Sorlca* izhaja vsaki torek in §oboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. OredniAtvo se nahaja v „Narodni Tlskarni", ullca Vetturini $t. 9, kamor je naslavljati pisma. Mefranktrana plNimi se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. aokopi§i dopisov se ne vračajo. TELEFON št. 201. . ¦ „Gorica* itane «la lelo 10 K, za poi leU 5 K, za Ittn leta 250. i^b üpraraiAtvo " ^H| se Mhaja v „Narodni Tiskarni" - u.'ica Vetturini Št. 9. la uflaAe sc plačuje ad fveterostefme petit vrste po U /in., za večkratni natis primeren popust. PoMamesne IWvilke stanejo 8 vm. tn se prodajajo v - raznih gcriSkih trafikah. §t. 56. V Gorici, v soboto dne 15. julija 1911. Leto XIII. Narodni grehi Tržaško „Edinost" je hudo speklo naše očitanje, da je zakrivila nespo- sobnost tržaških slovenskih voditeljev poraz hrvaškega kandidata v Puli in slovenskega kandidata v drugem trža- škem okraju. Ker pa ji manjka stvarnih razlogov, si pomaga v svoji polemiki z zabavljanjem in s psovanjem. Govoriči o večnih pajacadah „Oorice", o političnih nevednežih in imenuje „Gorico" list, ki se vedno krega s pamcljo, z logiko in resnico. S temi nesramnostmi ne bo „Edinost" nikogar varala; to psovanje polrjuje le splošno mnenje, da je gla- silo tržaških Slovencev hinavski list, ki priporoča drugim dostojno pisavo, a je sam ne pozna. V stvarnem oziru vzdržujemo svojo trditev, da je zakrivila nesposobnost političnega vodstva tržaških Slovencev zgubo dveh jugoslovanskih mandatov. To dokažemo s številkami. Izvolitev hrvaškega kandidata v Puli je bila odvisna od socijalno-de- mokratičnih glasov, kajti pri ožji volitvi je dobii italijanski kandidat Rizzi 4895, hrvaški kandidat Laginja pa 4017 gla- sov. Hrvaški kandidat bi prodrl z ve- liko večino, ko bi bill' zanj glasovali socijalni demokratje, kojih kandidat je imel pri prvi volitvi 1982 glasov. Tudi izvolitev slovenskega kandi- data v drugem tržaškem okraju je bila mogoča. „Hdinost" je pred volitvijo sama trdila, da v tern volilnem okraju bi prodrl gotovo kandidat, za katerega bi glasovali vsi socijalni demokrati in Slovani. Pri ožji volitvi je dobil Rybar nad iri tisoč (31G7) čisto slovenskih glasov, italijanski kandidat pa je bll izvoljen s 5579 glasovi. V tern največjem tržaškem okraju ni šlo volit pri prvi volitvi nad 2000, pri ožji pa nad 3000 volilcev. Ko bi se bilo z intenzivno agi- tacijo izmed teh 2000 volilcev spraviio na volišče za Rybafa le 457 volilcev in ko bi si bilo znalo politično vodstvo • tržaških Slovencev pridobiti onih 2016 glasov^ ki jili je dobil socijalno demo- kratični kandidat pri prvi volitvi, bi bil zinagal slovenski kandidat dr. RybaF. Te Številke dokazujejo, da je bila zmaga slovanskih kandidatov v glavnem odvisna od socijaino demokratičnih gla- sov. Ti glasovi pa bi se bili potom kompromisa prav lahko pridobili, ker je bila v Trstu izvolitev dveh italijanskih socijalno demokratičnih kandiuatov po- poinoma odvisna od slovenskih glasbv. Kot kompenzacijo za te slovenske gla- sove bi bilo rnoralo vodstvo tržaskih Slovencev zahievati, da glasujejo soci- jalno demokratični volilci v Puli za Hrvata Laginjo, v Trstu pa za Slovenca Rybafa. Tej zahtevi bi se bili socijalni demokratje prav gotovo vdal», ker so jini bili slovenski giasovi v Trstu ne- obhodno potrebni. A kaj se je zgodilo? Voditelji tržaških Slovencev niso ganili nisi z mezincem, da bi bili /a ožjo volitev preskrbdi potom kompro- misa siovanskima kandidatoma soci- jalno- demokratične glasove, pač pa so izdali parolo, naj glasujejo tržaški slo- venski volilci bre/pogojno za italijanska socijalna demokrata. Tako se je zgo- dilo, da sta italijanska socijalno derno- kratična kandidata Pittoni in Oliva zmagala cdino le s pomočjo slovenskih glasov, dočim sta propadla slovanska kandidata Laginja in Rybar. ker niso za nju glstsovali socijalni demokratje, marveč se vzdržali ožje volitve. Politično vodstvo, ki ni porabilo tako ugodnega položaja ter ni skSenilo s socijainimi demokrati kompromisa, ki bi bil Jugoslovanom pridobi! dva nova mandata, je pokazalo s tern svojo po- poino nesposobno.st. Tržaski politiki se- veda ne pnznavajo te nesposobnosti, marveč se z modrim vodstvom zadnjih ožjih volitev še nekako ponasajo. Dr. Rybar se je vsaj izrazil na shodu v tržaSkem „Narodneni domu" o ožji vo- litvi v II. tržaskem okraju tako-le: S socijalisti nismo sklenili nikakega kom- promisa. Nič nlsmo zahtevali in nid se nam nt ponudilo. In to Je dobro, ker imamo svobodno roko za budočnost. V svojem govuru je Rybar omenil tudi ožjo volitev v Puli in je rekel: Na- glasiti se mora, da tudi v Puli nismo sklenili nikakega kompromisa in imamo tudi tu svobodne roke. Te RybaFeve besede dokazujejo, da se ni zanikarno vodstvo tržaških Slovencev v Puli in v Trstu prav nič brigalo za pridobitev socijalno-demo kratičnih glasov, s katerimi bi bili Ju- goslovani priborili dva nova mandata. Brigalo pa se je to vodstvo za socijalno- demokratične glasove na Krasu, kjer ni šlo za priboritev novih jugoslovanskih mandatov. marveč edino le za zmago vsiljivega tržaškega advokata Grcgorina. „Edinost", glasilo tržaških sloven- skih voditeljev, je priporočala pred ožjo volitvijo socijalnim demokratom, naj glasujtjo za Oregorina. češ, da ima ta kandidat skraino demokratičen program. Tudi so preplavili pred ožjo volitvijo Gregorinovi tržaški pomagači pod firmo „neodvisnih volilcev" ves Kras z ru- dečimi letaki te-le vsebine: Socijalno demokratični volilci! Na ožji voiitvi dne 20. t. m. zapišite vsi na svojo glasovnico dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Njegov program je de- mokratičen ter obsega med drugim tudi starostno zavarovanje, ki je Vam vsem na srcu. Že iz tega se razvidi, da je 5lo tržaškim politikom le za to, da bi Gre- gorin s pomočjo socijalno-demokratičnih glasov zmagal proti drugemu sloven- skemu kandidatu Stepančiču. da pa niso tržaski slovenski voditelji niti z me- zincem ganili. da bi bili pridobili so- ciiaino-demokratične glasove za Laginjo in RybaFa kot kompenzacijo za tržaške slovenske glasove, ki so bili oddani za italijanska socijalna demokrata Pittoni in Olivo. Tako je (iregorin s pomočjo pri- bli?.no tisoč socijalističnih glasov sicer zmagal. a ta zmaga je stala Jugoslo- vane zgubo dveh mandatov. Polom goriške „Banke Popolare" pred porol- niki. V torek se je pričelo zasliševanje Lenassija. Koj začetkom seje pa je predsednik naznanil. da je dobil dva br- zojava, in sicer enega od dr. Fillinicha, zastopnika deriičarjev „Banke" Baderja in Orzana, ter drugega oddr. Wondricha, zastopnika vseh delničarjev „Banke". Oba izjavljata v brzojavih, da se ne bodeta udeležila več procesa, ker so se v ponedeljkovem zasedanju odklonili vsi predlogi državnega pravdnika. Lenassi se ne priznava krivim, marveč zvrača vso krivdo poloma „FJanke" na Colleta. Colle da je namreč samolastno delal, brez da bi predsed- ništvo informiral o svojih manipulacijah. Glede falzificiranih bilanc pa da se je udal nasvetu dr. Luzzatta, ki je kot ju- rist moral vedeti, ali je to dopustno ali ne. Lenassi je tudi izjavil, da sam ni igrai, a da tudi ni vedel, da se je igra- lo, dokler ni to izvedel od Chiurlota, na kar je bil Colle odslovljen od službe. V sredo se je nadaljevalo zasliše- vanje Lenassi ja. Začetkom seje je predlagal državni pravdnik vnovič, naj se zasliši porotnik Lazzari kot priča, ker je, kakor je iz nekih knjig razvidno, skupno s pokoj- nim dr. Pontottijem igra! na borzi. Nastala je debatta. Konečno se ta prediog ni vsprejel. Ated debato se je zagovornik dr. Robba izrazil, da ve\ kako bo stvar končala. (Brez komen- tarja). Potem je državni pravdnik §e pred- lagal, naj se izvrši konfrontacija med Colletom in Lenassijem. To se je odklo- nilo z utemeljevanjem. da se bode kon- frontacija le pozneje izvršila. Potem se je nadaljevalo izpraše- vanje Lenassi-ja. Večinoma so ga iz- praševali zagovorniki drugih obtožen- cev na razna vprašanja, ki se tičejo njih klijentov. Na koncu pa je povzel besedo drž. pravdnik. Rekel je, da obdolžuje Lenassi samo Colleta. Tudi Luzzatto da bo ob- dolžil Colleta. Da bi se pa prišlo pra- vim krivcem na sled, predlaga, da se zasliši bivši ravnatelj „Banke", vit. Ma- rina. Nato je poiskal iz svojih aktov neko pismo, v katerem je rečeno, da Colle ni bil izpuščen iz službe, marveč da je use! iz Gorice. Koj nato da sta prišla v „Banko" Lenassi in Luzzatto. Odprla sta kaso s tern, da sta razbila ključavnice, ter vzela vse vrednostne Razsfava ročnih del in risanj učenk zavodov društva „Šolskl Doma. Zopet je prišel čas, ko nas je dru- štvo „Šolski dorn" vabilo, naj si pri- demo ogledat, kaj so učenke njegovih zavodov izuelale iekom šolskega lela. Radovoljno smo se odzvali temu povabilu, saj so razstave te sole znane po mnogovrstnosti raznih izdelkov iz ročnega dela ter lepih, točno izdelanih risb. — Razstava ni bila letos, kakor na- vadno, v „Šolskem domu", ampak v po- siopju, katero je delavno društvo mo- ralo zgraditi, ker je nedostajalo prostora za toliko priglašenih otrok, namreč — v „Novem domu". Tu sta dne 8. in 9. julija v sedmih dvoranah (po 9*45 m dolgih in 6*20 m širokih) razstavili svoje izdelke obe pri- pravljalnici za izobraževališča za uči- teljice, ženska obrtna sola in 2. do 6. razred ljudske sole v „Šolskem" in wMa- lem domu". Vkljub velike vročine so bile dvo- rane vedno polne občinstva. katero ni hotelo zamuditi prilike, da se prepriča o lepem napredku teh prekoristnih za- vodov. Tu si videl mnogo imenitne go- spode, pa tudi priprosto ljudstvo si je prišlo ogledat, česa se je naučila naša mladina. Mislilo bi se, da bo letos razstava manj obiskana, ker je bila drugje nego navadno. Toda glej! Ravno tako, ali pa še bolje je biia obiskana kakor druga leta. — Marsikateri se ni ustrašil dolge poti, ko je, pomotoma prišedši v „Šolski dorn", zvedel, kje je razstava, saj je ve- del, da bo s tern, kar bo videl v „No- vem domu", obilno poplačan njegov trud. Zapazil si celo obiskovalce druge narodnosti, a vsi so se prav laskavo izrazili o tern, kar so videli. Nekateri so se celo po večkrat vrnili, češ, da je to ali ono tako lepo in da si hočejo isto še enkrat ogledati. — NajlepŠe spriče- valo in zadoščenje za požrtvovalno uči- teljstvo in za marljive učenke. Toda dovolj občnih opazk. Preho- diti hočemo v duhu vse prostore, v ka- terih so bili izdelki razpostavljeni ter opisati, kar smo videli, v znanje onim čitateljem, ki niso mogli si ogledati lepe razstave, da se vsak prijatelj mladine prepriča, kako mnogostransko se v tej šoli izobražuje mladež. \f pritlični dvorani so bila razstav- ljena ročna dela učenk 2. do 5. razreda ljudske sole iz „Malega doma". Toliko jih je bilo, da bi se prav lahko bili na- polnili dve dvorani. Tu si videl na steni in na mizah, ki so bile določene drugemu razredu, brezštevilno kvačkanih del. Poleg pred- pisanih vajenic je bilo tu mnogo čipk. odej za ponočno mizico, prtičev, kakor- šne polagamo pod luč, in celo kvačkana oblekca in velika odeja je visela ob steni. Zraven nje pa torbice različne ve- j likosti in barve, rute, šerpe i. t. d. Sploh toliko lepih del, da smo se kar Čudili, koliko izvrše male učenke tekom enega leta. — A tudi učenke 3. razr. niso zaosta- jaie. Mize so^bile prepolne raznih noga- vic, velikih in rnalih, belih in barvanlh. Nad njimi pa je visela čedno narisana normalna nogavica, da se je vsak lahko prepričal, kako se je postopalo pri pod- učevanju pletenja nogavic. A ne le to, kar celo zimsko opravo si videl ob ste- nah, določenih za razstavo izdelkov tretjega razreda. Poleg lepih mufov so visele tu kar ctle vrste čepic in boa. Tudi mnogo večjih in manjših blazinic, je bilo tu. A vse to je bilo le pletenje izvršeno s posebno za to doloČeno volno. Lepe in praktične so bile tudi pletene torbe. kakoršne rabimo, da vkladamo nakupljeno blago na trgu. Tudi pri teh se je pokazalo, kaj se doseže s trudom in potrpežljivostjo. Med drugimi deli smo zapazili vezane torbice iz slame, dalje kvačkane predpasnike, lepo okra- šene s pretaknjenim trakom ter razne I rute in ogrinjala. I Ob sprednji in desni steni, doiočeni 4. razredu, in ob velikih mizah, ki so stale tarn, je bilo poleg križevatih in ši- vanih vajenic razstavljenih mnogo prtov, prtičev, preprog in raznih brisač. Vse to je bilo čedno in točnc in izvedeno s križevatim ubodom razno barvane tva- rine. — (Dalje prih.) papirje, ki so se v nji nahajali. Colle da je priSci potem dne 29. decembra 1908 v Gorjco, potem ko je imel spremnico, da se mu nič ne zgodi. Ta predlog se je vsprejel in bo Marina poklican za 19. t m. kot priča. Včetrtek je predlagal drž. pravdnik, da se prečitajo izpovedbe Lenassija pred preiskovalnim sodnikom, ker se njego- ve sedanje izpovedbe ne strinjaio s te- danjimi.Ta predlog se je odklonil. Drž. pravdnik si je pridržal pravico do pri- tožbe ničnosti proti vsem dosedaj od- klonjenim njegovim predlogom. Nato se je pričelo zasliševanje Luzzatta. Luzzatto odklanja vsako kriv- do od sebe. Po uvodu govora se je ba- vil i zgodovino .Bänke", z njegovim razmerjem do nje kot pravni konzulent. Potem je govoril proti obtožnici in proti sumničenja, ki so izražena v nji. 0 Colletu je rekel. da ga je sma- tral kot osebo, kateri se je lahko zau- palo. Colle pa da ni nikdar govoril ž njim o igrah „Bänke" na borzi. Izjavil je nadalje, da je clan na čelstva Chiurlo koj, ko je izvedel, da se igra pri „Banki", odpovedal svoje uloge. Nato je pa izjavil, da so igrali tudi drugi členi predsedništva kakor: Venuti, dr. Bader, Bombig, Chiurlo, Vernig, Sa- vorgnani, Orzan in še druge osebe. Luzzatto je rekel, da so bili člani nad- zorništva in predsedništva jako površni ; podpisavali so menjice ter druge papirje brez pomisleka. Giede IIS. emisije delnic se je zbo- rovalo v seji 13. marca 1906, kateri je predsedoval, ker Lenassi ni bil priso- ten, njegov namestnik Orzan. 0 tej seji pa je izginil zapisnik — ne ve se kam. Čudil se je, da sedi on na zatožni klopi, medtem ko Orzan in njegov sin ne. Rekel je, da sta privilegirani osebi, kar trdno vzdržuje. Tudi Bader in Bombig, nadaljuje Luzzatto, bi se morala zagovarjati pred sodiščem. Če se to sedaj ne zgodi, se bode moralo pozneje zgoditi. lgral je s svojimi sredstvi. 0 slabem stanju „Banke" da ni nič vedel. Opomni pa, da so Peter in Josip Venuti, Bozzini, Orzan in Chiurlo, ki so izjavili, da ne vedo ničesar, kon- cem 1. 1908 odpovedali „Banki" svoje uloge. Tudi dr. Bader je dal v svoji od- sotnosti po Zattoni-ju dvigniti svoje uloge pri „Banki". V februvarju 1. 1909 pa je prišel vladni komisar in nadzorništvo (Marani, Dörfles, Delmestri) v „Banko", kjer so našli vse v redu. Ob 1. uri se je zaključilo zase- danje. Včeraj se je nadaljevalo izpraše- vanje Luzzatta. Luzzatto je včeraj zopet trdil, da sc vsi člani predsedništva in nadzorništva vedeli o igrah pri „Banki" ter jih obdolžuje. Z jokavim glasom in skoro ihteč je končal svoje izjave, na podlagi kate- nh bi bil on popolnoma nedolžen na polomu „Banke". Potem so še razni zagovorniki stavili na njega vpraŠanja. Danes se obravnava nadaljuje. Dopisi. Iz Oseka. (S t r e 1 a.) V nedeljo zvečer je nastala huda nevihts in strela je švigala vsak trenutek izza oblakov. Udarila je v hrast za hišo Miha Bodalič št. 92 nad Osekom, odtod pa je skočila skozi zid v hlev, kjer je ubila eno kravo. Čudno pa je to, da se drugi kravi ni ničesar zgodilo. — Udarila pa je tudi strela v cerkev M. B. na Vitovljah, kjer pa ni napravila posebne škode. Zdi se, da je prišla v cerkev pri stranskem desnem oUarju, kjer je vrgla neke spo- rninke po tleh, razdrobila stekleno vazo na oltarju, v kateri je bil suh šopek ter raztrgala oltarni prt. Od tu je od- skočila na okno ter je nekoliko okru- Sila, potem pa je pogledala v bližnjo spovednico. raztrgala tla in prevrnila tnlclpUnik Sknčila ie tudi v zakristiio, kjer je prevrnila na oknu neke steklene posode. Pri stranskih vratili pa je od- krušiia tiak, kjer se je potem zgubila v zemljo. Čudno je vidett, kako je strela skakala iz enega kota v drugega, neda bi napravila kako večjo škodo — Driiga strela pa je udarila v strelovod ter Je po strelovodu izginüa v zemljo na sredi med cerkvijo in hišo pa je zopet bruhnila na dan, odskočila v bližnji dimnik ter je nekoliko razrušila pri ognjišču. Sploh je to noč strela močno gospodarila, kar priča marsi- katero osmojeno in razklano drevo! Strasen poiar v Logo. (Izvirno poroČilo.) Log pod Man gar torn, 14. 7. 1911. Preživel sem strašno noč. Okoli polunoči se zbudim in čujem od daleč na pomoč klicati in kmalu potem — ogenj, cgenj! — Odprem okno in za cerkvijo se je valil gost dim proti nebu. Zbudim ljudi v hiši in zdaj začne trk- Ijati na zvon in ljudje hitijo zbegani skupaj — in vpiti. jokati in vmes tulijo in mukajo iz hlevov izpuščene Živali. Qorelo je nad Mostarjem v gorenjih hi- šah pod predelskim klancem. Ker je bilo seno Že pospravljeno na podih in so bile štiri hiše z deščifami krite in pet z opeko, je bilo netiva dosti in plamen je švigal mogočno proti nebu in ogenj se je bliskoma širil od hiše do hiše tako, da je bilo v 3 urah 9 his popolnoma vpepeljenih. Orožniški stražmešter E m- 1 e r in še dva ali trije možje so usta- vili ogenj pri Kinkelnovi hiši. da se ni požrešen element polotil še Mostarjeve in drugih his, katere so vsi prebivalci zapuščali rešivši, kar se je dalo rešiti. Pogorelci pa so izgubili vse, ker jim ni bilo v naglici mogoče rešiti ničesar razun nagega življenja. Tudi prihranki v denarju, vspehi dela na tujem, so pogo- reli. Č. g. župnik Klobučar je bil med prvimi, ki so prihiteli na pomoč in je v resnici junaško pomagal. Pogrešali smo brizgalke, ker je domača občina nima, iz Bovca pa je še le došla, ko je bil že ogenj osamljen. Zavarovani so bili po- gorelci le za male svote; imajo torej ogromno škodo. Polifični pregled. Otvorltev nove zbornlce. Cesar odpotuje od Ischla v pone- deljek ob 5 uri predpoludne in dospe na Dunaj ob 10*30, ter se nastani v Schonbrunnu. V torek bo cesar prečital prestolni govor in takoj potem se vrne v lschl. Državne poslanfc Vseslovenske Ljudske Stranke je povabil načelnik stranke državni po- slanec dr. Ivan Šusteršič, da se za- nesljivo polnoštevilno zbero danes ob 11. uri dopoldne na Dunaju v posve- tovalnici Slovenskega kluba. Namen: Posvet o ustanovitvi novega kluba in o političnem položaju. Zato sta se naša gg. poslanca dr. Gregorčič in Fon že sinoči odpeljala na Dunaj. Darovi. Za „Šol ski Dom* so plačali precisedništvu: g.a Ana Bolko 2 K; g.a Marija Fistravec 2 K. Mesečnino za junij so plačali: A. in F. Anderwald, trgovca s specarij- skim blagom 2 Kf Viktor BeŽek, ravna- telj 5 K, Fran Bitežnik, vodja „Centralne posojilnice" 2 K, Leopold Bolko, vele- posestnik 10 K, Anton Breščak, posest- nik in trgovec 2 K, Anton Budin, župnik 3 K, Dr. Ivan Eržen, zdravnik 4 K, Fran Finžger, okr. šol. nadzornik 4 K, Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K, Jakob Čebular, profesor 2 K, Anton Fon, posest. in trgovec 4 K, Jos. Fon, drž. posl. 10 K, Anton Fras, šolski .svet- nik 5 K, Anton Gvaiz, prof. 2 K, Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K, Teodor Hribar, trgovec 5 K, Andrej Ipavec, prof. 3 K, lvančič in Kurinčič, trgovca 2 K, Ivan Kalin, deželni uradnik 2 K, dr. TgnacKo- bal, stolni vikar 2 K, Janez Ko- kosar, zupnjk 3 K, Jernej Kopač, po- sestnik in trgovec 2 K, dr= Josip Ličan, prof, bogoslovja 2 K, Ivan Mercina, vad- niški učitelj 3 K, üustav Novak, solski svetnik 2 K, dr. Anton PapeŽ, prof. 2 K, dr. Frančišek Pavletič. odvetnik 6 K, dr. Josip Pavlin, prof. 2 K, Svetoslav Prem- rov, vodja „Goriške zveze" 2 K, Ivan Rejec, prefekt v semenišču 2 K, Fer- dinand Sfiligoj, denarničar „Cent, po- sojil." 1 K, Anton Šantel, šolski svet- nik 5 K, Andrej Tabaj, katehet 2 K, Ivan Tabaj, kaplan 2 K, Angel Trojer, računski revident 2 K, dr. Fran Žigon, prof, bogoslovja 3 K, Fran Žnideršič, profesor 3 K, Franc Leban, cesarski svetnik 3 K. Dalje so plačale mesečnino gospe in gospodične: Qizela Finšger, okr. šol. nadz 2 K, Štefanija Havel, učiteljica 40 v, Antonija Mrovatin, nadučiteljeva 2J\. Ma- rija KopaČ, svečarjeva 5 K, Milena Papež, profesorjeva 1 K, Berta Pavletič, odvet- nikova 2 K, Avgusta Šantel, šol. svet- nika 1 K. Letnino so plačale gospe in go- spodične: Dekleva Ivanka 2 K, Jakončič Amalija 5 K, Makuc Eliza 2 K, Fon Josipina 1 K, Jeretič Katarina 1 K, Cigoj Ana 2 K, Klavžar A. 1 K, Obizzi markiza Dora 2 K, Pjkel Ivanka 2 K, Kos Marija 2 K, Velikonja Amalija 2 K, Rutar I. 2 K, Hrovatin Kiementina 2 K, Suttner Ana 5 K, Pirjevec Irma 5 K, Pirjevec Avgusta 2 K, Pečenko Adele 2 K, Černetič Matilda 1 K, Zajec Olga 2 K, Kovač Roza 2 K, Braunizer Ljudmila 2 K, Češčut Marija 2 K, Dominko Marija 2 K. Bežek Hedviga 2 K, Tuma Marija 5 K, Žnideršič Josipina 2 K. Presrčna hvala vsem blagim do- brotnikom zapuščene šojske mladine! Došlo je našemu upravništvu: Gospi sestri Brezovar doposlali za šol. veselico K 240. Domače in razne vesti. Imeoovanje. — G. Hinko Rebolj, železniški postajenačelnik v Ajdovščini, je pomaknjen v VIII. činovni razred. Odllkovanje. — Predsednik višega deželnega sodišča v Trstu Avgust Jaco- pig je imenovan tajnim svetnikom. Odlikovan LJublJančan. — Cesar je podelil viteški križec Franc JoŠefo- vega reda vpokojenemu majorju Francu Vilfanu pešpolka št. 78. Major Vilfan je rojen Ljubljančan. Veliko let je služil kot častnik pri 17. pešpolku, kjer je bil zelo prtljubljen. Y slovö voditelja gorlškega okr. glav. dvornega svetnika grofa Henrika Attems bil je v torek zvečer v hotelu „Südbahn" banket, katerega so se ude- ležili vsi uradniki okrajnega glavarstva. V četrtek se je poslovil grof Attems v Ajdovščini od vseh županov tamošnjega sodnega okraja. Včeraj se je pa po- slovil v Kanaluod županov kanalskega sodnega okraja. Oirilmetodarsko narodnjaštvo in dr. Dereanl. — V „Gorici" z dne 4. julija pribili smo dejstvo, da so se udeležile nemške veselice „pri Pošti" tudi osebe, ki so bile imenoma pohvaljene radi so- delovanja pri Ciril-Metodovi veselici, ka- tera se je vršila 14 dni poprej pri „Je- lenu". Prav na rahlo smo tudi namig- nili, kdo so te osebe in vsak količkaj brihten človek je lahko uganil, koga mislimo. Zato smo se čudom čudili, ko smo videli, da je naša notica silno raz- burila dr. Dereanija. Ta vročekrvni go- spöu je pridrl v našo tiskarno in se je na način, ki ne dela prav nobene časti akademično izobraženemu človeku, za- kadil v naše uredništvo, a ko se ni nihče zmenil zanj, je priobčil v „Soči" „Poslano" (komu?), ki dela radi bistro- umnosti v argumentaciji in radi finega sioga Cast avtorju in celemu odboru moške podružnice družbe sv. C. in M. Infamnosti in nesramnosti frče na levo in desno. Vse to pa ne izpodbije dej- stva, o katerem smo mi pisali, kajti res je (in to lahko dokažemo s pričami) da so se udeležue nemške veselice pri „Pošti" osebe, ki so bile v „Sofii" ime- noma pohvaljene radi sodelovanja pri Ciril-Metodovi veselici pri „Jelenu". — Spričo tega naj si vsakdo napravi pri- merno sodbo o „Poslanem" dr. Dereani- ja v „Soči". Za Nemko Je blia vplsana pri letošnjem Ijudskem štetju v Gorici oseba, ki je v odboru goriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. To dejstvo je „Gonca" Že enkrat pribila. Ne raz- burja mo se: Tout comprendre, tout pardonner 1 Prejeli smo In objavljamo. — To Ie pišeni med vožnjo v vagonu, zatorej oprostite, da pišem le s svinčnikom! Ker ne utegnem izstopiti v Gorici, mi- slim oddati to le karto na gor. postaji. Slučajno sem si umazal roke s tisto kugo, ki izhaja v Vašein mestu ter sliši na ime „Soča". Tarn se:n bral pre- drzno laž, da je na našem zavodu, na kn.-škof. gimn. v Št. Vidu, med 190 di- jaki kar nič manj nego — 134 odličnja- kovü Seveda so prestavljene še beda- ste, lažnive opazke. Kot prof, kn.-šk. zavoda nioram pač bolje vedeti — in Vam povem, da smo imeli med 210 dijaki natanko 59 odličnjakov !! Poslali smo izvestja vsem goriškim srednjim šolam, tudi učitelji- ščem, torej si lahko dobite tudi t i s k a n dokaz, da se „Soča" laže. Vsa cast ta- kemu listu! Čestitam bralcem tako po- štenega časnika! Udani Vam sledi podpis. Matura na tuk. gimnaziji je kon- čala v sredo opoludne. Razun onih, ki smo jih dosedaj navedli, so napravili maturo še sledeči: Kenda Milovan iz Modrejce, Mighetti Anton iz Gorice, Mo- rassi Anton iz Gorice, Mrak Ciril iz Vrat, Oblaschiak Alojzij iz Gorice, Pe- čenko Silvan iz Bovca, Pinat Dominik iz Ajela, Pocar Ervin iz Pirana, Rizzat Aleksander iz Fiumičela, Sfiligoj Konrad iz Medane, Zega Andrej iz Kojskega, Zobel Robert iz Pulja ter Pahor Filip iz Vrtojbe. Dva sta padla za šest mesecev. Na c. kr. moškem učteljišču v Go- rtci so se vršili ustni zrelostni izpiti od dne 6. pa do 12. t. m. Udeležilo se jih 31 domačih abiturijentov (1 je bil obolel ter pristopi k ustnemu izpitu meseca septembra) in 1 privatist. Od domačinov je prebilo izpit s povoljnim uspehom 27: dva sta bila zavrnjena za dva me- seca, dva pa za celo leto. — Privatist je rned ustnim izpitom odstopil. Sprejemni izpiti za vstop v I. tečaj so se obavljali od dne 10. pa do 12. t. m. Prijavilo se je bilo 46 učen- cev, a sprejetih je bilo 43. Ker je po tern takem že sedaj več nego doseženo dopustno število gojencev, ne bo jeseni nič več sprejemnih izpitov za vstop v prvi tečaj. Tombola v yrlrt „Slovenskema sirotlšou" se bo vršila tudi letos. C. kr. finančnoministerstvo ježe dalo potrebno dovoljenje in oprostilo zavod tudi takse. Mestne dopolnllne volltve. - Pti dopolniini volitvi v goriški mestni svet je bil v 11. razredu v sredo izvoljen dr. Cristofoletti. VČeraj pa sta bila v I. razr. izvoljena prof. Kurschen in Josip Ciuffarin. Na o. kr. prlpravnicl za učlte- IJlšča v Tolmlnu je bil sklep sol. leta v soboto, dne 9. t. m. Vseh učencev je bilo 20, izpričevalo 1. reda jih je dobilo 16, med njlmi z odliko Perto.t J a n k o iz Barkcvelj. K sprejemnemu izpitu za I. tec. c kr. učiteljišča v Go- rici se jih je o, • si1' 16 in so bili vsi sprejeti. Vpisovanje za Sol. leto 1911|12 se bo vršilo dne 16. in 17. septembra. V o d s t v o. Na c kr. državnl hrvatski gim- nazljl v Pazinu je bilo na koncu šol- skega leta 1910|ll 190 dijakov in dija- kinj. Od teh je 19 odličnjakov in 28 nesposobnih za vstop v nadaljne raz- rede. Po materinem jeziku je 151 Hrva- tov, 36 Slovencev, 2 Italijana in 1 Čeh. (Dalje v prilogl.) Priloga „Gorici" šl. 56. z dne 15. julija 1911. Eat. delavsko društvo v Qorici sklicuje za jutri, ob 10. uri predpoludne javen shod v dvorani „Central". Pridite v obiinem številu ! Marlja Podreka iz Solkana je vzela v Trstu pri ueki gospej sobo v najem. Že prihodnjega dnc pa je za- rana zapustila stanovanje in je Ž njo izginilo nekaj denarja in oblačila naje- modajalke. Podrekovo so aretirali. Mlroslavu Terpin iz Podgore, po5t- nemu oficijantu v Trstu, so tatovi v njegovi odsotnosti odnesli iz stanovanja v Trstu dve škatljiei, v katerili je bilo 1000 K v denarju. Gozdlč pri Rllramaru v oguju. — Iz Trsta poročajo, da je v pondoljek po- poludne pri postaji Miramar gorelo okoli 600 kvadratnih metrov gozdiča. Ogen.i, ki je nastal najbsž vsled isker kake !o- komotive, so pogasili železničarji in ognjegasci. LJudsko štetje v Pulju. Sicer pre- cej pozno, pa vendar se je razglasiia uradna ijudska štetev v puljskem okraju. Iz oficijelnega razglasa je posneti, da se je v puljskem okraju naštelo 53.768 duš. Od teh je 27.160 moških in 26.608 ženskih oseb. Po narodnosti se je na- štelo 13.697 Hrvatov, 1779 Slovencev, 20.108 Lahov, 3948 Nemcev (?) 363 Če- hov, 42 Poljakov, 10 ftusinov in 4 Ogri. Slovanov biva torej v puljskem okraju 15.661. Toliko jiti je namreč naštela ita- lijanska kamora. Eolera. Nosilec vibrlonov v Trstu amrl. — Zdravstveni oddeiek namestni- štva poroča, da je dne 9. t. in. zvečer umrl v Trstu urar Henris Chiccluo po daljši bolezni ob pojavih gastroenteritis. Raztelesenje je pokazalo sledečo diag- iiozo: kronično-atrofični črevesni katar z ulesi, konsekutivno razširjanje vrani- ce. Bakteriologična preiskava ekskre- mentov je dokazala, da so bili v njih vibrioni kolere. Zato so bile z vso strogostjo ukrenjene potrebne zdravstve- no-policijske odredbe. Henrik Chicchio je oil sta; 29 let in je imel v ulici Stadion svojo urarsko delavnico. Bival je v ulici Coroneo 9. Ta slučaj kolere je jako čudne na- rave. Pokojnik je namreč umrl za dru- gimi boleznimi, bacili kolere so le pov- spešili njegov konec. Kako se je urar Chicchio nalezel kolere, je tajno. Vsi njegovi domačini so bili izoiirani. Zdravstvena oblastnija je namreč v torek in sredo odposlala na opa- zovanje v Magdalensko bolnišnico 31 oseb, ki so sicer popolnoma zdrave, ali so prišle v kako stiko s pok. Chicho- vim. Dve oscbi, vdova pokojnika in nje gov otrok so pod strožjim nadzorstvom nego druge osebe. (iovori se pa, da je bilo v Benet- kali zopet par slučajev kolere, o katerih pa taniošnje oblasti trdovratno molče. Tradicijonalna slavnost „Redentore", ki se je imela vršiti dne 15., 16, in 17. t. m.; je bila odpovedana, najbrze zaradi kolere. Tiskarski škrat V zadnji številki se je urinila v poročilu o poslovilni prireditvi gojenk c. kr. ženskega uči- teljišča neljuba pomota. Namesto „izva janje solistmje grofice Podmenikove" se ima glasiti „izvajanje solistinje gospice Podmenikove". Oospico Pod- menikovo prosimo vsled tega na tem mestu, naj cam odpusti ta „greh". Nov papežev motuproprlo glede praznlkov. — „Osservatore Romano" priobčuje motuproprio, s katerim se znatno omeji število zapovedaiV.V praz- nikov. V motivnem uvodu p' ¦¦• ¦• vveti oče, da se poslužuje stare pravicc ,vete stolice, da z ozirom na moderne raz- mere, visokorazvito trgovstvo in indu- strijo, zaslužek delavskih slojev, izpre- meni kanonične določbe glede praznikov v zmislu premnogih proženj, ki so se v tem oziru na sveto stolico stavile. Nove določbe slovejo: Cerkvena zapoved po- slušati sv. mašo in vzdržati se vsakega hlapčevskega dela velja odslej le za sledeče dneve: 1. Vse nedelje, Božičs DiVLmauvinv spuwcijc, tucuuhuu iuaujv, j Sv. Peter in Pavel in Vsi svetniki. Dvojni prazniki torej vsi odpadejo. — 2. Sv. JoŽef in Janez Krstnik se bosta prazno- vala prvo nedeljo za tem (19. marca), drugi pa nedeljo pred praznikom apo- stolov Sv. Petra in Pavlr. Praznik Sv. ReŠnjega Telesa se bo praznoval v ne- deljo po Sv. Trojici. ülede načina zu- nanjega praznovanja pa se dajo gotove oblasti škofom. Nov odlok naučnega ministerstva. — Naučni minister grof Stiirghk je na ravnateljstva gimnazij izda! sledeč od- lok: Ministerstvo za uk in bogočastje je odredilo, da se učencem četrtega raz- reda gimnazij (in realčnih gimnazij;, ki dobe v prvem polletju v fiziki red „ne- zadostno", ne dovoli v tem predmetu ponavljalni izpit. Pač pa je v vseh slu- čajih ob koncu šolskega leta v fiziki, kemiji in mineralogiji izdati en sam red in je vpisati ta skupni red v rubrike „naravoslovje, kemija in lizika". Odlo- čiien zato je pa razlog. da se pouk si zike v prvem polletju ne more smatrati kot popolnoma zaključen, da je ne le samo potrebno poseči v drugem polletju nazaj v fiziko pri pouku v kemiji in mineralogiji, temveč tudi želeti, da se znanje fizike vzdrži in osveži. V slučaju premembe učnih moči v drugem pol- letju, naj se oba učiteija po potrebi spo- razumeta. Nov puljski okrajni glayar, Ka- kor se čuje, se bo poverilo puljsko okrajno glavarstvo vladnemu svetniku grofu Schönfeldu. Imenovani je sedanji okrajni glavar v Ljubnu na Zgornjein Štajerskem. Touristiöüi aapredek. — Prometno društvo na Bledu prireja letos za ieto- viščarje skupne iz!cie tujcev. Ta misel je imenitna, ker se s tem tujcem nudi zabava in so taki skupni izleti v fran- coski rivijeri že davno upeljani. Že lan- sko leto je hotelir pri Zlatorogu na Bo- hinjskem jezeru, gospod Rauhekar, pri- rejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. Gospod Rauhe- kar narnerava letos zopet prirediti iz hotela Zlatorog skupne izlete. Roparski napad na glavnl cesti ob belem dnevu Dne 12. t. m. ješla45- letna mlekarica Uišič iz Štorij z Opčin prcti Sežani. Ma!o pred Sežano ji je prišel nek človek, laibrže Furlan, na- sproti ter jo napadel, vrgel na tla in ji vzel mošnjiček, v katerem je bilo 16 kron.-Lopov jo je pobrisal Se-le, ko je slišal, da se bliža voz. Uršič je oble- žaia pol v omedlevici. Vcznik jo je dvignil v voz ter iskal roparja, a brez vspeha. Stvar ima žendarmerija v rokah. Gesarski dan avst ijskega morna- riškega društva. — Za prodajo bonbo- nov, nameravano od damskega odbora avstrijskega mornariškega društva 18. avgusta t. I., rojstvenega dne Njegovega Veličanstva Cesarja, v korist vdovam in sirotam ponesrečenih mornarjev ter v svrho ustanovitve mornarskega doma, se vsi sloji prebivalsjva živo zanimajo. Dan na dan prihajajo tuds iz najbolj oddaljenih krajev monarhije obilne pri- jave o ustanovitvi krajevnih odborov in je upati, da se taki odbori osnujejo v vseh mestih, zdraviliščih in letoviščih avstrijskih. Na Dunaju in v večjih me- stih se inisli radi vročine avgusta me- seca prodajati samo po vr.ovih in senč- natih promenadah; radi tega se dotični, ki se hočejo udeležiti prodaje v kakem mestu, prosijo, naj naznanijo, za k a- tere vrtove hočejo prevzeti odborništvo ali prodajo. Ker mnogi v letnih mesecih potu- jejo in jim radi tega ni mogoče vstopiti v odbor, se je damski odbor odločil, da be; zasebnikom, ako dospe njih na- ročilo najpozneje do 18. julija, od- dajal po najmanj 100 kom. bonbo- nov, okrašenih s podobo Njegovega Ve- ličanstva in znakom morncriškega dru- štva; tako bo vsem mogoče, se udele- žiti dela ljubezni do bližnjega. Voditeljice odborov ne prevzamejo nikakdršnega rizika, ker jim ne bo treba nariško društvo s čckom poslale. Ne- prodani bonboni se morajo damskemu odboru vrniti. Zbiralne pušice se bodo dale na posodo. Vse voditeljice odborov se nujno prosijo, da naroče najpozneje do 18 ju !ija določeno in zadosti veliko količino bonbonov, ker se na pozneje došle ali ponovne naročitve morda ne bi moglo primerno ozirati. V kakem p r a v m a 1 e m kraju n. pr., kjer bo prodajalo 5—6 dam, bo lahko vsaka njih prodala najmanj 100 bonbonov. V kopališčih in večjih zdra- viliščih pa je računati na damo, ako bo prodajalo 20—25 dam, 500—1000 bon boncv (Marijine, Karlove vari). Bonboni so zaviti po 100 kom. v kartone in se bodo prodajali posamezni, komad po 10 vinarjev. Nujno se prosi, prijaviti vse od- borove ustanovitve takoj damskemu od- boru ; na vsa vprašanja se rado odgo- vori. Vsaka voditeljica odbora dobi kon- cem julija tiskane določbe s prošnjo, da jih sporoči damam in gospodom, ki se bodo udeležil! prodaje in da iste povabi na razgovor glede razdelitve časa in kraja — bodisi k sebi na dom ali v kak hotel, ker bo gotovo vsak hotelir v ta namen rad dal na razpolago kako postransko dvorano. Dalje se prosijo voditeijice odborov, da naznanijo. koliko odborovih znakov bodo potrebovale za prodajajoče dame in gospode, ker ne srne nihče prodajati brez takega znaka in pušice, prejete od damskega odbora. Ako bi se iz enega in istega kraja prijavilo več dam, ki hočejo osnovati od- bor, ter seudeležiti prodaje, potem se bodo sporočila imena in naslovi druga drugi. Vsa vprašanja in prijave naj se poši- Ijajo na: Damski odbor avstrijskega mornariškega društva na Dunajn IX. Schwarzspanierstras.se i5. Pattai tajni svetnik. Uradna ko- respondenca naznanja, Ga je bil po- deljen bivšemu predssdniku poslanske zbornice dr. Pattai u naslov tajnega svetnika. Oglas. — Finančno ravnateljsUo v Trstu razglaša: Po § 39. zakona z dne 25. oktobra 1896 drz. zak, štev. 220 o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobnino, ki je v prvem po- glavju imenovanega zakona urejena, od- meriti na postavni napovedi, katere mo rajo podati davku podvrženi posamez- niki. Pozivljajo se torej vse one stran- ke, ki izvršujejo v neposrednjem držav- nem mestu Trstu in v okolici, v pokne- ženi grofiji (iori^ki in uradiščanski, ter v mejni grofiji lstrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom, ki doraša dobiček, ter so zato v smislu § 1. imenovanega zakona podvržene občni pridobnini, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedö, resnično napoved za pri- redbeno dobo 1912—1913, ter da jo, ali pismeno izročijo ali ustmeno javijo v čusu od 1. julija do 1. avgusta 1911 pristojni davčni oblasti I. stopnje ^c. k. davčnima administracijama v Trstu — Piazzetta deila chiesa evangelica štev. 2., 111. nadstropje in Corso štev. 37, 11. nadstropje, odnosno c. k. okrajnim gla- varstvom ali onim c. k. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c. kr. okr. glavarstva). Tiskovine za napovedi do- be se brezplačno pri navedenih oblastih in uradih. Stranke, ki žele podati svoje na- povedi ustmeno na zapisnik, se poziv- ljajo, naj pridejo v lastnem interesu ra di poznejšega navala strank, prej ko mogf^če k pristojni davčni oblasti 1. stopnje, odnosno v bližnjo c. kr. davka- rijo. da oddajo svoje ustmene napovedi. Končno se opominjajo davčni ob- vezanci, da imajo dolžnost natančno po- polniti vse točke obrazca za napoved za pridobnino, ter se priporoča, da kar najbolj skrbno store to svojo dolžnost kar je v prvi vrsti v korist davkoplače- valcev samih. Nove orglje fame cerkve v Vo- lovski. — „Kur- und Badezeitung der našega božjega hrama se je t veseljem zamoglo opažati v zadnjem času. Kakor kratko časa tudi opravlja naš sedanji veleč. duSni pastir župnik Defar volov- sko župnijo, se mu «mora vendar pri- znati za njegovo požrtvovalno in inten- zivno stvarjenje vso pohvaio, ker samo zavednemu stremljenju njegovega de!o- vanja je pripisovati, da je farna cerkev v Volovski dobila nove, po najnovejšem priborenju orgljarske umetnosti, sestav- Ijene orglje. Po tem od slavnoznanega orgljarja Zupana iz Kamnegorice na Kranjskem postavljenem krasnem delu pridobi farna cerkev pri sv. Ani za vedno v božjo čast služeči umotvor. Od te se- stave orgelj lahko po pravici trdimo, da delo samo mojstra hvali, ker po sodbi mnogih izvedencev je to 119. delo vlo- žilo eno nadaljne pero mojs!ru v la- vorjev venec slave. Naj bi mnogobrojni glasovi lesenih in kovinastih grl prav dolgo in često mojstra vseh mojstrov — Boga — hvalili in to vzvišeno, kakor reka po cerkvi vršeče igranje 20 regi- strov, poviševalo ter poveličevalo po- božnost vernikov. Hnda vročina se bllža — Kakor zagotavljajo meteorologi se bliža v Ev- ropi in lzlasti v Avstnji inNemčiji doba izredno hude vročine. Znaki za to so že tu. V četrtek je bila na Dunaju vro- čina, ki zelo nadkriljuje navadno vro- čino v mesecu juliju. Zopet potres na Qgerskem. — V F 3. Ostale delnice se ponudijo novlm subskribentom in starini delničarjetu (ako bi isti zaktevali raztnerno večje število delnic po kurzu K 445 za vsako delnico. Pravico reparticije r,i pridržuje upravni svet. 4. Kot kavcljo ozir. kot prvJ obrok je plačati iakoj pri subskrlpcljl K 120 oxlr. K 145 za vsako delnico, ostanek K 300 pa na)pozneJe do 30. septembra t. I. Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 5. Nove delnice imajo kupon za leto 1912 in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povr- nejo subskribentom od vplačanih vsot 41|,°|ü tekoče obresti do 31. dec^mbra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi, in se bodo izrocile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir; praški borzi ca. K 472 pomeni pri 7°|oni di- videndi leta 1910 v znesku K 28 skoraj 6°|0no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v najvecjem obsegu te subskripcije. Ljubljana, dne 10. julija 1911 ^ Ljubljanska kreditna banka. Prvi c. kr. «kB priviligirani Hl. rQVilFuJ Äalotfa stvod «. «Mb» IB vojaik. I™. »»«1»»«» »'»«a. Wtovihfoblek MT VSAKE VRSTE. ~Wt Svoji k svojim ! Svoji k svojim! MIHAIJ TURK na Kornu it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemarn naročiia za masklranje po primerni ceni. Restavracija Brezje prl Marijl Pomagaj p. Radovljica. Podpisani se toplo priporoča velec. ' romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". Točim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- düa v vsakem času. TTšaj, restavrater Brezje. RrtcnnrHrna 17 let stara> vešča Uu5pOUlCna s!ov, Hal. in nem- škega jezika išče službo pri kaki tvrdki kot blagajničarka ali pa v kaki pisarni. Več se izve v „Narodni tiskarni". Klobucar E Horvat v Gorici Gosposka uiica štev. t? ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. ubčinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena, ÜLjtLi Kdo „e poara tvrdke gfefo1 Kerševani & Cuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v G 0 RI G I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boIjSi, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po lO-lctni uporabi breziumno, Litro in točno. Original Yieturi» sivalni stroji so se vsem šiviljara, krojadem in drugim močno pri- Ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ¦==.—..-------1 nega stroja-------— --=—:-1 I ,Original Victoria" šivalue stroje.\ Tvidka da na razpolago uditeljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria sivalnimi Ktroji «e izvršuje vsakovrstno umetuo vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmc-tijsko orodje: slansorcznice, sfti- 7?a> sfcalnic^, drosgalnixe |str*oje za« i'i/^\ mastenje grozdja), pluge, |fe| brane itd. itd. Ss^5§ boliša dvokoleso bela. rdeča itd. z znamko KERSEVANI &CUH, ki Jih sama izdeluje. Nadalje, puike, samokrese, drugo belgijsko oroije, stre- ^^^^^ ljtvo> — Potem najboljše gram of one. ¦ Daje na obroke. ^- CENIKI =^ se r a z p o š i j a j o ¦SS— zastonj. ^^ I Dobro krepiio za žeSodčno slabost I in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa se zaužitjem slabih, za prebavo I težkih, prevročih ali pretnrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar I kröe, bol«6ine, napihnjenost ltd. I W^ je dr. Elgelnov „BALD^IANU M11. ^«58 I „Ba Id rianum" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso Se razvite, kot I dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor I nervoxitato, n«speLno«t, omotico, «fisko itd. I Vsled njegovih sestavin, ki so samoSko vino z motovilčnimi kapljicami, rnali- I novec in črešnjevec, vplipa .Baldrianum* tudi pospešujoče pri zaprtju in za- I jedno krepilno na col človežki organiaeem. I Dr. Engelnov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter I ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, I če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor I za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči •OO--O „BALDRIANUM" -€*L>€> I iniiiiiiuiiiiiii z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iniiiiiiiiiiiin Dr. Engel-nov „Baldrianuni" I se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah j I in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. I V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, I Tržiču, AjdovšČini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, I Cervinjanu, Ogleju itd. se dobiva v iekarnah. I Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „Baldrianum" I-------------po izvirnih cenah v vse kraje Avslro-Ogerske.-------------I |n Svarl se pred ponarejanjem S nj— I * Zahtevajte izrecno Df. Engel-nov „J3aIdFianum". j „Kmečka Banka" v Gorici. — na Kornu št. 12 == eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoei ra- čun. ter jih obrestuje eisto po --------------^40 —----------- Načelstvo obstojl iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Kiljah, podpreil- aeduik, Fran Obljnbek, voloposestnik in župan v Kojakem-Krasno, Ignacij Kriiman, nadučitelj v Oorubergn, Alojzij Bandelj, veleposestnlk v Podgori. 31__________________________________________.____________________________________l wm- Nova trgovina z žeieznino ~m PINTER & LENARD v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga žeieza, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesaike, klosete, peči, štedilnike jn vsi v to stroko spadajoči predmeti. \ Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.* I Cenj. občinstvu se lcplo priporočava I Pinter & Lenard. I Lekarnarja A. THIERRY-J6V BALZÄIVI. ! Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno ^narnko- Postavno zajamčeno. ^ Vßaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup dru?fi,»a bnhama s prevarlji- -<=*»^*- vimi znamkanai se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zara je dobrega udinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašiju. bljuvanju, hiipa-i vosti, katarju v žrelu, bolečiuah v prsih, boleznih na pljučah, posebnc pri I infJuenci, zelodčnio boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi. t-olesnem zaporu, zobobolu in uslnih boleznih, trganju udov, opeklinah. pri izpu- gčajih itd, itd. 12|2 ali 6|1 ali 1 vel. posebna stoMenica K Ö.60. Leharnarja TKIEHHY - jbbo m^lf^Tmoz je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, y—-,, |L| vnetja, abBcese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in taJniHn ätori' da ä0 bol«8lne operacije nepotrebno. Zdravi tudi pri za- ¦u !!¦¦¦¦ ' atarelib ranah itd. 2 Skatlji ataneta K 3"6O. i IImi echter Balsam Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf IŽJ^«Sl Thierry v Pregradu pri Rogatcu. i WMitri.zwifiinimu j Dobi se skoro v vseh lekarnah. Ka debelo pa v medicinal-i' I nih mirodilnicah. "In/i mi ft™ nn „Ljnbljanske kreditne banke" tt si ii Jisl Jl if y * -----------—------------------------------------------— II T|i \\ I 11 I If------se bavi z vsemi v bandno stroko spadajočimi posli.---- V I II I J , . v ill tlUlllvlAi ffloge na hnjlžice obrestuje po lva%, Mi v tehocein racunu po doeovoru. f U \J JLv X V ¦. DelnSške glavnica K 5,000.000. Centrala V LjubljanL -Hezsrvnl sraklad K450.000B- ¦ ¦ M PODRUŽNICE: Ceiovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ==^=~==^^^,