Številka 112
TRST, v torek, 23. aprila 1907.
Tečaj XXXII.
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč'
Izhaja veakl dan ItdJ oii nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ?«iucirBe $ti \ilke se prodajajo po 3 nvČ. (6 stotinfc) * jsuioeifc tobckarn8b v Prstu in okolici, Ljubljani, Gorici. -Kranju, £t. Perru. Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu,
' Ajdov.-čini, Postojni, Dombercu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke l1', mm j; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stoti uk; -sa oemrtirce, zahvale, poslanice, oglaae denarnih zavodov j»c 50 stol. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-dfcijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p o 40 Flot- — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Sdinoetr'. — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti1'.
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, a»
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrankovs^<
pi3tna se ne sprejemajo In rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Iistr
UREDNIŠTVO: nI. Glonrlo Oalatti IS. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj list« .»Edinost". — Natisnila tiskarna konaorclj* lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 13. cscscct PoStno-hranilnlčni račun št. 841'fcia.
——— TEL. FON itev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Cesarjeva zahvala Avstrijskemu Idoydu.
TEST 22. Vojni minister FZM Schonaich je poslal upravi avstr. Lloyda nastopno odredbo : Dunnj, 20. aprila 1907. Nj. apost. Veličanstvo je povodom sodelovanja avstrijskega Lloyda pri kombiniranih vajah na morju in na kopnem v minoli jeseni poslal meni nastopni odlok od 8. aprila 1907 : Pooblaščam Vas, da objavite upravi avstrijskega LJojda za vso izredno skrbno pripravo in v vsakem oziru izgledno izvedbo transportov
ter osebam, ki so se direktno udeležile tozadevnih del, izlasti kapitanom te paro-plovne družbe mqje pohvalno priznanje. V posebno veselje mi je, da priobčim to cenjeni parobrodni družbi avstriiskega Lloyda.
Cesar v Pragi.
PRAGA 22. .Jutri pride semkaj na vojaško parado nadvojvoda Fran Ferdinand.
PRAGA 22. Cesar je danes popoludne -obiskal soprogo grofa Frana Thuna, potem pa mater princa Ferdinanda Lobkovica, ter se je nato povrnil v kraljevo palačo.
PRAGA 22. Danes ob 6. uri zvečer je bil v kraljevi palači dvorni obed.
PRAGA 22. Danes dopoludne je cesar pred splošnimi avdijencami zaprisegel grofa Ervina Nostic-Rienecka kakor tajnega svetnika. Intervenirala sta pri tem minister una-njih stvari baron Aehrenthal in generalni adjutant general kavalerije grof Paar kakor zastopnik višega komorni ka. Prisego je čital dvsrni svetnik v ministerstvu unanjih stvari Oskar pl. Berger.
Letne šolske počitnice.
DUNAJ 22. Kakor je c. kr. brz. koresp. biro zvedel, je minister za uk in bogočastje odredil, da se ima dne 6. julija zaključiti šolsko leto 1906/07 na vseh onih srednjih šolah, učiteljiščih, obrtnih, trgovinskih in nau-teinili šolah ter sličnih zavodih, na katerih bi imel pouk redno zvršiti dne 15. julija 1907.
Minister za trgovino Fort na potovanju.
DUNAJ 22. Danes zvečer je odpotoval v Trst trgovinski minister dr. Foit. Ministra spremljata sekcijski načelnik Roessler, mini-sterijalni svetnik Fries ter strokovni referenti trgovinskega ministerstva. Jlinister se iz Trsta, kjer se bo mudil več dni, poda v Dalmacijo. Ogr; ka poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 22. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o zakonskem načrtu glsde nedržavnih ljudskih šol. Pri § 18, ki se tiče intenzivnejega pouka madjarščine v ljmdskih šolah, se je vnela daljša debata. Razprava je bila nato prekinjena ter odgojena na jutri. Predlog, stavljen na zadnji seji, naj se trajanje sej podaljša za eno uro, je bil vsprejet in potem seja zaključena. Zaprt radi goljufije.
DUNAJ 22. Včeraj so tukaj aretovali
nekega Ludo vika Friedlanderja. turškega podanika, zastopnika avstrijskih in nemških tvrdk na Japonskem, Friedlauder je baje iz-tirjal in po krivici pridržal za-se denar, ki ni bil njegov, ter je s tem oškodoval tvrdke, ki jih je zastopal, za več nego 110.000 kron. Friedlanderja so izročili deželnemu sodišču. Brzojavka grškega patrijarhata ruskemu carju.
CARIGRAD 22. Brzojavka, ki jo je grški patrijarhat v Carigradu potom ruskega poslaništva odposlal ruskemu carju Nikolaju, se glasi: V imenu sv. pravoslavne cerkve in iz naročja sv. sinode se obračamo na Vaše Veličanstvo kakor prvega sina sv. pravoslavne cerkve, ter prosimo, naj Vaše Veličanstvo v svoji tradicijonelni ljubezni za sinove cerkve milostno posreduje za preganjane in trpeče otroke stotisoč Grkov v Bolgarski in Vztočni Rumeliji, da se vzpostavi status quo v cerkvi in šoli. Naša hvaležnost za zaščito Vašega Veličanstva bo večno. — Kak odgovor še ni dospel.
Padel tristo metrov globoko.
INOMOST 22. Mladi slikar napisov Va-schek, rodom z Dunaja, je včeraj nabiral na Martinovi steni vijolice ter pri tem padel tristo metrov globoko. Slikarja so našli mrtvega z razbito glavo.
Potres.
INOMOST 22. Včeraj ob 3. uri 45 minut so v Schlandersu čutili potres. Tresenje je trajalo skupno 14 minut.
Štrajk.
INOMOST 22. Čevljarski pomočniki so pričeli danes štrajkati, ker jim nočejo mojstri povišati plače.
C- in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 22. Glasom brzojavnega poročila sta danes vojni ladiji „Nadvojvoda Friderik" in „Ulan" dospeli v Cavallo, kjer ostaneta 2 dni. Vojni ladiji „Nadvojvoda Karol" in „Babenberg" sta pa 21. t. m. dospeli v Volo, kjer ostaneti 3 dni. Na brodu vse zdravo.
Shodi socijaliftov in vseučiliščnih dijakov u Sofiji.
SOFIJA 22. Včeraj so se vršili shodi, ki so jih sklicali socijalisti in vseučiliščni dijaki. Na shodu socijalistov so govorniki napadali zmerne elemente med opozicijonelnimi strankami ter so pozivali na huji boj proti vladi. Na shodu dijakov, na kateri je bilo tudi mnogo socijalistov, so govorniki napadali, kakor so se izrazili, osebno vladanje kneza. Reforme v Maroku.
MADRID 22. Iz Tangerja poročajo : Danes se otvori marokanska državna [banka. Policija prične svoje poslovanje prihodnji teden. Križar „Estremadura" odpluje v Casa-blanca, kjer hočejo revolucijonarni elementi preprečiti retorme.
Volitve na Španskem.
MADRID 22. Na parlamentarnih volitvah v Madridu so si republikanci pridobili tal. —
MADRID 22. „Correspondencia" poroča iz Barcelone: Med volitvijo je prišlo do pretepa med volilci. Ena oseba je bila ubita,'dve druge pa ranjeni.
MADRID 22. Glasom uradnih poročil je bilo doslej na včerajšnjih volitvah izvoljenih 180 konservativcev, 50 liberalcev, 30 re- j publikancev, 8 katolikov (karlistov) in dva; neodvisna. Izid 134 volitev ni še znan.
MADRID 22. V pokrajinah je bilo na parlamentarnih volitvah izvoljenih 119 vladnih kandidatov in 34 liberalcev brez proti kandidatov.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 22. Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje proračuna državnega pravosodnega urada. Državni tajnik Nieberding je na neko vprašanje izjavil, da so predpriprave zakonskega načrta glede meničnega protesta tako daleč vspele, da pride predloga na jesen pred državni zbor. — Posl. Miiller (svobodomiselna stranka) je zahteval hitreji tempo v reformi sodnijske ustave in kazenskega pravdnega reda.
Pruska poslanska zbornica.
BEROLIN 22. Na razpravi proračuna naseljevalne komisije za zapadno Prusko in Poznanj sko, na kateri se je razpravljalo tudi o spomenici radi izvedbe zakona z ozirom na povspeševanje nemških naseljevanj v omenjenih pokrajinah, je posl. grof Praschma (centrum) izjavil: Spomenica naseljevalne kom. pokazuje marsičem vesele napredke, v marsičem je pa vspeh naseljevalne politike v zadnjih letih zelo dvomljiv. Govornik je svaril pred namero, naj bi država razlastila posestnike. Med katoliki vlada umljivo nezaupanje radi tega, ker je bilo v doslej izključno katoliških krajih naseljeno 492 katolikov in 11.464 luteranov. Italija in namišljeni angležko-španski sporazum.
RDI 22. „Tribuna" piše, da je od avtoritativne strani pooblaščena izjaviti, da ni nihče ^predlagal Italiji, naj se pridruži namišljenemu angležko-španskemu sporazumu.
Časnikar umrl.
PARIZ 22 Dane3 je umrl klerikalni časnikar Pierre Venillot, glavni urednik „Uni-versa", v starosti 47 let.
Iz Maroka.
LONDON 22. Glasom nekega poročila „Standarda" iz Tangerja je Mohamed E1 Torres poslal francoskemu poslaniku noto, v kateri obeta, da se izpolnijo vse zahteve, ki jih je stavila francoska vlada radi umora dr. Mauchampsa.
Ital-janski kralj ohišče Špansko.
LONDON 22. „Daily NewsM poroča iz Rima : kralj Viktor Emanuel obišče španskega kralja Alfonza v Kartageni, španski kralj mu vrne obisk v Speciji.
Nemiri v Kairu.
LONDON 22. „Standard" poroča iz Kaire od 21. t. m., da je tamkaj napravilo mnogo škode niže ljudstvo, ki je na-
padlo omnibuse, s katerimi se je radi štrajka tramvajskih uslužbencev hotelo vzdrževati promet. V očigled vedenja nižih slojev prebivalstva so bile včeraj ves dan angležke čete pripravljene. Danes hodijo po mestu baje vojaške patrulje.
Angležki gosti v Berolinu.
LONDON 22. Lordmayor in londonski | šerifi se na povabilo berolinskega višega župana podajo meseca maja ali junija t. 1. v Berolin.
Vas v snegu.
INOMOST 22. Vas Hinterriso je radi velike množine snega že sedem tednov odtrgana od prometa. V vasi primanjkuje živil.
Za reformo stanovanj.
OPAVA 22. Danes se je ob mnogoštevilni vdeležbi vseh poklicanih krogov vršil shod šlezijske deželne zveze in podružnice „Opava" centrale za reformo stanovanj v Avstriji, na katerem se je zveza konstituirala.
Štrajk v parniku.
ST. NAZAIRE 22. Paketni parnik Champagne, ki je včeraj odplul v Veracruz, se je danes opoludne povrnil semkaj, ker so se kurjači izjavili z osebjem na ladiji solidarnimi, da prično štrajkati.
Izseljevanje Grkov iz Bolgarije.
ATENE 22. V Pirej je dospelo iz Bolgarske nad 1400 Grkov. Vzlic pogodb grških konzulov v Bolgariji narašča izseljevanje na tak način, da vznemirja grško vlado. Ista je že najela posojilo 9 milijonov, da nakupi v Tesaliji zemljišča ter jih razdeli med begunce, katerih število presega že 11.000.
Rusija.
Pomočnik jetniškega ravnatelja umorjen.
ROSTOK ob DONU 22. (Petr. brz. ag.) Danes opoludne je bil ubit pomočnik jetniškega ravnatelja.
Predsednik dume pri carju.
PETROGRAD 22. (Petr. brz. ag.) Predsednik dume Golovin bo dne 23. t. m. vsprejet od carja v avdijenci.
Iz Varšave.
VARŠAVA 22. Danes so bili na javni ulici ustreljeni en redar in dva vojaka.
VARŠAVA 22. Vojno sodišče je obsodilo na smrt osem oseb.
f Profesor Kjellman.
UPSALA 22. Danes je umrl tukaj profesor botanike Fran Reinhold Kjellman, ki se je v letih 1878. do 1880 udeležil Nor-denskjoldove Vegove ekspedicije.
Štrajk v Baku.
BAKU 22 (Petr. brz. ag.) Večina petrolejskih društev je dala delavcem obširneje koncesije. Izmed kapitanov in drugih pripadnikov ladijskih posadk jih je bilo mnogo aretovanih. Ker ni višega vodstva pri trgovinski rtoti, ni možno uvesti rednega pro-
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
Komaj so se bile dame odstranile, ko je <lr. Pipec privlekel na dan cigaro in jo lagodno vtaknil v desni kot ust.
„Ako je kaj, kar more olajševati rane in jetništvo," je dejal polkovnik Velmer, ..tedaj mora biti to sreča družbe teh dam.4*
„Simpatija in dobrota imata velik vpliv aa človeški zistem," je odvrnil ranocelnik in otresel z mezincem pepel s cigare, „in mora-iične in fizične lastnosti stoje v intimni zvezi... Ako pa naj bode kura odvršena, ako naj narava zadobi zopet svoje zdravo stanje, potem je treba več nego samega vplivanja ljubeznive simpatije, v takih slučajih je potrebno, da luč —"
Tukaj sta se srečala njegov in stotnikov pogled, in dr. Pipec je umolknil. Potem ko je nekaterikrat potegnil dim cigare, seje trudil, da bi dokončal stavek.
_V takih slučajih je znanje, izvirajoče iz luči" „Kaj ste rekli ?" je vprašal polkovnik in dvignil čašo k ustam.
„Hotel sem reči," je nadaljeval Pipec, obračajoč Lavtonu hrbet. ,.da močnik ni v *tauu popraviti zlomljene roke !"
„Toliko slabše," je vzkliknil stotnik. „Ako bi takega živeža ljudje ne jedli, ne bi vedel, na kak nedolžnejši način naj bi ga vpo-rabljali."
„Smem se pač obrniti na Vas, polkovnik Velmer, kakor moža izobrazbe," je dejal ranocelnik. „Morali ste zapaziti, na kako strašen način so trebile čete tega-le gospoda vrste Vaših ljudi ; da, kadar so zadeli njihovi udarci, je bilo pri kraju z življenjem in ni ostalo nobenega upanja na kako znanstveno pomoč: da so sekali zevajoče rane, ki so morale onemogočiti umetnost tudi najbolj izkušenega praktika... Iz kratka, gospod : obračam se na Vas, želeč zvedeti, da-li bi ne bil postal Vaš prapor za boj ravno tako nesposoben, da so izgubili Vaši vojaki na primer vsi desno roko, namestu glav ?"
-To vprašanje je nekoliko čudno, gospod," je opomnil polkovnik.
„Ali se s takim krivim postopanjem le za korak pospešuje stvar svobode ?" je nadaljeval ranocelnik, ki ni mogel odnehati od njemu najljubšega predmeta.
„Zvedeti moram sploh najprvo, če more puntarska vojska pospeševati na kak način stvar svobode," se je glasil polkovnikov odgovor.
„Ne? Za božjo voljo, zakaj 6e pa borimo, ako ne za svobodo ?"
„Za sužnost, gospod, za sužnost. Vi po-sajate tiranstvo poulične drhali na prestol dobrotljivega kneza. Kje je stanovitnost Vaše slavne svobode ? Vaš shod učenjakov je objavil manifest, v katerem oznanja enakost vseh političnih pravic —"
„Gotovo, in to po pravici!"
„No, in če je to res, zakaj potem ne daste svojim sužnjem svobode ?"
Ta razlog, ki so ga smatrali skoro vsi polkovnikovi rojaki kakor pobijajoč odgovor na tisoč kričečih dejstev, je povedal Velmer z gromovitim glasom.
Vsaki Amerikanec se čuti ponižanega, ako se vidi prisiljenega, da brani domovino proti navideznemu nasprotju in navidezni kri-vičnosti omenjenih zakonov. V takem slučaju je njegov občutek enak onemu poštenjaka, ki je prisiljen, da se opere onečaščujega suma, dasi ve, da je obdolžitev kriva.
Ni manjkalo dr. Pipcu zdravega človeškega razuma, in ko se je videl izzvanega, se je spustil z vso resnostjo v to vprašanje.
„Imenujemo svobodo", je pričel v svojem učenem, težko razumljivem jeziku, „da imamo odločujoč glas v svetu, ki nas vlada ; smatramo za nesrečo, da nas vlada kralj naroda, ki biva 3000 milj daleč od nas oddaljen in ki ne more imeti ne enega političnega interesa skupno z nami in ga tudi ne mara imeti. Ne rečem ničesar o zatiranju, kajti
otrok je bil polnoleten in torej opravičen k pravicam polnoletnosti. V takih slučajih je eno samo sodišče, od katerega je mogoče tirjati narodove pravice : to je moč, in nanjo apelujemo zdaj !"
„Taka načela morejo služiti vašim sedanjim namenom'', je menil Velmer s porogljivim usmevom, „ali bojim se, da so nazorom in navadam vseh civilizovanih narodov ravno nasprotna!"
„Ravno nasprotno : ona so v soglasju s šegami vseh narodov", je opomnil ranocelnik. med tem ko mu je smehljaje prikimaval Lavton, ki je tako pametno govorjenje svojega tovariša ravno tolikanj ljubil, kakor je sovražil to, kar je imenoval njegovo medicinsko neumnost. „Kdo bi se pustil vladati od drugega, kadar se zna vladati sam ? Pamet nam pravi, da ima vsaka občina pravico da sama gospodari nad seboj, dokler ne krši božjih postav".
„In- li ne krši to božjih postav, ako imate svoje bližnjike kakor sužnje ?" je vprašal polkovnik s povdarkom.
(Pride še).
Popravek. V včerajšnjem podlistku „Vohuna" je v 5. koloni, predzadnja vrsta, namesto „Major Dumond" citati pravilno „Major D u n v u d !"
Stran II
»EDINOST« štev. 112
V Trstu, dne 2;). aprila 1907
meta na morju. Štrajkovci so preprečili od-pošiljatev petroleja iz Bibi-Eibat v Crno
mesto.
Požar v tobačni tovarni.
MOSKVA 22 (Petr. brz, ag.; V pisarni Palpove tobačne t« »varne je v minoli noči nastal požar vsled grozne eksplozije. Ogenj se je razširil na vse pisarne. Iz gorišča je priletel neki dijak, ki je bil po obrazu hudo ranjen, O vzroku eksplozije ni hotel dati nika-kega pojasnila. Sumi se, da je nastala eksplozija vslad tega, ker se je neprevidno ravnalo z eksplozivnimi snovmi.
Z volita shoda t Hojam
Pozdravni govor dra. Slavika.
Cenjeni zborovalci! Bliža se dan volitev v državni zbor. dan. ko nam bo dokazati z glasovnico v roki, da je naša okolica slovenska, ali vsaj po ogromni večini slovenska. Prvi del volilne kampanje — dobo reklamiranja — imamo že za sabo. Sedaj se prične drugi odločilni del. Sedaj treba, da vredimo svoje vrste, da pojdemo složni in edini pod milo slovensko zastavo v volilni boj. Le ta zastava nas more tudi dne 14. maja dovesti do častnega vspeha. Vsi, ki čutimo za našo stvar, ki imamo pošteno slovensko srce v svojih prsih, vsi se moramo združiti pod to zastavo. Tu je prostora za vsako prepričanje. V tem boju moramo pozabiti na vse razlike, ki obstoje morda med nami. Imeti moramo pred očmi. da tu gre za boj za uresničenje naših narodnih idejalov, za svobodo, za napredek, za ekzistenco : za biti ali ne biti! Vsestransko pritrjevanje). Tu gre za to, da' se vzdržimo na teh lepih tleh, za katera so se borili naši pradedje in nam je ostavili, da jih tudi mi ohranimo svojim potomcem. Ta naša tla bi nam hoteli nasproti vzeti, nas uničiti in iztrebiti. (Glasni klici: To se ne sme zgoditi!). Mi pa se ne smemo udati. (Frenetičen aplavz) ! Braniti hočemo to svojo sveto zgodovino ! Mi moramo ostati pod staro častitljivo slovensko zastavo (Vsklikanje in ploskanje) ! Ako bomo složni, bo tudi zmaga na naši strani (Glasno pritrjevanje). Mine sovražimo nobene narodnosti (Viharen aplavz), mi privoščamo iz srca tudi J Italijanom in Nemcem, da žive svoje narodno j življenje mirno in svobodno. Mi ne zahtevamo j druzega, nego, da bomo tudi mi mogli mirno j in svobodno živeti. Dan 14, maja naj pokaže, da imamo pravico do takega življenja! (Plo- j skanie in živio-klici). Pokazati moramo, da v j Trstu in po okolici žive Slovenci kakor kom- I pakten živelj. dokazati moramo, da imamo j tudi mi pravico zahtevati vse ono, kar uži- j vajo drugi ! To pa dosežemo — kakor rs- | ceno — le tedaj, če smo složni. Zato se moramo vsi združiti pod svojo slovensko zastavo. Ne smemo slušati sirenskih glasov, ki j nas vabijo v druge tabore. Kdor čuti sloven- j ski, kdor res ljubi narod svoj, kdor res hoče. da se tudi ohranimo narodno, bo volil slovenskega narodnega kandidata. (Klici od vseh strani: Hočemo, hočemo !)
Vabijo vas tudi, da bi volili kandidata i socijalne demokracije. Ker pa ta ne more združiti okolo sebe vseh udov naroda, a gre nam za ekzistenco, ne moremo in ne smemo voliti tacega kandidata. (Pritrjevanje). Soci-ialni demokratje govore sami, da hočejo braniti le koristi enega stanu. Mi pa moramo , želeti, da se nam ohranijo vsi stanovi in da se razvija in zagotovi naš vbstanek. (Klici: ; Tako je!) Socijalisti nas označajo tudi kakor narodne šoviniste. Po njihovem je narodni šovinist vsakdo izmed nas. ki brani pravice svojega naroda. (Burno vsklika- ; njel. Kes je sicer, da socijalisti tudi Italijane imenujejo narodne šoviniste. Ali med tem. kar hočemo mi. in kar hočejo Italijani, je velika razlika. Oni hočejo gospodovati nad nami in nas podjarmiti. Mi pa se le branimo. (Viharen aplavz). Mi ne odrekamo Italijanom nikake pravice. Mi hočemo le živeti in se kulturelno in gospodarski razvijati. Res je nadalje, da se socijalisti izjavljajo za uvedenje nacijonalne avtonomije, ki naj bi dala vsem narodom enake pravice. Res je. da bi se po uvedenju narodne avtonomije pravično uredilo razmerje med narodnostmi. T« da, kaj bi nam koristila narodna avtonomija, č e bi se pa mi poprej narodno pogubili?! (Ploskanje). Sedaj iščemo mi narodne avtonomije, potem pa bi narodna avtonomija nas iskala. a bi nas ne našla več. Mi moramo ostati dobri in delavni narodnjaki, da bomo enkrat deležni blagoslova narodne avtonomije. (Pritrjevanje).
Socijalisti nam trde, da bodo oni še boljše, nego mi narodnjaki, branili pravice slovenskega naroda (Veselost) proti pritisku Italijanov. Ali istotako govore italijanski socijalisti na adreso Italijanov, da bodo oni še boljše, nego italijanski nacijonalisti. branili italijanski značaj našega mesta. (Veselost). Tako govore kadar so med nami oziroma Italijani, Kadar pa so socijalisti med sabo, govore sploh proti narodnostnim bojem in kličejo : ..Evviva 1" internazionalismo !w Le, kadar so med nami, so naši socijalisti veliki narodnjaki. V resnici pa je socijalna demokracija skupna stranka in bodo tudi socialistični poslanci v državnem zboru skupno postopali. Kako je po tem takem možno — vprašam vas —, da bi socijalisti branili ob enem zahteve Italijanov in interese zatiranih slovenskih trpinov ? !! (Viharno pritrjevanje). Kako naj pomagajo Italijanom in branijo na-
rodne pravice nas Slovencev ? ! Stvar je torej jasna: če hočemo varovati svoj obstanek, ne smemo glasovati za nobenega druzega, nego za našega narodnega kandidata (Aplavz).
Tega kandidata so vaši zaupniki že imenovali. ^(V tem hipu je zaorilo po vsej dvorani : Živio dr. Rjbžr!) Danes je tukaj, da se vam predstavi. (Ponovni živio-klici). Da pa ugodimo formalnosti, prosim vas, da oni, ki je za kandidaturo, naj dvigne roko. (Zgodilo se je in zborovalci so soglasno pritrdili Rybarevi kandidaturi). Ce se strinjate s to kandidaturo .in če hočete, da se ohranimo na tem tržaškem ozemlju, glasovali boste dne 14. maja za našega kandidata dra. Rybara. (Ploskanje in živio-klici).	(Pride še.)
Dogodki na Ruskem.
Imenovanje generala Kuropatkina preklicano.
Iz Petrograda poročajo, da je imenovanje generala Kuropatkina namestnikom na Kavkazu v zadnjem trenotku preklicano in sicer radi njegovega dela o rusko-japonski vojni. To delo mu je pri dvoru bolj škodilo nego li koristilo, ker so prigovori generala Kaulbarsa in drugih generalov napravili na carja velik utis.
Spletkarenje reakcijonarcev proti dumi.
Iz Petrograda javljajo, da je imel predsednik „Zveze pravih ruskih ljudi", Gringmut, javno predavanje o potrebi razpusta dume in proglašenja diktature.
Drobne politične vesti.
Mir v Srednji Ameriki. Iz \Va-sbingtona poročajo, da sta republiki Nikaragua in Honduras sklenili premirje. Vse čete Nika-rague se umaknejo iz Hondurasa.
Bolgarski vojni minister odstopi. Iz Sotije poročajo, da je vojni minister Savov nastopil dopust ter odpotoval v inozemstvo. S tega potovanja se baje ne povrne več kakor vojni minister.
Tržaško volilno šibanje.
Volilni shod v Skednju. K včerajšnjem poročilu o tem shodu imamo dostaviti še to : Predsednikom shoda je bil izvoljen g. I v a n in ne Fraa Godina. Navdušenje našega ljudstva ni poznavalo ne kraja ns konca. Ni bilo besede iz ust socijalističnih govornikov, na katere ne bi naše ljudstvo odgovarjalo donečim : „Živijo naš kandidat! Živijo Rvbai" itd. Ko je pa poročevalec so-cijalno-demokratične stranke videl, da ne bo v Skednju nabral lovorik, je končal svoje čitanje (čital je namreč referat) na kar so naši odgovorili z „Živijo dr. R\ bar!" Sploh je bila razprava vrlo živahna. Gg. Skerlj in Miklavec sta dala izraza razpoloženju zboro-valcev. Naši socijalisti pa so se menda prepričali, da je dr. J o s. M a n d i v imel prav, ko jim je vskliknil : „Pustite našo okolico na miru, ona ni teren za vas
Po shodu se je razvila domača zabava, na kateri se je tudi nabralo 15 kron 10 stot. in to polovico za društvo sv. Cirila in Meto-dija, a polovico za volilni iond narodne ! stranke.
Volilni shod socijalne demokracije za II. mestni okraj. O tem shodu smo na kratko poročali v včerajšnji številki. Danes hočemo podati nekoliko podrobnosti. Najprej je kandidat za ta okraj g. S c a b a r razvil svoj program, navel vse gospodarske in socijalne probleme, ki jih misli njegova stranka reševati. Napovedal je vojno kapitalizmu in nacijonalizmu in insultiral našo stranko in naše prvake, češ, da delajo oni v prvi vrsti za svojo lastno korist, za svoj žep. Za njim je govoril zastopnik jugoslov. socijalne demokracije, ki je v še strastneji obliki napadal našo stranko in na koncu — strinjajoč se popolnoma z izvajanji laškega sodruga \— iz- j javil v imenu jugosl. socijalne demokracije, da je ista sklenila glasovati kakor en mož za laške socijaliste v mestu. Isto tako smo včeraj omenili, da je potem vstal dr. Josip M a n d i ć, ki je polemiziral z govornikoma in pobijal njiju napade na našo stranko. Dr. Josip Mandić je odgovarjal med drugim g. Scabar-ju : Ne razumem sploh, zakaj vi vedno trdite, da smo mi nazadnjaki, j da smo sovražniki vsakega napredka, da smo reakcij onarni i. t. d. Vaš gospodarski program je dobrim delom naš program, kajti, mi vemo, da je najzdraveja politika ona, ki se giblje v pravcu socijalnih evolucij. Posebno v današnjem veku je treba posvetiti socijalnemu razvoju veliko pozornost seveda socijalnemu razvoju vseh stanov in ne j le enega stanu — delavstva. Ako smo torej mi v tem oziru z vami složni, nismo pa v drugem oziru. Mi delamo namreč za gospodarski napredek, nočemo pa pri tem pozabiti, da treba misliti tudi na narodni napredek. In to je ravno velika razlika med vami in nami. Mi priznavamo odkritosrčno, kaj smo: narodnjaki, ki hočemo živeti svoje narodno življenje, ne da bi ovirali druge narodnosti na uresničenju nje lastnih idealov. A vi ? Vi ste istotako narodnjaki, morda še bolj — kakor mi, ampak tega ne morete, nočete priznati. Da je temu res tako, dokaz so vam lokalni dogodki zadnjih mesecev. In tu jim je govornik navedel reformo za tržaški mestni svet oziroma deželni zbor, vprašanje laškega vseučilišča v Trstu itd. Vi pravite, da stojite nad strankami. Dobro ! Zakaj ne privoščite 50.000 Slovencem v Trstu pravico, da zahtevajo za Trst utrakvistično, dvojezično vseučilišče ? Potem je govornik z indignacijo odbijal napade na adreso naših prvakov, češ,
da delajo oni za svoj žep. To je insult — je rekel — oportunizem, ki ni niti pred volitvami dovoljen. Očitate naši stranki, da so nje voditelji kapitalisti ? Žalibog — da oni tega niso — oni so reveži, kakor je sploh naša stranka veliki revež, ki se pošteno trudi ze svoje življenje. Sploh pa bi bilo dobro, ako bi nam ne bili socijalisti tega očitali. Saj stoji pred menoj vaš kandidat, ki je menda, kakor se zatrja, — kapitalist! Izvajanja, katera so laški in jugoslovanski socijalisti nepretrgoma prekinjevali,je govornik zaključil s konstatacijo : Vi pravite vedno : Mi smo tudi sinovi svojega naroda. Čudna beseda ! pak vendar edino resnična, kajti internacij onalizem je pri današnjem konkurenčnem boju in njega egoizmu — le lepa beseda. V dokaz temu mnoge autoritete kakor n. pr. Ular. Kako se pa strinja z vašo narodnostjo, vprašam Vas, da bodo jugoslovanski socijalisti glasovali v mestu za Lahe, a socijalisti v okolici za Slovenca ? Jednostavno : Vam je stranka prva stvar, nam pa narodnost. Dr. Mandiću so odgovarjali laški in slovenski socijalisti. Mnogi so zahtevali, da mu se odvzame besedo itd. Vendar se je predsedstvo vedlo parlamentarno. Poročali smo obširneje z ozirom na današnje poročilo lista „Lavoratore", ki zvrača izvajanja dra. Mandić-a in ki bi rad pokazal, češ, da je vse kar zamorejo „narodnjaki'4 očitati socijalistom le vedenje tukajšnjih socijalistov prigodom volilne reforme za mesto Trst. Treba še omeniti, da je bilo na shodu mnogo našega jugoslovanskega delavstva, kar ni iz „Lavoratora" razvidno.
Naš volilni shod na Froseku. Minolo
nedeljo zbralo se je v prostrani dvorani g. Drag. Starca nad 200 volilcev, katere je pozdravil v imenu pol. društva „Edinost*4 g. dr. Slavik. Po kratkem pojasnilu o pomenu in važnosti volitev dal je besedu našemu kandidatu g. dr. Rybar-u, katerega so zbrani vo-lilci navdušeno pozdravili. G. dr. Rybai je v daljšem, poljudnem in vrlo zanimivem govoru omenil kako zanemarjena je okolica v narodnom in gospodarskem obziru od poklicanih faktorjev in to v zadnjih letih posebno radi tega, ker je bilo zastopstvo njenih interesov v državnem zboru izročeno pristašu italijanske stranke. Dotaknil se je vseh važnejših vprašanj in dokazal da okolica nima pričakovati ničesar od nasprotnih strank. Razvil je glavne točke svojega programa, katerega je obljubil zastopati z vso vnemo in vstraj-nostjo.
Poslušalci so z velikim zanmanjem sledili govornikovim izvajanjem in mu večkrat pritrjevali. Za njim se je oglasil za besedo g. Križmančič, ki je na humorističen način ožigosal postopanje naših nasprotnikov in pozval volilce k složnemu in odločnemu nastopu 14. maja.
Kandidatura g. dr. R\bara je bila sprejeta velikim navdušenjem.
Po primernem zaključnem govoru g. dr. Slavika se je sbod zaključil. Po tem shodu smemo soditi, da bo žetev za naše nasprot-I nike v proseškem okraju zelo revna.
Dr. Venezianov shod pri sv. Jakobu. Doslej je bil dr. Venezian vajen go-1 voriti v velikih dvoranah pred mnogoštevilnim občinstvom. Sedaj pa so se časi popolnoma spremenili. Zadnji njegov shod je pokazal, da ima kamoristovska stranka v našem I. vol. okraju prav malo pristašev ; in še tem se ne ljubi vsem poslušati Venezianovih naukov. „Piccolo" sicer hvali ta shod na vse pretege, tako, da bodo mislili čitatelji drugod, kjer ne poznajo, razmer, da je bila to manifestacija volilcev I. vol. okraja za ka- j moro. Resnica je pa sledeče : Za omenjeni shod so kamoristi iskali po vsem okraju lo-, kala, seveda večjega, a — glejte čudo — n i bilo človeka, ki bi hotel dati kamor istom primeren lokal. Slednjič so preprosili lastnika hiše v ulici S. Marco št. 17, da jim je prepustil malo sobo, v ka-1 tero gre komaj'30 do 40 oseb. Vsled tega je, lahko pisal njih list, da je bila „dvorana na- j tlačeno polna", kajti, če odračunamo prostor za predsedništvom, je bila soba s 30 poslušalci gotovo nabito polna.
Nismo pričakovali, da bo kamoristična stranka tako rapidno nazadovala. To naza-! dovanje pa nam potrja še bolj to, da se vsemogočni Venezian potika po takih luknjah in nastopa kakor govornik pred tako malim številom somišljenikov.
Dnevne vesti.
Načelnik generalnega štaba FML
Conrad Hotzendorf se je v nedeljo zjutraj odpeljal iz Trsta v Celovec. FML Conrad je( prišel semkaj iz Dalmacije.
Iz poštne službe. — Poštni vežbeniki FranjO Zoreč v Ljubljani, Franjo Turel v i Gorici in Vekoslav Krainz v Trstu so imeno- i vani poštnimi azistenti za Pulo oziroma za Gorico in Št. Peter na Krasu.
Italijansko veučiliščno vprašanje. — Italijanski vseučiliščni odbor v Trstu je po- j slal naučnemu ministru spomenico, v kateri se zahteva, naj se čim prej izda odredba, s katero bodo priznana vseučiliščne študije na vseučiliščih v Italiji.
Tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" je zaznamovala dve novi poti, ki nudita izletnikom izlasti v cvetoči pomladi krasne polete v naravo. Prva pot je zaznamovana od postaje Štanjel skozi Kobdilj v Branič o. Znamke rdeče, hoda tričetrt ure. Pot pelja začetkoma čez
železniški most skozi vas Kobdilj, kjer se cepi od glavne ceste proti vrhu malega griča. Odtod se spušča s tega zopet navzdol in zveže z lepo senčnato cesto do Braniče. Braniča leži v romantični dolini, ki je posejana od vseh strani vinorodnimi goricami in sadnim drevjem. Ze od daleč pozdravlja potnika iz doline prekrasni mramornati spomenik slovenskega junaka barona Cehovina, ki stoji pred njega nekdanjim domom. V tem domu, ki je sedaj lastnina njegovih sorodnikov, postrežejo vsakemu planincu in izletniku gostoljubno is ljubeznivo. V hiši je še videti razne slike bojev z Italijani, v katerih se je ta domači slovenski junak toli pogumno boril, ter razna odlikovanja, ki se je do njih povspel radi svoje neustrašene srčnosti.
Druga pot pa je zaznamovana iz Braniče na Erzelj. Da-si ne leži Erzelj, na katerega vrhu stoji enako imenovana vasica, v posebni višini, je vendar razgled raz njega premnogovrsten. Ta vrh je pa tudi znamenit radi raznih zgodovinskih izkopnin iz turških bojev itd. Ljudstvo se peča večinoma z vinarstvom, zato je tudi ves hrib pokrit z vimo-gradi. Razgled te popelje najprej v bujno Vipavsko dolino ter na nje čuvarje : Trnovski gozd, Goljaki, Oaven, Kucelj itd. Iz daljine te pa pozdravljajo mogočne Julske Alpe s Triglavom, Haninske in Kadorske planine ter skupino Dolomitov. Zanimiv je tudi razgled proti jugu in vzhodu, kjer se odpirajo vrhovi Istrskega pogorja. Tudi ta pot je zaznamovana rdeče in je po njej tričetrt ure hoda. Da se pa sleherni prepriča o lepoti teh krajev poleti naj izlasti v cvetočej vigredi v Braniško dolino in odtod vrh Erzelj a.
„Čitalnica pri sv. Jakobu" razpošilja sledeči poziv :
Slavno bratsko pevsko društvo ! Na lanskem občnem zboru „Zveze slov. pevskih društev" v Ljubljani se je sklenilo, da se letošnji občni zbor zaveze vrši v Trstu. Ob tej priliki pridejo v Trst zastopniki vseh slov. bratskih društev in zato bi bila naša sveta dolžnost, da jih vsa tržaška in okoličanska društva dostojno vsprejmejo. Ker se pa bo ta občni zbor vršil, kakor smo čuli, kmalu, prestaja nam prav malo časa, da se zvrši načrt za čim dostojneji sprejem.
V	svrho tega dovoljuje si podpisani odbor predlagati vam, da v eni izmed prihodnjih odborovih sej sklepate v sledečih točkah : A) Kaj se namerava storiti glede sprejema? B) Kateri prostori bi bili na razpolago za zborovanje ? C) Ker pridejo gotovo tudi osebe, ki še ne poznajo Trsta, kako se naj preskrbi spremstvo in razkazovanje mesta? D) Bi li ne bilo umestno prirediti v predvečer, ali isti večer, ali dan kasneje koncert v čast gostom in kako naj bi se ta izvršil. — 1. Stori to eno samo društvo? 2. Morda več društev v skupnem sporedu po eno točko ? 3. Morda vsa ali vsaj nekaj društev skupaj ?
V	namen, da vsako društvo lahko sporoči ukrepe odbora, predlagamo, da pošljete svoje zastopnike prihodnjo sobuio, dno 27. t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodni dom';. Lokal se naznani v „Edinosti". Ker je stvar nujna, prosimo, da slavni odbor določi odgovore na zgoraj označena vprašanja, ter ista odda zastopnikom, ki jih bodo poročali na posvetovanju.
O teh vprašanjih so se obvestila vsa tržaška in okoličanska društva.
TEŽAŠKA MALA KP-ONIKA.
Z okna je hotela skočiti na ulico predsinočnjim 26-letna .Tosipina B., stanujoča v II. nadstropju neke hiše v Rojanu. K sreči so ji zabranili ta nevarni skok, a ker j 3 bila jako razburjena, so pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki jo je dal odvesti v mestno bolnišnico, kjer so jo zaprli v opazovalnico za umobolne.
Mal požar. Predvčerajšnjim popoludne ob 2. uri in pol so bili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da je navstal požar v neki hiši na trgu della Barriera vecchia. Podali so se takoj na označeno mesto z dvema briz-galnicama. Gorel je pa le neki kovček, ki se je bila nanj zvrnila petrolejska lampa. Zgorelo je več obleke. Škode je kakili 200 kron. —
Nadebuden dečko. Včeraj popoludne malo pred 6. uro, je šla gospa E. T. preko ulice Cavana. Hkratu je skočil mimo nje komaj 9 ali 10-letni deček ter ji iztrgal zlato verižico in zlato uro, v vrednosti 140 kron. Neki gospod, ki je to videi, je zdirjal za paglavcem in ga slednjič tudi vjel ter ga izročil redarju, ki gaje odvedel na poli«ij». No, na policiji so ga preiskali, a niso našli pri njem ne ure ne verižice. Dečko, ki je neki Alojzij C., je trdil, da je gospe odtrgal z obleke le gumb. Poslali so po dečkovo mater in ga njej izročili s toplim priporočilom.
Dva roparska napada ? 34-letni Josip Fabjančič, stanujoči v ulici Media št. 8, je bil šel predvčerajšnjim na izlet v Furlanijo. Na potovanju je našel dva človeka, katera ni bil prej nikdar videl. Zabavali so se vsi trije skupaj, a zvečer so se skupaj vrnili v Trst. Okolu polunoči sta pa ona dva pretepla Fa-bjančiča in ga ranila nad desnim očesom. Fabjančiča je neki redar odvedel najprej na zdravniško postajo, a potem na redarstveno stražnico v ulici Chiozza, kejr je Fabjamčič povedal, da sta ga ona dva človeka napadla v ulici Giosue Carducci brez vsacega vzroka in sicer z roparskim namenom ter da sta mu ukradla bankovec za 20 kron in srebrno uro. Ta njegova izjava pa izgleda
V Trstu, 2o. aprila 1907
» EDINOST < štev. 112.
Stran IH
precej neverojetna, kajti napadalca sta mu pustila zlato verižico.
— Ob 2. uri po polunoči predsinočnjim je neki redar privedel na zdravniško postajo 22-letnega težaka Antona Vovka, ki stanuje v ulici del Molino a Vento št. 58. Vovk je imel precejšnjo rano za pestjo leve roke. Povedal je, da sta ga malo prej v ulici della Scorzeria vstavila dva zlikovca in mu velela : .Najbolje je za te, da nama takoi izročiš tvoj denar !u Ko jima je on povedal, da nima pri sebi niti počenega groša, sta ga ona dva preiskala, a ko sta se uverila, da je res popolnoma „suh", ga je hotel eden njiju zabosti z nožem v trebuh, a on da je nastavil levo roko, da je rešil trebuh.
Smeialca. Špiritizem. Neki vdovi se je pri-k;*zal »luh njenega pokojnega soproga. Žena ga je vprašala, kako se mu godi na onem svetu. — Jako dobro ! Stokrat bolje nego v življenju pri ebi", je odgovoril duh. — Žena. vsa veseia: Torej si v nebesih ?" — „O ne; v peklu sem l" Prenos naglasa. Naglaiaš li mi prvi zlog: Caščen sem jaz zemljan ! i e pa naglašaš drugi zlog: Slavljen postanem nebeščan.
(Rešitev prejšnje: KOLO—VRAT).
Koledar in vreme. Danes: Adalbert, škof; Vej slav: Vladaja. — Jutri: Jurij, mučenec; Juri--lav; Rusa. — Temperatura včeraj: ob 2. uri -opoludne 4- 15° Celzius. Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
„Slovansko pevsko društvo" vabi
-roje člane na važno posvetovanje, ki se bo vršilo danes ob 8. in pol uri zvečer v pro-! štorih ..Delavskega podpornega društva" v ulici <Tiorgi Galatti 18. (Narodni dom).
rDramatično društvo" vabi vse p. n.; bralke in igralce na vajo danes zvečer točno i ob 8. uri za noviteto, ki se vprizori v nedeljo dne 28. t. m.
„Delavsko podp. društvo" daja vsem svojim članom na znanje, da se je odbor v -voji I. redni seji dne 18. aprila t. 1. konstituiral tako-le : preds. : Matko Mandič : I. podpredsednik : dr. Fran Brnčič ; II. podpredsednik : Zorko Anton; blagajnik: Perhavc Jakob : I. tajnik : Križmančič Andrej ; II. tajnik : Jedlovskv Josip : knjigovodja : Kamenček Štefan ; knjižnjičar : Benko Milan ; odborniki : Bolonič Ivan, Zadnik Josip, Levičar Ivan, Trtnik Anton, Andrejčič Fran, Primožič Fran. Renko Jakob, Klun Ivan, Jaklič Ivan, Le stan Fran, Vidmar Ivan. Vidmar Isjnac, Prelog Andrej, Hladi Josip, Besednjak Fran ; a:uestniki : _Baša Josip. Mezgec Fran, Sak->ida Josip. Žejen Anton. Kresevič Miha, Cink Josip.
Darovi.
Po shodu socijalnih demokratov v
Skednju, dne 21. t. m. nabral med narod-n jalri g. Trebeč K 15* 10, in sicer polovico : a družbo sv. Cirila in Metoda, a polovico za volilni fond političnega društva „Edinost".
¥esfi iz Goriške.
Na Krnu (iz Kobarida) namerava zgra-• soška planinska podružnica v Tolminu kočo z imenom Simon Gregorčičeva koča" Kobaridska hranilnica in posojilnica je dala ob zaključku računa za leto 1905 100 K, občina Kobarid pa 50 K podpore.
Iz Mirna pri Gorici. C. k. ministerstvo za bogočastje in uk je s svojim odlokom dd. "8. marca t. 1. št. 7191. ustanovilo obrtno nadaljevalno šolo v Mirnu ter zagotovilo v :a namen potrebna denarna sredstva. Zopet korak naprej v tej lepi obrtni občini. In vse t3 je nov vspeh naprednega občinskega sta-ičšinstva, koje ..Primorski list" tolikokrat apada popolnoma neopravičeno. Vsled te pridobitve ima lepe zasluge tudi agilni ter delavni občinski tajnik nadučitelj Urbančič Alojzij, ki neumorno dela v prospeh tamkaj--nih obrtnikov.
Čevljarska obrtna zadruga je zagotovljena. Priglasilo je svoj pristop približno 50 vljarskili mojstrov, ki čakajo samo še na ■ snutek pravil po novem obrtnem redu. ka-t- ra je zagotovil zadružni instruktor c. k. trgovinskega ministerstva g. dr. Herman Blo-ig v Trstu. Naprej po začrtani poti ! — Z novo obrtno šolo se gotovo tudi povspue valovanje te prevažne zadruge in dvigne cve- ; toča čevljarska obrt v Mirnu, kjer je nad J50 mojstrov, pomočuikov in vajencev. Obr- i tna šola se namesti v krasnih novih prostorih iolskega poslopja, ki je pravi kras te obrtne' vasi. Pod njegovo lepo streho je trorazredna ljudska šola. stanovanje za nadučitelja in iedno učiteljico. Vsa čast c. k. okrajnemu1 šolskemu svetu in občinskemu starešinstvu, ki sta poskrbela za tako lepe in moderne prostore, ki povsem odgovarjajo sedanjim šolskim zahtevam. V kratkem se prične z LTadnjo lepega zidu in ograje pred šolskim poslopjem, kar je že preračunjeno na zdatno svoto 4000 K. To napravi šolsko poslopje še veličastnejše, da bodo vsi napredni Mi-renci lahko ponosni na svojo šolo, iz katere naj se širi omika, sloboda in napredek po vsej občini.
Občinsko starešinstvo doseže v kratkem1 tudi imenovanje občinskega zdravnika, ki bode nameščen v novem občinskem domu, ki v j svoji kraseti tudi tekmuje lepemu šolskemu poslopju. V tem domu je občinska pisarnica s krasno sejno dvorano, v kateri je sedaj tmeščena precej bogata knjižnica akademi-) ikega draštva „Adrija". Ukaželjni Mirenci pridno posegajo po teh knjigah, ki širijo izobrazbo pri domačih obrtnikih in mirenski »l&dini. Vsa čast požrtvovalni akademični
mladini v društvu „Adrija". Slovenski inteli-genti in goriške zavedne občine podpirajte težnje idejalnih svojih akademikov z denarnimi sredstvi!
V občinskem domu je tudi c. k. poštni in brzojavni urad ter oddelek c. k. finančne straže.
Iz sterega šolskega Doslopja je napredno občinsko starešinstvo napravilo štiri lepa in cena delavska stanovanja, kar pač dokazuje, da imajo Mirenci v svojem občinskem zasto-pu dobre gospodarje, ki imajo srce tudi za naše delavstvo in ki razumevajo tudi današnja socijalna vprašanja.
Občinski dom je dal streho tudi novemu podpornemu rokodelskemu društvu — pomožni bolniški blagajni, ki nudi mnogo svojih dobrot obolelim društvenikom — delavcem, katerih je sedaj že približno 300. Društvene posle vodita nadučitelj Urbančič in učitelj Ferlat, kar dokazuje, da je društvo v delavnih rokah pod vodstvom zavednega odbora, ki ima vedno odprte roke in blago srce za mirensko delavstvo. Delavci, pristopite vsi k temu društvu, kjer ni onemogle jeze in strupenih napadov po lokalnih časopisih, — ki se gabijo slehernemu razsodnemu človeku. Ko si občina pribavi še lastnega zdravnika, pristopijo gotovo vsi delavci k tej bolniški blagajni. Nič sovraštva, nič obrekovanja, nič napadov — pač pa mir in delo je geslo marljivemu mirenskemu občinskemu zastopu ! Miren napreduje na vsi črti in vesel sem, da morem s svojega kolesarskega izleta poročati toliko lepih stvari iz te važne obrtne občine, i ki danes ni in baje tudi nikoli ne bode do-I mena zagrizenih starokopitnežev. Tebi vrlo mirensko razumništvo kličem naprej za blagor j vaše obrtne vasi!	Kolesar.
x Razstava prešičev in perutnine*
za katero je dovolil deželni zbor v zadnjem ' zasedanju neko svoto, bo v jeseni v Gorici. Država take razstave jako rada podpira in navadno tudi nosi večino stroškov, ako se merodajni faktorji na njo obrnejo. In le čuditi se je, da goriški deželni zbor tega ni storil, saj vendar deželne finance niso tako cvetoče, ko naraščajo deželne naklade vsako leto tako ogromno, da se ubogi kmet več skoraj ganiti ne more. Svinjereja in perutnin-stvo potrebuje na Goriškem še vsega in je zadnji čas, da se v tem oziru vkrene kaj koristnega in plodonosnega.
x ,.Corriere Friulano", ta j etičen ire-dentističen list, glasilo goriškega municipija ter trgovske in obrtne zbornice goriške, uredovan po dveh baburah, in sicer stari Židinji fjuzzatto, mati glasovitega sleparja dr. Gra-ziadio, in po mestni učiteljici Furlani, prešel je v last društva „Gioventu friulana". V naznanilu o tej spremembi se naglasa, da se bo dosedanja politika nadaljovala v narodnostnem oziru še stra-itnejše proti neprijateljem in sovražnikom italijan^tva. Konča z bombastično zagotovitvijo, da „a ^ualsiasi parlamento il deputato di Gorizia non sara che u a Ita-liano !"
Slepi naduteži, kaj se nočejo pripoznati, da že danes primanjkuje le malo glasov, da zmagajo Slovenci v Gorici brez tuje pomoči !
Kako stoji pa z njih razvpito „avita col-tura* je najboljši dokaz dejstvo, da v Gorici niso mogli dobiti osebe, ki bi bila zmožna uredovati list in so bili prisiljeni poklicati kot urednika iz Italije, ki sliši na ime Gae-tario Pietra. Italijanščina Gorice stoji toraj na prav slabih, ilovnatih nogah.
x Dr. Maran i. goriški župan, je bil v nedeljo opoludne proglašen na shodu v goriškem gledališču kandidatom laške stranke v Gorici. Shod je bil dobro obiskan proti ustop-nicam. Navzoči so bili vsi Zidi. laški odvetniki, profesorji, mestni uradniki, od magistrata v kakem oziru odvisni trgovci in obrtniki ter i veliko števiio laških srednješolcev. Znani pod- j župan Bombig je Maranija predlagal kandi- j datom, kar se je sprejelo s kričanjem in ploskanjem. Da je bil kandidat na to pripravljen, razvidi se iz tega, da je potegnil iz žepa že pripravljen kandidatni govor in ga prečital. Njegov program so stare in že vsakemu otroku znane fraze o Italiianstvu Gorice. Na predlog žida dr. Raimonda L u z-z a 11 o se je brzojavno čestitalo v Trst Ve-nezianu na kandidaturi zaderskega župana.
d Volilno gibanje. Narodno napredna stranka imela je včeraj velik shod v Ko j- ! skem, kjer se je predstavil M. Gabrijelčič volilcem. Zborovalci, katerih je bilo nad 300, izrekli so se z navdušenjem za njegovo kan- j didaturo. Za njim govoril je še dr. Treo, ki j je zavračal očitanja nasprotnikov, da je na- j rudno-napredna stranka brezverska. — Isto- j časno bil je shod na Vogrskem, kjer sta go-, vorila dr. Leopušček in dr. Jane. Zboroval-cev je bilo okoli 250. Na shod je prišlo ne- j kaj klerikalcev, na čelu župnik Berlot, ki je tu pa tam motil govornike, kar je vzbudilo' mej poslušalci velik odpor. Pri glasovanju j vzdignile so se 4 roke za tajnika Fona, vsi i ostali glasovali so za Gabrijelčiča. — V Sol-i
kanu govoril je Andrej Gabrsček. Udeležencev shoda, — večina je bila socijalnih demokratov, ki pa so se vedli zelo dostojno, — je bilo 250—300. — Shodi so bili še pri sv. Luciji, Bukovem, in klerikalni v Sovodnjah, Bukovem in Bovcu. O teh poročali bodemo jutri.
d. Italijanska liberalna stranka imela je včeraj v gledišču volilen shod. Udeležilo se ga je precej ljudij. Za kandidata v goriškem mestu proglašen je župan Marani. Vsekako je to najboljši kandidat, ki ga je propala laška stranka mogla dobiti. Njegova oseba bo bržkone vplivala v toliko — da takozvani „zmerni", ki se združujejo zlasti okoli lista „Gazzettino" ne postavijo nasprotnega kandidata.
d. Zoper dr. Faiduttija nastal je velikanski odpor v lastnem taboru. Ni izključeno, da dosežejo nasprotne struje, da dr. Faidutti odstopi. Zlasti delaven je v tem oziru en del stranke, za katero tiči izpodrinjeni dr. Tarlaog
x Filip Ropaš, radi veleizdaje aretiran socijalist, ima šest otrok in napravlja zdaj vodnjak na državnem kolodvoru. Govori se, da bodo še drugi zaprti. Socijalisti žugajo, da bi prišlo, ako se ga ne izpusti iz zapora, do velikih izgredov. Preiskovalni sodnik je pa odbil prošnjo dr. Tume za izpuščenje z motivacijo. da bi Ropaš potem lahko vplival na priče. Dr. Tuma se je obrnil na justičnega ministra in vložil na višje sodišče priziv, ki ga je podkrepil s tem, da sta oba protikandidata socijlističnima kandidatoma sodnika. To da je znak persekucije, ker se s tem hoče sodnikoma pomoči do državnozborskih mandatov. V sredo bodo imeli socijalisti shod. na katerem se bo protestiralo proti Ropasovem zaporu. Dr. Tuma bo imel na shodu daljši govor.
x Licenciranje bikov vršilo se bo v goriški kolici po dopuščevalni komisiji nastopne dni tega meseca : 22. Šempas, Osek, Gojače, Kamnje, Cesta, Šmarje, Rihemberg in Dornberg. 23. Volčjadraga, Bilje, Miren, Opatjeselo in Sovodnje. 24, Pevma, Števerjan, Šmartno, Dobrovo in Dolenja 26. Solkan, Grgar, Trnovo, Lokve in Čepovan 27. Loko-vec, Lom, Kal, Banjšiča, Vrh in Bate. 30. Plave, Kanal, Ročinj in Avče.
Biki morajo biti za srednje ozemlje rujavo švicarske ali gornjeindolske pasme, dobro uzraščeni in brez pogreškov. Sposob-
(Dalje na 4. strani.)
Delavsto. obrtDij, konsnmno in gospodarsko društvo
„J A D BAN"
registrov, zadruga z omejenim porostvem
vabi na
izredni občni zbor
ki se bo vršil
j
v soboto, dne 11. maja 1907
v društveni sobi (ulica 5an Marco štev. 17)
|	DNEVNI RED :
I.	Volitev novega odbora.
II.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
5L0UENCI!
KUPUJTE
Narodni kolek!
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak m g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
ANT ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojacnica
Trst, nlica Torrente št, 34 (t Mi M} „£lta miova citta di Srieste".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
'ttšS^SI V zmorejo dobiti ose-
be vsakega sloja pro-u poroštvu in vknjižbe pod zelo tigodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caserma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 1 2. zj. in od 3.-6. popol.
Tovarna pohištva
AMsaM. Im M
ulica della Sesa st. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROft
TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5
KATALOGI BREZPLAČNO.
JS^ElI L. Magrini & Figlio I ]
TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
■ GLASOVIRJEl w
Specijaliteta priznanih in najboljih piantnov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar na Dunaju.
Koncertni lUiirji E&rtar so na rapolaso u. toncerfetoT. — HARMONIJI, ELEITR. AUroMATIČNI PIANINI, PHON0LA.
V Daja v najem, v zameno, na obroke. Popravlja, akordi ra. Gene zmerne. "M
Pohištvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele italia
TRST — Via Malcantcn 7
' dobiva se v vseh lekarnahT"	Najvepešneje sredstvo proti	dobiva se v~vseh lekarnAg^j
reumatizmu in protinu!
TFlfnriKin rnniMPl prirejena V Trsta Rafaela godina, lekarna Jla Jfadonna della Salate" pri je 1 CrVUlinn V3 U U l il il od	: sv. Jakoba in posipa Godina, lekarna ,/U' Igea', Farnett 4.1
Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta m ne odpo&ilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anUcipatni poSiljatri zneska 7 K franko] poštnine in tavajaj
I---------'	' '	' ■ '	— ■	--^
Stran IV
»EDINOSTc štev. 112
V Trstu, dne 23 aprila 190
aim hikon: s«? vžge ua levein rogu črka Ti ; «ni. ki nimajo tega znamenja, se ne bo.lo smeli već pripuščati tujim kravam. Vsakdo, ki hočo pripuščati svojega bika še nadalje tujim kravam, mora se prijaviti županu, ki to sporoči k< misiji.
Radi nabave potrebnih bikov vršili so se županski shodi v celi deželi. Bike, ki so se določili za vsako občino, kupi na račun ob- , čine deželni odbor v Švici po udih dopušče- ! valne komisije. Dežela nosi stroške za njih , prevažanje. Na nekaterih shodih se je pred- ; lagalo, naj bi se dotični zakon premenil v j smislu, da bo dežela iz deželnega zaloga preskrbovala bike in občine bi samo skrbele za izdržavanje istih, ker nekatere občine bodo prehudo «bčutile visoke stroške za nakup potrebnih bikov.
Vesti iz Kranjske.
Gasilno društvo v Senožečah priredi 4ne 5. majnika t. 1. popoldan ob 4. uri veliko javno tombolo pred gostilno Mlakar. Po tomboli se bo vršil ples na planem pri katerem bo svirala si. postojuska godba. Med dobitki nahajajo se : 1 bik plemenjak, 1 štajerski plug s plužno, 1 slamoreznica, 1 čistilnica za žito ter drugo gospodarsko kmetijsko orodje. Tablice za tombolo po 40 st.
Napad ciganske tolpe v Gotenskem gozdu. V Gotenskem gozdu pri Novem mestu so napali ciganje do 25 mož broječo družbo posestnikov gozdov, katere cigani opustošajo. Hoteli so cigane izgnati iz gozda, a ti so se kmetom vstavili, šli se sekirami nad nje in na vse zadnje še streljali. V petek se je vršila pri okrožnem sodišču prva preiskava.
Potresno nemlrje. Kandija p. Novem mestu 20. aprila ob 1*1531. Ravno teden je tega, odkar se je na tukajšnem opazovališču zaznamovalo v ti perijodi prvo krepko ne-mirje na vseh magnetnicah. Isti pojavi so se opazovali z naj občuti jivejo magnetnico tudi v okraju Kostanjevica in pri prvotnem viru Ca težkih Toplic pri Brežicah. In sicer 13. 14. in deloma 15. aprila. Razun v noči 16. od 10, ure pa do 1. ure zj. so bile magnetnice ▼es čas v trajnem izrednem nemirju. tako, da je opazovalec takoj po potresu v Meksiki na 3 oficijelne strani ponovno poročal o nadaljevanju elementarnih izbruhov. Ker se tiče pri- i rodnih pojavov je bil najznačilneji dan 12. 14. (pri viru Toplic na Čatežu) in v noči 19. aprila. In še vedno trajajočega nemirja na magnetnicah kakor iz današnjih naravnih po- 1 javov je sklepati na daljna nova potresna delovanja. Pri nas doslej se v splošnem ničesar ne občuti.	|
Lep pridelek domače živinoreje. G. i Al. Domicelj iz Zagorja je spital enoletnega ! prešiča „Jorkširca" na 230 kg in je dobil zanj 260 K. Pitan je bil s koruzo.
Vesti iz Istre.
Nadvojvoda na inšpekcijskem potovanju. IZ Pule poročajo, da je včeraj dospel j tjakaj nadvojvoda Leopold Salvator, da in- J špicira trdnjavsko topništvo.
V Opatiji zgradijo zopet pomol, ki ga je lani razdejal vihar Delo bo z raznimi drugimi pristaniškimi deli dovršeno leta 1908 in bo stalo 200.000 K.	1
Tujci V Opatiji. Od 1. sept. 1906 do 18. aprila 1907 je prišlo v Opatijo 18.386 oseb. Od 15. do 18. aprila 1907 je na novo došlo 480loseb. Dne 18. aprila 1907 je bilo navzočih 3305 oseb.
Književnost in umetnost.
Ljudska knjižnica. Izšla je prva knjiga ve/.ane izdaje z dvema zanimivima povestima : „Znamenje štirih" (iz angleškega) in „Daro-vana;< (iz češkega). Knjiga, lepo vezana v celo platno, stane samo 1 K 80 st. Naroča se v „Katoliški bukvami" v Ljubljani.	(
Naša zvezda op 87. Besede spisal Simon Gregorčič, za samospev s klavirjem zložil A n t o n F o er s ter. Založila „Katoliška bukvama" v Ljubljani. To najnovejše delo znanega rdličnega slovenskega skladatelja. ki je nekaj zares finega, priporočamo toplo našim solistom. Stane 80 st. Čisti dohodek je namenjen Gregorčičevemu spome-
Gospodarstvo.
Promet z vinom, moštom in žonto.
Kakor doznajemo, je od obeh zbornic državnega zbora sklenjeni načrt zakona, tičoči se prometa z vinom moštom in žonto, zadobil dne 13. aprila cesarsko sankcijo. Glede sestave izvedbenih predpisov k temu zakonu, s katerimi se ima zagotoviti vspešno in neoporečno izvajanje istih, se vrše sedaj pogajanja med udeleženimi ministerstvi. Razun tega se nameruje činiteljem, ki prihajajo v poštev se stališča produkcije in trgovine, dati v najrazsežnejši meri možnost, da uveljavijo svoje želje in nazore glede modalitet izvajanja omenjenega zakona. Potrebne odredbe so že pripravljene na ministerstvu za poljedelstvo.
Poročilo poljedelskega ministerstva o setvah sredi aprila.
Iz Južnega Tirolskega in deloma tudi Primorske tožijo o velikem pomanjkanju mokrote. V Galiciji in v mnogih alpskih deželah ter v enem delu Primorja vlada velika bojazen radi pomanjkanja krme. Zgodnji krompir v južnih deželah je večinoma že vsejan. Vinska trta je po zimi mnogo trpela. V severnih vinskih krajih, in tudi na Štajerskem Je mnogo trt pozeblo. Na južnem Tirolskem,
Primorskem in v Dalmaciji je stanje prav1 povoljno. Na Niže Avstrijskem in Štajerskem imajo malo nade na dobro letino- Sadno i drevje cvete skoraj po vseh deželah obilno ' in se je nadejati bogate sadne letine.
Žitna letina v Združenih državah.' Iz New-Jorkit poročajo, da prihajajo neugodna poročila o žitni letini v Združenih državah. I Setvam izlasti v Kanzasu in v Oklahomi so ! mnogo škodile žuželke.
Razne vesti.
Davek od dedščine na Angleškem.
Iz Londona javljajo : Lord AUendale, ki je bil mnogo let liberalen poslanec za neki volilni okraj v Northumberlandu, je zapustil premoženje 3,234 806 funtov šterl. Njegovo pravo premoženje je pa mnogo večje, ker se velik del njegovega zemljiščnega posestva, obseza-jočega mnogo kvadratnih milj, na katerem so premogovniki in rudniki svinca, ne more prodati. Država dobi od te dedščine po lordu Allendalu približno 300.000 funtov šterlingov (7 milijonov kron).
Amerikanske globe Znana je borba amerikanske vlade proti trustom. Dne 13. t. m. končana je bila pravda proti „Standard Oil Companv4 z obsodbo trusta. Oblastnija je tožila trust, da je podkupil nekatera železniška društva, da so ista vozila njegove produkte za tretjino ceno. ustanovljene za mednarodni promet, pri čemer je trust zaslužil na progah Ohicago-Altan svoto 1,250.000 kron. Razsodba jo taka, da zamore globa, ki jo ima plačevati trust, znašati 7 do 137 milijonov. Sedaj se bo tožilo še druge truste in se gre za 7 sličnih pravd, a nove se pripravljajo tudi v New-Yorku in v St. Louisu. Ako bodo tudi ti trusti enako kaznovani, tedaj bi trusti morali na samih globah plačati do 15 milijard kron.
Električno drevo. V Nikaragui so našli drevo, ki je, kakor se pripoveduje, polno elektrike. Ako se ga dotakne z golo roko, čuti se električni udarec kakor od galvanske baterije. Na magnetna iglo upliva že iz daljave 6 metrov ; čim se igla bolj približuje, je gibanje iste tem večje. Ako se stavi kompas v sredo tega čarobnega dreva, se začne igla naglo obračati v okrogu. Kolikor se je iamoglo doslej opažati, odvisi moč te nenavadne pojave od dnevnega časa.
Razstava zbirk poštnih znamk bo v Zagrebu od 1. do 8. septembra t. 1.
Pralnica zgorela. V Montrealu v Kanadi je v tamošnji veliki praluici izbruhnil požar. Nad 40 žensk, ki so delale v prvem nadstropju, se je zamoglo rešiti le tako, da so poskakale iz prvega nadstropja na ulico. Vsled tega so bile mnoge težko ranjene, dve so bile mnoge težko ranjene, dve so pa zgorele, ker si niso upale skočiti na cesto.
Umrl zadnji člen kneze vake rodbine. Na povratku iz Egipta je pred par dnevi umrl pruski knez Viljem Putbus v 74. letu starosti. Pokojni knez je bil zadnji člen te kneževske rodbine ter je bil eden najvećih veleposestnikov v Severni Nemčiji.
Davek za radovedneže: Uprava luteranske cerkve v Rielicu na Češkem je sklenila prepovedati vhod v cerkev vsem nepoznanim, ko se bo v cerkvi vršila kaka poroka. Kdor bo hotel pa na vsak način udeti poroko, si bo moral kupiti ustopnico za 20 st. Cerkvena uprava je na ta način dobila v enem samem letu okolu 16.000 K za vstopnice.
Egipčanska univerza se snuje. Stala naj bi v mestu Damanhur (južno od Aleksandrije) in urejena naj bi bila po evropskem vzorcu. V to svrho ustanovljeni odbor
pod pokroviteljstvom dednega princa Abdol Moneim-a je nabral do lej že 600.000 frankov ; vrhu te^a tta dva domača veleposestnika j daro>ala v ta namen zemljišč v vrednosti j 700.000 iVankov. Angleži niso stvari nič prav | naklojeni, češ. da je vse to še prezgodaj.
Parnik se potopil. Iz Londona poro- j čajo : Glasom dospelih vesti, se je parnik t društva Great Northeau & Com. „Dakota~,j ki je dne 17. fearuvarija t. 1. iz Seattle od-plul v Vokohamo. dne 3. marca izven tokijskega zaliva potopil. Na parniku je bilo 299 j vreč s poštnimi pošiljatvanii, od katerih jih je bilo rešenih 17,
r, , , „	i .um ■ i	-'.tSfe ■
MAU GIŠL&8Š,
t»yip.?i računajo •*<? po 3 »'to*.. beseU; j;
u;funtnct:f«tiice bos^ie se računajo ei frrr.t ;
t:-č. Najmanjša pristojbina -40 stjvnb. , I
A --	- Plača tr."oj ===== 4 i
"	i.	...I.....I i- -a^JJjVjf
Kdor Izven Trsla pismtno r.iročl kat ,.*AL! OGL^S jtiljo čer.ar v naprej, ker drugače r.e bo njegov oglas cbja«!jtn če ni oseba poznrra Upravi lista.
Tarifa ]• natisnjen na čelu „VAL-K OGLASOV" In vsakda Iftbko preračuni, koliko mu Je plačati * ton, ča prešteje beseo«
Oglase treba casiovlti na „IMSERATMI ODDELEK" „Edinosti*'.
Na vpraianja putom pisem bo dajal „IMSERATII 000£LE* Informacije edino l&, ča bo pismu prfloitna znamka za odgovoi
FQA|iUn prodaja kuhinjsko opravo: omare, ■ OI/UI\<& mize itd. iz prve roke Trst, ulica Ferriera št. 25.
Spretnega agenta S^&SS
takoj „Inseratni oddelek Edinosti-1. Daje se dobro provizi o. Ako je oseba spretna, srčna in inaa dobro voljo za delo, lahko si zasluži mesečno od 150 do 200 kron. Zahteva, se tudi poznanje italijanskega jezika. Ponudbe (tndi osebno) na „Inseratni oddelek Edinosti".____
Hrvatsko-italijansko žrtži
Ivseuciliščnik. Zmerne cene. Naslov daje Edinost. (349
[/Hnr hpro Tzeti v naieon gostilne, kavarne, ■Milil IIUOC krčme, nove zgradbe z l<>*/0 Čistega dobička, hiše, dvorce, dokončana BTKn'<Tanja, naj se obrne »tudi pismeno) do poverjenika Ermano Kolars:ch-a kavarua „Al Cor^o" od 9.—11. in od 3.-6.	1570
ffcpmnsiictlptna g°BPodi^a lepezunanjo-Uoc III II d jO LIC lil« „ti. Z dobrmi spričevali,
od poštene družine, vešča slovenskega nemškega in italijanskega je7ika, išče v Trstu službo v bati pisarni. Ime dotične pove „Inserhtni oddelek Edin >sti" pod štev 55i>.
Važna trgovska tvrdka
no za nemško dopisovanje. Potrebno je znanje italijanskega jezika in pisanje na stroj (datilografije). Ponudbe na ..Inspratni oddelek Edinosti" ped ..PISARNA".
Klpnar	Bozza pri sv. Ivanu nasproti „Na-
l\ICpal rodnega doma", se priporoča slavnpmu občinstvu za kle arska dela.	450
Qfpnnnraf za nem5to 'n slovensko, strojepi-OlCIIUyi <11 seCj jšće giužbe pri kakem odvetniku. Naslov: „AL Bi." Ljubljana — poste restante.
451
|Lfn nrrtH- B jc več različeih mnrikniij, partitur riđ JJfUUrj in knjig. Gene jato Dizke. Več se izve v tobakarni „Narodnega domau v Barkov-Ijah	455
Slovenci in Slovani
(r- Kadar kupujete pri tvrdkah,	(?. j)) katere oglašajo v „Edinosti";
jfc sklicujte se vedno na oglas v	jfc ^hh našem listu, ker tako bodo
BMB znale dotične tvrdke, da pri-	B^H
^ naSajo oglasi, ki jih uvrščajo v	^J)*
(6 Edinosti, dobiček, in radi tega	(G
\ bodo uvrščale svoje oglase tudi	A
v bodoče v našem listu. Za to	£
_ bodete bolje postreženi, zraven _
A tega pa pomagate s tem ma-	đk
| : terijalno listu „Edinost" :	Q
^^ ————__________—__^^
Angelo Iiizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakfr« Trst — ulica Pad u i na št. 9
(vogal oliea Chlozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umet-tiško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via dellc Ombrelle št. 5 j
Guido e Ugo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refoSk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, sam pa nje, bor-deaux. rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ===== stekla opletene. =====
prevzamejo se Dopoliljaive na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
gpBT li o.er ISie ulužbo aii kuk«»ršau-koi) zapv-^Je^je; kdor Iste madnike ali službeno osobje, kdor ima /a oddati sobe, stanovanj«, dvorcev, kdor ima za prodati hiše. polja, dvorce ; kdo: /.elt po>ojila, vknjižbe itd. prodati ali tupiti premičnine aii sploh rabljene predmete itd. it.i , naj Re poslnži ZSALIH OGLASOV * „ti d i n o s t i% ki so najceneji, največ čitaai i u uajbolj pripravni v dosego namena. "'35SBČI
Grairt RBStonrent Mili! !!)
TRST, Via Stadion I O. TRST
danes zvečer ob 7 uri priredi
VELIK! KONCERT
Bavarski Šrame!
Ob nedeljah in praznikih ob 10. uri Matinee. Pc.r. iudne ob 5- uri KONCERT.
^ BOGOMIL Pi^r
ie^f^ bivši urar v Sežar«
javlja svojim cenjenim odjeu.i.c.- •• da je odprl svojo novo .. - -
prbdaja.!»ic& tu
i Ti STO, ulica Tđstm Bell al str ;
nasproti cerkve sv. Aniona novrgi.
fro^sja vsakovrstne ure in popravlja Iste
po zmernih cenah in z jarnstvorr
Kremarja
iščem za boljšo gostilno v tržaškej oko!: i. Kavcija -500—600 kron. Najbolj prikladno bilo za kakega obrtnika, krojača, ali čevljarja. Tudi vrtnar bi lepo izhajal, ker je na razpolago lep vrt za zelenjavo in cvetlice. Pojasni! daje „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI pod „štev. 375:.
(j. Xehiayan
urar in zlatar
TRST, Corso StT. ZZ.
Prodaja ure in dragocenosti.; Popravlja z največjo toč-1
nosijo in z garancijo. -Ceno smerne.-
Kupuje in menja.
j Daniel Hxmm
kavarna FABRIS oi 3. do 4. uri poto kupujem in prodajam
zemljišča, posestva, stavišca, dvore? hiše v mestu in okolici, zamenjavam istre preskrbujem posojila na vknjižba
Giacomo Falitlls
== zlatar in draguljar = Trst - ulica Nuova 42 - Trst
Izvršuje naročbe in popravljanja v lastni delavnici.
Proiaia in menjnje zlato, srebro in ira^aue
TRST	tfS.A'i GORICA
cokso šl 4	nerso »srdi t*
Rlastični ovitki rudeči aii črni n trtne cspicc
La vrsta kron 25 50 I . .. II.a .. .. 23 50 | H
Poš.ija se tuiii na deželo postnim povzetjem. >EQ
Kdor želi pristna, jamčena vina
naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA
DOMENICO RAVALICO, ™
nUoa Nloold Maoohlavelll štev. 32. — Telef. 1729 kjer iajde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran
lukor tudi stara vina po nizkih cenah. Po&ilja tudi na dom. — Za krčmarje in goatilničorje ccne po dogovoru.___j
5Sry PRVA ZHIiOGfl VINA
IMBERTO ZUdOO
TRST — ulica Tiziano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna uina
Istrski refoik po 72 stot. Ut«r; Dalmatinsko vino po 80 st. Utor ; Opolo ls Omišlja po 80 st. liter; razun tega_
^^ Izbera finih likerjev v buteljkah.
SPECIJALITETA MošfciiM 01 lastoil TiioiradOT} lajmčeao prislen 3 K Unteljn.
Pošilja tudi na don. — Jsrnči za pristnost lastnih pridelkov, gr^ Za gostilničarje A ^^ cene po dogovoru