Ko sem prišel v te kraje, me je presenetilo, koliko šal je z one strani Savinje na račun Zadrečanov *** BKOLIGiSjTI Iodìmrem 'YT,■ L ŠflfOSTRlIil (strcin;20) ISSN 0351-8140 Z Jasmino Ploštajner sva se odlično ujeli, umetniško sodelovanje je obogatilo obe if I OSREDNJA KI 1 Muzejski t š3iZni r c) 1 ö CA CEL Ji: S 3000 CEL JE SN00 032 j j I i v ■ • • M Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnine Gornji Grad tel. 339-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-81, Železnina Luče teL 58440-24, AKCIJSKE CENE! STREŠNE KRITINE: BRAMAC, TONDACH ZIDAKI: OPEKA WINERBERGER ORMOŽ DIMNIKI SCHIEDEL, ARMATURNE MREŽE, BARVE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO ZAŠČITO LESA IN BETONA, OKNA GUN ŽAGARSTVO -'RO TOVARIŠKIH CENAH, STREŠNA OKNA VELUX SLOVENIJA... MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA IN 'VODOVODNE*INSTALACIJE 4 VUDOVODNc INSTALACIJE ^ ^ ^ jj t f Ogledi na domu, izdelava predračunov, dostava na dom ter ugodni plačilni pogoji! V fiL ***“ f - . , 4.” VELIKA IZBIRA: # ^ materiala za centralno ogrevanje . peči: - radiatorji: jueoTERM, ’ VEHA, . KORADO, I VOGELANOOT * KALARĐ, - Vsa potrebna vodovodna instalacija WIT TERM, ► MOŽNOST PLAČILA FEpÖtERWI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI ‘An ' BUDERUS, BONGIOANNI, KALARD, M. TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@ernail.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 • 18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 - tehnični pregledi vseh motornih vozil ZA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, VELENJE IN ŽALEC izvajamo tudi: - registracije in zavarovanje vozil - odjave in prijave vozil v prometu - izdaja registrskih in preizkusnih tablic AA ■ periodično organiziranje A - testov vozil e ■riTLit Za SIT/? A Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. } POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: I - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KOD) ; - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko I - fotokopijo davčne številke \ - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista RENAULT j. « www.rsl.si FAIRWAY 1.6 16V ali 1.9DCI cena od 3.700.000 do 4.000.000 (pri menjavi staro za novo) Super oprema: * ABS, * 4 X VAR.BLAZINE * 2 X VAR. ZAVESI * ALU PLATIŠČA * KLIMA (možnost tudi avtomatska) * RADIO CD * VOZNIKOV IN SOVOZNIKOV SEDEŽ NASTAVLJIVA PO VIŠINI, * NASLON ZA ROKE... Omejeno število vozil AIR Z BREZPLAČNO KLIMO. Hiša dobrega nakupa _________ Levec 56 c, 3301 Petrovče LEVEC tel.425 45 12, 425 45 50 LOVSKA DRUŽINA RECICA OB SAVINJI PRIREJA TRADICIONALNO ves*or V nedeljo, dne 21. julija 2002 pri lovski ko« na Stonu V osrčje našega lovišča vabimo vse, še posebej pa člane zelene bratovščine, prijatelje narave in planin. Družabno srečanje s srečolovam, športnim tekmovanjem in zabavo se bo pričelo ob 10 uri dopoldan. 1. mali nogomet 2. vlečenje vrvi 3. streljanje z zračno puško 4. razglasitev tekmovalnih zmagovalcev Ekipno se bo tekmovalo zg pokal "STON" Streljanje z zračno puško pa tudi posamezna za primerne nagrade. (1. mesto - nagrada ODOJEK) Cesta od Rečice ob Savinji do lovske koče na STONU je urejena, ter označena s smerokazi "STON". Rečički lovci Vas vljudno pričakujemo IGRA MLADI ANSAMBEL SAVINJSKI MUZIKANTJE Poskrbljeno bo za lovske in druge specialitete, dobro kapljico in seveda ples v naravi SREDI PLANIN Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom) ————— V 'GP" A .V.*.; V Steže kdaj pomislili, kako bi se obnašali, če bi vedeli, da naslednjega dne ne boste doživeli? Da je to vaš zadnji dan. Kako bi ga preživeli? Bi si vzeli minuto časa in partnerju povedali: »Ljubim te,« namesto da bi tako kot doslej predpostavljali, da to že ve? »Če bi vedel, da te danes zadnjič gledam, kako odhajaš skozi vrata, bi te objel, poljubil in poklical nazaj za še en objem in še en poljub. Če bi vedel, da danes zadnjič slišim tvoj glas, ki me nežno hvali in spodbuja, bi vzel kamero in posnel vsako tvoje dejanje in besedo, da bi si to lahko predvajal vedno znova in znova. Če bi vedel, da je danes zadnjič, bi s teboj delil ta dan, namesto da bi ga izpustil, ker bi si mislil, da bo takšnih dni še veliko. « Citirane stavke sem si izposodil na eni od spletnih strani z motivacijsko vsebino, ker so tako presneto preprosti in tako presneto resnični. Običajno vedno pride jutri, ko lahko popravimo storjene napake in dobimo še drugo priložnost da naredimo prav. Nikoli pane smemo pozabiti, dajutri ni obljubljen nikomur, ne mladim, ne starim, in danes je morda res zadnja priložnost, da iskreno objamete tistega, ki ga imate radi. Če jutri ne bo prišel, potem boste zagotovo obžalovali dan, ko si niste vzeli dodatnega časa za nasmeh, objem ali poljub. Bili ste preveč zaposleni, da bi podarili nekomu tisto, za kar bi kasneje izvedeli, daje bila njegova zadnja želja... Zato objemite vaše ljubljene še danes, povejte jim na uho, kako radijih imate. Vzemite si čas za »žal mi je«, »prosim, oprosti mi« in »hvala«. In če jutri morda res ne pride, ne boste nikdar obžalovali tega dne... Zgornja Savinjska dolina se počasi pogreza v počitniško lenobnost Turistični delavci se sicer vneto pripravljajo na svoje prireditve, kijih čakajo v prihodnjih tednih, dinamika dogajanja v podjetjih in ustanovah pa postopoma slabi, karjeitak značilno za ta letni čas. Pred dnevi se je v Nazarjah mudil Lovrenc Arnič, ki bo v petek, 13. septembra, dirigiral simfonikom RTV Slovenija, ki bodo v tukajšnji športni dvorani igrali dela njegovega slavnega očeta, skladatelja Blaža Arniča. Zanimivo je bilo poslušati njegove besede občudovanja zgornjesavinjskih naravnih lepot, z zavidanjem pa je govoril tudi o prednostih, kijih imamo po njegovem mnenju prebivalci na podeželju v primerjavi z meščani. Bi se strinjali z njim ali pa bi mu ugovarjali, da na račun lepot narave ni mogoče kompenzirati bistveno nižjega življenjskega, ekonomskega, kulturnega, športnega in še kakšnega standarda? eJ. IZ VSEBINE: (g) Aktualno: Visoki vladni predstavniki BIH obiskali Zgornjo Savinjsko dolino.......4 Intervju z Mitjo Umnikom: "V šalah na račun Zadrečanov vedno izpademo bolj butasti"...6 Mozirje: Višje cene komunalnih odpadkov.8 Recički večer pod trško lipo: Žlahtna simbolika in izvirnost.8 Galerija Mozirje: Likovna dela Jasmine Ploštajner s svojsh/eno osebno noto.........9 Konjerejsko društvo: Plemenite živali združujejo ljudi.11 Klepet s skupino Tabu: Male nore ideje.......................13 Tilen Kojc iz Varpolja: Po sledeh očeta in dedka..............16 Konjeniško tekmovanje na Venišah: Veliko spretnosti in športnega znanja.18 Lokostrelstvo: Nov evropski rekord Aleksandra Ošepa.... 20 Na naslovnici: Utrinek s tekmovanja dvovpreg na Venišah ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 28,12. julij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: hftp//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne V odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. VISOKI VLADNI PREDSTAVNIKI BIH SO MED BIVANJEM V SLOVENIJI OBISKALI TUDI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Izobraževanje s poudarkom na praktičnih izkušnja Od 30.6. do 4.7. je bila v Sloveniji na obisku vladna delegacija najvišjih državnih uradnikov Bosne in Hercegovine, za katero je, v sodelovanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ljubljanska Visoka upravna šola organizirala 4-dnevni seminar z naslovom Upravljanje s človeškimi viri. Slovenija je v nasprotju z BiH na tem področju zakonsko in izvedbeno že precej napredovala, zato je tudi po oceni Evrope, najprimernejša za izvedbo takšnega izobraževanja. Po dvodnevnem predavanju so se bosanski namestniki ministrov, predvsem z ministrstva za pravosodje in javno upravo, in predsedniki bosanskih kantonov seznanili z zakonsko regulativo, ki določa to področje vjavnem sektorju na terenu, na območju Upravne enote Mozirje. "Ker gre za praktične izkušnje organizacije države na lokalni ravni ter seveda vse komponente, ki so potrebne za vodenje državne izpostave na lokalni ravni, je bilo najbolj smiselno, da ti ljudje pridejo sem in praktično vidijo, kako to izgleda na terenu," nam je med obiskom 14 najvišjih državnih uradnikov BiH vfunkciji zunanjega predavatelja na Visoki upravni šoli in Upravni Visoke državne uradnike BIH je v Elkroj pripeljal načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek (foto: Ciril M. Sem) akademiji povedal načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. V Elkroju so obisk bosanske delegacije ocenili kot dobro reklamno potezo, saj so bili na trgu nekdanje jugoslovanske republike prisotni že pred vojno in tudi po njej ostaja to področje tržno zanimivo. V nazorski tekstilni tovarni se že vsa leta uk-varjajozoptimiranjem proizvodnje in glede na to imajo kaj pokazati, je povedala predsednica uprave Marija Vrtačnik, prepričana, da bodo z boljšo organizacijo dela produktivnost še izboljšali. V ta namen spodbujajo inovativnost, s predlogi za lažje delo pa delavke same izboljšujejo delovne pogoje. Savinjčan REGIJSKI PARK ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - DA ALI NE? Več pozitivnih kot negativnih posledic Ob besedi park ali narodni park pogosto pomislimo na lepo in ohranjeno naravo, kjer so možnosti za rekreacijo, ali kjer si lahko ogledamo naravne in druge znamenitosti, vse to pa spremlja kopica omejitev za lokalno prebivalstvo. Pa poglejmo, če je res tako! Po velikosti ločimo narodne, regijske in krajinske parke. Danes pomeni park največkrat kombinacijo ohranjanja naravnih lepot in vrednot ter kulturnih posebnosti nekega območja in razvoja tega območja na način, ki te posebnosti ohranja. Parki v Evropi in v svetu so ponavadi nosilci identitete krajinsko lepega in zato za turiste zanimivega območja. Večinoma gre pri tem razvoju za razvoj eko-turizma. Pogoj za takšen razvoj je, da domačini sprejmejo park za svojega in v njem vidijo možnost svojega razvoja. Poleg tega pa morajo biti omejitve ohranjanja narave, ki neizogibno spremljajo ustanovitev parka, usklajene s potrebami prebivalcev in naravnane k boljši kvaliteti njihovega življenja. Tak park se pripravlja tudi na našem območju. In kaj bi imeli domačini od parka? Uporabnih prednosti parkaje veliko. Največja in hkrati najcenejša je ta: Park je blagovna znamka, ki se dobro in relativno poceni trži. S pomočjo imena parka regije razvijajo svo- jo prepoznavnost. Simbol in ime parka se lahko uporablja ne samo na turističnih prospektih, ampak tudi za povečevanje prodaje (in prodajne cene) izdelkov iz območja parka. Park ne bi omejeval razvoja večjih krajev, bi pa pomagal k razvoju manjših krajev, zaselkov in samotnih kmetij. Ob razvoju turizma se odpirajo nova delovna mesta. Turizem ni samogostins1vo,tojecel kupservis-nih dejavnosti; od izposoje koles, organiziranja in vodenja izletov, športnih in družabnih prireditev, preživljanja aktivnih počitnic na kmetijah, do prodaje domačih izdelkov, spominkov in blaga široke potrošnje. V okviru te prodaje se zaradi prepoznavnosti povečuje obseg prodaje gospodarskih subjektov iz območja parka. V okviru parka se lahko Zgornja Savinjska dolina mnogo bolj poveže na področju turizma in prične enotno nastopati na turističnem tržišču. Ena od redkih neprijetnih posledic parka je lahko povečanje števila obiskovalcev - turistov v relativno turizma posameznike tudi motiti. Domimi Zgornji Savinjski in Zadrečki brih plati je več. dolini. Gotovo je, da utegne razvoj Damjan Jevšnik LJUBNO OB SAVINJI Iščejo najbolj urejeno hišo Turistično društvo Ljubno ob Savinji vabi krajane Ljubnega in okoliških krajev, da sodelujejo vakciji »Iščemo najbolj urejeno hišo«, tjubnosejetako kot že nekaj let zapored tudi letos vključilo v ocenjevanje splošne urejenosti krajev v okviru projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« in v kategoriji »drugi kraji« med osmimi ocenjenimi kraji zasedlo prvo mesto ter se s tem uvrstilo v drugi krog ocenjevanja. Predstavniki Turistične zveze Slovenije so medtem že obiskali Ljubno. Kako so bili zadovoljni z lepotami kraja ob Savinji, bomo izvedeli kmalu. Vtamkajšn-jem turističnem društvu so se odločili, da bo društvena komisija v dneh od 27. do 30. julija opravila ogled Ljubnega in okoliških krajevter poiskala najbolj urejeno hišo v občini. Do takrat lahko občani na sedež društva posredujejo svoje predloge in tudi še kaj postorijo okrog svojih hiš. Komisija si bo še posebej pozorno ogledala splošno urejenost gostinskih lokalovter urejenost javnih površin, saj naj bi bilo ljubno poleg flosarstva prepoznavno tudi po prijaznosti. Namen turističnega društva je vzpodbuditi vse krajane, da bi z ureditvijo hiš in okolice prispevali svoj delež k čim lepši podobi celotnega kraja. Po besedah predsednika društva Franca Atelška bodo najbolj prizadevnim krajanom podel priznanja, hkrati pa upajo, da jim ne bo potrebno podeliti ludi kake bodeče neže. KF DRUŠTVO EKONOMISTOV VELENJE Arhar za stabilnost na vseh ravneh V petek, 28. junija, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil Zvezi društev ekonomistov Slovenije visoko priznanje, častni znak svobode. S tem je opozoril na zasluge in pomen delovanja ekonomistov za stabilnost in razvoj Slovenije. V delegaciji, ki se udeležila podelitve v Ljubljani, je bil tudi Franc Žemva, predsednik Društva ekonomistov Velenje, ki je predzadnji junijski četrtek v hotelu Paka organiziralo predavanje dr. Franceta Arharja. vzemanju za stabilnost na vseh ravneh zgleduje po že znanih vzorcih iz svetovne zgodovine in politike, ki so po njegovem mnenju porok za dolgoročni razvoj države, družbe in medsebojnih odnosov. Jože Miklavc Ugledni ekonomist, bivši guverner Banke Slovenije in sedanji direktor Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ter kandidat za predsednika Republike Slovenije je ob tej priložnosti o cenovni in finančni stabil- Dr. France Arhar meni, da je stabilnost porok za dolgoročni razvoj države (foto: Jože Miklavc) UUBNO OB SAVINJI Skrb za otroško varstvo Na Ljubnem so v preteklih letih precej sredstev namenili za izgradnjo sodobnih šolskih prostorov, zaradi izrednega zanimanja za vpis otrok v vrtec pa bodo od septembra dalje ob sedanjih treh oddelkih oblikovali še četrti oddelek za predšolsko varstvo otrok. "Če se ne bodo bislveno povečale potrebe staršev po organiziranem varstvu, se štirje oddelki predvidevajo samo v šolskem letu 2002/2003. V naslednjem šolskem letu se bo z začetkom 9-letnega šolanja število oddelkov zmanjšalo za enega," pravi ravnatelj šole Rajko Pintar in dodaja, jo povečanje števila oddelkov. V preteklih letih je bilo na Ljubnem število otrok, ki so bili vključeni v organizirano varstvo, precej pod državnim povprečjem,zrebalansom proračuna pa bo občina Ljubno zagotovila potrebna sredstva za pokritje dejanskih stroškov novega oddelka v vrtcu. da jim prostorske razmere dovoljuje- Savinjčan 'ifStiir DEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Polak Štefka s.p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, t©l, 5885-066 SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA Za univerzo, povezano z gospodarstvom in svetovnimi trendi V ponedeljek, 1. julija, sta upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje v razširjeni sestavi in regionalni svet za poklicno izobraževanje in usposabljanje med drugim obravnavala aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem Regijskega študijskega središča v Celju. Z razvojnimi usmeritvami neskladna kvalifikacijska struktura v Sloveniji zahteva intenzivne naložbe v izobraževanje, ki pa se mora izvajati v decentralizirani izobraževalni mreži. Odobravanje novih učnih programov in šol je premalo načrtno. Mnogokrat ni odraz razvojnih potreb ampak politične moči, zato je regionalna iniciativa 30 občin in območnih gospodarskih zbornic Celje ter Velenje za ustanovitev Regijskega študijskega središča odraz realnih potreb. Obravnava predlaganih izhodišč najširšemu krogu socialnih partnerjev iz gospodarstva in negospodarstva je bila uvrščena na dnevni red z namenom, da se izoblikovani zaključki upoštevajo pri oblikovanju strategije regijskega študijskega središča in zakon- skih okvirov za njegovo delovanje. Soglasno mnenje vseh udeležencev razprave je bilo, daje treba v strategijo regijskega študijskega središča zapisati jasne in ambiciozne cilje in da je potrebno že začete aktivnosti voditi bolj aktivno. Cilj naj bo univerza, povezana z gospodarslvom in svetovnimi razvojnimi trendi, ki bodo vzpodbujali inovativnost in vključevali tudi predavatelje - strokovnjake iz prakse. Tako zastavljene aktivnosti je gospodarstvo pripravljeno podpreti z aktivnim sodelovanjem in tudi s sofinanciranjem. Franci Kotnik NAZARJE lOBCINA NAZARJE oddaja v najem kadrovsko stanovanje na Zadrečki cesti 9, v izmeri 61,25 m2 za določen čas - 2 leti. Najemnina za najem stanovanja znaša 540 SIT/ m2 in se povečuje skladno z odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Vlogo s podatki o številu družinskih članov in potrdilo o osebnih prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge vložite na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. Možen je tudi odkup stanovanja. Knjigovodska vrednost stanovanja na dan 31.12.2001 je bila 7.572.000,00 SIT. Stanovanje bo prodano najugodnejšemu ponudniku. Občina Nazarje R BI www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 POLETNI KLEPET Z DOLGOLETNIM RADIJSKIM UREDNIKOM MITJO UMNIKOM "V šalah na račun Zadrečanov vedno izpademo bolj butasti" Za novinarja z dušo in telesom se nikoli ne reče, do je upokojen, čeprav mu država za minulo delo mesečno nakazuje pokojnino. Mitja Umnik sodi mednje, saj še vedno živo spremlja dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Njegovo obnašanje je svetovljansko, kar je v divjih časih, ki jih preživljamo, prej slabost kot vrlina. Čustven kot je, se ne sramuje solz in ko govori o svoji Zadrečanki, je nagajivo prisrčen, kot se za uglajenega gospoda v zrelih letih tudi spodobi. V vsakem primeru je drugačen in nič ne kaže, da bi želel utečene manire zamenjati za šablonske poglede, zaradi katerih ostaja svet dolgočasno črno bele barve. - S ponosom poveš, da si zadrečki zet. Je to kompliment zate ali za Zadrečko dolino? Tudi odgovornost! Da sita naziv zaslužiš. Ne vem, kdo se je tega spomnil. Najbolj enostavno je bilo reči, da sem zadrečki zet, še zlasti v odnosu do mojega Celja in Celjanov. -Ampak tvoje Celje in Celjani niso povsem tvoji. Že dolga leta prijateljujeva in vem, da si nekaj malega iz Prekmurja, potem omenjaš Litijo in gorenjski kot. Nekakšen razseljeniški nomad ali kaj se skriva v tvojih genih? V bistvu sem brez svojega dialekta. Ljubljanskim staršem sem se rodil v Lendavi. S petnajstimi leti sem iz Litije prišel v srednjo šolo in postal sem neke vrste Celjan. Čeprav se mi zdi, da je to zame tudi preozek pojem. Zadrečki sem že četrt stoletja, odkar imam za ženo Bočanko. Skoraj bi rekel, da bi lahko imela nekakšen jubilej, ampak ga bomo prestavili na prihodnje leto, ker žena še dela. Pred meseci sem ti omenil, da sem v geografskem smislu nekoliko razseljena oseba, saj po očetovi liniji izviramo z Gorenjske. Tri rodove nazaj je bil moj stari ata z majhnega gorenjskega grunta, to se pravi, da sem, tako kot vsi Slovenci, kmečkega porekla. - Čeprav nisi Prekmurec, je tvoja mentaliteta mehka in blaga kot valovanje žitnega polja. Nič gorenjske trdote ni zaslediti v tvojih potezah. Menda res ne. - O Gorenjcih menimo, da so grčavi in trdi. Menda jih je nekoliko ojeklenilo vse prej kot ravno in prilagojeno okolje. Če se spomnim svoje gorenjske žlahte, lahko rečem, da je treba prebiti tisto njihovo zunanjo skorjo in najdeš presenetljivo mehko zadevo. Ta zunanji vtis Gorenjca je mogoče prvi ali pa šoto naši stereotipi. Kar se Prekmurja tiče, moram reči, da sem iskal svojo identiteto. Kaj pa je lahko v meni prekmurskega? Nič drugega kot to, da sta me verjetno moja mama in ata naredila z veseljem. Mogoče tudi pod vplivom lendavskih goric. - Pokojni dr. Trstenjak... ...on je bil Prlek. -Prlek, ja. Ampak je nekaj let preživel v Novi Štifti in je Zgornjesavinjčane okarakteriziral kot mešanico med Pohorci in Gorenjci. Verjetno sem sam še večja mešanica. - Ne govorim o tebi. Sprašujem, kako ti po petindvajsetih letih bolj ali manj posrečenega druženja s temi ljudmi dojemaš in sprejemaš njihovo mentaliteto? Jaz se s Trstenjakom povsem strinjam. Na Pohorce se sicer nisem spomnil, ampak jih kardobro pozna m, zlasti te z zreškega Pohorja. V Mariboru sem se šolal, vendar se me ni prijelo nič mariborskega. Na Ljubnem so mi rekli, da sem "winter", neke vrste mešanec. - Človek mora nekje pognati korenine. So tvoje ob tej hišici, v tem bočkem zakotju ob robu gozda? Mislim, da sem pognal korenine ob ženinih, ker so moje malo raztresene. - Se pravi, da se imaš za Bočana. Dolga leta si bil urednik celjskega radia. Gotovo si v teh letih srečeval raznotere čudake... Najine branže in tudi druge... - Čeprav upokojen še vedno z novinarsko beležnico križariš po dolini... Ampak za čisto veselje. - Kako dojemaš te ljudi? Sam mislim, da ti v veliki meri zaupajo. Veš, verjetno je nekaj tega stvar pristopa. Moram reči, da nimam, po mnogih izkušnjah, z ljudmi nobenih težav. Zdi se mi, da me imajo kar kmalu radi oziroma se ne bojijo, da bi jim kakšno ušpičil (smeh). Mogoče so zaradi tega prijazni z mano. Če na začetku daš prijaznost, potem ne more priti ne vem kaj slabega. Težko bi rekel, da ste Zgornjesav-injčani zadrti, čeprav so razlike. - Novinar je dolžan iskati tudi manj lepe teme, ki niso vedno vsem po volji. Od Umnika preprosto nihče ne pričakuje ošiljenega peresa, čeprav vem, da znaš tudi presenetiti. (smeh) Aja, misliš kaj ostrega. Kaj jaz vem, verjetno sez leti nekoliko zmehčaš. - Ne boš trdil, da se v teh krajih godijo samo lepe in žlahtne zadeve? Lepe? Predvsem je lepa pokrajina. Z Zgornjo Savinjsko dolino sem se srečeval že od srednje šole naprej. Velikokrat sem prehodil Savinjske Alpe. Sam ali v družbi s kakšnim kolegom, tudi z ženo. Mene so ti kraji privlačili verjetno zaradi naravnih lepot. Ne znam povedati, kaj meje vleklo sem. Tudi svoj nemir sem včasih poskušal zmanjšati v teh krajih. - Si samo bežal ali si se tudi dejansko iskal? Pohajanje po savinjskih poteh in stranpoteh ima svoj čar... Kadar sem prišel med skalne vrhove, sem znal biti vest samemu sebi. Raztreščen, kot sem v določenih življenjskih obdobjih bil. Ampak gore so ostale vedno enake, enako lepe in enako zveste. No, kakšen kamen seje kje skotalil, ampak v glavnem se ni spreminjalo. - Biti zvest samemu sebi v različnih obdobjih in še zlasti izkušnjah ni vedno preprosto. Navsezadnje se človek spreminja in razmere okoli njega ne ostajajo enake. Tudi v pojmovanju zvestobe... To je že res. Nikoli nisem bil alpinist, ampak skale sem se rad dotaknil. V različnih obdobjih se iščeš, kar naprej se iščeš in sprašuješ od kod in kam. Star sem 64 let in zopet se Mitja Umnik (foto: Savinjčan) i'niinurpin—in« Intervtu iščem. Konec koncev, še nikoli nisem bil toliko star, da bi imel izkušnjo. - V katero smer se iščeš? Čim večjega miru. Neko distanco imam do sebe, nobene stvari ne jemljem tako grozno zares. Ali je to mehkoba ali ne, kdo ve? - Se zaradi te distance s tabo ni mogoče prepirati? Ja, težko. - Kaj pa če bi vprašali ženo? Včeraj sva se sporekla. - Bi ona odgovorila isto ali podobno? Jaz o karakterju kakšne Zadrečanke prem-alo vem. 25 let je premalo. Mogoče v obrisih... - Povej kaj o Zadrečankah! Tega vprašanja sem se malo bal. To so tvoje Zadrečanke. - Četrtstoletne izkušnje so menda dovolj vsaj za skromno podlago. To moje žensko bitje je predvsem izjemno zanesljivo, je izjemno samosvoje. Zdaj sem se že natreniral, to pomeni, da sem včasih raje tiho, tudi če drugače mislim. Mislim, da sem imel srečo. Ne, srečo sem imel! -So Zadrečanke ljubosumne? Moja že ni. Ne vem, kaj pa ti misliš? Po moje imajo rade glavno besedo. -Slednje velja za vse ženske in Zadrečanke verjetno niso izjema. Včasih je človek deležen očitka, da novinarske obveznosti, ki so pogosto v večernih urah, izkoriščamo še za kaj drugega... V nekem smislu smo letači in vrtimo se v vsemogočih družbah. Mislim, da me ima topogledno v oblasti in me obvladuje ali pa jaz samega sebe. Imamo pa oči in z njimi gledamo. Kadar vidimo nekoliko slabše, nataknemo očala. -Je obvladovanje to, da ne skačeš po ulici in kričiš brez kontrole? Manire in neke okvire je postavila družba... A ti misliš tako malo moški ženska...? - Govorim o okvirjih, znotraj katerih je drugačnost nenormalna in nemoralna. Z eno besedo hudo drugačna in komaj sprejemljiva. Misliš, da te meje obstajajo? Ne, ker gre za zelo raztegljiv pojem. Včasih nisem pazil, kako reagiram. Na primer, v gledališču sem se med predstavo smejal od srca. Včasih mije žena rekla, da bi bil lahko bolj tiho. Preprosto se prepustim razpoloženju. Rad dam prostor svojim čustvom in ni mi nerodno, če me stvari ganejo. Moram reči, da sem rad tudi sam. -Se to pogosto dogaja? Veliko razmišljam, časa imam na pretek. - Torej v tem bočkem zakotju resnično uživaš? Včasih sem zadeve, ki so me metale s tira, spravil na papir, torej sem kaj napisal ali pokomentiral. Izkoristil sem svoj poklic. Ko sem šel v penzij,o sem se zaklel, da ne bom pisal pisem bralcev. Včasih mi je malo žal. - S svojimi nasledniki na radiu Celje nisi povsem zadovoljen in tudi celjski Novi tednik ni povsem po tvoji meri... (prešeren smeh) Saj si ne morem nič pomagati. Celje je daleč. Do mene je sicer samo 43,5 kilometrov, ampak Celjani so, kar se tega tiče, preozki. Sami s sabo imajo dovolj problemov. Kaj pa je Celje? Tretje največje mesto, knežje, čeprav smo vedno govorili o celjskih grofih ne o knezih. Poglej, še malo pa bomo vsi graščaki. Mi, tlačanski narod, zdaj bi bili graščaki. Prej smo imeli grablje in vile, šli smo se kmečka opravila, sedaj se gremo pa graščake. Kdo pa so sedaj tlačani? Mogoče odpuščeni delavci, ne vem. Menda. Edini tlačani, pa še ti so čisto po kupčkih. - Osebno si malce jezen na dogajanja v slovenski družbi, vendar kot novinar tega nezadovoljstva ne izražaš. Poln kufer nosim v sebi. Tudi stranke ni nobene, da bi jaz sodil k njej. Preprosto jih ni. Tale turbo kapitalizem je krasen. Pod debelimi narekovaji, seveda. - Možnost imaš ustanoviti lastno stranko. Skupaj z ženo in otroci imam svojo stranko. -To je dobra stranka... Mislim, daje najboljša. Imam jo najraje. - Prisegaš na družinsko umirjenost? No, vidiš, moji Zadrečanki dom veliko pomeni. Saj bo proč prišla, če ne bo tega skupaj držala. Misel vežem na dom, ki ga nosiš s seboj tudi če kam greš. V nekem smislu meje umirila. Ja, Zadrečanka meje umirila. - Postajaš sodobnik zadrečkih staroselcev, ki v osnovi še razmišljajo o starih vrednotah, čeprav jih je tok hitrega odtekanja že v veliki meri vsrkal vase. Nihče ne sili iz povprečja... Saj imamo ministra. - Politike sem želel izvzeti, čeprav vem, da je minister Jaka drgnil šolske klopi skupaj s tvojo Zadrečanko. Ti ponavadi izstopajo zaradi drugačnih vzrokov. Mislim, da smo še vedno v nekakšni miselni tranziciji, ki bo lahko še dolgo trajala. Ko sem prišel vte kraje meje presenetilo koliko šal je z one strani Savinje na račun Za- drečanov. Ampak vedno tako, da na zadrečki strani izpademo bolj butasti. Kaj pa je narobe s to dolino? Ne vem, še nisem prišel do tega spoznanja. Verjetno se imajo za nekaj več. Recimo, Ljubenci so rekli, ženo imaš iz Bočne, to je nerazvito območje. Meni se zdi v redu, sem jim dejal, ampak ali mi lahko razložite, kako je dejansko s tem. Preden sem prišel v dolino, sem o njej kaj prebral. O splavarjih, o Kocbeku, pa o pregovorih in rekih. Malo sem pobrskal, ker sem želel vedeti, kam prihajam, v kaj se zaljubljam, kje so razlogi, da se zaljubljam v te kraje. - Zaljubljenost je lahko samo hipna, potem je ljubezen in nazadnje ostane navada... Ja, ampak če ga kaj kronajo, znam tudi odpuščati. -Vem, da rad opazuješ ljudi. Zelo rad. -Kako jih ocenjuješ? Bolj s čudne strani. Vsi so mi všeč. Se mi zdi, da je v vsakem človeku toliko dragocenosti, čeprav sam ne ve zanje. - Srečanje z bolj ali manj uglednimi ljudmi mudi obilo priložnosti za nova doživetja. Nekje sem prebral zelo dobro misel o tujcu. Ko ga srečaš, nenadoma ni več tujec. Srečanja bogatijo. Tako imenovani pomembni ljudje so mi bolj malo ostali v spominu. Preprosti ljudje so vredni spomina. Tu ne gre za izobrazbo, saj je tudi zdravnik lahko preprost človektako kot kmet. Spomnim se majhne skromne reportaže iz Mačkinega kota. Ko sem obiskal mlad kmečki par s tremi zdravimi fanti, sem doživel to srečanje z ljudmi, ki se imajo radi in so zadovoljni s svojim življenjem kot božično razpoloženje. - Podobnih srečanj je menda vedno manj... Išči in koplji pod brezo! Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan © "Nikoli nisem bil alpinist, ampak skale sem se rad dotaknil. V različnih obdobjih se iščeš, kar naprej se iščeš in se sprašuješ, od kod in kam. Star sem 64 let in zopet se iščem." "Včasih sem zadeve, ki so me metale s tira, spravil na papir, torej sem kaj napisal ali pokomentiral. Izkoristil sem svoj poklic. Ko sem šel v penzijo, sem se zaklel, da ne bom pisal pisem bralcev. Včasih mi je malo žal." OBČINSKI SVET MOZIRJE Višje cene komunalnih odpadkov V nadaljevanju prekinjene 28. redne seje so mozirski svetniki najprej sprejeli povečanje cene ravnanja z odpadki. Tako bodo od 1.7. dalje mozirski občani za ravnanje z odpadki obremenjeni z 456,42 tolarji na osebo. Po hitrem postopku je bil sprejet odlok o vodovarstvenem območju vodnih virov Keber, Planinšek in Okence, brez posebne razprave so svetniki potrdili tudi sklep o prednostni listi izvedbenih projektov za investicije v letošnjem letu za razvoj podeželja. S spremembo sklepa o višini denarne nagrade Občine Mozirje bodo lahko to poleg posameznikov prejela tudi društva in organizacije. Višina nagrade 300 tisoč tolarjev ostaja nespremenjena podeljuje pa se ob občinskem prazniku, ki ga v Mozirju praznujejo 25. septembra. Kot osnutek je bil potrjen tudi načrt razvojnih programov občine, svetniki pa so soglašali tudi z nakupom zemljišča za potrebe tamkajšnje osnovne šole. V Mozirju je vse bolj prisotna potreba po novi športni dvorani, za katero se pripravlja projektna dokumentacija. Z gradnjo naj bi predvidoma pričeli leta 2004. Savinjčan DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA OKONINA Po strokovni ekskurziji članic društva podeželskih žena Toplica v Pomurje, kjer so se srečalesčlanicamitamkajšnjega sorodnega društva insi ogledale učne delavnicevVeliki Polani, so jim konec junija kolegice vmileobisk. Skupino Pometaj iz Velike Polane, ki jo strokovno vodi Alenka Stupar (Dart Lendava), je spremljal tudi župan občine Velika Polana Štefan Piša, sprejeli pa so jotudižupanja občine Ljubno Anka Rakun teržupaniToni Rifelj, Mirt» Zamernik in Vojteh Klemenšek. Pomurke so zgornjesavinjskim županom izročile spominska darila (foto: Jože Miklavc) Celoten program srečanja je pripravila mag. Margareta Atelšeks sodelavkama Vanjo Hazl (PCMG enota Žalec) in Bernardo Prodnik, Jožetom Grudnikom in župnikom monsignorjem Joškom Vratanarjem. Program srečanja je obsegal seznanitev z možnostmi turističnega razvoja, ogled frančiškanske knjižnice v Nazarjah, ogled ročnih in likovnih del članicdruštvaToplica vOkoni-ni ter slikarke Ide Voler z Ljubnega, ogled zakladnice v radmirski cerkvi, ogled Flosarskega muzeja na Ljub- nem, obisk kmečkega turizma Govc v Robanovem kotu ter predstavitevobčin Luče in Solčava. Obiskovalke so druženje z zgornje-savinjskimi gostiteljicami sklenile v športnogostinskem centru Prodnik v Juvanju. Veliko torto, ki sojo prispevale članice društva Toplica, so ponudile vsem prisotnim, gostiteljice pa so se izkazale tudi z zanimivimi darilci, ki so jih izdelale v svojih delavnicah. Jože Miklavc REČIČKI VEČER POD TRŠKO LIPO Žlahtna simbolika in neprisiljena izvirnost Osrednji dogodek, že 23. turistične narodopisne prireditve Od lipe do prangerja Večer pod trško lipo, je po lanski vsebinsko bledi predstavi ponovno razodel obličje, ki mu po tradiciji pripada in ki ga je zaradi kulturnozgodovinskega porekla staroveškega trga tudi dolžan kazati. Živa prireditev mora biti uspešna tudi zaradi izvirnega okolja pod trško lipo ob znamenitem prangerju in pod farnim zvonom, pod simboli, ki bi v celoviti podobi prireditve, v kateri se je tokrat posrečeno prepletala zgodovino s sedanjostjo, lahko našli omembe vredno poslanstvo. Ne nazadnje zaradi imena, ki ga tedensko turistično dogajanje na Rečici nosi z upravičenim, čeprav razumljivem ponosu. Iskrene čestitke dobitniku zlatega priznanja za najboljši želodec, Petru Resniku (foto: (Ciril M. Sem) Do skrajnih kotičkov zapolnjeno trško središče je dokaz, daje bilo to tisto pravo. S kamniškimi koledniki, ki so nesebično vskočili namesto pevcev z avstrijske Koroške, in igralci gledališča Tone Čufar z Jesenic, ki so vsem, ki so soboto zvečer preživeli na Rečici, odstrli delček podobe, ki naj bi bila rečički vsakdan v času, ko je v teh krajih domoval ljubljanski kne-zoškof Janez Tavčarje narodopisno dogajanje preseglo ozke krajevne okvire, a kljub temu ostalo pristno domače. Z brezplačno pokušino najboljših zgornjesavinjskih želodcev so organizatorji ocenjevanja te suhomesnate specialitete celotno dogajanje dejansko približali ljudem in tako simbolno dokazali, daje znak lastovke, ki ga bodo avgusta prejeli v Gornji Radgoni, rezultat priza- devanj celotne verige. Tako organizatorjev, pridelovalcev, strokovne komisije kot javnosti, kateri je delo turističnega društva tudi namenjeno. Ni torej naključje, daje bilo letošnje pokušanje želodca in tudi udeležba lastnikov najbolje ocenjenih želodcev, vključno z "zlatim" Petrom Resnikom iz Podvolovljeka, postavljeno v središče in da postaja ocenjevanje vse bolj zgornjesav-injska prireditev. Neumorna predsednica TD Vida Orlovičje, upravičeno nasmejana, povedala, da so v polnem zamahu tudi prizadevanja za oživitev Tavčarjevega dvora. V kratkem času naj bi pridobili vsa potrebna dovoljenja, vključno z lastništvom, tako da računajo na oživitev srednjeveškega dvorca v petih letih. Savinjčan AKCIJA TREH PLANINSKIH DRUŠTEV OB MEDNARODNEM LETU GORA »Gremo skupaj varno v gore« Vgore zahajamo po različnih poteh, vlečejo nas različne želje. Pohajkujemovdnižbiprijateljev,znancevalitudikarsami. Gore so nam všeč, poti so zanimive, ponosni in veseli postojimo na vrhu: »Pa je bilo spet tajni« Toda slika gora je tudi drugačna. Ko zaidemo v nevarnosti, nam postanejo hladne in mračne. Ko zagledamo kup smeti ob visokogorskem jezera, ugotovimo, da so onesnažene. Ko srečamo skupino kričečih planincev, si želimo, da bi bili raje kje drugje. Ko stopamo mimo opuščenih hiš, vidimo da življenje tod ni zgolj gorska idila. Po drugi strani želijo udeležencem iziranih skupinah. omogočitimobilnost.Sskupnimprevo- AkcijaGremoskupajvamovgore bo zomjenamrečmožno,damestizačet- potekala v nedeljo, 21 .julija. Avtobus bo ka in konca ture nista enaki. In končno pričel svojo potvVinski gori, nadaljeval V planinskih društvih Šoštanj, Velenje in Vinska gora so se odločili za skupno akcijo Gremo skupaj varno v gore. V poletnem času bodo organizirali skupen avtobusni prevoz v Logarsko dolino, zainteresirani pa se bodo lahko v družbi vodnikov podali na tri ture različne zahtevnosti. Procesi današnjega sveta kot so globalizacija, urbanizacija in masovni turizem ogrožajo prebivalce gorskih območij in vire, od katerih so odvisni. Gorska območja so pogosto odrinjena na obrobje, hkrati gospodarsko nazadujejo, njihovo okolje je vse bolj razvrednoteno. Ravno zato, da se opozori na pomembnost in obenem probleme gorskega sveta, je generalna skupščina Organizacije Združenih narodov razglasila leto 2002 za Mednarodno letogora. Po vsem svelu tako nevladne in vladne organizacije izvajajo različne aktivnosti v skupnem prizadevanju za ohranjanje in razvoj gorskih območij. Temu se pridružuje tudi Planinska zveza Slovenije, krovna organizacija obiskovalcev gora - planincev. In seveda planinska drušlva, ki na posameznih območjih skrbijo za razvoj planinstva in širjenje gorniške zavesti. V planinskih društvih Šoštanj, Velen- je in Vinska gora so se odločili za skupno akcijo Gremo skupaj varno v gore. V poletnem času bodo organizirali skupen avtobusni prevoz v Logarsko dolino,zainteresirani pa se bodo lahko v družbi vodnikov podali na tri ture različne zahtevnosti. Akcija, ki jo organizirajo, ima več namenov. S koriščenjem javnega prevoza želijo opozoriti na ekološki odnos do gora. Naraščanje individualnega motornega prometa se namreč razširja tudi v alpske doline. Želimo se pripeljati čim dlje in čim višje, da bo začetek našega vzpona kar se da udoben. Neredko se pripeljemo z več avtomobili, čeprav bi se lahko prilagodili in se peljali skupaj. Parkiramo izven urejenih površin - na zemljiščih domačinov, na gozdarski vlaki, na pašniku,tudi sredi rastišča divjega petelina. Takšnim ravnanjem bi se morali izogibati, saj s tem ne bomo razvili odgovornega odnosa do naših gora. se z akcijo želi predstaviti hojo po go-rahvorganiziranihskupinah. Množični obiski gora imajo namreč tudi svoje negativne učinke, med katerimi zaseda pomembno mesto povečanje števila nesreč vgorah. Za reševanje in preprečevanje nesreč skrbi Gorska reševalna služba Slovenije, po svojih močeh pa seji pridružujejo tudi vodniki Planinske zveze Slovenije, predvsem z osveščanjem ljudi o načelih varne hoje in spodbujanjem k hoji v organ- preko Velenja v Šoštanj, po dogovoru pa se bo lahko ustavil tudi v Mozirju ali kje drugje ob poti. Vodniki bodo za zainteresirane pripravili tri ture različne zahtevnosti. Podali se bodo na Strelovec, Rinke -Tursko goro in Olševo. Opisi tur in podrobnejše informacije so objavljene v zloženki in na spletnih straneh http// www.planinskodrustva-sostanj.si ali http://pd.velenje.si. Martina Pečnik RAZSTAVA LIKOVNIH DEL JASMINE PLOŠTAJNER IZ NIZKE likovna dela s svojstveno osebno noto V petek so v mozirski galeriji odprli razstavo likovnih del Jasmine Ploštajner iz Nizke. Razstava je bila postavljena ob zaključku osnovnošolskega likovnega ustvarjanja mlade nadobudne umetnice, ki jo skozi likovni svet vodi akademska slikarka Terezija Bastelj iz Gornjega Grada. Jasmina je rada ustvarjala že v vrtcu, v šestem razredu pa je na ogled postavila svojo prvo samostojno razstavo, s katero seje predstavila na Rečici ob Savinji. Uspeh, ki ga je tedaj doživela, je ni uspaval. Še naprej je vztrajno delala in pod budnim očesom mentorice Terezije Bastelj razvijala svojo nadarjenost. V letih ustvarjanja se je preizkusila v različnih tehnikah, delala z različnimi materiali. Nastala likovna dela mlade umetnice so tako zelo različna glede na tehniko kakor tudi na vsebino. Lotila seje risbe, krpanke, slikala na platno, celo kiparila. V delu je dozorevala in se izpopopol-njevala. Tako dela mlade umetnice po mnenju akademske Terezija Bastelj in Jasmina Ploštajner po umetniški plati bogatita druga drugo (foto: Ciril M. Sem) slikarke Terezije Bastelj niso več otroška, kljub temu pa imajo svojstveno osebno noto. Slikarka iz Gornjega Grada je prepričana, da sta se z Ploštajn-erjevo odlično ujeli, umetniško sodelovanje pa je obogatilo tako mlado ustvarjalko kot njo samo. Jasmina je poleg nadarjenosti dokazala tudi vztrajnost in delavnost, ki nista samo porok za uspeh na likovnem področju temveč tudi v življenju nasploh. Ob odprtju razstave, ki je na ogled vse do 18. julija, sta učenca nazorske glasbene šole Klemen Ploštajner in Ana Planovšek pripravila prijeten glasbeni program, medtem koje likovno kritiko spisal akademski slikar Denis Senegačnik. Marija Sukalo ÌBflKBÌHflWIMHBHaHaWBMg^ PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE OB SAVINJI VAS VABI NA, PRAZNOVANJE 90-LETNICE DRUŠTVA IN PREDAJO NOVEGA AVTOMOBILA DNE, 20. 7. 2002 PROGRAM: ob 17.00 URI svečana seja ob 18.30 uri parada gasilcev in gasilskih vozil ob 19.00 uri predaja novega gasilskega vozila ob 20.00 uri vrtna veselica z ansamblom "PTUJSKIH PET" VABLJENI ! Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta. kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffè Tropic iz Žalca. Tokrat je bil žreb naklonjen Jožici Parežnik iz Mozirja, ki jo bomo obiskali na domu in z njo poklepetali. Zapis o obisku pri Parežnikovih boste lahko prebrali v prihodnji številki Savinjskih novic. Vsi ostali, ki si želite sproščenega klepeta ob dišeči kavici, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, do torka, 16. julija 2002, in z malce sreče se prav kmalu vidimo pri vas doma! : Prijavnica ; Savimfske aovlce ; pri vas aa kavi Ime in priimek:________________ ■ ; . Naslov: __________________________,--------- . ; Teiefon:------------------------------------: v o Pi c GLASBENA DELAVNICA OSMINKA Vaje, vztrajnost in odrekanja niso zaman Ob koncu šolskega leta so učenci glasbene delavnice Osminka v mozirski galeriji pripravili zaključni koncert. Bogat glasbeni večer so popestrili gostje Nataša Zager, Simon Dvoišak in Gregor Deleja ter sopranistka Nataša Krajnc. Mladi pianisti, občinstvu seje predstavilo kar enajst glasbenikov, so pod vodstvom mentorice Mire Kelemen z glasbo popeljali poslušalce vtople dni, ko razmišljamo o dopustovanju, ko se spletajo nova prijateljstva, znanstva, ljubezni. Glasba paje, po mnenju moderatorke večera Vladke Planovšek, ravno pravšnji uvod v vsa ta pričakovanja. Kamor koli se obrnemo, vedno nas spremlja skozi življenje, pa naj si bo to v veselju ali žalosti. »Glasba nam polepša dan, prežene temne misli, lahko nas zaziblje v melanholijo, ki pa nam včasih tudi ustreza,« je prepričana Planovškova. Nastopajoči so z izvajanjem skladb različnih avtorjev dokazali, da niso bila zaman vsa odrekanja in vztrajnost, s katero so spoznavali skrivnost glasbe in dolge ure presedeli za klavirjem, medtem ko so se njihovi vrstniki takoali drugače zabavali. Marija Sukalo MLADINSKI SERVIS POUČEN IN ZANIMIV Kaj popularno godbo loči od ljudske Da mozirski mladinski servis ni iz trte zvit, da se je in se se bo v njem dogajalo veliko zanimivega ter hkrati poučnega, dokazuje začetek predavanj o koreninah popularne godbe. Uvodno predavanje se je zgodilo v nedeljo, 30. junija, ob 20 uri. Predavanje je vodila Polona Pobeiinik ob slikovnem in glas- benem gradivu. Osredotočila se je na začetek jazza, bluesa in ragtime. Vsebina seje vrtela okoli vprašanja: »Kako pojmovati popularno godbo in kajjo loči od ljudske?« Spoznali smo zvrsti in njihove predstavnike. Prisluhnili smo Blin Lemmonu, Bassie Smithu, Luisu Armstrongu, Charliju Parkeiju in dru- gim. Ker všoli popularno godbo v veliki meri ignorirajo,je bil namen preda-vanja prav v tem, da bi jo sploh spoznali in bolje razumeli. Popularna godba je že toliko stara,da je prav tako del zgodovine in je ni prav zanemarjati. Miss Galaxy PESNIŠKA ZBIRKA MOZIRSKIH OSNOVNOŠOLCEV poetov Vsak otrok ima svoje sanje, želje, ljubezni in vsak doživi tudi svoja prva razočaranja. Iz vsega tega izvira želja po odprtju srca in izlitju skritih čustev ter pričakovanjstaišem, najboljšemu prijatelju aliniolj koščku papirja.Te drobce so mozirski osnovnošolci skozi vse leto skrtmo zbirali in pod mentorstvom Vlaste Povše tako dolgo urejali, da je ob koncu šolskega leta nastala zbirka z naslovom Prvi koraki. Najmlajšim na razredni stopnji so pri prvih pesniških korakih pomagali učiteljice in slarši, tisti malo večji pa so se sestavljanja prvih pesmi lotili kar sami. Kljub temu imajo izdelki veliko vrednost, saj so plod kreativnega raz- mišljanja. Teme pesmi so različne, kakor so različni otroci, ki sojih zapisali. Osmošolci so se pod mentorslvom Saše Karče lotilitudi razmišljanja inza-pisovanja v angleškem jeziku. Benjamin Kanjir ČLANI ZGORNJESAVINJSKEGA KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ODSLEJ ZDRUŽENI POD NOVIM PRAPOROM Plemenite živali združujejo ljudi S slovesnim razvitjem prapora, ki so ga finančno podprli številni darovalci trakov in žebljičkov, so konjerejci iz Zgornje Savinjske doline združeni v plemenitem poslanstvu vzreje konj, ki presega zgolj simbolno članstvo v društvu. Konj je bil od nekdaj človekova delovna opora in prijateljska moč, ki je zvesto sledila gospodarjevi. Včasih bi lahko celo ocenili, da je bil konj pametnejši od človeka. Življenjsko odvisnost so zamenjali delovni stroji, konj pa ponovno in vse bolj postaja cenjen človekov prijatelj, celo statusni simbol. Skozi leta zvestega služenja človekovim potrebam si plemenita žival kaj takega tudi zasluži. Zgornjesavinjski rejci konj so združeni v društvo že 22 let, torej je bila slovesnost razvitja prapora tudi priložnost za pogled na desetletji prehojene poti. Leta 1980 je na pobudo nekaterih konjerejcev iz okolice Mozirja pod okriljem Konjerejskega društva Slovenije nastalo Konjerejsko društvo Mozirje. Prvi predsednik je bil Peter Šribar, ki seje spominjal, s kako skromnimi sredstvi in veliko ljubeznijo so delali takrat. Do danes se ni veliko spremenilo. Z uvozom kobil pasme haflin-ger iz Avstrije in nekaj lipicank je bila potreba po združevanju še večja. Potreben je bil prostor za žigosanje, za kar so leta 1987 postavili ograjo na sejmišču v Mozirju, Rejci konj iz Zgornje Savinjske doline so za simbol društva izbrali sv. Jurija, ki velja med kmečkim prebivalstvom za enega najpomembnejših svetnikov. Običajno je upodobljen kot plemenit vitez s konjem, ki preganja zlo, utelešeno v zmaju. "Svetega Jurija smo si izbrali za simbol našega društva, ker simbolizira pozitivno us- Predsednik konjerejskegaega društva Pavel Koren jepredal prapor praporščaku Ivanu Rakunu (foto: Ciril M. Sem) Konjerejci so ponosni na svoje štirinožne ljubljence (foto: Ciril M. Sem) kmete preusmerila v rejo konj. "Podpora društvu je tudi tradicija furmanst-va v naših krajih. Posebej me veseli, da je med nami vedno več mladih, kar obeta lepo prihodnost konjerejstvu v dolini in tudi našemu društvu." Podobno kot v preteklosti se društvo tudi danes spoprijema z marsikatero prepreko in težavo. Ovire niso samo finančne, marsikateri problem je posledica težav pri uresničevanju birokratskih zahtev. Pričakujemo, da bodo pristojne državne službe našle več razumevanja za našo prostovoljno in neprofitno dejavnost, kije usmerjena k spodbujanju razvoja konjerejstva v dolini in ne k zaslužku. Zato bi bilo prav, da bi država delovala v smeri spodbujana društvene dejavnosti, ne pa sankcioniranja," je še povedal Koren, prepričan, da bo prapor še povečal društvene dejavnosti in okrepil naklonjenost somišljenikov in prijateljev. Savinjčan merjenost našega delovanja in povezanost z naravo in kmečkim življenjem," razlaga aktualni predsednik društva Pavel Koren. Po prvih začetkih seje dejavnost društva širila in združevala na območju šestih občin Zgornje Savinjske doline. K hitremu razvoju je precej pripomogla tudi priljubljenost te ple- menite živali za šport in rekreacijo v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. Zanimanje za konje, pa tudi za drobnico, je povečala tudi bolezen krav BSE, kije nekatere r~~ Kresničke V_________ Nihče si ne prizadeva grajati samega sebe, naj bo torej tudi (samo)hvala prepuščena presoji drugih. Savinjčan J LIKOVNA PREDSTAVITEV SLIKARKE MARJANE VERBUČ NA REČICI Osebnostna in slikarska rast Med kulturnimi dogodki letošnje narodopisne prireditve Od lipe do prangerja na Rečici zasluži pozornost tudi razstava slikarke Marjane Verbuč iz Mozirja, ki se tokrat predstavlja v prostorih tamkajšnje šole. Pred številnim avditorijem je ob odprtju razstave o slikarki in njenem slikarskem potencialu, ki je človeško topel in nagovarja neposredno in nevsiljivo, spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Kulturni dogodek so popestrile flavtistki Petra Žirovnik in Mateja Repenšek in pianistka Petra Turk. Marjana Verbuč je na Rečici doživela izjemno topel sprejem (foto: Ciril M. Sem) Akademski slikar Denis Senegačnikje zapisal, da je likovna govorica Verbučeve berljiva in parcelno abstrahirana, poenostavljena in razneženo vgrajena v slikovno polje. V sliki je očitno hitro, a spoštovano predrtje do prazne slikovne površine. Pristop je samozavesten, a perspektiven, z vnaprej izčiščeno idejo o zgodbi, ki jo bo naslikala, pri tem pa je nujno treba odmisliti rokodelski pristop. Dalje Senegačnik pravi, da Marjana Verbuč še vedno slika neizpeta tihožitja, slika neizčrpano idejo o figuraliki, slika panoramo. V tihožitjih marljivo neguje dialekt poteze z barvo in platnom, kjerse prikazujejo s črto prekinjene barvne ploskve. Tu začenjamo gledalci na osnovi asociativne zaznave razpletati zgodbo. V vseh segmentih slik je očitno dokončanje in ohranjanje samokontrole. Zaveda se, kdaj je lahko slika končana. Savinjčan VOZILI Piše: Igor Pečnik Ostra kot britev je vstopila v srednji avtomobilski razred. Kdo? Mazda 6! Konkurenca je močnejša kot kdajkoli prej. Passatje v letih, mondeoje nov, laguna dehti po svežini, audiji, beem-veji in mercedesi so avtomobili, za katere je treba odšteti več... Ampak prihod mazde 6 je krepko zmešal štrene njihovih prodajalcev. Vozniki so v starih časih ljubili mazdo 626, potem pa ni bilo več posrečenih oblik, toda nova šestica je ostra, nabrita, udobna in evropsko kvalitetna. Nanjo bi verjetno s ponosom prilepil svojo značko tudi kateri od bolj renomiranih evropskih proizvajalcev. Zunanje linije so pisane na kožo ev-ropskemu kupcu. Nizki in izbočeni boki in zožena avtomobilska celica. Elegantne in velike sprednje luči. Agresiven sprednji odbijač z velikimi SMO: MAZDO 6 Ostra, nabrita, udobna in evropsko kvalitetna hladilnimi režami in velika značka na pokrovu motorja. Skratka - lep in športen sprednji del, ki se nadaljuje v tri različne zadke: limuzino, kom- bilimuzino (zadnjemu delu se dvigne tudi šipa) in karavan. Zadnji del krasijo moderne, prozorne luči. Sicer slvar okusa, ampak delujejo sveže in všečno. Notranjost navdušuje s svojo prostornostjo, kar pa ne preseneča, saj se mazda 6 uvršča med večje modele vtem razredu. Prostora je več kot do- volj tako na sprednjih sedežih kot tudi na zadnjih. Prtljažnik s svojimi 492 litri prekaša marsikaterega sorodnika. V notranjosti najdemo kvalitetne in mehke materiale. Merilnika hitrosti in vrtljajev nosita kromirane obloge. Zračniki so oblikovani okroglo, kar se izkaže kot zelo uporabno, saj lepo dozirajo pretok zraka. Sedeži so zelo dobri, z dovolj opore in trdote. Volanski obroč je nastavljiv po višini in globini, oblika pa je namenjena športni vožnji. Vsi gumbi so na dosegu roke in lahko dostopni. Mogoče bi lahko bil le gumb potovalnega računalnika na volanskem obroču ali kakšni ročici. Za varnost je poskrbljeno z osmimi zračnimi vrečami in ABS sistemom. Biser avtomobila je podvozje. Športno ampak neverjetno udobno. Zavore so odlične. Motorjev je pet: trije bencinski 1.8(120 KM),2.0 (141 KM) in 2.3 (166 KM) in dva dizla 2.0 (120 ali 136 KM)-obakrats310Nm navora. Na voljo nam je bila limuzina 1.8 z bogatejšo opremo in 17-palčnimi platišči, ki sojih nataknili pri Selmarju, ter gumami 215/45-17. Motorje tih in marljiv, le vzgornjem območju vrtljajev postane neprijetno glasen. Vodljivostje odlična, pravtako udobje. Moram priznati, da meje po dolgem času spet presenetil eden od novincev - in to za osnovno ceno od 4,2 milijona tolarjev dalje! KLEPET S SKUPINO TABU Male nore ideje Veliko je glasbenih umetnikov, ki imajo polno glavo idej. Malo je tistih, ki uspejo svoje ideje predstaviti širši množici; velikokrat ostajajo le skrito izražene v kletnih prostorih in zapuščenih stavbah, kjer rastejo in se izpopolnjujejo, vendar namesto hvale doživljajo le graje nejevoljnih sosedov. Najmanj pa je tistih, ki jim uspe preboj iz anonimnosti na velike odre, in med takšne izjeme lahko danes štejemo tudi skupino Tabu. Pet fantov in energično dekle seje združilo, začelo v upanju na uspeh in se s skladbo On prebilo vjavnost. Dobro leto dni za tem je Slovenijo obnorela Dobra vila, izšel je album Tabu In šesterico je bilo slišati povsod. Zdaj se po petih mesecih zatišja Tabu ponovno vrača na koncerte z novo, svežo ploščo Male nore ideje, medtem ko so za svoj prvenec od založbe Menart letos prejeli zlato ploščo. Kljub natrpanemu urniku so si vzeli čas in odgovorili na nekaj vprašanj samo za vas. - Tabuji pravite, da rušite tabuje. V kakšnem smislu? Izgleda, da smo se s tem, ko smo se poimenovali Tabu, obsodili na večno rušenje tabujev. Mogoče jih podiramo z našim pristopom k pop glasbi in s pojavljanjem v medijih ter na nastopih, kjer izžarevamo svež, preprost pristop. - Nina je edina predstavnica nežnejšega spola v bendu; kako fantje shajate z ženskimi hormoni? Resje, da so Ninini hormoni izredno težko obvladljivi, a nimamo nikakršnih problemov, saj smo v skupini enakopravni in se skupaj zabavamo, ščipamo, žgečkamo... - Ste relativno mlada skupina, ki se je hitro povzpela iz anonimnosti v vrh naše glasbene scene. Kaj menite, da je pripomoglo k tako hitremu uspehu? Zahvaliti se moramo dejstvu, da smo bili pravi band ob pravem času na pravem mestu. Naš veliki hit Dobra vila nas je lansiral na vrh lestvic, pomagal pa nam je tudi pristop k sodobni glasbi in seveda živi nastopi, na katerih poslušalcem ponudimo adrenalinski iz- bruh, Nina pa pokaže svoje vokalne sposobnosti. - Smo tik pred izidom vaše nove plošče Male nore ideje. Kaj lahko pričakujemo? Na novi plošči je enajst novih, stilsko precej razgibanih pesmi, podobno kot na prvencu. Skladbe so preproste, nagajive... V bistvu so pesmi nekoliko bolj zrele, saj smo tudi mi kot band postali zrelejši. Verjetno prvo poslušanje daje vtis drugačnosti, mislim pa da so pesmi precej podobne prejšnjim... - Album Tabu je avtorsko izključno vaš. Je tako tudi pri novi plošči? Najbolj smo ponosni na to, da smo sami avtorji vseh skladb. Na tej plošči se je avtorjem pridružila tudi Nina, avtor večine glasbe je Tomaž, končno podobo pa smo izkristalizirali skupaj, saj smo mesec in pol skupaj ustvarjali v Mostarju. Ne smemo pa pozabiti tudi našega producenta Žareta, ki je pomembno vplival na končno podobo plošče. - V vaših besedilih ni utopične vizije sveta, ki je sicer pogosta pri mnogih avtorjih slovenske glasbe. Lahko rečemo, da je vaša popolnoma realna, ali je svet zase in nima zveze z vašim resničnim svetom? Teksti ostajajo preprosti, vsakdanji, brez filozofiranja, nekaj jih je po resničnih dogodkih, nekaj izmišljenih, pač naši - tabu-jevski. - Na radijskih postajah se že vrti vaš Ocean. Bo to vaš novi hit tega poletja? Ja, Ocean že postaja hit poletja, za njega pripravljamo tudi videospot, ki bo prav poseben, stripovski, jeseni pa prihaja nov singl, prav tako s spotom, a zaenkrat še ne vemo, za katero pesem. -Je po vašem mnenju videospot res tista odločilna odskočna deska, ki porine bend naprej? Pri pomanjkanju oddaj o zabavni glasbi na naših televizijah spot niti ni več tako pomemben,je pa res, daje edina možnost, da se vizualno predstaviš, kar pa je zelo pomembno pri popularizaciji benda. - Nismo vas še zasledili na kakšnih festivalih ali natečajih, kot so na primer Ema, Melodije morja in sonca... Kako to? Tu se ne pojavljamo, ker menimo, da ne potrebujemo takšnega pojavljanja. Naš glavni adut so nastopi v živo in videospoti, bi pa bil nastop na teh natečajih tudi neke vrste izziv. - Kako je po vašem mnenju poplačan trud mlade skupine v domačem glasbenem prostoru? Ta trud ni nikoli poplačan. Največje to, da te poslušalci sprejmejo za svojega, in največje zadoščenje je, ko lahko tisto, kar delaš za svoje veselje, deliš z drugimi. - Kaj pa ambicije in vizije prihodnosti? Najprej moramo dobro spromovirati novo ploščo s koncerti po vsej državi, odigrati kak dober koncert na tleh naše bivše skupne države, poskusiti svojo glasbo ponuditi tudi izven naših meja, delati še naprej dobro glasbo ter ostati med popularnimi bandi pri nas. Sploh pa ustvarjati še mnoga leta in si ustvariti ime, ki bo za vedno dalo pečat v slovenski zabavni glasbi. Pogovarjala se je Suzana Milavec IZJAVA Jožefa Černevšek, stanujoča Bočna 50, pošta Gornji Grad, izjavljam, da za dolgove sina Darko-ta Černevška, stanujoč Bočna 50, v nobenem primeru ne odgovarjam. Tabuji še naprej podirajo tabuje... Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z objavljanjem starih poročnih običajev v naših krajih. Zvajanje Šlo je za prvo dejanje ali začetek svatbenih opravil. Fant in dekle sta se "zvadila", kar bi lahko pomenilo tudi, da sta se imela rada in sta se sporazumela za življenjsko zvezo. S tem je "pogirval" (povabil) fant dekle na svoj dom. To je že nakazalo možnost poroke. Tako je bilo le, če je fant dekle že poznal in mu je bila všeč. Če pa fant dekleta ni poznal bliže, je prosil za pomoč katerega od zgovornih sosedov, ki mu je zaupal in ki je dekleta ter njeno hišo dobro poznal. Naloga tega govorca je bila, daje poizvedel, če bi dekle bilo za zakonsko zvezo s fantom. Če je bilo dekle voljno, potem jo je omenjeni posrednik povabil na sestanek s fantom na njegov dom. To prvo srečanje je potekalo zelo posrečeno. Danes bi dejali, da morda smešno. Pa ni bilo tako. V tistih časih ni bilo, kot je danes, ko se mlada enostavno sporazumeta in to v relativno kratkem času. Ko so se torej srečali na fantovem domu, so najprej govorili o vsem drugem, le o poroki ne. Obravnavali so vreme, letino, zdravje v hiši in kot rečemo "hodili okoli vrele kaše". Seveda so v pogovoru sodelovali tudi starši dekleta, vse pa je vodil že omenjeni posrednik. Ko so ugotovili, da bi dekle bilo primerno za nevesto, so se razšli brez vsakega dogovora. To je značilno za tedanje "sramežljivo" približevanje obeh bodočih zakoncev in njunih svojcev. Šli v svate Tokrat so se napovedali prek posrednika na domu neveste ženinovi starši in ženin sam. Navadno je šel na to srečanje le ženinov oče, če pa fant ni imel očeta, je to opravil dober sosed. Ob prihodu na nevestin dom so zbrani spet najprej govorili vse kaj drugega koto poroki. To je spadalo v uvod. Ponavadi so govorili: "Tako Dogajanje ob poroki daleč je do vas, da smo komaj našli hišo. Naj še drugi pridejo, da bomo "povesovali" (se pomenili). S tem so mislili predvsem na nevesto in njene bližje. Ta ob prihodu svatov ni smela biti navzoča. Potem so spet razpletali o gospodarskih vprašanjih in drugih dogajanjih. Vse to seje dogajalo še sto- je. Šele nato sta nevestina starša povabila svate k mizi, ki je bila že pogrnjena, ponudila sta gostom jedačo in pijačo. Če sta starša ponudila tudi kuhan želodec, je to pomenilo, da so v hiši svatov veseli. Če niso ponudili čaja, je bil to znak, da vsa stvar staršema ni bila všeč. V ljudskem jeziku so rekli, "da so dobili rožo na kožo". Na ta način so brez besed povedali marsikaj. V bistvu je na tem srečanju šlo zgolj za spoznavanje in medsebojno ocenjevanje. O poroki še ni bilo govora. Če je kazalo, da so sporazumni za poroko, je sledilo že naslednji dan ponovno srečanje. Bomo nadaljevali. Znanost pred 71 leti V Franciji je izum belinograma pomenil za tiste čase pravo senzacijo. V članku v reviji Življenje in svet (letnik 1931 ) je tole sporočilo o izumu leta: "Že nekaj časa lahko opazuješ v francoskih časopisih slike, ki sicer niso jasne, so pa navadno posnete istega dne, ko so objavljene. Pod njimi pa je zapisano "par belino-gramme". Belinogram je izum francoskega učenjaka Belina. Če hočemo odposlati sliko, moramo imeti oddajno postajo - poseben avto, ki potuje iz kraja v kraj in sprejemno postajo v fotografskem oddelku dnevnika. Recimo, da je avto v Beogradu, kjer se gode važne reči. Fotografi reporterji prinašajo slike v avtomobil, kije zvezan po telefonu z Ljubljano. Odd-ajalec v avtomobilu ovije navadno fotografijo okoli valja oddajnega aparata in pokliče Ljubljano. Tam se odzovejo, oddajalec pretakne stikalo in tako uravna oba aparata, oddajnega in sprejemnega na iste tresljaje, to je, da se oba valja, oni v Beogradu in drugi v Ljubljani vrtita istočasno. Ljubljana začnite: belo in črno! Oddajalec pošlje postopoma vse odtenke teh barv, tako da dobi njegov tovariš v Ljubljani točen načrt. Isti nato zapre oddajno luč, da Ljubljančan ve, kdaj bo pričelo oddajanje. Nato uravna valj, odpre luč in fotografija se začne vrteti pred fotoelektrično celico, ki pretvori fo-tografične vrednosti v električne. Prenos fotografije 10 krat 15 cm velike traja 7 minut. Dogodek, ki je bil pred dvema urama fotografiran v najoddaljenejšem kraju v državi, pride s telefonom in novim izumom v najkrajšem času v časnike. Koje oddajalec uravnal oba aparata na iste tresljaje, je sprejemnik pripravil sprejemni valj. Še prej pa je uredil premikanje svetlega čopiča na svoji barvni lestvici. Ko se prične oddajanje, odpre sprejemni valj, v katerem je navadna fotografska plošča, in ko je prenos končan, jo razvije kakor vsako drugo. Sedaj imajo novi izum dnevniki "Matin," 'I' Intrasigeant" in veliki športni tednik "Match". Ko danes beremo to poročilo, si lahko predstavljamo, daje izum tiste čase pomenil velik napredek predvsem v novinarslvu. Seveda je danes vse to v računalniški tehniki in sploh elektronskih aparatih povsem enostavno in tehnično izpopolnjeno. Pa vendar, če pomislimo, kdaj so prenašali fotografije prek belinograma, lahko občudujemo tehnični napredek tistega davnega časa. Fotografija furmana iz Nazarij. Poslal PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Boga ni nosil na ustnicah, ampak v srcu V nedeljo, 7. julija, se je na kmetiji Roban, Mjubslabemu vremenu, zbralo kar nekaj ljudi iz Solčave in drugod, ki so želeli s pohodom počastiti spomin na Joža Vršnika - Robanovega. Po kratkem kulturnem programu so se pohodniki odpravili od kmetije mimo Robanovega travnika do pianšarije v Robanovem kotu, koder je tudi Robanov Joža največkrat hodil. Pohodniki so so z dobro voljo in pesmijo pregnali slabo vreme iz Robanovega kota (foto: Marko Slapnik) »Bil je suhljat mož, Robanov Joža, prej majhen kot velik,zživahnimi očmi, umirjenimi potezami na obrazu in lepo oblikovanimi rokami. Vse na njem je učinkovalo skladno in tudi njegova pisava je bila taka; možata, izrazita in hkrati šolsko pravilna,« pravi v uvodniku k njegovi knjigi, Preproste zgodbe s solčavskih planin, dr. Zmaga Kumer. Leta 1900seje Joža Vršnik rodil kot najstarejši otrok v Robanovi družini. Šolske izobrazbe ni imel veliko, učila sta ga življenje in narava, ki ji je znal prisluhniti z vsem svojim bitjem, medtem kojè kmetoval, pasel in oskrboval planšarijo v Kotu. Bilje globoko veren, pošten in resnicoljuben. Boga ni nosil na ustnicah, ampak v srcu, svojo vero je živel. Ob njem je človek lahko začutil preprosto vedrino, vseobsegajočo ljubezen do žive in nežive narave. V svoje zvezke je poleg preprostih zgodb in pesmi zapisoval tudi ljudske modrosti in narečne izraze. Če za koga, potem veljajo zanj Cankarjeve besede, da so mu bile tri najvišje vrednote: mati, domovina in Bog. Želja po ohranitvi narave in ljudskega izročila gaje gnala, da seje s pisnimi prispevki oglašal v Planinskem vestniku, Lovcu, Kmečkem glasu ter Glasniku Slovenskega etnografskega drušlva. Javnost je prisluhnila njegovim opozorilom proti nasilju človeka nad naravo, o njem so pisali časopisi, na ljubljanski televiziji pa so o Robanovem Jožu posneli filmski zapis. »Štirje koti kmečke solčavske hiše, bogkovali mizni, pečni, dimni in nečkov kot, so ga vpeljali vživljenje. Štirje koti Solčavskega, Logarski kot, Matkov kot, Tovstovr-ški kotin domači Robanovkot,so predstavljali smisel, ljubezen in prizorišče njegovega dela. Njegove pesmice Kotu so ljubke in dobrodošle kot studenec v Zadnjem travniku v Krofički,« pravi o Jožu in njegovem delu Valent Vider. Robanov Joža je zapustil njegov ljubljeni Kot in svet leta 1973. Pri solčavskem lurističnem drušlvu so se v dogovoru z Robanovimi odločili, da bodo letos začeti spominski pohod nadaljevali tudi v prihodnje z željo, da postane tradicionalen. V planšariji seje kulturni program s petjem solčavskih pevcev in prebiranjem pesmi Robanovega Joža razmahnil v vsesplošno dobro voljo. Pokazalo seje sonce in nagradilo vztrajne pohodnike. Prijetno vzdušje je utrdilo namero, da se pohod izvede tudi prihodnje leto v začetku julija. Marko Slapnik Naša anketa KATERE LEPOTE DOLINE BI JIM POKAZALI? Tokrat smo mimoidočim predlagali, naj si zamislijo situacijo, da jih obiščejo prijatelji iz tujine. Zanimalo nas je, kam bi jih napotili, kaj bi jim v Zgornji Savinjski dolini pokazali, katere lepote in zanimivosti bi jim predstavili? Stanko Puljek, glasbenik: Gosta bi povabil na razstavo v Mozirski gaj, če bi bile rožice še v redu, sicer pa bi ga povabil v Logarsko. Seveda, če bi bilo lepo vreme. Odvisno je tudi od letnega časa. Da bi bila dolina turistično bolj prepoznavna, bi morali turistični delavci narediti eno dobro reklamo in dobro ponudbo. Zamenjati bi bilo treba tudi vodstvo v turistični zvezi. Jana Praprotnik, delavka: Če bi me obiskali prijatelji iz tujine, bi jim pokazala Logarsko dolino ali pa Savinjski gaj. Peljala bi jih na Menino in nato na kosilo na Črnivec. Celo dolino bi jim pokazala. Klemen Šivic, dijak: Najprej bi gotovo popeljal gosta na slap Rinka, kije res lep. Najbrž bi šli tudi v Mozirski gaj, pa v Nazarje. Tam bi si ogledali samostan, grad in muzej v gradu Vrbovec. Veliko je zanimivosti, ki bi sijih lahko še ogledali. Lepota te pokrajine je že dovolj privlačna, da bi si jo ljudje lahko ogledovali. Minka Hrastnik, šivilja: Mislim, da bi si ogledali Savinjski gaj, šli proti Logarski dolini in na Veniše. Mogoče tudi na Mozirsko planino. Jest pa bi jih peljala v Restavracijo Gaj ali na Veniše. Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem STARŠI ZA NAKUP IGRAČ Varovanci vrtca Nazarje, bodoči devetletkami in osemletkarji so se od vrtca poslovili. Slovo! Neradi govorimo o slovesu. Zadnje skupno druženje ob zaključku šolskega leta je prava beseda. UREJA: Nastasja Kotnik KJE? Na Lazah v prelepi okolici in hladni senci v objemu gozdov. ORGANIZATORJI: Starši naših otrok. PONUDBA: Čevapčiči, hrenovke, pijača po izbiri, zabavne igre. VABLJENI: Otroci, ki gredo vjeseni v prvi razred devetletne ali osemletne osnovne šole, njihovi starši in osebje vrtca. REZULTAT: Lepo, nepozabno doživetje, zadovoljni otroci in starši. Otrokom v vrtcu so starši namenili ves izkupiček. Kupili smo nekaj igrač, predlog zanje so dali otroci sami. Starši so ob tem zapisali, da podarjajo za vrtec skromen izkupiček. Toda nam pomeni veliko. Vsem še enkrat iskrena hvala. Otroci in osebje vrtca Nazarje TILEN KOJC IZ VARPOLJA NA SVETOVNEM RIBIŠKEM PRVENSTVU Po sledeh očeta in dedka Ob objavi tega zapisa bo mlada slovenska pionirska in mladinska vrsta športnih ribičev že na intenzivnih pripravah na svetovno prvenstvo v športnem ribolovu v Firencah v Italiji. Slab teden dni privajanja na tamkajšnje tekmovalne razmere, bivanje v kampu in seznanjanje z vodami in ribami v delti reke Arno bo za izbrane predstavnike Slovenije, med katerimi je tudi 14-letni Tilen Kojc iz Varpolja, komaj zadostovalo. Svetovno prvenstvo bo potekalo 22. in 23. julija, naši pa se nadejajo solidnih uvrstitev. Na predtekmovanjih in štirih kvalifikacijskih tekmah v Sloveniji se je Tilen, kot dvakratni regijski prvak, uvrščal na odlična mesta, končno pa na drugo mesto v državni ligi v kategoriji posameznikov. Kot kaže, bo mladi Kojc sledil svojima vzornikoma, očetu Milanu in pokojnemu dedku Milanu, ki sta v Savinjski dolini in Sloveniji veliko storila za razvoj ribiškega športa ter ekologije. Tilen je potegnil prve plavuti iz vode že kot petletni deček, zdaj pa je že pravi maček za resne potege in, kot kaže, dobre uvrstitve na elitnih tekmovanjih v svoji kategoriji. Tekmovanje na reki Arno bo potekalo s plovcem, prvenstveno pa bodo lovili krape, ameriške somiče in ciplje, ki so pogosti v delti reke in Sredozemskem morju. Način ribolova je podoben kot pri nas: na določen čas, po tehtanju vrnejo ves uplen v reko. Naši mladi reprezentanci in še posebej Tilnu Kojcu zaželimo dober poteg in kar najboljšo uvrstitev! Predstavljamo vam novo slovensko skupinoLuna-park,kitrenut-nosnemasvoj prvenec. Lunapark je energičen band nabit s pozitivno agresijo. S svojimi eksplozivnimi nastopi sproščajo svojo energijo, kljub temu pa ohranjajo lepoto in melodičnost skladb. Svojevrsten pristop in nastop usmerjajo k prepoznavnosti skupine, s svo-jimi skladbami pa se gibljejo med mainstreamom in nu-metalom. Začetki skupine segajo v leto 2000, pomemben preobrat pa je povzročila agencija Uran, koje skupino prevzela pod svoje okrilje. Skupina Lunapark končuje svoj novi album v studiu China town, v sodelovanju s producentom Tonijem Jurijem. Lunapark so: Apolonija (vokal), Maljaž (bas), Mark (kitara) in Tomaž (bobni). Po navedbah ameriške glasbene revije Rolling Slone je U2 na vrhu seznama zaslužkaijev. Irska četverica je s turnejami, posnetki in izdajo plošč v letu 2001 zaslužila 61,9 milijona dolarjev, kar je več kot so zaslužili raper Dr. Dre (51,9 milijona dolarjev), skupini The Beatles (47,9 milijona dolarjev) in Dave Matthews Band (43,4 milijona dolarjev) ter Madonna (40,8 milijona dolarjev). Na lestvici največjih zaslužkarjevjim sledijo Master P. (36 milijonov dolarjev), Carlos Santana (32,7 milijona dolarjev), N'Sync (26,5 milijona dolarjev), Aerosmith (24,2 milijona dolarjev) in Sting (24 milijonov dolarjev). Nogometna mrzlica je zajela tudi WEST-LIFE! Na dobrodelnem nogometnem turnirju v Londonu so zaigrali pod imenom SOCCER SIX in premagali konkurecčno ekipo, ki so jo sestavljali Mis-Teeq, Rod Stewart in Atomic kitten. Oboževalci Osame bin Ladna niso navdušeni nad novim Eminemovim videospotom, kjer se raper norčuje iz znanega terorista. Eminem sije po feministkah in homoseksualcih našel nove sovražnike: privržence teroristične organizacije Al-Kaede in njenega voditelja Osame bin Ladna. Beli raper se v svojem najnovejšem videospotu za single Without Me namreč preobleče v Osamo bin Ladna, ki se na koncu preda z mahanjem bele zastavice. Eminem je sedaj prejel več grozilnih pisem in grožnje s smrtjojemlje zelo resno. Viri poročajo: "Najel je še več telesnih stražarjev in dal poostriti varnostni sistem v svoji hiši. Sestal seje celo s strokovnjakom za terorizem." NOGOMETNI KLUB ERA ŠMARTNO OB PAKI Kljub nekaterim težavam optimistično v novo sezono Igralci prvoligaša Ere iz Šmartnega ob Paki so zaključili poletnicikluspripravnanovosezono.ki se zanje prične že danes,sl. krogom Sunobil lige in pomembno tekmo za Bežigradom. Po besedah pomočnika trenerja Rajka Rudnika so priprave potekale dobro in po zastavljenem programu, ne najboljši rezultati v zaključku pripravljalnega obdobja pa so predvsem posledica težkih nog od napornih kondicijskih priprav. Po zaključku lanske sezone je moštvo iz kraja ob Paki zapustilo deset igralcev, kar je, kljub nekaterim novim okrepitvam, pustilo v ekipi precejšnjo vrzel. Novi člani kluba so postati Bunc, kije prišel iz Čakovca, bivša Muraša Blatnik in Prednik, okrepitev v konici napada AnteŠimundža iz Aluminija ter Rupnik iz izraelskega Hapoela in Stoisavljevič iz avstrijskega Wolsberga. Priprave z dokaj spremenjeno ekipo so se pričele v začetku junija v Šmartnem, višinske, kondicijske vadbe pa so igralci opravili na terenih smučišč na Kopah. Prav slednje so odlično uspele, saj sojih fantje prestali brez večjih fizičnih težav in karje najpomembnejše, brez poškodb. Žal pa to ne moremo reči po zadnji pripravljalnitekmi vCelju, kjer sojo skupili kar trije ključni obrambni igralci intakotrenerju Bloudku povzročili nemalo težav pred današnjo prvo tekmo jesenskega dela prvenstva. Zastavljeni cilji v nogometnem klubu Era so jasni: v državnem prvenstvu ligeSi.mobil uvrstitevvsredino razpre- delnice, kaj več pa si obetajo od pokala. Seveda bo za dosego teh ciljev potrebna kompaktna in uigrana ekipa, kjer bo najbrž ključnega pomena še kakšna dodatna okrepitev. Franjo Pukart ODPRTO PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V TENISU Pri rekreativcih Vezočnik, med veterani pa Weiss Prizadevni člani športnega društva Mladost z Rečice ob Savinji so v obnovljenem teniškem parku organizirali 4. odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline vtenisu za rekreativce in veterane. Med slednjimi je največ teniškega znanja pokazal domačin Andrej Weiss, Franjo Vezočnik z Ljubnega pa je s svojo konkurenco opravil med rekreativci. REVIJA SMUČARSKIH SKOKOV V VELENJU V ospredju naši bronasti olimpijci, dober tudi Piki Tako petkova 16. nočna tekma za rudarsko svetilko kot sobotna za pokal Gorenja sta v prekrasnem skakalnem centru ob velenjskem gradu odlično uspeli. Glavni akterji prireditve so bili naši bronasti olimpijski orli z Robertom Kranjecem na čelu, ki je z dvema zmagama postal skupni zmagovalec revije in je z naskokom prevzel vodstvo v poletnem celinskem pokalu. Zadnji junijski teden je na Rečico privabil 32 rekreativnih tenisačev in 16 veteranov, ki so se med seboj pomerili po že ustaljenem tekmovalnem sistemu. Čeprav je prvi planirani tekmovalni dan v petek zaradi močnega deževja odpadel, je organizatorjem vseeno uspelo izpeljati turnir nemoteno do konca. V močnejši in številčnejši konkurenci rekreativcev je v polfinalu Vezočnik premagal Ocvirka, Jure Marjanovič pa se je v finale uvrstil brez boja, saj se njegov nasprotnik polfinalne tekme ni udeležil. Veliki finale je bil nato izredno zanimiv. Mlajši Jure je izredno dobro odigral prvi in začetek drugega seta, v nadaljevanju pa seje Franjo čudežno pobral in s svojimi izkušnjami preobrnil rezultat v svojo korist. S tem si je priigral svoj prvi naslov najboljšega rekreativca Zgornje Savinjske doline, drugo mesto je osvojil Jure Marjanovič, tretje pa je pripadlo Andreju Ocvirku. V kategoriji veteranov je v prvi polfinalni tekmi Weiss premagal Drofelnika, v drugi pa je imel Er-menc več športne sreče od Rosen-steina. Mali tinaie je z zmago nad Drofelnikom pripadel Miranu Ro-sensteinu, v velikem finalu pa je stari teniški lisjak Andrej Weiss dokaj gladko premagal Mirana Er-menca in si priboril veliki pokal zmagovalca v veteranski kategoriji- Franjo Pukart Uvodni tekmi za poletni celinski pokal sta v Velenje privabili kar 90 skakalcev iz 17 držav, ki so se med seboj pomerili na dveh nočnih preizkušnjah. Ni ravno običajno, daje po dveh tekmah vrstni red na prvih štirih mestih popolnoma enak, tokrat pa seje to zgodilo in v ospredju so bili prav vsi naši bronasti fantje z zadnjih olimpijskih iger. To potrjuje,dasodobroformozadržali tudi za začetek poletnega ciklusa. Najboljši tuji tekmovalec je bil v obeh primerih vsem dobro znani Japonec Kazujoši Funaki, ki pa je imel na velenjski napravi precejtežavzdoskokom in prav ta zadnja faza skoka muje onemogočila, da bi se povzpel na zmagovalne stopničke. Rezultati 16. nočne tekme za radarsko svetilko: 1. Robert Kranjec (91,0/ 91,0 m) 253,0, 2. Primož Peterka (89,0/89,5 m) 248,0,3. Damjan Fras (89,5/90,5 m) 245,5,4. Peter Žonta (89,5/90,5 m) 243,0,5. Jure Radelj (90,5/86,5 m) 242,0, Rok Benkovič (87,0/89,5 m) 242,0točk. Rezultati za pokal Gorenja: 1. Robert Kranjec (91,0/90,5 m) 249,5, 2. Primož Peterka (88,5/88,5 m) 246,5, 3. Damjan Fras (84,5/91,0 m) 242,5, 4. Peter Žonta (86,5/89,0 m) 239,0 točk, 5. Kazujoši Funaki (86,0/90,5 m) 237,0točk. Na tekmi za pokal Gorenja seje v močni konkurenci vfinalno serijo prebil tudi mladi up ljubenskega skakanja Primož Piki, ki je z 21. mestom dosegel lep uspeh in pustil za sabo vrsto svojih kolegov iz reprezentance. Franjo Pukart O TEKMOVANJE V SPRETNOSTNEM JAHANJU IN VOŽNJI Z DVOVPREGO NA VENIŠAH Veliko spretnosti, športnega znanja in konjeniške kulture Prvo od štirih konjeniških tekem za pokal Slovenije vspretnostnem jahanju in vožnji z dvovprego so minulo nedeljo uspešno izvedli člani Konjeniškega kluba Veniše in Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Za nagrade seje potegovalo petnajst voznikov in sovoznikov na tekmovalnih dvovprežnih vozovih ter nekaj manj samostojnih Drugouvrščena ekipa v spretnostni vožnji z dvovprego: Anton in Peter Puncer iz Lok, člana KD Zgornje Savinjske doline Igor Šalamun, član KK Veniše, je s svojim haflingerjem zasluženo zmagal in prejel pokal za prvo mesto Takole se je z Diano ujela Monika in požela aplavz gledalcev tekmovalk in tekmovalcev na konjih. Zanimivo prireditev si je ogledalo kakšnih sto petdeset obiskovalcev, tekmovanje pa je potekalo brez težav in poškodb. Zanimive predstave na zelenem tepihu so izvajali tekmovalci s svojimi čudovitimi konji tako, da so jezdili oziroma vozili v parih med različnimi ovirami na določen čas. Šestnajst ovir je bilo potrebno prevoziti v 418 sekundah, po možnosti brez kazenskih točk. Premagati je bilo potrebno tesne labirinte, ozka vratca, serpentine, atraktivni preskok vodne ovire, prenašati žogo idr. Ker je čas priganjal vse Kljub spoštljivim letom si je Ivan Rakun skupaj z vnukom Urošem privozil zelo dobro osmo mesto tekmovalce, je bilo tekmovanje napeto in zanimivo. Pri samostojnih jezdecih so prišle do izraza spretnost, hitrost in natančnost, pri dvovpregih pa sodelovanje voznika in sovoznika ter para konjev. Domala vsi nastopajoči so izkazali veliko mero spretnosti,športnega znanja in konjeniške kulture, paša za oči pa so bili čudoviti konji ter vozovi. Med tekmovalci v spretnostnem jahanju so se na prva tri mesta uvrstili: 1. Igor Šalamun, 2. Matic Plešnik in 3. Janez Češnovar. V spretnostni vožnji z dvovprego pa so slavili: 1. Branko Lešer in Andrej Pišek z Mišo in Zoro (KD Celje), 2. Anton Puncer in Peter Puncer z Dodijem in Diano (KD Zgornja Savinjska dolina) in 3. Bogdan Rener in Mitja Mohorčič z lipicancema Gaentano 29 in Trompeto 39 (Kobilarna Lipica). Tekst in fotografije: Jože Miklavc REKREACIJSKI CENTER LAZE PRI KOKARJAH Vse bližje končni podobi 2. DAN ŠPORTA IN ZABAVE ŽEKOVEC 2002 Združili prijetno s koristnim Člani športne sekcije Žekovec so konec prejšnjega tedna organizirali 2. dan športa in zabave v svojem kraju. Dvodnevna prireditev odprtega tipa je na lepo urejeno asfaltno igrišče privabila tako staro in mlado, kjer so se v soboto dopoldan najprej preizkusili otroci v spretnostnem rolanju, popoldne sta bila odigrana turnirja v ženski in moški odbojki, v nedeljo pa se je na turnirju v malem nogometu pomerilo kar 16 ekip. Športniki, taborniki in gasilci iz krajevne skupnosti Kokarje na Lazah postopoma zaključujejo urejanje rekreacijskih površin in izgradnjo športnih igrišč za rokomet, košarko in mali nogomet (poleg že urejenega velikega igrišča s travnato površino za nogomet). Člani PGD Gorica ob Dreti so pred dnevi postavili leseno konstrukcijo za pomožne prostore za izvajanje prireditev. Predsednik gasilskega društva Aleš Boršnak je ob tej priložnosti dejal, da si krajani Potoka, Lačje vasi in Kokarij v zadnjih letih vse bolj prizadevajo, da bi s skupnimi močmi ustvarili boljše pogoje za življenje in omogočili mladim, da bodo imeli možnosti za razvedrilo ter športno udejstvovanje. Člani PGD Gorica bodo na Lazah pridobili prostor za različne prireditve, ki pa bo lahko seveda služil tudi različnim drugim namenom širšega okolja. Načrtujejo, da bodo dela, skupaj z asfaltiranjem igrišča, zaključena do letošnjega občinskega praznika Občine Nazarje. Organizatorji se zavedajo pomanjkanja tovrstnih prireditev v dolini, zato vsodelovanju z italijanskim lastnikom Golt načrtujejo že nove projekte. Prostor, kjer je zgrajeno igrišče, se v zimskem času uporablja kot parkirišče smučarskega centra in samo ob dobrem sodelovanju lahko resnično združiš prijetno s koristnim, kar prizadevnim članom domače športne sekcije lepo uspeva. Najprej se je 22 otrok na rolarjih preizkusilo v kvalifikacijski vožnji na čas, najboljših pet v vsaki kategoriji pa še v paralelnem slalomu, prirejenem prav za to zvrst športa. Po zanimivih in napetih vožnjah na izpadanje so postali zmagovalci: predšolski dečki: Luka Šinkovec (Gornji Grad), predšolske deklice: Lucija Rose (Mozirje), osnovnošolski dečki: Patrik Rose (Mozirje), osnovnošolske deklice: Tamara Zidar (Žekovec). Tudi turnirja v odbojki sta bila zelo zanimiva, še bolj pa so bile mamljive Na igrišču v Žekovcu so se najprej pomerili najmlajši na rolarjih (foto: Ciril M. Sem) praktične nagrade za najboljšega igralca in igralko. V ženski konkurenci so prvo mesto osvojile Pupike iz Lepe Njive, druge so bile Ivekove Jebe iz Lok, tretje mesto pa so si priigrale Trnavčanke. Med moškimi ekipamije prav tako zmagala Lepa Njiva, Rožnik je osvojil drugo, domači Žekovec pa tretje mesto. Nedelja je bila vznamenju malega nogometa, saj seje turnirja udeležilo kar 16 ekip iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Po »knock out« sistemu sta se do malega finala prebili ekipi Nazaret bara in Petra bara, veliki finale pa je pripadel baru Grabenček iz Mozirja in turistom iz Nazarij. Tako mali kot veliki finale so odločali dodatni kazenski streli, kjer so bili za tretje mesto uspešnejši igralci Skokovega Nazaret bara, vratar Krajner pa je bil ključna oseba zmagovalne ekipe nazorskih turistov. Po besedah vodje prireditve Bojana Napotnika ljudje takšne prireditve potrebujejo in v Žekovcu bodo storili vse, da bo prireditev ostala tradicionalna. Veliko mu pomeni dobro sodelovanje s podjetjem Golte Slovenija, za uspešno organizacijo 2. dneva športa pa se zahvaljuje vsem pokroviteljem in Občini Mozirje, kije prevzela glavno pokroviteljstvo prireditve. Franjo Pukart Jože Miklavc Pri urejanju rekreacijskega centra na Lazah družbeno sodelujejo športniki, taborniki in gasilci (foto: Jože Miklavc) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD na w § w • V močnem dežju najpreciznejši Trogar Gornjegrajski strelci so v okviru tamkajšnjega občinskega praznika v torek, 25. junija, organizirali množično strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Kljub dežju in hudim nalivom v času tekme se je na strelišču v Zagradišču zbralo kar 33 strelcev, ki so sestavili devet ekip. V konkurenci posameznikov je bil najboljši Tomaž Trogar, kije nastrel-jal 82 krogov, tri kroge manj pa sta uspela doseči drugouvrščeni Janez Železnik in tretjeuvrščeni Ciril Kolar. V ekipni konkurencije z 208 krogi zmagala ekipa Teksas iz Nove Štifte vsestavi: Ivko Poličnik, Marjan Kaker in Henrik Strnad. Z enakim številom krogov je drugo mesto zasedla ekipa Lovci Gornji Grad, tretje mesto pa je z 200 krogi pripadlo ekipi Strelci Gornji Grad. n LOKOSTRELSTVO Nov evropski rekord Aleksandra Ošepa V nedeljo se je iz Italije vrnila slovenska mladinska lokostrelska reprezentanca. V naši elitni vrsti je v konkurenci kadetov nastopil tudi Aleksander Ošep, ki je v skupni razvrstitvi evropskega pokala zasedel 2. mesto, na zadnjem tumiiju pa 3. mesto. V ekipni konkurenci je Slovenija osvojila prvo mesto, v predtekmovanju pa je Aleksander Ošep izenačil evropski rekord 1.356 krogov in s 353 krogi postavil nov rekord na 30 metrov. Nekateri mozirski lokostrelci so se medtem udeležili turnirja za slovenski pokal v disciplini poljsko lokostrelstvo na 12+12 tarč, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani. Uvrstitve: 1. Bernarda Perhač Zemljak 338 krogov, 1. Primož Perhač (314 krogov), 1. Dušan Perhač (341 krogov), 2. Janja Perhač (201 krog), 6. Miran Borštner(312 krogov). DP VOZNIKI Z OBMOČJA POLICIJSKE POSTAJE MOZIRJE GLEDE VINJENOSTI KREPKO PRESEGAJO SLOVENSKO POVPREČJE Policisti bodo ukrepali še ostreje Večina voznikov je prepričanih, da jih policisti na cesti ustavljajo kot možne kršitelje uzakonjenih predpisov, saj je drugače težko pojasniti sistem, v katerem so obravnavani "kar tako", ne da bi storili prekršek ali kako drugače ogrožali varnost v cestnem prometu. Policisti so seveda prepričani, da ima tudi ustavljanje "kar tako" svoj namen, navsezadnje ima naša policija, kot evropske, pooblastilo neomejenega ustavljanja. Ni malo voznikov, ki so prepričani, da ravna policija po metodi najmanjšega odpora, kar bi v praksi pomenilo, da diha za ovratnik voznikom, ki se "spozabijo" le občasno, pred težjimi kršitelji, ki dnevno ogrožajo svojo in varnost drugih udeležencev v prometu in so nemalokrat tudi konfliktne osebe, pa si preprosto zatiska oči. "Za ljudi je to področje izredno občutljivo in povsem razumljivaje njihova želja, da prenehamo ustavljati brez razloga in se posvetimo kritičnim odsekom cest. Delo na področju prometa je zakonsko določeno in usmerjeno v izvajanje ukrepov in ugotavljanje kršitev, ki so vzroki prometnih nesreč. Glavni cilj policije je zmanjšati število mrtvih na cestah za štiri odstotke. 65 odstotkov vseh ukrepov mora biti izvedenih na področjih hitrosti, alkohola, uporabe varnostnega pasa in čelad," pravi Iztok Pinter, komandir mozirske policijske postaje. V letošnjih prvih petih mesecih so mozirski policisti obravnavali 70 prometnih nesreč, od tega se jih je 21 zgodilo zaradi prekoračene hitrosti. V 17 primerih so policisti kot vzrok nesreče ugotovili nepravilno stran in smer vožnje, v šestih primerih pa so vozniki povzročili nesrečo zaradi nepravilnega prehitevanja. "Med sekundarnimi vzroki nezgod ima zelo pomembno vlogo tudi alkohol, saj je bilo med povzročitelji nezgod kar 13,11 odstotkov alkoholiziranih. Vsi skupaj bi se morali zamisliti nad izredno visokim odstotkom, saj je eden od ciljev generalne policijske uprave, da bi višina alkoholiziranosti ne presegla 8,5 odstotkov. Na PP Mozirje tega cilja ne moremo doseči," ugotavlja nič kaj spodbudno stanje na zgornjesavinjskih cestah Pinter. Zaradi takšnega stanja bodo mozirski policisti ukrepali še odločneje in na podlagi opravljenih analiz poostrili nadzor na problematičnih odsekih. "Delo poteka zelo načrtno in usmerjeno," zagotavlja Pinter, ki se seveda strinja s pripombo, da voznike najbolj žulijo radarske kontrole. "Naša naloga je na odsekih, kjer se pojavljajo kršitve, preprečevati nezgode. Če bi želeli biti povsod, bi postala zelena Zgornja Savinjs- ka plava dolina. Za kaj takega ni potrebe in tudi občani si verjetno tega ne želijo." Policija je že večkrat zavrnila očitke, da kaznujejo zaradi polnjenja državnega proračuna. "Če bi šli po sistemu polnjenja proračuna, bi policiste pošiljali na mesta, kjer bi v najkrajšem času največ "pokasirali". V tem primeru bi država namenila milijone za nakup radarjev in pričakovala, da jih uporabljamo kar naprej, ker je to zelo dobičkonosna naprava," je prepričan Pinter. Zaradi učinkovitosti pri kontroli alkohola ali hitrosti morajo imeti policisti možnost, da brez napovedi kontrolirajo voznike. Vsak voznik se mora zavedati, da ga lahko policist ustavi kadar koli, kar naj bi povečalo pazljivost oziroma zmanjševalo možnost nezgod. Naloga policistov na cestah je povsem jasna. Dolžni so zagotavljati varnost in samo nenapovedano preverjanje voznikov zagotavlja optimalno opravljanje z zakonom predpisanih zadolžitev. Savinjčan Tudi ustavljanje “kar tako” ima svoj namen, zagotavljajo policisti (foto: Savinjčan) KINO NAZARJE Sobota, 13.7. ob 20.00 in nedelja, 14.7, ob 17.00 40 DNI IN 40 NOČI ■ romantična komedija Režija: Michael Lehmann Vloge: Josh Hartnett, Shannyn Sossamon, Monet Maz Maggie Gyllenhaal KINO MOZIRJE Sobota, 13.7 ob 20.30 in nedelja, 14.7. ob 19.00: VOJNA ZVEZD 2 (NAPAD KLONOV)-znanstvenofant. Režija: George Lucas Vloge: Ewan McGregor, Hayden Christensen VOJNA ZVEZD 2 Najnovejše poglavje Lucasove sage, Vojna zvezd II, Napad k ajac aHHj ; nov,sedog- t let po dogodkih Epizode 1 Grozeča prikazen. V Republiki še vedno vlada kaotično stanje. Separatistično gibanje,vkat-erega je vključeno na stotine planetov in mogočnih zaveznikov, predstavlja novo grožnjo za galaksijo, ki seji ne more zoperstaviti niti jedi. Te poteze, kijih je dolgo načrtovala še nerazkrita, mogočna do začetka Vojne s kloni - in začetka konca Republike. 40 DNI IN 40 NOCI Čedni, malce čez dvajset star moški, zaposlen v podjetju, strani, se spušča v avanture, ki pa mu ne prinesejo zadovoljstva. Potem pa se mu zazdi, da je našel zdravilo za svoje težave - postil se bo, 40 dni brez kakršnegakoli seksa. Najprej se njegova nova disciplina kar dobro izkaže, a vse se poruši, ko sreča dekle svojih sanj - Erico, zapeljivo in poduhovljeno. ZVEZDE IN ŠPORT DEVICA: V skladu z vašim načinom življenja, se tudi všportu navdušujete za discipline, kjer prevladuje tehnična natančnost. Uspeli bi vjudu. Ni potrebno poudariti, kako bi bila takšna aktivnost pomembna za krepitev vašega zatajenega duha. TEHTNICA: Čeprav mnogi mislijo drugače, tudi vaše znamenje kaže določeno mero agresije, samo da vaša agresivnost ni brutalna, ampak je v obliki energije pod trdno kontrolo stila. Prav to so kvalitete, ki prevladujejo pri sabljanju. OVEN: Ste pravi strokovnjak za atletske discipline, posebno za tiste, ki od vas zahtevajo izjemne psihofizične napore. To še ne pomeni, da se morde omejiti na skakanje, tekanje ali metanje diska. Boks in rokoborba sta ravno tako zmagovalni disciplini, skozi katere lahko kanalizirate svojo odvečno energijo. BIK: Sodite med osebe, ki so obdarjene z izjemnimi psihofizičnimi kvalitetami in stabilnostjo, tako da bi lahko dosegli opazne rezultate v disciplinah, ki zahtevajo moč in vzdržljivost, kakor na primer maraton, potapljanje ali pa kolesarstvo. ŠKORPIJON: Niste velik ljubitelj športa, pravtako kot niste navdušeni nad mlačnimi disciplinami. Dobre rezultate lahko dosežete v borbenih veščinah, najbolje v rokoborbi, kjer bi lahko izkoristili agresivnost, hladnokrvnost in intuicijo, najbolj značilne linije vašega znamenja. STRELEC: Močne mišice vam dajejo možnost, da se vidite v atletskih panogah, še posebno, če se opredelite za tek, skakanje v daljavo ali s palico, kjer lahko v polni meri izkoristite svoje nožne mišice. Obetajo se vam dobri rezultati tudi v jahanju. Če bi streljali z lokom, bi izgledali prav veličastno. DVOJČKA: Žal niste rojeni za športne aktivnosti, ki zahtevajo napor, če pa ste kljub vsemu izpostavljeni daljšemu naporu, morate uživati kakršna koli stimulativna sredslva, katera bi vam ublažila utrujenost. Za vasje najprimernejše jadranje, kolesarjenje ali tek na kratke proge. KOZOROG: Ker ste pripravljeni prenesti kakršne koli fizične napore in nikoli ne priznate poraza, ste tudi odločeni, da se borite do poslednjega diha, da bi zmagali. Če ste pripravljeni na to, potem ne obstaja nobena športna panoga, v kateri ne bi dosegli uspeha. RAK: Če vas kljub Lunarni lenosti privlači šport, potem se odločite za športno disciplino, kjer fizični napor nadomestita gracioznost in harmonija gibov. Zato je gimnastika področje, kjer se lahko izkažete. Lahko se poskusite tudi v plavanju in sabljanju. LEV: Ste znamenje, ki sije pripravljeno zlomiti vrat, da bi se dokazalo in tudi uspe- lo. Zato si lahko predstavljate, da se nahajate na prečudovitem bazenu z visoko skakalnico, pod vami je množica ljudi in vi skočite. Lahko se poskusite tudi v jahanju ali drugih individualnih športih. VODNAR: Če ste v vsakodnevnem življenju vezani na ekipno delo, potem ste tudi v športu rojeni za ekipne discipline. Ker imate dobro razvito reakcijsko odzivnost, lahko uspete v hitrih akcijah in nepričakovanih napadih. Lahko se poskusite v atletiki, posebno v skoku s palico. RIBI: Dejstvo, daje plavanje vaš šport, vam morda izgleda banalno, vendar ne pozabite, daje plavanje najpopolnejša oblika športnega delovanja, kakor je tudi vaš znaktisti, ki zapira celoten zodiakalen krog. Če lahko premagate vašo lenobo, se lahko posvete modernemu peteroboju. AKCIJA POPISOVANJA ODVRŽENIH AVTOMOBILOV Vzgojno je samo, kadar žepu Gozdarji se poleg rednega dela v gozdovih dnevno srečujejo s starimi odvrženimi avtomobili, ki so jim lastniki namesto odvoza na primemo deponijo namenili zadnje domovanje ob gozdnih cestah in kolovozih. Vztrajnejši svoje odslužene avtomobile odvlečejo globoko v gozd, kar je nemalokrat povezano z večjimi stroški kot v predvidenem postopku, kar pa jih očitno ne moli, saj so gozdovi dobesedno posejani z odsluženo pločevino. "Tako zelo, da postaja dejansko moteče," ugotavlja Damjan Jevšnik z območne enote zavoda za gozdove. Splošna raven ekološke osveščenosti ljudi je sicer v porastu, kar pa nikakor ne zmanjšuje dejstva, da smo miselno še vedno precej globoko v vključeni rajonski policisti, vendarje ne-malokrattežko ugotoviti zadnjega lastnika, saj so vozila uničena in številke odstranjene. V šestih mesecih smo napisali šest poročil, vendar gre za več vozil. Konkretno je mozirska občinska uprava izdala eno odločbo za odsiran- Z dveh zapuščenih vozil so bile serijske številke izrezane (foto: Ciril M. Sem) balkanskih manirah. Nazorski gozdarji so skupaj s policijo in pristojnimi inšpekcijami sprožili akcijo popisovanja odsluženih avtomobilov, z namenom, da se najde zadnjega lastnika, kije vozilo dolžan odstraniti oziroma stori to na njegove stroške pristojna služba. Na območju nazorske območne enote je bilo evidentiranih kar 27 večjih avtomobilskih pokopališč, od tega v krajevni enoti Luče 6, v krajevni enoti Ljubno 4, krajevni enoti Gornji Grad 9 in v krajevni enoti Nazarje 8. Seznam je pripravil Jože Jeraj in ga medtem že dopolnil, kar pomeni, da so vse vzgojne besede in preventivni ukrepi prazno mlatenje slame. Očitno zaleže samo konkretna kazen, in kerjeza ugotovitev zadnjega lastnika avtomobila pristojna policija, smo o konkretnih izsledkih povprašali komandirja PP Mozirje Iztoka Pinterja. "V akcijo so bili poleg omenjenih vk-Ijučenitudi pristojni občinski organi. Gre za stalno nalogo policije, v katero so itevzapuščenega avtomobila. Če last-nikodločbeneboizvršilvpredpisanem času, bo to na njegove stroške opravilo pristojno podjetje. Največji učinek je dosežen, če policist, kljub poročilu, zadnjega lastnika opozori. Prava beseda ob pravem času največ zaleže," je prepričan Pinter. Lepprimerjeobčina Gornji Grad, kjer so pred časom s skupno akcijo lastnikov vozil in občino z delitvijo stroškov odstranili kar 59 odsluženih vozil. Torej tudi s sredstvi davkoplačevalcev, ki jim ekološka vprašanja niso povsem deveta skrb. Del nevšečnostisosizvsebino odloka, ki ureja to področje, naprtile občine same, dejstvo pa je, da lahko po zakonu o varslvu naravnega okolja kršitelje samostojno preganjata tudi okoljska in gozdarska inšpekcija. Več kotočitnoje, da opozorila in opominjanja ne zaležejo, torej ostane sankcioniranje, saj se večina le v tem primeru zave, dajetreba uzakonjen red spoštovati. Savinjčan N A 'z A R J E OBČINA NAZARJE V skladu z določili Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 26/95 in 31/979 objavlja Občina Nazarje RAZPIS za oddajo neprofitnega stanovanja v najem I. Predmet razpisa Oddaja enega neprofitnega stanovanja v najem v stanovanjskem bloku -Zadrečka cesta 17. Velikost stanovanja je 45,44 m2. Predpisana najemnina za stanovanje za mesecjunij 2002 znaša 491 SIT/ m2. II. Natečajni pogoji 1. Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju občine Nazaije in na tem območju tudi dejansko bivajo. 2. Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom gibali nad mejo, kijih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu. - da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, v letu pred razpisom,ni presegel naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačovdržavi. -za enega člana gospodinjstva 80% -za dva člana gospodinjstva 50% - za tri člane gospodinjstva 20% -za štiri člane gospodinjstva 5% -za petali več članov gospodinjstva največ do povprečne plačevdržavi inje v letu 2001 znašala 134.856,00 SIT. 3. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki in solastniki stanovanj, ki sostanovanjeodkupili skladnozdoločili stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki stanovanj alistanovanjske hiše. Na razpisuza oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavilve stanovanjskega zakona že dodeljeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. III. Natečajni postopek Rok za oddajo vlog za najem stanovanja je 15 dni po objavi razpisa. Vloge bo sprejemala Občina Nazaije, Savinjska cesta 4, Nazaije vsak delovni dan v času poslovnih ur Občinske uprave. Vloga mora vsebovati naslednje podatke oz. potrdila: - vlogo z opisom stanovanjskih razmer, - potrdilo o družinski skupnosti, - potrdilo o premoženjskem stanju, - potrdilo o državljanstvu za vse družinske člane, - potrdilo o neto osebnih prejemkih za vse družinske člane za preteklo leto - najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva udeleženec, -izvid in mnenje pristojne komisije ZPIZ, če gre za invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in deloalidružinozmladoletnimotrokom,ki ima zmerno,težjoalitežko duševno ali telesno molnjo. IV. Splošne določbe Občina Nazaije bo na enak način kot razpis objavila ime upravičenca do neprofitnega stanovanja. Udeleženci razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste pritožijo na Občinski svet Občine Nazarje. Najemno pogodbo za uporabo neprofitnega stanovanja bo izbrani upravičenec sklenil za nedoločen čas z lastnikom stanovanja - Občino Nazaije. Občina Nazarje Kdor sprejme ponudbo življenja, potuje z njim do večera in zvečer kot otrok, utrujen od igre, v naročju zemlje sladko zaspi. ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame in stare mame Olge DETMAR (1935-2002) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvalajožetu za lep govor, župniku Pušenjaku za pogrebno mašo ter dr. Kramerjevi in patronažni službi iz Nazarij- Žalujoči vsi njeni Kruta resnica ms je prizadela, da usoda nemila Vas nam je vzela, hvala za vse, kar ste storili za nas, pogrešali bomo Vas slednji čas. (R.Tkavc) V SLOVO Antonu MLINERJU po domače Kovačevemu iz Home (1922-2002) Iskrena zahvala vsem, ki ste pospremili našega dragega ata k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za maše ter izrekli ustno sožalje. Zahvalili bi se dr. Širkotu, medicinkama Darji in Marti, zdravstvenemu osebju nevrološkega odd. bolnice Celje in osebju pljučnega odd. bolnice Topolšica za zdravljenje. Hvala g. župniku Luknerju za vse obiske na domu in poslovilno mašo, govornikoma, bočkim pevcem in pobreškim gasilcem. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Utihnil je tvoj glas ostalo tvoje je srce ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznavanje, da se ne vrneš več. Brez slovesa tiho in mirno od nas si odšel vedno v srcih boš naših živel, usoda močnejša od življenja je bila, zato mirno počivaj kjer ni več gorja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta Ludvika ŠTRUKLJA iz Šmartnega ob Dreti (21.8.1933-23.6.2002) Iskreno se zahvaljujemo družinama Govek, družinama Goltnik iz Nazarij in Šmihela, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, dr. Kramerjevi, patru Mirku in gospodu Evgenu za izrečene poslovilne besede, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, nas tolažili, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Janku za lepo opravljen obred in sveto mašo, ministrantom, pevcem in organistu. Andreju za odigrano tišino, gospe Mariji za besede slovesa, zastavonošem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, stare mame, prababice, sestre, svakinje in tete Katarine HRIBERNIK roj. KRUMPAČNIK (3.11.1910-13.6.2002) se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Sirku zadolgoletno zdravljenje, sestri Sonji Robnik za nesebično pomoč in lajšanje bolečin, za pomoč v najtežjih trenutkih sestri Nataši Zdolšek, pa tudi dr. Andreji Pečnik. Zahvaljujemo se g. župniku Luknerju, g. Florjancu, g. Grudniku, ge. Faganel, praporščaku, gasilcem, pogrebni službi Morana za opravljen pogreb. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom pa se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ji pomagali polepšati dneve v njeni dolgoletni bolezni. Žalujoča hčerka Ivica z družino Bodi tako dober in pojej vse to! Pokvaril se je zamrzovalnik! Presenetila bi jo... Jaka dela prizidek k hiši mladi Meliti. Ko je čas plačila, se ženska opre ob podboje, izprsi in predlaga: "Bi midva lahko kako drugače poračunala?" "Raje bi videl denar. Bojim se, da bo prišla tvoja mama vsak čas domov..." "Mamo to, kar bi se lahko dogajalo, ne bi presenetilo..." "O, veijemi. da bi jo. Kdo pa misliš, da vam je pred leti zidal hišo?" Nihče več ne bo gledal grozljivk! Preventiva "Draga soseda." reče Šimen, "ne morem si kaj, da ne bi opazil, da plačujete elektriko inkasantu dosti dlje časa, kot pa stanarino stanodajalcu. Kaj ni stanarina dražja?" "Nič ne morem za to, če je stanodajalec dosti bolj nestrpen in se mu vedno mudi, inkasant za elektriko pa je dosti bolj napet inpolnenergije." Rada bi zamenjala tole Rapsodijo v modrem za kako drugo barvo. (kmov ne dopust "Žena, poskrbel sem za najin erotični dopust!" pove Robert. "Kako?" "Kupil sem dve letalski karti za Kanarske otoke. " "Ampak, dragi, saj veš, da si takega dopusta ne moreva pri voščiti..." "Lahko pa si privoščiva, da gresta tja tvoja mama in oče!" Sklepanje "Oči, zakaj je kruh zelen?" vpraša Jakec. "Ker je pokvarjen." "Zakaj je pokvarjen?" "Kerni bil na hladnem." "Oči, a boš potem ti moral na hladno?" "Kakšne pa kvasiš? Zakaj tako misliš?" "Zvečer sem slišal mamo iz spalnice, da ti je rekla, da si pokvarjen. " Zapleti "V Nazarjah se utegne obnova cerkvene fasade podražiti, bolj, kakor so sprva mislili." namiguje Toni Resnica. "Je prišlo do zapletov?" "Je. Sedaj bodo menda zgradili še tretji turen. " "Kako so prišli do te zamisli?" "Trije župniki se ne morejo zediniti, v kakšni barvi bi naj bila stolpa, pa so se odločili, da bodo imeli vsak svojega." Zadnji gost, poslednji zapitek "Poglej ga! " se posmehne natakarica Ančka gostu: "Alfonz ima že čisto rdeč nos!" "Opa!" vzklikne njen šef. "Nehaj mu točiti vina, gotovo je že na rezervi z denaijem." Zgodovina "Kaj je danes s tabo? Ves si poklapan." vpraša oče Tineta. "V šoli nas je učiteljica učila, kako je bilo včasih hudo..." "To gotovo ni bila učiteljica slovenščine. Ta ni skregana s časi!" —----------——— POROKA NA MOTORJU V Mozirju so si v soboto po dolgem času lahko ogledali pristno »motoristično« poroko. Matjaž Lekšeje vzel Gogo kar na dveh kolesih in kolikorju poznamo, se bosta tudi na poročno potovanje odpravila s hitrim jeklenim dvokolesnikom. Tako je to, ko ti motor »zleze pod kožo«. V vsakem primeru mladima zakoncema želimo zvrhan koš sreče! (USODNI DA PRESS) »MAMI, MENE PA LULAT...« »Kar tjale se zapelji, sinko, do ograje in opravi potrebo!« Rečeno - storjeno. (WC PRESS) ŠENTJANŽKE ČEBULČKE V zadnjem času so vse bolj popularne glasbene skupine z dekliško zasedbo, ki se potem imenujejo Frajle, Navihanke, Porednice in podobno, v Zgornji Savinjski dolini pa so pognale Vesele čebulčke, ki za špas in kratek čas osrečujejo obiskovalce najrazličnejših prireditev. Ker iz malega raste veliko, si lahko od Veselih čebulčk obetamo še velike fešte. (GLASBENE MINICE PRESS) SESTAVIL PEPINO CELOTA VSEGA, KAR JE, REALNOST SKAKALNA NAPRAVA PRI TELOVADBI LJUDJE ISTE BARVE KOŽE JAZ (LAT.) SIPEK PESEK, SVIŽ VRISKANJE NIZOZEM- SKA & 4? LECTARSKA OBRT ČLAN ORGANIZA- CIJE (ZASTAR.) OCVRTE KROMPIR- JEVE REZINE MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU GL. MESTO ŠVICARSK. KANTONA AARGAU PRIZADEV-NeŽZA UGODEN POLOŽAJ V DRUŽBI SLADOLED NA PALIČICI MARIE EBNER DRAMSKO DELO, TRAGIČ. IN KOMIČNOST KDOR VASUJE (V KMEČK. OKOLJU) POVRTNINA GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV BARVILO ZA LASE KLAVIRSKA TIPKA ŠPANSKI ZNANI POMORŠČAK STATUA, SOHA RITA PAVONE SLOVENSKI PISATELJ- STANKO RAZLIČNA VOKALA TLAK. KI JE VIŠJI OD ZUNANJEGA SLOVENSKA PISTAELJ. (PEROCI) STARA MATI, BABICA (PRIM.) POKRAJINA TURČIJI ŽRTVENIK KUNI PODOBNA ŽIVAL AMERIŠKI KEMIK- LARS ŠPANSKI KOLESAR- ABRAHAM GRŠKA ČRKA REDKA KOVINA (Y) RIMSKI PESNI K-APOLINAR PRIPRAVA ZA TKANJE SPODNJI DEL TRINITRO- TOLUEN PODALJŠANI DEL TEKOČI RAČUN NEMŠKA VOJ. LADJA IZ 2. SV. VOJNE SORTA OZIMNA PŠENICE GRŠKI JUNAK ESTONSKI POLITIK- MART ITALIJAN. SPOLNIK POLJSKA CVETICA NAMEN, NAMERA TURŠKO IME ZA OBREŽJE SLOVENSKI IGRAL EC-SANDI NEOBČUT- LJIVOST ZA BOLEČINE VODNI HLAPI AMERIŠKI PISATELJ- GEORGE RASTLINA Z MESNATIMI STEBLI IN LISTI PRITOK RENA BREZBAR- VEN VNETLJIV PLIN (CN) GLAVNO MESTO GANE, ACCRA AMERIŠKI IGRALEC- RICHARD ANNA KARINA MISTER (OKRAJ.) ORGANZA IZLOČANJE SEČA KATRAN VEČNO MESTO PODATKI, NAVEDBA OČEM - SLOVENSKI POLITIK- HERMAN JAPONSKA NAMIZNA IGRA DELOVNA SPOSO BN. TELESA, DEJAVNA MoČ GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC PRI PAD. MAR KOMANOV, GERMAN. PLEMENA ZOLAJEV ROMAN REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Pratika, komad, laparoskopija, Idar Oberstein, Niro, LR Torne, Sottsass, ME, Kam, Francesca, asana, out, RJ, MT, Als, vseved, ars, epp, trema, soliranje, Jor, Knapič, Ariane, aon, Tell, Vlad, miš, kation, Pinot, Zambija, ajatola, racak, narator, Enare MINI SLOVARČEK: CAJNKAR- slovenski pisatelj- Stanko KJOTO- mesto na Japonskem otoku Honšu SIDONU- rimski pesnik- Apolinar MARINKA- sorta ozimne pšenice ONSAGER- ameriški kemik - Lars OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Obveščamo vas, da bosta letošnji poletni krvodajalski akciji: v ponedeljek 22.7.2002 od 7. do 15. ure v OS Nazarje in v torek, 23.7.2002 od 7. do 13. ure v OŠ Ljubno Vljudno vabljeni ! TUDI VI LAHKO POMAGATE REŠEVATI ŽIVLJENJA \malker Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Napovednik - Petek ( 12. julija) - nedelja (14. julija) ob 10.00. Ob Škalskem jezeru v Velenju Mednarodni CSI-B turnir v preskakovanju ovir - Petek (12. julija) ob 20.00. Mladinski center Velenje Filmski večer - Petek (12. julija) ob 20.30. Knežji dvorec Celje Ženske - večer šansonov -Sobota (13. julija) ob 10.00. Kmetija Gradišnik v Logarski dolini 3. lokostrelski turnir Etajada 2002 -Sobota (13. julija) ob 10.00. Mestno središče Celje Festival poulične glasbe - Sobota (13. julija) ob 20.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar : NK Ljubljana -Sobota (13. julija) ob 21.00. Mladinski center Velenje 2. Something Small Fest - Nedelja (14. julija) ob 20.00. Mladinski center Velenje Filmski večer - Sreda (17. julija) 7.00-19.00. Mladinski servis Velenje Dan odprtih vrat - Četrtek (18. julija) ob 20.00. Mladinski center Velenje Filmski večer - Četrtek (18. julija) ob 21.00. Velenjski grad 18. Poletne kulturne prireditve - grajski večeri Savinjski val Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks: 572 44 27 Z vami smo vsak dan òd 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. _rrrn Prodam zajce belgijske orjake za pleme, tel. 040 387 062. Prodam prašiče od 80 do 100 kg, tel. 57 22 396. Prodam pujske za nadaljnjo rejo, tel. 031 648 834. Prodam simentalko težko okrog 120 kg, tel. 584 54 15. Prodam dve telici simentalko ali sivko, breji osem in pet mesecev, tel. 041 793 553. Prodam bikca sivca za zakol ali nadaljnjo rejo, tel. 58 35 477. Podarimo psičko mešanko kraška-nemški ovčar staro 8 tednov. Pokličite na 58 44 000, če ste ljubitelji živali in boste lepo skrbeli zanjo, prodam Golf lil 1,4 CL, 1.95,68.000 km, reg. do 04.2003, cena 950.000 sit, tel. 041 783 669. Prodam moški suknjič št. 46 in dve kravati, tel. 031 497 367. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/7242-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654851,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. VODOVOD - OGREVANJE - GRADBENA DELA Vodovodne inštalacije, adaptacije kopalnic, novogradnje, servis, centralno ogrevanje, klimatske naprave ter vsa ostala zaključna gradbena dela. Tel. 070/715-731. VITT ŠTIBLER & CO. K.d., Bratovševa ploščad 7,1000 Ljubljana. MORDA STE ISKALI PRAV TO Obiščite z nami dirko F1 v Budimpešti in sodelovali boste v nagradnem žrebanju za ogled dirke F1 v Monzi z obiskom boksov! TURISTIČNA AGENCIJA ^fll POKLIČITE 839 0810! Turistična agencija Svit Franci Kotnik s.p. Savinjska c. 4 3331 Nazarje ^ .v. ----=> S4VL Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZALE 839 47 71; fax: 03/839 47 72 |_esflrsj(0 26, NOZOfje MATJAŽU Ìli GOGI iz Mozirja IZKORISTITE UGODNE CENE: želimo na skupnji življenjski poti čimveč sreče, razumevanja, zaupanja in večno ljubezen. Družina bratranca Francija Bobrovec TON DACH 1.674 SIT/m2 z dostavo TRGOVINA ] tO LUKAČ Sp. Miloš LUKAČ, s.p. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu JULIJU: STREŠNIK BRAMAC OPEKA WIENERBERGER ORMOŽ še po starih cenah z dodatnim popustom do razrodaje zalog« LAKIRANA VRATNA KRILA - OPUŠČEN PROGRAM 9.900 SIT za plačilo z gotovino. Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! mmammmmaumu V mesecu juliju ugodna ponudba: dnevnih sob - računalniških miz - pisarniškega pohištva predsob - komod - garderobnih omar Ugodna prodaja repromateriaia I<_M» otroških sob (ročaji, profili, ogledala...) Vzmetnice 200x90 samo 8.4011 sit Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 9. -12. ure. Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * taks: 03 58 32 341 Celje - skladišče D-Per 7/2002 5000010830,28 COBISS s - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 BCkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije (5Q3G04JV7 ©savZiQxim^dBtmi Nazarjah internetu www.agencija-svit OSREDNJO KNJ. CELJE