Odkritje Kugyjevega doprsnega v kipa t - v Ljudskem , vrtu Lonjerski Arteden se poslavlja s skupinsko razstavo Primorski NEDELJA, 20. JULIJA 2008_ Št. 171 (19.261) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kugy in Tuma še vedno vzornika Dušan Udovič Eden najlepših spomenikov, kar jih poznam, je spomenik Juliusu Kugyju ob vršiški cesti v Trenti. Njegova vraščenost v divje romantični gorski svet, ki ga obdaja, je popolna za vsakogar, ki ve, koliko je Kugyju tisto enkratno okolje pomenilo. Drugi mimoidoči, ki tega ne vedo, se sprašujejo, kdo je bil ta mož blagega izraza, ki s knjigo na kolenih zasanjano zre v skalnate vrhove. Kugy je včeraj, na dan sto petdesetletnice rojstva, tako v Trstu kot v Gorici dobil trajni obeležji, danes ga slavijo v njegovi Trenti, spomenik bo v kratkem stal tudi v Kanalski dolini. Obe mesti si ga upravičeno, vsako na svoj način lastita, a v resnici je najprej pripadal Julij-cem, kamor je koncentriral pretežni del svojih življenjskih energij, želja in zanimanj. Tako je njegovo raziskovanje Julijskih Alp postalo skupna dediščina za vse narode, ki okrog njih živijo. Kugy je bil nesporno slovenskega rodu, a je enako obvladal slovenščino, nemščino in italijanščino. Živel je v sožitju z vsemi tremi kulturami, čeprav je znal biti ob hudi uri tudi prostovoljec v avtrijski vojski, da je branil domovino pred italijanskim napadom. Po Kosovelu, ki je prebijal led, je naposled našel primerno mesto v tržaškem ljudskem vrtu, kamor bi pred leti težko vstopila osebnost, pa če še tako zaslužna, ki ne bi bila »usklajena« z nekdanjimi selektivnimi kriteriji italijanstva. Sto petdeset let od rojstva mineva tudi za Henrika Tumo, prav tako kleno osebnost iz slovenske zgodovine, ki je na Primorskem pustila občuteno sled, še zlasti zaradi pomemebne vloge v politčnem in javnem življenju. Kot socialdemokrat je bil borec za sožitje in hkrati pravice Slovencev, rabo slovenskega jezika je na sodiščih v Trstu in Gorici enostavno vpeljaval z vsakdanjo prakso, gospodarsko trdnost Slovencev je zagovarjal kot glavno podlago za njihovo emancipacijo. Tako kot Kugy pa je bil ob vsem tem oboževalec Julijcev, kjer je odprl na desetine prvenstvenih smeri in postal eden od utemeljiteljev slovenskega alpinizma. Kugy in Tuma, oba sto pet-desetletnika, sta vsak na svoj način poosebljala nekatere temeljne vrednote, ki nas kot Slovence teh krajev označujejo tudi danes. Pa ne samo Slovence, vse ljudi dobre volje, ki vidijo v sožitju kultur temelj uspešne prihodnosti. Kugy in Tuma sta nam še vedno lahko vzornika. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ČEDAD - Sinoči slavnostno odprtje letošnjega Mittelfesta Pot skozi umetniške izzive srednje Evrope Pričakovanje za drevišnji nastop Stalnega slovenskega gledališča Odprtja Mittelfesta se je udeležilo veliko gostov,otvoritveni trak pa je prerezal čedajski župan Attilio Vuga ČEDAD - Na prenovljenem trgu Adelaide Ristori so sinoči ob množici obiskovalcev odprli letošnjo izvedbo Mittelfesta. Navzoče so pozdravili čedajski župan Attilio Vuga, deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, predsednik Mit-telfesta in videmski župan Furio Honsell in umetniški vodja festivala Moni Ovadia. V kulturnem sporedu večera so nastopili kvartet Borodin s čelistom Mariom Bru-nellom, simfonični orkester Furlanije Julijske krajine, na sporedu pa je bila tudi glasbena pripoved po popotniških zapisih novinarja Paola Rumiza. V današnjem programu bo drevi nastopilo SSG iz Trsta s predstavo Hči zraka. Na 3. strani Pot sv. Martina je zbor Hrast popeljala v Tours Na 11. strani Ob igrišču v Gabrjah naval ljubiteljev malega nogometa Na 12. strani Mateja Bogatec in Claudia Coslovich državni prvakinji Na 22. in 23. strani Manj sredstev od Sklada za Trst za obnovo Prosvetnega doma na Opčinah Na 5. strani 5. CROCE Zdravnici Ciana - Maraspin JU iS 'EDERAZIONE ESERdZI 'ARMACEUnG Zdravila brez recepta Fitoterapija ■wwnCT Veterina Živila Zdravstveni izdelki Avtodiagnostika Sv. KRIZ, zaa, TEL. D4D ZZD9DZ9 2 Nedelja, 20. julija 2008 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Ostra polemika o proračunskih klestenjih 400 milijonov evrov manj za uslužbence javnih uprav Od jutri dekret v parlamentu - Policisti in karabinjerji napovedujejo nove proteste RIM - Vlada namerava v triletju 2009-2001 izločiti iz državnega proračuna kar 400 milijonov evrov za plače in pogodbe uslužbencev javnih uprav. Novica je sprožila pravi revolt med sindikati, ki grozijo s stavko, kritična do vladnih načrtov pa je tudi le-vosredinska opozicija. Tako močno klestenje sredstev za javni sektor je menda predlagal minister Giulio Tre-monti, medtem ko njegov kolega Renatu Brunetta želi omiliti polemiko rekoč, da gre za načrte, ne pa še za dokončne ukrepe. Kakšne so v resnici namere vlade bo jasno jutri, ko bo znana vsebina prvega odloka o klestenju državnih izdatkov. Gre med drugim za ukrepe, ki znajo močno prizadeti zakon o založniških dejavnosti in torej tudi Primorski dnevnik. Prizadete bodo tudi lokalne uprave, začenši z deželami, ki bodo imele precej manj denarja za zdravstvo in za socialo. Opozicija napoveduje boj, razmerje sil v senatu in v poslanski zbornici pa je seveda v prid desno-sredinski koaliciji. Minister Brunetta vztraja na stališču, da morajo za javne uslužbence po novem veljati pravila za zaposlene v privatnem sektorju. Od tukaj načrt za ukinitev vseh »spodbujevalnih« ukrepov, ki so jih za javni sektor sprejele prejšnje vlade, vključno z Berlusconijevo v obdobju 20012006. Brunetta vsekakor zanika kle-stenja v višini 400 milijonov evrov. Na »bojni nogi« so tudi policisti in karabinjerji. Vlada je sprva močno zmanjšala izdatke na področju javne varnosti, potem pa si je nekoliko premislila in »popravila« začetne številke, ki pa ne zadovoljujejo sil javnega reda. Policija ponekod nima denarja za uniforme in celo niti za bencin, situacija je dramatična, pravijo v opoziciji, ki podpira protestne akcije policijskih sindikatov. Po avgustovskem politično-parlamentarnem odmoru se v Italiji obeta kar vroča sindikalna jesen. Zveza CGIL že odkrito govori o možnosti splošne stavke, o kateri precej konkretno razmišljajo tudi pri UIL, medtem ko so voditelji CISL precej bolj previdni. Splošna stavka po njihovem mnenju predstavlja ekstremno rešitev, saj bi bilo vsa odprta vprašanja boljše rešiti s pogajanji, kar pa spričo situacije ne bo ravno lahko. Minister Tremonti in guverner osrednje italijanske banke Draghi imata v zadnjem času večkrat različna stališča o gospodarsko-finančnem stanju v državi ansa AVSTRALIJA - Ostre besede Benedikta XVI. Papež se je opravičil žrtvam spolnih zlorab s strani duhovnikov KABUL - Nenapovedan obisk predsedniškega kandidata Obama bo v primeru zmage preusmeril zunanjo politiko z Iraka na Afganistan KABUL - Ameriški demokratski predsedniški kandidat Ba-rack Obama je včeraj nenapovedano pripotoval na obisk v Afganistan. Do njegovega prvega obiska v tej državi prihaja manj kot štiri mesece pred predsedniškimi volitvami v ZDA, po Afganistanu pa naj bi se ustavil še v Iraku. Senator iz Illinoisa Obama je pripotoval v Kabul v spremstvu senatorjev iz Rhode Islanda in Nebra-ske, Jacka Reeda in Chucka Hage-la, je povedal Obamov tiskovni predstavnik. Oba senatorja se omenjata kot kandidata za podpredsedniško mesto. Takoj po pristanku v Kabulu se je Obama odpravil na vzhod Afganistana, kjer je pozdravil ameriške vojake v letalskem oporišču v Dža-lalabadu, v oporišču Bagram pa se je sestal s poveljstvom ameriške vojske v Afganistanu. Podrobnosti pogovorov niso Barack Obama je obiskal Afganistan znane, je pa Obama tik pred odhodom iz ZDA dejal, da se želi predvsem seznaniti z razmerami na terenu. »Želim se pogovoriti s poveljniki in poskušati ugotoviti, tako v Afganistanu kot v Bagdadu, kaj so največji problemi. Želim pa se tudi zahvaliti vojakom za junaško delo, ki ga opravljajo,« je dejal. Obama je pred dnevi napovedal, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah preusmeril ameriško zunanjo politiko z Iraka na Afganistan. Kot je dejal, bo zanj prva prioriteta boj proti teroristom v Afganistanu in Pakistanu, zato med drugim namerava v Afganistan poslati 7000 novih vojakov. Po drugi strani načrtuje umik ameriških bojnih enot iz Iraka, in sicer v 16 mesecih, potem ko bo prisegel kot predsednik ZDA. Obama je v Afganistan pripotoval tik pred začetkom napovedanega prvega obiska Evrope in Bližnjega vzhoda. Doslej je bilo znano le, da bo obiskal Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Izrael, Zahodni breg in Jordanijo. Včeraj je postalo očitno, da bo obiskal tudi Afganistan in Irak. Danes naj bi se sestal z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem in nato jutri odpotoval v Bagdad. (STA) Papež Benedikt XVI. je se opravičil žrtvam zlorab s strani katoliških duhovnikov ansa SYDNEY - Papež Benedikt XVI. se je včeraj opravičil žrtvam spolnih zlorab s strani duhovnikov v Avstraliji in pri tem uporabil najbolj oster jezik doslej. Kot je dejal na maši za avstralske duhovnike, so takšna dejanja sramotna, storilce pa je treba pripeljati pred sodišče.Pripravljeni govor je papež prekinil, da se je opravičil. »Tukaj bi se rad ustavil, da priznam sram, ki smo ga vsi čutili zaradi spolnih zlorab mladoletnikov s strani nekaterih duhovnikov in drugih verskih uslužbencev v tej državi,« je dejal papež. »Resnično mi je žal za bolečine in trpljenje, ki so jih morale prenašati žrtve, in zagotavljam jim, da delim to trpljenje z njimi,« je papež povedal škofom, duhovnikom in semeniščnikom, ki so se zbrali na maši v Sydneyju. Po njegovih besedah so duhovniki s takšnimi dejanji zlorabili zaupanje ljudi in jim povzročili hude bolečine, hkrati pa so povzročili veliko škodo rimskokatoliški cerkvi, zato si zaslužijo kazen. Žrtve pa si zaslužijo odškodnino in vso pomoč avstralske Cerkve. »Žrtve bi morale dobiti odškodnino in nego, odgovorne za to zlo pa je treba pripeljati pred sodišče,« je dejal. Ob tem je pozval avstralsko rimskokatoliško skupnost, da pomaga izkoreniniti takšna dejanja in izslediti zločince. »Pozivam vas, da podpirate in pomagate vašim škofom pri boju proti temu zlu. Nujno je, da zagotovimo varnejšo in bolj zdravo okolje, še posebej za mlade ljudi,« je dodal Benedikt XVI. (STA) Notranja ministrica Avstrije odločno zaustavila Haiderja CELOVEC/DUNAJ - Končno se je nek član avstrijske zvezne vlade upal zaustaviti koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja. Kot že začetek leta, ko je čez noč in brez vsakršne pravne podlage z ukazom izgnal iz dežele desetčlansko skupino beguncev iz Čečenije, ki so v Avstriji zaprosili za azil, je to storil vnovič v noči od petka na soboto s šestimi azilanti iz Čečenije in nekaterih afriških držav, med njimi tudi mater s petletnim otrokom. Toda tokrat mu je vnovična deportacija beguncev spodletela, nečloveška akcija sredi noči se je končala na meji med zveznima deželama Koroško in Štajersko. Nova notranja ministrica Maria Fekter je namreč avtobus z begunci ukazala zaustaviti in ga poslala nazaj na Koroško. Kot se je hitro izkazalo, je Haider tudi tokrat deportacijo beguncev izvedel brez pravne podlage, prav tako je - kot že začetek leta - zavajal javnost, ko je trdil, da gre za osebe, ki so pravnomočno obsojene oz. da teče proti njim sodni postopek. Vrhu tega je trdil, da gre za nasilneže, trgovce z mamili, tatove in še kaj, ki da na Koroškem nimajo kaj iskati. Notranja ministrica Fekter je te Haider-jeve navedbe takoj zavrnila in poudarila, da nič ne drži. Zato je skupino spet poslala nazaj na Koroško, kjer naj čakajo na postopek glede njihove prošnje za azil. Kot je bilo pričakovati, je Haider nato nekvalificirano napadel notranjo ministrico in jo obtožil zlorabe uradnega položaja. Slednja pa je škandalozno obnašanje koroškega deželnega glavarja označila za »goli politični populizem na račun beguncev« in za »ins-cenirani dogodek« s strankarskopoli-tičnem ozadjem. (Ivan Lukan) Tudi v Rimu začeli s popisovanjem Romov RIM - Mestne oblasti in predstavniki Rdečega križa so ta teden začeli s popisovanjem romskega prebivalstva v Rimu, vendar pa, kot so povedali v petek, ne bodo jemali prstnih odtisov; izjema bodo le Romi, osumljeni kaznivih dejanj. »Ko obstaja sum za zločin, se prstni odtisi odvzamejo vsakemu Italijanu,« je pojasnil rimski prefekt Carlo Mosca in dodal, da zbirajo podatke o zdravstvenem stanju, izobrazbi in družinskem statusu, prstnih odtisov pa ne nameravajo jemati. »Tukaj smo le iz humanitarnih razlogov, in sicer da pridemo v stik z ljudmi, ki bili vedno potisnjeni na rob,« je novinarjem v romskem naselju na obrobju Rima povedal predsednik italijanskega Rdečega križa Massimo Barra. »To nima nobene zveze s prstnimi odtisi,« je dodal. Zaenkrat je vlada premiera Silvia Ber-lusconija ukazala le, da je treba popisati prebivalce romskih naselij, odločitev o tem, katere podatke zbrati, pa je prepustila oblastem posameznih mest. V Neaplju, kjer so s popisovanjem pričeli že pred nekaj tedni, so bolj »dosledni«. Tam Romom jemljejo tudi prstne odtise in podatke o etnični pripadnosti in veroizpovedi. (STA) OZN poziva k radodarnosti NEW YORK - Združeni narodi so sporočili, da so človekoljubne donacije sicer v porastu, vendar je zaradi naraščajočega pomanjkanja hrane, dolgotrajnih konfliktov in okoljskih katastrof potrebno zagotoviti dodatne 3,4 milijarde dolarjev (2,1 milijarde evrov). Samo pomanjkanje hrane je pripeljalo do tega, da Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) za zadnjo polovico letošnjega leta potrebuje dodatnih 700 milijonov dolarjev, kar predstavlja 37-odstotni porast. »Višje cene hrane in goriva, vedno večje število ljudi, ki trpijo pomanjkanje hrane, kot tudi učinki klimatskih sprememb, so že povzročile, da smo številne pozive okrepili ali pa izdali nove,« je povedal vodja urada John Holmes. »Kljub neugodni globalni gospodarski situaciji si želimo nadaljnje radodarno-sti tradicionalnih donatorjev, hkrati pa je ta čas več kot primeren tudi za nove donatorje, ki bi s svojimi donacijami želeli pomagati vedno večjemu številu ljudi v stiski.« Največji porast potreb je zabeležen za Somalijo, Demokratično republiko Kongo, Zahodno Afriko, Sudan, Mjanmar in Zimbabve. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. julija 2008 3 ČEDAD - Na prenovljenem trgu Adelaide Ristori so včeraj odprli letošnji Mittelfest Teden dni v znamenju vrhunskega gledališča in glasbe Ob uradnem odprtju sinoči prvi koncerti - Pričakovanje za drevišnji nastop Stalnega slovenskega gledališča Glasba, ki gleda na vzhod, ki sanja o potovanjih od Budimpešte do Črnega morja ali išče navdih v folklornih izrazih srednje evropske tadicije, je bila dobrodošlica, ki je sprejela številno publiko otvoritvenega večera letošnjega MIttelfesta. Koncert z vrhunskimi interpreti je zvenel, kot voščilo za čimbolj uspešno, enotedensko potovanje skozi umetniške izzive srednje evropskega gledališča in glasbe. V nabito polni cerkvi sv. Frančiška so igrali namreč člani svetovno znanega kvarteta Borodin s slavnim gostom, violončelistom Mariom Brunellom. Blagoslovu so sledili institucionalni pozdravi na prenovljenem trgu, kjer stoji kip Čedajske igralke Adelaide Ristori. Župan At-tilio Vuga je namreč obljubil, da bo Mittelfest dobil nov prireditveni prostor in je zato s posebnim ponosom pozdravil prisotne goste in prijatelje festivala, katerim so nato izrazili svojo dobrodošlico še deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, predsednik Mittelfesta Furio Honsell in umetniški vodja Moni Ovadia, ki se je zahvalil vsem sodelavcem in podpornikom petletnega mandata, med temi tudi Riccardu Il-lyju. Sledil je drugi koncert na sporedu, glasbena pripoved po potniških zapisih novinarja Paola Rumiza z naslovom E Oriente. Ob koncu prvega dneva Mittelfesta je publika lahko prisluhnila še nastopu simfoni- čnega orkestra Furlanije Julijske krajine, ki je pod vodstvom Michaila Ljurowskega izvedla program skladb v slovanskem in madžarskem duhu. Danes se bo festivalski program pričel ob 12. uri s koncertom o sožitju med različnimi veroizpovedi pod vodstvom Fabia Nossala. Ob 18. uri bo na sporedu poklon pred kratkim preminulemu pisatelju Mariu Rigoniju Sternu, nakar bodo sledili glasbeno ekspermentiranje dua Igu-desman & Joo in originalna koreografska performansa, katere protagonist bo zvonik čedajske stolnice. Nocojšnji večer bo sklenil eden od najbolj pričakovanih gledaliških dogodkov letošnjega festivala s produkcijo Slovenskega Stalnega gledališča Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja po Calde-ronu de la Barca,k jo je tudi Honsell na poseben način izpostavil v svojem pozdravu kot primer pravega »grajenja bodočnosti. Predstava, ki je v petek doživela premiero v kamnolomu v Repniču v okviru festivala Gledališča v gledališču, bo tokrat na sporedu ob 22.30 na dvorišču zraven cerkve sv. Frančiška v Čedadu. Režiser predstave je Janusz Kica, protagonistka pa je priznana slovenska igralka Silva Čušin. Predstava je nastala kot koprodukcija Slovenskega Stalnega gledališča iz Trsta s festivalom Teatri a teatro, Primorskim poletnim festivalom in Mittelfestom 2008. ROP Odprtje Mittelfesta je kot običajno doživelo množičen obisk ČEDAD - Izvršni odbor SSO V načrtu delovno srečanje s SKGZ Na zadnji seji izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je v sredo 16. julija potekala na sedežu v Čedadu, je v uvodnem delu predsednik Drago Štoka v imenu vseh odbornikov izrazil solidarnost ljudem, ki jih je na Goriškem in v sosednji Sloveniji hudo zadela vremenska ujma v prejšnjih dneh. Nadalje je bila podčrtana želja po sklicanju srečanja z vodstvom SKGZ, do katerega naj bi prišlo v kratkem, da bi se pogovorili o skupnih nadaljnjih korakih, ki jih gre narediti glede Narodega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, o slovenskih šolah, o pobudah društev v Sloveniji o dejavnosti v korist zamejskega založništva in o manjšini kot subjektu pred deželnimi in državnimi inštitucijami. Ravno na tej zadnji točki so se zaustavili odborniki pri obravnavanju sedanjosti in bodočnosti slovenske manjšine in njenega odnosa do Slovenije v novih razmerah brezmejnega prostora. Nadalje je predsednik SSO za Vi-demsko, Giorgio Banchig, seznanil odbornike z izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic v Beneški Sloveniji in sicer v ti-panski občini in v grmiški, kar predsta- kroma vlja pomemben korak naprej v smer po-služevanja manjšinskih pravic. Nato je predsednik SSO za Goriško, Janez Povše, omenil sprejem na Akademski šoli v Ljubljani gojenca gledališke šole Studio Art, kar za slednjo predstavlja pomembno priznanje. Nakar je, med drugimi, Rudi Bar-taloth navedel pozitivni napredek dejavnosti slovenske glasbene šole Tomaže Holmarja v Kanalski dolini, ki je pred kratkim izdala zgoščenko, založniško dejavnost slovenskega kulturnega središča Planika in poučevanje slovenskega jezika v šoli, za kar pa žal primanjkuje učnih kadrov. DEŽELNI ZAKON - Izvoljeni predstavniki V sredo skupščina Slovencev iz Trsta, Gorice in Benečije TRST - V dvorani deželnega sveta v Trstu bo v sredo ob 17.30 skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov v lokalnih upravah Furlanije-Julijske krajine. Skupščino je sklical predsednik deželnega parlamenta Eduard Ballaman na osnovi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Ballaman bo formalno odprl zasedanje, skupščina pa bo nato izvolila predsedujočega. Na skupščini bodo izvolili tri člane (po enega za tržaško, goriško in videmsko pokrajino) deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Slednja bo nadomestila dosedanjo komisijo, ki je delovala na osnovi zakona iz leta 1991 in ki je bila razpuščena. V sredo morajo - poleg treh efektivnih članov - izvoliti tudi tri njihove namestnike. Ballaman je na skupščino povabil približno 140 Slovencev v krajevnih upravah. Sklic skupščine predstavlja dejanski začetek izvajanja zaščitnega zakona FJK za Slovence, ki je vse- Eduard Ballaman kroma kakor že omenjen v proračunskih spremembah (rebalans) za tekoče leto. Gre za prispevek 100 tisoč evrov za rezijanščino in beneška narečja ter 180 tisoč evrov, ki jih bo deželna vlada porazdelila manjšinskim ustanovam. Skupščina Slovencev je v sklopu državnega zaščitnega zakona dvakrat izvolila svoje predstavnike v paritetni odbor za slovensko manjšino. V obeh primerih so bili na osnovi vsemanj-šinskega dogovora izvoljeni David Clodig za Benečijo, Mario Lavren-čič za Gorico in Andrej Berdon za Trst. Člani skupščine so izvoljeni predstavniki, ki pa lahko izvolijo tudi ljudi, ki ne sedijo v lokalnih upravah. Deželno komisijo za Slovence sestavlja enajst članov. Predsedoval ji bo odbornik Roberto Molinaro (ali njegov namestnik), SSO in SKGZ imenujeta po tri člane iz Vidma, Gorice in Trsta, trije člani bodo izvoljeni v sredo, enega predstavnika v komisijo pa bo imenovala deželna šolska komisija. Komisija, ki bo poslovala v sklopu pristojnega deželnega od-borništva, ima zelo pomembne in razvejane pristojnosti. V prvi vrsti je temeljni posvetovalni organ Dežele (odbora in sveta) tako za izvajanje deželnega zakona, kot za vsa vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Njeno posvetovalno vlogo bodo lahko v zvezi s Slovenci izkoriščale vse deželne ustanove, komisija pa bo lahko tudi samostojno izdajala mnenja in zavzemala stališča o vprašanjih, ki so vezana na slovensko manjšino in deželno stvarnost. Tajske masaže Nega obraza in telesa Vsak dan od 10.00 do 22.00 Od ponedeljka do sobote od 8.00 Tel +386 5 333 0 333 www.center-dotik.si info@center-dotik.si do 20.00 Tel + 386 5 333 1 330 Center Dotik ... ^^^^^^B&uU la /^m kjer se prepletajo mističnost daljnih dežel, prijazno in strokovno osebje ter priznane kozmetične linije. \ Paria, Casinö& Hotel NOVA GORICA Lokacija: Perla, Casino'and Hotel, Nova Gorica, Slovenija Največji center dobrega počutja na Goriškem Vam v ponedeljek 21 .julija odpira svoja vrata ter Vam ponuja priložnost, da odkrijete oazo sprostitve sredi mesta in si brezplačno privoščite eno izmed naslednjih storitev: • masažo tajski dotikali • facemapping (strokovna analiza kože) ali • lakiranje OPI. Priporočamo predhodno najavo obiska. tajske masazem nega obraza in 4 Nedelja, 20. julija 2008 APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it w vi^iti wa*i nje uu^ii ji r\i pu juiiuju lxu3/Ju uu i v/ i v_ 1.1 i i v_ i i uj j i v u Vse najboljše Kugy O alpinistu, glasbeniku, pisatelju in botaniku so spregovorili občinski odbornik Michele Lobianco, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednica odbora Kugy Gianna Fumo Z značilnim klobukom na glavi in ponosnim pogledom uprtim visoko v nebo. Tak nas v tržaškem Ljudskem vrtu Muzio de Tommasini od včeraj pričakuje plemeniti oče Julijcev, alpinist, humanist, pisatelj, glasbenik in botanik Julius Kugy. Ob 150. obletnici njegovega rojstva (rojen je bil ravno na včerajšnji dan leta 1858) sta namreč na pobudo odbora Julius Kugy, tržaška občina in pokrajina s finančno podporo Fundacije CRTrieste v zeleni oazi sredi mestnega središča odkrili njegov doprsni kip. Ob slovenskem pesniku Srečku Kosovelu in ostalih velikih osebnostih italijanske, angleške in nemške narodnosti stoji torej od včeraj tudi Kugyjeva bronasta figura. Kip je delo preminulega tržaškega kiparja Nina Spagnoli-ja, razlikuje pa se od vseh ostalih zaradi podstavka: gre za neobdelan nabrežinski kamen, ki simbolizira Kugyjeve srčno ljubljene gore. V imenu tržaške občinske uprave je na dopoldanski svečanosti spregovoril odbornik Michele Lobianco, ki se je v svojem krajšem nagovoru zaustavil ravno pri gorah, pravzaprav pri duši alpinista, ki je ob vsakem koraku »predanapoeziji in občutkom.« Taka je bila tudi Kugyjeva, kot lahko beremo v številnih knjigah, v katere je avtor prelil svoje najgloblje misli in najintimnejše občutke o gorskih pohodih. Na Kugyja kot svetovljana je opozorila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je poudarila željo, da bi Kugyja spoznala širša šolska mladina. »Julius Kugy je bil namreč svetel simbol integracije in sožitja med narodi; zaradi njegovih družbenih in kulturnih vrednot ga lahko jemljemo za zgled sodobnega Evropejca.« Predsednica odbora Julius Kugy Gian-na Fumo je prisotnim osvetlila lik slavljen-ca, ki se je rodil slovenski materi (vemo pa, da je bil njegov oče Korošec z originalnim priimkom Kogej, op.a.) v Gorici, od koder se je družina odselila v Trst. Spomnila se je njegovih prvih vzponov in pa dogodka, ki je bil najbrž ključnega pomena v Kugyjevem življenju. »Gre za srečanje s tržaškim županom Muziom de Tommasinijem, ki je bil tudi strasten botanik in je devetnajstletnega Juliusa uvedel v študij naravoslovja in v iskanje še nepoznane, legendarne cvetlice Sca-biose Trente, da bi lepotico le prebudil iz stoletnega sna.« Po očetovi smrti je z bratom prevzel upravljanje podjetja »Pfeifer-Kugy«, ob delu pa se je predajal tudi glasbenim užit- kom, saj je igral na orgle. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je prostovoljno pridružil avstro-ogrskim vojakom kot izkušeni referent za gorske poti. »Konec vojne je prekinil tudi Kugyjeve alpinistične vzpone. Kot šestdesetletnikje svoje dneve od tedajpreži-vljal v družbi prijateljev, ob igranju klavirja in s pipo v ustih.« V Trst se je včeraj pripeljal tudi župan Naborjeta Aleksander Oman, ki je spomnil na Kugyjevo ljubezen do Ovčje vasi, »vasi lastovic, od koder je vsaldč štartal proti Ju-lijcem.«In ravno v tem kraju v Kanalski dolini bodo 3. avgusta odkrili Kugyjev kip. Svojega zadovoljstva pa ni včeraj skrival Spiro Dalla Porta Xydias, ki se je prijatelja spomnil predvsem kot izrednega poeta lepote naravnih pojavov. Ob priložnosti je odbor Kugy skoval tudi posebno spominsko medaljo, na kateri so ob alpinistu natisnjene še orgle, mitična Scabiosa trenta in Montažev obris, prejeli pa so jo vsi, ki so si prizadevali, da ne bi Kugyjeva figura tonila v pozabo: med temi jo je prejela tudi predsednica SPDT Marinka Pertot. (sas) Utrinka ob včerajšnjem odkritju Kugyjevega doprsnega kipa v tržaškem Ljudskem vrtu; svečanosti so se seveda udeležili tudi člani Slovenskega planinskega društva Trst s predsednico Marinko Pertot, ob spomeniku pa so tudi razvili prapor društva kroma SLOVENIJA - 150-letnica rojstva Julijusa Kugyja Velikega raziskovalca Julijskih Alp se bodo danes spomnili v ljubljeni Trenti Juliusa Kugya se bodo danes spomnili v dolini Trente, ki jo je alpinist in pisatelj neizmerno ljubil. Osrednja spominska prireditev bo ob 18.30 v informacijskem središču Triglavskega narodnega parka (TNP) v osrčju Trente. Rdeča nit prireditve bo Kugyevo življenje in delo, s poudarkom na njegovi ljubezni do Trente in Julijskih Alp. TNP pripravlja to prireditev skupaj z domačo občino Bovec in Meddruštvenim odborom Posočje pri Planinski zvezi Slovenije. Že ob 15.30 uri se bo pri Ku-gyevemu spomeniku ob cesti na Vršič v Trenti, ki ga je Planinska zveza Slovenije (PZS) postavila ob svoji 60-letnici, odvila krajša slovesnost, po kateri se bodo udeleženci lahko pridružili vodnikom TNP na krajšem sprehodu po Soški poti. Ta velja za najstarejšo pot v parku, povezuje pa naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini Soče od izvira proti Bovcu. Letošnjega visokega jubileja rojstva Kugya so se med drugimi spomnili tudi pri Pošti Slovenije, in sicer so v marcu izdali znamko z njegovo podobo, PZS pa je sredi junija predstavila faksimile knjige Dr. Julius Kugy - iz mojega življenje v gorah, ki je izšla leta 1937 v prevodu Mire M.Debelak pri Planinski matici. Julius Kugy, ki se je slovenskima staršema rodil leta 1858 v Gorici, se uvršča med največje občudovalce Julijskih Alp in doline Trente. Po izobrazbi je bil pravnik, sicer pa humanist, ki si je prislužil oznako »odkritelja« Julijskih Alp. S pomočjo domačih gorskih vodnikov se je namreč prvi povzpel na številne gorske vrhove Julijcev, na mnoge pa se je povzpel po novih smereh. V Julijske Alpe se je zaljubil že v svojih najstniških letih. Ljubiteljska botanična dejavnost ga je popeljala tudi po mnogih Kughyjev spomenik vTrenti hribolaznih podvigih, na katerih je iskal in raziskoval neraziskano cvetlico Scabioso trento. Po svojih izkušnjah je napisal množico knjig. V njih je opeval lepoto gorskega sveta in na umetniški način izražal naklonjenost do ljudi, ki bivajo v gorah, s čimer je postavil trajen spomenik Julijskim Alpam in Trentar-jem. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil kar nekaj slovenskih alpinistov. Umrl je leta 1944 v Trstu, kjer je tudi pokopan. Poleg znamenitega spomenika v Trenti, ki je delo kiparja Jakoba Savinška, so po Kugyu poimenovane nekatere gorske poti in šolska učna pot v Na-brežini. Sicer pa je 150-letnica rojstva Kugya le ena izmed okroglih obletnic, ki jih letos praznujejo slovenski planinci. Mineva namreč 230 let od prvega vzpona na Triglav in 200 let od takrat, ko je Valentin Stanič izmeril njegovo višino. Pred 150 leti pa se je rodil tudi velik ljubitelj gora Henrik Tuma. (STA) Oddaja Alpe Jadran drevi na slovenski TV Na slovenskem programu tretje mreže RAI bo nocoj približno ob 20.50 na sporedu mesečna oddaja Alpe Jadran, ki bo za naše gledalce zanimiva predvsem zaradi prispevka o proizvajalcih kraških sirov Moisir. O svojih izkušnjah in delu bodo spregovorili predsednik konzorcija Dario Zidarič, ki je sladokusce navdušil s svojim »jamarjem«, podpredsednik Dimitrij Žbogar in Omar Marucelli, ki pripravlja sladoled iz ovčjega sira. Pozornost gledalcev bo gotovo pritegnila tudi predstavitev naravoslovnega didaktičnega središča v Bazovici, ki prikazuje Kras v vsej njegovi raznoliki pojasvnosti. V oddaji bo govor še o zastrupitvi čebel na Slovenskem, o farmi lam na Koroškem, o direktorju Mittelfesta Moni Avadii in še marsičem. Daljši filmski zapis, ki ga je pripravila Tv Slovenija, bo posvečen Cerkniškemu jezeru. Oddajo ureja Loredana Gec. Ponovitev bo v četrtek, 31. julija, ob 20.50. Poseg Kmečke zveze zaradi posledic toče V smislu zakonskega odloka št. 102/2004 je Kmečka zveza pisala načelniku pokrajinskega Kmetijskega nadzorništva za Trst in Gorico (pismo je poslala tudi v vednost županu občine Devin Nabrežina Giorgiu Retu), da je toča na dan 14.07.2008 prizadela območje občine Devin Nabrežina, posebno vasi Medja vas, Štivan, Mavhinje, Cerovlje,Vižovlje in Prečnik. Glede na dejstvo, da škoda na nekaterih kulturah ( vrtovih, vinogradih, sadovnjakih, itd. ) presega 30% proizvodnje, Kmečka zveza poziva nadzor-ništvo, naj sprejmete vse ukrepe, ki jih zakon predvideva v korist prizadetih. Poudarja tudi, da so se zaradi izrednih vremenskih prilik vsled dolgega deževnega obdobja, v vinogradih kmetij, ki so uvedle biološki način gojitve in širše vseh tistih, ki uporabljajo samo kontaktne fungicide, pojavili hudi napadi peronospore na kabrnkih in mladih grozdičih. Vsled teh napadov je bilo uničenih od 50 % do 70% grozdov, kar pomeni, da se bo zmanjšala tudi proizvodnja vina za isti odstotek. Upoštevajoč dejstvo, da je glivična okužba povzročila enako škodo v vseh vinogradniških okoliših dežele, Kmečka zvezapredlaga, da se upošteva možnost posega v prid omenjenih kmetij. / TRST Nedelja, 20. julija 2008 5 GOSPODARSTVO - Hude težave Sklada za Trst Proračunsko klestenje prizadelo tudi SKD Tabor Deželni svetnik SSk Gabrovec predlagal nujno srečanje s parlamentarci Odbor Sklada za Trst je na svoji prvi seji vzel na znanje dejstvo, da je rimska vlada črtala približno tretjino finančnih sredstev, ki so bila določena Skladu v triletju 2007-2009. Povedano v številkah pomeni milijon evrov manj za leto 2007 in dvakrat poldrugi milijon evrov manj za leti 2008 in 2009. To je pomenilo dejanski preklic že porazdeljenih prispevkov raznim subjektom, ki jim je prejšnji odbor Sklada že potrdil finančne vsote. »Na seji odbora je prišlo do odločitve, da klestenje finančnih sredstev za leta 2007-2008 ne bo prizadelo majhnih društev in organizacij, ki so prejela in potrosila prispevke za obnovitvena dela in investicije, tako da so bila manjkajoča sredstva preklicana večjim institucionalnim subjektom ter v manjši meri javnim upravam,« je dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je član upravnega sveta te ustanove Težje je stanje glede porazdelitve v finančnem letu 2009, saj je krčenje sredstev oplazilo tudi sklad za investicije manjših društev v meri približno 33 odstotkov. Prejemniki prispevka bodo tako od tržaške Prefek-ture prejeli pismo, da je že najavljeni prispevek za tretjino nižji. Od slovenskih društev bo prizadeto SKD Tabor, ki je bilo sprva deležno 100.000 evrov za obnovitev Prosvetnega doma na Opčinah, po novem pa bo denarja za nekaj manj kot 70.000 evrov. Ostali slovenski prejemniki (društva Rapotec, Igo Gruden, Gaja in Zarja) so bili po srečnem naključju deležni porazdelitve v proračunih 2007-2008 in jim je upravni odbor torej uspel ohraniti neokrnjene prispevke. Težave so tudi s postavko za podpore investicij v industriji. Termin za predstavitev prošenj je zapadel šele konec junija letos, že sedaj pa je jasno, da je od prvotnega zneska v višini 1.500.000 evrov ostalo na razpolago prosilcem borih pol milijona. »Naravnost škandalozen in osupljiv je pri tem podatek, da je bilo v vseh teh letih financiranja Sklada za Trst neizkoriščenih preko 30 milijonov evrov (primeri, ko prejemniki prispevkov niso potrosili denarja oz. niso izvedli investicij), ki bodo skoraj gotovo v celoti izgubljeni,« je poudaril deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je odboru zato predlagal nujno srečanje s parlamentarci iz Trsta s ciljem, da se vsaj delno rešijo drugače gotovo izgubljena sredstva. Za obnovitev openskega Prosvetnega doma bo Sklad za Trst namenil 70 tisoč evrov kroma BARKOVLJE - Stojnica neprofitne organizacije Prostovoljci Emergency tokrat med kopalci Prostovoljci tržaške skupine neprofitne organizacije Emergency so bili v petek s stojnico prisotni v barko-vljanskem gozdičku (pri drugem kiosku po vodometu). Mimoidočim in vsem zainteresiranim so ob raznobarvnih majicah, materialu z razpoznavnim logotipom »E« in informacijah o svojem delovanju, tokrat nudili tudi »špric«; s prostovoljnim prispevkom dveh evrov je vsakdo lahko dobil hladno pijačo in s tem tudi prispeval za urgentno ambulanto in zdravstveni center v Angaramu v dolini reke Panšir v severnem Afganistanu. Kdor bi želel izvedeti več o samem delovanju organizacije, pa naj pokuka na spletno stran www.emergencytrieste.org. Organizacija Emergency pa bo s svojimi stojnicami prisotna tudi 25. julija v praprovskem gozdiču na koncertu skupine Makako Jump oz. 2. avgusta, ko bo tam nastopil ansambel Trabant. NABREŽINA - S koncertom domačega godbenega društva Začetek večerov pod zvezdami Jutri zvečer pred županstvom koncert irske skupine v sklopu Folkesta - Prireditelj je Občina Devin-Nabrežina Za uvod v Poletne večere pod zvezdami je sinoči v Nabrežini poskrbela domača godba na pihala kroma Z nastopom domače godbe pod taktirko Sergia Grattona so se sinoči na trgu pred županstvom v Nabrežini začele prireditve v sklopu pobude Poletni večeri pod zvezdami, ki jih prireja Občina Devin-Nabrežina ob pomoči drugih lokalnih uprav. Pobuda je bila v preteklih letih zelo dobro sprejeta od občinstva in organizatorji so prepričani, da bo tako tudi letos. Podobno kot lani so prireditev povezali z odmevnimi kulturnimi pobudami, kot so festival narečnega gledališča Ave Ninchi in mednarodni prireditvi Onde Mditerranee Folkest. Prav v sklopu Folkesta bo jutri zvečer (začetek ob 21.15) na trgu pred županstvom nastopila irska glasbena skupina John Mc Sherry Band. Nabrežinski večeri pod zvezdami se bodo nadaljevali vse do nedelje, 3. avgusta. Obiskovalcem bodo na voljo kioski s hrano in pijačo. V primeru dežja se bodo prireditve odvijale v nabrežinski telovadnici. Odstopil glavni direktor mestne uprave? Glavni direktor Občine Trst Santi Terranova naj bi odstopil zaradi nesoglasij z županom Robertom Di-piazzo. Pogojnik je obvezen, saj odstopa Občina ni uradno potrdila. Morda se bo kaj več o tem izvedelo na jutrišnji seji občinskega sveta. Objava lestvic učnega osebja Pokrajinski urad za slovenske šole obvešča, da bodo v ponedeljek, 21. julija, na oglasni deski urada objavili pokrajinske lestvice (bivše permanentne) učnega in vzgojiteljskega osebja prvega, drugega in tretjega pasu za šolsko leto 2008/09 v otroških vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah za nedoločen in določen čas. Lestvica bo objavljena tudi na spletni strani www.istru-zione-trieste.it. Morebitne in utemeljene pritožbe zainteresiranih (samo zaradi umika pridržkov in posledične ponovne določitve točkovanja) bodo upoštevali z eksplicitnimi ukrepi in posledičnimi ročnimi popravki. Proti dokončnim lestvicam je možen izreden priziv na predsednika republike v roku 120 dni od njihove objave ali pa pri-ziv na Deželno upravno sodišče v roku 60 dni od njihove objave. Znižanje vodnega pritiska Komunalno podjetje AcegasAps obvešča, da bo zaradi vzdrževalnega posega na vodnem omrežju na Trgu De Gasperi, ki bo v sredo, 23. julija, od 8.30 do 18.30, lahko prišlo do znižanja vodnega pritiska v sledečih ulicah: od Ul. Rossetti do Ul. Porta 16, Ul. Redi 12, Ul. Eremo 12/1 in 9/1 in Ul. Mameli; v Ul. Ver-gerio od Ul. Settefontane do Ul. Rossetti; znotraj območja, ki ga razmejujejo ulice Scomparini, Nathan, Sbisa, Sambo, Fittke, Grunhut, Veruda in Cumano; od Ul. Fittke do Ul. Scomparini 25; v ulicah Milizie in Lamarmora. V času poteka del naj občani, ki stanujejo v omenjenih ulicah, zmanjšajo porabo vode, da se izognejo potencialnim teža- Program za harmoniko na tržaškem konservatoriju Do danes so italijanski harmonikarji, ki so želeli pridobiti uradno priznano diplomo, morali polagati izpite v Castelfrancu Venetu, v Pe-saru ali v Mantovi. V letošnjem letu je tržaški konservatorij Tartini odprl svoj 27. študijski program, in sicer program za harmoniko. Novi študentje se lahko vpišejo do 6. septembra, za prehod iz drugega kon-servatorija pa rok 31. julij. Ob starih tečajih, ki jih danes imenujejo tradicionalne, ponuja tržaški državni konservatorij številne študijske programe, ki predvidevajo tako triletni dodiplomski kot dvoletni podiplomski študij, od harfe, bibliote-konomije in glasbene bibliografije, petja, kitare, klarineta, klavičembala in starih glasbil s tipkami, kompozicije, zborovske kompozicije in dirigiranja, kontrabasa, glasbene didaktike, fagota, kljunaste flavte, flavte, orgel, klavirja, saksofona, roga, tolkal, trobente, pozavne, violine, viole, violončela, orgel vse do jazza in novih tehnologij. Na podiplomskem nivoju pa ima konserva-torij tudi dvoletni študij za poučevanje na nižjih srednjih šolah, in sicer za glasbeno vzgojo in za glasbeni inštrument. Za vse te je možen vpis do 31. julija. Pogoji za vpis v dodiplomski študij sta opravljeni maturitetni izpit in primerno glasbeno znanje. Ogled vrta Carsiana V botaničnem vrtu Carsiana sta danes predvidena dva vodena obiska, ob 16. in ob 17. uri. Drugače je vrt od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, v sobotah in ob praznikih od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Informacije dobimo na spletni strani www.carsiana.eu. 6 Nedelja, 20. julija 2008 KULTURA / BIVŠA RIBARNICA - Sedma izvedba salona ITS SEVEN v režiji tržaške agencije EVE V objemu modnega dizajna in kreativnosti Prireditev povezovala Victoria Cabello - Udeležili so se je mladi dizajnerji iz Evrope, Azije in ZDA Kot gotska katedrala, ki jo označujejo temne barve in moreča atmosfera. Tako je sinoči nekdanja tržaška ribarnica pričakala najbrž najbolj »glamour« dogodek leta, končni defile salona ITS SEVEN in seveda nagrajevanje najboljših mladih dizajnerjev. Nad modno stezo in obema razstavnima prostoroma, kjer so bile razo-bešene fotografije in pa razstavljene torbice, klobuki, škornji ter ostali izdelki domiselnih kreatorjev, je kraljevalo ogromno krilato srce; slednje nekako ponazarja ljubezen vseh, ki si pri tržaški agenciji EVE skozi vse leto prizadevajo za organizacijo in uspeh šele dvodnevnega dogodka, ki pa za vselej krona uspeh, želje in sposobnosti nekaterih študentov kreatorstva, ki študirajo na najbolj priznanih inštitutih vsega sveta. Tudi letos je včerajšnji končni večer povezovala Victoria Cabello, ki je predstavila vsakega od oseminštiride-setih finalistov, ki so se letos potegovali za končno zmago v treh osrednjih sklopih. Tistem, ki je bil že tretje leto zapored posvečen fotografiji, tistem, ki so ga tudi letos posvetili modnim dodatkom in seveda tistem, ki že od vsega začetka označuje tržaško modno predstavo, se pravi modnim kolekcijam. Di-zajnerji prihodnosti, ki so letos oblikovali ITS SEVEN, so tokrat prispeli iz treh celin, Evrope, Azije in Združenih držav Amerike. Žirija, ki so jo ob nekaterih slovitih imenih svetovne mode sestavljali izvedenci iz vsega sveta, je tako pozno zvečer razodela imena letošnjih zmagovalcev. Nagrada za fotografijo, ki predvideva enoletni brezplačni tečaj upodabljajoče umetnosti, je šla Matt-hieuju Lavanchyju, medtem ko je nagrado za najboljše modne dodatke prejel Benjamin Shun Lai Ng. Prestižne modne nagrado za Collection of the year, ki predvideva nagrado 20 tisočih evrov, je prejel David Steinhorst, nagrada za hišo Diesel v znesku 50 tisočih evrov pa je šla Heikki Salonen. Posebno nagrado YKK pa si je zaslužil Tomasz Donocik. Skupni imenovalec osemnajstih kolekcij »visoke mode« so bile temne barve, maske in vsakovrstna pokrivala, značilna za vojna in povojna obdobja, ki očitno napovedujejo nekaj čisto drugega. Krizo, ki pustoši celotno zemeljsko oblo pa na modnem in fotografskem področju opredeljuje tudi uporaba ognja in drugih destruktivnih elementov. (Iga) ITS SEVEN - Renzo Rosso, ustanovitelj modne hiše Diesel »Prepričan sem, da se mora vsakdo oblačiti tako, kot mu je všeč« V Srbiji in na Hrvaškem je modna hiša Diesel odprla že pet trgovin. V Sloveniji niti ene. Srečanje z Renzom Rossom, bolje poznanim kot Mr Diesel, ki je od leta 1978 do danes, se pravi v tridesetletni dejavnosti ustvaril pravi svetovni imperij jeansa, je tako tudi priložnost za vprašanje, če namerava Diesel v prihodnje odpreti trgovino tudi v Ljubljani? »Zakaj ne - pravi podjetnik iz Vi-cenze, lastnik enega najbolj priljubljenih svetovnih brandov - upam, da jo bomo čim prej.« Na ugovor ljubljanske novinarke, ki podčrta dejstvo, da so v ostalih državah bivše Jugoslavije odprli že kar nekaj trgovin, v Sloveniji nobene, se Renzo Rosso nasmehne. »Naša moda skuša združevati, ne pa ločevati. Od same ustanovitve delamo na tem, da bi se ne ozirali po etnični, jezikovni ali verski pripadnosti. Mlade želimo združevati. S svojim delom skušamo brisati meje, ker želimo, da bi svet nekoč zaživel brez tolikih ločevanj.« Renzo Rosso je bil včeraj v Trstu. Udeležil se je zaključnega večera dogodka ITS SEVEN, ki je še enkrat postavil naše mesto v središče svetovne medijske pozornosti. Njegova modna hiša Diesel je namreč osrednji pokrovitelj «fashion eventa», ki ga od leta 2002pri-rejajo v Trstu. »V enem najlepših mest na svetu - kot pravi še Rosso - ki pa ga žal pozna premalo ljudi, ker je pač nekoliko odrezano.« Zakaj ste odločili, da investirate v pobudo ITS? Veliko mojih kolegov si dela reklamo tako, da oblači svetovne zvezdnike in v bistvu investira v to. Pri Die-selu smo se odločili, da bomo raje stavili na mlade in pri tem omogočili tistim, ki imajo sanje, projekt in seveda talent, da uresničijo to, v kar verjamejo. Mi v bistvu investiramo v tiste mlade, ki so zmagali katero od prejšnjih izdaj tržaškega natečaja, gredo v svet, se zaposlijo pri kateri od svetovnih modnih hiš in hkrati širijo dober glas o nas. Kreativnost se danes lahko razvija in ra- Renzo Rosso se je včeraj v Trstu udeležil zaključnega dogodka Its Seven ste samo s pomočjo norih in divjih idej, ki so še nedolžne, neomadeževane in jih zahteve trga še niso zastrupile. Ob prodaji artiklov si namreč prizadevamo, da bi vzpostavili tudi nek človeški odnos. Naše kolekcije predlagajo in nakazujejo določeno modo, lepo pa je, ko nam tudi mladi povedo, kaj jim je všeč. Že res, da je Trst nekoliko izoliran, je pa istočasno stičišče med Vzhodom in Zahodom... Pri pobudi ITS me je najbolj presenetil izvor udeležencev. Talentirani študenti dizajna so v resnici povsod. Tisti, ki živijo v New Yorku in Londonu, imajo lažjo pot. Kar nekaj pa jih je prišlo tudi iz Litve, Izraela in drugod. To, da smo jih odkrili, je izreden uspeh. Eno od vodil naše hiše je želja po iskanju nekega globalnega stila. Unikata, ki se navdihuje povsod in združuje trende vsega sveta. Prvi par jeansov, ste sešili sami, z maminim šivalnim strojem... Star sem bil petnajst let in noro zaljubljen v krojaški poklic. Rodil sem se v času denima, materiala, ki ti omogoča, da ogromno ustvariš. Ključ mojega uspeha pa je predvsem skupinsko delo in Diesel je rezultat tega. Letos poteka 30 let od ustanovitve in v tem času se je svet popolnoma spremenil. Začel sem v majhnem laboratoriju in stranke, ki so prihajale k nam so se zadovoljile s tem. kar so dobile. Sploh se niso sekirale zaradi barve ali modela. Danes, ko imajo v naših trgovinah na voljo vse kar si želijo, pa jim ni nikoli dovolj. Zmagovalec lanskega ITS SIX je oblekel moške v krila. Kako gledate na to? Danes nam je vse dovoljeno. Nimamo več tabujev in cenzur. Prepričan sem, da se mora vsakdo oblačiti tako, kot mu je všeč. V taki luči, kot se pač želi predstaviti javnosti«. (Iga) OPČINE - V spomin na dragega prijatelja Viktor Sosič - Tojo V petek, 11. julija smo na opensko pokopališče pospremili k zadnjemu počitku Viktorja Sosiča, ki smo ga vsi klicali Tojo od Škuorča. Ko je duhovnik molil zadnje pogrebne molitve, so se mi kot v filmu prikazale slike iz začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sva s Tojotom z ve-spo, ki jo je nama posodil njegov brat Bruno, šla po Italiji. Najprej v Ferraro in Bologno in dalje čez prelaz Apeninov La Futa v Firence. Od tu nas je pot vodila v Rim. Ker je imela vespa takrat še evidenčno tablico Svobodnega tržaškega ozemlja z rdečo zastavo in belo helebardo so nas vsi imeli, da smo »Svizzeri«. Poleti leta 1957 smo se Saško od Trdeta,Tojo Škuorč in jaz zmenili, da gremo na potovanje v Španijo in Portugalsko z dvema vespama. To je bil za tiste čase kar velik pa tudi nevaren podvig, kar se je izkazalo že v Franciji, ko so nas med spanjem v šotoru tatovi okradli. Zjutraj smo naše potne liste našli v enem grmu, kamor so jih tatovi odvrgli in tako smo lahko naše potovanje nadaljevali. Pot nas je vodila naj- prej v Barcelono, Murcijo, Granado in Ma-lago, kjer smo si ogledati bikoborbo in dalje preko Sevilje na Portugalsko. Po ogledu Lisbone smo šli naprej do najzahod-nejše točke Evrope, kjer na kamniti plošči piše: Na tej točki konča zemlja in se začne morje. Od tu nazaj v Španijo v Madrid in Saragozo pa skozi Andoro v Pirenejih v Francijo in proti domu kamor smo se vrnili po enem mesecu živi in zdravi. S Tojotom sva potem še veliko potovala posebno po Jugoslaviji, tja do Beograda in celo na Triglav sva se spravila, kjer sva se vpisala v knjigo, ki je v Aljaževem stolpu na vrhu najvišje slovenske gore. Na zadnji poti je Tojota spremljalo veliko prijateljev in znancev, kar priča, da je bil Tojo priljubljen v družbi. Zase lahko rečem, da je imel Tojo dober značaj, miren in vedno dobre volje. Nikoli ga nisem slišal, da bi rekel žal besedo zoper kogarkoli. Vedno je bil spravljiv in s kratka dober prijatelj in prijeten družabnik s katerim se je bilo težko skregati. Vedel sem, da je imel zadnja leta težave z nogami, pa tudi srce mu je nagajalo. Saj so mu vgradili tudi srčni pospeše-valnik (pacemaker). Jaz pa se ga raje spominjam, kot je bil iz časov, ko sva z vespo odkrivala svet. Zbogom Tojo in hvala, hvala za prijateljstvo in hvala za vse kar sva skupaj doživljala. Armando Škerlavaj DANES - Sv. Ivan Ipavec in Scotti V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bo nocoj na sporedu tretje srečanje iz niza »Oh poetico parco«. Pred barom Il posto delle fragole bo ob zatonu zaživel literarni večer, kateremu bo sledil koncert dvojice Alessandra Franco (glas) in Alexander Ipavec (harmonika). Literarni del večera bo tokrat posvečen Istri in njenim različnim glasovom. Ob 20. uri se bodo občinstvu predstavili znani obrazi istre-ga kulturnega življenja, Gia-como Scotti, Isabella Flego in Maurizio Tremul. Njihovo pripoved bodo obogatile glasbene improvizacije saksofonista Giuliana Tulla. Ob 21.30 bo kot rečeno na vrsti koncert dvojice Alessandra Franco -Alexander Ipavec, ki se bo predstavila z repertoarjem tanga, jazza in fada. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. julija 2008 MARJETA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 21.55 in zatone ob 7.36. Jutri, PONEDELJEK, 21. julija 2008 DANILO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,8 stopinje C, zračni tlak 1011,9 mb ustaljen, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. OKLICI: Fabio Battista in Francesca Buoso, Alessandro Fegac in Martina Castellano, Stefano Leo in Natalina Saba-tini, Alessandro Cavalli in Barbara Tar-divo, Giulio Ferraguti in Tiziana Avanzo, Damjan Batti in Daša Pangerc, Lorenzo Miot in Chiara Bertoli, Carlo Cracovia in Dagmar Hanačkova, ALessan-dro Bulzani in Francesca Dragani, Mario Lattin in Gabriella Cleva, Davide Gustincich in Micaela Paoletti, Gian-franco Strauss in Adriana Lucchina, Alberto Giarletta in Annalisa Gentili. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU: Dijaki 1. klasičnega razreda li-ceja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bo-nomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo objavilo odlok za obnovitev zavodskih lestvic neučnega osebja (tretji pas). Prošnjo je treba na eno od izbranih šol vložiti do 31. julija. Obrazci so na voljo na spletni strani www.pubblica.istruzione.it (personale scuola-personale ATA). Podrobnejše informacije nudi Pokrajinski šolski urad v ul. SS. Martiri. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. IH Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci št. 14. Tel. 040-229199. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla vrata svoje osmice. Vljudno vabljeni! MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. Vabljeni! OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. Tel. 040-229337 OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. SIDONIJA IN MAVRICA sta odprli osmico v Medjivasi št. 10. Tel. 040208987. STANKO je na Opčinah odprl osmico. V GABROVEC vas vabita na osmico Bogdan in Marlenka v mesecu juliju. Tel. 040-2296068. V KRIŽU je odprl osmico Martin Košuta. Tel. 040 - 220605 V SALEŽU, N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! / ŠPORT Nedelja, 20. julija 2008 7 □ Obvestila POLETNI CENTER PIKAPOLONICA praznuje 10-letnico! Študijski center Melanie Klein in Slovenska prosve-ta vabita člane in prijatelje na proslavo in družabno srečanje, ki bo v petek, 25. julija, ob 14.30 v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športnem centru v Bazovici. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. F.C. PRIMORJE organizira na Proseku športni praznik s sledečim programom: danes, 20. julija, ansambel Happy Day, v soboto, 26. julija, ansambel MI, v nedeljo, 27. julija, koncert Godbenega Društva Prosek in ansambel Souvenir, v soboto 2. avgusta, ansambel 3 Prasički, v nedeljo ansambel Old Stars. TABORNIKI RODU MODREGA VALA odpotujejo na taborjenje v Gozd Martuljek danes, 20. julija, iz Nove Gorice z vlakom. Zbirališče ob 7. uri na železniški postaji v Novi Gorici. Vlak odpotuje ob 7.35 (in ne čaka zamudnikov!). Iz taborjenja se bodo taborniki vrnili v četrtek, 31. julija. Prihod vlaka v Novo Gorico ob 18.43, v Sežano pa ob 19.44. Taborniški srečno! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od danes, 20. julija, do sobote, 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se od- vijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, ter na tel/fax: 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za poletni dopust do petka, 25. julija. V PETEK, 25. JULIJA, bo župnija sv. Jakoba apostola obhajala praznik svojega zavetnika. Slovenski verniki se bomo na ta pomembni praznik pripravili s tridnevnico, ki bo v torek, 22., v sredo, 23. in v četrtek, 24. julija. Vsak dan bo sv. maša ob 17. uri, pri kateri bo govoril vrhniški dekan g. Blaž Gregorc. Na sam praznik, v petek, 25. julija, bo ob 18.30 slovesno dvojezično somaševanje in po maši procesija, pri kateri bo prvič nošena tudi nova kopija bandera sv. Cirila in Metoda, ki so jo izdelale Sestre no-tredamke iz Novega mesta v Sloveniji. Vabljeni! DRUŠTVO NOE' organizira »tečaj re-stavriranja starega pohištva«. Prvi srečanji bosta v soboto, 26. in v nedeljo, 27. julija. Info: 040-299461 ali 349-8419497. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). F.C. PRIMORJE oživlja sekcijo Cicibanov. Če je vaš otrok star od 8 do 10 let, ga lahko vpišete v našo ekipo. 3. avgusta bo na travnatem igrišču Ervatti pri Briščikih, od 9. ure dalje, enodnevni brezplačni kamp (kosilo je vključeno). Ob udeležbi prejme vaš otrok majico in hlačke v dar. Info in vpis (do 28. julija) na tel. št. 3296022707 (Robert). NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Kdor se vpiše do 31.julija, ima 50,00 evrov popusta na celoletni šolnini. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ricma-nje.org. SKLAD MIJA ČUK obvešča, da je letošnje poletno središče Kratkohlač-nik 2008 na Proseku do 1. avgusta od 8. do 17. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse bivše člane, da se jim pridružijo od 1. do 3. avgusta na akcijo »Nazaj ... v taborniški raj!« v Gozdu Martuljku. Informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in even-tuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek 1. Maj, vabi danes, 20. julija, na dvorišče Ljudskega doma v Podlonjerju na praznik komunističnega tiska. Danes odprtje kioskov ob 18. uri, od 20. ure dalje ples z Duom Melody. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudi- jem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad -Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO BARKOVLJE IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vljudno vabita na koncert pod zvezdami Mladinskega pihalnega orkestra Intercampus (vodi Eva Jelenc) v petek, 25. julija 2008 ob 20.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ulica Bonafata 6 -Trst). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 25. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Renate Deganello »Mirovo žganje«. Avtorico in dela bo predstavil Sergio Ferrari. Glasbeni uvod Lojze Furlan. SKD VESNA IN AGRITURIZEM BIBC iz Križa prirejata v ponedeljek, 28. julija, ob 19. uri, v Bibčevi vinski kleti predstavitev novega romana Veita Heinichena »Danza Macabra« in novega penečega vina »Etika«. Noviteti bosta predstavila Miran Košuta in Stefano Cosma. Večer bosta popestrila Annalisa Gon s harfo in gledališki igralec Livio Bogatec. ZAHVALA Ob slovesu Cristine Maganja vd. Tence se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki ste počastili njen spomin. Majda in Andrea Križ, 20. julija 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in z nami sočustvovali ob izgubi našega ljubljenega Emilija Maurija Posebna zahvala gospodu župniku Rafku Ropretu za tolažilne besede, boljunskim cerkvenim pevkam, zboru upokojencev iz Brega, partizanskemu klubu, nosilcem in darovalcem cvetja ter v dobrodelne namene. Svojci Lakotišče, Boljunec, 20. julija 2008 ZAHVALA Lepa hvala vsem, ki ste pospremili našega dragega Viktorja Sosiča na njegovo zadnjo pot. Svojci Opčine, Trst, Kanada, 20. julija 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 21.7.2007 21.7.2008 Boris Laurica Z neskončno ljubeznijo in hvaležnostjo se te spominjajo tvoji najdražji Dolina, 20. julija 2008 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga sestra Marija Bressani vd. Zidarič Od 18. julija počiva na šempolajskem pokopališču. Užaloščeni svojci Šempolaj, 20. julija 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. t hči Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena žena, mama in Vlasta Bachi por. Grgič - MM Žalostno vest sporočajo mož Branko, hčerki Martina in Ivana, mama, tata, Ivanka, Mira, Boris in vsi sorodniki. Posebna zahvala gre centru CRO iz Aviana in oddelku splošne medicine ka-tinarske bolnišnice. Žara pokojne bo izpostavljena v torek, 29. julija 2008 v cerkvi na Padričah od 12.00 do 13.00. Sledila bo maša in zadnji pozdrav. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Padriče, 20. julija 2008 Ob prerani izgubi drage mame izrekamo Martini in Ivani iskreno sožalje David, Lele z Majo, Alessandra, Matej, Wili, Roby, Paolo, Maurizio, Marjan, Luca in Manuel V sanjah si k meni prišla, da bi me zadnjič pozdravila. Ciao, lepa. Irenka - tvb Draga Vlasta, preveč lepih trenutkov smo preživeli skupaj, da bi te pozabili. Tvoji sošolci Trgovske Draga Vlasta, počivaj v miru. Vsem tvojim najdražjim topel objem. Sonja, Zdravko, Mirko, Vasilij, Branko in Rudi Draga Vlasta, zadnji objem bo ostal v trajnem spominu. Za teboj žalujemo Suzana, Ivan in Manuel z Mojco Tvoja korajža naj bo v zgled. Irenka, Darko, Mitja in Erik Vlasta, tvoj nasmeh bo vedno živ v našem spominu. Žalujoči Rado, Vera, Vesna in Igor Dragi Vlasti zadnji srčen pozdrav globoko prizadeti Mirko, Zlata, Joško in Sonja z družinama Ob izgubi drage Vlaste smo ob strani Branku, Martini, Ivani in svojcem Milan z Ljubico, Loreno in Karin Žalovanju se pridružujejo Marija, Jelka, Marta in Janko z družinami Ni besede in kretnje, ki bi lahko napolnili tako veliko izgubo. Ostaja le tolažba v toplem objemu... Ivani, Martini, Branku in svojcem izrekava občuteno sožalje Lorena in Mojca Ob izgubi drage mame Vlaste izrekajo Ivani in družini iskreno sožalje Morena, Boris, Tanja, Alenka Ob nenadomestljivi izgubi drage mame izrekamo Martini in družini iskreno sožalje bivši sošolci 5.A razreda Zadnji pozdrav VLASTI! Darko, Magda, Jan in Jaš Ob prerani smrti Vlaste izrekajo možu Branku, hčerkama Martini in Ivani, staršem in svojcem globoko in občuteno sožalje vsi pri KD Slovan Ob smrti predrage žene Vlaste izrekajo Branku in družini iskreno so-žalje pevke in pevci združenega MePZ Skala - Slovan Globoko prizadeti ob izgubi drage Vlaste se žalovanju pridružujemo Zdravko, Nadja, Franko, Jana in Eva Draga Vlasta, za vedno v naših srcih in mislih Boris, Katja, Ivana, Maja Draga Vlasta, še zadnjič hvala ti za vse! Natuška z Andreom in mamo Ob izgubi drage Vlaste sočustvuje z družino športno združenje Gaja Ob boleči izgubi drage Vlaste izreka iskreno sožalje Martini, Ivani, Branku in vsem svojcem Mladinski krožek Luna Puhna Ob bridki in nenadomestljivi izgubi predrage Vlaste Bak Grgič izreka Gozdna zadruga Padriče iskreno sožalje svojemu članu nadzornega odbora možu Brankotu, hčerkama Martini in Ivani, staršema Jelki in Albinu ter vsem ostalim sorodnikom. S prizadeto družino sočustvujemo vsi pri AŠZ Sloga Martina, Ivana, Branko, Jelka, Albin in ostalo sorodstvo, ob težki izgubi drage Vlaste vam stojimo ob strani Damjan, Katja, Daniele, Denis, Jan, Jaš in Aleš Ob boleči izgubi drage Vlaste žalujemo z Brankotom, Martino, Ivano, mamo Jelko in očetom Albinom prijatelji Janez, Nadja, Sergio, Cvetka, Livio, Vesna, Božič, Armita 8 Nedelja, 20. julija 2008 KULTURA / (^©ïfiEsaa 18., 19., 20. julija 26., 27. julija 2., 3. avgusta Danes ob 20.30 Ples s HAPFYDAY [I] Lekarne Nedelja, 13. julija 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Ginnastica 44, Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Valmaura 11 (040 812308), Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Valmaura 101, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. L. Stock 9 11 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini), Milje - Lungomare Ve-nezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini -040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti 0MAIIZACIJI IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni DANES 20. JULIJA Za glasbo in dobro razpoloženje boposKrbel ansambel Hi Delovali bodo dobro založeni kioski! vzpon iz Vršiča na Sleme po lepi, nezahtevni planinski poti (3 ure hoje). Ob sestopu kratek postanek pri spomeniku Kugyja. Prijave (čimprej) sprejemajo: Livio 040-220155, Elči 040-415534 in Vojka 040-2176855 (v petek in soboto). LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada). ¿j Čestitke POHOD OB 150.LETNICI JULIUSA KUGYJA Danes, 20. julija, organizira SPDT, ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja, krajši sprehod v Tolminska korita. Zbirališče ob 8. uri na Opči-nah, pri hotelu Danev. V popoldanskih urah se bodo udeležili svečanosti ob spomeniku J. Kugyja v Trenti in v Informativnem centru TNP. Izlet vodi Peter Suhadolc. Za dodatna pojasnila tel.: 040-2176855 (Vojka). AVTOBUSNI IZLET SPDT NA VRŠIČ IN SLEME V nedeljo, 27. julija, organizira SPDT avtobusni izlet na Vršič in Sleme. Odhod avtobusa ob 6.30 iz Trsta, s trga Oberdan in ob 6.45 s trga v Sesljanu. Izlet vodi El-či Abram. Predvidene so tri variante: a) vzpon na Sleme iz doline Tamar, zahteven, primeren le za izkušene planince (5 ur hoje); b) sprehod od Ruske kapelice na Vršič in po bližnji okolici (primeren za vse); c) bi kmalu dobil še druge lepe novice. To ti voščimo Sabina, Zdravko, Vla-sta, Vendel, Evald z družino, Barbara z družino, Flora z družino. Dragi stric ITALOprejmi naših 70. poljubčkov, tvoji pranečaki Jan, Lara, Ana, Iva, Neža. Dobrodošla PETRA. Mamici Miriam, očku Aleksandru in sestrici Jani iskrene čestitke, mali Petri pa voščimo, da bi podnevi lepo pela, ponoči pa spala. Mešani pevski zbor Fran Venturini. Draga mama in žena SONJA ti si naš cvet in poleg tega slaviš danes 50 let. Iskrena voščila prejmi zdaj ti in bodi vesela, to ti želimo mi vsi - Li-vio, Sandi i Dean z Viviano. Danes je v Boljunec Abraham prikorakal, ker je na SONJO petdeset let čakal. V Boljunec pa pridemo tudi mi, da ji zaželimo še nešteto lepi dni. Cvetka, Boris in Klara s Paolom. Danes v Gropadi je vesel dan, ker naša draga hčerkica MARTINA praznuje svoj prvi rojstni dan. Vse najboljše in polno zdravih in veselih dni, ti iz srca želita mama in tatko. V Gropadi MARTINA živi in danes eno leto slavi. Obilo sreče in zdravja ji želijo nona Rosanna, nono Gino, pra-nona Stelia, stric Paolo in Brigita. Danes bo naša mala MARTINA ugasnila prvo svečko. Da bi bila vedno tako vesela in nasmejana ji želijo nona Lili, nono Angel, stric Roberto in Annamaria. Sestrični Lisa in Gaia ji pošiljajo koš poljubčkov. Jutri bo za MARINO super dan, saj praznuje važen rojstni dan. Da bi se ti uresničilo vse, kar si sama želiš, to so želje nas vseh. Jasmy, Darko, Eda in Torči. Jutri se bo v Trebčah srečala z Abrahamom MARINA KRALJ. Ob okroglem življenjskem jubileju ji Nadja in Janja pošiljata prisrčna voščila in ji želita še veliko srečnih dni. Ni lepšega kot se veseliti z dobro prijateljico in kolegico, kot si ti, MARINA, še posebno na tvoj praznični dan. Nešteto dni polnih smeha in sonca ti želijo Barbara, Bruna in Olga. U Zatuke se že use veseli, ki ju-tre naša tajnica MARINA 50 let slavi. Z njo bomo nazdraule tude mi in je žiljele še duaste liepih dni!!! Odborniki SKD Primorec Danes praznuje okroglo obletnico PIERO UNUŠIČ s Konkonela. Klapa mu želi vse najboljše, polno zdravja ter da bi še naprej bil tako aktiven. Dragi stric PIERO, vse najboljše in da bi bil vedno tako mladosten in nasmejan ti želimo Branko Reiko in Marko. Hura, hura', naš PIERO 70 let ima. Vse najboljše mu bomo zapeli in na zdravje mu zaželeli. Tanja, Igor, Aleks, Omar, Tanja in Kristina. Danes praznuje rojstni dan nono PIERO. Vse najboljše in karjolo poljubčkov mu pošilja Dean. Danes praznuje 70. rojstni dan PIERO. Iz srca mu želimo še dolgo lepih in zdravih let. Jožko, Lidia, Ti-ziana, Roby, Barbara in Matija. ITALO SABADIN slavi jutri svoj visoki življenjski jubilej, ob tej priliki mu voščimo najprej veliko zdravja in veselja v objemu potrpežljive »Rozi«. Nato mu voščimo, da bi še vedno tako vesel in razposajen in da Končno se je rodila Petra ter razveselila mamico Mirjam, očka Aleksandra in sestrico Jano. Srečni družinici iskreno čestita, mali Petri pa vošči vso srečo v življenju KD F. Venturini Naši predsednici Jasni in Manuelu čestitamo ob rojstvu malega Florijana, kateremu želimo dolgo in srečno življenje. Člani društva Cello&Music Iztok Cergol sijajen fant, pevovodja, organist, violinist in še, še... Danes tudi inženir. Za uspeh mu čestitajo vsi pevci od Sv. Ane in PD Kolonkovec Ota Jana Desirèe je v sredo, 16. julija na konservatoriju Tartini profesor flavte postala. Za lep uspeh ji čestitata mama in papa V petek, 18. julija je na tržaški fakulteti za arhitekturo uspešno diplomiral Martin Strani Z njim se veselijo in mu želijo še mnogo lepih nadaljnjih uspehov oče, mama, brat in Manuela Hip, hip, hura naša teta Petra Cercego je študij zaključila. Suary, Aisha in Noah ti pošiljamo koš poljubčkov, vsi domači pa čestitajo za uspeh. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »II di-vo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 21.15 »In amore niente regole«. CINECITY - 15.00, 16.00, 17.25, 18.45, 19.45, 21.15, 22.05 »Hellboy: The golden army«; 15.20, 17.35, 19.55, 22.05 »Agente Smart - Casino totale«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »Funny games«; 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Ken il guerriero: La leggenda di Ho-kuto«; 15.00, 17.30, 19.50, 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »L'incredi-bile Hulk«. EXCELSIOR - 18.00, 21.00 »Meduse«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 Il mio amico giardiniere«. FELLINI - 16.10, 17.55, 19.50, 21.45 »Troppa de elite - Gli squadroni del-la morte«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fun-ny games«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il mio sogno più grande«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Neverjetni Hulk«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Maturantski ples«; 17.50, 19.50, 21.50 »Hancock«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le morti di Ian Stone««; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«. SUPER - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica«; 18.00 »Un amore di testimone«; 19.30, 21.45 »Gomor-ra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.00, 22.10 »Helloby II: Teh golden army«; Dvorana 2:17.40,19.50, 22.00 »Agente Smart - Casino totale«; Dvorana 3:17.50, 20.00, 22.10 »Wanted -Scegli il tuo destino«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.15 »Funny games«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«. S Poslovni oglasi V SENOŽEČAH damo v najem v idiličnem ambientu, ob gradu, veliko stanovanje za počitniko-vanje in 180 kv.m poslovnih prostorov za podjetniško ali gostinsko dejavnost. Tel. 00386 (0)41-838353 GOSPA IŠČE DELO 3-krat na teden po 6 ur. Tel. 00386-70313592 KNJIGOVODJO s polnim delovnim urnikom zaposli servisno podjetje v Trstu. Zaželene delovne izkušnje v knjigovodstvu. Možnost profesionalne rasti. Življenjepis poslati na: cv.trieste@libero.it KOVINARSKO PODJETJE v tržaški pokrajini išče specializiranega varilca(saldatore), obvezno znanje italijanščine. Za informacije tel. 347-5299500 med 10.0012.00, 15.00-17.00 RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji. Info 336/469317. PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na tel. 00386-31837218 Turistične kmetije AGRITURIZEM LUPINC V PRA-PROTU j e odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Oddajamo mini-stanovanja. 347-2108227 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGE za 3. razred Pedagoškega liceja A.M. Slomšek, še posebno Leksikon filozofija (avtor Sruk). Tel. 040-225214 ob uri kosila. IŠČEMO VESTNO, IZKUŠENO GOSPO za oskrbo invalidne osebe, 24 ur dnevno. Tel. 347-2530427 KNJIŽNO POLICO brez vrat, širina 210, višina 200, globina 45 cm, v orehovem lesu, rabljena, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040575145 ali 348-2801144. PODARIM majhne psičke, mešance, črne in bele barve. Tel.: 040-228781. PODARIM majhnega psička, mešanca, 3 mesece starega, črne in bele barve. Tel.: 040-9220026. POŠTENA GOSPA išče službo v gostinskem ali gospodinjskem sektorju. Tel.: 347-1057871. PRODAM 9 lesenih tramov, 15x20, 6m dolžine. Tel.: 040-229250. PRODAM knjige za prvi in drugi razred geometrskega oddelka Ž. Zois. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 349-7745456. PRODAM ALFA 33 1.3 S, letnik 1985 (starodobnik), sivo metalizirane barve, prevoženih 150.00 km, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3388066816 STANOVANJE NA OPČINAH, 110 kv.m, z mansardo, 2 kopalnici, z garažo, prodajam za 240.000,00 evrov. Tel. 040-213837 (20.00-20.30). O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Loterija 19. julija 2008 Bari 34 90 8 22 24 Cagliari 57 73 64 6 18 Firence 44 7 53 78 64 Genova 45 9 80 54 28 Milan 63 13 44 10 53 Neapelj 4 13 64 7 82 Palermo 52 84 53 85 23 Rim 63 33 23 55 74 Turin 67 57 31 75 32 Benetke 27 6 55 42 78 Nazionale 53 40 19 81 36 Super Enalotto Št. 87 4 33 34 44 52 63 jolly27 Nagradni sklad 3.586.707,60 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.493.102,00 €Brez dobitnika s 5+1 točkami -- €3 dobitnikov s 5 točkami 179.335,38 €1.523 dobitnikov s 4 točkami 353,25 €55.680 dobitnikov s 3 točkami 19,32 € Superstar 53 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 8 dobitniki s 4 točkami 35.325,00 € 180 dobitnikov s 3 točkami 1.932,00 € 3.083 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.679 dobitnikov z 1 točko 20,00 € 47.330 dobitnikov z 0 točkami 10,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Spominska slovesnost ob 150-letnici rojstva velikega gornika in pisca Kugy plemenit zgled za zagovornike sožitja Prisotni mnogi gostje iz goriškega prostora, Slovenije in s Koroške V Gorici se je rodil slučajno, najpomembnejšo značilnost mesta, večkulturnost, pa je izbral kot vodilo življenja. Osebnosti Juliusa Kugyja, »odkritelja Julijskih Alp«, so se v tej luči včeraj spomnili pred rojstno hišo v parku Coronini, kjer je gornik, pisec in glasbenik slovenskega izvora privekal na svet pred natanko 150 leti. Prireditve, ki jo je s pomočjo goriške občine in Fundacije Goriške hranilnice priredila goriška sekcija CAI, so se udeležili tudi mnogi gostje, od krajevnih oblasti do predstavnikov Planinske zveze Slovenije, deželnega vodstva CAI, SPDG-ja in avstrijske zveze OAF. Med prisotnimi je bila tudi Kugy-jeva pranečakinja, 73-letna Ursula Pitzer, ki je ob priložnosti oblekla koroško narodno nošo in s seboj prinesla pismo, ki ji ga je Kugy poslal, ko je bila stara štiri leta. Kugyjeva družina je živela v Trstu, ob Kugyjeva pranečakinja Ursula Pitzer (levo); postavitev venca na obeležje pred Kugyjevo rojstno hišo bumbaca epidemiji kolere leta 1858 pa se je zatekla v Gorico, kjer se je Julius rodil 19. julija. Starša sta bila po rodu Slovenca, družinski pogovorni jezik pa je bila nemščina. Julius je vsekakor postal ljubitelj tako slovenske kot italijanske kulture. »Kugy je pravi ambasador Julijskih Alp, ob tem pa se ga Slovenci spominjamo tudi zaradi spoštovanja, ki ga je izkazoval do slovenskega jezika. Lahko rečemo, da je bil po svetovnem nazoru pravi Evropejec,« je ocenil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Po besedah župana Ettoreja Romolija je Kugy vsrkal duh goriškega mesta, čeprav je bil le slučajno Gori-čan. »Utelesil je obdobje, v katerem je bilo sožitje naravnejše kot danes: po njegovem stilu življenja bi se morali zgledovati,« je povedal Romoli, spregovoril pa je tudi prefekt Roberto De Lorenzo: »Slovesnosti v spomin na take osebnosti niso retorika. Berimo in os- vojimo vrednote, ki jih je Kugy izražal. Kdor ima danes nalogo, da gradi integracijo, se mora po njem zgledovati.« Med dogodkom, ki ga je popestril tudi nastop zbora Monte Sabotino, so pozdravili predstavnik avstrijske zveze OAF Karl Pallasmann, Paolo Geotti in Franco Seneca iz goriške sekcije CAI, daljši govor pa so organizatorji zaupali zgodovinarju Sergiu Ta-vanu. »Zanimivo je, da sta se istega leta kot Kugy rodila tudi drugi pomembni osebno- sti, ki ob ljubezni do gora predstavljata tudi goriško raznolikost. Prvi je bil Henrik Tuma, drugi Antonio Zepenhofer. Kugy je pisal v nemščini, Tuma v slovenščini, Antonio Sep-penhofer pa v italijanščini,« je povedal Tavano in dodal: »Njihovi pogledi kažejo na goriško kulturno homogenost skozi večjezičnost.« Slovenski planinci bodo podobno prireditev organizirali tudi danes ob 15 . uri, in sicer pri Kugyjevem spomeniku v Trenti. (Ale) Poklon karabinjerjem Včeraj so se spomnili karabinjerjev, ki so pred 93. leti padli med bitko za Pod-goro. Ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti so vence položili pred kostnico na Oslavju in na pokopališče v Mošu, kjer je pokopan tudi brigadir Antonio Ferraro, ki je bil ubit v atentatu pri Petovljah. Dalje so so poklonili padlim karabinjerjem pred spomenikom ob vznožju Kalvarije. Med prisotnimi je izstopal upokojeni kara-binjerski general Michele Ladislao. Koncert za mir v Medeji V Medeji bo danes ob 20.30 v okviru Niza med zvoki krajev koncert za mir. Nastopil bodo orkester »I cameristi del-la scala«, pianist Maurizio Zanini, violinist Francesco Marra, čelist Massimo Polidori in fagotist Valentino Zucchiatti. Vstop bo prost. Piknik upokojencev Goriški upokojenci pripravljajo tradicionalni piknik, ki bo letos v soboto, 2. avgusta, v lovski koči v Gojačah pri Ajdovščini. V lepem borovem gozdičku in ob krasnem travniku bo res prijetno. Če bo vreme naklonjeno, bo piknik pred kočo, drugače pa v njeni notranjosti. Upokojenci se bodo odpeljali okrog sedme ure iz Doberdoba, skozi Poljane, Vrh, Sovodnje, Štandrež, preko Podgore in Gorice. Najprej si bodo z vodičem ogledali Vipavo; nato bodo nadaljevali pot do Vipavskega Križa, kjer bodo obiskali samostan in knjižnico. Ob 12.30 bodo prispeli h koči, kjer bo sprejem in pozdrav vsem prisotnim. Po kosilu se bodo zabavali ob zvokih ansambla Trije mački, sledila bo tombola. Priporočajo čimprejšnjo prijavo. Vpisujejo Ivo T. (0481-882024), Veronika T. (0481-882303), Ema B. (048121361), Ana K. (0481-78061), Saverij T. (0481-390688). Na račun 20 evrov. ŠTEVERJAN - Obisk deželnega svetnika Igorja Gabrovca Pregled težav male občine Corsi in Humar spregovorila o javnih delih in gospodarstvu - Gabrovec »Preveriti treba možnost širših koalicij med DS in SSk« Gabrovec (levo) in Corsi med števerjanskim srečanjem bumbaca Problem javnih del in pregled značilnosti območja, ki temelji na monokulturi, so bili v središču petkovega srečanja med deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem ter županom in podžupanom občine Števerjan Hadrijanom Corsijem in Dominikom Hu-marjem. V teku soočenja sta upravitelja predstavila težave, s katerimi se spopadajo Števerjan in druge male občine, ki zaradi svojih dimenzij in pretežno kmetijskega gospodarstva razpolagajo z omejenimi sredstvi. »Med nujnimi ukrepi so razširitev pokopališča, namestitev razsvetljave v nekaterih zaselkih in popravilo cest,« je povedal Corsi, ki je Gabrovca opozoril tudi na potrebo po pozornosti s strani Trgovinske zbornice, pokrajine in FJK: »Blagovna znamka "Collio" je še simbol ka- kovosti, treba pa je paziti, saj se zahteve trga spreminjajo.« V teku srečanja je bil Gabrovec seznanjen tudi z načrtom za vaški trg, vprašanjem grezničnega sistema in pomanjkanjem hitre in-ternetne povezave. Svetnik je hkrati opozoril, da bodo prihodnje leto v Števerjanu potekale volitve. »Spričo federativnega dogovora med SSk in DS na deželni ravni menim, da bo treba preveriti, ali se da v Števerjanu in drugih slovenskih občinah ustvariti širšo koalicijo. Dogovor med strankama ne more veljati le na deželni ravni,« pravi Gabrovec. Po srečanju z upraviteljema je bil svetnik gost števerjanske sekcije SSk. »Z obiskom Števerjana se je začel niz srečanj z upravitelji 32 občin, v katerih je uradno prisotna slovenska narodna skupnost v FJK,« je povedal Gabrovec. PODGORA - Jutri Potok Štoperca bodo očistili Jutri bodo v Podgori začeli s čiščenjem struge potoka Štoperca. Na potrebo po odstranitvi vejevja in zemlje, ki v primeru obilnih padavin povzročajo prehitro naraščanje vode in grožnjo poplav, je večkrat opozoril predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je končno s pomočjo deželne direkcije za javna dela s sedežem v Gorici dosegel, da je dežela FJK namenila posegu 25.000 evrov. »Vsota zadošča za temeljit poseg, cilj pa je, da bi se dežela obvezala k rednemu čiščenju potoka vsaki dve leti,« je povedal Bandelj. Srečanje o odpadkih Ravnanje z odpadki je vse bolj kočljiva tema, pri kateri so javne ustanove soudeležene v prvi vrsti. Današnje razmere zahtevajo v tem sektorju nove prijeme, saj je treba ščititi okolje in zdravje ljudi. V ta namen SSk v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič prireja predstavitev predloga novega pokrajinskega načrta za ravnanje z odpadki. Srečanje bo v torek, 22. julija, ob 20. uri v KC Bratuž. Načrta bo predstavila pokrajinska odbornica Mara Černic. Dobrodošli bodo tudi predlogi in pripombe s strani javnih upraviteljev. 381 Nedelja, 20. julija 2008 APrimorski ~ dnevnik TRGOVSKI DOM Z županom snujejo strategijo za oživitev Pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič se je včeraj srečal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in se z njim pogovoril o postopku vračanja Trgovskega doma. Semolič je pojasnil korake, ki so bili doslej opravljeni, in nanizal še odprta vprašanja. Kar se tiče dvorane Petrarca, je pokrajinski predsednik SKGZ povedal, da je bila leta 1999 dodeljena državni knjižnici, da so sredstva za njeno obnovo že na razpolago in da se zatika pri banalnih birokratskih zadevah. Semolič je predlagal županu, da naj se občina in tudi on osebno aktivirata za rešitev zapleta, saj se bodo takoj zatem lahko začela obnovitvena dela. Glede pritličnih prostorov Trgovskega doma, ki bodo namenjeni Narodni in študijski knjižnici, je po Semoličevijh besedah dežela že pripravila obnovitveni načrt in dala na razpolago potrebna sredstva, vendar težave ustvarjajo krajevni predstavniki zakladnega ministrstva. Zato je Semolič pozval župana, da naj posreduje za prenovo prostorov in za uresničitev kulturnega centra evrore-gije, v katerem bi slovenske in italijanske kulturne ustanove snovale skupne pobude tudi ob furlanski in nemški prisotnosti. Romoli je zagotovil, da bo po poletnih počitnicah sklical vrsto srečanj, med katerimi bodo izdelali strategijo za oživitev Fabiani-jeve stavbe. V Gorici padec meje ne vzbuja več strahu Padec meje med Goričani ne vzbuja več strahu. To dokazuje anketa, ki jo je na zahtevo goriške občine med 7. in 14. julijem izdelalo podjetje Alan Normann Comunicazione. 78 odstotkov od 500 anketirancev je povedalo, da je bila zaskrbljenost ob vstopu Slovenije v schengensko območje povsem odveč; ko je bila namreč podobna anketa izdelana pred šestimi meseci, je 39 odstotkov Goričanov povedalo, da bi želelo ohraniti policijske kontrole na meji, 19 odstotkov pa jih je bilo nad ukinitvijo mejnih pregrad le delno zadovoljnih. Po šestih mesecih so se Goričani očitno pomirili, saj padec meje ni prinesel porasta kriminala, ki so se ga nekateri tako bali. Iz ankete ob tem izhaja, da so Goričani v glavnem nezadovoljni s stanjem cest in pločnikov, s prometom in parkirišči, ne glede na to pa 84 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost življenja v mestu zelo visoka. »73 odstotkov anketirancev je zadovoljnih tudi s storitvami, ki jih nudi občina, 60 odstotkov pa jih je zadovoljnih z novo upravo,« je pojasnil goriški župan Et-tore Romoli, ki mu zaupa 59,5 anketirancev, 63 odstotkov jih pozna njegovo ime, 30 odstotkov pa priimek. 7 odstotkov anketirancev ne pozna imena in priimka župana. (dr) n Vabimo Vas Simon Gregorčič na odprtje razstave SONCE MIRU 2008 "Utrinki s srečanj" V četrtek, 24. julija, ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) Prispevek Fundacije goriške hranilnice 10 Nedelja, 20. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Travnik pred občinsko palačo Načrte že imajo, čakajo na investitorje Štirinadstropne podzemne garaže občina sama ni sposobna zgraditi AMIDEI - Tudi danes in jutri gost program Filmska mrzlica v v se ne popušča Drevi na ogled »H divo«, jutri pa »Irina Palm« O travniku pred novogoriško občinsko stavbo je bilo v zadnjem času veliko napisanega. Po umiku lanskoletne Hitove poletne plaže so dodatno škodo na zelenici povzročili Dnevi civilne zaščite v jeseni, ko je težka mehanizacija, ki je bila tam razstavljena, poskrbela za to, da je travnik pomlad pričakal v res klavrni podobi. Številni Novogoričani so bili zaradi tega žalostni, drugi jezni, tretji so se le zmajevali z glavami. Skupina kulturnikov, predvsem mladih gledališčnikov pod vodstvom režiserja Emila Aberščka, se je organizirala v civilno iniciativo s kritičnim imenom »Potegnimo voz iz Blatnega dola«. Z raznimi akcijami so opozarjali na sramotno stanje v centru mesta. Zahtevali so celo odstranitev Počivavškove skulpture sredi travnika, ki so jo označili za železno gmoto. Ko so se na občini odločili, da posekajo stare topole ob robu travnika, ki so jih ob začetku gradnje mesta zasadili zato, da bi pomagali pri izsuševanju močvirnatih tal, so šli občani spet pokonci, a prepozno, saj so topoli v tem času že padli. Z lepšim vremenom, ko je trava le pognala in vsaj deloma prekrila površino nekdanjega travnika, so se strasti pomirile. Namesto veličastnih topolov je bila ob ulici Tolminskih puntarjev zasajena vrsta mladih platan, od takrat dalje pa travnik čaka na boljše čase. Mnenja o tem, kako ga urediti, so različna. Nekateri bi najraje videli, da se ga asfaltira in na njem uredi parkirišča, ki jih v mestu primanjkuje. Drugi bi površino izkoristili za ureditev pravega parka s peščenimi potmi, ribnikom, igrali za otroke in podobnim, tretji ne bi ničesar spreminjali, četrti bi zemljišče v strogem centru pozidali. Svetovalka za izvedbene prostorske dokumente na občinskem oddelku za okolje in prostor Ingrid Šircelj je povedala, da obstaja v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta veljaven načrt za t.i. Kulturni center, ki regulira območje med Kidričevo ulico, ulico Tolminskih puntarjev in Vojkovo ulico, vključno z borovim gozdičkom, Hitovo Perlo in vsemi poslovnimi stavbami ter občino. O samem občinskem travniku, ki sodi v ta načrt, je povedala, da je pod njim predvidena štirinadstropna podzemna garaža, čaka pa se na investitorja, ki bi bil pripravljen to zgraditi, saj sama občina glede na likvidnostne težave tega ni sposobna izvesti. »Bila so tudi nasprotovanja, češ, da spravljamo s tem dodaten promet v mesto, a glede na to, da se bo z novega krožnega križišča na Grčni po ulici Tolminskih puntarjev pripeljalo naravnost do vhoda v garažo, v tem ne vidim problema,« je po- Ob travniku so topole podrli in zasadili platane Tudi prva sobota desetdnevnega filmskega maratona za nagrado Sergio Amidei se je iztekla v znamenju uspeha. Predvsem večerne projekcije so priklicale izredno veliko število gledalcev, ki so jih nagovorili tudi gostje Giorgio Dritti, Fre-do Valls in Thierry Toscan, po vrsti režiser, scenarist in protagonist filma »II vento fa il suo giro«, ki ga je žirija nagradila za najboljši prvenec. Vabljiv je tudi današnji program, ki se bo začel v Kinemaxu s poklonom scenaristu Béli Balasz; ob 9.30 se bo zavrtel »Das blaue Licht« Lenija Riefenstahla, ob 11. uri pa »The searchers« Johna Forda. Ob 14. uri bodo gledalci lahko odkrili nov delček Springsteenove predstave Amerike v filmu »Badlands« Terrencea Malli-cka, ob 16. uri pa bo na vrsti niz »Italiana off« s filmom »L'estate di mio fratello« Pietra Reggianija, ki bo ob 17. uri srečal publiko in novinarje. Ob 18. uri bo v Hiši filma okrogla miza na temo obrobne filmske produkcije »Mladi režiserji in "off" pro-ducenti«. Večerni del festivalske nedelje bo odprl kratki film »II lavoro« Lorenza De Nicole, nato pa bo na sporedu »Il divo« Paola Sorrentina. Dan bo sklenil nepozabni »Taxi driver« Martina Scorseseja, ki se bo ob 23.30 zavrtel v dvorani 2 goriškega Kinemaxa. Jutrišnji program se bo začel ob 9. uri v Kinemaxu s filmom »Ének a búza-mezokrol«. Ob 10.30 se bo zavrtel »Il buono, il brutto e il cattivo« Sergia Leo-neja; v niz, ki raziskuje Springsteenovo pojmovanje ameriške družbe, spada tudi »Gun crazy - Deadly is the female«, ki je na sporedu ob 14. uri. Ob 16. uri bo na ogled film »Guido che sfido le Brigate rosse« Giuseppeja Ferrare; večerni del v parku Coronini (oz. dvorani 1 Kinemaxa) bo startal ob 21. uri s prvouvrščenim kratkim filmom na tekmovanju »Un film per la pace«. Nato bo na ogled celovečerec »Irina Palm« Sama Garbarskega, zadnja projekcija »Fortezza Bastiani« pa bo ob 23.30. Jutri bo projekcije spremljala okrogla miza o političnem filmu v Italiji. Začela se bo ob 18. uri v Hiši filma. foto n.n. jasnila in dodala, da bi z avtomobili pod zemljo center zaživel za pešce. Po načrtih naj bi ostal travnik kot glavni trg vrtnega mesta v veliki meri nespremenjen, njegova natančna ureditev pa še ni izvedena, saj je vezana na izgradnjo podzemne garaže. Načeloma sta pred občinsko stavbo predvidena predela z zasajenimi vrtnicami, vmes pa fontana, nasproti obstoječe Poči-vavškove skulpture. Ob Kidričevi naj bi uredili enovrstni, ob ulici Tolminskih pun-tarjev pa troredni drevored s klopcami in peščeno površino za sprehajanje. Tudi promet pred občinsko stavbo naj bi ukinili in ga ohranili le za reprezentančne goste ob prireditvah. »Ker je delo načrtovano stopenjsko, pred ureditvijo garaže nima smisla urejati travnika, saj bi se pri odkopih vse narejeno uničilo, » je še povedala Širclje-va. Omenila je tudi, da so spremembe načrtov še možne in da neke idejne rešitve trenutno iščejo tudi na delavnici, ki poteka v okviru fakultete za arhitekturo iz Ljubljane. Prav iz delavnice naj bi prišla zanimiva pobuda o tem, da bi na travniku uredili neko mrežo nosilcev, ki bi omogočali ureditev prireditvenega prostora, ne da bi se pri tem poškodovalo zelenico. Občinski načelnik oddelka za okolje in prostor Niko Jurca je v zvezi z gradnjo garaže in ureditvijo travnika dodal le svežo novico, da se že oblikuje investicijska skupina, ki je pripravljena zgrabiti priložnost, in da bo ta projekt v kratkem predstavljen županu. Nace Novak POHOD - Tudi goriški planinci na tradicionalnem vzponu na Triglav Najmlajši na očaku V skupini z Goriškega osem še ne dvajsetletnih pohodnikov - Na vrhu zadoneli zvoki harmonike Mladi goriški pohodniki na vrhu Triglava fotos.r. ŠTANDREŽ - Sestala se je krajevna sekcija Slovenske skupnosti Zahtevajo razčiščenje Po napadih na rajonskega predsednika zaradi obnove vaškega trga napovedujejo sklic srečanja večinske koalicije Da bi razpravljala o obnovi trga v Štandrežu, se je sestala krajevna sekcija SSk. Prisotni so bili tudi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, predsednik pokrajinskega sveta SSk Silvan Primosig in člani pokrajinskega tajništva Walter Bandelj, Cristian Tommasi in Marilka Kor-šič. Tajnik štandreške sekcije SSk Božidar Tabaj je poudaril, da je predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia najbolj zaslužen za vrsto pomembnih javnih prispevkov, ki v skupnem znesku presegajo 1,5 milijonov evrov in so namenjeni urbanistični ureditvi vasi. V ta sklop spadajo prispevki za ureditev struge reke Soče, za parkirišča in za preureditev glavnega trga. Tik pred začetkom del je tudi načrt grezničnega sistema. Tabaj je pojasnil, kako je kot občinski svetnik z amandmajem dosegel, da je bil deželni prispevek za glavni štandreški trg vključen v letošnji proračun, sicer bi bili zamujeni predvideni roki in bi bilo financiranje pod vprašajem. Sekcija SSk iz Štandreža zato obžaluje dejstvo, da okrog načrta ni prišlo do konkretnega, umirjenega in resnega soočenja. »Potreba po parkiriščih, ki je seveda upravičena, je potisnila v ozadje celovitost načrta in njegov namen. Obžalovanja je vredno, da je marsikdo izrabil načrt za napade na predsednika Brescio, ki si je stalno prizadeval za čim boljšo rešitev v korist vse vaške skupnosti,« opozarjajo pri štandreški sekciji SSk in nadaljujejo: »Še najhujše stva- S srečanja štandreške sekcije SSk ri so se dogodile znotraj rajonskega sveta, kjer se je zamajala koalicija, ki podpira Brescio. To zgleda dokaj čudno, saj so vsi člani večine Slovenci in obenem tudi domačini. Sekcija SSk bo zato pobudnik za sklic srečanja koalicije v štandreškem rajonskem svetu, saj je treba razčistiti tako odnos Demokratske stranke kot Foruma. To je še posebno pomembno, saj so napadi desničarske opozicije dosegli svoj najnižji nivo ravno med javno predstavitvijo načrta. Besedni napadi in grožnje, ki so padali na račun predsednika in občinskih tehnikov, ne mo- rejo biti dopuščeni. Gre za ugled javno-upravnega telesa, ki ima pomembno nalogo posredovanja potreb vaške skupnosti goriški občinski upravi, in tudi za ugled prebivalcev Štandreža kot občanov in kot Slovencev. Nedopustno je, da se demokratično izvoljeni rajonski svetnik proglaša z žalitvami, psovkami in osebnimi grožnjami. Tako obnašanje je vredno najodločnejše obsodbe in tudi primernih pravnih ukrepov. Štandreška SSk je obenem hvaležna številnim domačinom, ki so po javnem srečanju osebno izkazali solidarnost Bresci.« Tudi letos je povsem uspel 23. pohod na Triglav v priredbi Zveze borcev, Veteranov vojne za Slovenijo, slovenskih častnikov in civilne zaščite. Kot vsako leto so se pohoda udeležili tudi Goričani. V petek, 11. julija, so se iz Trente odpravili proti vrhu Triglava mladi pohodniki, ki niso še dopolnili dvajset let; šest jih je doma iz Števerjana, eden iz Štandreža in eden z Vrha. Že opoldne so prispeli na vrh očaka, kjer je bila nato proslava, ki so se je udeležili pohodniki iz vse Slovenije. V skupini z Goriške je bil tudi mlad harmonikar Tadej Lango, ki je ponesel harmoniko na vrh Triglava in tam poskrbel za veselo razpoloženje na desetine gornikov. Na vrhu so seveda krstili štiri pohodnike, ki so bili prvič na Triglavu. Po končani ceremoniji so prispeli na Kredarico, kjer je bila zatem kulturna prireditev, med katero je Tadej spet zaigral na svojo harmoniko. Goričani so bili zelo toplo sprejeti, saj je bila med skoraj 6.000 udeleženci pohoda njihova skupina najmlajša. V soboto so po-hodniki preko doline Krma prispeli do Kovinarske koče, nato pa so z avtobusi slovenske vojske prišli na Pokljuko, kjer je bila osrednja proslava. Za povratek proti domu je poskrbelo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, ki je priredilo enodnevni izlet na Pokljuko. Med potjo je bila še zaslužena postaja v gostišču Turk v Hotedrščici. Čeprav je bilo kar naporno, so se tako upokojenci kot mladi pohodniki domov vrnili zadovoljni. Vodja odprave Danjel Bajt je že napovedal, da bo prihodnje leto naskakovalo Triglav dvajset mladih planincev. (sr) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. julija 2008 1 1 DOBERDOB - Zbor Hrast gostoval v Franciji Pot sv. Martina jih je popeljala v Tours Doberdobski pevci so na koncertu v baziliki krstno izvedli Maurijevo mašo Zbor Hrast se je komaj vrnil iz čisto posebnega gostovanja v Franciji, kjer je pel ob otvoritvi evropske kulturne poti sv. Martina. Društvo Poslanstvo sv.Martina iz Ljubljane je namreč ustvarilo simbolično pot, ki skozi tri države povezuje vse etape življenjske poti tega svetnika, od rojstne Madžarske skozi Italijo do Toursa, v dolini reke Loare. Do-berdobski pevci so imeli čast, da so s podporo slovenskega slovenskega ministrstva za kulturo, Zveze slovenske katoliške prosvete in Rafaelove družbe obeležili s petjem kul-turno-institucionalni dogodek v baziliki, posvečeni temu znamenitemu svetniku, ki v njej tudi počiva. Koncert zbora je sprejel tudi študenta zgodovine Nicolasa Francoisa in Daniela Markyja, ki sta simbolično ustvarila most med vzhodno in zahodno Evropo s prekolesarjenjem omenjene, 1800 kilometrov dolge poti. Gostovanje je spadalo v okvir pobud ob koncu slovenskega predsedovanja Sveta EU in predaje poslov Franciji. Slovesnega koncerta, ki ga je zbor oblikoval v katedrali v Toursu, se je udeležilo več avtoritet, med katerimi sta bila slovenski veleposlanik v Parizu in župan mesta Tours. Zborovodja Hilarij Lavrenčič je pripravil in vodil glasbeni spored svečanosti: »Goriški skladatelj Štefan Mauri, doma iz Avč, je za to priložnost napisal štiri-glasno latinsko mašo z orgelsko spremljavo v čast sv. Martinu, ki smo jo krstno izvedli. Krajši solistični vložek je zapel baritonist Goran Ruzzier. Po stilu je maša v glavnem neo-klasična, obenem pa je skladatelj dodal nekaj francoskega duha z uporabo bimodalnosti in je seveda pustil pečat lastnega, prepoznavnega stila. V prvem delu programa so z izvedbo Maurijeve kantate »Meč, ki deli« sodelovali tudi organist ljubljanske stolnice Gregor Klančič, violinist Marko Kodelja in sodelavec ljubljanske Opere, baritonist Zdrav-ko Perger. V drugem delu pa smo pevci izvedli del našega že ustaljenega, klasičnega nabožnega repertoarja s skladbami Bruckner-ja, Schnittkeja, Brahmsa, Merkuja in Di-piazze. Ob koncu smo dodali še dve priredbi ljudskih pesmi. Koncert je posnela televizijska ekipa RTV Slovenije.« Kakšni vtisi so spremljali nastop? »Katedrala v gotskem stilu je dala veličasten vtis z veliko razsežnostjo v višini in širini. Prav zaradi tega so nam organizatorji svetovali primeren prostor za postavitev, da bi bila akustika najbolj učinkovita. V ta namen smo imeli akustično vajo dve uri pred nastopom. Katedrala slovi po zelo dobrih koncertnih orglah, ki jih žal nismo mogli uporabiti zaradi razdalje med zborom in glasbilom. Ko se je katedrala napolnila za večerni koncert, smo peli pred množico, ki je štela verjetno okrog 600 ljudi, kar je seveda neprimerljivo z našimi običajnimi razmerami. Francoska publika nas je sprejela s toplino in velikim odobravanjem, na koncu so vsi ploskali stoje. Vzdušje je bilo enkratno, spominjalo me je na enega od najlepših koncertov lanske sezone, v oglejski baziliki. Izvedbe so bile na visokem umetniškem nivoju, pevci so muzicirali in verjetno je okvir veliko pripomogel k temu z izjemnimi emocijami, ki jih Zbor Hrast med nastopom v baziliki v Toursu foto r.p. posreduje gotska arhitektura. Tudi drugi koncert našega gostovanja se je odvijal v Tour-su, v dominikanski cerkvi v drugem predelu mesta. Tu je publika tako navdušeno vztrajala pri ploskanju, da so nas poklicali za dodatek, ko je del zbora bil še v slačilnici. Ste imeli tudi nekaj časa na razpolago za turistični del gostovanja? »Smo imeli le nekaj ur za ogled nekaterih znamenitosti francoske prestolnice. Naša vodiča sta bila predstavnica društva Poslanstvo sv. Martina Jasmina Arambašič in naš pevec Lorenzo Drašček. Obiskali smo tudi pariško katedralo Notre Dame, na katero je vezano izredno doživetje. V cerkvi smo namreč zapeli »Bogorodice Devo« in ko so zaz-venele prve note je množica turistov navalila v cerkev. Okrog tisoč ljudi je ploskalo ob koncu naše izvedbe in mislim, da nam bo prav to nepričakovano doživetje ostalo v naj-trajnejšem spominu. Prvič organiziramo daljše potovanje in moram priznati, da je skupna organizacija bila brezhibna. Zato se moram zahvaliti predsedniku društva Clau-diu Pericu in podpredsedniku Andreju Čer-nicu za ves trud in požrtvovalnost.« Gostovanje je del pobud ob jubilejnem letu zbora Hrast, ki praznuje štiridesetletni-co ustanovitve. Praznovanje bo doseglo svoj vrh v oktobru z izdajo nove cd plošče in z jubilejnim koncertom v Doberdobu. V jesenskem obdobju je v načrtu tudi ponovitev koncerta, tokrat na Madžarskem, kjer je bil sv. Martin doma. Rossana Paliaga [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 14.00 »Badlands«; 16.00 »L'estate di mio fratello«; v parku vile Coronini Cromberg: 21.00 »Il lavoro« in »Il divo; Kinemax, dvorana 2: 23.30 »Taxi Driver«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Agente Smart - Casino totale«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Funny Games« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. naslovom »Folclore 2008«; odprta bo do 30. avgusta. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da je v pritličju županstva na ogled razstava fotografskega kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke z naslovom Škofja Loka in okolica; do 31. julija od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. 9 Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v ulici Don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka 5. septembra od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica obvešča, da nudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev osebja ATA v tretji pas. Izpolnjene obrazce je treba oddati na šole do 31. julija letos. Za sestanek naj interesenti pokličejo od ponedeljka, 14. julija, do srede, 16. julija, na tel. 0481-21608 (od 12. ure do 13.30) ali ob četrtkih od 15. ure do 16.30 na tel. 0481-82613. □ Obvestila Q Kino fl Razstave GORICA FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI - Kinemax, dvorana 2: 9.30 »Das Blaue Licht«; 11.00 »The Searchers«; FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja v kavarni »Ai Giardini« v ul. Petrarca v Gorici v torek, 22. julija, ob 18.30 odprtje skupinske fotografske razstave z GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo poletni urnik urada do 31. avgusta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Od 21. julija do 20. avgusta bo urad zaprt. Sprejemajo prijave za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Korzo Italia - sreda, 23. julija, 17.30-18.30; ul. Trieste - sobota, 26. julija, 9.00-10.30; ul. Ku- gy - sreda, 29. julija, 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprta bo od 4. do 16. avgusta. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 31. avgusta naslednji uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro od ponedeljka do petka: proto-kolni, matični, volilni urad, urad AIRE, okence za prepis lastništva, decentralizacija, urad za javne dražbe, generalno tajništvo, davčni urad, kulturni in športni urad, urad mestnih redarjev, knjigovodstvo, urada upravljanja s človeškimi resursi in čez-mejnih odnosov, tajništvo treh občinskih uprav in ekonomat; urad za decentralizacijo bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30, uprava urada za vzgojne storitve (center Lenassi v ul. Vittorio Veneto 2) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, tajništvo za socialo (večnamensko središče v ul. Baiamonti) ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro, slovenski in furlanski urad pa ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; matični urad bo kot običajno ob sobotah med 9. in 12. uro sprejemalo prijave rojstev in smrti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta do 23. julija. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. URAD ATER na vogalu z ulicama Verdi in Roma v Tržiču bo do 31. julija odprt samo ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, avgusta pa bo zaprt. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: v četrtek, 24. julija, ob 8.30 romanje na Staro Goro in kulturni izlet v Slovenijo (informacije in vpisovanje na sedežu društva). Prireditve »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru »Mare Pensan-te« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 21. julija, ob 18. uri srečanje s pesnicama Gabriello Musetti in Liliano Passa-gnoli. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 26. julija, ob 17.30 bo Dimitrij Volčič predstavil svojo knjigo »Il piccolo zar«. ~M Gledališče M Izleti a Čestitke Šel je mimo slaven čas, ko je vse profesorje prevzel sladek glas, ko je naša MATEJA diplomo dobila in vse njene predrage razveselila. Ob tem pomembnem trenutku ji Bodeča neža vesela obilo sreče želi in dobrega dela! Tvoje pevke. Mateja jin ju je fanj zegudla (anu zepuojela) tudi u Ljubljani. Ma nismo imjili dvomov. An vjelik aplavz. SKD in MePZ Hrast OBČINA ROMANS prireja gledališki festival z naslovom »...parole di fuoco!«: v četrtek, 24. julija, v kmečkem muzeju v Fari bo ob 17.30 gledališki laboratorij z naslovom »Un pezzo non fa fuoco...« in ob 21. uri gledališka predstava »Fuoco mani papavero e grani«. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA prireja avtobusni izlet v Ptuj v ponedeljek, 18. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). SPDG prireja od 9. do 11. avgusta pohod iz Gorice na Triglav; informacije in prijave do 31. julija na info@spdg.eu ali na tel.320-1423712. S Poslovni oglasi 52-LETNA GOSPA IŠČE zaposlitev kot hišna pomočnica ali varuška na Goriškem. Tel. 0038653080470 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubeteljem živali; tel. 048178107 od 18. do 20. ure. Prispevki Namesto cvetja na grob Tatjane Šuligoj darujejo družina Silvan Primožič 100 evrov, družina Drago Pahor 75 evrov, družina Sergij Korošec 75 evrov, družina Bogdan Makuc 20 evrov in družina Kusič 50 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Tatjane Šuligoj daruje družina Cej 50 evrov za Sklad Mitja Čuk. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Luciana Plet por. Turco iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane; 10.30, Elilia Falcone vd. Giordano iz hiše žalosti v ul. Silvio Pellico 20 v cerkev na Placu-ti in na glavno pokopališče; 12.15, Dario Figar (iz Vidma) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. JUTRI V ŠTANDREŽU: 11.40, Marco Braini (iz goriške bolnišnice ob 11.30) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 14.00, Erminia Ma-rega (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 10.55, Giovanni Baldo s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Maurizio Pa-cor (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in v Trst za upe-pelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.30, Benilde Zoratti vd. Feghiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upe-pelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 12 Nedelja, 20. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / GABRJE - Prvi teden nogometnega turnirja kulturnega društva Skala je mimo V uvodu ponagajalo vreme, obiskovalcev kljub temu veliko Edi Sambo: »Ljudje se pri nas zadržujejo do enih ponoči«- V petek moški finale, nagrajevanje in ples Organizatorji tradicionalnega nogometnega turnirja v Gabrjah, ki je startal v minulem tednu, so zadovoljni. Kljub mokremu začetku, ki jih je prisilil, da so ponedeljkove tekme prenesli in odigrali včeraj, so v ostalih večerih privabili v malo vasico nadpovprečno množico ljubiteljev nogometa ter amaterskih športnikov in športnic, ki se bodo še ta teden potegovali za pokale in druge nagrade kulturnega društva Skala. »Čeprav nam je vreme manj naklonjeno kot lani, se ne moremo pritoževati. Razen v ponedeljek, ko smo zaradi neurja prenesli tekme, je vsak večer mrgolelo ljudi, ki so se pri kiosku zadrževali do enih ponoči. Uspeh nas seveda zelo veseli, čeprav je organizacija naporna. Za tiste, ki smo na nogometnem igrišču stalno prisotni, gre skoraj za drugo službo,« je povedal predsednik društva Skala Edi Sambo in dodal: »Naval ljudi smo prvič zabeležili lani. Glavna sprememba v primerjavi s prejšnjimi izvedbami je bila namestitev razsvetljave, ki nam omogoča prirejanje tekem tudi ponoči. Nekoč je bilo ob 21. uri že vsega konec, danes pa se ob tej uri šele začenja zbirati množica.« Na letošnjo, 22. izvedbo gabrskega turnirja v malem nogometu, se je vpisalo osemnajst ekip. Na ženski del turnirja so se vpisale ekipe Doberdob, Štandrež, Bum-Bum Lady, Rupa-Peč in Sovodnje, na moški pa Štandrež, Martinščina, Oslavje, Ločnik, AXA, Števerjan, Quelli che, Timava, Devin, Gabrje, Sovodnje, Rupa-Peč in Doberdob. Prvi dve jutrišnji tekmi bodo odigrali moški. Ob 19.15 bo Timava odigrala če-trtfinale proti drugouvrščeni ekipi v kolu D, nato pa se bo ekipa Devin pomerila s prvou-vrščenim moštvom kola D. Drugi dve tekmi bodo odigrale ženske: ob 20.55 bo na vrsti dvoboj med Štandrežem in Rupo-Peč, ob 21.45 pa med Doberdobom in Sovodnjami. V torek bosta prvi dve tekmi ponovno odigrali moški, in sicer najprej ekipi Martinščina in Ločnik, nato pa Števerjan in Štandrež. Ob 20.55 se bosta za žogo podali ženski ekipi Doberdob in Bum Bum Lady, za njima pa še Štandrež in Sovodnje. Ženski finalni tekmi bosta v četrtek, moški pa v petek, ko bosta na sporedu tudi nagrajevanje in ples s skupino Blek Panters. V primeru slabega vremena bodo petkov program izpeljali v soboto. ca5tello lu I^Ü Bil A KRAŠKA AVTOHTONA VINA a tn r[ h i i i Vrh, Gornji Vrh 54 Sovoilnjt ob Soči www.cas t cl It jd it li bbi J .it TH. 04« I 21737 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE OGLASE NA TEJ STRANI JE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA Ulica Duca d'Aosta 6 GORICA - TEL. 0481/536602 Faks 0481.536603 - aws.it@tin.it KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund STANDREZ - GORICA Ulica A. Gregorčič 24 • Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987 Utrinek z ene izmed nogometnih tekem (zgoraj); med gledalci je večkrat tudi domači odbojkarski as Matej Černic (v sredini levo) bumbaca MARK S.r.l. Ul. S. Michele, 334 34170 - GORICA - ITALY Tel.: +39 0481 21711 Fax.: +39 0481 20719 E-mail: info@mark-medical.com Web: http://www.mark-medical.com tiskarna grafica goriziana O w F L 34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 •tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com www.graficagoriziana.com »- JÉfcM.JÉ L. W I J¡¡^ PROIZVODNJA IN INSTALACIJA KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n.c. Ulica A. Gregorčič 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, nas potrebujete V Sovodnjah Prvomajska 120/A, Tel. 0481.882155 EDELJSKE Nedelja, 20. julija 2008 1 3 APrimorski r dnevnik M Henrik Tuma, eden najvidnejših predstavnikov slovenskega javnega življenja ob koncu 19. in v prvih tridesetih letih 20. stoletja, je še danes nenehna stalnica v publicističnem in znanstvenoraziskovalnem delu zlasti zgodovinarjev, domoznancev, politologov, sociologov, jezikoslovcev, predvsem pa planincev in alpinistov. V tem stalnem zanimanju sedanjega časa za njegovo delo in življenje spoznavamo izvirnost in svežino ustvarjanja, obenem pa je taka pozornost nazorno pričevanje o mnogostranosti strok, ki se jim je Tuma posvečal z njemu lastnim nezadržnim in nikoli potešenim raziskovalnim duhom. In če so bile tudi za levičarske kroge mnoge Tumove politične in ideološke zamisli, še v času, ko se je njegovo življenje že iztekalo, zastarele pa je skupaj s svojim idejnim in političnim krogom dal slovenski javnosti pomemben pečat, ki je še danes viden in še rojeva sadove. Politične misli in opredelitve nosijo pečat časa, se spreminjajo, preoblikujejo in prilagajajo. Zato se ob letošnji 150-letnici rojstva spominjajo Tume predvsem planinci. Že bežen pregled njegovih spominov z naslovom Iz mojega življenja, leta 1937 so izšli posmrtno, nedvoumno pokaže, da je svoje življenje in delo namenjal predvsem javnemu in političnemu delovanju. Njegovo politično delovanje, pogostokrat razpeto med neuresničljivimi načrti in neuresničenimi vizijami, ni uspelo najti pravega naslednika niti takrat, ko se je Mar-xov nauk skušal tudi na Slovenskem dejansko uresničiti. Nedavno tega je slovenski zgodovinar mlajše generacije zapisal, da je Tu-movo življenje en sam paradoks, nekakšna protislovnost. To zagotovo ni njegovo gorništvo, ki mu je kot prvi na Slovenskem postavljal teoretična izhodišča, kar je zaznati že prav na začetku njegovega prvega objavljenega planinskega spisa iz leta 1905, v katerem je misli, izrečene med vrsticami, prelil tri leta kasneje v spoznanje: »Brezciljno hrepenenje po neznanem silnejšem, brezkončno premagovanje samega sebe, brezmejna moč volje in nebojazen pred smrtjo, to so individualno psihološki elementi alpinizma.« Takrat leta 1908, ko je po »idejni preosnovi« stopil med socialdemokrate, si je prizadeval tudi za demokratizacijo gorništva. Zrelih letih pa je svojo planinsko misel strnil z besedami: »Alpinizem mi je bil vedno edina tolažba v vseh nezgodah, političnih in zasebnih« in jo razložil leta 1930 v knjigi Pomen in razvoj alpinizma. Ni mogoče dvomiti, da je politika tisto področje človekovega delovanja, kjer njeni akterji ustvarjajo paradokse in so zato postavljeni pred ostrejšo presojo zgodovine. Tudi Tuma ni imel tiste zaščite, ki bi ga branila pred njimi. A preden temu vprašanju namenimo kako besedo se za začetek vprašamo, kaj je Tumo, Ljubljančana po rodu (rojen 9. julija 1858), gnalo v svet zahodne Slovenije, kjer je preživel skoraj pol stoletja. Zelo verjetno je tako odločitev narekovalo spoznanje, da je slovenski zahod bližje morju, morje pa je široka cesta v svet. Svetovljanstvo je bila Tumova značajska prvina. Položena mu je bila v zibelko, saj je bil njegov oče češkega rodu. In Trst je bil tisto pravo kozmopolitsko središče za sre-čavanje s svetom. V Postojni, kjer je Tuma začel kot učitelj, je doživel prvi stik s politiko, zanj se ni končal uspešno. Iz Postojne se je njegov pogled nato usmeril na zahod proti Trstu, ki mu je v zrelih letih pripisoval, zlasti kot pristanišču, velik pomen za splošni družbeni razvoj Slovencev in slovenskega ozemlja. V mestu ob morju je preživel krajši čas, nato pa je med leti 1890-1924 živel na Goriškem. Zato ima danes v središču slovenskega dela zgodovinske Goriške, v Novi Gorici, spomenik in ulico. Po njem se imenuje tudi ulica v Gorici, v mestu, ki mu je sicer leta 1924 v nacionalističnem zagonu odrekla gostoljubnost, da se je moral preseliti v rodni kraj. Kmalu potem, ko je začel službovati v Gorici, se je uveljavil z zelo intenzivnimi javnimi nastopi v deželnem zboru ter v za tedanje razmere na Goriškem značilnem političnem društvu »Sloga«, ki je tudi po Tumovem prizadevanju na prelomu stoletja z razcepom na liberalni in klerikalni del, doživelo preobrat. Toda Tu-ma s svojim za goriško okolje manj običajnim radikalizmom ni našel pravega mesta tudi v liberalni stranki. Zaradi izkušenj, ki si jih je nabral med službovanjem v Trsti in v Gorici, je bil trdno prepričan, da morajo Slovenci svojo narodno pripadnost in samostojnost graditi na lastnih močeh, zlasti na močnem gospodarstvu, kar jim bo prineslo prevlado tudi v mestih ter v državnih in deželnih samoupravnih organizmih in drugih vzvodih oblasti. Izkušnje iz delovanja v prostoru, kjer sta se srečevala slovanski in romanski svet, so mu prinašale spoznanja o sožitju v večetnični skupnosti, o mednarodnih povezavah ob hkratni slutnji, da je iredentizem v Primorju podaljšana roka italijanske državne politike, usmerjene v pridobitev predelov ob obalah Jadrana, izven njenega državnega prostora. Tudi nemški pritisk na jug se mu ni zdel prav nič manj nevaren. Še preden je prekinil politično vez z liberalnim taborom je korenito posegal v izvajanja slovenskega političnega in zlasti gospodarskega programa na Gori- škem. Potem se je začasno umaknil iz javnega življenja - morda tudi zaradi neuspeha na državnozborskih volitvah - in je v času med leti 1903-1908, kot se spominja »... intenzivno sem prečital Mar-xove knjige in šele tedaj sem dobil pregled o sebi in življenju«. Takrat je razmišljal, da bi izdajal lastno glasilo na levoli-beralnih osnovah, pomislil je na ustanovitev neke demokratične stranke, ki bi združevala male posestnike, kmete in delavce. V časopisnih prispevkih je bil enako kritičen do liberalcev kot klerikalcev, poudarjal je smotrnost vlaganj v razvoj slovenskega gospodarstva v Trstu in Gorici. Zavzemal se je za dvojezično itali-jansko-slovensko univerzo v Trstu in v tem mestu spoznal središče gospodarskega razvoja vseh Slovencev. Čeravno je imel nekaj zadržkov do socialdemokratov je stopil v to stranko. V njej je prevzemal vlogo ideologa, ker je tudi bila po njegovem, prva naloga vsakega marksista »vzgajati delavce, da temeljne nauke marksizma prav razumejo«. Tumov vstop v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko je vzbudil veliko začudenje slovenske javnosti. Njegove objave v socialdemokratskem glasilu Rdeči prapor, pogostokrat polemične in ideološko nepopustljive, kažejo na odločitev, da želi postati ideolog stranke, na stremljenje, da bi se socialističnemu gibanju pridružili tudi kmetje in na posredovanje v zbliževalnem razmerju med inteligenco in delavskim socialističnim gibanjem. Njegova politična usmeritev pa je postajal avstromarksizem zlasti pri re- ševanju slovenskega vprašanja, čeravno so mu bila blizu tudi politična načrtovanja mlade slovenske radikalne mladine. V prvi svetovni vojni je poleg nesreče, ki jo vojna prinaša, videl rešitev mnogih problemov povezanih s Slovenci. Sodil je, da bo konec vojne zmagovit za avtonomijo malih narodov in da bo usoda Evropa v rokah socialističnih sil. Ena izmed poglavitnih nalog, ki jih je opravil med vojno, je bila izdelava spomenice, ki jo je namenil neuresničeni mednarodni socialistično mirovni konferenci v Stockholmu (1917). Besedilo spomenice je prikaz Tumove intelektualne širine pa tudi zaupanja v trdnost izraženega prepričanja. Z besedilom je želel mednarodno javnost seznaniti tudi s problemom Slovencev, zlasti v njih soočanju z načrti imperialističnih držav, predvsem Italije. Kot ugleden slovenski socialistični politik je sodeloval tudi z vodstvi socialistov avstrijskega dela avstro-ogrske države, ko je hotel preprečevati vpliv nacionalističnih struj, ki so se od-mikale od avstromarksističnega reševanja avstroogrskega narodnostnega problema. Verjel je, da bi zmaga centralnih zagotovila ohranitev Trsta in Gorice za vse Slovence, Primorska pa bi se gospodarsko okrepila. Mesto Slovenije in Slovencev je videl v zvezi svobodnih ja-dransko-donavsko-balkanskih narodov. Ob koncu prve vojne je Tuma opozarjal, zlasti na problem Trsta in se je, kot protiutež italijanski oz. jugoslovanski tezi o reševanju problema, zavzemal, da bi Trst postala neodvisna mestna republi- DR. HENRIK TUMA, OB 1 50-LETNICI ROJSTVA Človek, ki je videl daleč naprej in sledil • v • • višjim principom Branko Marušič Henrik Tuma je bil trdno prepričan, da morajo Slovenci svojo narodno pripadnost in samostojnost graditi na lastnih močeh, zlasti na močnem gospodarstvu ka. Zato je obžaloval ob koncu vojne, da tržaško delavstvo ni izrabilo priložnosti in ustvarilo avtonomni in socialistični Trst. V to utopično misel je Tuma verjel. Čas po vojni je preobrnil vse take zamisli in Tumo postal pred sodbo zgodovine, ki jo je nepohvalno izpovedal Edvard Kardelj Sperans leta 1939 v knjigi Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja. Kardeljevo mnenje je skušalo krojiti odnos domače slovenske javnosti do Tume po drugi svetovni vojni. Da pa je bil Tuma v tem času zamolčan, kar se je slišalo ob političnih spremembah v Sloveniji pred dvema desetletjema, je bila le za trenutne politične potrebe ustvarjena nekorektnost. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval delo v socialdemokratski stranki, ki se je na Primorskem oktobra 1919 vključila v italijansko državno socialistično stranko. Deloval je strogo internacionalno, a ko je konec leta 1920 proti pričakovanju in kot nekakšen miselni preobrat odklonil ek-stremna stališča ruskih komunistov, si je nakopal kritiko socialistične komunistične levice. Po razcepu italijanskih socialistov na kongresu v Livornu (1921) se je umaknil iz stranke, javno je deloval kot predavatelj ter izjavljal: »Po prepričanju sem komunist, ker vidim v svetovni zgodovini po krščanstvu v komunizmu veliki politični, socialni sistem, ki edini more dvigniti človeštvo.« V Ljubljani, kjer je umrl 10. aprila 1935, je zadnje desetletje življenja nastopal kot neodvisen socialist, deloval je v socialističnih združenjih. Ob Tumovem jubileju je potrebno spomniti na posebno naključje. Leto in mesec rojstva je povezal dve imeni iz planinske zgodovine predvsem Julijskih Alp, dr. Henrika Tumo in dr. Juliusa Kugyja. Le deset dni mlajši Kugy je bil sin tržaškega veletr-govca in vnuk slovenskega pesnika Jova-na Vesela Koseskega. Veliko slučajnosti, interesov in nagnjenj ju je povezovalo. Med njima pa je bilo tudi nekaj temeljnih razlik, saj je bila pripadniku premožne tržaške družine pot v življenje lažja, kot pa sinu ljubljanskega čevljarja. Če se je mogel Kugy nemoteno predajati svojim radovednostim, iskanju in uresničevanju želja, je bilo vse to za Tumo povezano le z lastno življenjsko močjo, odpovedovanjem, strogostjo do samega sebe in asketizmom. Na eni strani samec, ki nima težav z materialnim obstankom, na drugi strani oče sedmih otrok, ki zahaja v gore kadar mu dopušča čas, saj ga mora namenjati poklicu, družini in javnosti. Gore so Kugyju navdih duhovnega užitka in ustvarjanja, Tumi pa preizkus telesnih in duševnih moči, pomembne tudi za njegove jezikoslovne pravzaprav toponomastične raziskave. Kugyjevo planinsko pisanje je poetično, Tumovo stvarno in brez olepšav. Če Ku-gy ob pogledu na sonce, ki je zahaja za Montažem, pomisli na glasbo Palestrine, pa Tuma v ledinskih imenih, zbranih v gorovju Montaževe skupine, utrjuje svoje prepričanje o slovanski avtohtonosti ne le Kanalske doline, ampak še drugih ozemelj, daleč proti zahodu. Tuma živi sredi javnosti in tudi za javnost, Kugy od nje močno odmaknjen, a ne toliko, da se ne bi znašel v tržaškem Coroneu v tistih dneh leta 1940, ko je Italija stopila v vojno. A ob tolikih različnostih sta imela vendar skupen prostor, Julijske Alpe. Našla pa ste se osebno šele takrat, ko so leta umirila njuno gorohodstvo, ko so ju leta silila, da zapustita tudi pisne sledi njunega gorniškega vnemanja. Tuma je bil leta 1933 zadnjič na Triglavu, Kugy je bil zadnjič v visokogorju, ko se je neposredno po končani prvi svetovni vojni povzpel na Bavški Grintovec. Leta 1921 je Tuma zapisal: »Hodil sem vedno sam skozi življenje, opore nisem nikdar iskal, nisem se nikdar podla-gal voljam mase, videl daleč naprej in sledil višjim principom. Zase nisem zahteval nikdar, ničesar. To je tragika mojega življenja in moj ponos.« 14 Nedelja, 20. julija 2008 NEDELJSKE TEME / Dejavnosti ui OŠ O. Župančič iz Gorice ^^ PWMKB3IE3 Učenci drugih razredov smo se z učitelji odločili, da bomo pripravili gledališki list za zaključno predstavo: Ko so bili krokarji še pisani. Z različnimi likovnimi tehnikami smo ustvarjali čudovito pisane krokarje in s pomočjo učiteljice Danile uredili gledališki list. 22.aprila smo se z avtobusom pelali v Marjan v serigrafijo Serigo, kjer nam je Pietrov očka Dario pokazal, kako so z risbicami naših krokarjev izoblikovali in tiskali gledališki list. Čakalo nas je tudi presenečenje, saj smo skupaj tiskali tudi majice z našimi krokarji. Ob koncu dneva smo se vsi ponosno slikali z novimi majicami. Ko jih bomo tudi ob drugih prilikah nosili, se bomo z veseljem spominjali tega prečudovitega dne. ČRKOLADA --, r ' sssíísau. DTRUGftfeNIE^K^liLTiMfeNIEIRABSEfeNOlSTii m Dan slovenske kulture smo obeležili na nekoliko „drugačen" način, saj smo medse povabili posebne goste, člane Društva gluhih in naglušnih severne Primorske. Predstavili so se nam z duhovitim gledališkim utrinkom KIP V PARKU. Člani gledališkega ansambla so po predstavi živahno „kramljali" z nami in nam razodevali svoj svet, njihove posebne potrebe, težave, zmage in poraze, s katerimi so širili naša kulturna obzorja. Zahvaljujemo se gospe Milojki Tomažič Sco-letta, ki je bila vezni člen z društvom, predvsem pa razigranim gledališčnikom, ki so nam omogočili to nepozabno doživetje. |||HIH| Krokarji iz 4. razreda so se že veselo spreletavali po šoli v pisanih perutnicah in komaj čakali na zaključna nastopa. Prvi je bil v sklopu koncertne sezone "Snovanja" Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel, drugi pa je zaključil naše šolsko leto. Glasbena pravljica je nastala na podlagi slikanice Ko so krokarji bili še pisani. Besedilo pesmi je napisala Mateja Černic, za izvirno glasbo pa je poskrbel ustvarjalni Mirko Ferlan. Neutrudna profesorica Michela De Castro se je ponudila, da je otroke naučila ubrano zapeti novo-nastale pesmi ter jim priskrbela glasbeno podlago. Učiteljice in učenci so takoj poprijeli za delo in že so krokarji zaživeli na odru K.C. L. Bratuž. Šolsko leto smo sklenili še s podeljevanjem nagrad za uspešno opravljena preverjanja ob zaključku tečaja glasbe po Willemsovi metodi. Vodila ga je prof. M. De Castro v sodelovanju s S.C.G.V. Emil Komel. Letos ga je opravilo kar 110 učencev. Svoje pridobljene pevske sposobnosti so dodatno pokazali še v soboto 7. junija in se tako poslovili od šolskega leta. Živijo počitnice!!! ^ A spleta med pobratenimi šola; letošnje izvedbe je bil: „Na krau". V Feiglovi knjižnici smo vneli prostore, prebivalce in način ži-dovih. Vitezov bleščeči oklep nas ušil, da smo se odločili, da ga boS pobrateno šolo iz Špetra smo ktronske pošte dogovarjali, kako redili. Hitro smo se lotili dela, zbi-[, risali načrte in se pri tem zaba-smo dvojno viteško figuro: na eni li opremi, na drugi pa opravljen ■miško obleko. Po branju Prešer-;e Rozamunde smo ga „krstili" kar arja. Prstane in ogrlico smo mu ipirčkov čokoladnih bombonov, ;d krstom „pospravili". ini učiteljici sta ga nato odpeljalo ostalih „grajskih prebivalcev" oledor v Manzanu. zali učenci petega razreda OŠ Otona Župančiča, skupaj s sovrstniki iz Štan-dreža in iz Nove Gorice s čezmejnim projektom: "Jaslice združujejo". O njihovih uspehih je že izčrpno poročal Primorski dnevnik v mesecu decembru in januarju. V drugem delu šolskega leta so se s plastičnim oblikovanjem preizkusili še učenci iz četrtega razreda OŠ Otona Župančiča. Najprej so iz žgane gline izdelovali nizke in visoke reliefe, z motivi o prevoznih sredstvih, nato pa še raznovrstne posodice, ki so jih dokončali s keramično tehniko. Likovno delavnico je vodil učitelj Silvan Bevčar. Učenci in učitelji se ob tej priliki iskreno zahvaljujejo goriški Finančni delniški družbi KB ,ki je z denarnim prispevkom omogočila nakup gline in drugih likovnih pripomočkov. » Gree nI E n gli sh «MlflHHIB Od meseca oktobra do konca meseca decembra je v 4.in 5.ra-zredu potekal projekt angleščkega jezika, ki sta ga vodili izkušeni učiteljici Jean Morgan in Chiara Zecchini iz British Institute. V vsakem razredu sta v 10-urnem tečaju izpeljali projekt »Green En-glish«. Glavna tema projekta je bila narava. Učenci smo preko zanimivih aktivnostih obogatiili besedišče v zvezi z okoljem, drevesi, rastlinami, sadeži in letnimi časi. Posebno pozornost sta učiteljici namenili tudi temi o varovanju našega okolja in pomembnosti recikliranja odpadkov. Včasih nam je bilo težko, ker je pouk potekal samo v angleščini, a to nas je še bolj spodbudilo, da smo bili pozorni in poslušni. Od 11. do 15. februarja smo se učenci vseh petih razredov didaktičnega ravnateljstva ul. Brolo udeležili tedna v naravi. Teden smo preživeli na jugovzhodnem delu Slovenije, in sicer v Beli krajini, blizu Starega Trga ob Kolpi, v zaselku Radenci. Naravna okolja in krajevne značilnosti Bele krajine so se vsem nam globoko vtisnile v spomin. V prelepem okolju, neposredno ob reki Kolpi, smo opazovali različno rastlinstvo, spoznavali živali in glive. Na terenu smo tudi opazovali različne vrste prsti in ugotavljali razlike med njimi. Obisk kraške jame Kobiljače je vse nas močno navdušil, saj smo si po poti do nje tudi spekli klobase. Preverili smo se v lokostrelstvu, v plezanju in v pripravi zavetišč v gozdu ter vozlov. Nasmejanih in zadovoljnih obrazov je bilo videti kar veliko,.še posebno pri večerni družabnosti in zaključnem plesu. Dežela Zelenega Jurija, belokranjskih pi-sanic, plesov in dobre pogače nas je resnično očarala in obogatila. 16 Nedelja, 20. julija 2008 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEZNANE TRŽAČANKE IN GORIČANKE Gizela Pavšič Bravničar (1908-1990) primahakrna in pedagoginja Prvi plesni nastopi na slovenskih tleh segajo daleč nazaj, vendar se šele v 19. stol. začnejo na naših odrih pojavljati domači igralci in plesalci, posebno v narodnih igrah s petjem in plesom. Z ustanovitvijo Slovenskega gledališkega konzorcija, delniške družbe (3. apr. 1918) pod vodstvom dr. Alberta Kramarja pa je zaživel tudi prvi poklicni baletni ansambel. Vodil ga je Čeh Vaclav Vlček. Prvič je nastopil ta balet v operi 21. nov. 1918, in z njim tudi prva slovenska baletna solistka Staša Bežek. 13. maja 1919 je na lepaku za Baletni večer napisana tudi mala Wi-siak, takrat komaj 13 let stara Lidija. Potrebnih je še nekaj let, preden je med 24 članicami baleta tretjina Slovenk. Slovenski balet je doživel svoj vzpon, ko je postal ravnatelj Opere Tržačan Mirko Polič (1. okt. 1925). V Ljubljano je povabil Rusinjo Marijo Tu-ljakovo. Takoj je postala prva plesalka ljubljanskega baleta, posvetila pa se je tudi vzgoji mladega kadra. Med njenimi učenkami je bila Gizela Pavšičeva. Sredi tretje sezone je 22. febr. 1928 Tu-ljakova nepričakovano odšla v Beograd. Balet je prevzel Čeh Vaclav Vlček, ki pa je že naslednjo sezono odšel z L. Wisiakovo v Pariz. Mesto baletnega mojstra so ponudili Petru Go-lovinu, ki je malo prej diplomiral na elektrotehnični fakulteti v Ljubljani. Odločitev zanj ni bila lahka. Pri njem je takrat nadaljevala svoje šolanje tudi mlada Gizela, pozneje poročena Bravničar, ki je bila že v sez. 1927/28 (po gledališkem letnem poročilu) članica baletnega zbora. Gizela Pavšič se je rodila v Trstu 20. febr. 1908. Njen oče Andrej je bil delavec, mati Katarina Lovišček pa gospodinja. Družina si je morala kmalu poiskati delo v tujini, in sicer v Alza-ciji, ki je takrat spadala pod Nemčijo. V Algringenu (franc. Algrange), kjer so rudniki železa, je Gizela dokončala 5 razredov osnovne šole. Medtem se je končala vojna, in družina se je izselila v Ljubljano, kjer se je oče odločil za vojaški poklic. Gizela je dokončala pri ur-šulinkah štiri leta dekliške šole in potem še dveletni trgovski tečaj. Že med šolanjem se je posvečala študiju baleta, ki mu je potem posvetila vse življenje. Bila je že eno leto članica baletnega zbora, ko je Peter Golovin s pravim imenom Peter Gresserov sprejel izziv in se odločil za balet, kljub začetnim pomislekom. Denarja ni bilo in vladni prispevki nizki. »Balet je bil peto kolo pri vozu«, se pozneje spominja tistih časov. Po postavitvi »bakanala« za opero Samson in Dalila, ga je poklical Mahkota in mu povedal, da bo izplačal honorarje za dodatne plesalce iz njegove plače, če števila nastopajočih ne zmanjša. Baletniki so bili polno zaposleni, saj so nastopali v vseh operah in operetah. »Posebno honorarni so bili zaradi svoje ljubezni do baleta pravi mučeniki«, se še spominja njihov vodja. Gizela Bravničar je v sez. 1960/61 povedala uredniku Gled. lista Mitji Šarabonu, da je večkrat plesala tudi pri dveh predstavah isti dan. Ob vsem tem pa so bili delovni pogoji izredno slabi. Kljub zelo nizki plači si je morala večkrat sama kupovati kostume za baletne nastope. Ko se je poročila, je prejemala samo polovično plačo. Nič nenavadnega ni bilo, če so v tistih letih baletke prejemale plačo v dveh mesečnih obrokih. Vesele so bile, da so sploh mogle nastopati. Niso se pritoževale, čeprav so delale ves dan; vaje zjutraj in popoldne, zvečer predstave. Nastopale so tudi v kakšni drami in večkrat v pravljicah za otroke. V svoji prvi sezoni (1927/28) so prejemale honorarne plesalke samo 30 do 50 dinarjev od vsakega nastopa, vaje niso bile plačane. Šele tri leta pozneje je prejemala Pavšičeva kot članica 950 dinarjev z neomejenim številom obveznih nastopov. Poseben dogodek je bilo gostovanje Pine in Pia Mlakarja v Ljubljani (okt. 1932) v baletnem koncertu Mlada pota. Zaradi velikega uspeha tega večera, je ravnatelj Polič povabil Mlakarjeva, naj pripravita v drugem delu sezone baletni večer z ljubljanskim baletom. Ponudbo sta sprejela in 11. febr. 1933 je zaživela na odru pantomi-na Punčka Josepha Bayerja. »Delovne razmere so bile nemogoče«, se ob 50-letnici slovenskega baleta takratnih priprav spominja Mlakar. Študirali so v prostorih moškega opernega zbora, kadar je bila na razpolago. Pred vsako vajo so morali sobo vsaj delno izprazniti, nato pa jo spet opremiti za zbor. Mlakarja sta si za delo najela v hotelu ni kreaciji je izšla (24. V.) Govekarje-va ocena v SN, v kateri piše, da se je »posebno odlikovala lutka-balerina v pantomimi in različnih, zlasti klasičnih, plesih, naša najboljša plesalka na špi-cah...«Tudi druge ocene so bile zelo pohvalne. Adamiču se je zdel balet Pe-truška najzanimivejše baletno delo doslej. Kljub velikemu uspehu so bile možnosti za samostojne baletne večere omejene. Plesalci so se morali zadovoljiti s sodelovanjem v operah in operetah. Bravničarjeva je doživela izreden uspeh v opereti Pesem ljubezni (5. apr. 1936) na novo angažiranega dirigenta in skladatelja Josipa Rahe. Za to opereto je Raha napisal za Go-lovina in Bravničarjevo poseben balet z imenom Karioka. Ples je bil zelo na- Gizela Pavšič Bravničar v baletu Začarani ptič Tivoli dvorano, v kateri sta tudi prebivala. Kljub težkim razmeram uspeh ni izostal. Poleg obeh Mlakarjev so se uveljavili tudi domači plesalci, med njimi Gizela Pavšič, ki ji je bila zaupana vloga Japonke. Plesala je skupaj s pa-jacom Pinom Mlakarjem. Zaradi svoje inventivnosti in pristnosti je Mlakar že med študijem v družbi večkrat omenjal njeno izjemnost, ko je s svojo pasivnostjo proti pajacovi intenziteti povezovala plesnost dogajanja. Še mnogo let pozneje je ob koncu poklicne poti Bravničarjeva navajala Ja-ponko kot eno izmed svojih najljubših vlog, ki je pomenila tudi njen vstop v sodobni ples. Svojo prvo naslovno vlogo je dobila Gizela Pavšič v baletu Začarani ptič Čerepnina, katerega motiv je povzet po ruski pravljici. Dirigiral je Mirko Polič, začaranega ptiča in princeso je plesala Gizela. (19. okt. 1933) Go-vekar je o njej v SN zapisal, da je prekrasno plesala in glumila, E. Adamič je v Jutru poudaril znanje te bogato nadarjene primabalerine, Slavko Osterc pa omenja v beograjskem listu Zvuk (1. št 1933) odlično Gizelo Pavšičevo. Led je bil prebit in nadaljnji uspeh zagotovljen. Maja 1935 so v Ljubljani prvič uprizorili slovito baletno delo Igorja Stravinskega Petruška, bur-leskne prizore v štirih slikah. Balerino je Golovin zaupal Pavšičevi. O tej nje- poren in plesalca sta bila na koncu vsa izčrpana in brez diha. Ker pa aplavz ni hotel utihniti, sta morala svojo točko ponoviti, včasih celo dvakrat. Sloves tega plesa se je naglo širil po Ljubljani. Ljudje so celo na ulici ustavljali Gize-lo in se ji zahvaljevali za ta ples, in to celo še več let pozneje. Šele v sezoni 1936/37 so Ljubljančani spet dobili baletni večer. Opera je povabila v goste ruskega plesalca Maksa Fromana, ki je pripravil 6. febr. Rimskega Korsakova Šeherezado in Roberta Schumana balet Metuljčki. Šeherezado je plesala Bravničarjeva, v Metuljčkih pa Deklico. Kritike so se posvečale predvsem gostu Fromanu, ob katerem gre priznanje vsemu ansamblu. Uspelo mu je vse zliti v pestro celoto, v kateri se je mojstrsko stopnjeval učinek do končnega viška. Zadnje tri predvojne in medvojne sezone so pod Golovinovim vodstvom pomenile nov zalet v razvoju baletne dejavnosti. Junija 1939 je bil velik dogodek Plesni večer opernega baleta z gostjo Lidijo Wisiak. Golovin je pripravil baletne scene na glasbo desetih slovenskih skladateljev. Večer je bil razdeljen na tri dele. Bravničarjeva je dobila plesni motiv na glasbo L.M. Škerjanca, ki je bil najavljen kot »plastičen moment brez otipljive vsebine, ki se izživlja v absolutnem plesu«. Tretji del baleta se je začel s skladbo Di- vertissement Matije Bravničarja. V baletu z naslovom Terpsihorin praznik je v naslovni vlogi plesala Bravničarje-va. Skupino fantov in deklet sta v zadnjem delu baleta, v Bravničarjevem Naboru, vodila kot solista Bravničarjeva in Golovin. Dirigiral je Žebre in bil skupaj z izvajalci deležen lepega priznanja. Govekar je v SN opozoril na težko nalogo Terpsihore, kipa, ki se čudežno razpleše in spet okameni. Tudi Šivic je v Jutru ocenil ta baletni večer zelo pozitivno, posebej omenja ob zaključku večera Bravničarjevo v veseli folklorni obdelavi s harmoniko in pušeljcem v Veseli plesni burleski Nabor. Hkrati pohvali izkušenost in visoko stopnjo izurjenosti in znanja L. Wisiakove in Bravničarjeve, ki se kot primabalerina stalno odlikuje po spontani ritmični gesti in neprisiljeni svežosti. Poročilo o baletu je objavil tudi Dragotin Cvetko v časopisu Edinost iz Maribora. Tudi on posebej omenja Bravničarjevo, ki je tako tehnično kot vsebinsko oblikovala estetsko posrečene like. Sledila so gostovanja Maksa Kir-bosa in para Mlakar (febr. 1940 z Lokom), ki so poživljali ljubljansko baletno sceno. Vmes pa so vsi člani ansambla, tudi prvi solisti sodelovali v operah in operetah, ter na raznih drugih prireditvah. Ob obnovitvi operne enodejanke Jolanta je Golovin (febr. 1940) postavil Suito iz baleta Hrestač P.I. Čajkovskega. V drugem delu Pred pajkovo mrežo je bila posebno učinkovita Bravničarjeva kot fantastičen hrošč pred nevarno mrežo s prežečim pakom, je ocenil F. Govekar v SN. P. Ši-vic se v Jutru ustavi samo ob tem posebno zahtevnem plesu, »v katerem Bravničarjeva kot izvrstna plesalka z živim ritmom svojih kretenj in izraza polnimi gibi sproščenega telesa zajame gledalca, vbujajoč v njem pristne predstave plesnega prikaza«. Šele v sezoni 1940/41 dobi balet končno prizidek z baletno dvorano, ob njej pa tudi garderobe in prhe. Brav-ničarjeva spet, kot že prej, pleše solistične točke tudi v operah. Medtem 6. aprila 1941 zasedejo Ljubljano italijanske čete. 24. maja pripravi balet spet svoj samostojni večer. O njem je Dra-gotin Cvetko poročal v Jutru, kjer omenja zlasti »Bravničarjevo, ki poleg lepega obvladovanja baletne tehnike razpolaga še z naravno, pristno prisrčnostjo in s smislom za estetsko močnejše oblikovanje, zato se v marsičem oddaljuje od baleta k čistemu plesu«. Samostojni večer je balet pripravil spet 29. jul. 1942. V drugem delu je bil na sporedu Pieretin pajčolan E. Dohnanyija. V Jutru je nepodpisani ocenil, da je stala v središču zanimanja Bravničarjeva kot Piereta. V SN je napisal kritiko Govekar, v njej piše: »Zlasti Bravničarjeva in Kirbos sta pokazala vso moč in lepoto svojega velikega znanja ter znova utrdila sloves svoje težke umetnosti«. Pa še »Bravničarjeva že nekaj let naša najbolj prikupna prima-balerina, je končno zavzela mesto, ki ji gre po njenem znanju in njeni pojavi«. Marca 1944 je Maks Kirbos pripravil baletni večer. V drugem delu je bil Mandarin, sloneč na izvlečkih iz posameznih Mozartovih del. »V ospredju je bila nežna Chung Yang Bravni-čarjeve, ki je dorasla tudi najzahtevnejšim nalogam plesnega umetnostnega ustvarjanja. Bila je v središču vseh, ki so sodelovali« beremo v SN. Za zaključek te sezone je Golovin pripravil Ravelovo špansko plesno sliko Bolero z Bravničarjevo in Kirbosom. Ob premieri je izšel v GL obsežen pogovor z Golovinom, igralka, režiserka in publicistka Maša Slavčeva pa je predstavila nekatere tedanje prvake ljubljanskega baleta. Med njimi je tudi G. Bravničarjeva. Pod naslovom Izraz piše: »Pri Bravničarjevi ne doživljam toliko njene plesne kretnje, kakor celotni izraz. Izraz duše, človeka, ki ga predstavlja na odru. Pri njej je plesna kretnja podrejena notranjemu doživetju in dobi pravo ceno in poudarke šele z njim. Ples postaja v njeni interpretaciji čustvo drugotnega pomena, postane izrazito sredstvo, ni pa sam sebi cilj in namen. In to se mi zdi pravo bistvo in poslanstvo plesa. Gracilno telo Bravničarjeve, ki zna dati vsakemu plesu svojski osebni akcent, napravlja vtis žlahtne krhkosti, a vendar razpolaga... z bogato skalo izrazov: od lahkotne veselosti do obupa, od spogledljivosti do tragike... « In končuje: »Ona je duh, ki zavestno vlada svojemu telesu, ki oblikuje z umetniško zavestjo značaj in dušo lika, ki ga predstavlja. Eterična ženskost, krhka kakor snežni kristali in zavestno zapeljiva ženskost sta njena plesna ek-strema.« Marca 1945 je prišla po l. 1937 spet na oder simfonična suita Šeherezada N. Rimskega-Korsakova. Maša Slavčeva je v GL opisala posamezne vloge. O sužnji Šeherezadi pravi, da je atavistična, kot ujeta žival, plašna in divja in hrepeneča po svobodi in ljubezni. Je polnokrvna ženska, zapeljiva... obenem pa pripravljena žrtvovati življenje za en sam trenutek ljubezni. O njej je v Jutru nepodpisani poročevalec zapisal, da je kot sužnja »v živem osrčju umetniške pomembnosti... Že takoj ko se pojavi na odru zanese v haremski svet nekaj divjega, elementarno strastnega«, in to noto obdrži do tragičnega viška. Ob koncu vojne se konča tudi dolgo in bogato Golovinovo obdobje. Poleg dveh oper pripravi v svoji zadnji ljubljanski sezoni še dve baletni premieri; prva so Slovanski plesi Antonina Dvoršaka. Bravničarjeva je plesala v 6., 11. in 16. plesu. Druga premiera je bila 7. febr. ob Prešernovem dnevu koreografsko postavlljena simfonična pesnitev po Cankarjevi noveli Spomladi - Maršenka L.M. Škerjanca. Naslovno vlogo je plesala Bravničarjeva. V začetku nove sezone so Golo-vina premestili, zagrenjen je odšel v Maribor. Že prej 28. febr. 1946 pa je GL objavil novico, da sta Pia in Pino Mlakar prevzela vodstvo opernega baleta. Začela se je nova doba, v kateri je Brav-ničarejva še vedno plesala velike in glavne vloge, vendar se časopisne ocene vedno bolj posvečajo Mlakarjevima in njuni hčerki Veroniki. Uveljavljajo pa se tudi že novi doma izšolani moški plesalci, ki jih dolga leta skorajda ni bilo. Že marca 1944 so namreč v Ljubljani odprli šestletno Operno baletno šolo. Šolanje je bilo brezplačno. Prijavilo se je 100 otrok starih od 10 do 14 let. Sprejeli so 30 deklic in 10 dečkov (od 15). Razporedili so jih v dve skupini, drugo je poučevala Bravničarje-va. L. 1951 se je šola preimenovala v Srednjo baletno šolo, njeno vodstvo je prevzel Mlakar. Že naslednje leto jeseni 1952, pa je postala ravnateljica Brav-ničarjeva. Šola je postala državna, šolanje pa osemletno. V letu 1963/64 se je baletna šola združila z glasbeno šolo v enoten Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Pouku baleta so se pridružili še nekateri drugi predmeti. Ko se je jeseni 1964 Brav-ničarjeva upokojila, je vodstvo šole prevzela L. Wisiakova. Iz Ljubljanske baletne šole je izšla vrsta vrhunskih plesalcev in plesalk. Gizela Pavšič Bravničarjeva nas je zapustila malo preden je dopolnila 82 let, 3. febr. 1990 v Ljubljani. S svojim delom »je vtisnila pečat slovenski baletni umetnosti, najprej kot plesalka -baletna solistka in nato od l. 1952 do 1964 z vsem pridobljenim znanjem in izkušenostjo še kot baletna pedagoginja in vzgojiteljica nekaj rodov mladih plesalcev« je v svoji II. knjigi zgodovine baleta zapisal dr. Henrik Neubauer (str. 257), eden izmed njenih uveljavljenih učencev. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 20. julija 2008 1 7 MANJŠINE - Javnomnenjska raziskava Eurobarometra Romi so v Evropski uniji najbolj diskriminirana skupnost V Evropskem parlamentu je v zadnjem času zelo veliko razprav o romski skupnosti SVETOVNI SPLET - Bretonci, Valižani in Galicijci Manjšinski jeziki zahtevajo lastno oznako O možnostih, da bi na oznakah spletnih strani v kratkem videli tudi kratice '.cym', '.bzh' in '.gal' za Wales, Bretanijo in Galicijo je tekla beseda na pred kratkim organizirani konferenci združenja ICANN, mednarodne ustanove, ki ureja vsa določila v zvezi s svetovnim spletom. Nekatere jezikovne skupnosti v Evropi že dalj časa vodijo kampanjo za priznanje pravice, da bi na spletnih straneh lahko uporabljale lastno oznako. Takih prošenj je veliko tudi iz drugih sektorjev. Tako si New York prizadeva za oznako '.ny', športne organizacije bi najraje imele kar oznako '.sport', pornografske spletne strani bi želele oznako '.xxx' in še bi lahko naštevali. UNESCO pa je že pred časom opozoril na primernost, da bi posebno oznako priznali tudi manj rabljenim jezikom, ki za seboj nimajo lastne države. Katalonci so to že pred časom dosegli in njihov dosežek je bil zelo uspešen, daj oznako '.cat' uporablja 24.000 spletnih mest z milijoni spletnih strani. Glede na to, da je katalonska oznaka v veljavi komaj dve leti, gre za res velik dosežek. Organizaci- ja puntCat (pikaCat) je bila med promo-torji te konference ustanove ICANN in eden njenih voditeljev, Amadeu Abril, je zastavil vse sile, da bi tudi drugim manjšim jezikom priznali pravico do lastne oznake. Na konferenci ICANN, ki je potekala v Parizu, so sklenili, da potrebujejo več časa, da odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja. Med temi je tudi predlog, da bi lahko uporabljali kitajsko in arabsko pisavo pri oznakah oziroma naslovih spletnih strani. Prihodnja konferenca ICANN bo v Mehiki v začetku prihodnjega leta in možno je, da bodo takrat odločali o novih oznakah. Kampanje, ki so jih organizirali v Bre-tanji, v Galiciji in v Walesu so bile zelo uspešne; organizatorji si niso prizadevali samo za pridobitev podpore za pridobitev Zadnja raziskava evropske jav-nomnenjske agencije Eurobarometer sicer kaže, da je raven diskriminacije v Evropi v zadnjih letih upadla, vendar so še zelo razširjen pojav, kadar gre za diskriminacijo glede na etnični izvor, predvsem glede na visoko raven predsodkov do Romov. Raziskava je ugotavljala diskriminacijo glede na fizično sposobnost, starost, spol, etnični izvor, veroizpoved in spolno nagnjenost; glede na vse te primere je pokazala, da je prav diskriminacija glede na etnični izvor najbolj razširjen pojav med Evropejci, ki ocenjujejo, da gre za veliko večji problem kot pred petimi leti. Če je namreč po eni strani javnomnenjska raziskava ugotovila, da je diskriminacija glede na starost, na fizično sposobnost, na veroizpoved in na spol v zadnjih letih znatno upadla, je skoraj polovica vprašanih /natanko 48 odstotkov) ocenilo, da je diskriminacija glede na etnično pripadnost čedalje večji problem. To velja v prvi vrsti za Nizozemski, kjer je kar 71 odstotkov anketirancev ocenilo, da se je stanje medetničnih odnosov močno poslabšalo. Skoraj štiri petine vprašanih meni, da jeb etnična diskriminacija resen pojav in vsak peti Nizozemec trdi, da je osebno prisostvoval primerom diskriminacije glede na etnično pripadnost. Stanje je zelo resno tudi v nekaterih drugih državah: Danski (tako ga ocenjuje 69 odstotkov vprašanih), Madžarski (61 odst.), Italiji (58 odst.) in Belgiji (56 odst.). Najbolj optimistični so, kadar gre za oceno, ali se je stanje v zadnjih letih poslabšalo, odgovori anketirancev na Poljskem (17 odst.), sledijo Litva (20 odst.), Ciper (23 odst.) in Latvija (25 odst.) Homofobija novih oznak, ampak so vsebovale tudi druge jezikovne zahteve in nikakor niso bile vezane na kako politično stranko ali opcijo. Zelo so pazili, da so opozarjali, da ne gre za politično akcijo, po kateri naj bi narodi pridobili nekakšno državno legitimnost; šlo je torej za izrazito kulturno pobudo. V Bretaniji so v kampanji za oznako '.bzh' zbrali približno 17.000 podpisov in sam predsednik Sarkozy je izjavil, da temu ne nasprotuje. V Galiciji je tudi konservativna stranka Partido popular podprla pobudo za oznako '.gal'. Čeprav so bile kampanje zasebna pobuda, je bilo vsem jasno, da rezultata ne bo mogoče doseči, če bi se države temu predlogu formalno uprle. Predstavnik valižanske kampanje dotCym Sion Jobbins je ocenil, da je možno, da »se vrata odprejo v času od treh do šestih mesecev«, dodal pa je, da bo treba še veliko delati pri pripravi vsega ustreznega gradiva in pri pogajanju s podjetji, ki bodo pristojna za reševanja tehnoloških vprašanj. Huw Jones škem in v Italiji skoraj polovica anketirancev (47 odst.) noče imeti soseda, ki bi pripadal romski skupnosti. Po zgoraj navedeni lestvici je odgovor na Češkem 3,7, v Italiji pa 4. Stanje je podobno v številnih drugih državah: na Irskem (40 odst., ocena 4,8), na Slovaškem (38 odst., ocena 4,5), v Bolgariji (36 odst., ocena 4,8) in na Cipru (34 odst., ocena 5,6) Komisija poziva k ukrepanju je se opazna Diskriminacija glede na spolno usmerjenost je še vedno na drugem mestu najbolj razširjenih oblik diskriminacije v Evropi. Kar 51 odstotkov vprašanih meni, da je zelo razširjena. Najslabše je stanje na Cipru, v Grčiji in v Italiji, kjer skoraj tri četrtine vprašanih ocenjuje, da je homofobija splošen pojav. Tudi na Portugalskem (65 odst.) in v Franciji (59 odst.) vprašani ocenjujejo, da živijo v homofobni državi. Problem je najmanj zaznaven v nekaterih novih državah članicah: v Bolgariji (20 odst.), v Češki (27 odst.), na Slovaškem (30 odst.) in v Estoniji (32 odst.). Pravice državljanov Raziskava je tudi pokazala, da več kot polovica Evropejcev (53 odst.) pozna svoje pravice če bi postali žrtev diskriminacije ali šikaniranja. Sicer pa se komaj tretjina ljudi zaveda, da gre za splošne pravice, tudi če sami ne bi bili prizadeti. Najbolje so informirani državljani na Finskem (62 odst.), na Malti (49 odst.) in v Sloveniji (44 odst.), najmanj pa državljani Avstrije (18 odst.) in Bolgarije (17 odst.). Romi kot posebna kategorija Evropejci v poprečju ocenjujejo, da bi se dobro počutili, če bi imeli za soseda pripadnika neke druge etnične skupine. V lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni zelo slabo, 10 pa zelo dobro, je poprečna vrednost 8,1. Stanje pa se popolnoma spremeni, če je stanje zastavljeno nanašajoč se specifično na Rome: Na Če- Po objavi te raziskave je Evropska komisija ugotovila, da so milijoni evropskih Romov izpostavljeni nenehni diskriminaciji na osebni in institucionalni ravni ter daljnosežni družbeni izključenosti, ugotavlja. Ob tem komisija poudarja, da orodja za izboljšanje razmer obstajajo, zdaj morajo EU, države članice in civilna družba le še združiti moči in učinkovito uskladiti svoja prizadevanja. Evropska komisija je v okviru prenovljene socialne agende za spodbudo in pomoč ljudem v Evropi 21. stoletja objavila poročilo o položaju Romov v EU, v katerem ugotavlja, da obstaja širok okvir zakonodajnih in finančnih instrumentov ter instrumentov za usklajevanje politik in da se ti čedalje pogosteje uporabljajo, vendar so možnosti za njihovo izvajanje v državah članicah še vedno številne. Ključna področja vključevanja Romov (npr. izobraževanje, zaposlovanje, socialna vključenost) so namreč še vedno v pristojnosti posameznih držav članic. Na teh področjih lahko EU samo usklajuje politike držav članic ter podpira njihovo izvajanje, med drugim, prek strukturnih skladov. V letih 20002006 je bilo na primer iz Evropskega socialnega sklada (ESS) porabljenih 275 milijonov evrov sredstev za projekte, namenjene izključno Romom, milijarda evrov pa je bila porabljena za ranljive skupine, vključno z Romi. Najnovejše poročilo Evropske komisije je odziv na zahtevo voditeljev EU iz decembra 2007, da se preučijo politike in instrumenti, ki so na evropski ravni na voljo za izboljšanje položaja Romov. "Romi so ena od največjih etničnih manjšin v EU, a vse prepogosto pozabljeni državljani Evrope," je povedal komisar za enake možnosti Vladimir Špidla. Kar 77 odstotkov Evropejcev meni, da biti Rom pomeni biti v slabšem družbenem položaju, prav tako kot biti invalid (79 odstotkov). Predstavljeni dokument Evropske komisije bo obravnavan na evropskem vrhu o Romih, ki bo 16. septembra v Bruslju. Razprava o položaju Romov v Evropi je ponovno postala aktualna po predlaganih ukrepih Italije v okviru boja proti kriminalu v romskih naseljih, ki predvidevajo odvzem prstnih odtisov ne le odraslim Romom, ampak tudi otrokom. Italijanski notranji minister Roberto Maroni je javnost razburil tudi z napovedjo, da bodo v okviru boja proti kriminalu v romskih naseljih romskim staršem, ki bodo silili otroke v beračenje, otroke odvzel staršem. EUROLANG KULTURNI Klepet na dvorišču V torek, 8. julija je ZSKD priredila klepet, ki je privabil mlade iz Gorice in Nove Gorice ZSKD je priredila klepet z namenom, da mlade vključi in spodbudi k aktivnemu sooblikovanju kulturnih dogodkov. Mladi so ugotovili, da je srž problema (ne)sodelovanja med mladimi iz Gorice in Nove Gorice prav pomanjkljiva komunikacija, nadalje pomanjkanje organiziranjega mladinskega centra ter sodelovanje pri skupnih kulturnih prireditvah. V prisotnosti predstavnikov organizacij civilne družbe so mladi izrazili željo, da bi v bodoče izpeljali nekaj konkretnih dejavnosti. Ob priložnosti so prisotni podali nekaj zanimivih izjav... KAKO SMO KLEPETALI NA DVORIŠČU... .sicer je informacija prišla do mene po vseh možnih ovinkih, a glavno je, da je prišla. Še isto popoldne sem se odpravila v Staro Gorico na srečanje, o katerem sem v kratkem času zvedela le najnujnejše - kdaj, kje in zakaj. Mladi - kultura, no super, sem rekla, saj to je moje področje. in ker sem nekako že obupala nad iskanjem stikov z zamejci moje generacije, je bila to prava priložnost (čeprav moram priznati, da sem jih aktivno iskala samo preko spletnih brskalnikov). Po prihodu v Staro Gorico sem takoj našla hišo na Korzu Verdi 51 in tam nasmejane obraze naših rojakov. No in potem smo začeli sproščen po- dih, ki živijo tako nesramno blizu in hkrati tako daleč. Čeprav se govori, da je na mladih, da spremenijo svet, moramo na žalost priznati, da smo mladi dandanes vse preveč apatični, da bi sami lahko opazili, kaj se dogaja in, da so stvari še vedno v rokah tiste srednje generacije, ki je sposobna spodbujati in vplivati. Zato upam, da bo spodbudno vplivala tudi na omenjeni problem. Še enkrat se zahvaljujem za po- mo lahko opisali kot "dobro", bo prišlo šele takrat, ko se bodo mladi z obeh strani začeli neformalno družiti sami, brez volje šol in drugih ustanov. Seveda tega ne moremo pričakovati takoj in v velikem številu, vendar bi bilo lepo, če bi nekoč prišlo do te stopnje. Kaja Dragoljevič, bivša predsednica otroškega parlamenta v Novi Gorici govor o ... marsičem in o najbolj važnem, ključnem pomenu srečanja, o tem, kako se mladi z obeh strani padle meje sploh ne poznamo. Marsikomu, ki ne živi na Goriškem, bi se zdelo to čudno, včasih me kdo, ki ni »z naših koncev« celo vpraša, če imamo obvezno italijanščino v šolah. Pa kako je to mogoče, saj se mesti dobesedno držita skupaj? Ne vem. bi nas moralo biti sram, moramo to jemati kot problem, mogoče celo problem naroda? Baje, da so se starejše generacije rojakov iz obeh Goric med seboj družile, prijateljevale (in še se) in konec koncev tudi veliko ustvarile, skrbele in gojile slovensko kulturo v tujem prostoru in hvala bogu jo še. Na tem mestu se moram ustaviti in počasi zaključiti, da se ta kratek vtis ne spremeni v občutljivo razpravo. Vesela sem, da je nekdo končno opazil ta problem nesodelovanja mla- vabilo na Klepet na dvorišču in držim pesti, da se stvari premaknejo. Z one strani padle meje . Maja Vrčon Najprej vam moram povedat, da je bilo zanimivo slišati "obe strani" in da je lepo, da ste se tega spomnili. Dobila sem občutek, da si sode-lovanja-povezanosti nekako bolj želijo na italijanski strani, kot pri nas. Nekako pri nas (vsaj pri večini mladih) ni zanimanja, preprosto jih "ne briga" kaj se tam dogaja, ne čutijo nobene vezi, niti z zamejskimi Slovenci. To je vsekakor slabo in na tem področju je potrebno marsikaj storiti,vprašanje pa je "Kako". Kaj lahko storijo šole, občine, kulturne ustanove, društva, itd. Prav gotovo lahko veliko pripomorejo, vendar to še zdaleč ni vse. Stanje,ki ga bo- Pogovor je bil zelo zanimiv. Prišle so na dan številne ideje o sodelovanju med Slovenci v Sloveniji, slovensko manjšino v Italiji in Italijani. Razmišljali smo, kako bi lahko spodbudili mlade, da bi se ukvarjali s kulturo. Zadovoljna sem, da sem spoznala druge sovrstnike, ki ne mislijo samo nase in na lastno zabavo, ampak tudi na bodočnost in na družbo. Upam, da se bo projekt nadaljeval in da bo doživel velik uspeh. Anna Roversi, višješolka na Državnem zavodu s slovenskim učnim jezikom Trubar-Gregorčič v Gorici Klepet na dvorišču je bil nedvomno nadvse pozitivna izkušnja za vse navzoče. V sproščenem in mirnem vzdušju je bilo namreč govora agenda OD 20.7. DO 26.7.2008 V DIJAŠKEM DOMU V PORTOROŽU (Sončna pot 20, Portorož-SLO) Udeleženci se zberejo v Dijaškem domu 20.7. ob 14. uri. KONCERTI: V petek, 25. 7. ob 20.30 koncert v Bar-kovljah. V soboto, 26.7.2008 ob 9. uri na Prvomajskem trgu v Piranu. Odhod udeležencev po koncertu v spremstvu staršev. POLFTNÉ USTVARJALNE DÉLAVWTCE 00 o resnih problemih, ki jih danes mladi imajo pri ustvarjanju kulture in o pomanjkanju povezovanja in sodelovanja med prebivalci obeh strani meje. Na tem klepetu pa smo lahko opazili, da si marsikdo prizadeva, da bi čimprej to stanje poboljšali in uresničili mnogo zamisli, ki so se morda pred leti lahko zdele utopične. Naj bo ta večer le začetek nekega novega skupnega sodelovanja. (av) iz o C i v o C i OD 21. JULIJA DO 26. JULIJA 2008 V CENTRU ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI V RAKOVEM ŠKOCJANU (Rakov Škocjan 2, 1380 Cerknica) Odhod avtobusa bo v ponedeljek, 21. 7. 2008 ob 8. uri izpred Kompasa na Fernetičih (SLO). Udeleženci naj s seboj prinesejo dve brisači in manjšo škatlo iz trde lepenke za fotografsko delavnico. Starše vabimo na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 26. 7. ob 11. uri. Po prireditvi otroci odidejo v spremstvu staršev. OD 27. JULIJA DO 2. AVGUSTA 2008 V MLADINSKEM ZDRAVILIŠČU IN LETOVIŠČU NA DEBELEM RTIČU (Jadranska cesta 73, Ankaran-SLO) Obveščamo udeležence, da je prihod na Debeli rtič predviden v nedeljo, 27. julija 2008 med 16. in 17. uro. Prosimo, da s seboj prinesete manjšo škatlo iz trde lepenke za fotografsko delavnico ter brisače in kopalke. V soboto, 2. avgusta 2008 ob 12.30 bo v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču otvoritev razstave izdelkov, ki jo bodo pripravili udeleženci. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Alenka Verša Kraj in datum rojstva: Trst, 12.03.1989 Zodiakalno znamenje: Ribi Kraj bivanja: Repen Stan: zasedena Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: ironija in trma Nikoli ne bom pozabila: svojih prijateljev Hobiji: berem, krožim okoli, gledam filme Knjiga na nočni omarici: Vojna in mir Najljubša risanka: Mila in Shiro ter Pollon Najljubši filmski igralec/ igralka: Julia Roberts in Robert de Niro Najljubši glasbenik: Battisti Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velika, bom... tega še ne vem Kje sem aktivna: letos bom kot spremljevalka sodelovala na 4. Mladinskem glasbenem laboratoriju Intercampus v Portorožu in igram odbojko pri Kontovelu Moj življenjski moto: Vsak je svoje sreče kovač Moje sporočilo svetu: Najprej pometi pred svojim pragom, nato skrbi še za druge Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovensko kulturno društvo Barkovlje vabita na koncert pod zvezdami mladinskega pihalnega orkestra intercampus dirigentka Eva Jelenc v petek, 25. julija 2008 ob 20.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ulica Bonafata 6 - Trst) JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 20. 07. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Kam? Mladi se poleti odpravljajo na počitnice. Podobno kot starejši pa se pogosto znajdejo pred dilemo - kam? Poletne ponudbe za mlade so dandanes res pestre in nudijo res vsakemu, da lahko izbira po lastnem okusu in žepu. Jezikovni tečaji v tujini so že nekaj desetletij pravi hit, prav tako pa se mladi še vedno zelo radi odločajo kar za tradicionalne počitnice v kakem turističnem kraju, kjer je na voljo - z izjemo plaže in morja - pravzaprav ista ponudba kot v domačem kraju. Kot običajno pa se v poletnih mesecih kar lepo število mladih odpravi v manj obljudene kraje, z nahrbtniki in šotori. Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) vsako leto ponuja mladim od 8 leta dalje posebna poletna doživetja v obliki taborov. Učenje skavtskih veščin na sestankih celo leto ni samo po sebi namen, saj se obrestuje prav v poletnem času, med bivanjem v neposrednem stiku z naravo. Seveda so tabori nekaj posebnega tudi zato, ker mladi pridejo v stik z drugimi vrstniki, s katerimi delijo ne samo nepozabne dneve, ampak tudi prostor v šotoru, ki za teden ali dva nadomesti udobno domačo sobo. Letos se bo delegacija slovenskih zamejskih skavtov iz Trsta in Gorice odpravila na slovenski Jamboree, to je na srečanje vseh slovenskih skavtov. Tudi to je priložnost, da mladi spoznajo boljše svoje vrstnike in s tem krepijo zavest enotnega slovenskega prostora. Poleg skavtov so za posebne tabore poskrbeli tudi pri škofijskem odboru za mladino. Skratka, tudi ta teden lahko poročamo ponovno o pobudah za mlade. Poleg počitniških pobud pa se v tem času odvijajo tudi pobude krajevnih društev in skupnosti, ki obeležujejo ne le tradicionalne praznike kraja, ampak s tem tudi dokazujejo našo prisotnost na teritoriju od Milj do Trbiža. Skratka, tudi v poletnem času je pestrost zagotovljena! i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it videm • •• Poletni pogovori Pogovor z Andrejem Maverjem, načelnikom SZSO 1) Poletje je čas taborov. Na koliko taborov se odpravlja letos SZSO? Kot vsako leto bo SZSO tudi letos pripravila tabore za vse starostne skupine. Tako izvidniki in vodnice kot tudi roverji in popotnice sodelujejo oziroma bodo sodelovali na prvem vseslovenskem jamboree-ju v Želimjah v bližini Ljubljane. Tržaški volčiči in volkuljice bodo taborili v Zabičah pri Ilirski Bistrici od 30.julija do 6. avgusta, tudi goriški najmlajši pa so komaj odpotovali na svoj tabor. 2) Osrednji skavtski tabor v slovenskem prostoru bo nedvomno jamboree, na katerega se odpravljajo tudu člani SZSO.... Prav gotovo. Jamboree organizira ZSKSS - Združenje slovenskih katoliških skavtov in skav-tinj. Sodelovali bodo skavti iz cele Slovenije in iz zamejstva. Tabor ima tri sklope: v prvem, od 19. do 27. julija, bodo imeli svoj ločen tabor izvidniki in vodnice. Od 25. do 27. julija bo tako imenovani skupni del, ko bodo na samem taborjenju vse veje in bo na tabornem prostoru več kot 3200 skavtov in skavtinj. To bo dejansko tudi višek celotnega tabora. V tem obdobju bodo namreč na tabornem prostoru prisotni tudi odrasli skavti, ki bodo imeli svoj ločen program. Tudi tega dela tabora se bo udeležila skupina zamejskih skavtov in skavtinj. Po zaključni slovesnosti 27. julija se bo večina taborečih vrnila domov. Tu bodo ostali samo še klanovci, ki bodo nadaljevali s svojim delom taborjenja. Imeli bodo tudi svoj potovalni del. V več skupinah se bodo odpravili na različne poti, delno z javnim prevozom, delno peš. Ena taka potovalna skupina bo obiskala tudi Trst in okolico. 3) Tudi v zamejstvu smo imeli kar 5 slovenskih zamejskih jamboree-jev. Kaj je posebnega na teh taborih? Glavna značilnost takih taborov je prav gotovo množičnost, večja skupnost, spoznavanje univerzalnosti skavtskega gibanja. Pravzaprav na takih taborih težje spoznaš pravo skavt-sko življenje, velika množica ljudi večkrat onemogoča, da bi bliže spoznal naravo, da bi se dejansko posvetil skavtskemu življenju v naravi. Glavni pomen takih taborov je, da spoznamo vrstnike iz drugih krajev, ki pa so jim skupne nekatere vrednote in zanimanja. Taki tabori lahko vsem sodelujočim nudijo velik elan za nadaljne delovanje. Pri naših zamejskih jam-boree-jih je bil poudarek na slovenstvu izven Slovenije. Na letošnjem taboru pa bomo lahko spoznali vrstnike iz vseh koncev Slovenije, dimenzije bodo zato še širse; enako pomembno pa je, da se mi predstavimo Slovencem iz matice, da se naše skavtsko gibanje predstavi celi Sloveniji. 4) SZSO sodeluje ne samo na tabornem področju s skavti v Sloveniji... Tudi med letom poskušamo pripraviti nekatere skupne pobude s skavti iz Slovenije, kot na primer sprejem Betlehemske luči pred Božičem. Posamezne enote pa imajo občasne skupne dejavnosti med letom. Poudaril bi tudi sodelovanje na izpopolnjevanju za voditelje, kjer nam ZSKSS nudi možnost, da se naši voditelji udeležujejo njihovih tabornih šol. Poleg tega smo letos začeli tudi sodelovanje med našim glasilom Jamborom in Skavtičem, v katerem objavljamo članke o našem delovanju. Sodelovanje je zadovoljivo, vsekakor pa bi ga lahko po mojem mnenju v prihodnje še poglobili. Upajmo, da bo letošnji Jamboree pomemben korak v tej smeri. Duhovne počitnice 1) Slovenska komisija za mladinsko pastoralo ponuja tudi letos poletne dejavnosti za mladino Naša ponudba je kar precej razširjena in krije celotno počitniško obdobje. Tabore imamo v naslednjih dneh v Žabnicah v Kanalski dolini (za višješolce) in v Št. Ilju na Koroškem (za srednješolce). 2) Kaj je v ospredju teh tednov? Kako poteka dan oziroma kakšne aktivnosti so v ospredju? Verjetno je vsak tabor posebna izkušnja: to je skupnost, ki je včasih breme, v kolikor je tabor vseh in ne posameznikov, toda v glavnem veliko bogastvo, ker v skupnosti odkrivaš vsak dan solidarnost, prijateljstvo... V vsakem taboru je posebni poudarek na duhovni razsežnosti mladega človeka. Ta dimenzija mladega človeka odpira in v njem odkriva nova obzorja, ki prisegajo človeško omejenost. Ob določenih trenutkih se tudi srečamo kot skupnost Jezusovih učencev, poslušamo njegovo besedo in podoživljamo njegovo navzočnost preko obreda sv. maše. 3) Kaj bo letos jeseni v ospredju vašega delovanja? Nadaljevali bomo seveda z vsemi dejavnosti, ki so bile uspešne lani (razna srečanja v teku leta, zimski tabor, sodelovanje z italijansko komisijo za mladinsko pastoralo pri binkoštnem srečanju, itd.). Letos bomo posebno pozorni na to, da bi obogatili komisijo s tem, da bi se iz vsake župnije oz. katoliške organizacije pridružil en mlad član, tako da bi delovanje naše komisije zaobjelo celotno naše tržaško ozemlje. Tako bodo prišli na dan potrebe in problemi mladine iz celotnega našega področja. Odgovarjala sta: g. Tone Bedenčič in g. Maks Suard 5. slovenski zamejski skavtski jamboree 2006 utrinek z ojstrnika 2007 nove orgle vpevmi procesija sv. ane v pevmi Ob okroglem prazniku Iva Kralja Zadruga Most iz Čedada je ta teden izdala knjigo »Joanac - Jezikovna raziskava o imenih vasi, krajev in ljudi zgornje doline Rieke«. Gre za zanimivo delo Maurizia Puntina iz Tržiča o toponomastiki, mikrotoponomastiki in onomastiki slovenskih vasi Mažerole, Tamora, Derjan, Skrila in Pod/Zagrad v občini Tovorjana. V uvodu Pavel Merku piše, da slovensko narečje omenjenih vasi predstavlja povezovalni segment med nadiškim in terskim slovenskim narečjem Ivo Kralj je 14. julija praznoval visok osebni jubilej. Ob njegovi 80. letnici bomo omenili le nekaj podatkov iz dosedanje življenjske poti slavljenca. Izhaja iz glasbeno nadarjene družine. Njegov oče Jožef je igral violino in klarinet, učil petje doma in v Vižovljah ter bil štiri leta kapelnik godbe na pihala v Mavhinjah. Pri cerkvenem zboru sodeluje od svojega 15. leta, od 17. leta pa je dejaven tudi v posvetnih zborih. Od leta 1946 do 1957 je bil harmonikar pri domačem orkestru Planika. Pri Nabrežin-ski godbi igra že skoraj 50 let, od leta 1995 pa je organist v cerkvi v Šempola-ju. Njegovo ime je predvsem znano v povezavi z moškim zborom Fantje izpod Grmade, ki je nastal leta 1966. Leta 1984 je zbor Fantje izpod Grmade prejel nagrado sklada Dušana Černeta, in sicer za svoje prizadevanje za slovensko zborovsko petje in za slovensko kulturo, leta 2001 pa je Ivo Kralj je prejel priznanje in zahvalno listino Republike Slovenije za dolgoletno in prizadevno delo na področju zborovske glasbe ter za njegov prispevek h krepitvi slovenske narodne skupnosti v Italiji. Praznovanje Sv. Ane v Pevmi Naslednji konec tedna bo v Pevmi potekal v znamenju praznovanja svete Ane. Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, KD Sabotin, Prosvetno športno društvo Naš prapor in Župnija sv. Mavra in Silvestra so pripravili zanimiv program praznovanj. V četrtek, 24. julija, bodo ob 20.30 v cerkvi v Pevmi blagoslovili nove orgle, ki so bile doslej v Selu pri Batujah. Orgle sta natanko pred sto leti izdelala brata Zupan kot opus 110. Orgle so pnevmatske z enim manualom in pedalom ter imajo naslednje registre: Principal 8, Sa- licional 8, Salicet 4, Octav 4, Geigen principal 4, Superoctav 2 v manualu, v pedalu pa: Subbass 16 in Pianobass 16. Na orgle bo igral Mirko Butkovič, pri blagoslovu pa bosta pela tudi cerkvena zbora iz Sela in iz Pevme. V petek, 25. julija, bo ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi nastopila Kambreško-etnološka gledališka skupina Kontrabant čez Idrijo s predstavo BRGEŠINE IN BU-ŠTINI MOJE IN TVOJE MLADOSTI, na ogled pa bo tudi razstava slik in diapozitivov natečaja V DOMAČEM VRTU CVETIJO... V slučaju slabega vremena bo večer v Štmavru na sedežu KD Sa-botin. V soboto, 26. julija, bodo prišli na svoj račun mladi, in sicer z rock maratonom, ki se bo začel ob 21. uri prav tako v šoli v Pevmi. Igrale bodo skupine Dusty Dreams, Kanalje in The Maff Show. V nedeljo, 27. julija, pa bodo ob 9. uri sv. Ano počastili v župnijski cerkvi v Pevmi z mašo in s procesijo. 20 Nedelja, 20. julija 2008 NEDELJSKE TEME VSE MANJŠA RAZPOLOŽLJIVOST OBDELOVALNE ZEMLJE NA SVETU Kako biti kos rastočim / prehrambenim potrebam? ? Dobro se zavedamo, da odkrivamo toplo vodo, če trdimo, da je za človeštvo najpomembnejša dobrina hrana. Preživetje človeštva na tem planetu odvisi predvsem od razpoložljivosti prehrambenih virov. Toda kljub tej neovrgljivi resnici smo temu problemu posvečali v zadnjih desetletjih premalo pozornosti. Spregledali smo dejstvo, da ima človeštvo vsled uporabe površin v druge namene (gradnja avtocest, širjenje mest, ipd. ) ter zaradi negativnih naravnih pojavov, predvsem dezertifikacije, vedno manjšo razpoložljivost obdelovalne zemlje. Prav tako si zatiskamo oči pred problemom hitro naraščajočega števila prebivalstva na zemlji. Pred stoletji nas je bilo milijarda in pol, danes pa se s hitrimi koraki približujemo sedmim milijardam. Na vsakega prebivalca je bilo pred petdesetimi leti razpoložljivih 5.000 kvadratnih metrov kmetijske zemlje, pred dvajsetimi leti še 3.000 kvadratnih metrov, danes pa približno 2.500 ali celo manj. Zdrava pamet nas sili k edinemu možnemu vprašanju: kako bomo lahko kos rastočim prehrambenim potrebam? To vprašanje je že izredno aktualno danes, saj vemo, da je 1,5 milijarde ljudi podhranjenih ali celo lačnih, a kaj bo šele v prihodnji desetletjih. Vendar o tem ne razmišljamo, vsaj ne dovolj. Kdor je (zaenkrat) sit, si ne postavlja problema podhranjenosti ali celo lakote. Bogate države, med katere spadajo članice EU in razvitejše države ostalih celin, postavljajo v ospredje varovanje okolja, ki je sicer plemenit cilj, saj se vsi zavedamo, kako ogrožen je naš planet vsled nerazsodnega ravnanja z okoljem, a ga ne moremo reševati na račun lačnih, sedanjih in bodočih. Zdi se nam družbeno nesprejemljivo, da usmerjamo vedno večje količine gojenih rastlin v proizvodnjo biogoriv, ker ne onesnažujejo okolja. Prav tako je izredno vprašljiva pravilnost izbire Evropske unije, da usmerja kmete s subvencijami k opuščanju obdelave kmetijskih površin zaradi viškov kmetijske proizvodnje (mleka, mesa, žitaric), ki bi lahko povzročili padec cen. Strinjamo se z nemškim kmetijskim ministrom Seehoferjem, ko trdi, da mora skupna evropska politika, vsled katere je v zadnjih letih ostalo neobdelanih 3,8 milijonov hektarov zemlje, kreniti v obratno smer. Vsled te politike in vedno večje proizvodnje biogoriva, ki odjeda velike količine žit prehrambenim namenom, so cene teh pridelkov močno poskočile na med- KMEČKA ZVEZA - Prihodnjo nedeljo Vozni red avtobusov za izlet na Koroško Kmečka zveza obvešča izletnike, da bo vozni red avtobusov za izlet na Koroško dne 27.07.2008 sledeč: AVTOBUS ŠT. 1 Ob 6.00 iz Boljunca Ob 6.15 iz Bazovice Ob 6.20 iz Padrič Ob 6.30 iz Opčin AVTOBUS ŠT. 2 Ob 6.20 iz Proseka Ob 6.25 iz Križa Ob 6.30 iz Nabrežina Ob 6.40 iz Sesljan Ob 6.45 iz Štivana Zatiranje oidija vinske trte Na razpolago novi dinokap Meptyldinokap, ki ga lahko imenujemo novi dinokap, je bil pred kratkim registriran in je že v uporabi. Številni poskusi so dokazali, da lahko zelo uspešno nadomesti dinokap, poznan z imenom KARATHANE, ki so ga vinogradniki štiri desetletja zelo uspešno uporabljali proti oidiju. Glede na njegovo učinkovitost so ga vinogradniki po prepovedi njegove uporabe močno pogrešali in zato z zadovoljstvom sprejeli vest o novem pripravku, enake učinkovitosti, ki se je pojavil na tržišču z imenom KARATHANE STAR. Nov pripravek lahko uporabljamo samo za varstvo trte v odmerku 40 - 60 ml/hl, karenčna doba pa je 21 dni. Karathane Star deluje preventivno in kurativno. Učinkovit je v vseh razvojnih fazah oidija ter ne povzroča problemov nastajanja glivične odpornosti. Glede na sedanjo razvojno fazo trt, pride uporaba memptyldinokapa v po-štev predvsem proti okužbam na grozdju. Rezultati doseženi na tozadevnih poskusih so dokazali, da je ta pripravek pri kurativnih posegih proti obolenju na grozdu najučinkovitejši, saj prekaša celo svojega predhodnika Karathaneja. Svetovalna služba KZ Čestitke KZ Cirilu Smrkolju Vodstvo Kmečke zveze je Cirilu Smrkolju ob imenovanju za novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije poslalo iskrene čestitke in pri tem izrazilo prepičanje, da se bo plodno sodelovanje med organizacijama nadaljevalo tudi v prihodnje. narodnem trgu. Porast cen žit naj bi v povprečju dosegla 55%, kar je povzročilo pravi prehrambeni svetovni alarm, predvsem v nekaterih državah Južne in Srednje Amerike, Afrike in Azije. Položaj je še bolj zaskrbljujoč, če upoštevamo, da je k temu dodala svoje še huda suša, ki že dve leti pesti Avstralijo, vsled katere se je izvoz žit iz te države zmanjšal za 60%. Pa tudi strm porast cen goriv je občutno vplival na cenovno raven kmetijskih pridelkov. Če k temu dodamo še množico špekulantov in nepoštenih finančnih operaterjev, ni težko verjeti, da smo pred eksplozivnim položajem, ki lahko privede do nevarnih družbenih neredov, predvsem v bolj ogroženih državah. Jasno je torej, da smo pred novimi neodložljivimi gospodarskimi izzivi. Kmetijska politika Evropske unije se bo po vsej verjetnosti morala preusmeriti in postopoma opustiti logiko subvencije za opuščanje obdelovanja kmetijskih površin ter uporabo bioetanola v gorivih. Uvajanje uporabe bioetanola v energetske namene kaže že zaskrbljujoče posledice, saj se za pridobivanje gojitvenih površin tona-menskih kmetijskih kultur krčijo v raznih državah gozdovi s hudimi okoljskimi posledicami, kar postavlja pod vprašaj prednost uporabe bioetanola v okoljevarstve-ne namene. Te izbire so izraz egoistične zaprtosti in prevelike zagledanosti vase, medtem, ko mednarodni položaj zahteva vzajemnost predvsem do izvenevropskih držav, katerih prehrambenih potreb »bogata« Evropa ne sme podcenjevati ali celo spregledati. Prehrambena stiska postaja iz dneva v dan večji svetovni problem, čigar rešitev je le pri povečanju pridelave hrane, da se lahko slehernemu prebivalcu planeta zagotovi pravico do te dobrine. To pa je možno, le če se primarnemu sektorju nudi možnost, da sprosti ves svoj pridelovalni potencial, ob katerem naj se vzporedno, a brez njegovega omejevanja, razvijejo tudi druge funkcije, ki so mu lastne. Kdor določa smernice uporabe teritorija, posebno kraškega, za katerega prevladuje naravovarstvena vizija, naj to upošteva. Ob spoštovanju in razumevanju za probleme varstva narave in okolja, naj ne pozabi na kmeta. Slednjemu naj bo dana možnost, da opravlja prosto svojo prvo in najpomembnejšo vlogo pridelovalca hrane. Še vedno velja latinski pregovor: primum vivere deinde philosophari. Svetovalna služba Kmečke zveze NASVETI STROKOVNJAKA Oljčni medič in oljčna muha OLJČNI MEDIČ - V zadnjih letih je v nekaterih oljčnih nasadih naše pokrajine opaziti prisotnost oljčnega me-diča, ki včasih, ob močnem napadu, lahko hudo prizadene oljčna drevesa. Škodljivec sicer le izjemoma napade naše oljčne nasade, kljub temu pa ga bomo podrobneje opisali. Znanstveno ime škodljivca je Sais-setia oleae, pripada redu enakokrilcev, družini kaparjev. Botanično so kaparji sorodni listnim ušem, a njihovo telo ima posebno obliko. Pokrito je namreč s ščit-ki. Prav zaradi tega jih je zelo težko uničiti. Škodljivca bolj poznajo v južnejših krajih, kjer dela škodo tudi na drugih rastlinah, predvsem agrumih in oleandrih. Odrasle samice so temne barve in v premeru merijo okrog 3 do 5 mm. Spominjajo na polovično poprovo zrno, ki se tesno pritrdi na oljčne veje in liste. Od tod italijansko ime. Prepoznavni znak je relief na hrbtu v obliki dvojnega križa. Kapar ima po navadi letno eno generacijo. Prezimijo ličinke, ki spomladi dozorijo v odrasle. Od konca aprila do julija samice polagajo jajčeca, ki se kmalu razvijejo v ličinke. Slednje le izjemoma dozorijo v odrasle kaparje isto leto, večinoma ostanejo v obliki ličinke in take prezimijo, vse do naslednje spomladi. Oljčni medič srka rastlinski sok, zato drevo ali veja postaneta šibka. Rastlinski sok je bogat s sladkorji. Zaradi tega žuželke večji del sladke tekočine izločijo in jo pustijo na rastlini. To privablja sajavost. To so razne glivice, ki se naselijo na površino vej, ki izgledajo nato kot očrnjene. Obolela rastlina je bolj podvržena boleznim. Ob hujšem napadu listi porumenijo in celo odpadejo. Bolna oljka manj cveti in manj rodi. Obenem je bolj podvržena raznim glivičnim boleznim. Škodljivec ima številne naravne sovražnike, zato s škropili ukrepamo le, ko je res potrebno in le z nasvetom strokovnjaka. Če pa držimo rastline v dobrem splošnem zdravstvenem stanju, redno in pravilno obrezujemo in oljčni nasad skrbno negujemo, se kapar težko pojavi. Le v izjemnih primerih, ko je ka-par res množično prisoten, škropimo z mineralnim oljem v 1,5 odstotni raztopini, katerega uporaba je dovoljena tudi v biološkem kmetijstvu. Za mediča je najbolj učinkovito škropljenje v drugi polovici julija, ko je prisotnih največ ličink, saj proti samici škropljenje nima nobenega učinka zaradi ščitka. Prag škropljenja je 5 - 10 ličink na list na vsaj 10 % rastlin. Ličinke so zelo majhne in vidne s prostim očesom, oranžne barve. Škropljenje ponovimo po 3 tednih. Močnejših, fosforganskih insekticidom pa ne svetujemo, da ne bi obremenili okolja in škodili številnim naravnim sovražnikom. Na oljki so včasih občasno prisotni nekateri drugi kaparji, ki pa zaradi nizke prisotnosti in zaradi številnih naravnih sovražnikov ne potrebujejo nobenega škropljenja. Vsekakor je najbolje, da se oljkarji, ki opazijo množično prisotnost oljčnega mediča, obrnejo na strokovnjake, preden karkoli ukrenejo OLJČNA MUHA - Ker smo opisali oljčnega mediča, ne moremo mimo tega, da opišemo tudi oljčno muho, saj je najhujši škodljivec za oljke. Napadeni plodovi lahko znatno poslabšajo kakovost olja. Obenem predčasno odpadejo, zato se zmanjša tudi količina pridelka. Oljčna muha je nekoliko manjša od navadne muhe. Krila ima bolj prozorna in razprta. Na skrajnem robu kril sta temni piki. Pri samici se zadek konča z leglom, s katerim polaga jajčeca, pri samcu pa je zadek okrogel. Samica odlaga jajčeca v plodove oljk. Iz jajčec se izležejo belkaste ličinke. Muha ima v naših krajih dve generaciji, izjemoma tri. Prva generacija se po navadi razvije v juliju in je le v izjemnih letih nevarna. Veliko nevarnejša je druga generacija, ki se pojavi od konca avgusta do polovice septembra. Njena prisotnost je pa različna od leta do leta in od kraja do kraja. Najbolj izpostavljene lege so proti morju in v nižjih legah, zato morajo oljkarji, ki gojijo oljke na primer v miljskih hribih še posebno paziti. V višjih in notranjih legah se muha po navadi manj razvije. Največkrat napade po kakem dežju. Tretja generacija se pojavi pozneje in se le delno razvije. Napad oljčne muhe prepoznamo po vbodu. S povečevalno lečo opazimo črni mali madež v obliki enakokrakega trikotnika. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Tik pod njo lahko opazimo skoraj mm dolgo jajčece, ki se pozneje razvije v belkasto ličinko. Pravi čas škropljenja določimo s pomočjo feromonskih vab. Feromoni privabljajo samce, ki se ujamejo na lepilo na spodnji strani vabe. Ko se ulovi 1015 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk homogeno po vsej krošnji drevesa. Pregledati moramo več dreves. Če na vsaj 10 odstotkih plodov opazimo vbod oljčne muhe, moramo škropiti. Proti oljčni muhi uporabljamo sredstva na podlagi dimetoata ali druge močne insekticide. Škropiti moramo zelo hitro, ko so ličinke še na površju. Ko se namreč zavrtajo v notranjost ploda, ni več pomoči. Tisti, ki kmetujejo na integriran način, smejo škropiti le enkrat. Proti muhi lahko uporabljamo tudi preventivni način na podlagi zastrupljenih hidroliziranih beljakovinskih vab, ki privabljajo muhe. S tem škropimo zid, deblo ali le del krošnje. Na ta način se izognemo direktnemu škropljenju plodov in uporabimo veliko manj škropila. S tem pa moramo škropiti brž, ko letijo prvi odrasli, to se pravi veliko prej, kot pri klasičnem škropljenju. Za zmanjšanje populacije odraslih je tudi koristno namestiti v oljčni nasad rumene tablice, na katerih je lepilo. V Sloveniji in tudi nekateri oljkarji pri nas se na ta način odlično borijo proti oljčni muhi. Na istem principu sloni novejša metoda zatiranja oljčne muhe, to je masovni ulov muh s pomočjo ekoloških vab (ecotrap). To je prav tako preventivna metoda, ki uniči odrasle muhe preden polagajo jajčeca. Ta metoda je dovoljena v biološkem kmetijstvu. Vabe porazdelimo na vsako drevo, če je nasad velik pa na vsako drugo ali tretje. Učinkovitejše je, če jih postavimo v dveh ali treh izmenah. Vsaka vaba je sestavljena iz papirnate vrečke, ki je prepojena z insek-ticidom. V vrečki je amonijeva sol (kot hranilna vaba za muho) na vrečki pa fe-rormon, ki privablja samce. Muhe pridejo k vabi in se zastrupijo. Na ta način se zniža populacija prisotnih odraslih muh. Vabe pri nas poskušajo že kako leto, pri čemer je problem velika razpršenost dreves, predvsem pa nimamo izoliranih nasadov. Dokazano pa je, da bolj je nasad izoliran in velik, bolje delujejo vabe. Na širših področjih, kjer vsi oljkarji uporabljajo to metodo, je slednja bolj učinkovita. Vsekakor so tudi letos vabe na razpolago. Glede te metode in točnega časa morebitnega škropljenja proti oljčni muhi je najbolje, da se posvetimo s strokovnjaki. Magda Šturman / PRIREDITVE Nedelja, 20. julija 2008 21 KONCERT - V torek, 22. julija Paul Simon na gradu v Vidmu V Italijo se vrača eden največjih piscev skladb v zgodovini ameriške glasbe, resnična legenda na svetovnem glasbenem prizorišču: Paul Simon, avtor skladbe »Mrs. Robinson«, ki je postala himna American Graffiti style generacije. Glavna zvezda legendarnega koncerta v Central Parku se vrača v Italijo po svojem zadnjem zmagoslavnem nastopu leta 2004 pred več kot 600.000 glavnim občinstvom, ki je proslavljalo zgodovinski reunion z njegovim umetniškim spremljevalcem Artom Gar-funklom: koncert Paula Simona 22. julija na gradu v Vidmu v organizaciji združenja Euritmica ob podpori Deželnega poverjeništva za proizvodne dejavnosti, predstavlja osrednji dogodek poletja v Vidmu 2008, saj že vnaprej napoveduje nepozaben večer, ki ga ne smete zamuditi: ameriški glasbenik bo namreč izvajal najlepša dela svoje ustvarjalne poti, »soundtrack« treh generacij, od obdobja oseminšestdesetih do vseh ljubiteljev world music, katerim je Simon posvetil svoje zadnje albume. Paul Simon bo s svojo skupino predstavil svoj zadnji izdelek, The Essential, oziroma kar je »bistvenega« v njegovi skoraj štiridesetletni karieri od nepozabnega »The sound of si-lence« naprej. Vstopnice lahko kupite preko spleta na www.euritmica.it (tel. ++390432523989) oziroma jih rezervirate po elektronski pošti na pre-notazioni@euritmica.it, www.ticke-tone.it in www.boxofficeitalia.com. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TOPOLOVO ■ 1S. Postaja Topolove Vsi dogodki se vrstijo nekje proti večeru Danes, 20. julija bosta v jutranjih urah pri vodnem izviru nastopila Sai Hua Kuan in Wang Robing; pozno popoldan bo z glasbo in refleksijami nastopil G. L. Favetto; zvečer pa bodo prvič izvedli v živo glasbo znanega filma o An-dreottiju Il Divo, ki jo je napisal Teho Teardo. Sodeloval bo avtor. ČEDAD ■ Mittelfest 'OS Danes, 20. julija ob 12.00, v stolnici / »Polifonie divine«, cerkveni zbor iz Trsta pod vodstvom Fabia Nossala; ob 18.00 v cerkvi sv. Frančiška, »A cento metri comincia il bosco«, glasba: Gian-carlo Schiaffini, tekst: Silvia Schiavoni, slike: VideoLoch; ob 20.00 v gledališču Ristori, »A Little Nightmare Music«, nastopa duet Igudesman & Joo; ob 21.45 v stolnem zvoniku, »Test/Danza verticale«, zamisel in koreografija: Wanda Moretti; ob 22.30 v samostanu sv. Frančiška, Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V ponedeljek, 21. julija ob 18.00, cerkev sv. Frančiška / »S druge strane«, nastopa Zagrebačko Kazalište Mladih, režija Nataša Rajkovic in Bobo Jelčic; ob 20.00 v cerkvi Santa Maria dei Battu-ti, »Parole di Giuda«, nastopa Paolo Puppa; ob 21.00 Videm, Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Three Duets«; ob 21.30 v Ul. Giulio Cesare, »Uomo av-visato«, priredil in nastopa Vanni De Lucia. V torek, 22. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / simfonični ansambel FJK & Vernikov & Bogino. Dirigent: Marco Boni. Solista: Pavel Vernikov - violina in Konstantin Bogino - klavir; ob 18.00 v dvorani Somsi, v spomin na Franca Basaglio ob tridesetletnici zakona 180; ob 20.30 v gledališču Ristori, Massimo Salvianti: »Lina«. Režija: Pierpaolo Sepe; ob 21.30 v športni palači, »Lo sfor-zo nella tempesta«, zamisel Eva Geat-ti in Nicola Toffolini; ob 22.30 v cerkvi sv. Frančiška, »Ritorno ad Aquileia«, I) Flors ad Aquileia - glasba oglejskega pa-triarhata, nastopa Ensemble Dramsam, II) Ritorno ad Aquileia - kantata Gio-vanne Marini. V sredo, 23. julija ob 18.00, gledališče Ristori / Eva Asterová, Josef Tichy, Pe-tr Liška, René Pyš: »The best of Image«. Produkcija Alexander Črihar - Image Theatre - Praga; ob 20.30 v športni palači »Lo sforzo nella tempesta«, zamisel Eva Geatti in Nicola Toffolini, ponovitev; ob 20.45 v kamnolomu Tar-pezzo, Walter Colle, Enrico de Ange-lis in Moni Ovadia: »Progetto canta-cronache«, koprodukcija, Nota, Club Tenco in MittelFest 2008; ob 22.30 cerkev Santa Maria dei Battuti, Elie Wiesel: »Il processo si Shamgorod«, reži-jia Miriam Camerini, produkcija Pu-rimspieler. V četrtek, 24. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / Ramzi Aburedwan, koncert palestinske skupine; ob 20.30 v športni palači, »Pupilija papa Pupilo and the Pupilceks - reconstruction«, priredba Janez Janša, koprodukcija Stara Elektrarna, Festval Ex-Ponto, Študentska Založba; ob 22.30 na trgu pred stolnico, »Alla fine l'inizio«, zamisel in režija Andrea Paciotto, plesna predstava. V petek, 25. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / Esma Redzepova - koncert; ob 20.30 v športni palači, Qvartet Hei-nerja Muellerja; ob 22.30 v gledališču Ristori, zamisel in režija Enrico Casa-grande in Daniele Nicolo: »Racconti crudeli della giovinezza«. V soboto, 26. julija ob 17.00, cerkev sv. Frančiška / »Lo sguardo lieto«, nastop mladih talentov iz tržaškega in videm-skega konservatorija; ob 18.30 na Trgu Paolo Diacono, Giorgio Gabrielli: »Le-gno, diavoli e vecchiette ... storie di marionette«; ob 19.00 v gledališču Ristori, - Michele Bia, Carlo Bruni in Michele Santeramo: »I reduci«; ob 20.30 v športni palači, Mali Weil: »Cabaret 900 - ovvero Cronache di un'alba abortita«; ob 22.30 na trgu pred stolnico, »Cali-gula«, priredba Albert Camus, režija Tomaž Pandur. V nedeljo, 27. julija ob 11.00, v cerkvi sv. Frančiška, »Time is no money«, refleksije Claudia Magrisa o Kapitalizmu in Času; ob 17.00 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Rigoni Stern »Con il cielo e le selve«, interpretacija in režija Pino Petruzzelli; ob 19.00 v gledališču Ri-stori, Matei Visniec »Clown cercasi«, režija Radu Nichifor; ob 20.00 v športni palači, »Bauman (Zygmunt) circus«, režija Paolo Giorgio; ob 22.30 na trgu pred stolnico, Moni Ovadia in Stage Orchestra »Oylem Goylem«. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival V sredo, 23. julija ob 21.30, Titov trg, Koper / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V petek, 25. julija ob 20.30, Skladišče Libertas (ob Ribiškem trgu), Koper / Milan Rakovac: »'Riva i druxi (Priha-hajo tovariši)«. Nastopata Italijanska drama HNK Reka in INK Pulj. KOPER Martinčev trg V torek, 22. julija ob 21.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu. Predstava v sklopu festivala "Poletni gledališki večeri" -vstop prost. PIRAN Tartinijev trg V petek, 25. julija ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Vstop prost. ŠTJAK Prireditveni prostor V petek, 25. julija ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi danes, 20. julija, ob 17.30. Danes, 20. julija ob 21.00, dvorana Ban-field-Tripcovich / »Od Dunaja do Hol-lywooda«. Gala opereta in muzikal. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 22. julija / Trieste Loves Jazz - koncert Yellow Jacket - Mike Stern. 27. julija / Koncert - I 60 ruggenti. 29. julija / Združenje Buenos Aires -koncert argentinskega tanga. 30. julija / Simonetto - koncert. 31. julija / Pino Daniele - koncert. Trg Verdi Danes, 20. julija / Tieste Loves Jazz -Mike Sponza in Ian Siegal - koncert. Jutri, 21. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jazzovske skupine - koncert. 23. julija / Tieste Loves Jazz - Michele Malgaro, Monk, Ermanno Signorelli -koncert. 24. julija / Tieste Loves Jazz - Jurkovic, Uhlir, Helesic, Radio String Quartet -koncert. 25. julija / Tieste Loves Jazz - Kvartet Trieste Loves Jazz Fet Rudy Linka, tržaške skupine - koncert. 26. julija / Tieste Loves Jazz - Jazzhon-do, John Fischer - koncert. 28. julija / Camerata strumentale italiana - odkritje Amerik, koncert. Trg Hortis 21. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jaz-zovske skupine - koncert. 26. julija / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 27. julija / Tieste Loves Jazz - tržaške jaz-zovske skupine, koncert. 28. julija / Amici gioventu' musicale - Il magico viaggio della musica - gledališka predstava in glasba. 30. julija / Joynat yoga Ayurveda - indijski plesi. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 V ponedeljek, 21. julija / Nabrežina, pred občinskim poslopjem / The John McSherry Band (Irska). CODROIPO Vila Manin V četrtek, 24. julija ob 21.30 / Nastop glasbene skupine R.E.M. SLOVENIJA PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Miran Kobal - violina, Romeo Drucker - violina, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Punta v Piranu V četrtek, 24. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Nastopajo: Angelo »Blue Angel« Chiocca - saksofon - vokal, Amir Karalic - kitare, Alessandro Maffioli - bobni. V četrtek, 31. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Koncert: Rožmarin-ke & Denis Novato. Vstop prost. PORTOROŽ Avditorij Danes, 20. julija ob 21.00 / nastopil bo saksofonist Tim Ries s svojim The Rolling Stones Project. V sredo, 23. julija ob 21.00 / Plesni kampus 2008. Organizatorja: ZKD Ka-rol Pahor Piran in KUD Erato Izola. V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Rock Partyzani. V soboto, 26. julija ob 21.00 / koncert: Natalija Verboten, Omar Naber. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Od- prto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomo-vem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega lice-ja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: še danes, 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un seces-sionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). STANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Koro-šak. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: še danes, 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. 7. 2008) Vodoravno: asimilacija, eks, pa-razltlzem, Vuk, arak, lokomotiva, Čad, Rem, Lerida, Tabak, Pana-keja, T. O., O. M., OI, Lanta, Bogo Samsa, Marc, orada, ranta, Aar, sparlna, Anka, istem, E. S., kinoteka, kok, Suez, ksi, Ora, Arsenal, T. N., Atene, kanela, L. R., Otakar, etos, otava, Asad, Adamov most, Tisa, otva, R. A., Inka, T. A.; na sliki: Bogo Samsa. 22 Nedelja, 20. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - 14. etapa dirke po Franciji Freire kralj sprinta pred alpskim delom Toura Nezahtevno 194 km dolgo etapo je odločil ciljni sprint - Na skupnem seštevku še vodi Evans PARIZ - Zmago zadnje ravninske etape pred alpskim delom francoske pentlje je odločil ciljni sprint. Po 194 kilometrih od Nimsa do Digne les Bainsa je Španec Oscar Freire (Rabobank) ugnal Ko-lumbijca Leonarda Duqueja in Nemca Erika Zabla. Edini slovenski predstavnik na dirki Tadej Valjavec (AG2R La Mondiale) je etapo končal na 58. mestu v času zmagovalca. Zaradi razmeroma nezahtevne trase z le enim večjim vzponom ni bilo pričakovati večjih sprememb v skupnem seštevku. Kmalu po začetku etape je sicer pobegnila četverica, toda prednosti šestih minut niso znali zadržati in manj kot 20 kilometrov pred ciljem jih je glavnina ujela. Pri lovu na ubežnike so največji delež pripravili kolesarji Liquigasa, Columbie in Milrama. Nazadnje pa je prevladal vodilni v sprinterskem točkovanju Freire, ki je imel največ moči v odločilnih trenutkih. To je bila zanj prva zmaga na letošnji izvedbi in skupno četrta na francoskih Tourih. Zmagovalec štirih etap na letošnjem Tou-ru Mark Cavendish je po edinem vzponu deset kilometrov pred ciljem ostal v ozadju in čez cilj privozil tri minute kasneje. Najboljši italijanski kolesar je bil Ballan (6.), Tosatto 9., Pozzato pa 15. Skupni vrstni red se ni spremenil. Cadel Evans je obdržal le sekundo naskoka pred Luksemburžanom Frankom Schleckom, še trije kolesarji, Christian Vande Velde, Bernhard Kohl in Denis Menčov, pa zaostajajo manj kot minuto. Danes čaka kolesarje prva alpska etapa od Embruna do Prata Nevosa v Italiji z dvema zahtevnima vzponoma: na 2744 metrov visoki Col Agnel, cilj pa bo na vzponu na 1440 metrov visoki Prato Nevoso, potem ko se bodo kolesarji že spustili do le 500 metrov nadmorske višine. Izidi: 1. Oscar Freire (Robobank) 1:13:08, 2. Leonardo Duque (Cofidis), 3. Erik Zabel (Milram), 4. Julian Dean (Gar-min Chipotle), 5. Steven de Jongh (Quick Step), 58. Tadej Valjavec (AG2R La Mondiale) vsi isti čas. Skupni čas: 1. Cadel Evans (Silence-Lotto) 59:01:55, 2. Frank Schleck (Team CSC Saxo Bank) + 0:01, 3. Christian Van-de Velde (Garmin Chipotle) 0:38, 4. Bernhard Kohl (Gerolsteiner) 0:46, 5. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 0:57; 13. Tadej Valjavec (/AG2R) 5:23. Vodilni v sprinterskem seštevku Oscar Freire je prvo pomembnejšo zmago osvojil leta 1998 na španski Vuelti: prvo od šestih zmag na španski preizkušnji. Je trikratni svetovni prvak (1998, 2001 in 2003), dvakrat je zmagal dirko Milano-Salerno, leta 2005 je osvojil Tirreno - Adriatico, letos pa je bil najboljši na Gand-Wevelgem (2008) ansa »BEACH SOCCER« M. na SP že v četrtfinalu MARSEJ - V drugem krogu svetovnega prvenstva nogometa na mivki, ki četrtič zapored poteka pod pokroviteljstvom svetovne nogometne zveze FIFA, je Italija s 4:1 premagala Salvador in se tako že uvrstila v četrtfinale. V Franciji, bolj natančno pri Marseju, sta včeraj zelo solidno igrala slovenski nogometaš Michele Leghissa iz Medje vasi in furlanski vratar Germano Fabro, ki je pred leti branil barve kriške Vesne. Magrinijevi varovanci bodo jutri (14.45 po RaiSport Piu) igrali še proti Portugalski. Tekma bo odločala o prvem mestu v skupini B. V četrtek bodo na sporedu četrtfinalna srečanja. Ostali izid skupine B: Salo-monski otoki - Portugalska 3:14. FORMULA 1 Hamilton v zadnejm krogu ugnal Masso HOCKHENHEIM - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), eden od treh vodilnih v skupnem seštevku svetovnega prvenstva formule 1, je bil najhitrejši na kvalifikacijah za današnjo (14.00 po Rail) deseto letošnjo dirko VN Nemčije. V zadnjem hitrem krogu je ugnal neposrednega tekmeca Brazilca Felipeja Masso (Ferrari). Uspeh domačega nemško-britanskega moštva je dopolnil še drugi voznik Finec Heikki Kovalainen, ki je dosegel tretji čas kvalifikacij, ob njem pa se bo s starta pognal Italijan Jarno Trulli (Toyota). Šele šesti je bil branilec naslova Finec Kimi Räikkönen (Ferrari), pred njim je kvalifikacije na petem mestu končal tudi nekdanji svetovni prvak Fernando Alonso (Renault). MOTOCIKLIZEM Valentino Rossi ostaja pri Yamahi Sedemkratni svetovni prvak Valentino Rossi bo do leta 2010 v vozil za ekipo Yamahe. Rossi se je Yamahi pridružil leta 2004, potem ko je pred tem nastopal za Hondo. Z Ya-maho je osvojil dva naslova svetovnega prvaka (2004, 2005), 32 zmag na dirkah in 20 najboljših startnih položajev. Tudi Edward je še za eno sezono obljubil zvestobo Yamahi: v sezoni 2009 bo vozil za drugo ekipo japonske tovarne, Yamaho Tech 3. DANES LAGUNA SECA -Medtem se motociklisti pripravljajo v ZDA na novo preizkušnjo (danes ob 23. uri na Italia 1). Na tretjem prostem treningu je bil najhitrejši Stoner, drugi je bil Rossi, tretji pa Nakano. ATLETIKA - Državno prvenstvo v Cagliariju Trinajsti naslov in razočaranje Claudia Coslovich ni izpolnila norme za tretji olimpijski nastop - Neposredna tekmica Zahra Bani tokrat ni tekmovala CAGLIARI - Šestintridesetletna metlka kopja Claudia Coslovich iz Piščancev pri Trstu je dosegla cilj, ki si ga je zastavila pred odhodom na državno prvenstvo v atletki. V Cagliariju, kjer se je prvenstvo včeraj začelo, je osvojila že devetnajsti državni naslov, trinajstega na odprtem. S prvim, včerajšnjim najboljšim metom 57,47 m, je premagala vse ostale tekmice. Pričakovanega dvoboja z Zharo Bari, ki je osvojila tri italijanske naslove in bo letos nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu, ni bilo, saj se metalka rojena v Mogadišu ni predstavila na prvenstvu. Čeprav je Coslovicheva dosegla zastavljeni cilj, ji je najpomembnejši spodletel. Na prvenstvu ji namreč ni uspelo izpolniti olimpijske norme (60,50 m), ki bi jo ponesla na tretje olimpijske igre. Prvi met je sicer kazal, da je Claudia v dobri formi, nato pa je dvakrat opravila napako, ostala dva meta pa sta bila krajša. V metu diska je nastopila tudi Biserka Cesar (CUS) iz Trebč, ki pa s svojim nastopom ni zadovoljila. Po dveh napakah je bil tretji met pod pričakovanji, 41,88 m: »Res škoda, saj je bilo za vstop v finale dovolj doseči met čez 45 m. Prejšnji teden sem na deželnem prvenstvu metala 46,39 m, tako da bi bil finale dosegljiv,« je povedala Biserka, ki bo danes tekmovala še v metu krogle. Izpostaviti gre rezultat Fabia Ceruttija, ki je 100 m pretekel v 10,31 sekundah, kar je tretji najboljši čas v Italiji. Metalka kladiva Clarissa Claretti z 72,46 m osvojila sedemnajsti najboljšo izid sezone 2008 na svetu. Danes se bo prvenstvo nadaljevalo (Rai sport piu od 20.30 do 22.30). Claudia Coslovich (1972) je nastopila na dveh olimpijskih igrah, v Sydneju in Atenah. V Avstraliji se je uvrstila v finale in bila 12. (56,74 m), v Atenah pa je imela zvrhano mero smole in za 39 cm se ni uvrstila v finalni del. Tekmovanje je zaključila na 14. mestu (60,58 m) kroma / "^¡¡(1320045 KOŠARKA Hrvaška in Grčija gresta na OI ATENE - Hrvaški košarkarji so v polfinalu kvalifikacijskega turnirja za nastop na OI v Pekingu premagali Nemčijo s 76:70 (24:14, 36:31, 47:48). Z zmago so si zagotovili mesto na olimpijskem turnirju. Nemci pa bodo danes proti Portoriku, ki je izgubil proti Grčiji (88:63), lovili še zadnjo vstopnico za nastop na OI, na katerih bo nastopilo dvanajst reprezentanc. Poleg Hrvaške in Grčije še Argentina, Avstralija, Iran, Litva, Rusija, Angola, Kitajska, Španija in ZDA. V slovenskem taboru pa niso skrivali razočaranja.Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Še-šok je atenski nastop ocenil za neuspešnega, o morebitnih kadrovskih zamenjavah - če se bodo sploh zgodile - pa bodo na Leskoškovi azpra-vljali šele konec leta. »Selektor Aleš Pipan zaenkrat ostaja na svojem položaju in močno upam, da bo tudi Ra-šo Nesterovič preklical slovo od reprezentančnega dresa, saj gre za vrhunskega igralca,« je dejal Šešok. SNAIDERO - Košarkarski prvoligaš iz Vidma Snaidero je najel avstrijskega igralca Benjamina Ortner, ki je visok 206 cm. Star je 25 let in rodil se je v Innsbrucku. Avstrijsko krilo je v lanski sezoni igralo v Reggiu Emilii. ŽBOGAR - Izolan Vasilij Žbo-gar se iz EP v jadranju v razredu laser, ki se je končalo v Belgiji, vrača s srebrno kolajno. Žbogar je zasedel drugo mesto v evropski konkurenci, v absolutni svetovni konkurenci pa je bil tretji. Včeraj zaradi premočnega vetra niso izpeljali nobene regate. V absolutni konkurenci je zmagal olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Avstralec Tom Slingsby, Britanec Paul Goodison, pa je ubranil naslov evropskega prvaka. MANIA' - Italijanska odbojkarska reprezentanca bo danes ob 18.00 (Rai sport piu)igrala zadnje srečanje letošnje svetovne lige proti Kubi. V vlogi libera ne bo našega libera Maniaja. UMAG - Fabio Fognini je v polfinalu ATP turnirja Croatia Open izgubil proti Špancu Verdascu (6:1, 6:3), ki se bo v današnjem finalu pomeril proti Rusu Andrejevu. NOGOMET - Izid 1. SNL: Nafta - Labod Drava 2:0, Domžale - Pri-morje 2:0, Mik CM Celje - Rudar 2:0. ŽENSKE - Italijanska nogometna selekcija U19 je evropski prvak. V finalu so z 1:0 premagale Norveško. ROVAN - Slovensko olimpijsko ekipo bo dopolnil še skakalec s palico Jure Rovan, ki si je na državnem prvenstvu Slovenije v Mariboru, priboril olimpijsko normo. Zmagal je s skokom 5,30. Osovnikar pa je v teku na 100 m z 10,16 dosegel rekord prvenstev ter le za tri stotinke zaostal za svojim slovenskim rekordom. GIROVELA - Predzadnjo etapa letošnjega jeadralnega Gira iz kraja Castellammare di Stabia do Ostie je osvojila Emilia Romagna Pandora, druga je bila Baia di Sistia-na, tretja pa Riva del Garda Pregis, ki je še utrdila prvo mesto na skupni razvrstitvi. Danes bo še zadnja etapa (tehnična preizkušnja pred Ostio). DAVISOV POKAL - Slovenska teniška reprezentanca je izgubila igro dvojic na dvoboju za obstanek v drugi evroafriški skupini Davisovega pokala proti Tuniziji. Rezultat je zdaj 2:1 za Slovenijo, ki za končno slavje potrebuje eno zmago v preostalih dveh današnjih obračunih posameznikov. NA OPČINAH - Danes ob 15.30 se bosta v bejzbolskem prvenstvu C1-lige pomerili tržaška Alpina in slovenska reprezentanca. Tekma bo na Opčinah. KULTURA / ŠPORT Nedelja, 20. julija 2008 23 ROLKANJE - Na državnem prvenstvu v Montebelluni Peti državni naslov v sprintu Mateje Bogatec Ani Košuta ni uspel podvig - Mlajši brez medalj - Danes še prolog in zasledovalni tek Rolkarka kriške Mladine Mateja Bogatec je tudi letos osvojila državni članski naslov v sprintu. Peti po vrsti, od leta 2004. Njena društvena kolegica Ana Košuta se je na državnem rolkarskem prvenstvu pri Montebelluni v Venetu uvrstila na nehvaležno 4. mesto. Za las ob medaljo torej. 26-letna Mateja je bila že po kvalifikacijah prva. Za tri dese-tinke je bila hitrejša od Anne Rose, za sedem pa od Karin Moreder. 21-letna Ana Košuta pa je po kvalifikacijah zaostajala 2 sekundi. V fazi dvobojev sta se v polfinalu spopadli predstavnici kriškega kluba. Mateja je premagala Ano in v finalu še Anno Roso. Ana pa je v dvoboju za 3. mesto žal izgubila proti Morederjevi. Bogatčeva je tako potrdila, da je v sprintu najboljša: »Na državnem prvenstvu ponavadi nimam večjih težav. Šlo je vse po načrtih. Škoda le, da sva se z Ano pomerili v polfinalu. Lepše bi bilo, če bi se v finalu.« Ana Košuta je po tihem upala na bronasto medaljo, čeprav: »Letos nisem veliko trenirala, tako da nisem ciljala na boljši rezultat. Vseeno nisem pričakovala, da bo nastopila Morderjeva, ki me je premagala v malem finalu.« Pri moških je Erik Tence zasedel 19. mesto. Člani so tekmovali na 200 metrov dolgi progi., mlajši pa na 120 metrov. V kategoriji najmlajših ženske je Jana Prašelj zasedla 5. mesto, Jasna Vitez pa je bila 9. Pri najmlajših moških se je Luka Ghira uvrstil na 5., Federico Fer-luga pa na 11. mesto. Tudi v kategoriji mladincev tekmovalcem Mladine ni uspelo stopiti na zmagovalni oder. Niki Hrovatin je bil 7., Rudi Balzano 8., Nicola Iona 16. in Giu-lio Ferluga pa 19. pri mladinkah pa je Jasmin Franza zasedla 8. mesto. Danes čaka člane in mladince prolog (4 km) ter zasledovalni tek (moški 18 km, ženke pa 12 km), mlajše pa le ravninska preizkušnja. (jng) Rolkarka kriške Mladine Mateja Bogatec vodi tudi na lestvici državnega in svetovnega pokala KOŠARKA - Novosti v naših ekipah Peter Brumen h Kontovelu Sokol bo igral v promocijski ligi Sokol bo naslednjo sezono nastopal v promocijski ligi. Odločitev je nabrežinsko društvo sprejelo v dogovoru s Kontovelom, s katerim je nabrežinski klub sodeloval v minuli sezoni. Predvsem želja po povrnitvi članske ekipe v nabrežinsko telovadnico je bila glavno gonilo za ta korak, ki so ga pri Sokolu napovedali že na občnem zboru. Sokolov odbornik Marko Hmeljak nam je potrdil, da bo ekipa združevala prijatelje: »Vzdušje bo prijateljsko, sproščeno. Trenirali bomo enkrat tedensko in igrali v na-brežinski telovadnici ob petkih zvečer,« je pojasnil Hmeljak, ki bo tudi nosil Sokolov dres. H Sokolu se vrača tudi Pavel Križman, ki je v minuli sezoni igral pri Bregu v D-ligi. Denis Doljak, ki je igral pri Kontovelu, in Jan Umek (igral pri Jadranu v C2-ligi) pa bosta naslednjo sezono nastopala v sokolovem dresu. Kontovel pa bo v D-ligi nastopal z mešano ekipo starejših »senatorjev« (Švab, Paoletič, Godnič in Vodopivec) in garnituro mlajših igralcev, ki si bodo v deželni ligi nabirali izkušnje in izpopolnjevali svoje znanje. Med njimi bodo tudi tisti mladinci, ki so v minuli sezoni igrali pri Jadranu (Ukmar, Lisjak, Zac- caria). Ekipa bo delovala skladno s prvo ekipo Jadrana. Gregor Budin, ki je igral v združeni ekipi Konto-vel/Sokol, pa opušča aktivno igranje. Na Kontovel se po dveh sezonah vrača trener Peter Brumen, ki bo vodil ekipo s pomočjo Danijela Šu-šteršiča. Sokolova postava v promocijski ligi: Jan Umek, Marko Emili, Denis Doljak, Martin Vidali, Pavel Križman, Marko Hmeljak, Matej Gruden, Marko Kojanec, Danijel Malalan, Matej in Martin Guštin, Angelo Spadoni, Boštjan Starc, Jan Sossi ml. ODBOJKA - Novosti pri naših ekipah Diego Poletto odhaja v Bassano v A2-ligo Koordiniral bo mladinski sektor - Novi trener Vala bo Robert Makuc Dolgoletni trener Olympie in Vala, 29-letni Diego Poletto se seli v Veneto. V klubu Bassano volley, ki s prvo ekipo nastopa v A2-ligi, bo odgovoren za mladinski sektor. Poletto, ki je svojo trenersko pot začel pri minivolleyu (telovadbi) pri Valu leta 1995, bo v Bassanu koordiniral celoten mladinski sektor petih klubov, ki sodelujejo v projektu, Diego Poi_E~rro skrbel za promoviranje odbojke v šolah in treniral dve ekipi: »Še ne vem, ali bom vodil dve mladinski ekipi ali mogoče D-ligo in U17,« je pojasnil Poletto in nadaljeval: »Vesel sem nove izkušnje, ki bo polna novih izzivov. Seveda ne bo lahko, saj si moram najprej zagotoviti zaupanje vseh trenerjev. Želel bi, da bi me ostali sprejeli, nočem ničesar vsiljevati,« je potrdil Poletto in še utemeljil, zakaj je podpisal le enoletno pogodbo: »Nočem, da bi se katerikoli sodelovanje nadaljevalo samo zato, ker to določa list papirja. Če bo klub vesel z opravljenim delom, me bo prav gotovo zaprosil za podaljšanje. Obenem pa mi taka pogodba omogoča, da v primeru drugih ponudb ali želj sem po sezoni post pri izbirah.« Svojo trinajstletno trenersko pot bo Poletto, ki jo je tudi pri naših slovenskih klubih posvečal predvsem mladinski moški odbojki, sedaj okronal z izkušnjo pri klubu, ki ima tudi skriti dolgoročni cilj: napredovanje v A1-ligo. Nedvomno predstavlja taka izkušnja tudi priložnost za izpopolnjevanje, spoznavanje novih sredin in nadaljnje učenje. Ob odhodu je Poletto, ki je letos vodil mladinski sektor Olympie in Future Corde-nons, izrazil še nekaj razmišljanj: »V deželi je skrb za rast moške mladinske odbojke skromna. Deželna odbojkarska kroma zveza ne namenja velike pozornosti razvoju, istočasno pa deželo zapušča veliko trenerjev. Mogoče bi se moralo deželno vodstvo vprašati, zakaj je temu tako,« je ocenil Poletto. Odhod Poletta pa istočasno pomeni izgubo za goriško društvo Olympia, ki bo moralo sedaj poiskati novega trenerja za mladinske ekipe. Nekaj novosti je še pri Valu. Društvo iz Štandreža je potrdilo nastopanje v moški C-ligi. Od Vala se uradno poslavljata Loiacono in podajač Berzacco-la, ki bosta v naslednji sezoni igrala pri San Giovanniju (C-liga). Ostali igralci pa se po besedah predsednika Corve še niso izrazili: »Z igralci se moramo še pogovoriti. Ekipo bomo sestavili na podlagi njihovih želja in ciljev, ki si jih bomo zastavili,« je pojasnil novi predsednik. Andrea Corazza, ki je lani igral pri Ferrualuminu v B2-ligi, naj bi letos nosil Valovo majico. Michele Ombrato pa skoraj gotovo zapušča Val in bo naslednjo sezono igral ali pri San Giovanniju ali v Villi Vicentini (C-liga). Po odhodu Zorana Jerončiča h Hitu Nova Gorica bo ekipo v naslednji sezoni vodil domači trener Robert Makuc. BALINANJE - Zamejsko prvenstvo V derbiju kroga Gaja boljša od Sokola V četrtek so se pričeli obračuni tudi v A skupini zamejskega balinarskega prvenstva. Osrednje srečanje je bilo v Nabrežini, kjer sta se pomerila največja favorita za uvrstitev v polfinale, to sta Sokol in Gaja. S pričo postav, s katerima sta ekipi nastopili je bilo nedvomno pričakovati od domačinov boljši izkupiček. Po rezultatu sodeč (5:3 za Gajo), je odločitev o končnem zmagovalcu padla v igri posameznikov. Tu sta si stala nasproti favorizirani Ba-gozzi (njemu bolj leži bližanje) in ga-jevec Calzi, ki se po navadi bolje znajde v zbijanju. Domačin je tako izbral 3 točke in že vse je kazalo, da se je jeziček na tehtnici že prevesil na njegovo stran. A vsa predvidevanja so bila precej prenagnjena, saj je takoj zašel v hudo krizo, iz katere se ni mogel izvleči, saj je gajevec s 13. zaporednimi točkami zlahka prišel do zmage. Micheli in Gabrielli sta se v bližanju in obveznem zbijanju sporazumela za delitev točk pri stanju 19:19. Spodrsnilo se je tudi dvojici v postavi Lorenzi-Negrini, ki sta po neprepričljivi predstavi bližalca morala položiti orožje pred Milco-vichem in Gabriellijev z gladkim 4:13. Čast Sokola je rešila trojka (Pertot-Negrini-Micheli), ki sicer ni imela težkega dela proti trojki (Cro-sara, Debevec in Nesich), saj je slavila s 13:4. V drugem srečanju skupine sta se Polet in Kras razšla pri neodločenem izidu 4:4. Krasovci so vso pozornost usmerili na Doljaka, ki se je v promocijskem prvenstvu v dresu Zarje vedno odlično izkazal, saj je bil v bližanju in obveznem zbijanju za tržaške sovrstnike dejansko nepremagljiv. Po vrhu so prav njemu zaupali težko nalogo, da lahko nastopa kar v dveh disciplinah. Na žalost pa izbira ni bila posrečena, saj je proti Capitaneju povsem razočaral in gladko izgubil z 12:19. Presenetil, a bolje rečeno vso svojo znanost je potrdil Skupek, ki je med posamezniki z odlično predstavo (zgrešil je le 2 udarca na 11 poskusov) z neoporečnim 13:3 premagal Kramarja. Sledili sta preostali tradicionalni disciplini, kjer sta bila Visconti in Capitanio znova boljša Doljaka in Živca (13:6) s 13:8 pa se je zaključil obračun v trojkah, kjer so Štoka, Riva in Rabbusin izgubili proti Tence-ju, Miliču in Kanteju. V srečanjih B skupine izstopa bodisi tretja zaporedna točka Nabrežine, ki je bila s 6:2 boljša od Primorja, za katerega je edini točki dosegel Pelizon, kot tudi remi Kraškega doma, ki je kar sredi Bazovice odščipnil točko favorizirani Gaji, kateri ni uspelo dohiteti Maka na vrhu lestvice. IZIDI: A skupina: Polet - Kras 4:4, Sokol - Gaja 3:5. Vrstni red: Gaja 2, Polet in Kras 1, Sokol brez točk. Prihodnji krog, četrtek, 24. julija: Kras - Sokol in Gaja - Polet. B skupina: Nabrežina - Pri-morje 6:2, Zarja - Kraški dom 4:4. Vrstni red: Mak 6, Zarja 5, Primor-je, Nabrežina in Kraški dom 3 točke. Prihodnji krog, 24. julija: Pri-morje - Mak in Nabrežina - Zarja. (Z.S.) G. KOLESARSTVO D. Pozzecco odstopil, danes Leghissa Nabrežinski gorski kolesar kluba Ovam iz Veneta Cristian Leghissa bo danes nastopil na absolutnem državnem prvenstvu v krosu, ki je tudi olimpijska disciplina. V kraju Grotte di Castro pri Viterbu se bo z najboljšimi italijanskimi kolesarji pomeril na zahtevni šestkilo-metrski progi, ki jo bodo prevozili petkrat. V kategoriji master 1 bo nastopilo 60 kolesarjev. Leghissa, ki je pravkar končal s pripravami na Južnem Tirolskem, ne bo startal v ospredju. »To mi bo povzročalo največ težav. Vsekakor sem zelo dobro pripravljen in bom poskusil doseči dober rezultat,« je povedal Leghissa. Pri Viterbu je včeraj zjutraj tekmoval še en Nabrežinec. Daniel Pozzecco (Arcobaleno Car-raro Team) je moral v mladinski kategoriji juniorjev odstopiti tik pred koncem. Dotlej je bil Daniel v ospredju in se je boril celo za prvo mesto. Državni prvak je postal Južni Tirolec Gerhard Kerschbaumer. Na 3. mesto pa se je uvrstil Goričan Luca Brai-dot (četrti je bil brat Daniele). Devinovec Jablanšček na Carnia Classic Na kolesarskem maratonu CarniaClassic v Karniji (start v Tolmeču) so tekmovali številni ljubiteljski zamejski kolesarji, ki tekmujejo pri italijanskih društvih. Od naših društev je nastopil Janko Jablanšček (SK Devin, na sliki), ki je kolesaril na daljši 140 kilometrov dolgi progi (3480 m višinske razlike, tudi vzpon na Zoncolan). Janko se je uvrstil na 614. mesto. NOGOMET C. Devetak bo igral za Gonars Po Dariu Kovicu je štan-dreško Juventino zapustil še Cristian Devetak. 29-letni napadalec iz Sovodenj bo v prihodnji sezoni igral pri Gonarsu v elitni ligi. Gonars je v letošnji sezoni zasedel 4. mesto. Devetak je s furlanskim klubom podpisal enoletno pogodbo. Priprave bodo začeli 11. avgusta. Devetak je Juventino okrepil v sezoni 2000/01. V belo-rdečem dresu je odigral 154 prvenstvenih tekem in dosegel 89 golov. »Pri Juventini sem preživel osem krasnih sezon. Vseeno sem si želel še naprej igrati v elitni ligi,« je pojasnil Cristian. TURNIR GABRJE - Moški: Quelli del calcio - Devin 3:4, Ga-brje - Doberdob 1:5, Sovodnje -Rupa Peč 2:5, Axa Immobiliare -Števerjan 6:7; Sovodnje - Doberdob 2:3, Timava - Devin 4:4, Mar-tinščina - Oslavje Štmaver 5:2; ženske: Bum Bum Lady - Sovodnje 1:2, Doberdob - Rupa Peč 2:0 (brez boja). 24 + Nedelja, 20. julija 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Drobec iz Mikserja: Odvisnost iger na srečo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Sladke Sanje, (r. Sašo Podgoršek) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Nan.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Speciale Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine - 23. svetovni dan mladih 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Velika nagrada, Nemčija 16.30 Dnevnik, vremenska napoved 16.40 Film: Il padre della sposa 2 (kom., ZDA, '95, i. S. Martin, D. Keaton) 18.25 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Variete: Supervarieta' 21.30 Nan.: Provaci ancora Prof 2 (r. R. Izzo, i. V. Pivetti, E. Decaro) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.30 Aktualno: Oltremoda - Reloaded Rai Due 6.20 7.00 8.00 8.20 9.05 9.45 10.00 11.30 13.00 14.00 Aktualno: Nella profondita di Psic-he Nan.: Girlfriends 9.00 Jutranji dnevnik Nan.: Joey Variete: Random Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti, sledi šport - Numero Uno Avtomobilizem: Velika nagrada, Nemčija Aktualno: Nati in Italia Dnevnik - Motori - Eat Parade Film: Angeli d'acciaio (dram., ZDA, '04, r. K. Von Garnier, i. H. Swank, M. Martindale) 16.10 Nan.: Il Commissario Kress 17.05 Nan.: Due uomini e mezzo 17.30 Šport: Numero uno 18.00 Dnevnik, sledi Tg2 Dossier 18.50 Nan.: Lost in 8:15 19.00 Nan.: Friends 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Numb3rs (i. R. Morrow) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. A. M. Hall, D. Bruno) 23.30 Šport: La domenica sportiva estate Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: E' domenica papa' 7.55 Risanke 8.50 Variete: Screensaver 9.30 Aktualno: Speciale Cinema in Tv - Cinema d'oggi 9.40 Film: Nessuno mi puo' giudicare (kom., It., '66, r. E. M. Fizzarotti, i. L. Afrikian, F. Moroni) 11.20 Aktualno: Premio Ischia 2008 - Lo zio Sam e la vecchia America 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Telecamere 12.50 Aktualno: Okkupati 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Šport: Rai sport 14.35 Kolesarstvo: 15. etapa 95. Tour de France (Embrun-Prato Nevoso) 17.55 Jahanje: Prvenstvo San Patrignano 18.55 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: Speciale Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 23.15 Deželni dnevnik 23.35 Film: Per sesso o per amore? (kom., Fr., '05, r. B. Blier, i. M. Bellucci, G. Depardieu) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.50 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Aktualno: Superpartes 9.00 Dok.: Appuntamento con la storia 9.35 Dok.: Un deserto pieno di vita 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.. Le comiche di Stanlio e Olio 14.30 Nan.: Il Conte di Montecristo 16.30 Film: Il pianeta delle scimie (fant, ZDA, '68, r. F. J. Schaffner, i. C. He-ston, R. McDowall) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il Commissario Cordier 21.30 Film: Basta guardare il cielo (dram., ZDA, '98, r. P. Chelsom, i. K. Cul-kin, E. Henson) 23.40 Film: Fratelli di sangue (dram., Norv./Šved., '02, r. L. Berg, i. E. Ev-jen, I. M. Eide) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Dok.: Shangri-la 9.30 Nan.: Circle of Life 10.30 Film: Un salto verso la liberta' (dram., Šved., '07, r. P. Naess, i. A. Abdulsalam, R. Germici) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved, Okusi 13.35 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.40 Nan.: Everwood 14.35 Nan.: Questa e' la mi terra -Vent'anni dopo (It., '07, i. K. Smu-tniak, R. Farnesi) 16.35 Nan.: Nati ieri (S. Somma, V. Belvedere) 17.35 Film: Il mio campione (dram., ZDA, '98, r. J. N. Smith, V. Vaughn, J. Lauren Adams) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Variete: Supershow 21.10 Film: Apocalypse: L'apocalisse (dram., ZDA, '06, r. J. Lafia, i. M. S. Anderson, G. Beauvais) 0.30 Nan.: Angela's Eyes (i. A. Spencer, L. Bent, J. Cobden) 1.20 Nočni dnevnik v Italia 1 7.00 Aktualno: Super partes 8.00 Film: L'incredibile avventura del piccolo Elias (anim., Nor., '07, r. E. Fyksen) 9.30 Risanke 11.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Nan.: La vita secondo Jim 14.00 Film: L'isola dei pirati (kom., Av-stra., '06, r. G. Brown, R. Jasek, i. B. Harman, E. Taylor Cotter) 18.00 Nan.: Friends 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Settimo cielo 20.00 Nan.: Il mammo 20.30 Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E. S. Ricci) 22.45 Motociklizem: Velika Nagrada, ZDA, sledi Grand Prix - Fuori Gi-ri 0.40 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 / 6.45 17.30 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con tele-quattro, svetnik dneva, horoskop, pregovor dneva 9.45 Glasba: Le sinfonie di Mozart 11.20 Aktualno: Automobilissima.com 11.40 Aktualno: A casa dell'autore 12.00 Sveta maša 12.25 Eventi in Provincia 12.55 Aktualno: Mosaico 13.20 Aktualno: Bibi' e Bibo' 13.40 Le perle dell'Istria 14.05 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.00 Film: Fiamma d'amore 16.30 Aktualno: Panta rei 19.30 Nan.: Detective per amore 20.30 Sport Estate 20.50 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana 22.30 Info. program: L'ape regina 22.45 Nan.: Police Rescue 0.30 Koncert: Sulle ali dell'operetta La 7 LA ^ 8.20 Nan.: Il tocco di un angelo 9.20 Aktualno: La settimana 9.35 Film: Noi siamo due evasi (kom., It./Šp., '59, i. U. Tognazzi) 11.50 Motocilkizem: Superbike, 1. tekma, Brno 13.00 Dnevnik 13.30 Film: Assasinio sul treno (krim., Vb. '62, r. G. Pollock, i. A. Kennedy) 15.20 Motocilkizem: Superbike, 2. tekma, Brno 16.35 Dok.: Lost Worlds: Atene metropoli del passato 17.35 Film: Tai-Pan (pust., ZDA, '86, i. J. Chen) 20.00 0.50 Dnevnik in športne vesti 20.30 Dok.: Austin Stevens 21.30 Film: Il ritorno dei magnifici 7 (western, ZDA, '66, B. Kennedy, i. Y. Brynner) 23.40 Aktualno: Reality 0.40 Dnevnik in športne vesti 1.35 Film: Tre colori - Film bianco (dram., Fr/Pol/Švic, '94, i. J. Delpy) (T Slovenija 1 7.00 Živ Žav 9.50 Oddaja o športu: Šport Špas 10.20 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 10.50 Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Festival Vurbek (pon.) 14.45 Čez tri gre - Gorenjci in Miha Dov-žan 15.20 Film: Hercule Poirot 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, utrip, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Avsenikov zlati abonma 21.30 Družinske zgodbe: Družina Irgolič 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 22.45 Film: Neprilagojeni (pon.) 0.35 50 let televizije (pon.) (t Slovenija 2 6.30 0.35 Zabavni infokanal 9.45 Skozi čas 9.55 11.50, 19.25 50 let televizije 10.20 Poletna potepanja (pon.) 10.50 11.20 13.45 14.10 15.15 18.00 19.45 20.00 21.00 21.30 22.30 22.30 23.10 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 16.30 17.20 18.00 18.45 19.00 19.20 19.25 19.50 20.20 20.50 21.30 22.15 23.25 0.30 28. tekmovanje slovenskih godb Poljudoznan. serija: Svet vodnih živali Med valovi (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Kolesarska dirka po Franciji Mednarodni plavalni miting Kronika Lenta Dok. serija: Azijske poti pod nebom Državno prvenstvo v atletiki Literarna nad.: Lilije Nad.: Števike (pon.) Pozdravljen, Peking - Prvaki in izzivalci Na utrip srca Koper 12.00 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.30 22.25 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Odmev Športna oddaja Baladoor Jazz Festival - Rudy Rot-ta Band Srečanje z... Ljudje in zemlja (Program v slovenskem jeziku) Števerjan 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Šport Biker Explorer Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov City Folk Košarka: KF za Ol. Peking - Slovenija Koncert: D. Nordio - violina, M. Somezi - klavir Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.45 Videostrani Duhovna misel (pon.) WRC - Turčija Miš Maš (pon.) Settimana Friuli (pon.) Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Kras - Lepe vasi lepo umirajo (pon.) Pod drobnogledom: Predsednica LDS Katarina Kresal (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vsaka vas ima svoj glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 14.40 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Obzornik, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Naša mladost; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.00 Poročila; 22.05 Portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. julija 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) 9.50 Aktualno: Dieci minuti di ... pro- grammi dell'accesso 10.05 Film: Dark target - Obiettivo: so-pravvivenza (dram., ZDA, '01, r. L. Teague, i. T. Carhart, K. Delaney) 11.30 Vremenska napoved in dnevnik 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 2 16.50 Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved 17.10 Nad.: Cotti e mangati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Varita: La Botola 21.20 Film: Bad company - Protocollo Praga (voh., ZDA, '02, r. J. Schumacher, i. A. Hopkins) 23.00 Dnevnik 23.35 Glasb. oddaja: Le vie dell'amicizia: Ravenna - Mazara del Vallo V^ Rai Due 6.15 Dok.: Il mondo dei coralli 6.45 Aktualno: Eat Parade 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Random 10.15 Nan.: 8 semplici regole 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.50 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.10 Nan.: LA complicata vita di Christiane 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.25 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Glasb. oddaja: Venice Music Awards 2008 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Dok.: Voyager estate 0.40 Variete: 12° Round Estate ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 11.00 13.05 14.00 15.00 16.35 17.00 17.15 18.00 19.00 20.05 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.35 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Il bidone (dram., It., '55, i. G. Masina, F. Fabrizi) 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate Nad.: Terranostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Šport: Beach volley - 3. etapa DP Gorsko kolo: DP, down Hill Nan.: Squadra Speciale Vienna Aktualno: Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Šport: Speciale Tour de France Variete: Blob Nan.: Un posto al sole Dok.: Amore criminale - Jennifer Zacconi Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Aktualno: Racconti di vita sera Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 6.15 Nan.: Kojak 7.40 Nan.: Robinsonovi 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nan.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.: Bella e' la vita 12.20 Nan.: Distretto di polizia 2 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Road to justice - Il giustizie-re 16.00 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il club dei rapimenti (kom., Fr./Vb./Nem., '02, r. S. Schwartz, i. A. Evans, Daniel Lapaine) 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegate 21.10 Nan.: Il giudice Mastrangelo 2 23.35 Film: Il coraggio delle aquile (dram., Fr., '06, r. J. Francois Davy, i. J. Si-truk, D. Jouillerot) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.50 Nan: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Il mistero del lupo (pustolovski, Šv./Fr., '06, režija R. O. Niemi, igrata T. Talvisara, J. Sak-sela) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.45 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Nad.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: Insieme appassionatamente: si trasloca! (kom., Fr., '05, i. P. Ar-billot) 18.50 Kviz: Jackpot 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Il mio grosso grasso matrimonio greco (kom., ZDA, '02, r. J. Zwick, i. N. Vardalos) 23.20 Film: Una top model nel mio letto (kom., Fr., '06, r. F. Veber, i. G. Rlma-leh, A. Taglioni) 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 7.05 8.00 9.55 10.30 11.30 12.25 14.30 15.00 15.55 16.25 16.50 18.15 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.35 0.45 9.40, 13.40, 17.15 Risanke Film: La stella di Laura (anim., Nem./Bolg., '04, r. P. De Rycker, T. Rothkirch) Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport Risanke: Lupin III Nan.: Paso adelante Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush Nan.: Un genio sul divano Aktualno: Studio aperto - Speciale Giffoni Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Love Bugs 2 Realistični šov: Rtv - La tv della realta' Aktualno: Lucignolo Realistični šov: Real C.S.I. Studio Sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.55 Dok.: Le perle dell'Istria 10.35 23.30 Nan.: Detective per amore 11.30 Camper magazine 12.45 Aktualno: Viva le vacanze! 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.20 Aktualno: A.Com - Automobilissi-ma 16.15 Koncert klasične glasbe 19.05 Sport Estate 20.00 Aktualno: A casa dell'autore 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' Estate 22.50 Proza: L'Inferno 0.20 Aktualno: Panta Rei - Decenni che scorrono La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri 10.30 Nan: Mai dire si' 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 1.10 Dnevnik 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: L'amore difficile (kom, It, '62, i. N. Manfredi, . M. Salerno) 16.05 Nan.: Il ritorno di missione im- possibile 17.05 Nan.: Streghe 19.00 Nan.: Murder Call 20.30 Aktualno: La valigia dei sogni 21.10 Film: Napoletani a Milano (kom., It., '53, r.-i. E. De Filippo, i. A. M. Ferrero) 23.05 Film: Via Paradiso (kom., It, '88, r. L. Odorisio, i. M. Placido) (t Slovenija 1 7.15 7.25 8.00 9.15 9.45 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Biker Explorer 15.00 Koncert 15.30 City Folk 16.00 Vesolje je... 16.30 Istra in... 17.00 Srečanja v skupnostih Italijanov 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Mladinska oddaja: Fanzine 19.55 Potopis 20.25 Kulturni magazin: Artevisione 20.55 Sredozemlje 21.25 Pogovorimo se o... 22.30 Primorska kronika (program v slovenskem jeziku) 22.50 Športna mreža 23.20 Športel 23.55 Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Poletna srečanja 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nogomet: Primorski klubi v sezoni 2007/08 Utrip (pon.) Zrcalo tedna (pon.) Na zdravje! Oddaja o športu: Šport Špas Risana nan.: Simon v deželi risb s kredo 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.35 Nad.: Maks (pon.) 11.00 Dok. serija: Pozabljena mesta iz davnine 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polnočni klub (pon.) 14.25 Slovenci po svetu 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.20 Nan.: Bine 16.35 Igrana nan.: Podstrešje: Gramofon 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 1.20 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija: Zakaj demokracija? 20.55 Nad.: Bridkosti tropskega otoka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Pisave (pon.) 23.30 Glasbeni večer 0.55 50 let televizije (t* Slovenija 2 6.30 9.30, 0.25 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.45 Sobotno popoldne (pon.) 15.35 Slovenski utrinki (pon.) 16.00 Poletna potepanja (pon.) 16.30 50 let televizije 16.50 Osmi dan (pon.) 17.25 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 18.00 Slovenija danes - Regionalni programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Nan.: Dr. Who 20.00 Predstavitev slovenskih olimpijcev (prenos) 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Alberto Man- guel: Zgodovina branja 22.20 Dok. odd.: Preglasno okolje 22.50 Nad.: Mati z druge strani meje (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.00 Samopredstavitev kandidatov za OS Izola;16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Radio Kažin RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Slovenski koncert; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prišel je čas dopustov in prav bi bilo, da bi si tudi vi privoščili nekaj počitka. Pustite svojim najbližjim, da uživajo, in nikar ne bodite preveč gospodovalni. Vsakdo potrebuje svoj mir. m^l BIK 21.4.-20.5.: V vsaki družbi boste s svojim šarmom navduševali ljudi. Veliko se boste ukvarjali s prijatelji in družino, proti koncu tedna pa boste začutili željo po spoznavanju novih ljudi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Težko boste zdržali na enem kraju, saj se bo v vas prebudila želja po avanturah. Ker vam z denarjem prav zdaj ni treba skopariti, se lahko odpravite na potovanje. RAK 22.6.-22.7.: Toliko skrbi «« si delate za prazen nič! Pustite, da čas prinese rešitve, in se ne obremenjujte zaradi napak, ki jih ne morete več popraviti. Nihče ni popoln! Prisluhnite klicu v sebi in mu sledite! yLEV 23.7.-23.8.: Končno se je (^^r tudi za vas začelo nekoliko bolj mirno obdobje. Privoščite si užitek v brezdelju. Res pa je, da dolgo ne boste sedeli križem rok. Pred vami je nor poletni teden! DEVICA 24.8.-22.9.: Preveč ^^ razmišljanja velikokrat škodi, še posebej če venomer premlevale le o skrbeh. Ne smilite se samemu sebi, raje ugotovite, kaj ste v preteklosti storili narobe, da se zdaj slabo počutite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vsaka ^ ^ neprijetnost vas spravlja ob živce, saj ste zadnje čase nekoliko bolj napeti in občutljivi. Če se bodo vaši najbližji potrudili in vam stali ob strani, jim boste pozornost vračali. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Dobre volje vam v prihodnjem tednu gotovo ne bo zmanjkalo. Prepustite se dobremu počutju in brez težav boste pozabili na skrbi. Z nasmehom so vse težave videti manjše? Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zava-še notranje ravnotežje je nujno potrebno, da se vsaj malo odmaknete od materialnih težav in več pozornosti namenite svojemu čustvenemu življenju. KOZOROG 22.12.-20.1.: Znali boste poskrbeti za prijetno razpoloženje, še posebej iznajdljivi boste na dopustu. Ljubezen: želeli si boste romanco, a partner vaših namigov ne bo pravilno razumel. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vsak izgovor vam bo prišel prav, da boste lahko pobegnili od rutine. Iskali boste nove izzive in doživetja. Na žalost pa vam dela na delovnem mestu ne bo manjkalo. RIBI 20.2.-20.3.: Popolnoma se boste lahko posvetili družini, saj na delovnem mestu ne boste imeli veliko dela. Če imate otroke, vam bodo prinašali veliko veselja. Denar: pogled v denarnico je kar rožnat. 26 Nedelja, 20. julija 2008 KULTURA / LONJER - Z odprtjem velike skupinske razstave se je zaključila šesta izvedba Arteden različnih svetov Šest umetnikov je predstavilo slike, fotografije, keramične izdelke in instalacije »Umetniki, ki so tu pred nami, so pripadniki različnih jezikovnih skupnosti, ali pa živijo izven svojega rodnega ambienta. (...) Ob poznavanju in doživljanju dveh svetov se ne moremo čuditi, da je tem umetnikom povsem naravno ustvariti še tretjega, alternativnega ali pa komplementarnega, « je v svoji sinočnji predstavitvi opozoril goriški umetnik Ivan Žerjal: ta tretji svet, svet njihovega ustvarjanja, je včeraj zaživel v lonjerskem športno-kulturnem centru, na zaključni razstavi letošnjega Artedna. Riccardo Baldassari, Emanuele Bertossi, Lauren Moreira, Vera Kotlarova, Carolina Raventos Jurado ter Julian Teubal so res številnemu občinstvu ponudili vpogled v svojo ustvarjalnost. Tržačan Baldassari v svoje računalniško obdelane fotografije, v katerih je bilo mogoče uzreti ostale udeležence Artedna. Grafik in ilustrator Emanuele Bertossi ter njegova brazilska življenjska sopotnica Lauren Moreira v njun morski svet, med velike železne ribe in glinaste školjke. Vera Kotlarova, Čehinja romskega porekla, je obiskovalce popeljala med »subtilne in poetične podobe narave«, prav tako Španka Carolina Raventos Jurado, medtem ko se je Julian Teubal, Argentinec, ki živi v Pragi, odločil za izdelavo pravega labirinta - »metaforo mesta, medsebojnih odnosov in življenja«. Ob Ivanu Žerjalu je udeležence nagovorila tudi Jana Pečar. V imenu organizatorjev se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k uresničitvi te mednarodne likovne kolonije, v prvi vrsti pokroviteljem (prisotna sta bila predsednik ZSKD Marino Marsič in podpredsednik Zadružne kraške banke Adriano Ko-vačič), predvsem pa številnim domačinkam in domačinom, ki so »skoraj 24 ur dnevno« skrbeli za udeležence in njihovo dobro počutje. Zadnje dejanje letošnjega Artedna je obogatil nastop domače mladinske pevske skupine, ki je pod vodstvom Manuela Pur-gerja in ob klavirski spremljavi Alfreda Can-zianija predstavila zanimiv izbor istrskih, tržaških, slovenskih in drugih pesmi, nastop pa zaključila s priljubljeno staroslovansko Mnogaja ljeta. Res, še na mnoga leta, lonjerski Arteden! (pd) Udeleženci letošnjega Artedna in predstavnica organizatorjev Jana Pečar (desno). Sinočnjega odprtja so se udeležili obiskovalci vseh starosti, spodaj desno pa Tržačan Riccardo Baldassari med svojimi računalniško obdelanimi fotografijami. ARTEDEN 2008 - Ob mednarodnem likovnem ateljeju so zaživele tudi tri delavnice Pevsko, fotografsko in likovno ustvarjanje Otroška likovna delavnica, video in fotografska delavnica ter delavnica za jazzovsko vokalno skupino so privabile več zanesenjakov Enaindvajset mladih, nadebudnih likovnikov, se je vsak dan od 9. do 12. ure zbiralo pod latnikom Športno-kulturne-ga centra v Lonjerju, kjer se je udeleževalo likovne delavnice. Pod mentorstvom izkušene tržaške slikarke Vesne Benedetič so ustvarjali vsak svojo pravljico, v kateri je zaživelo res zelo veliko živali. Benedetičeva je vse pohvalila, saj so bili izredno poslušni in ustvarjalni. Šesterica strastnih ljubiteljev fotografije in snemanja, članov Fotovideo Trst 80, se je pod mentorstvom Radovana Čoka poglobila v študij uporabe fotoaparata in videokamere. V sklopu video in fotografske delavnice je mentor udeležence poučil kako izkoriščati svetlobo in barve fotokompozicije na najboljši način, kako posneti portrete, naravo ali pa okolico in kako ustvarjati fotokompozicije. Med delavnico so posneli »lonjerske« go-ste-umetnike in njihova dela, končne, montirane fotografije pa so predstavili na včerajšnji zaključni prireditvi. Delavnico za jazzovsko vokalno skupino je vodila Andrejka Možina. Odprta je bila tudi neizkušenim pevcem, tako da se je vabilu odzvalo kakih dvajset ljubiteljev tovrstnega žanra. Trikrat so se zbrali na vajah, v sredo pa so gostom Artedna postregli s pevskim nastopom. Zbor je s pomočjo nekaterih solistov, učencev Andrejke Možina, zapel funk skladbo »Ne zameri mi« skupine Leloo-jamais in pa gospel »Plenty good room«. Delavnica je spodbudila tudi idejo, da bi nastal stalen jazzovski pevski sestav. Nekateri so se poglabljali v fotografijo in videoposnetke (levo zgoraj), drugi so uživali v jazz petju (levo spodaj), tretji pa so ustvarjali svoje pisane pravljice (desno) kroma / KULTURA Nedelja, 20. julija 2008 2 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V petek zvečer v kamnolomu pri Repniču Pod kamnitimi kraškimi stenami zaživela koprodukcija Hči zraka Pri postavitvi so sodelovali čedajski Mittelfest, tržaški festival Gledališča v gledališču in Primorski poletni festival V očarljivem okolju kraškega kamnoloma pri Repniču je v petek zvečer zaživela Hči zraka, zgodba o nesrečni kraljici Semiramidi. Kljub nič kaj poletnim temperaturam je predstava, ki je spadala v niz Gledališča v gledališču, privabila številno občinstvo. Hči zraka je pravzaprav širši festivalski projekt, saj pri njem ob slovenskem tržaškem teatru, ki ga uresničuje, sodelujejo tudi festivali, ki bodo gostili prve predstave: ob že omenjenem Gledališča v gledališču še čedajski Mittelfest, kjer bo predstava na sporedu nocoj, in Primorski poletni festival, v sklopu katerega si bo predstavo mogoče ogledati v torek; da bi tudi njegovi gledalci uživali ob pogledu na kamnolomske stene, se bo torkova ponovitev odvijala v Repniču, kamor bo iz Kopra pripeljal poseben avtobus. V naslovni vlogi kraljice Semira-mide je nastopila Silva Čušin, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, ob njej pa člani Slovenskega stalnega gledališča in številni gostje. Tokratna postavitev je bila v rokah režiserja Janus-za Kice, avtor drame Hči zraka pa je Hans Magnus Enzemberg, nemški pisec, ki je leta 1992 posodobil (in skrajšal) delo španskega dramatika Calde-rona de la Barce. Med številnimi znanimi imeni slovenske gledališke scene je izstopala igralka Silva Čušin (desno) kroma DUŠTVO ZA UMETNOST KONS Kolonija v Sorici obrodila sadove Goriški slikar Marco Faganel med ustvarjanjem v zeleni Sorici robijakomin Rojstna vas slikarja Ivana Groharja, odličnega predstavnika slovenskega impresionizma, je navdahnila tudi članice in člane Društva za umetnost Kons. Skupina umetnikov iz Gorice in Trsta je v Sorici preživela nekaj zelo ustvarjalnih dni, ki bodo nedvomno ostali v prijetnem spominu; njihov ustvarjalni teden so omogočile družba KB 1909, Slovenska kulturna gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Zadružna kraška banka. Ustvarjanje na podstrešju Groharjeve domačije, a tudi na zelenih travnikih in ob lesenih kozolcih, »protagonistih« številnih Groharjevih slik, je obrodilo kar nekaj umetniških del. Rado Jagodic, Štefan Turk, Marco Fa- ganel, Jana Pečar, Robi Jakomin in Ivan Žerjal bodo rezultate svojega dela predstavili na jesenski razstavi; kje in kdaj trenutno še ni znano. Njihova želja pa je, da bi za prvo likovno kolonijo članic in članov Društva za umetnost Kons ostala tudi bolj oprijemljiva sled, morda brošura ali manjši katalog. Dela, ki so nastala med ustvarjalno kolonijo, so vsekakor že predstavili na zaključni razstavi v Groharjevi rojstni hiši, med njihovim postankom v So-rici pa so priredili tudi koncert pevke Andrejke Možina iz Trsta in pianista Gorazda Pintarja iz Sorice. Obeh dogodkov so se udeležili tako domačini kot nekateri prijatelji društva Kons. ZSKD - Jutri začetek v domu CŠOD v Rakovem Škocjanu Usvarjalne delavnice nepozabna • ■ V • V I izkušnja za osnovnošolce Ustvarjalne delavnice so za mlade tudi odlična priložnost za življenje v neokrnjeni naravi Pobuda za ustvarjalne delavnice ZSKD se je porodila pred dobrimi desetimi leti z namenom, da bi otrokom omogočili aktivno udejstvovanje in ustvarjanje v času šolskih počitnic. Skoraj trideset otrok s Tržaškega in Goriškega bo v ponedeljek, 21. julija ob 8. uri odpotovalo v Center šolskih in obšol-skih dejavnosti v Rakovem Škocjanu v spremstvu vodje projekta Jane Pečar, mentorjev in pedagogov Alenke Hrovatin, Sonje Kononenko, Roberta Jakomina ter vzgojiteljev Mitje Tretjaka in Marka Ga-vrilovskega. Otroci se bodo v ustvarjalnem tednu prepustili domišljiji, risanju, fotografiji, gledališču in lutkam. Vsak dopoldan se bodo odvijale štiri delavnice. Kolonija bo rezidenčnega tipa, tako da bodo imeli udeleženci priložnost za skupno ustvarjanje, spoznavanje novih krajev, rekreacijo v naravi in sklepanje novih prijateljstev. Popoldnevi bodo namenjeni krajšim ekskurzijam in sprostitvi ob opazovanju kulturnih in naravnih znamenitosti. Večere bodo popestrile skupne družabne dejavnosti in zabavne igre. Delo z mladimi in za mlade je med prioritetnimi nalogami in dejavnostmi ZSKD, saj z njim vzgaja, izobražuje in spodbuja k ustvarjalnosti in aktivnemu družbenemu udejstvovanju že pri najmlajših. Široka paleta kulturne ponudbe vključuje dejavnosti za mlade vseh starostnih razponov. Poleg tradicionalnih kulturnih pobud in projektov nudi tudi eksperimentalne dejavnosti, za katere med rednim delovanjem včasih zmanjkuje možnosti za njihovo uresničitev. Cilj projekta je spodbujati otroško domišljijo in motivirati ustvarjalnost z različnimi izraznimi oblikami in tehnikami. Delo bo med delavnicami tematsko povezano v vsebinsko celoto in bo temeljilo na ideji izražanja različnih čustev. Vsak udeleženec se bo preizkusil v vsaki izmed interdisciplinarnih delavnic. Delo v skupinah je strukturirano tako, da spodbuja odkrivanje in razvoj posebnih sposobnosti, spretnosti in veščin. Nekateri otroci se delavnic udeležijo vsako leto, ko prerastejo starostno mejo, pa se lahko usmerijo v mednarodno likovno kolonijo za srednješolce. Mladinske dejavnosti ZSKD je podprla Zadružna kraška banka. Zaključna prireditev bo v soboto, 26. julija ob 11. uri v CŠOD v Rakovem Škoc-janu (rsc). BUDIMPEŠTA Iron Maiden, Sex Pistols in R.E.M. BUDIMŠPEŠTA - V madžarski prestolnici, natančneje na otoku Obu-da sredi Donave, bo med 12. in 18. avgustom potekala že 16. izdaja festivala Sziget. Eden večjih glasbenih festivalov Vzhodne Evrope prinaša pester nabor glasbenikov, med vrhunci pa organizatorji napovedujejo nastop metalcev Iron Maiden, punkovskih legend Sex Pistols ter ameriških roc-kerjev R.E.M..Nastop na letošnjem Szigetu so potrdili tudi britanski glasbeniki Jamiroquai, Roisin Murphy, Kaiser Chiefs in Babyshambles, ame-riško-kanadska pevka Alanis Moris-sette, ameriška senzacija zadnjih let The Killers ter frontman skupine System Of A Down Serj Tankian, ki bodo nastopili na glavnem odru festivala. 28 Nedelja, 20. julija 2008 VREME jasno XX zmerno C—^S oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren °° dež .A. močan dež ^ nevihte ff wter megla ncq rahel S«f sneg «ingno zmeren SuS&S sneg £W3 v g„S mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara ä središče' ciklona 4 Asredisce anticiklona LIZBONA o-/- Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 " Vremenska fronta se nam bliža s severnega Atlantika, našo deželo bo dosegla v noči med nedeljo in ponedeljkom. Sledili bodo severni višinski vetrovi, ki bodo za nekaj dni prinašali hladen zrak ^ v višje plasti ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 Dolžina dneva 15.12 LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.55 in zatone ob 7.36 Območje visokega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem slabi. Hladna fronta je od severozahoda dosegla Alpe in bo ponoči prešla naše kraje. Z jugozahodnimi vetrovi v višinah doteka bolj vlažen zrak. > BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ugoden in vzpodbuden. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.59 najnižje -63 cm, ob 12.43 najvišje 40 cm, ob 18.15 najnižje -11 cm, ob 23.35 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.26 najnižje -58 cm, ob 13.18 najvišje 42 cm, ob 18.59 najnižje -12 cm, ob 0.05 najvišje27 cm. T TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m...........13 1000 m ..........20 2500 m...........10 1500 m...........15 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 10, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 13/28 o CELOVEC O 12/28 TOLMEČ O 13/16 TRBIŽ O 12/25 O 10/25 KRANJSKA G. O 11/26 S. GRADEC MARIBOR O M. SOBOTA 014/29^ 13/29 CELJE 13/30 O VIDEM O 15/29 O PORDENON 16/28 ČEDAD O 16/28 _ a* GORICA O 18/29 O N. GORICA 14/29 O TRŽIČ 12/27 ^ O KRANJ O LJUBLJANA 13/29 ^ POSTOJNA U O 12/26 v KOČEVJE ^ 7N - O ' ČRNOMELJ N. MESTO 13/30 O Ob obali delno jasno z zmernim jugom ali jugozahodnik, zvečer pa jugovzhodnik. V ravninskem pasu bo več spremenljivosti, v gorah pa oblačno. V popoldanskih urah se bodo v gorah začele pojavljati nevihte, ki se bodo nato širile proti ravnini in obali. V noči na ponedeljek nas bodo lahko ^zajele močne nevihte tudi s točo. Danes bo sprva še delno jasno, čez dan se bo oblačnost povečala. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju šibek jugo. Predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije se bodo popoldne in zvečer že začele pojavljati krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. O GRADEC 14/21 CELOVEC O 14/22 TOLMEČ O 9/20 TRBIŽ O 8/20 o 11/19 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 12/26 11/27 O TRŽIČ 14/21 O KRANJ o 14/21 S. GRADEC CELJE 15/22 O MARIBOR o XV14/21 M. SOBOTA 015/22 O PORDENON 12/26 O LJUBLJANA ropira r» O N. GORICA . 15/22 /7 N. MESTO 16/21 GOMM O .„,,. A, POSTOJNA // O O 15/21 ^ ^ KOČEVJE TRST O ^^ O 16/26 O ČRNOMELJ ZAGREB 16/21 O 14/27 18/24 PORTOROŽ O 19/25 4G REKA 19/23 PAZIN O m, ÍNAPOVEDZAJUTRp Ponoči in v prvih jutranjih urah se bodo pojavljale nevihte, lahko tudi močne, predvsem na vzhodnem pasu dežele. Dopoldne izboljšanje, jasnilo se bo; tekom dneva pa bo možen nastanek več oblačnosti in tudi kakšna lokalna ploha in nevihta bo verjetna. Pihala bo zmerna do močna burja, predvsem na obali. V noči na ponedeljek se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo, sprva bodo vmes tudi nevihte. V ponedeljek bo sprva oblačno s padavinami, čez dan pa se bo ponekod prehodno delno razjasnilo. Na Primorskem bo dopoldne začela pihati zmerna burja. V torek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, predvsem na vzhodu države. SDZPI IRSIP naložba za tvojo prihodnost POREČ izberi 24 delovnih praks v podjetjih In ustanovah v purlanljl-julljskl krajini s štipendijo ess Komu so namenjene: brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejemo neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnili 18 let starosti, imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene v vsakem projektu posebej Koliko trajajo: 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev Koliko znaša štipendija: za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € Dodatne informacije: obišči spletno stran www.sdzpi-irsip.it in oglej si podrobnosti o vsaki delovni praksi posebej Prijave za izbor: kandidati morajo izpolniti vpisno polo na sedežih SDZPI, predložiti izjavo o brezposelnosti ter življenjepis v evropskem formatu do 1. septembra (razen kjer ni drugače navedeno) cI':--yhi di. - -.**^ jf n IHIJ i L i. m-J. MMU^irniiJif .um i r ■ nhM-UIJ f k-TH-U Ministero del Lavoro E DELLE P 0 LITIC H E SOCIALI Ufficio Centrale per l'Orientamento e la Formazione Professionale dei LavDratori GRAFIČNI OBLIKOVALEC (prijava do 25. julija) PRODAJALEC (prijava do 25. julija) PRODAJALEC (prijava do 25. julija) TURISTIČNI TEHNIK (prijava do 21. julija) TURISTIČNI TEHNIK VZGOJITELJ POMOČNIK ZALOŽNIKA ZA TRŽENJE IN KOMERCIALO POMOČNIK NAČRT0VALKE EVROPSKIH IN REGIONALNIH PROJEKTOV REFERENT ZA KOMUNIKACIJO IN PROMOCIJO REFERENT ZA KOMUNIKACIJO IN TRŽENJE BANČNI URADNIK ZAVAROVALNIŠKI ANALITIK ASISTENT ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI U RAD NIK V ZAVAROVALNIŠKI AGENCIJI URADNIK V RAČUNOVODSTVU ORGANIZATOR PRIREDITEV ORGANIZATOR FILMSKIH PREDSTAV ANIMAT0R P0Š0LSKIH DEJAVNOSTI POMOŽNA KNJIŽNIČARKA ADMINISTRATOR KMETIJSKEGA PODJETJA TAJNICA POMOŽNA TAJNICA PRODAJNA REFERENTKA RAČUN0V0DKINJA www.sdzpi-irsip.it SDZPI Trst, ul. Ginnastica 72 tel. 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it SDZPI Gorica, Verdijev korzo 51 tel. 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it SDZPI Špeter, ul. Alpe Adria 61 tel. 0432 727349, ud@sdzpi-irsip.it Ae Evropska unija Evropski socialni sklad cm UNI EN ISO 9001:2000