Pottnlna plaćana ▼ gotovini. Leto lxi. !tw. Zl. V Ljubljani, o sređo Z5. janaorja »Z8. Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne, izvrem&i nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2__ Din, do 100 vrst 2-50 Din, vegji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni riavek posebej. . -. . , >Slovenski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, , da obrani jo ministra pri življenju. Zastrup-ljenje krvi je že tako napredovalo, da bi ga mogla resiti samo še popolna obnova krvi. BERGSON KANDIDAT ZA NOBLOVO NAGRADO — Pariz, 25. jan. Franooska akadenstj« ter akademija za moralične in politične vede je imenovala švedski akademiji filozofa Hen-rya Bergsona kot franeoskega luutdidaUi za Nobicm* nasrad^. Zelezniški promet ogrožen Ker so krediti prometnega ministrstva izčrpani, hoće država plačevati premog z brezobrestnimi boni. — Ogorčenje med lastniki premogovnikov. — Če vlada ne opusti te namere, bo- do rudniška podjetja ustavila dobave premoga. — Beograd, 25. januarja. Kakor se izve iz dobro informirane strani, so nastale pri dobavi premoga za državne železnice nove težkoče. Znano je nam* reč, da so krediti prometnega ministr* stva že popolnoma izčrpani, da za do« bo do 1. aprila, ko stopi v vel javo novi proračun, ni za dobavo premoga po* trebnih kreditov. Prometno ministr« stvo je prišlo radi tega v hudo zadre* go. S tem vprašanjem se je bavil te dni tuđi ministrski svet. Kakor se za* trjuje v poučenih krogih, si hoče vla* da pomagati iz zadrege na ta način, da namerava rudarskim podjetjem izdati namesto gotovine brezobrestne bone, ki bi jih izplačala sele po spre* jetju proračuna za leto 1928/29 iz kre* ditov, predviđenih za prihodnje prora* čunsko leto. Tozadevni sklep ministra skeg sveta pa bo predložen pred uve* ljavljenjem finančnemu odboru, da o njem definitivno sklepa. Med rudarskimi podjetniki je iz* zvala ta vest veliko vzncmirjnje. Pro* metno ministrstvo je bilo že doslej slab plačnik, ker se je stalno borilo s finančnimi težkočami. Poedina rudar« ska podjetja so morala po ćele mesece cakati na izplačilo dolžnih vsot, kar je povzročrOo težkoče z obratovanjem. Izdaja bonov mesto gotovine pa lahko rodi zlasti za manjšu podjetja, ki ne razpolagajo z velikimi rezervnimi ka* pitali, katastrofalne posledice. Jasno je, da podjetja delavstva ne morejo plaćati z boni. vrhutega pa bi tuđi na obrestih mnogo izgubila, ker bi morala na eni strani najeti draga posojila za vzdrževanqe obrata, na drugi strani pa bi državne dobave predstavljale mrtev kapital. Zato smatrajo rudarska pod* jetja ta sklep vlade za popolnoma ne* izvedliiv. Udruženje rudarskih podje* tij v Beogradu je sklicalo za jutri kon* ferenco zastopnikov vseh v poštev pri* hajajočih podietij. na kateri bo zavze* lo svoje stališče. Čc bi vlada vztraiala na svoiem stal'šču, naglašajo prizade* ta podjetja, da bi morala smatrati tako postonanje za kršitev sklenjenih do* bavnih pogodb ter ustaviti nadaljno dobavo premoga za državne železnice. Način, kflko hoče vlada izvesti hud* žetiranje dobav za tekoče leto iz kre« ditov za pnhodnje proračunsko leto, in prikriti pravo stanje državnih fi* nanc, pa je tuđi v političnih krogih vzbudil veliko pozornost. Opozicija pripravlja tozadevno interpelacijo v Narodni skupščini. Avanture dveh mladih ^ Ljubljančank Bela kapica in njen izlet v Kranj. — Revije je prodajala, da je mogla krasti. — Podjetna kontoristka Marička. »Bela kapica« ali kakor lo poznajo Trnovčani pod imenom »ta debela Lojzica« }e že zabeležena v analih naše krinijnalne kronike. Saj so njene avanture pred dvema letom a vzbudil« v naiem mestu precejinje zanimanje. Lojzka je bila nam-re^ špecijalistka za otriske po stanervanjih in znala se je pri tem tako spretno sukati. da se lo je hote ali nehote vedno kaj prijek). No, in končno fe morala na po-lioiio, kajti so vsi in tuđi policija sama spoznali v mladi deklici z bek) čepico na glavi nevarno tatico. Radi teh tatvio je Lojzka presedela nekaj mesecev v za poru . . . Zdi se pa, da je to ni tztreznik), kajti te dni so imeli na policiji zopet opravka i njo. Ore namreč za novo pustok>vščino »Bele kapicee Lojzka, ka je bila zadnje čaše zelo solidna, je pri-čela pred dobrim tednom žrveti zelo potratno ta razsšpno Nedavno jo je opazoval policijski asent, ko je pred »Slonom« sedla na taksi. Z njo Je bila todi družba prijateljic in dobrih znancev in Lojzka je samozavestno naročita Soferiu: »Pdjite nas v Kranj!« Ka] se je zgodilo v Kranhi, ni snaso, vseka-kor pa je moralo biti zelo fletno. kajti so se Lojzik< v roki stajali kar štirje Jurji. Drugo jutro pa je poirkal na vrata vesele Lojzke policijski agent in jo povabtl s seboj. Lojzika ie sprva eoer-gi6no protestirala, ko pa je videla. da vse to ni£ ne pomaza, se je udala v svojo osodo io ie i agentom odrhiHa na policijo. Tndi ta je bila zelo huda tn ogorčena. Redda je, da naj >o policija pusti pri miru, kajti ona no£e nikomur nič hude-Sa in si služi svoj kruh pošteno, ker da Ie agen-tinja za revije. Uradnik je prisluhnil. »Agentinja za revije ..« In se je takoj spomnil, da je stranka Veronika Marmolja pred dobrimi 14 dnevi prijavila na po-Hciji. da je bila pri nj ej na domu neka mladenka, ki je ponujala na prodaj neko revijo. In potern, ko je odšla, je stranka opazila, da je 2 njo vTed izsinilo tuđi 5700 Din . . . UradnjJk }e nato hitro pripomnil: »No Lojzka, kje si pa dobila tište le-pe tisočake za avto.c Lojzka je bipoma umoUcni-la, sramežljivo je povesila oči . . . Videč, da ni ishoda, je priznala, da je pri stranki Marmolja v Wolfovi ulici izmaknila 5700 Din. Priznala je ludi, da je meseca decembra v stanovanju gospe Ciuhe v Salendrovi ulici ukradla 50 Din. Po-li-ciia tsroci danes Lojzko sodiŠču. Ker je verjetno, da ima ptičica na vesti Še druge tatvine, naj ©ventuelno prizadete stranke to prijavijo na policiji. ■ ■ ■ • ■ . ' ■ V poodeliek smo poročali, da se je v Ljubljani pojavila neka navihanka, ki je jemala pri raznih trgovcih blago na kredrt, se izdajala za UlCarje-vo aH Zrimčevo z BI eda in taJto os-Ieparila več treovcev za znatne meske. Policija je sedaj pre-vejanko Lzsledila v osebi brezposelne kontocisdte Marije G., ki je bila aretirana. Podrobnosti o irje-nih avanturah še ne moremo objaviti, ker policijska preiskava še ni končana. Nepopolno poročilo finančnega odbora — Beograd, 25. jan. Finančni odbor se-stavlja poročilo za Narodno skupščino, ki bo vsebovalo vse tzDremembe m izDopol-nitve proračuna odnosno finančnega zakona. Te spremembe pa so kar se tiče proračuna zelo minimalne, ker je vladna večina spTejela proračun tako, kakor sa ie pre-d-ložil f i naučni minister. V smislu čl. 66. poslovnika Narodne skupščine traja proračunska debata v plenumu Narodne skupščine 60 dni. Da se zamore zadostiti te] določtn", je potrebno, da finančni odbor predloži Narodni skupščhri svoje poročflo najkasneje v dveh dneh, to ie 26. tm. Od predložitve do pričetka razprave v Narodni skirpščhii mora preteči najmanj 5 dni. Zato se bo labko pričela proračunska de* bata v Narodni skup§Čini normalno samo v sifrčaiu, ako bo frnančm odbor do 26. tm. predlozil svoje poročilo. Finančni odbor se 33 zato požari! ter sestavil zeJo kratko in nepopolno poročHo. SENZACIJONALEN PROCES VPRAGI — Pras^, 25. januarja. Pred tukajSnjim sodiSčem se v kratkem prične senzadio-netoa razprava proti koinunrstičnima PO-sfencema lle^jtu m Neurathu. ki sta obložen a, da sta snovala zaroto proti državi ter da sta dobila v ta namen rz Moskve em mi-f^on Kč, Financna politika Francije — P&rix, 25. januarja. V zbornici je pričela včeraj popoldne debata o finaneni po-litiki vlade. Socijalist Bedouce je v svojem govoru oštro kritiural finančno politiko Ziidnjib let ter naglašal, Ua so vlade, ki so bile v tem času na krmilu, posegle po iz-redno težkih sredstvih, da krijejo izdatke ter izdale miljarde za obrambo prestila v inozemstvu. Govornik je povdarjal, da bi od socijalistov predlagana oddaja prvmoie-nja omogočila revalorizacijo franka. Zaklju-čil je svoj govor z zahtevo po čimprejšnji stabilizaciji franeoske valute. Radikalski po slanec Lamore je đokazovaL, da davčna preobremenitev silno ovira produkcijo ter je na podlagi statističnih podatkov dokazo-▼al, da znaša davčna obremenitev 40% več kakor leta 1914. Davčna administracija je vrhu tega zelo komplicirana in bremena ne-enako in krivično razdeljena. LeviČarski oentrumaš Pouest je branil finančno politiko vlade in opocarjal na velike uspehe, ki jih beležijo prizadevanja Poincareja, kate-remu izraza v imenu svoje frakcije popol-no zaupanje. Danes zbornica ne zaseda, raz* prava se bo Sele jutri nadaljevala. Vlada namerava staviti vprašanje zaupnice. UNIFORMIRANJE JETN1ŠKIH PAZNKOV — Beograd, 25. jan. Mnmtrski svet je skknil, da se tekom letošnjega leta izvede novo m enako uniformiranje stražarske^a oaobja jetniSnic, arc^cih in okfx>žnih so» Sestanek šefov opozicijonalnih strank z g. Davidovićem — Beograd, 25. ianuarja. Danes dopoldne ob 10. so se sestali v predsedstvu dc-rrokratskesa kluba kk. Davklovič. Pribi-cević in Stepan Radić. Sestanek je traju) na-d eno uro in je bil ob 11. prekinjen. ker so odšli vsi trlje politični prvaki na dvor, da prisostvujejo s\rei;aneTnu krstu princ i Ar-dreja. Novinarji so z velifco nap^tostro čakali konec posverovanj, vendar pa nišo prišli na svoj račun. Tako g. Davidovič, kakor sk. F*ribićeviČ in Radič so o«dklor)i!i vsako obširnejšo izjavo. G. Pribičcvič je na vprasanje novinariev kratko iziavil: Razsrovarjali smo se in vse ie dobro. Več vam ne morem povedati. Vse ie še v teku. To je zaenkrat naš komunike. G. Radić p:i je pristavil: Govorili smo o položaju, ki se razviia zelo dobro. Po sestanku z ks. Pribičevičem in Radićem se je vršila še kratka konferenca med K£- Davklovičem in zemljoradnikom g. Joco Jovanovićem. Tuđi Jovanović je ocklonil vsako preciznejšo izjavo. V poučenih krojili pa se zatrjuje. da potekajo r:darskem polhi. Tuđi pred-sednik Zedinjenih držav. Coolidge je veo raj Iziavil novinarjem, da izjav admirala Plun-keta ni vze-ti df)bescdno, da pa američke javnosti ne morejo vznemirjati, ker je boj med ameriskim in angleškim kapitalom splošno znan. Gospodarski boi med Amcn-ko in Angliio obstoja že od nekdaj in bo tuđi vedno obstojal. Kod bo tekla jadranska železnica — Zagreb, 25. januarja. Včeraj dopoldne je na povratku v Dalmacijo dospel semkaj prometni minister general Milosavljevič, ki ki se je mudil na inspekcijskom potovanju. V razgovoru z novinarji je izjavil, da bo imela Jadranska proga izhod na Split, kakor je bilo prvotno odloćeno ter da so na-sprotne določbe v tozadevnem zakonskom predlogu zgalj iormalnega značaja v svrho iz-polnitve pogojeA' za izplačilo Blairoveg3 posojila. REDUKCIJA UNIVERZ NEIZOGIBNA — Beograd, 25. januarja. Prosvetni minister dr. Kumanuli je Izjavil novinarjem v zade\i redukcj'e fakultet, da bo to vpra-šatije rešeno na podlagi pocnblastila v fi-nančnem zakonu. Na vsak način pa smatra redukcijo za neoMiodno potrebno. Katere fakultete bodo reJucirane, bo odločila r>o-sebna komisija, v kateri so zastor>niki vseh uti'.verz. ZOPET UPOR V RUSIJI — Bukarešta, 25. ianuarja. Včeraj ie prišlo na rmunsko ozemlje iz Rusiie mnogo beguncev, ki zatrjujejo, da je v južni Rusiji izbr'Jhnila revolucija, ki pa so io vlad-ne čete zatTle. Borzna porocila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 21047. BerHn B.56, Budimpešta 9.H Curih 1093.40—1096.40 (1094.60), Ehmaj 7.9998—8.029& (8.014«), LoiMkm 277.18, Newyork 56.70—56.90 (56.80), Pariz 222.44—224.44 (223.44), Praga 168.10—168.90 (168.50), Trst 300.03—302.03 (301.03). — Valute: ital. Kre 294—2%. Efekti: Celjska 1&* d. Investicijsko 87 d, Ljubljanska kreditna l&i—135 (135), Kreditni zavod 160d, VevČe 135 d, Ruše 2t*5 —280, Stavbna 56 d, SeSir 125 d. Lesoi trg: Tendenca iivahnejša. Zaključena sta bila dva vagona in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, III, 48 mm, fr. vagon nakl. post. po 420 in 1 vacron hrastovih plohov, 40 do 100 mm, od 2.5(> naprej. fr. vagon meja po 900. ZAGREB§KA BORZA, Devize : London 276.78—277.58, Ncwyork 56.7—56.9. Pariz 222.44—224.44, MiUn 300.03— 302.03. Crnih 1093.1—1096.1. Berim 1354.5—1357.5 Dnaj 799.9»—802.98, Praga 168.1—168.9. Efekti: 7 odat. iirvest. posojilo 1921 87— K. 2 in jk>1 odst. Vojna škoda 433—434. Agrarna 53>i—54H, Hipotekama 57H, L/uMjamka kreditna 135, Pra&tedkma 875. Trboveiyska 505. Vevče 150. INOZEMSKE BORZE. Cnrih: London 25.30?5. Newyork 5i*>.15. Parić 20.41, Malan 27.435, Đerlio 123.77, Dunaj 73^0. Bmovad 9.1375. Pra«a 15J9. ** Stran 2. •SLOVENSKI N A R O D» dne 25. januarja 1928. Mf^ "? 1 SLS proti enakopravnosti državljanov Sramotna rloga klcrikalcev ob strani srbijanskih separatistov in hegemonistov. — Klerikalci proti izenačenjv pravk in dolž- nosti t škodo prečanskih krajev, zlasti pa Slovenije. »Slovenec« skuša na vse mogoče načine omalovaževati oedeijsko zagrebško tna-n:festacijsko zborovanje KDK in njegove sklepe, pri čemer pa prihaja na dan s skraj-no naivmimi m nerođno zasnovanimi intrigama. Z veseljem pcuatiskuje vse napade beograjskih vladi nov sitih Ustav na Sv. Pri-bičevića, ki ni zahteval nič več, kakor samo izenačenie prečanskih krajev v pravi-cah in dolžnostih s srbijanskimi kraii. Zato Je menda po »Slovenčevih« poročilih »neki ugleden politik, ki ie sicer dober pristaš ideje koncentracije, izjavil: »E, s Prjjtnče-vićem se pa ne more!« V Čegavo korist se i>ostavljata SLS in »SJovenec« na stran beograjskih vladin ov-skih krogov, la napadaj o Sv. Pribićevića zaradi njegove zahteve po popotoi enakopravnosti vseh državiian-ov in njegovega nastopa proti srbijarrs&emu hegemonizmu? AH morda y korist prečanskih krajev, zlasti pa Slovenije? Zakaj bi ne bilo mogoče so-delovanje s Pribićevićem na podlagi načela enakopravnosti? Samo za tište je to sodelovanje fiermogoče, ki te enakopravnosti nočejo priznati, ki smatrajo izvensrbi-Jan-slke pokrajine za »osvobojene« kraje in ki so prav zaradi tega nasprotniki jugoslo-vanske miseltiosti o enakopravnosti, ker vedo, da bi se s tem zmanjSal obseg njihove eksploatasijske možnosti. Beograjski vladinovski krogi, ki se ču-tijo prizadeti lm ki jim sekundiralo naši klerikalci v bojazni, da bi prrezgodaj ne od-leteli iz vlade, bi radi v svojih intrfeah za-grebSko manifestacijo označili kot nekak napad na Srfoik) ta Še ćelo Izdajstvo države. Spričo te>h intrig, so se Sutile dolžne odgovoriti ćelo zagrebske »Novosti«, ki ni-majo nobene zveze s KDK in ki gotovo nišo naklonjene Sv. Pribičeviču. Zagrebški list naglaša, da tega ne dela zaradi Pribi-čeviča ali Radića, tuđi ne zaradi KDK, ki je že danes tako moćna organizacija, da*ji nihče več ne more škodovati med narodom, amipak zato, ker se za temi intrigarrri in pretiravanji skriva grda in nevarna ten-denca, ki io je treba razkriti pravočasno, da h n]e zares ne bi nastala velika škoda za državno in narodno celoto. »Novosti« ugotavljajo pređvsem, da za*ret>ško zborovanje KDK ni bilo naperje-no niti proii Srbii niti proti Srbijancem kot celoti. Res ie bilo naperjeno proti vladi, kar je naravno, ker je KDK v opoziciji in sicer v zelo oštri. Naperieno ie bilo proti »srbijanskomu separatizmu«, ki se kaže v priviligiranem položaju bivše Srbile v škodo »prečanskih« krajev, kakor tuđi proti temu, kar vsi brez razlike v teh krajih občutimo kot »srbijansko« ali kot »beo-grajsko hegemonijo« na vseh področjih našega političnega in gosp-odarskega življenja. Kaj je in kaj more biti tu naperienesa proti Srbiji ali proti Srbijancem kot celoti? Ali se ie na tem zborovanju mofda govorilo, da hočejo »precanski« kraji priti na položaj Srbije m potisniti Srbijo na smanji položaj »prečanskih^ krajev? Ali se je govorilo o tem. da se naj uk;nejo fakultete v Beogradu? Da se naj vlada in parlament preselita v Zagreb? Da se naj Beogradu ne dajo posojila, pač pa Zagrebu? Ali so go-vorniki zahtevali da nai prečanski dijaki dobe stipendije, srbijanski pa samo v istem ra-zmerju kakor so i ih došle i dobivali »prc-čani«? Da se naj naženejo iz ministrstva m državnih ustamrv skoro vsi Srbi, na njihova mesta pa postavijo »prečani«? Da naj se v Srbin uvede dnhodnina, v »prečanskih« krajih pa odpravi? Ali nišo vsi go-vorniki zahtevali. naj se »prečani* in »pre-č&nski kraji« izemčijo s Srbijanci in srbi-jan-skimi kraji? Ka! ie torej tu naperjenega proti Srbiji in Srbijancem? Ražen, ako vl-d!]o ti politični krogi v zahtevi po i žena-čenju vseb državljanov v pravicab in dolžnostih »napad« na Srbijo In Srbijance* Tako zagrebski list, ki ni g'asilo KDK Ničesa»r nimamo i staviti k njegovim izva-janjem kakor ponovno ugotovitev, da so se slovenski klerikalci postavili na stran tistih, ki se bore proti izenačenju pravlc In dolžnosti vse'i državljanov. proti popolnl enakopravnosti v naš) jugoslovenski državi. Ugotavljamo. da se klerikalci ne bodo mogli izognit' odgovoru, ki ga bodo morali dajati za svoje početje slovenskemu ljudstvu. Odgovornost za šMciozno zsretl&o železnice Otmož-MursKc Sobota Kam je izginilo 45 milijonov dinarjev, — Kdo je «prištedil»? — Krivci naj se pokličejo na odgovor! Odkritja o skandalozni gradnji železnice Ormož - MuTska Sobota, ki smo jih objavili v soboto, so zbudila veliko pozornost naše javnosti tuđi izven Slovenije. Spričo teh odkrtij se vsiljuje vprašanje, kdo je ImeI interes na tem, da se od kredita 90 milijonov Din, doloCenega za gradbo te železnice, porabl samo polovica, za to pa zgradi prosa tako skandalozno, da se že zdaj podira, da }o je treba že prva leta neprestano popravljati in da je reden in večji promet na njej sploh nemogoč. Ne samo, da je gospodarska škoda, ki je nastala vsled te Skandalozne zgradirve žvleOTiiške proge Ormož - Murska Soi>ota, skoro nepopravljiva, ker ostane zakrpan lonec pač na večne čaše zakTpan, dejansko se pri oeli stvari ni prav nič prihranilo, ker bodo obnovitvetia dela morebiti pomrla ■n;nogo več kakor se je prvotno »prištedilo«, pa še ne borno imeli take proge» kakor bi jo lahko imeli. ŠkandaJ z zgTaditvijo te železiiice je tako velik, da ne sme ostati nekaznovan in da se moralo krivci na vsak način poklicati na odgovor. Napove-dujeio se nam gradnja aicvih železnic, predvsem zveze Slovenije z morjem in JadraJiske železnice, ki bi vezala Beograd z morjem« ako Pa se bodo gradile po istih metodah, nam lahko to prinese baukerot našega državnega in narodnoga gospodarstva. Vprašati se ie tuđi treba, kam ie Izginilo onih 45 milijonov, ki so se prihrani!? iz do-voljenega kredita za zsradbo železnice Ormož - Murska Sobota. Ali jih ie »prište-d:lo« podjetje, ki je progo gradilo, ali prometno mmistrstvo, ki je oddalo dela za zgradbo proge, ali pa tišti, ki }e ta dela nadzor ova-1? To vprašanje je pri ugotovitvi nastale škode in krivcev tako važno, da se preko njesa ne more in ne srne preiti molče. Povsem naravno je, da bi prometno mi-nistrsrvo ne moglo ra ne smelo Imeti in-teiesa na tem, da se nove železniške proge zgrade slabše, kakor so projektirane, ter že vnanrej omeji njihova kapadteta, še mani na ie verjetno, da bi ne hotelo izrabiti kredita, ki je bil v to svrho dovoljen od Narodne skupštine. Popolnoma umevno je, da ie smotreno štedenje potrebno, nihče pa ne bo dopovedal, da se da pri delih, ki so bila od železniških strokovnjakov proradu-nana na 95 mflijonov in za katera je bil dovoljen kredit 90 milijonov dinarjev. na pa-meten in po*ten način prtŠtedlti c lih 45 ml-lijonov. Kam je izgfnil ta denar? Za kaj se ie perabil ta prihranek? 45 mlljonov dinar-jtv nišo mačkine solze! Zelo dvomljivo je. da so tisleea. k! je »prištedil« teh 45 miifonov. vodili pri tem oziri na državno blagajno. V naših odkrit-jih ie bilo ugotovljeno, da ie pri 2c-rovincih v smeri proti Lfcitomeru pro-jektiral gospod inžetier Kavčič 12% pa-dec te proge, beograj^ki »strokovnjsuk« pa je baje zgolj iz egoističnih razlogov dvignil vodoravno progo v daljavi kakih 100 met-rov in jo spelial v dolino s padcem 30°/nft. Kateri so bil) ti egoistični razlogl? Vseka-kor omenienega strokovnjaka pri tem nišo vodili oziri na štedenje in na državno blagajno. Ako je država res prištedila teh 45 mili.tonov, se zlo vsai nekoliko zmanjša. če jih pa ni, če so Sli ti miliioni v kake druge svrhe, je treba z vso odločnostk* za-htevati, da vlada po-kliče krivce na odgovor. Čudno je vsekakor, da ie dotični stro-kovnjak speljal progo v dolino iz egoističnih razilosrov. Že samo to dejstvo zbuja sum, da tuđi nišo mogli biti odločilni oziri na državno blagajno pri prihranku polovice dovoljenega kredita. Razjasnitev te afere in kaznovanje krivcev ie potrebno hidi zaradi ugleda naše države, pred vsem pa zaradi zaupania ljudstva v državno upravo in saniranja razni er v njej. Zaradi tega upamo, da poklicani činite-Yn ne bodo dopustili, da ostane ta zadeva nepojasnjena in da se ne ugotove in pokličem na odgovornost krivci. Geografski kongresi v Jugoslaviji \ Koncem aprila leta 1927. se ie vrŠH v Beogradu I. kongres jugoslovenskih geo-grafov, ki je prvič "združil geografe vseh naših pokraiin v skirpnem delu, posvečenem zlasti vprašanjem šolske geografije. Na zfcključnem zborovanju ie bilo sklenjeno, da se sklice prihodnji kongres (leta 1929.) v Sloveniio in se bo tarej vršil drugi se-stanek naših domačih geogTafov v Ljubljani. V Jugoslavij se pa bodo kmalu na to. že leta 1930., sestali tuđi geografi iz vseh slovanskih držav na 3. vseslovanski kongres geosrafov in etnografov. Pobudo tei 'epi medsiovanski prireditvi ie dal po-koJni profesor J. C v i j i ć in se ie prvi vseslovanski kongres vrši v Pragi leta 1924., drugi pa na Poljskem 1927. Slično, kskor poljski, bo tuđi jugoslovenski leta 1930. prireien v ofrliki potovaltiega kongresa in bodo torej stotine slovanskih ge-ografov obiskale twK Slovenijo, kjer se bo vršH del zborovanj in eksktrrzii. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani si je v svesti veiftih nalog, ki ga fiakajo 6b obeh prireditvah. Prepraviti bo treba zlasti v druStvenem glasHu »Geo-gTafskem Vestnikuc raznovrstno znanstveno gradivo, nadalje predavanja.. slHce naj'epših naših pokraiin, zernljevide itd., da pripravimo gostom dostojen sprejem hi jim nudimo čhn rarveć" zlasti v znanstve-nem oziru, a da obenem afirmiramo slovensko poziciio v Širokem svetu. Novi odbor Geografskega društva, ki vodi skupno z Geografskim institutom na uaiverzi vse priprave, se je konstituiraj iz sl&dičih gg.: univ. doc dr. A. Melik, piedsedoft; dr. J. Rus, podpredsedofk; dr. V Bohinec I. tajnik; caod. phil. M. Do-bovSek. I. tajnik; asistent dr. L Ra- kovec, blajcainik; stud. ph£L S. IleSić. knjižniCAr; proi S. Klanjec in prot J. Breialk, odbornika; prot dr. B. Srete li notar M. Hafner In rrof. dr. R. Savoik, rcvtoorij. Pisane zgodbe iz naših krajev Razočaranje srbskega selfalča. — Sinhorlla nesreža v TnzlL — Zločin na kršim slavi — Zagoneten umor bogateja trgovca- Pred tedni so poročali beogralski listi da je podedoval seljak Raica Miličević po svojem umrlem stricu v Amerfld več milijonov dolarjev. Raica je doma iz vaši Dubolj in se nahaja sedaj v Skop-Iju, kjer mora odslužiti svoj vojaški rok. Vest o ogromtii ded§čini ni razbu-rila samo skromnega seljaka, temveč tuđi vso njegovo rojstno vas in okolico ter Skoplje, kjer se je Raica nahajal. Srečnemu dediču so vsi Čestitali, raz-lični špekulanti so ga stalno nadlego-vali s fantastićnimi nacrti ki ponudba-mi. Nekateri bogati skopljanski trgovci so seljaku svetovali, naj z njimi ustanovi v Skoplju velik banani zavod s svojim velikanskim premoženjem v znesku 874 milijonov Din. Od vseh strani je Raica prejemal ženitneponud-be. Sam je bil tako razbuđen, da se ni mogel odločiti za noben nacrt in je ko-maj govoril. Toda neusmiljena usoda je hotela, da je Raica ien mnogi drugi z njimi doživel veliko razočaranje. Sedaj se je izkazalo, da Raica ni podedoval 874 milijonov Din. temveč samo 874 ctolarjev (okoli 50.000 Din). ¥ Iz Tuzle poročajo, da se je pripetila v tamošnji solarni strahovita nesreća. Pri kotlu za čišČenje soli v solarni je bil zaposlen delavec Pero Petrović iz Brešoga. Kakor običajno je tuđi včeraj hodil okoli kotla in nadzoroval pravilno izparevanje. Nesreća je hotela, da je pri tem Petrović zgubil ravnotežje in padel v kotel s kipečo vodo. V blizini kotla je delal delavec Alija Djambić. Brz je priskočil ponesrecenemu tovari-šu na pomoč. Izvlekel ga je iz vrele vode, držeč ga za lase. Pri resevanju bi se kmalu zgodila druga nesreća. Djambić je sam omahnil in Ie naključju se je zahvaliti, da ni padel v vrelo vodo. Ponesrečeni Petrović je bil v neza-vesti in je imel po vsem telesu grozne opek'line. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se je zavedel in v strahovitih mu-kah umri. Te dni se je zagovarjala pred okrož. ^odiščem v Banja Lulci zarad! uboja Danica Milošinović, ki je lani v oktobru s sekiro ubila v svoji hiši na krstni slavi seljaka Petra Blagojevića. Blagoje- vić je bil usodnega dne na krstni slavi pri nekem sorodnHni Danice Miloiino-vić. Tajn se je precej napil in domov grede se je ustavil še pri vdovi Danici. M je tuđi proslavljala svojo slavo. Danica in Peter ništa bila posebna prijatelja. Pred Daničino hišo je Peter uda-ril s'kolcem po vratih, da jih je udri in plani] v hišo nad gospodinjo. S kolcem ji je hotel predreti trebuh, kriČeČ, kako imaš raje, da te umorim? Daničin sin-ček Nenad se je vrgel napadalcu med noge in kričal: Ne tepi moje mame! Peter je odrinil otroka k ognjišču in iz-pustil kolec. Danica, ki je bila tuđi vi-njena, je pa pograbila sekiro in udarila napadalca po idavi. Peter je podlege-1 poskodbi. Sodišče je Danico obsodllo na 2-mesečno iečo radi prekoračenja meje silobrana. V baranjskem selu Ko ranci ob madžarski meji je biJ izvršen grozen zločin nad bogatim trgovcem Milanom Horvatom. Zločin je odkrila trgovčeva žena, ki je našla moža v mlaki krvi. Obveščena policija je uvedi a strogo preiskavo. V hlevu je našla krvavo mo-tiko. ni pa mogla ugotoviti, čigava je. Pri številnih seliakih ie policija pre-i skala stanovanja, a brez uspeh a; vsi so dokazali svoj alibi. Sprva se je tuđi mislilo, da so zločinci cigani, ki so se v tem času potikali v okolici in izvršili več velikih vlomov in tatvin. Ciganska tolpa se je pa že pred zločinom umaknila na Madžarsko. Po odkritju zločina so sosedje izpovedali, da je na dan zločina imela trgovčeva žena Sa-veta okrvavljene roke. Saveto so za-slišali, toda žena je odločno tajila krivdo. Na vprašanje, od kod kTvavi sle-ćovi na roki, je odgovorila, da je klala £osfco. Domneva se, da je žena imela pomagače. Saveto so izročili sodišču v Dordi, ki jo je po ponovnom zaslišanju poslalo v zapore somborskega sodišča. Trgovec Milan Horvat je bi] umorjen na prav zverinski način. Morilec mu je zadal več smrtonosnih ran, od teh eno v srce. Ker je bil trgovec krepak in visok, se zdi, da ga je napadlo več moril-cev, ko je hotel v hlev, da bi nakrmil konje. Muhasto vreme Letošnja zima je zelo čudna. Navadno smo imeli narhu&i mraz začetkom februar-ja. letos je pa prHisjiil že pr&d božičem. To je bil tud i e-dini mraz, kajti prej in pozneie smo imeli razmeroma prijetno, dasi .pre-več vlažno zimo. Pravega mraza ie bilo malo in kakor vse kaže, ga menda sploh ne bo. Včeraj ie še f>revladovalo suho mrzlo vreme. Barometer je kazal 770. Prijatelji zimskega sporta so takega vremena veseli, ker ni treba sedeti doma in čakati, kdai se jih zima usmili. Zadnje dni sta bili obe dr-sališči odprti in mladina se ie navdušeno drsala, zlasti v nedeljo. Snoči je ležala nad Trestom še gosta megla in pričakovati ie bilo, da ostane vreme mrzlo. Toda naen-hrat je začel barometer padati in danes ziutraj Ie bilo nebo že nekoliko oMaČno. Takoj po solnčnem vzhodti se ie nebo po-oblačilo in proti poldncvu smo dobili izrazito južno vreme z dežjem. Barometer ra-pidno pada. Postalo je toplo in drsalci so zopet za nekaj časa ob svoje veselje. Vremenski preroki so se zopet eitkrat zmotili. Napovedovali so nov val mraza, v resniei smo pa dobili topio iuržno vremc. Jubilejni zbornik za 50 letnico Otona Župančiča Uredil Fran Albrecht. LiublUna 1928. Izdaja Lhiblianskeza Zvona. ZaJožila Tiskovna zadruga. 121 strani Ui 8 sltk v bakro-tisku. Cena brosirafri knjid Din 42.—, v platno vezani Din 56.—. poštnina 3 Din. Za Zirpančičev )ubflci Je todala Tiskovna radruca knii«:o. ki bo razveseltla vse njc-Kove števttne čestilce in Id se lahko že po vnanii ooremi. t>o krasnih umetniškth prilogah uvrsti med na^epSs knjige, kar jih ie zišlo v poslednjih letlh na slovenskem kntižTjem trsru. ZbornJk obsejra 11 člankov. ki z raznih strani osvetlftijeio pesnikovo življenje in delovanie. V uvodu em članku Doda Ja rf>or-nikov urednik splošno sliko Županči-čeveKa pcsnSkeKa značaja in rarvoia. Jedmato, lahko unriihro, a vzlic temu do dna seza-Joče ie označena Desnikova umetniška osebnosi. Posebno zaniiniva so pisma Ketteia, Cankaria in Muma Zimančiču. Pisma so krepko in od konca do krala interesantno čthro. Za pfeirt se vrsti veC rar-prav o žuuančiču kot umetniku. mislecv. Napisali so JHi B BoHco. Ivan Rozman, Jos. Vidmar. Miran Jare Ivan Lah. Janko Olaser, A. Debeljak ramravlia o Zmmfičf-Ču kot prevaialco. Fr. Albrecht i>a w>daia pesnikove živlienjepisne podatke, ki bodo dobro rafcili tuđi Drirediteliem Zupančiče-vih proslav na deželi Jako važen del knjige so bibliografski podatk! o Zooaiia««vem ltterarnem delu iz veSCeza peresa naSega bibliojrrafa dr. J. Slebmjjerja. To je prvič do malena zbrano vse, kar ie oesmik ob-javtl od leta 1894. oa do nainoveišcKa časa. S to bihMostraflio smo dobiH zanesljiv \TK>gled v Župančičevo literarno delav-nico Ilustracije poda ja lo nesnika v različ-nih doban. njegove staflše, njegovo so- piogo, družino, pesuikcK' rojstni kraj Vi-nico Lepo. vsebinsko bogato kniteo. po ka-teri bodo radi posegli vsi, ki se želijo po-globiti v Župančičevo poezijo* prav toplo priporočamo. Drobiž domače kronike Tatvrne se v zadnjem času zopet sHno nmože. Tekom včerajšrijega a-gar.dne crtice za poset jocoslovenske rivi-ere. Mi vsi uvidevamo pomen m važnost našega Jadrana v gospodarskem in turisti 6n em ozitu, ne irvažujemo pa zado&ti namenov in ddovanja tistega društva, ki naj bi bilo Scredotočje vse^a tega stremljenja; Jadranske straže. V čem tiči vzrok, da je v naši šicši javnosti tako mak> zanimanja zzto patrioiično društvo, ki nai bi družUo vse tište, ki žele. da se moč in ugled na-Sega imena tuđi na morhi dvigne? Kako smotreno je znala stara Avstriia organizirati, širiti in vzdrževati svoj »Flotten-vereiiic! Dokaj naših in hrvatskih rojakov je takrat i neko samozavestjo nosilo lične znake in Ceuice »nottefrverefna« češ, tuđi mi smo (lani tega odlične«a. oružabno D(lednecm društva. Dane« pa, ko imamo lastno državo, lastno trgovako In vojno mornarico, lastu* pri-* morske pokrijkie. naj bi eminentno patri-otično dTaltvo. kakor je nadnicc» Kino Lhsor: *Cirkus Tom Mix»». DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, I'star, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja SiSka. Jutri: SuSnik, Marijin trg. lCuralt, Go# sposvetska oesta. ha VRHintli S10JE MOGA viče i /iccm: ISU UI ker so najboljši in najcenejii. Sport Cortina d' Ampezzo Prejeli nno naslednji dopis m ga objiv« ljamo: Sobotni «SkA7enski Narod» prLnaša pod naslovom «Cortioa d' Ampezzo* člaivck, kj«r smatra udeležbo jugoslovenskih a ka* demikov na mednarodnih visokošolskih tekmah v Cortini za neumestno. Ker so informacije v tem članku netočne, smatra* mo za potrebno, da podamo sledečc po= jasnilo: Zimskospdrtme tekme v Cortini d' Arc« peiio »o medntrodTio organizirane od VI. (aportne) komisije Mednarodfic konfede« racije visokošolcev (CIE), katerih se ude« ležijo skoro vsi elani konfederacije. Ker m-vršijo tekme na italijanskem ozeml;u, so bUe tehnične priprave poverjene italijan* skhn Studentom, kjer hnajo fa&isti £ez 90 odstotkov većine. 2a kar pa je SSLTJ prmv nedolžen. Da bi pa imel pri tekmah Mus* aolini kako pokroviteljstvo, ne odgovarja resniei. V častnera pokroviteljstvu so Tu# ratti (Italija), Gurtner (Svica). Beteille (Francija), Stulc (CeŠkoslovaSka) itd., spre» jemnetnu odboru n*čeluie dr. De Domeni« co, župan v Cortini d* Ampezzo, žiriji pa dr. H. Gurtner, predsednik švicarskega akademskega sportnega kluba. Pred hote* lom, kjer so nastanjeni naši sportniki, visi jugosloven&ka državna zastava. Stroške 7a prehrano in starKn^anje nosi italiiansk i zveza, na žeJemicah je bil dovoljen 70 od* ctotni popust m brezplačen vizum. SSLU ni dal udeležetKrem nobene podpore. Obenem poroča »Slovenski Nan>d», da se NJemci ne udeležijo tekem. (Avstrija se iih udeleži!) Stvar je sledeča: Na poziv CIE so se prijavili k udeležbi tuđi Nemci iz Rajha, obenem pa so se priiavili \v* strijci. Ker pa je «Deutsche Studcntcn* schaft» enotna organizacija vseh ncmških Studentov, tuđi avstriiskih. ki hofe na* stopati v inozemstvu kot enota. zdai pa so se Avstnjci prijavili «amostnjno in bili od CIE sprejeti, je nastal med Avstrijct iii Nemci nesporazum, ki je dnvedc! do cdstopa Nemccv od tekem. Da hi Nemci s\x>i debacle prikrili, so lansirali v svet rarlične izgovore m enega od teh navaia «Winter» Ravno radi teh nemsk-ih med-sebojnih snorov so se odpeliali tri je čUni odbora CIE od seje iz Ljubljane na Dona j, in sicer oba Francoza (Morel in Ernst) ter Danec dr. Graessler. Te vrste v pojasnilo onim. ki so čitali zadnji članek o Cortini d* Ampezzo v •Slovensketn Narodu*. Za SSLU: Ljuba Jurković Vilko Pitako. * — Velike nedetjske sport ne priredit ve v Kranjski gori. V nedeljo se vrše v Kranj* ski gori velike smuške tekme s sled^čim sporedom: Velika tekma z& državno prven* stvo na 25 km, v kateri tekmujejo tri kate* gorije tekraovalcev. — Damska tekrrm za državno pr\*enstvo na 5 km. Tekma /a šuU sko deco na 2—3 km. Ski.kalna tekma na Kranjskogorski skakalnici. — Ker je priča* kovati velik poset, bo po-sloval r»a kolodvo* ru urad Letoviikega društva za stanovanja. Sobotni popoJdanski vitki in nedeljski ju* traeji viak bodo imeli direktne vap-one za Kranjsko goro. Mogoče bo dovoljena tuđi polovična \-oznja. — Tekma za državno prvnstvo bo obenem zadnja izbirna tekma za olinvpijado in njen izid bo definitivno doloftl našo tekmovalno vrsto za St. Mo» ritz. Pazite! ASTA NIELSEN naivečja tragedinja sedanjosti predstavlja nesrečno izgubljenko Avgusto v pretresliivo lepem «Ufa» velefilmu ini Mwi Prtoiljera dm*& v Elitnem kinu Matica. Stev. 21. •SLOVENSKI NAR OD» dne 25. januarja 1928. Stran X Dnevne vesti. — Z aaše unlverze. V visio skupino ie pcmaknjen redni profesor juridhčne fakttlte-te Je dal prosvetnl mlnister dr. Kutnanadi novi-rtarjern, nevarnost okrnitve univerz še ni odstranjena. Prosvetni minister ie namreč naglasil, da je intencija vlade, da se štc-vilo fakultet zniža. Poedine fakultete bodo reducirane po predlogn komisije, ki bo imela te dni seje v prosvetnem ministrstvo. V poštev pridejo seveda v prvi vrsti fakultete ljubljanske in zaerebške imiveree. — Iz državne službe. Imenovani so: zsl ekonomskega uradnika logaSkega sreza pripravnik Alfonz Zdolšek, za stalno stTO-kovno učiteljice na Osrednjem zavodu za ženski domaći obrt v Ljubljani začasna učiteljica Elza Lubec, za profesorja krne-rijske Sole na Grmu pri Novem mestu su-plent Pranio Kotlovšek. V višjo skupino sta pomaknjena ekonom bo-Inice v Ljubljani Tanko Dolžan in arhivski uradirfk sanitet-nega referenta v Marfboru Frank) Zaiec. — Spomenica gospodarskih krogov kralju. Te dni je bil sprejet v avdijenci predsednik* Centrale industrijskih korporadj Tjjnjat Bajkmi. Pri tei priliki je kralj izrazi! željo, nai mu gospodarski krogi predlože obširno spomenico o stanju našega pomodarstva, zlasti pa o težkočah. s ka-torimi se mora boriti. Centrala industrijskih korporacH je začela takoj sestavljati spomenico, da vo čim prei predloži k ral hi* — Strokovni svet prometnega ministrstva. V prometnem ministrstvu ie imenovan nov strokovni svet. Predsednik ie generalni direktor državnih Železnic Borrvo-)i GjuriČić, člani pa direktor uprave za sradnjo Vaša Marković, načelnik fiTian-črega oddelka Košta NLkolić, šef oddelka za pregled vagonov Dobrivoje Cukavac in Sef administrativnega odselca Vojko Mud-rinić. — Umestna odredba. Da se poenostavi administracija v upravi drž železnic, je prom. minister oarrv\' moške zimske oMelee Im 20 7Pti<;V;ri zimskih plnščev. . — Vorašanje novega KledaiiSča v Nov era Sariu. Ker Ie poslo-pie novosadskega Na-rrdnesra sr!eđa!?Sča do tal pogorelo, ie postalo aktualno vpraSanie nove zgradhe. Ze pred Teti so hoteli sezkJati novo srledali^ko nnsMpte. Ver staro ni odgovarialo svojemu namenu. Za novo po^lopie ie imela mestna oblina že pripravlien kredit v znesku 3 miliionov dmariev. Ta kredit se bo zdaj povečal potrmi posoHla ^n tako dobi Novt ?ad kmaiii novo sledatKicn poslot)\e. — Beda v Hercegovini in vtadna ponioC. Reda v Hercegovini kier gladuie okTOg 100.000 ljudi, ie zelo velika Pomožna akcija je ostala skoraj brezuspeSna in ©đtna pomoć.'ki k> je dobi! mostarski obiastni odbor, k milijoci dinariev. katerc je vtoda PoklooHa kot prvo pomoč stradajočemu prebivarstvu. Za ta dena-r je obiastni odbor nakufni 3S vagonov koruze. Ce pa bo gla-dnemu prebhralstvu s tem kaj pomagano, |e drugo vprašanje, kajti na vsako osebo tnide okoli 3% kg kortrze. Res famozna pomoč! — Kupomka trsovlna. BeogTajska tvrd-ka »Brzoprodaia dopisnih karatac razpo§f-!ja svoje dopisnice kot tiskovino po lavin-skem sistemu. Ker so take poSiljke v na5i dižavi prepovedane, se ne dostavliajo naslovnikom, ampak jih moraio pošte po mi-nfetrskem odloku št. 55.514 z dTie 23. decembra 1927 vračati pošiljatelju. — Narodna In državna propaganda. DruStvo »Narodno defo« v Beogradu izda v barvotisku izdelane znamke, ki bodo predstavljale ra^Mčue zgodo^nske in kwl-tL-me osebnosti Jugos!ovai*srva, kakor tuđi zgodovInsVe ali sicer značifcie dogodke ntšega naroda. Posamerna znamka bo ve-Itsla 1 Din. Znamke so primerne za nalep-lienie na korespo-ndenco itd. kot o4crasek. Notranje rrrifiisirstvo toi>lo priporoča so-delovanje s tem. da občfrrstvo mar^Hvo ku-pufe te znamke, čim prideio v promet. — članom radovliKke podružnice SPD na Bleđu in okllci tavlia navedena podru-Ž>m*ca. da ie g. Slavko Pape, trgovec na Bledu, poverien za preiemanje članarine m drugih pos^ov, vsled česar naj se v vseh društvenih zadevah obračaio direktno nani. 79n — IIL veliki jusoslovenskl ples priredi tii^os'lovenska Matica v Mariboru v so-boto. dne 11. februaria. v OStzovi dvorani Občinsrvo se opozarja. da bo na plesu revija narodnih n o s\ radi Česar se vabi zlasti narodno ženstvo. da se odzove povabilu v čim večfem Stevilu v narodnih nošah. Kakor lansko fn predlatisko leto. se pričakuie tuđi letos velik odziv iz vseh slofev naroda, tako iz mesta- kakor \t okolice. Oi tei priliki fz*de tuđi 'etos »Ma-rfoorsld klopotec« in sicer to pot v §alii-veiši obliki kakor lani Čisti dobiček pri-rećitv? gre v narodno - obrantbne s\rrhe — Podpornema društvu sieo'h Lin^Hatia sa darova!' ?.?. boz'c": pn Din 20.—r BizH' Tomaž, Ljubljana; Prat! Majerle. Črnomelj: Richard Ogrlzek. Pesnica; Matko Curk, Ljubljatia; A. & F. Križnar, Stražišče; Ruech Karol, Tržič: Jutij Ogrizek. Rogaška Slatiina; Angela Češnovar, Ljubljana; Ma-kso Turšek, Mali Nazaret; Jernei Černe. Ljubljana; Anton Hladnik. Dev. Mar. v P.; Saler Zofija. Metlika; A Reitz, Novo mesto; Ernest Birtič, Maribor; Ivan Friedl. Mpribor; Koutnv Antonfja, Ljubliana: Mi-klič. Ljubljana; župni irrad So. Križ; Fin-žgar, Brezit; Franc Rebeinik. Ljubljana; Oblak Ivan, Vrhnika; Viktor Savost, Maribor; Franc Kolenc, Mokronog: Vidmar Karo!. Ljubl'ana; Ogorelec Vinko. SkofIlica; Virant Ivan, 2alec; Pintar Ju-lij. Novo mesto Nai'skreneiŠa hvala. — Odbor. — Smrtna kos?«. Dne 18 t m je umrla v Št. Iliu pri Velenju v najlepSf ženski dobi gospa Marica TajnSkova, posestnlca itd. Pokojna Ie bila iz znane rodbiTie Ogrin na Stari Vrhniki. koje Člani (vladni svetnik, veleposestnik. veletrgoa-ec itd.) so veliavn-i možje. Žalujočim bodi v tolažbo ogromna udeležba pri pogrebu, kjer ie ob žirpniko-vem govoru domala vse k>kalo. Rajnici blag srvomin! — Surov napad. V ljubljansko bolnico so pripeljali težko poSkodovanega rudarja Antona Batiča iz Hrastnika. katerega sta napada dva sodelavca in ga do krvi pre-tcpla. Batič je poSkodovan na glavi in na levi i oki Napadalca bosta imela opravka s sodiščem. Predoustns sobota 18H. - TABOR Iz Ljubljane -^li Velik na val v jjubljansko bolnico. Naval v ljubljansko bolnico je še vedno ze!o velik. Od novega leta je bolnica s«pre-jela 1030 bobiikov. Vsi prostori v bolnici so prenatrpani, vse postelje zasedene. Bolnica sprejema sedai samo težko obolele bolnike, dočim sprejem ostalih odklanja. Uprava bolnice opozarja zlasti Ljubljanča-na in člane bolniških blagajn, da se po rrožnosti lečiio doma. —li VetfkoduŠeti dar. Ljubljanski velc-tržec g. Robert Kollman je poklonfl Narodni galeriji in Akademi.H znanosti v Ljubljani 100.000 Din. —Ij Svetosavska proslava na ljubljanski mrfverzl se bo vršila v petek. Proslava se prične točno ob pol 12. —lj Za stradaJoče so prispevail pr| tvrd-ki Drenik, Kongresni trf: dr. Rožič 10 Din, Skof - VVanek 50 Din, Neimenovan 50 Din, Vaš te 106 Din, Neimenovan 6 Dn, Vrbovec 90 Din, Neimenovana gospica, ki se je odrekla plesni zabavi v korist stradaJoCim. 100 Din. ĆetnažaT, StucWy. Lukic" 360 Din Bizjak 10 Din, Dragotin Šebenik, mafi-stratni ravnatelj. 50 Din, tvrdka M. Dre-nik 100 Din. —li Pravljice za deco se bodo vršile danes ob 5 nri v beli dvorani Uniona in ne ob 9. uri. kakor je bilo pomotoma lav-Ijtno v današniem »Jutru<. — TKD, Atene. —lj Opozarjamo prijatelje planfnstva na najnovejs>) metodo, ki daje navodila. kaVo zamore tuđi najkomodnejSi planinec pttti na vrh Tri-glava in posetiti vse nale planine. Ta metoda se bode na dan pJaninske-sa plesa praktično pokazala v veliki dvorani hotela Union, kjer bodo planine s vjerni grebeni in vrhovi spremeniene v ffladek parket, v katere se bodo zaganjali besm vetrovj in divje burje bodo z njimi pele krasne poskoČnice v ^ereh dravske vojoe m&zirrfce. Tu ni treba paziti ne na soJnce, ae na mesec in sveade. t« bo ozarila krasna Esrfe eiektrtCnlb hičL Ni treba poaesti cepinov! NabrfctaJkov bo pripravljenih do-voli v obiild rasnih pavti)ooov, kjer bodo ražen njecovio dobrtn skmkaie Se urne in brhfce dečve, katerfm afleakor ne očaja košarica, ki jo mfelite dati s tem, da se ae odzovete temo pozivu. Ka »viđenje! ?5n —1} LNMjunkl« trgovce«! Odbor Crno - bHe redate popravlja svoi racpts na-tečaja za i*kyft>wit okna sledeče: Rok pri-lav, ki i* jf poslati na naslov VI. Sakskla, ŠelenbuTfcOva ulica 7/ITM se podaijSa do 3 febroarja. Oided iilo^benfti oke« sledi 8 febraarfa. Trfd teJcmovanja bo objavljen 10 febmaria. Razpfeane nagrade bodo od 28 t. m. dalje razsta\ijef!e v trgovini Magdič. 78n —li Med. oitiv. dr. Ladvfk Zalar ima novo telefonsko St. 3003. Oiej oglas! —U Sokol h ima svoi letošnji občni zbor Hitri 26 t m. ob 19.30 v levi stranski dvorani z oblčainim dnevnhn redom. Vho teh podatkih je narastlo mesto od leta 1957 do 1928 t j. v zadnjih 70 letih za 1016 hH in za 24.471 prebivalcev. ŠteviJo hi§ se ni DodvoHlo. doČim se ie stevilo staTK)valcev skoro poCctvorilo. dokaz da so stanovanjske z^radbe posebno one zadnjega desetletja zelo velfke in prostorne. Stavbni urad ohčine je izdal v zadnjih mesecih okro« 300 đovolienj za nove zgra-ćbe in biše. kl se bodo zkJaie že v te- kočem letu, državna hipotekama banka v Stpiitu pa ima kreditnih prošenj za nove stavbe v skunnem znesku črez 300 milr]©-nov Din. Velik pofar v Tro«irjut V . soboto okrofc 6 ure !e tšbruhrril velik požar v samostanu sv. Križa, zatoči^ču malarične dece Požar je nastal v kuhinii in se rar-širil z vso oaglico peoti severozapadnernu delu velike samostanske stavbe Splitski gasilci so sicer ubranHi cerkev in južni det samostarma, severni det pa je popolnoma opustošen Otroke so restH vse rn jih pre-peljali z avtom v Trogir. V mstitutu ie bilo 160 otrok Samostan sloj i na šamoti tzveji Trogirj4. ob morju ui dattra iz Srednje«a veka ter je važep zsodovtn^kj spomenik. Spomini znamenite grešnice TcHmperaaM&taa hči ciganske matere in nfeni Ijubarni doživ-ijajL — Prebrodila je ves sret n povsod |e imela tjnbčke. — Neko pariško založništvo je nedav* no izdalo spomine ene naj več jih sve» 6enic ljubexniT lepe Otero, ki so izili pod imenom *Moje ljubavne a van tu* re». Ti spomini so dolgt vrsta ljubav« nih doživij ajcv, katere mondenka opi? su je na drastičen način, ne da bi pri tem poveličevala sebe ali se skušala rehabilitirati v očeh javnosti. Nasprot* no! Iz vsake vrstice odseva neprikrito zadoščenje hćerke greha nad tem, da se je v njene mreže ujelo toliko moških. Otero, — plod kratke ljubavne opojnosti neke Ciganke in nekega čast* nika — opisuje v svojih spominih vso pestro zgodovino svojih doživetij. V starosti, ko drusa dekleta še gla« dijo šolske klopi, je bila lepa Otero Že svetovno znana. Ušla je svoji materi v rani mladosti in stara jedva 12 let, je nastopala v nekem nočnem lokalu, kjer je plesala ciganske pleše in zaslu* žila vsak večer dve pezeti. Že nekaj let kasneje je bila ljubica nekega kne* za, ki jo je obsvil z zlatom in dragulji. Toda ni vzdržala pri njem, /ahotelo se ji je pustolovščin, doživetij. Njena pot je vodila preko moških trupel. kaj« ti bilo jih je nebroi, ki so si radi nje končali življenje. V svojem dnevniku opisu ie. kako je bfla na obisku pri ne« kem baronu, ki ji je dal biserno oarli* co vredno več sto tisoč frankov in jo zahteval nazai. Ni mu je vrnila. pač pa je ravnodušno rekla: «Nc boste imeli sreče z njo, g. baron — samo Bog ve, kje bodo končaii ti biseri!« Te« den dni kasneje je ogrlico prodala v NiMi za 100.000 franlcov, a či arterijo in jo namaze s phenolom. Dr. Doppler j« na ta način pomladil že već* oseb. Sedaj je bil povabljen v Ameriko, kjer bo iinel već predavan] o svoji pomlajevalni metodi. Ples v narodnih nošah — JADRANSKE STRAŽE — se vrši 28. t. m. ob % 21. uri -----------v «Unionu»----------- fttr»?i 4. -SLOVENSKI NAROD, dne 25. jmtomj* 1928. Stev 21 Maurice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči Roman. Nisem mislil na praktično uporabo. Ni me zanimalo, kako bo svet sprejel moje odkritje. Glavno je bilo, da je ideja moja in da jo uresničim. Usoda že sama poskrbi za vse drugo. Posvetil sem vse svoje moči delu samemu. Cilj mi ni bil tako važen, kakor vloženi trud- Govorim o filozofskem cilju, a ne o predmetu kot takem, to je: izdelavi umetnih živil za vsa živa bitja, ki se hranijo z mesom in rastlinami. Delal sem sam tajno. Zvesto sem čuval slavo, ki je postala kar čez noč dosegljiva. Nihče ni smel niti slutiti, kaj nameravam. So na svetu ljudje, ki nočejo izdati svojega imena, če zadenejo v loteriji glavni dobitek. Tuđi jaz sem hotel ostati skrit. To se mi je zdelo povsem naravno. In naiel sem za dolgo dobo v Ville-juifu zelo star in zanemarjen, a vendar Še dobro ohranjen stolp. za katerega sem slučajno zvedel. To je bil slolp kralja Jana. Imeniten kotiček pri vratih Pariza, pripraven za ureditev tajnega laboratorija tem bolj. ker stoji na kraju vaši, skoraj sredi polja tako. da je do-Ikaj osamljen. Pregledal sem stolp od tal do strehe. Tu so bile zazidane line in hodniki, ka-ikor sem takoj spočetka slutil. Eno lino sem porabil za tajno omarico in hodnik sem popravil tako. da bi mogel hoditi iz predzadnje sobe v zadnjo. Obe sobi sta bili popolnoma enako opremljeni. Vrata iz ene v drugo sem zakril z obo-jem z modrimi cvetlicami. Ko je bilo vse končano, sem imel skriven kotiček. ki ga ni bilo mogoče najti in do katerega je vodila pot samo skozi steno. Izmislil sem si ime »Pantru«, ki po mojem mnenju ne pove ničesar. Gleda-liški lasničar mi je napravil brado, ka-kršna bi krasila moj obraz, če bi se ne ! bril. Mož me ne pozna in mislil je. da sem kak trgovce. Kupil sem si avtomobil in to je zelo olajšalo moje preseljevanje. Avtomobil bo stal v stolpu kralja Jana. Lopo lahko porabim za garažo. Sklenil sem rabiti avtomobil samo pod imenom Pantru in ne vstopiti vanj, preden me ne bo krasila ta neznosna, a vendar neobhodna brada. Kmalii je bil stolp urejen in opremljen z najpotrebnejšim pohištvom. Ko je bilo to končano, sem smatra! za potrebno urediti tuđi svoje življenje tako, da bi mi nihče ne prišel na sled. Ljudje bi lahko opazili, da zanemarjam poklič in da moja odsotnost ne pomeni vedno. da sem na potovanju. Treba je bik> zamaskirati čas prav tako. kakor sem za-maskiral svoj obraz. In zamaskira] sem ga, kakor sem zamaskiral vse v stolpu. V stolpu je bil en kotiček več, kakor se je videlo. In tako je moral biti tuđi v mojem času en skriven kotiček. Svet je poznal dva: moje stanovanje v ulici des Are ne s in moja trgovska potovanja. Tema dvema sem dodal še tretjega, ki bi dovolj pojasnil mojo pogosto odsotnost, Če bi ga kdo odkril. To je bil moj kotiček v Nogentu. In tako sem imel ljubico, plesalko iz Chateleta in najel sem ji stanovanje v Nogent-sur-Marne. S tem je postala moja skrivnost še bolj nedostopna. In tako sem bil prepričan, da nihče ne bo odkril mojega skrivališča v Villejuifu, ne druge modre sobe v stolpu kralja Jana, kajti čas sem izrabljal tako spretno, da ljudje pač nišo mogli slutiti, da ne potujem po trzovskih opravkih Ce je kak sistem dober. se lahko prilagodi prostoru in času z ena-kim uspehom. Živim torej življenje enega moža v štirih podobah. Cirugue v Parizu. Ciru-gue v Nogentu, Cirugue na potovanjih ali pa v Villejuifu Pantru. Tri četrtine leta mislita moja žena in ljubica, da potujem, v resnici pa delam v Villejuifu. Ta prevara je zelo lahka. ker nikomur ne pišem. Zadostuje. da prenesem svoje kovčege in zabeležim v trgovskih knji-gah nakup kakih dragocenih zlatarskih izdelkov, od katerih imam dvojni do-biček. Z ene strani je moja skrivnost varna, z druge pa realrziram del svojega kapitala, da lahko fingiram trgovsko poslovanje. Dela sem se lotil začetkom februarja. V prvem razdobju, polnem priprav in instaliranja aparatov, se ni zgodilo nič posebnega. Spočetka sem mnogo kupo val ter se vozil z avtom iz Pariza v Villejuif in nazaj. Sam sem sestavil aparate. Moje geslo je bilo: opreznost in varčnost. Morda bom pozneje kdaj strokovno obnovil prvi stadij svojih poizkusov, ugibanj, zmot, spreminjanja taktike in delnih sintez, ki so se mi posrećile, zla-sti sinteza albumoidov. Zdaj pa hočem samo zabeležiti da se mi do 20. decembra nobena popolna sinteza ni posrećila Sele pred šestimi dnevi je bil moj trud kronan z uspehom. In kakor veči-na važnih odkritij se mora tuđi moje zahvaliti naključju. Uspeh je daleč nad-krilil vse moje nade. Bilo je ob osmih zvečer. Delal sem pri petrolejku Zunaj je bilo vse tiho V daljših presledkih sem prižigal reflektorje. Cim so zažareli, je napolnila blesteča svetloba sobo in za-slišal sem brnenje strojev. Ko je bil pa poizkus končan, so stroji utihnili in v sobi je bilo zopet vse po starem. Moja naprava je obstojala iz labora-torne posode, napolnjene z zmesjo ke-mičnih sestavin, iz katerih je sestavlje-na substanca živih bitij. V posodi so bile same kemiČne sestavine, čijih sinteze so bile poprej izdelane po formulah drugih ali pa sem jih odkril sam. Posoda je steklena in ima obliko cilindra Tri Četrtine posode so napolnjene z zmesjo, ki je je kaka dva litra. Skozi to tekočino sem napeljal električni tok. Tekočina je bik podobna kalnemu, na-pol prozornemu sirupu brez nepotrebnih primesi. Treba je bHo najti način, kako zbrati razne njene sestavine, jih steh-tati in spojiti s plošno sintezo, ki bi spominjala na delo matere narave. Š tud i ral sem takrat način, kako napraviti to sintezo z elekrično akcijo, kombinirano z vplivorn vseh infrardečih in ultravioletnih žarkov spektra. 2e več dni sem neprestano prispo-sabtjal relativno silo žarnic in preizku-šal razmerje zmesi. Nič se ni zgodilo, j Zaman sem se nagibal nad močno raz-! svetljeno posodo in napeto pričakoval, kdaj se pojavi nova šesta vina. Ali bo sluzasta ali gosta tvarina? Morda pa ostane sirup tak. kakoi je in se izpre-meni samo atonitfna struktura. Nič se ni ganik). Tekočina je ostala popolnoma mirna. Nič se ni izločilo iz nje. Segreta zmes je bila vedno enako vlažna in je ohranila okus slane »žolce« ... Sprejemala je svetlobo in vsesavala električni tok. toda reagirala ni. Bil sem tako zatopljen v svoje delo, da sem pozabil na vse drugo. Kraj mene, med stekleničicami in retortami je ležala moja večerja — trdo kuhano jajce, jabolko in voda. Lačen sploh nisem bil. Srce mi je nagajalo. roke so se mi tresle, toda za vse to se nisem zmenil. Nagli prebodi med blestečo razsvet-Ijavo in temo so konČno utrudili moje oči tem bolj. ker žarnice v slabo izde-lanern žarometu nišo bile dobro zaprte. Hotel sem ta nedostatek odstraniti in zato sem snel senčnik ter ga postavil tako, da bi mi luč ne jemala vida. Toda moje oči so bile utrujene in roke so se mi tresle. Nepričakovana ovira mi je Šla na živce in tako sem napravil z roko nag^o kretnjo, katere glavna posledica je bila, da je malo manjkalo, da nisem prevrnil svetilke. V zadnjem hipu sem jo prestregel z levo roko. V drugi roki sem držal polno rproveto, iz katere je padlo nekaj kapljic raztvo-ra srebrnih soli v zmes v posodi. To me je še bolj razjezilo. Zaklel sem in nedvomno bi bil opustil eksperimentiranje, da nisem naenkrat opazil sredi organične sestavine dveh temnih lis. Ko sem natančneje pogledal, sem spoznah da je vtekočini spačena podo-ba jabolka in jajca. Neznatna optična faktazmagorija. Ko sem postavil med posodo in žarke deščico, je podoba izgonila. Cim sem pa deščico odstranil. se je znova pojavila. Kmalu sem si bil na jasnem, kaj pomeni ta pojav. Nagla kretnja, ki sem jo napravil, da prestrežem svetilko, je stresla steklene priveske senčnika. Ti priveski so bili prizmatični. Eden se je postavil vodoravno in je odražal v posodi podobo jabolka in jajca. Podoba je nastala na ta način, da se je odražalo jabolko in jajce skozi cek) vrsto slučajno sestavljenih leč, pri katerih je igrala steklenica vode glavno vlogo. Tišti hip me sliki laterne magike sploh ništa zanimali. Toda naenkrat sem opazil, da je začela tekočina v posodi valoviti in tiho šumeti. Nekaj časa sem napeto opazoval ta pojav. Mislii sem, da je nekaj kapljic raztvora srebrnih soli slučajno izzvalo tako željno pričakovani rezultat. Da bi bolje videl, sem smatral za potrebno odstraniti one odseve. ki so se odražali na dnu posode in me motili. Odmaknil sem torej iz dioptričnega ža-rišća krožnik z jabolkom in jajcem. Cakalo me je veliko presenečenje. Takoj se je tekočina umirila in opazil sem, da sta zapustili podobi v posodi nekake sence. Vzel sem žličico in po-tegnil obe senčni podobi iz posode. Bili sta dve žličici goste, žolci podobne tva-rine, ena zelenkasta druga za rumena •n bela. Ena tvarina je dišala po ja* bolku, druga pa po jajcu. Moral sem šesti. Srce mi je močno utripalo. Ugasnil sem vse obločnice. Obsla me je nepopisna radost in začel sem se smejati v svoji osamljenosti kakor Prometej. ko je ukradel bo sovom ogenj. Zopet je naključje pripomoglo znanosti do presenetljivega uspeha. Kakor Pasteur ali Roentgen sem se zahvalje-val naključju za tako neprićakovano zmago. Zmaga je bila popolna, kajti to, kar sem odkril tu med svojimi retortami, eprovetami in stekleničicami s tem, da sem snel senčnik in napravil z rako naglo kretnjo, nišo bile samo sinteze organične snovi, — snovi, čije ne-opredeljeni. površni vzorec sem trpa! umetno pridobiti. — marveč bilo je nekaj več. bila je avtomatična reprodukcija raznih načinov, po katerih se po-javlja snov v Prirodi. V tem je bilo nekaj galvanoplastike in integralne fo-totografije. a vendar je ostalo vse v območju organične kemije. Resnična podoba v posodi je bila temelj, na kate-rem so obtičali raztreseni atomi. Umet-na hrana ne bo niti prašek, niti tekočina. Podobna bo mesu. zelenjavi in sad-ju, ker bo točna njegova kopija. Minilo je nekaj minut. Kmalu sem si toliko opomogel od presenečenja. da se mi odkritje ni več zdelo čudno, kakor prvi hip, ko me je presenetila nepriča-kovanost in veličina tega naravnega fenomena. Zdaj, ko je bilo čudo ures-ničeno, je izgubilo svojo neverjetnost. Bilo je kakor radio, telefon ali radio-grafija po izumu. Vstal sem. Sicer mi je pa primitivna naprava samo označila odkritje, kajti spaceni in prehitro iz posode vzeti podobi sta zapustili v tekočini samo so-rodne zarodke. Zabeležil sem si točno vse kemikalije in druge pripomočke. S pomočjo leč. spektroskopov in razdrtega mikroskopa sem sestavil neprimerno boljši aparat, nego je bil oni srečnega naključja. Nato sem položil jabolko v žariSče močnih svetlobnih žarkov. Drugo jabolko, ki >e bik> lepo okrogk), se je jasno in točno zrcalilo v mirno stojeći zmesi. Električni tok je deloval brezhibno. Brez posebnega razburjenja sem opazoval nevidni proces. In res se podoba ni izpreminjala. Kdaj bo poizkus končan? Nisem vedel. kakšno znamenje me opozori na to. To znamenje so bili lahni valovi, ki so zasencili podobo. Toda to ni bila več podoba. Bilo je drugo jabotko. Sintetično jabolko. znanstveno sestavljeno jabolko, ki sem ga potesmil iz matične tekočine tako nežno in hrepeneče, kakor je Adam v raju odtrgal sad s pre« i)ovedanega drevesa. In res bi utegnilo biti to jabolko iz-kušnjave pravovernrm kristjanom nc-varno. Vzel sem umetno narejeno jabolko v roko. Obrisal sem ga in položil kraj pr-vega iabolka, ki mi je služilo za vzorec. Reci, da sta si bili podobni, je premalo. Bili sta popolnoma'enaki. Stehtal sem ju in razrezal. Seštel sem peške. Pokusil sem eno in drugo, ne da bi se bal usode prvega človeka. Absolutna Identiteta. Prvotno jabolko se je razni nozi lo. Katero jabolko na svetu je pogasilo kdaj tako žgočo žejo? Jabolka! Čudovit to privilegirano sadje, s katerim sta legenda in vera okrasili svoje cvetočc vrtove ... Pariš, Herkules, Adam ... Jaz. Dolgo sem zri na koščke slavnega jabolka na svoji dlani. na prvo, ki se ni rodilo iz cveta. Za svet je imelo večjo vrednost. kakor če bi bilo odtrgano na hesperidskem vrtu. Sicer me je pa tud veljalo več nego kepa zlata. Potroši sem ćelo premoženje za fine aparate in dragocene soli. Prvo umetno iabolko rne je stalo 700.000 frankov. Res je pa, da se je njegova cena Če/ pol ure zniža'a na polovico. Naprav sem namreč drugo jajce. Tišti večer sem večerial na način. ki postane zgodovinski. Moja zmernost in tmenitna večerja je obstojala iz Ko-lumbovega jajca in rajskoga jabolka. Povečerjal sem s slastio, potem setu pa spal neprestano štirinajst ur. Moje odkritje z dne 20. decembra je izgubilo svoj prvotni pomen. To je bil samo začetek. O tem sem 5.e prepričal včeraj. Zadnjih deset dni v letu sem ekspe-rimentiral na temelju prvega odkritja, kakor da grc za zaključno fazo. Ncstrp no sem pričakoval, kdaj bom mogel svoje odkritje praktično izkoristiti. ni-dustrijalizirati in razširiti čim prej tako, da bi imelo od njega korist vse človc-štvo. Zato sem zek> hitro sestavil aparat, ki del uje vsaj za prvo silo zadovoljivo. Dek> gre gladko od rok. Prvotno posodo sem nadomestil z akvarijem, v katerega gre trideset litrov zmesi. Od včeraj vem, da bom potreboval št mnogo vrečjo px>sodo. Popolnoma novo! Mladini prepovedano! . PrvHS ▼ Ljublj*ni! Asta Nielsen tiajveČja tragedkinja se danjosti pristavlja ne sretno izgubljenko Av gusto v pretresljivo le-pem -velefilmu. Tragedija Uođnice Prekrasna slika tjvbei-ni, greba, strasti, trplje nj*, sablođ« in prevare. — Ulica gTeha in nizkot-nih strasti. — Prostitutke. _ Neznosno življenje v javnih hišah. —• Dela mrŽni priganjač. — Prvi žarek sreče v divljenju Mladi nepokvarjeni naivni akademik. — pa nje na rešitev i jroznega močvirja. — Ra un bree krSmarja. — Povarišica v grehu — ivalinja v Ijubeini. — >rezuspešne nade. — Po iednji nacrt oirapa. -Umor. ^remijera dane« ob: 4. p«I 6M pol 8., 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Razprodaia v Narodni knjigarni [ Stritarjeva ulica itev- 2 t Poučne in zabavne knjige, šolske knjige, šolske potrebščine, tr*ovske i ; , ^.knjige, pisarniške potrebščine, razglednice itd. f CENE ZN12ANE ZA 50%. i i !! Znižane cene -■ Cene gnižane žl Voli I/q l7hirQ* žePnih robecv, rokavlc, NOOAVIC FLOR In VOL-VClIKd \Ll3\la. NENIH, triko perlla za dame In gospode. Srajce ovratnike, kravate, DlšEčA MILA. — Kompletne potrebščltte za Slvllie. | I kroiače, ćevljarje In tapetnike. — Vezenin In clpke. pri Josip Petolincf Ljubljana I blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). °*^ I .------------- Oglejte si zalogo In se boste preprlćall? ———- DRU2BA .ILIRIJA* Premog, drva, koks oglje — Duntjskt cesta 46, poleg Iv Zakotnika — Tele« fon 2820 108/L Najleoša drva CEBIN. LJUBLJANA. Wdfo-Tt ulica l/II. 120 Absolventinja trgovske dole, zmožna steno* grafije in strojepisja ter vseh pišamiških del — ižče službo začetnice. — Ponudbe pod «Vcstnt/104» na upravo «Slov. Naroda*. Staro pohiStvo naprodaj. 2 postelji, 2 nočni omari in velika omara Din 300. — Cankarjevo nabrežje 3. 106 StasoTasie dveh sob s kuhinjo iiče zakonski ptfr brez orok za takoj ali pozneje. — Posudbe pod «SoInčna lega 123» na upravo «Slov. Nar.». Delikatesna trgovina z vinotoćem — takoj naprodaj po zelo ugodni ceni na najpro ractnejši točki v Ljubljani. — Naslov pove uprava «Sloven* skega Naroda*. 132 Slttnv Htm iephir, Lesna trajno goreca peć z zračno korjavo t 10 kg dnr ogrera sobo skozi 24 ur. •ZEPHIIU, tvornica peči. Su-botiea. Zaatopatvo v Ljubljani: BREZNIK & FRITSCH Lovci, pozor! Najbolje prodaste kože divja« č:ne pri nakupovalcu največje amerikanske tvrdke. — Naslov pove Aloma Company. Ljub* Mana, Aleksandrova cesta 2/L Šivilja dobro izurjena, tuđi za boljša dela, z večletno prakso, zrno* žna slovenskega in nemskega jezika — išče službo. Nastop takoj ab pozneje — Dopise na upravo *Slov. Naroda* pod •Marljiva/147» na upravo «S1. Naroda«. Gramofon s plosčami dobro ohranjen — takoj na* prodaj. — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta VI št. 4, 1. nad-stropje. 146 Ženska narodna nosa dobro ohranjena — naprodaj. Naslov v upravi «$lovenskega Naroda*. 148 Med. Univ. Di LUDVIK ZALAR bivji idravnik noivcrzitetse klinike prot Dr. Hochencgj* na Dunajn se je preselll na Sv Petra cesto 2. Ljubljana. Ordin. V^10 — 7,12 in 2— «/t4. — Telefon 3003 Drejaite i prebavo. U vam ini tolrai Bolezni želodca m čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si prebavo s preizkušenim eleksirjem «H« -GOL», da premrne bolezen. «FIGOL» eliksir urejuje prebavo in in vrača zdravje. «FIGOL» se dobiva po vseh Iekarnah. i/dcluje ga pa in razpošilja s poštnitn povzetjem 2 navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIĆ, DUBROVNIK 2 Izvirni za boj ček s 3 klenicami, omotom in post« nino Din 105—, 2 8 stekl 245 Dm, 1 stekl. pa 40 Din PCLIŠEJE VSEH VRST. ĆRTNE IN AVTO-TIP1JE, 4ZDELUJE PO PRED-LOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ali za f1nei&o izvedbo v eni ali već barvah točno po naroćilu in v najkraj* Sem času po nizkih cenah |UGOGRAFIHAf Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DftUtBA IO.Z. SV. PliTKA NAS. 11 Urejuje: Jorap Zvpvn&Z. — Za «N«rodbo «ak«ff>o»: tnm Jimilii. — Z* ■pracro 1« kipara ral det fcU: Otoo CMrtoi. — Vai ▼ ffiiHjiajj