Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32
Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJINI
Spod. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25.— lir
Lelo XII. — Štev. 22 (247)
UDINE, 1/15 DECEMBRA 1961
Izhaja vsakih 15 dni
Mi utrjujemo državo oni jo pa podirajo
Ministrski predsencl k Amintore J anfani, ho je svoj čas govoril v s(-t>atu o programu njegove vlade, je med drugim poudaril, da je treba v Južni Tirolski (Alto Adige) izvajati specialni statut dežele Trentino — Južna Tirolska, ki se tiče tudi pravic nemške narodne manjšine v duhu italijanske Ustave in sporazumevanja med evropskimi narodi.
Pri tem je razložil načelno stališče njegove vlade glede narodnih manjšin ■nas sledeči način : «Da tutto ciò nasce la piena consapevolezza dei doveri die derivano ad un governo dell’esistenza entro i confini dello Stato di gruppi diversi da quello nazionale in ordine alla salvaguardia delle caratteristiche etniche e del libero sviluppo economico e sociale delle minoranze. Dar prova, con atti concreti di questa consapevolezza vuol dire rafforzare lo •Stato, garantendogli l’adesione leale ed il contributo costruttivo di tutti i cittadini, anche di quell delle minoranze etniche, or non è molto dalla stessa voce del Capo dello Stato nvi-tate a recare un valido contributo della loro collaborazione al bene comune».
Mi Slovenci videmske pokrajine govorimo svoj materini jezik, smo najbolj lojalni italijanski državljani, toda smo narodna manjšina, ki kot laki uživamo le prav majhen drobec manjšinskih pravic■ Govorimo svoj svoj materini jezik doma jn tu pa tam v cerkvi in imamo svoj list «Matajur». To je vse, kar imamo, od manjšinskih narodnosti! h pravic, nobenih pa v šoli ». v uradih, kot jih imajo druge narodne manjšine v Italiji: kot Valdostanci v dolini Aosta, Nemci na Južnem 'Tirolskem in del slovenske narodne manjšine na 'Tržaškem in Goriškem. Ravno tako ne uživamo nikakih kulturnih pravic in na ekonomskem polju nam ni dana možnost, da bi se gospodarsko uveljavili., nasprotno, naš človek si mora iskati zaslužka za svoj obstoj v tujih državah, Da ne uživamo Slovenci videmske pokrajine manjšinskih pravic so krive najprej videmske oblasti in indirektno centralna rimska vlada, ki je krivo obveščena po lokalnih oblasteh.
Ministrski predsednik Fan favi je torej rekel, da ima država dolžnosti do narodnih manjšin, ki žive v mejah države■ S konkretnimi dejanji je nameravala, po izjavah Fan foni ja, rimska vlada dokazati, da se zaveda svojih dolžnosti do manjšin. S prav enim postopanjem napram narodnim manjšinam bi vlada utrjevala državo. Tak šno je že od zdavnaj tudi naše stališče, da se bo država z dajanjem narodnih pravic nam Slovencem na videmskem le pojačala-Napačno je torej stališče videmskih oblasti in videni skih nacionalističnih krogov, ki napačno mislijo, da bi bilo v škodo državi, če bi nam dali narodne pravice. $c bolj napačno {n škodljivo je b lo državi stališče furlanskih parlamentarcev relizza in Tessitori ja, ki so biti proti temu, da bi se poučevalo tudi v svojem materinem jeziku Slovence v Furlaniji, oziroma v videmski pokrajini. Vsem je znano, po izjavah Poslanca Marangone ja in Cod gnole, da sta kriva prav minister Tessitori 'n čedadski župan Pelizzo, če Slovenci videmske province še vedno nimajo pouka tudi v materinem jeziku,
*(r sta prav onadva negativno vpli-v«1a na demokristjanske poslance v Parlamentarci kornjsiji za tujstvo,
ki so imeli svoj čas vso dobro voljo, da se raztegne veljava zakona o slovenskem šolstvu tudi na naše področje.
Mi furlanski Slovenci smo in, eksistiramo, govorimo svoja slovenska na' večja in imamo svoje posebne karakteristike. Tega dejstva ne more nihče zbrisati. V interesu ne samo nas sa-m.li, ampak torej tudi italijanske države je, da vlada čuva naše vacìon(line karakteristike in da ne dovoli, cla bi lokalni faktorji teptali in ne priznavali naših prav e. Stališča Tessi-iorja, Pelizza in drugih demokrisijan-skih parlamentarcev so v škodo Italiji, služijo zgolj za zasebne ozke egoistične interese•
Za uspešno	rešitev	ekon
jezikom ih problemov naše etnične skupine
na Furlanskem : ZDRUŽIMO SE
V HRIBOVSKE SKUPNOSTI!
V Italiji, posebno v alpskem predelu, so začeli ustanavljati takozvane hribovske skupnosti (Comunità Montane), da si na ta način pomagajo pri reševanju skupnih ekonomskih problemov. Mali hribovski komuni sie danes na žalost ne morejo več sami vzdrževati, ker je vedno večji beg ljucl iz hribovskih krajev v ravnino ali mesto. Tako se dogaja tudi pri nas, pesebno v Pontebi in komnnih Železnega kanala, kjer so vasi že skoraj prazne. Če bi se združili vsi ko-
ZA SEZONSKE DELAVCE V INOZEMSTVU
Navodila za brezplačno povratno potovanje po italijanskem teritoriju
Med našimi eitatelji je nešteto sezonskih delavcev, ki se prav v tem času pripravljajio na povratek v Italijo, da bodo preživeli zimo v domačem krogu- Februarija ali marca bodo zopet pripravili svoje kovčke in odšli za novo sezono v Germaniju, Švico, Francijo itd.
Te vrstice posvečamo njim, da bodo vedeli, da imajo z novim odlokom ministrstva za delo in socialnegia skrbstva v trenutku, ko prejmejo dokumente za odhod, to se pravi, takoj ko bodo prihodnje leto zapustili Ital jo, pravico do brezplačnega povratka v domovino. Tako poverilnico jim bodo izročili centri za emigracijo ali uradi za delo in bo veljala za povratek cd meje do kraja, kjer imajo svojo rezidenco.
Isti organi morajo tudi žigosati potno liste vsakega delavca z žigom, ki priča o istavitvi dokumenta.
Zato priporočamo vsem delavcem, da naj skrbno čuvajo poverilnice, ker bodo morali sami plačati stroške povratnega potovanja, če jo slučajno izgubijo. Te so torej neobhodno potrebne za tiste, ki hočejo izkoristiti brezplačno potovanje po italijanskem teritoriju.
muni Kanalske doline in Železnega kanala tja do Možnice, ki v resnici tvorijo eno geografsko enoto, v hribovski skupnosti bi se skupno reševali vsi problemi in dobiček bi se razdelil enakomerno med vs? komune, upoštevajoč tudi potrebe posameznih vasi.
Trbiž, na primer, ki leži na. tromeji, je ekonomsko znatno bolj razvit nego ostali komuni. Pravzaprav je trbižki komun eden naj bogatejših videmske province, (ločim sc Naborjet, Ponte-ba, Rezija in ostali komuni na robu ekonomskega propada.
V okviru te hribovske skupnosti pa bi se reševala še druga vprašanja, na primer zgodovinsko stara pravica o sekanju lesa s strani domačega prebivalstva v Kanalski dolini, o pašnikih itd-, skratka skupno bi si zagotovili pravice, ki jim jih skušajo oblasti odvzeti. Poleg teg|a bi se laže razpravljalo tudi o pravicah ki bi jih morali uživati slovenska in nemška jezikovna manjšina tega predela. Ne smemo pozabiti, da živi v Kanalski dolini in Reziji 4.500 Slovencev, kj jim niso še priznane manjšinske pravice, kot to določa italijanska republiška Ustava.
Rezija odstopila
od karnijskega B. I. M.
Kot znano, je naš komun spadal pod B.I.M. Karnije, ki ima svoj sedež v Tolmezzu. Letošnjo jesen pa so nardil nekaj računov in iz zaključka videli, da se 'nam ne splača pripadati karnijskemu B.I.M. in zato smo skupaj z drugimi komuni Železnega ka-
/
BLIŽA SE STOLETNICA ZDRUŽITVE Z ITALIJO
Manjkajo komaj še štiri leta za sto let, odkar je bila Furlanska Slovenija združena leta 1866 z Italijo- V Furlaniji se intelektualni krogi že pripravljajo, kako bi najbolj slovesno pripravili združitev Furlanije z Zedinjenje Italjjo. Napisali bodo kuj ge in knjige, kako jo prišlo do združenja, kako so napravili plebišit in točno po imenu, kdo se je takrat iz naših krajev boril za, Italijo. Vsi vedo, da je številka 7.000 furlanskih prostovoljcev pretirana,- Res pa je, da so ljudje z veseljem pričakovali Italijo in upali, da jim bo prinesla boljše življenje. Zato so bili kasneje razočarani. Zdaj ne morejo več čakati na kaj dobrega in emigri raj o.
Mi Slovenci iz Furlanije smo se izkazali tudi takrat., kot zmerom, ko se je bilo treba tepsti in kri' prelivati za Italijo. Samo iz nadiških dolin je bilo petdeset prostovoljcev, ki so se borili v bitki pri Sa-n Marino {n Solferino. Dali smo prostovoljce tudi i z Terske doline in Rezijanske. Komaj smo bili dobrih deset let pod Italijo, smo že morali začeti hoditi po svetu
v emigracijo. Od takrat pa še nismo nehali. Vsako leto je hujše. Če pojde tako naprej, ne bo imel kdo od odraslih praznovati stoletnice priključitve k Italiji. Kaže, da bodo takrat vsi naši odrasli moški in ženske priključeni ali Šviceri ali Germaniji ! Ali bomo res doživeli tako žalosno in sramotno stoletnico!? Najboljša priprava na stoletnico bi bilo izdelati načrte za realne industrijske cone, za zaposlitev delavcev v domačih krajih.
A
Furlanski zastopniki za zveza s Slovenijo
Trgovinska, industrijska in kmetijska zbornica v Vidmu se zelo zavzema za pospešitev trgovine in prometa z Avstrijo in Jugoslavijo. Predsednik di Mamiago in drugi funkcio-
narji hodijo v Ljubljano in sprejemajo v videmski kameri stalno slovenske ekonomiste, s katerimi se dogovarjajo, kako bi povečali promet med Furlanijo in Slovenijo.
Pred kratkim so imeli furlanski in slovenski ekonomski in turistični strokovnjaki sestanek na Bledu. Videmski zastopniki «Camere di Commercio» so predlagali, da bi dobivali furlanski trgovci in industrialci hitreje vizume za Slovenijo, da bi razširili «oarta di frontiera» na vso Furlanijo, da bi avtomobili smeli voziti tudi preko fistili prehodov, va-likov, ki so sedaj bili dovoljeni samo pešcem, da bi bili odprti tudi pozimi prehodi, ki so odnrti noleti in da bi lij,trejo in bolj lahko obnavljaj! dovoljenja za prevoz (korjere, taksi) ljudi preko meje-
Skratka, ekonomski krogi Furlanije delajo z vso silo, da bi konfin manj pomenil in da bi bili ekonomsko najbolj tesno povezani s Slovenijo. Zakaj niso tudi naši komuni takšni ? !
naia in Kanalske doline ustanovili lastni organ, ki nosi ime «Bacino Imbrifero Montano del Canal del Ferro e della Val Canale». V ta administrativni oi gan spadajo teli komuni: Možnica (Moggio Udinese), Rezija, Bela (Resiatta), Ivluža (Chiusaforte), Dunja (Dogna), Pontafel (Pon-tebba), Naborjet (Malborghetto), Trbiž (Tarvisio).
Vsem tem komunom, ki nimajo nič skupnega s Ivarnijo, ker so popolnoma ločeni cd te dežele, se ni splačala ostati še naprej v okrilju karnijskega B.I.M., ker so bili deležni v premali meri dobičkov, ki jih prinašajo nj hove vode potom električne energije. Kot znano, morajo podjetja, ki izkoriščajo hribovske vode za električno energijo, plačati posebno «tasso» posameznim komunom, če se električna energija izrablja za industrijo izven določenega pasu, to se pravi v krogu 15 km.
Naš komun bi mo al na podlagi zakona o «Bacinov imbrferov» dobiti več desetin milijonov lir dobil je pa le dva akonta po 1,650.000-
Industrijska cona v Marnili ?
Karnieli hočejo imeti svojo industrijsko cono. Zbrali so se v Tolmezzu in rekli, da morajo dobiti industrijsko cono zato, da bo vsaj nekaj karnijskih delavcev dobilo doma «in loco» zaposlitev. Zakaj, če ne bo tega, bo kmalu vsa Karnija prazna. Prav imajo- Samo z industrializacijo je mogoče rešiti emigrantsko vprašanje.
V Furlaniji ni dosti, če bo industrijska cona samo v Vidmu, portu Nogaro ali Pordenonu. To ire pomaga Karnijelom. Edino če bi dobili industrije doma v Karniji, bi se ljudje ustavili doma. Najbolj primeren kraj za industrijsko cono v Karniji bi bil Amaro- Blizu je železnica, blizu voda, ravna zemljišča in električna energija. Tu jp doma tisoče emigrantov. Napravimo jim industrije, da ostanejo doma.
Raj pa pri nas? Ali sploh kdo misli na industrializacijo, na industrijsko cono‘1 Ali ne bi bil svet okoli Spet ra primeren za industrijsko cono? Pri nas imajo talent samči za industrijo spom eni kov.
——«o——
SAMO FURLANSKI SLOVENIJI
NE PLEMENSKE ŽIVINE NA KREDIT
V Vidmu so na seji trgovinske, (industrijske ,in kmetijsko zbornice sklenili spet razdeliti med kmete izbrano plemensko živino, na kredit. Petindvajset hribovskih občin v Karniji in drugod v Furlaniji bo dobilo te kredite za živino, samo v Furlanski Sloveniji, po slovenskih občinah ne, ker se nobena naša občina za to De interesira.
Stran 2.
MA TA JUR
« « ■
Gorenji
Matija Trinko, star 84 Ut, se je močno ponesrečil, kar se je vračal domov po nek strmi stezi. Med potjo mu je spodrsnilo isi mož je padel na oster kamen in si tako zlomil nekaj reber- Preča so ga prepeljal u če-dadski špitau in bo ozdravil po mnenju zdravnikov v 1 mesecu, če ne nastopijo komplikacije.
KORS ZA ŽIVINOREJCE
Na iniciativo furlanske sekcije živinorejcev ( Sezione Friulana Allevatori) se bo začel v Čedadu v lokalili mlekarne profesionalni kors za živinorejce, ki ga besta vodila dr. Angeli 'n dr. Lucchini od provincialnega inšpektorata za kmetijstvo (Ispettorato dell’Agricoltura) iz Vidma- Ob zaključku korsa bojo organizirali poučno ekskurzijo.
Iz Terske
Rezultati otuberskega censimenta judi
Podatki zadnjega cens menta od I opolaciona s>. nam pokazali u kakih katastrofalnih ekonomskih kondicio-nuh na se ebrenče donas Terska dolina. V desetih 1 jetih se je naš komun zmanjšu za 555 judi kar to pride rejci 23,3 par čent. Teh; so ufi-cialne cifre, a u resnici nas je dosti judi manjkuj, zaki med rezidentno popolacion so št jeli še te, ke. no žive že dosti ljet po svjetu anu no pridejo ta kiši usako tekaj ljet ledat sve judi- Tjelih jdi je nekaj striò (čent), anu zatuò ve moremo lahno rejči, če bontamc še tele zadnje med .pidi, ke so za simpri zapustili našo dolino, ke na e popolacion šla don za 40"/«.
Vasi, kjer na e emigraeion najven-ča, so Brjeh, Muzac anu Podbardo, no màr manjkuj so prizadete Zavrh, Ter, Brdo anu Sedi išče. Njivica, ki na leži še najbuj na 'dobrem kraju čjer na e sede od komuna, ne se še najbuj konservala ; u 10 1 jetih ne zgulila koj 38 judi, kar to rapreženta 12°/».
Tabela, ke ve tle zdolè parnašamo, na kaže kako te lai stanje judi u preteklosti :
U cens mentu iz ljeta 192.1 anu ljeta'1951 smo dodali še uàs Brjeh, ke ne paršla pod naš Komun pred parimi ljeti. Če ve konfrontamo een-siment iz ljeta 1921 ve moremio kon-štatati, ke ne šla dòu popolacion od Terske doline za 1.295 duš, tuo se pravi kuažej 42% anu use tuo na bazi uficalnih cifer, ke kot ve vjemò njeso realne, zatuò ve moremo rejči, kp popolacion Terske doline ne šla dòu u 40 1 jetih kar za več kot 50%. Tale na je zarjes žalostna slika, kj ve jo marnò pred sabo. Kako to če beti čez desat ljet, čez 40 ljet? Taboto bojo naše hiše servijale za «rifugio» uòukom anu drugi divjačini.
Prometna smrtna nesreča
Zlo huda nesreča se je prepet ila dvema našima sinoma. Par automo-bilskem incidentu sta zgubila živenje 22 ljetni Sergio Stefauutti iz Njivice an 31 ljetni Tarcisio Cullino iz Tera. Pczno ponoči sta se pejala z autemobilom iz Vidma pruot duomu, anu kar sta parala do križišča Ca-valicco— Feletto, blizu oštarije «La di Morèt», sta se zaletjela u nek avstrijski kamion, ki je stau ustavjen par ejesti- Sergija so sobeto pejali u špitau, a je umar med potjo, medtjem ko je Tarcisio iz Tera umar na puo-stu u zmeikanem automibilu. Sergi jo Stefanutti, to e sin ospodarja od ko-rjer, ke no vozijo iz Terske doline u Čento anu Videm, anu e bi na per-mesu, zaki e bi par soudade. Obadva sta b« zlò bruna sina, usi so jih mje-li dičiar, zatuò bo rikordo nanje še dougo ostal žiu- Familjam. ki so ble itako težko kolp'de, anu usej paranta-di izrekamo naše sožalje.
V A 8 J	T.jeio 1921	Ljeto 1951	Ljeto 1961	v zhehijih 10 ljetih man j To	
BRDO (Lusevera)	600	360	301	299	50
BRJEH (Pers)	194	149	79	113-	60-
MUZAC (Musi)	224	185	115	109	44
NJIVICA (Vedronza)	334	309	271	63	18
PODBRDO (Cesa ri is)	380	312	219	161	42
SEDLIŠČE (Mieottis)	215	182	130	85	40
TER (Pradielisi)	566	460	366	200	36
ZAVRH (Villanova)	604	420	341	263	44
SKUPAJ KOMU.X BRDO	3.117	2.377	1.822	1.295	42
Iz Nadiške
Kleuje, coglili majhna vas, postaja te zadnje čase popularna, in to ne samo zavoj tega, ker je tle doma najstarejši Slovenj Bepo -Lisic, ki je pred 2 meseci izpolnil 106 let, ampak tud zato, ker imamo tle dva človeka, ki imata izreden apetit ; usak more pojesti za 6 ljudi. Pred dnevi so o njih pisali razni žornali in se čudili kam moreta spraviti trkaj reči. Ta dva dobra jedca sta Marijo Kjuk in Ivan Koredič. Za stavo je pojedel usak od njih 1,600 kg- paštašute zabeljena s 700 gr. mesa, 2 klobasi dva kruha in 2 kafeta. Seveda sta ti» obilo porcijo j>otem tud: dobro zalila, Po tem kosilu sta se oba prav dobro počutila-
U nedejo 3 decembra so u nek itordi vaseh Nadiške doline praznovali njihovega patrona sv. Miklavža, kute-rega god pade na 6. dec. Sagro so imeli v Sa ržen ti (Sirzenti) v Oljarni (Peliano), Jajniku in Sv- Volfangu. Use je potekalo bolj mrtvo, zaki zavoj slabega vremena ni blo dosti ljudi in tud sezonski delavci se še niso
trudi domov, vasi.
so v zlo slabem stanju in je uagobar-nest, eie se sadà, sadà poderejo an pedsujejo svoje prebivalce (abitante), kot se je zgodilo tuo z ranjko Marijo Drekonjo. Hiše so stare, malo kadit al’ ankul s,e kèj postroji v njih an povàrb tega imajo še slabe fondamente, zaki jih iz ljeta v ljeto pez-dolè razjeda voda. Okuolca .je slabo pogozdena, an zatuò ki ni drevja, de bi zadarževalo vodo, se targa jo tud’ plazovi, kar usè pomaga, de se stare hiše, ki so postavjene na brjegu, majejo.
Sada so komunski administra,torij prežental kompetentnim organom domando, de bi parala v komun komi-šjon od «Genio Civile» (tehnični urad) an pregledala usè slabe hiše- , Ljudje so parpravjeni postrojit hiše, a ne vjedo kje bi uzeli soude, zaki tle živijo kuaž samo od «rimes», ki jih pošijajo danni d j due, ki djelajo v eštero. Sklenil so zapros t za po-muoč, ki bi jim muorla biti dana takim kot predvideva lčc o zelenem planu (Legge sul Piano Verde). Šin-dik Natale Bernjak je žej naredu usè tuo kar je korlo an zatuò se trcšfamo, de bomo Uslišani, prej ku pride do kajšne katastrofe.
Umru je komandant Klodič
Neparčakovano smo zvjedel, da je umrù v Trstu penzjonirani komandant tržaške luke (Comandante Capitaneria di porto di Trieste) Pavel Klodic — Sabladoski, sin našega rojaka poeta an škritorja, znanega slo-vjehskega šolnika an linguista Antona Klodiča — Sabladoskega iz Klo -diča pri Grmeku. Anton Klodic, ki se je preselu še v prejšnjem stud-letju v Trst in tam živu cjelili štirideset ljet, je imeu dosti meritov kot zaveden šuolski inšpektor, najprej za Kranjsko, Š ajersko, narveč pa za si-stemacijo slovjeuskega šuohtva na Primorskem- Njegov sin Maks, gradbeni inženir (ingegnere edile), je imeu dosti meritov za gradnjo željez-nic (ferrovie) k morju v Trst in na Beko. Še večja ljubezen do morja pa je preuzčla sina Pavla, an ga nagnila (inklinirala) za študij pomorskega gradbeništva in plovbe. Tuo mu je
dalo priliko, da je stalno živu na morju, par gradnji baštimentu, luk (portov), an par plovbi na morju. Še buj pa pr:ča o njegovi čustveni navezanosti na morje, njegovo slikanje marin (morskih krajev)-
Bil je slikar — amater, romantični realist, a svež in neposreden v podajanju razpoloženjskih slik z morja in obal, Vsi se še dobro spominjajo njegovih skoraj vsakoljetnik espozi-cij, sl-kal je nimar same marine.
Bil pa je tud ponosan na svoj rod ir zemjo njegovih prednikov. Nimar in pousod je guarì u slovjenski jezik in si ni pustili kam b j at slovjeuskega priimka, lTti da bi ga pisali z italijanskim alfabetom- Kanjki Pavel Klodič, kot ves njegov rod, je bil zavoj svojTi izrednih kapacitet in ugleda v javnem življenju od vseh r špetana osebnost, zatuò smo tud mi Slovenji iz Furlanije nanj ponosni.
Sem an
da bi poživili naše
Srednje
Zadnje eajte, posebno odkar je dramatično končala svoje živenje Marija Drekonja iz Gorenjega Tarbijà, ;« naši ljudje zlo prestrašeni, zaki tud’ njihovim hišam preti (minaéià) ’dnaka usoda. Guarì se, da je v našem komunu kar kajšndi 20 hiš, ki
po vaseh Krnahtske doline
V Tipani nič posebno novega. Po zadnjem komunskem konseju je vse tiho, le impiegadi no godarnjajo1, zaki jim niso na komunu dali aumènt od 1- ženarja ljetošnjega ljeta, ma od i. ženar-ja 1962. Marjuta Beruo-lič, ki je impiegana na komuna 36 ljet, bo šla u penzjòn. F fameji Silvana D’Andrea, impjegat na komunu, no parečuvajo zibjelo-
Dne 8. decemberja se je imbarkòu u Genovi Genija Duviča sin .z Vi-skorše za iti u Australijo, kjer ga čaka ‘d jelo. Netikeri naši emigranti, ki djelajo v Švici, so paršli ta kiši, zaki u Šviceri to je žej zlo mraz. Še taz Francije so paršli -netikeri-
Težje iz Brezej bi radi bli kolegani vsak dan s korjero, ki vozi iz Platišč v Videm. Ivorjera bi še parsili, če bi bla c jesta ljeuše sistemirana an če bi imjela u vasi prostor za se obarnit, a ker je tuo zlo težko nardit’ je malo upanja, da bi paralo do realizacije tjeh njihovih sanj. Kjcč pa bi se dala usednò urediti, če bi nardili čisto novo ejesto, ki bi vezala Buone z Brezjami. U Buonah bi ko-rjera zav la po novi ejesti, šla u Brezje an potlè po stari ejesti na glavno pot, ki peje u Tipano.
Za ojačenje platiškega vodovoda (akvedota) še nič ne kaže. Na zadnjem konseju se je pru malo diskutiralo o tjern an zatuò bojo muorli Platiščem še kar naprej mjerit vodo. Tud «fognature», ki so neobhodno potrebne, so ostale ma mrtvi točki. Ljudje bi se muorli zganit zdaj, če čejo kaj otenjit, zaki tele mjesac na komunu djelajo «bilancio preventivo» Če sedaj komun ne uzame na znanje platiških potreb, jih ne bodo mogli rešit čez ljeto, an bo treba čakat druzga decembra za uštjeti tudi te stroške li bilancio.
Tl Prosnidu je še vedno odprto v-prašanje njihove mleepitve od sedanjega komuna Tip«,na an priključitev k Ahtnu (Attimis). Kot vjemo, ji' bil ahtenski komun nimar pripravljen sprejeti Bromid l>od svojo administracijo. Temu je nasprotoval samo komun Tipaua, ki si vsak lahko
PLATIŠČE : ena najbolj zapuščenih vasi tiranskega komuna.
predstavlja iz kakšnih vzrokov- Tele dni djelajo Prosnijeni njekšne vrste plebišita in če bo to odvisno samo od ljudi, bodo sigurno spadali ped Aliteli. To bi blo tudi prav, saj je Aliten njihovo geografsko izhodišče in tja vozi dvakrat na dan avtobus, tam (imajo zdravnika, farmacijo, pošto, trg an zvezo za iti v Čedad, Čento, ali Videm. Čuje se pravit, da bo Provinci ja podpirala to težnjo ljudi, in to tud zatuò, de bi se končala stara pravda. Kot vjemò, Prosili jen je so prosil za iti pod drugi komun žej ljeta 1923- Takrat ;o prosil, da bi spadali pod komun Breginj, a njihova prošnja ni bla uslišana c d Proviri-cije za ne odvzeti čentskemu okraju eno vas, a o tjem bomo razpravljali ob drugi priliki, ko bomo imjeli v rokàh vso dokumentacijo in bomo lahko natančno povedal' kakšni egoistični interesi so se takrat skrivali v tjem ozadju.
Iz Rezjansk doline
Ko smo šli pretekli teden skozi videmski trg, ni bilo več na kantonu pred peskerijo rezjan.-kcga škarje-brusa, ki je celih devet let opravljal svoj mištir stalno na istem kraju pri svojem brusu. Že smo mislili, da je bolan ali da se je preselil (trašferiu) s, svojo kramo v kak drug predel (kraj) mesta, ko smo ga zagledali pred seboj vsega nasmejanega m nam je pokazal glih tam blizu svoj novi laboratorij- Škarjebrus Močnik Ant m — Tuša iz Stol biče si je s svojim skromnim delom, vztrajnostjo (co-
stanza) in pridnostjo prislužil tekaj, da danes ni več navaden «artigi mo», ampak trgovec (comere,ant). Poleg svojega opravila, ki ga una vez glavo, sedaj tudi prodaja vsesorte škarje, heže in druga rezila domače in tuje produkcije.
Ponosni smo na našega škarjebrusa, ki se je znal povzpeti od navadnega «artigiana» do trgovca in mu želimo še dosti uspeha pri nadalnjem delu. B.I-M.
Iz Kanalske
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (Ministero dell’Agricoltura e Foreste) je dalo nalogo komisiji, ki jo sestavljajo funkcionarji «Ufficio Erar.ale» iz Vidma, da ugotovijo vrednost vseh gozdov v Kanalski dolini, ki jih upravlja «Ente Tre Venezie», ker jih nameravajo podržaviti. Na to važno vprašanje se bomo povrnili prihodnjič-
Nesreča ne počiva
Gum Mario iz Trčmuna (komun So-vodnje) se je zlo urjezu u parat čampne roke in se bo muoru zavoj tega zdravit v čedadskem špitalu 15 dni.
Buj hudo hudo se je ponesrečil tele dni Aldo Orsetič iz P ra potu ega v Idrijski dolini, ki se uči za marango-na. Par oblanju njekšne deske se je proč odrjezu kar tri parate- Preča- so ga pejal v Spital in bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v adnem m jesen.
MA TA JUR
Stran 5
I
Kaj bomo delali
tale mesec
KAJ NAPRAVIMO Z ODPADLIM SADJEM
NA TRAVNIKIH : Sedaj je prime-pen čas za gnojenje travnikov. Najboljše gnojilo za travnike je dobro prepereli mešanec (kompost)- Za gnojenje travnikov uporabljamo tudi gnojnico, kateri dodamo nekaj kilogramov su perfosfato ali Tin muso ve žlindre. To močno poživi in ojača rušo, katera nastopi zimo v zelo ugodnem stanju in si nabere hranilne Mio vi za hitro splomladansko rast. De-telišča gnojimo najrajši s Thomasovo žlindro in z drugimi gnojili. Gnoiji-; ni obrok mora vsebovati vse tri osnov-pne hranljive prvine, in sicer dušik —• fosfor in kalij.
^^POLJEDELSTVO
NA NJIVI: Pričnemo z gnojenjem žit z lahko topljivimi dušikovimi gnojili, katerega ponavljamo vsake ■2 — 3 tedne. Ta gnojila trosimo, ko je žito razvilo tretji list- Na vsak hektar potrosimo 40 kg. apnenega nitrata. Žita se tako ojačijo in prav.lno Prezimujejo. Vse prazne njive globo-fio preor jemo in pustimo, da na braz-jVe deluje mraz. To delo moramo opra-jViti še pred nastopom mraza,
VINOGR AD :	Opravimo zimsko
hop in gnojimo vinograde; do nastopa mraza lahko obrezujemo trte in Pripravimo jamice za podsajanje
praznih mest- Menjamo trhle in propadajoče kole. Nove kole namakamo v vodni raztopini modre galice ali namažemo s karbolinjem ali pa zažgemo tisti del, ki bo zakopan v zemlji. S tem podaljšamo trajnost kolov.
||%\0JAR$TV0
SADNO DREVJE : Po opravi zimskega obrezovanja škropimo sadna drevesa z običajn.mi zimskimi škropili. Pri tem škropljenju uporabljamo . žvepleno apneno brozgo ali drugo slično sredstvo ter rumena clja. Prvo škropilo sestavimo tako: žvepleno apnena brozga 25 kg, ali barijev poli-sulfid 8 kg; vode toliko da dos.žemo skupno količino 100 litrov-
Drugo škropilo : rumeno olje 4 do 5 kg; voda litrov 96 do 95.
Breskve škropimo-z 3% bordoško brozgo ali z drugimi običajnimi srin-tetičn mi nebakrenim' sredstvi.
VRT : Pripravimo zemljo za spomladanske setve. Važno je izdatno gnojenje vrtne zemlje, ker vrtine zahtevajo velike količine lahko raztop" ne hrane in rahlo živo zemljo. Vrtnine, ki so še na prostem, zaščitimo pred mrazom z zaščitnimi preprogami ali stenami- Za preproge rabimo slamo doč.im za zaščitne stene rajši uporabljamo liste iz plastične mase, katere smo pritrdili na lesene okvire.
Sadje, ki pade z drevesa, ni za kupčijo, ker se pri padcu navadno potolče in začne kmalu gniti. Tako sadje se da na različne načine porabiti, bodisi da ga posušimo, da napravimo iz njega mošt ali marmelade. Črvivega sadja seveda ne moremo porabiti v take namene, ker se potem človeku gnusi. Črvivo sadje je najboljše skuhati' in ga dati živini, popolnoma zrelo sadje, ivi ga je veter strgal z drevja.
Žena s kosom ob bistri Nadiži v Logu pri Štupd.
Vuk Stefanovič Karadžič
Srbske narodne uganke
Brat in sestra se rodita, skupaj jesta, skupaj spita, vedno vkup po poti gresta, drug za drugega ne vesta,
iqafjapauod m
Pod streho putki dve čepita, ni struge blizu ne korita, nobeden ne teče mirno vir, vendar sta mokri venomer.
(a3IlI[Bdjn U) !3Q)
Duše nima, brez krvi je, srca nima, vendar bije, nima nog, gre okrog.
(e-Vi)
Hrast stoji tam sredi jase, dvanajst vej iz njega rase, gnezda spleti so skovirji tu na vsaki veji štiri, v vsakem gnezdu so počili, sedem jajc so izvalili-
(lAaup ‘uipoi ‘pasatu ‘oia-j)
V o vodi brodi po suhem hodi, a vendar ni še prilezla iz hiše.
|BA;aZ)
: Vse ljudi na. svetu odeva, sama pa je gola reva.
(»Gl)
su n use m Irtele bvalvv K|)/|k.vk
jagnje, in teliček
Neki pastir je gnal živino na pašo-Med potjo je izgubil kozlička, jagnje in telička. Ko je nastal večer, so si živali poiskale primeren kraj in posedle.
V bližini so živeli medved, volk in lisica. Ponoči sta volk in medved poslala lisico, naj gre k onim trem in jih poprosi za košček mesa za večerjo.
Lisica je storila, kar ji je bilo naročeno, kozliček pa ji je odgovoril :
«A mi smo vas hoteli prositi za malo večerje- Ko sem na večer iskal primeren kraj za prenočišče, je prišla k jagnjetu in teličku neka lisica. Morda je bil tudi volk, tega se ne spominjam natančno. Žival sta raztrgala in požrla. Ostala je ena sarmi kost, a to sem jaz pohrustal, ko sem se vrnil. Toda lačni smo še vedno vsi trije- Verjemi, lisica! Prisežem ti, da nič nimamo»’.
Lisico je na kozličkove besede ob šel strah in se je umaknila zadenski. Ko pa je kozliček umolknil, je z dolgimi skoki pobegnila v gozd. Na medveda in volka je čisto pozabila.
Ta dva sta jo dolgo čakala- Ko pa le nj bilo nazaj, je stopil volli k onim trem.
«Kdo pa ste» je rekel. «Ali ste mar kaka. gospoda? Poslali smo k vam lisico po večerjo, vi pa ji niste nič dali».
«Da, tudi jaz sem vas hotel prositi za malo večerje,» je dejal kozliček-«Na večer, ko sem iskal primeren kraj za prenočišče, je prišel k jagnjetu in teličku neki volk. Morda je bil tudi medved, tega ne vesta natančno. Žival sta raztrgala in požrla. Ost alf j una je ena sama kost, a to sem jaz pospravil, ko sem se vrnil. Lačni pa smo še vedno Arsi trije- Volk! Pri-sežen ti, da nimamo niti koščka več.»
Tildi volka je postalo ob kozličkovih besedah strah in se je umikal zadenski. A komaj je kozliček utihnil, je že bil z dolgimi skoki daleč v gozdu. Na svojega tovariša, medveda, je čisto pozabil-
Ta je dolgo čakal. Ko pa Psice in volka le ni bilo od nikoder, je sam odšel k trojici.
«Kaj delate tu in s kakšno pravico sta se tule vgnezdili?» je vprašal.
«Svoja tovariša sem poslal k vaju po košček mesa. Kje je meso in kje sta tovariša f»
«Sam sem hotel prositi za isto,» mu je odgovoril kozliček. «Na večer, ko sem iskal primeren kraj za prenočišče zase in za svoja tovariša, je prišel k njima velik medved — morda je bil tudi volk — ki sta ga raztrgala in požrla- Zame je ostala ena sama kost. Toda lačni smo še vsi trije».
Tudi medvedu je obšel strah kot prej lisico in volka. Storil je isto
Prihodnja številka «MATAJURJA» bo izšla v posebnj bogato ilustrirani izdaji na 12■ straneh.
kot onadva — pobegnil je v gozd.
«Zdaj,» je rekel kozliček svojima tovarišema, «zdaj se bodo gotovo našli v gozdu. In ko bodo drug od drugega izvedeli, da smo jih nalagjali, se bodo vrnili in nas požrli- Hitro pojdimo kam drugam!»
Odšli so v gozd in našli poševno drevo. Kozliček in jagnje sta splezala po deblu. Teliček pa ni mogel plezati, zato. je sedel na spodnjo vejo.
Medtem so se lisica, volk in medved res našli v gozdu in izvedeli drug od drugega, kako so jih kozliček, jagnje in teliček nalagali. Sklenili so, da poiščejo lažnivce.
Najprej so tekli tja, kjer je trojica prej prenočevala, a je niso našli-Šli so po sledi in prišli do poševnega drevesa.
Ko je teliček zagledal tri divje zveri, se je ‘ hudo prestrašil in padel z veje. Kozliček, ki je spoznal nevarnost. pa mu je zaklical:
«Hej, teliček, ti zgrabi medveda, jaz bom raztrgal volka, ti jagnje, pa se loti lisice!»
Medved, volk in lisica so 'tedaj res verjeli, da so to strašno močne živali in so pobegnili v gozd.
Kozliček, jagnje in teliček pa so prenočili ]>od drevesom. Tam jih je drugo jutro našel pastir in jih nagnal nazaj k čredi.
Po kavkaških motivih napisal FRANCE BEVK
JKANCE BEVK
on Martino Cedermaz
La giornata era tutt'aliro che calda, anzi piuttosto fredda, La Don Martino sudava- Egli aveva attinto a ogni argomenti aveva presentato ogni possibile obiezione- Ora sitava seduto parole. Era senza forze come uno straccio. Le ultime Hit-Ole del Pref tto suonavano come la conclusione del còl-Nuio.
^ Egli s’alzò ed il Prefetto l’accompagnò fino alla porta. ’^eil2a volerlo, tanta era la pena e la di-poraz:one che aveva Litro, egli disse ancora queste ultime parole:
«Eccellenza, credo fermamente in Dio e nella Sua Giu-^ zia- Anche le nazioni dovranno comparire davanti al Tri-'"jale Supremo. E mi conforta il farlo che il mio popolò nOn rìl fra quelli che dovranno giustificarsi presso Dio». j H Prefetto, il (piale credeva solo nella giustizia del più ? sorrise con simpatia alla presunzione di Don Murrino.
, «Reverendo, mi creda, io cerco di comprenderLa e soprat-bii aPPrezzo hi Sua sincerità. Io stesso sono stato eùn Lei rih ’lf)<‘rtù (1> »pianto ini sia consentito esserlo- E, meda, mi ^Gorerebbe se dovessi macchiare con qualche severa misura, ^siderazione che nutro per Lei».
Don Martino comprese benissimo la velata minaccia ; ne restò però stupito.
«Eccellenza, ho mancato dunque in qualcosa?»
«No, no! Reverendo,» ed un sorriso pieno di astuzia precedette le sue parole. «Non parlo di misure giudiziarie, o della prigione. Anzi la Leggenon parla di certe trasgressioni, per le quali prendiamo delle misure di polizia, che sono altrettanto efficaci e severe come la prigione- Soprattutto, Reverendo, stia attento alle Sue parole ! Tavolta anche i muri hanno crecchie . . •», Poi, come intendesse cancellare l’impressione prodotta dalle sue parole, soggiunse: «E l’energia elettrica non è stata ancora condotta a Varsuic?»
Sbalordito e come impietrito, Don Martino stette fermo. Solo dopo un momento si accorse che il Prefetto aspettava la risposta-
«È stata condotta fino all’osteria», disse in fretta, «Alla chiosa ed alla canonica, non ancora.»
«Provvederemo che si conduca anche là. Io stesso mi interesserò della cosa».
Don Martino non si rese conto di trovarsi già fuori dal palazzo, nella via in mezzo alla gente che andava per le sue faccende- Era già mezzogiorno e le campane lo annunciavano dai tetti.
Annottava, quando Don Martino scese dall’autobus e s’incamminò per il sentiero che portava a casa sua. Camminava piano, era tutto stanco e guardava in terra le pietre grige clie baluginavano nell’oscurità. Era tutto assorto nei suoi pensieri.
Dalla conversazione col Prefetto quello che restava erano svariati sentimenti, ma Don àlartino non si soffermava a considerare nessuno in particolare- Era una massa di pensieri, di impressioni e di parole, su cui aveva bisogno di riflettere lancora. Durante il giorno era stato troppo turbato, quasi ubriaco nell’emozione; non poteva perciò ancora riaversi. Ora, camminando nell 'oscurità, i particolari del colloquio gli ritornavano all ’immagiinazione.
Pensava e pensava. Oh, no ! Non scordava la minaccia, sebbene fosse stata espressa con tanta cautela- Le allusioni, contenute in alcune frasi spontanee, gli bruciavano dentro come fiamma. Egli andava rinvangando il passato e freddo sudore gli spuntava sulla fronte. Per due volte una scena particolare passò rapidamente davanti a,i suoi occhi, per svanire subito. Alla terza volta, gli si fermò come un dipinto neirimmaginazione. Era lq scena della sera :in cui si era fermato in cucina e si era confidato alla sorella, dicendole parole piene di decisione e di entusiasmo- Sì sforzò dì r icordare meglio, allora la scena apparve definita e permanente. Davvero, il Tenente aveva parlato delle conseguenze; ma del carcere e della sua ferma decisione aveva confidato aitò sola Gàiina. A chi dunque aveva riferito tutto ciò? Ad uno sconosciuto, a un delatore che tutti detestavano e che nessuno conosceva? A questo punto delle sue riflessioni lo prese lo spavento e si voltò indietro, come S’ alle sue spalle si trovasse l’ignoto delatorè.
«Individuo maledetto!», esclamò, sventagliando davanti a se il bastone.
Giornale autorizzato dal Tribunale di Udine eon decreto n. 4 7 del 2 0. 7. 1950
Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 3S- Tel. 33.46 Direttore resp. V. TF.D0LDI . Tip. Iucchi - Gorizia
MATAJUR
Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine
si
Un monumento d'arte da salvare
La chiesetta di «S. Pietro
degli Slavi» in Faedis
Già dai primissimi tempi, la pieve di Faedis (Fojda), come già quella di Nimis (Neme) e Tarcento (Centa), risulta sempre composta di due elementi : il friulano e lo slavo. Gli Sloveni, dei monti vicini, sparsi su. una vasta zona, dovevano anticamente abitare parte anche in Faedis se, proprio nel centro di questo paese costruirono la loro prima chiesetta dedicata a S. Pietro apostolo, detta tuttora «S. Pietro degli Slavi»- In mezzo alle tombe, all’ombra dei mesti cim-essi, essa vigila sul vecchio cimitero.
Gotica in origine, essa fu esternamente rimaneggiata nel sec. XVI0, al quaile appartiene la bella facciata con cordoni ornamentali-L’abside è simile a quella di S- Ele-na, che è situata in un pianoro, lungo la strada che sale verso le borgate del Canal del Grivò.
L’altare di legno, dimostra l’opera di un artista di gusto della prima metà del sec. XVII0, allorché fu tolta l’antica pala in seguito all’ordine del visitatore Don Missio il 7 luglio 1596, così espresso: «Sia combusta (bruciata) la paletta dell’altare di «S. Pietro degli Slavi».
Ma la chiesetta originaria risale alla fine del sec- XIII0 ossia del 1200, e venne consacrata da Pietro Giovanni, vescovo di Zara, verso i primi del 1300.
Questa fu la prima chiesetta costruita dagli Sloveni in questa zona, ed essi la circondarono pure d’un piccolo cimitero dove, fino a non molto tempo fa, portavano a seppelire i loro morti ; mentre ogg|i li portano nel nuovo cimitero in Valle.
Fino al 1596 fu «altare consacrato con pala del titolare» mentre i documenti posteriori parlano di un «altare portatile non consacrato». Ciò vuol dire che nei primi del 1600 il vecchio venne cambiato o dissacrato.
S- Pietro degli Slavi ebbe molti lasciti anche da parte dei nobili di Cuccagna, perciò ebbe una certa importanza, ed il Pievano aveva 1 ob-
bligo di fare diverse funzioni all’anno. Nel 1700 doveva officiare 24 volte, e verso la metà dello stesso secolo.
26 volte. Nel 1742, dietro richiesta, di 72 capifamiglia, con decreto del
27 aprile, venne dato il permesso di erigere nella chiesetta la «via crucis». Oggetti preziosi non ne possedette mai, senza però che le mancasse quanto oecoreva per le funzioni. In essa si celebravano matrimoni e si stipulavano contratti- Da S. Pietro degli Slavi partiva pure l’annuncio delle grandi Vicinie di Faedis che il più delle volte si facevano nella Casa del Comune. Infatti a raccolta chiamava la g]ente la campana di S. Pietro.
'■•rtjj". r. >
Una veduta delle squallide borgate dì Cai di Pilifero.
Bretonska narodna manjšina v Franciji
Attualmente la chiesa si trova in non tante buone condizioni; avrebbe bisogno di restauri, come furono fatti a quella di Ramandolo, infatti essa fa parte dei monumenti d’arte da salvare.
Francija je hot Italija. Tam nimajo nobenega pravega smisla za narodne manjšine in sploh za druge narode. Vidijo sami sebe in so polni nacionalistične ošabnosti. Krivično postopajo z narodnimi manjšinam v Franciji: z Bretonci, Baški, Katalonc'. Fla-
PER GLI EMIGRANTI
LE MODALITÀ’ per il viaggio di ritorno gratuito su percorso italiano
Molti sono, fra i nostri lettori, gli emigranti stagionali che, in questo periodo, si preparano a ritornare alle loro case per la pausa invernale. A febbraio-marzo riprenderanno le valigie per trascorrere un’altra stagione in Germania, Svizzera, Francia ecc.	_	_________
A loro, al loro diritto al viaggio gratuito, vogliamo ded care (presto trafiletto, in particolare per informarli che, eonUorroqmente ad una recente disposizione del Ministero del Lavoro e della Previdenza Sociale, al momento della consegna dei documenti di rito per l’espatrio, eioè al momento in cui l’anno prossimo lasceranno l’Italia per recarsi nuovamente all’estero, riceveranno dai Centri di emigrazione o dagli Uffici del Lavoro, una credenziale valida per il viaggio di ritorno dal confine al paese di residenza-
Gli stessi organi sono tenuti ad applicare sul passaporto di ogni lavoratore un t'mbro attestante il rilascio del documento.
Si raccomanda pertanto ai lavoratori di avere la massima cura delle credenziali poiché in caso di smarrimento delle stesse le spese per il viaggio di ritorno saranno interamente a loro carico. Esse sono quindi indispensabili se si vuole usufruire del diritto al viaggio gratuito sul percorso italiano.
manci, Provensalci in Alzačani.
Bretonci so edini narod v Evropi, kj še govori stari keltski jezk, ki je prevladoval nekoč po vsej Evropi. V Franciji živijo Bretoncj v pokrajini Bretanji- Od 3 milijonev prebivalcev v Bretanji je milijon Bretoncev. Francozi hočejo, da bi ostal bretonski jezik samo dialekt, kot hočejo napraviti pri nas Italijani s furlanščino. L. 1870 so se bretonski zastopniki obrnili na francosko vlado, da bi se bretonski jezik poučeval v šolah-Francoski predsednik Ccmbes je 1. 1904 prepovedal uporabljat] bretonski jezik v cerkvah. Bretonci so ustanovili nato svojo bretonsko stranko. Po prvi svetovni vojski so poslali a-meriškemu predsedniku Wilsonu posebni memorandum.
Zdaj delujejo pri njih kulturne organizacije: Ar Falz, Bleun Orug Kendalc’h in C.E.L-I.B. ter odbor za, proučevanje bretonskih interesov. Izdajajo dve reviji : «Al Liamm» in «Ar Vro». Leta 1947 je francoska komunistična stranka predložila v parlamentu zakonski predlog za poučevanje bretonskega jezika- Leta 1951 so Francozi končno izdali zakon «Loi Deixonne», ki dovoljuje, da se bretonski jezik in jeziki drugih francoskih narodnih manjšin poučuje v francoskih državnih šolah. Poučevanje bretonščine v osnovnih in srednjih francoskih šolah je fakultativno. Na univerzi v Rennes je fakolta-tivna stolica bretonščine. Tiskajo se šolske knjige v bretonščini po neki zasebni ustanovi. Francoska, radijska služba oddaja samo pol ure tedensko v bretonskem jeziku-
spigolature
jr PROSPERO ANTONINI nella sua «Slor.a (lei Friuli» dice, fra l’allro: «. . . Le Prealpi Giulie, tiene più comunemente «Mon’agne di Schiavo-nia» (Montes Sclabonici), ebbero questo nome nel medioevo, perchè, con la distesa dei Longobardi, scesero varie tribù ( Županije ) di Vin-di, cioè Slavi nomadi (così chiamati dai Tedeschi (Windfer = erranti).»
ENRICO PALLADIO, storico del sec. XVII0 così descrive gli Slavi
stanziati nel Friuli: «Sciavi propriam hai cubi i nguaili lllyricorum cogna-tam, corpora procera, saluhria, labe r. bus assueta que sola ferme se-rectum dissolvit, mores vere barba-ros, quihus milioni finitiniirum commercimi] aut exemplum liuinaiiioriim sensuum adirne evexit» l g i i Slavi possiedono una lingua propria parente di quella degli Illiri, hanno corpi al’i, sani, abituati alla fatica, che quasi solo la vecchiaia cèprhne, costumi veramente barbari, poiché ad essi non giunse nessun commercio dì popoli vicini, o l’esempio di modi più civili).
9 LUIGI PA PORTO, in una lettera a M. Gbelino de Ghelini, così scriveva nel 1510: «É Cividal d’Austria posta lungo le Alpi tanto sui confini tede-deschi, che un suo borgo murato usa una lirgua dissimile dalla furlana . • ■ nè anco in tutto tedesca, ma da loro chiamata lingua schiava.»
A IL DOTT. AVV. CARLO PODREC-CA, in due articoli, apparsi sul Giornale di Udine, nel 1883, sostiene la necessità di istitmre un Istituto Specialista a Cividale. Nel detto istituto dovrebbe funzionare una cattedra di lingua slava e tedesca, ed una di storia friulana. Questo isti-to, che sarebbe stato il primo del genere in Italia, avrebbe avuto una grande importanza, perchè avrebbe avviato gli studi slavistici, allora quasi ignorati in Italia, ed avrebbe favorito un maggiore sviluppo nei rapporti tra l’Italia e le nazioni slave.
« DAGLT STATUTI di	Attimis,	fra
l’altro, troviamo: 24.	2.	1331
Atems — I signori di Atems e la Vicini» della Villa di Atems, presentano al patriarca d’Aquileja Pro Benvenuto (li Udine, per la cappella (li S, Andrea	di Attems:
«. . . tam in villa de Atems quam ini Sclabonibus snbjectis	capellae	S.
Andreae de Atems ...» (per mantenere la chiesa ed il cappellano!.
In quel punto il sentiero faceva una svolta dalla quale si dipartiva un sentiero che portava al mulino- Dai cespugli del sentiero si fece avanti in quel momento un’ombra scura, che salutò:
«Buona sera!»
Don Martino si spaventò ; si sentì a disagio che qualcuno l’avesse sorpreso a dare in esclamazioni e sventagliare col bastone, da solo. Davanti a lui si fermò Vanz, il fabbro — l’aveva riconosciuto dalla voce, al buio.
«Buona sera !», egli rispose di malumore. «Stai spaventando la gente? Non sai fare altro? Dove sei stato?»
«Sono stato al mulino. Se non Le dispiace L’accompagno fino al paese»-
«Perché dovrebbe dispiacermi? Camminiamo pure insieme1 La strada sembrerà più corta».
E si rimisero in cammino.
«Temevamo che non L’avremmo veduta più», disse Raear rompendo il silenzio dopo un po’.
«Ma no ! Il nemico non farà tanto presto a portarmi via !»
Il fabbro scoppiò a ridere.
La compagnia, faceva bene a Don Martino; ora si trovava di nuovo tra la sua gente- Ricordò con quali pensieri era partito. Inoltre si sentiva attratto verso il fabbro, come se non ci fosse mai stata ombra fra loro . . . Camminarono per un po’ tacendo-
«C’è in paese qualcosa di nuovo?», chiese infine Don Martino.
«Sì», e Vanz sputò adirato. «Il diavolo se li porti! Ogni
giorno c’è qualche novità. Va sempre meglio! Oggi sono stati di nuovo in paese».
«Don Martino si fermò e gluardò fisso nel buio davanti
a sé.
«E che cosa volevano?»-
«Hanno portato via i libri di catechismo».
Il nostro prete non si meravigliò — ormai non si meravigliava più di nulla — però la cosa lo amareggiò.
«E sono stati anche in canonica?»
«Anche là- Hanno gjettato tutto peir aria, ma non vi hanno trovato niente»
«In mia assenza! Non avrebbero dovuto far questo!», rispose tutto adirato. «Ma che cosa intendono fare», e dopo un altro passo, chiese: «E sono stati in tutte le case?»
«In tutte. Ispezionavano perfino quelle case in cui 11011 hanno bambini».
«E la gente?»
«La gente?», e Vanz sputò di nuovo. «La gente è la gente- Hanno consegnato i libri di catechismo. Non tutti volevano darli, ma quelli sapevano benissimo ehi aveva i libretti. Qualche diavolo ha detto loro tutto. Ma io non l’ho consegnato!», disse il fabbro, ridendo. «Ho gettato loro dei fogli stracciati sui quali già io studiavo 11 catechismo. I miei figli 11011 staranno senza libri, se anche dovessi alzarmi di notte per insegnar loro a leggere» ed in tono di minaccia, aggiunse: «Se tutti fossero come me, faremmo veder loro i catechismi eoi bastoni • . . »
«Sii più prudente!», disse Don Martino guardandosi intorno. «Taci . . .»
«Lei 11011 mi denuncerà comunque»
«Io no, di sicuro! Ma la notte lo potrebbe fare- Talvolta anche la notte ascolta.»
Don Martino dava occhiate oblique al fabbro, di tant» in tanto. Credeva di conoscerlo, ma gli sembrava ora un vera enigma. Come fare a capirlo?
«Ascoltami, Vanz; io non pensavo che tu . • », gli disse-«Che i libri di r elfi gioii e,, di' catechismo ti stessero così 11 cuore ...»
«Non vado dunque sempre a messa? In chiesa?»
«Sì. Ma per potermi cogliere in fallo su qualche i»13 frase o parola ...»
Vanz scoppiò a ridere.
«È vero», soggiunse dopo un po’- «Anche per questa» ma non solo per questo. Realmente, non posso sopportare 1 preti, ma contro Dio non ho mai detto parola».
«Ma ohe t’hanno fatto i preti?»
«A me niente. Mi fanno arrabbiare perchè 11011 voglia»0 vedere quanti poveri ci sono a questo mondo- E sono lorfl dovrebbero provvedere per i poveri».
«Dio mio!» esclamò Don Martino. «Ma siei uscito di meni®
Da (pianti secoli non facciamo che predicare l’amore per 1 prossimo. Nient’altro che l’amore per il prossimo! Rimpr°ve riamo sempre i ricchi che abbiano cuore generoso e che dia»^ ai poveri - . . »
Sit	(continua)