro nastopajo proti njemu legitimisti. Govori se, da je tudi v vladnih krogih odpor proti Gombosu vedno večji. Kot njegov naslednik se imenuje grof Bethlen, Pripravlja se veliki panarabski kongres, ki bo zlasti nastopil proti imperialističnim težnjam Italije. Iniciatorji kongresa so Angleži. Nainoveiši 11" 1 111 |H— Telefonski imenik za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad tiskarna Merkur v Uubliani, JregorčlSeva ul 23 S. k&tpces HtedtUMcUtepa za dovolitev predjema ali ob morebitni ponudbi za odkup. 5. Klirinška nakaznica se more prenesti ali zastaviti samo v celoti, izterjati pa jo more njen lastnik, odnosno oseba, ki s prenosi na sami nakaznici dokaže, da je postala njen lastnik. 6. Nakaznica se more prenesti tudi z blanko prenosom. 7. Prošnje za predjeme in odkup se morejo vložiti na podlagi klirinških aviz (ki so bili preje izdani) in na podlagi klirin-škiih nakaznic. Prav tako se morejo pri zasebnih kompenzacijah v okviru kliringa predložiti Narodni banki tako nakaznico, ko preje izdani avizi. 8. Pri kompenzacijah v okviru kliringa more izvoznik odstopiti v plačilo uvoznika samo ves znesek aviza, odnosno nakaznice. Samo v izjemnih primerih, kadar ne more izvoznik zaradi ■velikega zneska, na katerega se glasi nakaznica (ali avizo) prodati naenkrat uvozniku blaga iz dotične dežele, se more izvršiti prodaja samo dela nakaznice in zahtevati od Narodne banke, da se za ostanek izda nova nakaznica. To zahtevo pošlje pooblaščeni zavod Narodni banki s spremnim pismom za kompenzacijo v okviru kliringa iter mora navesti, kateni znesek naj se uporabi za kompenzacijo im za kateri se zahteva nova nakaznica. 9. Ko izvoznik, odnosno lastnik hoče vnovčiti svojo klirinško terjatev, ki je prišla na vrsto, mora nakaznico vrnili Narodni banki in pri tej priliki izdati nalog, na kateri način se mu naj nakaže protivrednost. 10. V svrho informiranja izvoznikov bo Narodna banka v listih objavljala številke klirinških nakaznic, kri so prišle na kronološki redi za izplačilo. 11. Pri klirinških nakaznicah se upraviči potrdilo o zavarovanju valute na podlagi spremnega pisma, s katerimi se nakaznica dostavlja in ki vsebuje klavzulo o opra-vičbi. Na podlagi tega pisma more pooblaščeni zavod izvršiti opravičbo potrdila samo za one izvoznike, toi so izvozili blago, na kateTo se nanaša nakaznica in spremno pismo. Zavod, ki izvrši opravičbo potrdila, mora to zapisati istočasno v spremno pismo in to potrditi s svojo štampiljko in pečatom. * Za komisarja pri Zanatski banki kr. Jugoslavije je imenovan inž. Miro Arsenije-vič, tajnik v trgovinskem ministrstvu. Zaradi pomirjenja, ki je nastalo med Anglijo in Francijo, so tečaji vrednostnih papirjev na pariški borzi narasli. Italijanske velebanke so sklenile, da ne dajejo več meničnih in lombardnih posojil. Sklep je logična posledica italijanskih deviznih omejitev in z njim se naj doseže, da bo itečaj lire v Italiji neodvisen od vpliva tujine. Zlata podloga Italijanske hanke se je v prvi dekadi oktobra zmanjšala za 226 na 4025 milijonov lir, devizna podloga pa se povečala za 20 na 412 milijonov lir. Znova so se povečala menična in lombardna posojila, in sicer za 243 na 7802 milijona lir. Obtok bankovcev se je povečal za 154 na 15.436 milijonov lir. Kupna moč italijanske lire je v zadnjem Sasu padla od 29-18 na 28‘21 odstotkov. Zato še naprej rastejo cene, čeprav so te ze maksimalizirane. Po izkazu čsl. Narodne banke z dne 15* t. m. se je njena zlata podloga znižala za 0‘4 na 2691,7, devizna za 6,1 na 111,5, druga gotovina pa za 0,4 na 228 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je znižal za 25,9 na 5678,9 milijonov Kč. Kritje je nazadovalo od 42,9 na 41,7»/o. Zlata podloga U. S. A. je že narasla na 9400 milijonov dolarjev. Pred stabilizacijo dolarja koncem januarja 1934 je znašala le 6830 milijonov dolarjev. Tako veika zlata podloga še ni bila zabeležena v gospodarski zgodovini. Na Češkoslovaškem so začele trgovske organizacije ostro borbo proti prodajanju v brezcenje, ker takšno prodajanje uničuje vsako solidno trgovino. Pri praški trgovinski zbornici se je ustanovil celo posebni odbor za pobijanje prodajanja blaga v brezcenje. Tajnik zbornice dr. Buchtele je nato izdelal obširen referat, kako bi bilo mogoče na podlagi veljavnih češkoslovaških zakonov zatreti ta Škodljiv način prodajanja. V svojem referatu navaja doktor Buchtele, da se opaža v glavnem šest načinov prodajanja za slepo ceno ter navaja obenem, kako bi se moglo zatreti to »šlaj-dranje«. Ker je ta pojav prodajanja za slepo ceno tudi pri nas vedno bolj v navadi, podajamo na tem mestu izvleček iz njegovih izvajanj, ki so v mnogem oziru veljavna tudi za naše razmere. 1. Ponuja se blago v brezcenje s kršitvijo prevzetih obvez po kolektivnih pogodbah. V takšnih primerih se more pričakovati, da bodo sodišča proglasila takšne ponudbe kot dokaz nelojalne konkurence. Posamezni primeri pa bi se mogli preganjati tudi z upravnimi ukrepi, če bi se te ponudbe vršile s strani podjetij, ki so včlanjena v obveznih združenjih. Za industrijska podjetja prihajajo v poštev samo redna sodišča. 2. V drugo skupino spadajo oni primeri, kadar se nudi blago v brezcenje, da bi bili prikrajšani upniki, bodisi zasebni, bodisi javnopravni. Pravna stvar teh primerov bi mogla biti pri količkaj dobri volji enako nesporna. Preventivna zaščita bi se mogla uporabiti n. pr. pri pekih, ki so prodajali kruh izpod maksimalnih cen, pri tem pa ostali dolžni za moko več ko tri mesece. Preventivno bi se moglo najbrže nastopiti tudi v drugih primerih, ko se prodaja blago v brezcenje na škodo upnika. Ti primeri bi se mogli preganjati tudi po zakonu o nelojalni konkurenci. 3. Težja je stvar z obrti, ki opravljajo določene usluge, kakor n. pr. brivci, kovači in drugi obrtniki. Z ozirom na konkurenco se more sklepati, da so se cene ustalile na najnižji točki. Če sedaj kdo nudi svoje usluge še po nižji ceni, potem more to tudi pomeniti, da hoče dokazati svojo izredno sposobnost. Vendar pa se je treba tudi v teh primerih ozirati na cene, ki jih je določilo pristojno obvezno združenje, če so seveda pravilno skalkulirane. 4. V tej skupini navaja dr. Buchtele primere, ko se nudi v brezcenje blago, ki ima skoraj stalno ceno, kakor sladkor in ko je mogoč le primeroma neznaten zaslužek. S takšnimi cenami se more vznemiriti trg in takšne cene so primer negativne konkurence, proti katerim je mogoče nastopiti na podlagi sklepov pristojnih trgovskih združenj. 5. Naslednja skupina se tiče blaga, za katero ostajajo glavne kalkulacijske postavke neizpremenjcne, bodisi da so določene od oblasti, bodisi da se vzdržujejo na tej višini zaradi intervencij krepko organiziranih kartelov. Tipičen primer za prvo vrsto blaga je rum, za katerega je predpisana vsa njegova sestava, da se določa samo marža zaslužka. Kdor bi prodajal izpod te marže, ta ne bi postopal v skladu z zdravim gospodarskim načelom in v smislu dobrih konkurenčnih običajev. 6. Preostaja še zadnja skupina primerov raznih vrst, ko gre za najrazličnejše ponudbe v brezcenje in ki se dostikrat uporablja z agresivnimi namerami. Tu bi se morale prepustiti judikaturi proste roke ali pa iskati rešitev v tem predlogu: Kadar bi zbornice ugotovile, da so se v določeni stroki razrasli neznosni odnOšaji, potem bi predložile vladi, da se uvedejo za to stroko minimalne cene. Predlog, ki bi ga vlada sprejela, bi bil obvezen za vse. Kršitev teh minimalnih cen bi se kaznovala, kadar gre le za manjše prestopke, upravno, kadar gre za večje pa sodno. Potrebno bo, da tudi pri nas trgovske organizacije posvetijo več pozornosti prodaji v brezcenje, ker je pač odveč, da bi v sedanjih težkih časih propadale trgovine še zato, ker nekateri prodajajo blago tudi izpod nabavne cene, samo da odtrgajo svojemu tovarišu odjemalca. S takšno nelojalno konkurenco se odpirajo nesolidni trgovini na široko vrata in zato se mora takšna nelojalna trgovina tudi preprečiti. [ Muntmfa trgovina P,wpcahvanje fto našem frtagu v tujini Les in lesni izdelki 1077 — Dakar: les za zaboje, žagan les, hrastova in bukova debla, upognjena jelše vina; 1078 — Tanger: gradbeni les; 1079 — Firenze: žagan mehak in trd les; 1080 — Amsterdam; debla bele bukve (na spodnjem koncu debela 50 cm in več), leseni /izdelki (obešalniki, leseni kalupi, kuhinjska posoda, deske za meso, žlice itd); 1081 — Ližge: les za izdelavo puškinih kopit, zlasti orehov les; 1082 — Gravenhage (Nizozemska): gradben les in upognjen les; 1083 — Karashi (Indfija): vse vrste mehkega in trdega gradbenega lesa, upognjen in zavit les, desni izdelki. Kmetijski proizvodi: 1084 — Genova: suhe gobe (1000 kg); 108'5 — Tanger: pšenica, fižol, krompir, rdeča paprika, konzerve in povrtnine; 1086 — Allentown (USA, Pennsylva-nia): cveti lilij (lilium nartagon Dalmati-cum, liliium alibum, lilium albo-superam, 'lilium carniolicum, lilium albanieum), semena višenj, češpelj1, hrušk' in iglastega drevja.. Proizvodi sadjarstva: 1087 — Tanger; sadne konzerve; 1088 — Berlin: belo in rdeče vino (l3®/o v inskega ekstrakta). Proizvodi živinoreje, prutninarstva in ribarstva; 1089 — Tanger: mesne in ribje kon-serve; 1090 — Dusseldorf-Unterrath: čreva; 1091 — Le Caire: sir, gnjat, ribje in druge konzerve; 1092 — Napoli: živa živina, predelane kože; 1093 — Bruselj; divjačina, raki; 1094 — Gravenhage (Nizozemska): li-sček (1000 kosov). Rudarski proizvodi; 1095 — Hamburg: sirov barit; 1096 — Tanger; cement; 1097 — Dunaj: živo srebro. Industrijski izdelki; 1098 — Tanger: kalcijev karbid in cia- namid. Razno: 1099 — Gravenhage: gradbeni materi-jal. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5- ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne Pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. f&ohuve~liciiacijm Gradbeni oddelek Direkcijo drž. železnic v Ljubljani sprejema do 29. oktobra ponudbe o dobavi negašenega apna. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Dirckcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 31. oktobra ponudbe o dobavi 30 gumijevih cevi; dk> 7. novembra pa o dobavi naprave za izdelovanje ledu. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do B0. oktobra ponudbe o dobavi 15 ton cementa, 10.000 kg ovsa, pocinkane pločevine, 600 m izolirane žice; do 6. novembra o dobavi 55 plošč železne pločevine, sklepal, voltmelrov, ampermetrov, jamskih tračnic in rolet iz valovite pločevine. Oddaja adaptacijskih del na objektih vor jašnice Vojvode Mišiča v Mariboru se bo vršila z ofertno licitacijo dne 4. novembra pri inženjer. referentu Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri referentu.) Naš izvoz v Turčijo se je dvignil V zadnjih mesecih se je povečal naš izvoz industrijskih predmetov v Turčijo. V večji meri smo začeli izvažali otroške vozičke, razne galanterijske izdelke, lepila ita izdelke iz litega železa. Izvoz se je povečal predvsem zaradti uvedbe klirinškega prometa s Turčijo. Izvoz pa ovirajo razni uvozni kontingenti. Povečati bi mogli izvoz ščetk, ključavnic, kovinskih delov za vrata in okna, gradbeno-mizarskih izdelt-kov, parketov, barv in lakov, firneža, sirovih kož, lesene volne in podobno. Izvoz teh predmetov bi bil tem lažji, ker je izvoz iz drugih držav, ki nimajo klirinške pogodbe s Turčijo, nazadoval. Tako je zlasti (nazadoval izvoz Francije, Belgije, Anglije in Italije. Italija je dovolila nove ugodnosti za avstrijski les Italijanske državne železnice »o s 1. aprilom dovolile razne ugodnosti za avstrijska žagan in okrogli les. Te ugodnosti veljajo sedaj s 1. oktobrom tudi za celulozo in sirov okrogel les. Svoje dni se je govorilo, da bo Italija priznala tudi Jugoslaviji iste ugodnosti kakor Avstriji. Tioda iz teh govoric Še danes nič ni, temveč samo Avstrija dobiva vedno nove ugodnosti, mi pa mirno gledamo, kako propada naš izvoz in kako vedno bolj hira naša lesna trgovina. * Blago sc more izvažati v Albanijo po odloku finančnega ministra v vrednosti do 5000 Din tudi brez zavarovanja valute. Madjarska vlada je pristala na to, da se poveča Jugoslaviji uvozni kontingent za les, dočim smo mi dovolili Madjarski večji uvoz strojev in električnih aparatov. Saldo neizkoriščenih grško - jugoslovanskih kompenzacijskih bonov je znašal dne 10. t. m. 37,2 milijona drahem, saldo blokiranih jugoslovanskih terjatev pri Grški banki pa 47,1 milijona drahem. Italijanska vlada je ukazala, da se morajo vse stare zaloge sirove svile izvoziti. Po 1. januarju sme italijanska vlada zapleniti vse zaloge stare svile, ki bi jih našla. Na ta način hoče vlada dobiti večje množine tujih deviz, na drugi strani pa hoče preprečiti, da bi Italija zaradi višje cene italijanske sirove svile izgubila tuje trge. Zastopniki ameriških petrolejskih družb so sklenili, da bodo še nadalje izvažali v Italijo petrolej, dokler jim ameriška vlada tega izvoza direktno ne prepove. Poučeni krogi pa mislijo, da bo izvoz kljub temu sklepu padel, ker se je zelo povišala zavarovalnina za prevoz blaga. Pariški list »L’Humanit