Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 27. januarja 1957
štev. 21. leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dau ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni eek. rac. st. 11.409
JUTRA
Sv. Sava
Danes praznuje Jugoslavija praznik Sv. Save, najmlajšega sina velikega župana Stevana Njemanje, ki se je podal v samostan, da raste v modrosti in svetosti. Z vso tvorno silo svoje močne osebnosti je izgradil samostojno srbsko pravoslavno cerkev, kjer so se prečiščevala, poglabljala in črpala svoje moči vsa prizadevanja za nacionalni razvoj, izoblikovale ter narodno in državno konsolidacijo. Kot prvi srbski arhiepiskop je ustva* r 1 one čvrste temelje, na katerih je zra-stlo in pognalo svoje korenine pravoslavje kot bistven in pomemben del srbske nacionalnosti in srbske državne kulture.
V	svoji svetosti je sv. Sava pomirjeval narod, ga prosvetljeval ter užgal v dušah in srcih svoj h rojakov zavest nacionalne pripadnosti, vzajemnosti in složnosti. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos nacionalni Maribor z današnjo proslavo obha»a' praznik velkega narodnega buditelja in prosvetitelja sv. Save.
PRIZNANJE KRALJEVSKE VLADE SOKOLSKEMU DELU.
Starosto Vseslovanske sokolske zveze in voditelja čehoslovaškega Sokolstva dr. Stanislava Bukovskega, je Beograd včeraj krasno sprejel. Na peronu je bila potrojena tudi častna sokolska četa s praporom in godbo. Dr. Bukovsky se je naj-ftreje vpisal v dvorno knjigo, nakar je v &2remstyu prvega podstarešine SKJ Gan gla in drugih saveznih iunkcijonarjev po-setil ministra za telesno vzgojo dr. Rogi-ča. Nato je bila v zgodovinskih prostorih, kjer je bilo 1. decembra 191S proglašeno Ujedinjenje in kjer je sedaj sedež SKJ važna konferenca, ki se je je ob navzočnosti dr. Bakovskega, tajnika Slovanske sokolske zveze Kepla, podstarešin SKJ Engelberta Gangla in Milivoja Smiljanih ča, zastopnikov ruskega Sokolstva in dru Sili odličnih sokolskih Iunkcijonarjev udeležil tudi predsednik vlade dr. Stojadino-vič. Navzoči pa so bili tud ibeograjski žu-Paii Ilič in ministra dr. Ragič in Gjuro Jankovič. Podstnrešina Gangl je, pozdrav Ijaioc predsednika vlade podčrtaval, da vidi v predsednikovem obisku priznanje kraljevske vlade sokolskemu delu. Ko je svoj govor končal s sokolskim »Zdravo«, je predsednik vlade dr. Stojadinovid na-8la§a1, kako prijetno se počuti med sokolskimi brati, povdarjajoč, da bo kraljevska vlada po vseli svojih močeh podpirala sokolsko misel in sokolsko gibanje.
MANIFESTACIJE V SOFIJI.
Predsednik bolgarske vlade dr. Kjusei-vanov je ob svoji vrnitvi iz Beograda v Sofiji doživel prav triumfalen sprejem. Poslopja so bila okrašena z bolgarskimi ■u ju'-;oslovenskiini zastavami. Ob 11. uri ^opoldne s obile trgovine ob cestah zaprte, Fred kolodvorom je bilo zbranih ^id 20.000 ijud1, ki so več kakor eno uro r^kali ua prihod vlaka. Ob prihodu so ^doneli navdušeni in viharni vzkliki v Pozdrav dr. Kjuseivanova, ki je v imenu Bolgarije podpisal v Beogradu pakt o več lem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugo-■s^vijo. Njegov sprejem se je pretvoril v "sinkovito manifestacijo sofijskega prebivalstva za jugoslovensko-bolgarsko bratovo in prijateljstvo.
DOGODEK.
V	Kalu pri Podbrdu so 14. decembra pr. 1. ob S. uri /večer finančni stražniki 1,1 miličniki obkolili hišo tamošnjega posestnika Jakoba I ofkarja. Pri njemu se 3c »bralo nekaj vaških mladeničev, ki so “J11* čez dan pomagali pri večjem gospodarskem delu in jih je radi tega zvečer Povabil na vino. Pr: kozarcu vina se je !azpletel med družbo živahen razgovor ln Pri tem so zapeli tudi nekaj slovenskih
Zakaj je moral umreti novinar Dimitrije Navašin
PARIZ, 27. januarja. Umor Dimitrija Navašina je povzročil obilo komentarjev. Zanimivo je, da trdijo nekateri, da so umor izvršili Stalinovi agenti, ker bi imel Navašin te dni predavati o gospodarskem in finančnem položaju sovjetske Rusije in bi bilo to predavanje nepovoljno za Sovjete. »Populaire« pa zatrjuje, da je bil glavni predmet Navašinovih študijev vojaški položaj Nemčije in da je na tem področju zbral številni material, ki ga je hotel objaviti. List ne trdi, da je bil Navašin ubit z nemške strani, marveč le ugotavlja to okolnost.
V	ruskih emigrantskih krogih pa se povdarja, da je Navašin navzlic temu, da je sprejel francosko državljanstvo, bil v tajni službi sovjetov in da so ga radi tega trockisti usmrtili.
PARIZ, 27. januarja. Izredno veliko pozornost je zbudil politični umor ruskega novinarja Dimitrije Navašina, ki je bil znan kot pristaš Trockega. Pariško časopisje Izraža prepričanje, da je njegov umor politična sovjetska osveta, drugi slučaj Kutijepov. Usti pišejo, daje Navašin vzdrževal prijateljske zveze z nekim Tehlenovim, ki je bil pravni za-stopnik sovjetske vlade v Parizu. Ta Je bil pred nedavnim pozvan v Moskvo in se nekaj časa o njem ni nič slišalo. Šele pred nedavnim je prispela vest, da je Tehlenov aretiran v Moskvi in da je bi! obtožen radi trockizma. Prijateljstvo med Navašinom in Tehlenovim je bilo zelo tesno in ni bilo med obema nikakšne tajne. Radi tega je postal Navašin ne-zaželjen in to tembolj, ker je kot nekdanji bl‘žnji Stalinov prijatelj mnogo vedel in je radi tega moral umreti. Umor ruskega novinarja Dimitrija Navašina v bolonilski šumi v Par‘zu je izzvalo ogromno senzacijo in prinašajo vsi listi obširna poročila. Njegova smrt se spravlja v zvezo s potekom drugega procesa proti trockistom.
VARŠAVA, 27. januarja. Po Rykovu je bil aretiran tudi ukrajinski komisar Rakovsky, ki je b;I preje sovjetski poslanik v Londonu in Parizu, v zadnjem času pa predsednik sovjetsko ruskega severnega trusta. Aretiranega Rakovske-ga so prepeliali v Moskvo. Obtoženi Drobnik je namreč na drugem procesu v Moskvi izjavil, da je bil Rakovsky točno informiran o delovanju trockistov v sovjetski Rusiji in da mu je bila prav tako znana Trockijeva teroristična ake ja.
MFHIK0.27. januarja. Čim je doznal Trocki za umor novinarja Navašina v Parizu, je izjavil novinarjem, da je Navašin preveč vedel o ozadju moskovskega procesa. Dan pred smrtjo so	mu	izginili	važni	dokumenti	iz	stanovanja, naslednjega dne pa so ga popolnoma	likvidirali,	ker	so	se	še	vedno	bali,
da bi mogel govoriti. »Po mojem mišljenju« tako je dejal Trocki, »je sedaj na vrsti moj s’n Sjedov, ki se nahaja v Parizu in ki so ga v Moskvi proglasili za državnega neprijatelja št. 1.«
Atentat na Stalina?
PARIZ, 27. januarja. Agencija Radio poroča, da je bil sinoči izvršen atentat na Stalina. Njegov tajnik je oddal nanj dva revolverska strela, ki pa sta ga zadela v desno raime, namesto v glavo. V sanatoriju so trdili, da rane niso nevarne. V zvezi z njegovimi izpovedbami je GPU izvršila aretacije preko 8000 oseb. Govo-
Ate$li\a f&oli te#eidslU svet
LONDON, 27. januarja. Na si nočni seji spodnje zbornice je bila prečitana kraljeva poslanica, v kateri poziva kralj Jurij VI. parlament, da se imenuje regentski
ri se tudi o novi velikopotezni zaroti, pri kateri so soudeležene tudi nekatere vojaške osebnosti in je bil v tel zvezi aretiran tudi zastopnik komisarja za vojske kapetan Smuty. Veliko razburjenje je zbu dila Radekova izjava pred sodiščem, iz katere je mogoče povzeti, da je tudi maršal Tuhačevsky simpatiziral z opozicijo.
svet za slučaj, ako bi zasedla prestol mladoletna oseba. Ta poslanica je v zvezi z dejstvom, da. je kraljeva hčerka prestolo-naslednica Elizabeta stara 11 let.
Vsaka #Hoinasi natoian\a iMiukua
PARIZ, 27. januarja. Predstavniki stare republikanske španske stranke, ki se nahajajo tukaj v emigraciji in ki imajo zveze z vladama v Valenciji in Burgosu, so pred nedavnim sprožili akcijo, da bi prišlo do pomirjenja med obema vladama, da bi se na ta način napravil konec državljanski vojni v Španiji. Ta akcija pa te propadla po odgovoru, ki ga je poslal general Franco, ki pravi, da ni tnožno ni-kakšno pomirjenje z vlado v Valencijo. —
Kakor se doznava iz krogov starih španskih republikancev je bil Largo Caballe-
$aMUjev ofiuetta muk m jtoMUke
LONDON, 27. januarja. Gandi je služ- popolnoma umakne Iz politike, beno obvestil indijskega podkralja, da se
ro pripravljen za pogajanja s Francom in je bil radi tega Azana pozvan v Valencijo. Po sedanjem Francovem odgovoru pa je vsak poskus pobotanja propadel.
MADRID, 27. januarja. Havas poroča: General Mi ja ja je sporočil novinarjem, da je včeraj na središčni fronti vladal mir. Iz Cordove poročajo, da so na ulicah Ali-cante nastale hude borbe, pri katerih je padlo 50 vojakov. Iz Salamance pa poročajo, da je zgradbo središčne telefonske centrale v Madridu zajel ogenj.
pesmi. To je zadostovalo, da jc brigadir finančnih stražnikov alarmiral svoje pod rejene in obenem pozval tudi miličnike iz Strnišča. Miličniki in finanenj stražniki so obkolili Torkerjevo hišo in čakali z nabitimi puškami na faitfe, ki so se ob S. tiri zvečer poslovili od Torkarjevih in odhajali Ysa'k na svoj dom. Bili so vsi aretirani, odvedeni v kasarno miličnikov
v Strnišču, kjer so jih pretepali s puškinimi kopiti in raznimi drugimi predmeti toliko časa, da so bili vsi onemogli. Dva izmed aretiranih mladeničev — 27-letm Kleč Tomaž in 27-leftni Kemperle Jože - sta pri tem dobila tako hude poškodbe, da sta bila primorana vse do danes ostati v postelji. (Po »Istri« z dne 22. januarja.
Sokolsko delo v Slatini Radencih
V narodni šoli Kralja Aleksandra I. v Slatini Radencih se je vršil minulo nedeljo dne 24. januarja 1937 občni zbor tamkajšnje sokolske čete. Radi odsotnosti agilnega staroste br. Ignaca Fabjana, je vodil zborovanje podstarosta tor. Ivan Štuhec, ki je po prečitanju savezne okrožnice prešel na dnevni red in podal tajniško poročilo. Izčrpno poročilo o splošnem delovanju je podal br. starosta Fabjan pismeno, načelnlško s. Lužar Zofka, prosvetno br. Glaser Joško, za gospodarja br. Roman Menhart. Iz poročil Iunkcijonarjev je bilo razvidno, da je četa uspešno delovala skozi minulo poslovno leto. Do poletja je vadilo redno 6 oddelkov jn to članov 16, članic 6, moškega naraščaja 10, ženskega nar. 14 ter 60 moške in 53 ženske dece, po končanih počitnicah 4 oddelki, v zimskem času pa, ko ni primerne telovadnice, oddelka moške in ženske dece. Prireditev je imela četa 4, med temi dne 7.- junija 1936 izredno lepo uspel telovadni nastop ob sodelovanju matičnega društva Gornja Radgona in sokolske čete Apače. Četa pa je sodelovala tudi pri okrožnem nastopu v Ljutomeru 14. junija. Pokrajinskega zleta v Subotici so se udeležili 3 člani in 3 članice. Blagajniško stanje izkazuje prenos iz leta 1935 1.146.75 Din, dohodki 1.076.50 Din. izdatki Din 1.508. Stanje ob koncu leta 1936 715.25 Din. Revizor br. Glaser Joško je predlagal razrešnico staremu odboru.
Po temeljitem prečiščenju sokolskih vrst šteje četa ob koncu leta 1936 20 članov, 11 članic, 24 moškega in ženskega naraščaja ter 63 moške in ženske dece. Za bodoče poslovno leto je bila izvoljena sledeča uprava: starosta in gospodar tor. Fabjan Ignac, podstarosta, prosvetar in matrikar brN Ivan Štuhec, načelnik br. Kosi Josip, podnačelnik in orodjar br. Menhart Roman, načelnica s. Lužar Zofka, podnačelnica in tajnica s. Šumer Ida, blagajnik br. Bratkovič Avgust, blagajnikova namestnica s. Kurbus Milena, revizorja s. Fabjan Vilma in Glaser J., četni zdravnik br. dr. Jan Sedlaček.-
Župnega četnega referenta je zastopal načelnik matičnega društva Gor. Radgona br. Franjo Stanovšek. Novo izvoljena uprava, ki stopa v težkih časih na delo z geslom: »živi; bori se, ne kloni!«, uživa pri vsem članstvu splošne simpatije in zaupanje v uspeh za napredek obmejnega sokolstva. Zdravo!
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda, 27, januarja: Zaprto.
Četrtek, 28. januarja ob 20. uri: »Dr«. —
Premiera.
Petek, 29. januarja: Zaprto.
Sobota, 30. januarja ob 20. uri:	»Sveti
Anton, vseh zaljubljenih patron«. Ret.
C. Prvič. Gostovanje Pavle Udoviče v e.
V soboto gostuje Pavla Udovičeva. Ob
tej priliki se daje prvič to sezono silno privlačna češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljeni patron«. najuspelejše de-
lo	lanske operetne sezone.
Jutri premiera »DR«. To je med vsemi Nušičevimi deli poslednjega časa najboljše, pa tudi najuspelejše delo, ki ga dajejo po vseh gledališčih teden za tednom /, nezmanjšano privlačnostjo. V Brnu, kjer jc bila premiera pred nedavnim je to delo v češkem prevodu s tolikim uspehom, kot ga — po časopisnih vesteh sodeč ~ ne pomnijo, že dolgo ne. Slovenskf prevod je oskrbel dramaturg dr. I. Dornik. Režija je rokah glavnega režiserja J. Koviča. Nabavite si vstopnice!
V	Mariboru, dne 27. I. 1937.
 ...........—■m1..  iMiniiiiii	i~~~i	rnmir~
VedkG ua pomot!
Vzorna delavnost pesniških gasilcev
Naše obmejno gasilstvo ima svoj sloves. Pridobilo si ga je s svojo vzorno požrtvovalnostjo, odlično gasilsko izvež-banostjo ter udarno strumnostjo, s katero požrtvovalno vrši svoje človekoljubno poslanstvo. V vrsti obmejnih gasiiskih družin pa zavzema posebno vidno mesto pesniška gasilska edinica, ki je danes opremljena in preskrbljena z najsodobnejšimi gasilskimi pripravami in sredstvi. Odlikuje pa gasilsko četo na Pesnici, ki ima v g. Srečku Krajncu, vrlem obmejnem gasilskem voditelju, svojega očetovsko skrbnega ter neutrudno delavnega in sposobnega predsednika.
Vse to podrobno delo v prid bližnjemu s« je razodelo na sobotnem občnem zboru pesniške gasilske čete, ki so se ga polnoštevilno udeležili vneti pesniški gasil ci, ki so s pozornostjo in odobravanjem sledili temeljito ter izčrpno podanim poročilom o plodonosnem, uspešnem delovanju v pretekli poslovni dobi. V toplo občutenih uvodnih ter otvoritvenih besedah se je četni predsednik in poveljnik Srečko Krajnc spomnil blagopokojne-ga kralja Ujedinitelja Aleksandra, čigar spomin so navzoči počastili s klici »Sla' va«, nato pa Nj. Veličanstva kralja Petra 11. ter pokrovitelja našega gasilstva kraljeviča Tomislava. Zatem jo zaslužni četni predsednik in poveljnik Srečko Krajnc podal svoje izčrpno predsedniško in poveljnikovo poročilo, ki je pričalo o marljivem, nesebičnem delu pesniških gasilcev. Četa je bila večkrat pozvana na pomoč pri požarih ter je imela šest vaj. Pri župmh vajah pri Sv. Martinu pri Vurbergu so je pesniška gasilska četa izkazala kot ena najvzornejsih na področju sreza Maribor levi breg. Dne 9. oktobra se je četa korporativno udeležila komemoracije za pokojnim Viteškim kraljem v jareninski župni cerkvi. Tudi se je udeležila četa pogreba blagopokojnega Mi-
li	a e 1 a K1 u g a, podpornega člana gasilske čete, ki je gmotno podpiral četo od njene ustanovitve in omogočil njen sijajen razvoj in krasen raz m ali.
Intenzivno administrativ.no delo se je izpričalo ob poročilu marljivega četnega tajnika g. Ernesta Likavca, zadovoljivo blagajniško stanje pa ob poročilu vestnega četnega blagajnika Mihaela Kiuga. Ceta šteje 38 članov. Dne 7. junija je bila slovesna blagoslovitev novega četnega gasilskega avtomobila, ki je krasno uspela in ki je odlično izkazala sposobnost četnega vodstva. Lepo je uspela tudi četna silvestrska prireditev pri Kerenčiču, prav tako veselica pri Likavc« 9. februarja. Dohodki so znašali 33.000 Din, izdatki pa 31.187 Din. Iz poročila skrbnega gospodarja Rudolfa Senčlča pa je bilo povzeti, da razpolaga četa z najmoder-
nejšim gasilskim inventarjem, ki izkazuje vrednost 93.000 Din, med tem novi avto v vrednosti 44.000 Din. Po poročilu člana četnega nadzorstva Ivana Edlerja so bile volitve, pri katerih je bilo izvoljeno sledeče četno vodstvo: Srečko Krajnc, predsednik, Ferdo Škerget, poveljnik, Karol Klug, podpoveljnik, Ernest Likavec, tajnik, Mihael Klug, blagajnik, Anton Fras, oddelkovodja. Razen tega sta v odboru še Franc Lebarič in Rudolf Senčic. V nadzornem odboru so Franjo Fras kot predsednik, Kerenčič, Eder, Rudi. Lešnik.
V	okviru občnega zbora, ki sta se ga udeležila tudi zaslužni bivši župan Kerenčič in župni tajnik B. Ambrožič, so se razpravljala številna druga aktualna četna vprašanja, izvršila pa se je tudi zaprisega novih članov ter se je končno začrtal podrobni delovni program v novi poslovni dobi, ki naj vrlim pesniškim gasilcem prinese novih uspehov ter novih priznanj na torišču požrtvovalne človekoljubnost; in vzorne gasilske pripravljenosti ter struni n osti.	—at—
>-t>A
Dobro srce Krčevine in Košakov
Rdeči križ Krčevina-Košaki je imel v nedeljo 24. jan. 8. občni zbor. Pozdraviv-ši prisotne, je predsednik sporočil pozdrave in željo sreskega odbora R. K. v Mariboru, ker je delegat g. dr. Vrečko radi poklicne dolžnosti moral pred otvo ritvijo oditi. Nato se je izvolil tričlanski verifikacijski odbor ki je overovil zapis nik lanske letne skupščine, predsednik je pa medtem prečital zanimivo poslanico glavnega odbora R. K. Z velikim navdušenjem so prisotni redni člani vzeli v vednost poročilo sreskega odbora R. K., da je glavni odbor odlikoval podpredsednika, g. Šalda Leopolda, učitelja v Krčevini, s srebrno svetinjo za zasluge organizacije v Krčevini-Košakih. Predsednik je odlikovancu čestital, naglašajoč, da je bil skozi šest let kot delavoljen in zelo sposoben mož vedno vnet za napredek človekoljubne organizacije R. K. Medtem je prišel na občni zbor starosta Sokola Maribor 111., br. Lojze Struna, ki ga je predsednik posebe prisrčno pozdravil. Sledila so poročila. Predsednik je navajal, da se je delovanje organizacije lansko leto radi denarne krize in ovirajočih razmer omejilo na ] gledališko predstavo, dvakratno pobiranje prostovoljnih prispevkov in lepo proslavo 601etnice Društva Rdeč. križa kraljevine Jugoslavije, o kateri priliki je delegat sresk. odbora g. dr. Vrečko izročil predsedniku g. Cvetku srebrno kolajno; nadalje, da je odbor poleg organizačnili obveznosti z znatnimi vsotami (ca. 9000 Din) podpiral božičnico ubogih šolarjev, šolsko kuhinjo podmladka ter občinske uboge in brezposelne. Tajnica ga. Šetinc je v prijetni obliki poročala, da je organizacija štela 80 rednili in 20 podpornih članov ter da je upravni odbor imel skupaj 6 sej, na katerih so se reševale aktualne ■zadeve. Večina odbornikov je prihajala redno na seje. Okrožnice banovinskega odbora R. K. so zbraiK, ves arhiv je v redu. Na že-
ljo sresk. odbora R. K. bi bilo potrebno pomnožiti članstvo v Košakih, prirediti samarijanski tečaj ter nabaviti nekaj plinskih mask. — Blagajničarka ga. Fiirst je navajala večje postavke dohodkov in izdatkov do 1. jan.; prebitek je 592 Din v blagajni ter 250.20 Din v knjižicah. Ves denarni promet pa je znašal ca. 30.000 Din. Po predsednikovi zalivali obema zelo vestnima in marljivima funkeijonar-kama je poročal predsednik nadzornega odbora g. Cvetko Ivan, da je račun za 1. 1936 s prilogami v popolnem redu, zato je predlagal blagajničarki in celokupnemu odboru razrešnico, ki jo je zbor soglasno sprejel.
Po petminutnem odmoru je predsednik g. Cvetko Franjo izjavil, da zopetne izvolitve pod nobenim pogojem ne sprejme; predlaga zato predsednikom šol. upravitelja v Krčevini g. Stanka Lavriča, podpredsednikom pa učitelja g. Leopolda Šalda, kateri predlog zbor končno soglasno sprejme. Pozornost je zbudila opazka g. Cerinška Ivana, ki smatra odstop za organizacijo brižnega dosedanjega predsednika g. Cvetka po lanskoletnih razočaranjih kot samoumevnega. V odbor so bili izvoljeni večinoma lanski odborniki, namesto nekaterih pa nanovo: g. Struna, gdč. Cerinšek Josipina in ga. Rajšp Ida. Tajniške posle bo vnaprej opravljala idealna ga. Šetinc Jasna, blagajniške pa vestna ga. Fiirst Marica. Njuni nmestnici sta gospe Gorup Tinčka in Koprivnikar Marica —• vse učiteljice v Krčevini. Predsednik nadzornega odbora ostane g. Cvetko Ivan. Delegat za obč. zbor sreskega odbora R. K. bo g. Zupančič Franjo.
Z željo, naj bi se ves odbor R. K. zavedal svoje prevzete dolžnosti ter da bi organizacija v Krčevini-Košakih tudi v tem letu kar najbolje uspevala, je novi g. predsednik ob 12. uri zaključil letno skupščino.	1
1
Zaslužni mariborski mecen in domoljub pok. dr. P. Turner, čigar 951etnica rojstva je potekla te dni
Papir se bo podražil. ■>Jugoslovanski Kurir« poroča, da se bodo cene papirja podražile, ker jih bo dvignil kartel. Povišanje bo znašalo od 5 do 15 odstotkov in bo stopilo v veljavo že 25. t. m. Glavni vzrok dviga cen je podražitev celuloze iza 100 odstotkov. Še v začetku lanskega leta je veljal kilogram celuloze samo Din 1.50, v začetku decembra lanskega leta pa se je zaradi oboroževanja podražila celuloza na 3 Din za kg. Tvornica celuloze v Drvarju, ki dela sedaj že s polno kapaciteto, ima letos prodano že vso svojo proizvodnjo. 25% je prodane v Ameriko, 75 odstotkov pa so jo pripravljeni kupit: Francozi. Ko je bila tvornica odkupljena od Švicarjev, se je računalo, da se bo prodajala celuloza po Din 1.50. sedaj pa je tvornica dvignila ceno na Din 2.50 ter je kljub temu že vse blago prodano. Ker znaša vsa proizvodnja tvor niče 1800 vagonov, bo dobila tvornica -/.a celulozo okoli 45 milijonov Din.
Mariborski živinski sejem. Na sejem* dne 26. t. m. je bilo prignanih 6 konjev, 8 bikov, 152 volov, 306 krav in 8 telet, skupno 480 glav živine. Prodanih je bilo 262. Cene so bile naslednje: debeli voli 1 kg žive teže 4 do 4.50, poldebeli voli
3.50 do 4, pteinenski voli 3.30 do 3.80, biki za klanje 3.25 do 3.40, klavne krave debele 3 do 3.60, plemenske krave 2.75 do 3.25, krave za klobasarje 1.75 do 2, molzne krave 2 do 3.50, breje krave 2.60 do 3.20, mlada živina 3.50 do 4.10, teleta
4.50 do 6 dinarjev.
Spomnite se CND!
Njjuečje mesto na svetu
i.
V	zemlji smehljaja smo, v daljni Japonski. Ladja, s katero se vozimo, je ravnokar zaplula v pristanišče. Povsod, kamor se ozremo, vidimo same nezaup-us obraize, ki gledajo z vprašujočim pogledom na vsakega tujca. Na pomolu čaka nebroj kulijev, ki prevažajo ljudi v mesto. Tudi portirji raznih hotelov so tu in čakajo na prtljago gostov, ki bodo v teh hotelih prenočevali ali ložirali. Vsakemu Evropejcu, ki stopi prvokrat na japortska tla, sc zdi nedoumljivo, da moramo izročiti s prtljago tudi vse ključe, da lahko odpravi vratar carinski pregled mesto gosta. Tujec lahko mirne duše izroči vratarju ključe, ker je poštenost tu doma in se mu ni troba bati, da bi mu kaj zmanjkalo ali da bi se kakršenkoli njegov predmet izgubil. Mesto lesenih hiš je pred nami veliki Tokio, ponos vsakega Japonca, ki ie po zadnjem velikem potresu mogočno zrastel iz tal. Po sestavljenem gradbenem načrtu bo mesto imelo v dogledni dobi 10 milijonov ljudi in bo po številu prebivalcev največje mesto na svetu. Hotel Imperial, zatočišče vseh tujcev v Tokiu, je kakor otok v japonskem morju. In kako je tu vse poceni. Za prenočišče, ki bi stalo v Ame-
riki najmanjc 200 dinarjev v naši valuti, plačate tu samo 75 Din. Obed pa vas stane samo 20 Din. Ko se vležete k počitku in se zleknete v postelj, vidite, da so postelje tako kratke, da ne veste, kam bi spravili svoje neprimerno dolge evropske noge. V Japonski ni tako kakor pri nas: tu naletimo le redkokedaj na človeka, ki bi govoril še kakšen drugi jezik razen svoje materinščine.
Hišice, v katerih prebivajo Japonci, so večinoma lesene in to povečini samo enodružinske. Vsaka hiša ima sprejemnico in lasten vrt. Znano je, da so Japonci veliki ljubitelji cvetlic. Spalnice so tako male, da ima v njih prostora samo ena oseba in še ta je tako majhna, da se v nji ne more niti pošteno obrniti. V tre-notku, ko prestopi hišni prag tujec, se žena skrije. Japonsko imenujemo zemljo smehljaja. Kako tudi ne? Vsaka Japonka ima vedno smeh na ustnicah in je za tujca še prav posebno privlačna. Mali, cepetajoči koraki v lesenih čeveljčkih s slikovitim kimono zbuja pozornost. V Tokiu sc poslužimo avtomobila za prevoz, saj je vožnja napol zastonj. V japonskem restavranu jc dvorana razdeljena na dva dela. Prvi del dvorane je opremljen z mizami, na evropski način,
dragi pa sestoji iz samih malih lož, v katerih so postavljeni mali stolčki. Predno stopimo v te lože, si moramo sezuti čevlje. Pred jedjo si moramo umiti roke.'Za večerjo si lahko naročimo takozvani »Sukyjaki dinner«, to je večerja, ki se pripravi pred gostom in ki sestoji iz samih malih koščkov mesa v obliki igrač. Pri jedi sc najpreje servira sol. Ko pride
sr
Pogled na najlepšo tokijsko cesto
na mizo jed, se klečeča Japonka globoko pokloni in to ne samo enkrat, temveč pri vsaki jedi posebej. Največ tujcev si Ob pogledu na japonski način pripravljeno jed zaželi domače hrane, tako da jim ta jed ne gre preveč v slast. Kakor je. Tokio velik, vseeno nima nobenega nočnega življenja, kakor je to navada pri vseh večjih svetovnih mestih. Vsi tekailj se že ob 12. uri zaprejo. Če ste plesa Seljni, tedaj se napotite v Florida bar, kjer se lahko dodobra naplešeto z brhkimi Ko-reankami. Ce ste pa druge zabave zeljni, jo mahnite v revijo Monte Chrfsto, kjer igralo same dunajske šlagerje. Japonski narod je navdušen za šport in sc že danes pripravlja na prihodnjo olimpijado, ki bo leta 1940 v Tokiu. Udejstvovanje Japoncev v športu je tem lažje, ker uživa šport vsestransko podporo od države.
Poglavje za sebe jc japonsko gledališče. Tu ne začnejo predstave ob S, uri, temveč že ob 4. in trajal odo 10. ure zvečer. Japonec ljubi dramo in vzdrži v gledališču kar celih 6 ur. Stavba sama na sebi napravi na tujca čuden vtis. Pred vhodom se širijo v stavbi široki hodniki, v katerih jc istočasno (udi restavracija* tako da obiskovalce ob velikih pavzah lahko kar tu večerja. Pri vhodu čakajo lepe Japonke, ki sprejmejo vsakega obiskovalca in ga peljejo na njegovo mesto.
(Konec sledi.)
Mariborski »Večerni k« Jutra
—-Mr- “	‘'	"	'5(388
dšo&ske k duMke jmvua
Krasno uspela dopoldanska svetosavska
proslava
Svečano in slovesno je potekla tudi letos dopoldanska svetosavska proslava, ki jo je organizirala srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru. Do poldanska proslava v vseli prostorih dvorane Uniona je bila namenjena predvsem šolski mladini, ki je do zadnjega kotička napolnila Unionske prostore Ob 9. uri dopoldne je bila v meljski kapeli sveta liturgija, nakar je bila ob 10.30 v Unionu šolska proslava, pri kateri so uspešno nastopili s skrbno izbranim in odlično izvedenim pevskim programom mešani zbor mariborske srednješolske mladine pod vodstvom prof.
Pahorja, mladinski zbor tukajšnje Glasbene matice pod vodstvom prof. Otona Bajdeta, zatem naši mali harmonikarji pod vodstvom prof. Švajgerja ter vojaška četa inž. podčastniške šole pod taktirko dijaka Dušana Ničiča. Proslavi so prisostvovali tudi mariborski odličniki ter predstavniki oblastev z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovičem na čelu. Dopoldanska proslava, v katere središču je bila topla slavnostna beseda prof. Sokolova, je krasno uspela in predstavlja učinkovit uvod k večerni proslavi, -b.
Zadnje ieiefottme vesli
Gdansk bi se rad znebil notranjepolitične kontrole DN
ŽENEVA, 27. januarja. V odseku, ki je pooblaščen, da obravnava in reši gdanski problem, se vsebolj javljajo razna nasprot stva med poljsko in Gdanskim na eni stra ni ter zapadnimi velesilami na drugi strani, to pa tembolj, ker je stališče gdanske-ga narodno socialističnega senata identično berlinskim stališčem. Gdansk se hoče v notranje političnem oziru znebiti vsake kontrole od strani Društva narodov, tako da bi Društvo narodov kontroliralo še samo gdansko zunanjo politiko. Poljska se je približala temu gdanskemu stališču in se zavzema za bileteralno rešitev tega vprašanja, ker bi se po njenem mnenju s posebnim nemško poljskim dogovorom odstranila vsaka nevarnost spora za Gdansk, Poljska ždi, da se kontrola nad
Gdanskim po Društvu narodov v duhu gdanskih zahtev čimbolj omeji. Ta poljska zahteva predstavlja nedvomno rezultat razgovorov, ki jih je imel Beek z nemškim zunanjim ministrom baronom von Neuratom pred odpotovanjem v Ženevo. Društvo narodov, oziroma zapad-ni velesili Anglija in Francija pa se nočeta odreči kontroli Društva narodov ter smatrata predloge poljskega zunanjega ministra kot absolutno nespremenljive, dočim ne mara Poljska priti v spore z Berlinom. Poljska hoče, da bi njena pra-Va Gdansku bila samo zunanje-politično zajamčena. Kot bodoči komisar Društva narodov v Gdanskem se imenuje irizozem ski admiral De Graaf.
Razpust „Afriške zvezde"
NAŠIM NAROČNIKOM!
Mnogi naši naročniki so imeli skrb za svoj list in so nam že poravnali zaostanke. Nekaj pa je še tudi takih, ki tega še niso storili. Ponovno prosimo zamudnike, da poravnajo zaostanke do konca tega nieseca in tako omogočijo upravi še nadaljnje redno pošiljanje. Onim, ki bi svoje obveznosti ne izpolnili, jim list s 1. febr. ustavimo.
Uprava »VECERNIKA«.
Gala reduta
Lično darilce za rojstni dan Kraljice matere Marije si je zamislila 11-letna učenka 3. razreda magdalenske osnovne šole. Marija Hitzl. Hčerka Konrada Hitzla, čevljarskega pomočnika, stanujočega v Vojašniški ulici 8, je toliko Prosila svojega ateka, da ji je to skrinjico res naredil. Skrinjica, ki je izrezljana in okrašena z vložki iz raznovrstnega lesa, je izstavjlena v izložbi tvrdke Koste Vukašinoviča na Aleksandrovi ce-•sti od včeraj pa do sobote 30. t. m., nakar bo odposlana v Beograd. Pokrov skriojice diči iz samih lesenih delcev sestavljena slika blagopok. Kralja Mučenika Aleksandra I.. Dod katero je na-Pis »Čuvajmo .Jugoslavijo«. Ob strani slike pa stoji napis »Marseille 9. X.
1934v-. Slika sama, kakor tudi vse ostale ploskve, so obrobljene s trnjevim vencem. Izredno lep ročni izdelek, ki si ga Mariborčani ogledujejo z največjo Pozornostjo.
Sokolsko društvo Maribor matica. Član *ki sestanek za sestavo kandidatne liste bo v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Glavna ^kupščina bo v sredo, dne 3. febr. t. 1. ob A*- uri v gornji dvorani Narodnega doma. bratje in sestre, Vaša dolžnost je, da se udeležite sestanka in glavne skupščine! Zdravo! Uprava.
Stalen datum je vsakoletni 1. februar . za planinski ples pri Unionu. Ali ste s' že oskrbeli vstopnice v predprodaji?
Svečano proslavo prijateljske pogodbe •ned Jugoslavijo in Bolgarijo priredi majorska .lugosl.-bolg. liga v četrtek -1. Kbruarju ob 8. uri zvečer v hotelu Orel. ^ustopnikc oblasti iu vsa narodna društva *e ^edaj opozarjamo na to prireditev. — Odbor.
Snegec, snegec . . . naletava kar na-
Sinu—n—uk ...!
*z državne službe. V Ljubljano je pre-^šeeii višji kontrolor Leopold Gruden iz pribora. Za tehničnega uradnika v IX. ^upino je napredoval uradniški pripravek Josip Sentočnik.
Smrtna kosa. V 30. letu starosti je u-jla v Ptuju fotografinja Frida Dolinšek, jcie zemske ostanke so prepeljali v Ma-ihor, kjer bo jutri pokopana.
zvezi s poročilom o poteku ustanovna občnega zbora tukajšnjo Jugoslo-'hiskc zadružne tekstilne industrije« nam j" f avčar sporoča, da se je občnega zbo-f'1 udeležil izključno informativno za Na-'Odiio banko iu da se je njegova izvolitev nadzorstvo izvršila brez njegove ved-bo&ti. Istočasno nam sporoča, da ni član "uvedene zadruge.
Gostovanje Boris Arhipova v Baronu renku« je sinoči dobro uspelo. Gost je ^ 'Kri zelo spreten in usovršen. Njegov “js ju baritonsko barvit ter je zlasti v pednjih legah polno doneč. Gledališče je "1° dobro zasedeno in je občinstvo go-
Kino Union. Danes največji alpinski film vseh časov »Beli pekel Piz Palfi«, Leni Riefenstahl, Gustav Diesel, Ernst Udet.
sta navdušeno pozdravilo, prav tako pa tudi ostale sodelujoče.
Radi spora z babico — pod vrv. V Zg.
Bistrici so našli v hlevu posestnika Bera obešenega domačega 16 letnega sina Pavla Bera. Domačini so sicer takoj odrezali vrv, na kateri se je bil obesil, ter ga skušali z umetnim dihanjem zopet obuditi
I.M.K. Maribor
k življenju, vendar pa so vsa prizadevanja bila zaman, ker je bil Pavle že mrtev. Kakor so izpovedali domačini orožnikom, je bil fant zelo.rahločuten in se je najbrže obesil radi tega. ker se je sprl s svojo staro mamo.
Vlom pri belem dnevu. Privatna uradnica Neža Merslavčeva je prijavila policiji, da so včeraj dopoldne vlomili v njeno stanovanje v Cankarjevi ulici 6 in da ji je bilo ukradenih več oblek in perila v skupni vrednosti nad 3000 dinarjev. Tudi je ovaditeljica navedla ime osumljenca in se vršijo v tem pravcu poizvedbe.
Onemogli starček. Včeraj okoli poldneva se je pod viaduktom Ob brodu zgrudil na tla 87 letni prevžitkar Vincenc Duh iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Poklicani mariborski reševalci so starčka odpremili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zmrznjene noge.
Novice z Ljudske univerze. V četrtek 28. januarja se nadaljuje biološki ciklus in sicer bo predaval biolog zagrebške u-niverze g. dr. Zdravko Lorkovič o zakonih podedovanja. — V petek 29. januarja bo isti razpravljal o vprašanju, kako se prenašajo dedne lastnosti. Pri teli predavanjih skioptione slike. Vprašanje podedovanja še vedno tvori eno centralnih točk biologije, ki ne zanima samo biologa, temveč ravno tako sociologa, pedagoga in filozofa.
Mesne ceno na mariborskem trgu. Vo-ovsko meso 1. vrste 8 do 10, volovsko meso II. vrste 6 do 8, meso bikbv, krav iu telic 5 do 8, telečje meso 1. vrste 10 do 12, telečje meso II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 dinarjev za kg.
Za Pomožno akcijo so nadalje prispevali: Pogačnik Bogdan Din 100, Anderlc Zdravko 100, Cverlin Franc 100 dr. Der-njač Otmar 100, Hieborgcr Berta 100, Gnilšck Franjo 100, Hinimler Hermina 100. — Manjše zneske izpod Din 100 je darovalo 12 oseb. — Naturalije so darovali: Jugoslov. d. d. Schicht - Osijek 4 zaboje (120 kg) mila, Andrašič Ivan 2450 kg premoga, Novak Albin 85 kg krušne moke, Preac Jakob 80 kg krušne moke, larc Viktor 30 kg praž. ječmena.
Na vrhovih še vedno sneži! Današnje Putnikovo vremensko poročilo ob 7. uri zjutraj pravi: Ruška koča: — 8, 40 cm snega pršiča, sneži. Pension Lobnica:
9, 50 cm snega pršiča, sneži. Pesek:	10.
80 cm snega pršiča, sneži, skakalnica vpo rabna. Seniorjev dom: — 15, 100 cm snega pršiča, sneži. Sv. Lovrenc na Poli.: — 7, 25 cm snega pršiča, sneži. Rimski vrelec:	10. 40 cm snega pršiča, sneži. Mo-
zirska koča: — b, 50 cm snega pršiča, sneži. Celjska koča: — b, 25 cm pršiča,
PARIZ, 27. januarja. Včeraj je bila pod predsedstvom Leona Bluma seja ministrskega sveta, na kateri je poročal zunanji minister Delbos o zunanjepolitičnem polo žaju in ženevskih posvetovanjih. Na seji se je ugotovilo, da je po Edenovem in Blumovem govoru nastalo v svetovnem položaju Olajšanje, k čemur sta pripomo-
NEWYORK RADI DVEH DELAVCEV BREZ ELEKTRIKE.
NEVYORK, 27. januarja. Danes zjutraj so pričeli delavci stavkati v dveh največjih newyorških elektrarnah, in sicer radi odpustitve dveh tovarišev. Delavci nočejo zapustiti elektrarno do rešitve konflikta. Tako je Newyork radi dveh delavcev
Pustna soteota
ostal brez razsvetljave in električnega toka.
29. APRILA RAZOROŽ1TVENA KONFERENCA.
ŽENEVA, 27. januarja. Za 29. aprila je ua novo sklicana razorožitvena konferenca. Na mesto umrlega predsednika Arturja Hendersona bo predsedoval konferenci grški delegat Politis.
sneži. Logarska dolina: — 9. 50 cm snega pršiča, sneži.
Putnikove novice! Putnik Maribor priredi v januarju, februarju in marcu sledeče izlete z avtokarom; Dne 31. januarja na Seinering, odhod izpred hotela »Orel« ob 6. uri zjutraj. Dne 7. februarja v Celovec. Odhod izpred hotela »Orel« ob 6. uri zjutraj. Dne 1. februarja v Ptuj. Odhod izpred hotela »Orel« ob 20. uri. Dne 13. februarja na Dunaj. Odhod ob 6. uri iu na velesejme Leipzig, Praha, Wien 28. februarja. Avtokar bo udobno kurjen, sedeži so nuinerirani. Prijavite se čim prej. Informacije in vse potrebno pri Pirtniku, Maribor, tel. 21-22.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Ob neizpremenjeni temperaturi spremenljivo, oblačno, bržkone bo še snežilo.
Jutri zvečer predava v Ljudski univerzi v Studencih s pričetkom ob 7. uri gosp. Rupert Lindtner o tetri, kako ostanemo mladi. Skioptične slike! Prihodnji četrtek humoristični večer z nastopom Julčka Frnikole in dr. Stalila.
Narobe.
A: »Zakaj vam ona dama ne odzdravi, če jo pozdravite?«
B: »Prej mi je odzdravljala, odkar pa se je ti jen zet'zdravil pri meni, me noče videti.«
A: »To pomeni, da je zet umrl.«
B: >Nc, nasprotno, ozdravel je!«
Za vso družino.
Suubec:	»Prosim	za	roko	najstarejše
hčerke.«
Oče:	»Že prav, toda ali boste lahko
skrbeli za družino?«
Snubec: »To se razume.«
Oče: »Vedeti pa morate, da nas je petnajst/
gla tudi odgovora Italije in Nemčije londonski vladi. Nadalje je na seji poročal vojni minister Daladier o oboroževanju, piere Cot pa o ukrepih glede izvedbe podržavljanja vojne industrije. Končno se je napravil sklep, v smislu katerega se komunistična organizacija »Airlška zvezda« v Maroku razpušča.
NOVICE Z MURSKEGA POLJA.
Ustanovitev novega poverjeništva Vod nikove družbe. V kratkem se bo za občino Štrigovo ustanovilo poverjeništvo Vodnikove družbe in so priprave v teku. člani te družbe bodo plačali 20 Din in prejelj za ta denar štiri lepe knjige, med katerimi je ena lep koledar, ki prinaša mnogo lepega im zanimivega. Poverjeni-štvo bo začelo takoj zbirati denar, ko
6. II. Union 20.30
prejme bloke in vse ostalo. Knjige se bodo dolbile tudi v Razkrižju in Šafarskem.
Zbor čebelarjev. V nedeljo je bil občni zbor čebelarjev, podružnice v Štrigovi, kjer se je obravnavalo predvsem vprašanje ajdovih pasišč, za katera je podal poročilo šol. uprav. Belec Janko, ki je prevzel tudi predseduištvo podružnice, odboru pa so marljivi čebelarji Žuman Josip, Knehtl in Novak. Občni zbor je sklenil, dvigniti tukajšno čebelarstvo s predavanji k naprednemu čebelarstvu, saj so v okolici sami košarji.
Strelci čestitajo. Ker je bil upravnik »Jutra« ter »Večernika« v Mariboru, g. Reja Slavko odlikovan s kolajno generala Putnikoviča, mu strelci strelske dru žiue, ki so sodelovali z njim pri ustanovi tvi Strelske družine Križevci pri Ljutomeru iskreno čestitajo z željo, da še dalje goji ta viteški šport in ustanavlja družine. Slavko Zdravo!
HoMŠiekslu kotiček
M. R. Maribor: Hišo bi si radi sezidali, pa nimate pot robnega denarja. Povprašujete, kako si privatni nameščenec najlažje zida hišo. Prav enostavno. Najprej si preskrbite posojilo in z izposojenim denarjem postavite hišo, ki je odplačujete v manjših mesečnih obrokih, pri delodajalcu pa prosite istočasno za povišanje plače, ker sicer ne morete zadostiti danim obveznostim. Tako je nekdo poskusil...
J. G. odvetn. uradn. Gornja Radgona:
Pravite, da ste bili član svojega stanovskega društva. Plačevali ste 10 let redno Članarino. Ko ste postali brezposelni, se Vaše prošnje niso upoštevale? Svetovali bi Vam, da se obrnete še enkrat na vaše društvo, saj vam podpora vendar pripada in bi vam društvo lahko priskočilo na pomoč! Tako bi bilo prav!
Sankcije! še pred nedavnim časom smo često slišali besedo sankcije. Nekaj novega pa je, da se hoče uvesti ta način tudi v stanovskih društvih. Grožnja s sankcijami, ki so vsepovsod že propadle, sc menda tudi tu ne bo obnesla. Sankcije spadajo ad acta. v koš! Anahroni-zem! . . . He!	_______________
Daroft** za az!,ni sklad PTLI
Kako učinkuje dobra ki ema na vašo kožo opazite šele pri gospodinjskem delu. NIVEA CREMA je zelo pocenil
Občni zbor SK Železničarja se vrši v soboto dne 13. februarja in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, dnfe 6. februarja tl.
Studenški kolesarji, včlanjeni v koledarskem društvu »Studenci«, so imeli te dni svoj 4. redni letni občni zbor v gostilni Tomše. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik Srečko Ferlič, ki je najpreje pozdravil število navzoče člnastvo, nato pa izčrpno porpčal o društvenem delovanju v preteklem letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal Franjo Stajnko, je bilo razvideti, da beleži društvo znaten napredek in da je v preteklem letu priredilo več uspelih prireditev. Po poročilu blagajnika Baumkircherja in po sprejeti razrešnici staremu odboru so se vršile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Franjo Stajnko predsednik, Srečko Ferlič podpredsednik, Ferdo Gobi, tajnik, Anica Kramerjeva, tajnikova namestnica, Ivo Baumkircher blagajnik, Včra Stajnkova, blagajnikova namestnica, Herman Toplak, revizor Franc Petrovič, gospodar. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se v društvenem okviru ustanovi poseben pev sk; odsek. Obravnavale so se še razne interne klubov e zadeve, nakar je predsednik g. Stajnko zaključil uspelo zborovanje zavednih studenških kolesarjev.
Razpis propagandnega slaloma, ki bo dne 31. januarja 1937 pri Senjorjevem domu na Pohorju Mariborski zimsko-sportni
podsavez razpisuje propagandno tekmo v slalomu dne 31. jan. 1937 pri Senjarjevein domu. Sta.rt ob ^11. uri. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani tekmovalci. Prijave se sprejemajo do pol 10. ure na Senjorjevem domu. Tekmuje se po pravilih im pravilnikih JZSS. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril po tekmi na Senjorjevem domu. Vodstvo tekme: Predsednik: Gnus Miloš, tehnični vodja:	Forstnerič Viljem, starter: Hri-
bar Borat, sodnik Voglar Srečko ča-somerilci: Bureš Metod, Senica Drago, Vetrih Franjo, zapisnikarica: gdč. Cingerli Ljubica, Nadzorniki vratič: Ilič Svetislav, Pototschnigg Franc, Šapec Fri derik, Vezjak Viljem, zdravnika: Dr. Kac Rudolf in dr. Velker Hugon. Mariborski zimskošportni podsavez, Maribor.
fioviu es hunskega poSja
Smrtna kosa. V visoki starosti 92 let je umrla v nedeljo 24. t. m. gospa Terezija Šek, mati narodnega poslanca gosp. Avgusta Lukačiča. Bila je splošno priljubljena iti je imela vedno odprte roke za siromake. Naj počiva v iniru, njenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
fUujske Mwite
Ptujska bolnišnica leta 1936. V letu
1936 je bilo v ptujski bolnišnici oskrbova nih 2342 bolnikov, v tej najmanjši bolnici
Razno
KOLESARJI!
Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranja, poniklanja itd-Obrnite sc na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič, Maribor, Tnttenbachova ul. 14, tel. 21 -30. kier vam kolo nopra* vijo, da vam služi kakor novo. Shramba koles čez zimo. 0317
HOLANDSKI MLEČNI KRUH
od Din I— uaprei izdeluje pekarna Rakuša. Koroška ceste;_______________.	’S4
SOSTANOVALCA
sprejmem v opremljeno sobo s posebnim vhodom v sre-1 dini mesta. Naslov v upravi lista.	'121
Kupim
Po najvišjili cenah kupuje STARO ZLATO
Ant. Kiffmann, Aleksandrova cesta 11
RAZPRODAJA SANK.
Justin Gustinčič, Tattenna-chova 14.	415
PRISTNE TRŽAŠKE PUSTNE KROFE.
nedosegljive kakovosti, po Din I.— v pekarni Cabokli, Glavni trs.	o<>3
Lisice - kunce
in vse druge vrste kož divjačine sprejmem v strojenje, barvanje in popolno izdelavo. Kupujem tudi vsakovrstno kožo od divjačine po najvišjih dnevnih cenah.
Peter Semko. krznarstvo
Maribor, Gosposka ulica 37.	419
Prodam
največjega sreza dravske banovine. Povprečno je bilo oskrovamh 94 bolnikov na dan, dasi ima bolnica le 76 postelj raz-ven izolirnice. Zato pa se je moralo vpo-rabiti tudi izolirnico za bolnike z nenalezljivimi boleznimi. Sicer bi se moral odkloniti vsak tretji' bolnik. Tako se je pa zdravil vsak peti bolnik ambulatorično. Ambulatoričnih pregledov je bilo izvršenih 516, operacij 895 ter 1032 rentgenskih pregledov. Tudi porodnice se je sprejemalo, ako je bil porod že v teku, akorav-no so po porodu morale ležati med drugimi septičnimi bolniki, ker drugod ni bi-bilo prostora. Umrlo je 80 bolnikov, od teh pa je bilo 35 sprejetih v bolnico v u-mirajočem stanju. Na internem oddelku je bilo največ tuberkuloznih bolnikov. Tudi za tuberkulozne ni posebnega oddelka. Sicer vzdržuje bolnišnica ambulanco tudi za siromašne pljnčnobolne z rentgenskimi preiskavami in dajanjem pneumotlio-raxa ob sredah med 8. in 10. uro. — 27. januarja t. 1. je tukajšnja bolnišnica praznovala 80-letnico ustanovitve. V tem času se bolnišnica ni nič povečala razen izolirnega oddelka, in je torej neobhodno potrebno, da se z razširitvijo tega zavoda čimprej začne. Vodstvo bolnišnice je 1923, torej 14. leto v rokah agilne-
ga in vestnega primarija dr. Aleksandra Kuharja, ki ima kljub navedenim nedo-statkom bolnišnice vsestransko lepe u-spehe, zlasti pa še na polju kirurgije.
h (jptkft ne
Sokolsko društvo Gornja Radgona obvešča svoje članstvo, da se vrši do na-daljtiega redna telovadba članskih oddelkov tedensko le enkrat in sicer ob četrtkih za članice od 7. do 8. ure zvečer, od 8. do pol 10. ure pa za člane. Za moški naraščaj se vrši telovadba vsako nedeljo od pol 11. do pol 12. ure dopoldne v društveni sobi na Gornjem grisu. Za moško in žensko deco pa se vršijo prosvetne ure vsako drugo nedeljo od pol II. do pol 12. ure v 5. razredu tukajšnje narodne šole.
ŠEF MADJARSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V ITALIJI.
V	Milan je prispel Šef generalnega štaba madjarske vojske, ki bo imel v Italiji razgovore z vodilnimi italijanskimi vojaškimi osebnostmi.
V vsako slovensko»
KANARČKI.
glasni pevci in samice za pa-renje naprodaj. StroBmajer-jeva 28-11., vrata 9.	412
Sobo odda
LEPO, OPREMLJENO SOBO.
veliko ali malo. ■/, uporabo kopalnice oddani. StroBmu-
ierjeva ulica 28-11.. vrata 9-411
Stanovanie
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64, vprašati 66 pri hišnici.	422
Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
II
ikvenimm ktoda\a	konfekciji „$ceta
ll|llllll!ll!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllllllll!lllllllllllllllllllllllllinillllHlllllinillllllHllllllllllllllllllllllll!ll zim^ o perilo, rokavice, obleke, plašči	Grajski	trg.	4is
Andrikos, in sicer v jeziku, ki ga je mogel Ro\vIand smatrati samo za ruščino. Gospa Andrikos je zbudila njegovo pozornost s svojim moškim glasom in zgovornostjo, ki jo je spremljala svojevrstna obrazna igra. Njena soseda, gospa Ran-cov, je bila velika, korpulentna, toda vedno lepa blondinka. V njenih vlažnih-otožnih očeh je bilo razbrati nekaj kakor razočaranje in resignacijo.
V	družbi teh nacionalnih sovražnic so ni Ro\vland počutil nič kaj poklicanega, da bi povezal kakšne ožje stike. Vljaidfl0 je odgovarjal na prijazna vprašanja par-nikovega kapetana, ki ni mogel prikrit' radovednosti in namena, da bi izvedel' kaj je napotilo ameriškega potnika, se ob tako neugodnem -letnem času in v situaciji najhujše napetosti v Carigrad11 podaja v turško prestolnico.
»Prihajam po nalogu ameriškega Rdečega križa,« je pripomnil Rowland. La* mu je bila precej v krvi. zato ga ni 12' dala.
Medtem je bil zajtrk pri koncu in s° dame vprašale kapetana, če je že ČaS’ da se podajajo na krov parnika. Kapetan je spremljal gospo Rancovo, Rowland Pa se je priključil gospej Andrikos1. ZgoraJ na krovu pa so se potniki znašli v precej hudem snežnem metežu, ki jim i° zelo otcžkočal razgled po dardanclskil' t utrdbah. Kapetan pa se je poslovil P® j družbe, da prevzame sam vodstvo par' I iiiku skozi dardanelske ožine.
(Dalje sledi.)
drfkos. Kjer bi Človek slutil temno, temno barvo, pa so se svetlikale temno modre oči. Ostro začrtani, antični profil njenega obraza pa so blažila ljube,znjiva, polna usta in zaokrožena, nežna čeljust.
Gospodična Andrikos je bila v črnini. Žalovala je za ljubljeno staro mamo. Govorila je prav malo. 'Tem živahneje sta se razgovarjala gospa Rancova in gospa
Napoljski zaliv z Vezuvom
DON JUAN
 	   ■'■■■	17
Ste bili kedaj v Napolju,« je vprašal kapetan Rowlanda.
Sem,« je kratko odvrnil Rowland.
Potem se boste lahko na široko po-razgovorili z gospo, ki je prispela iz Na-polja in ki silno rada govori o lepotah tega mesta. Posebno ji ugaja prekrasni zaliv z Vezuvom v ozadju, ter očarljivimi pinijami in izvirnih napolitanskih narodnih nošah. Toliko govori o vsem tem, da boste pred njo morali še bežati.«
Ko sta kapitan in Ro\vland prispela medtem do mize, ga je kapetan predstavil navzočim damam.
>Monsieur Smeitt — gospa Rancov — gospa Andrikos —- gospodična Andrikos.«
Lažni Ainerikanec — Rowland! — se je s rahlim priklonom takoj vsedel poleg najinlajše potnice, gdč. Andrikosove in je popil skodelico čaja, ne da bi se dal pri tem niti najmanj motiti. Pri tem so nui pogledi uhajali na mično, lepo sosedinjo, ki je bila vredna njegove pozornosti, ki jo je mogel vsemanj skrivati. Če bi Row-land ne imel važnega poslanstva, bi nedvomno že v prvem trenotku izdal svoje zanimanje za lepo sosedinjo gospodično Andrikosovo.
Gospodična Andrikos je bila Še prav mlada in je prcseriečila Rovvlanda z neko svojevrstnostjo ženske lepote. Njena lica so žarela v neki čudni 'beli barvi, ki
je bila kakor navdihnjena z neko svojevrstno rdečico, ki bi bila primernejša za nežno blondinko, ki pa se je vendarle čudovito skladala s temno črnimi lasmi ter fino zarisanimi obrvmi gospodične An-
Izdaja konzorcij »Jutra« v UubUaui. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.