LETO XLVII, ŠT.18 PTUJ, 5. MAJA 1994 CENA 60 TOLARJEV o lekarni na Potrčevi Predvidenagradnjaenotelekar- nenaPotrčevivPtujuzainteresira- nih še ni posedla za skupno mizo. Medtem si je javni zavod Lekarne Ptuj pridobil stališče Lekarniške zbornice Slovenije. Sekretar Ivan Remškarpravi,dajepobudazaus- tanovitev nove enote na Potrčevi popolnoma utemeljena, ker se s tem približujejo lekarniško dejav- nost drugi dejavnosti na primarni ravnivobčiniinkerbodolahkopre- selili tudi neprekinjeno dežurno službo.Topa jebrezdvomavkorist bolnikov, ki obiščejo dežurnega zdravnika. Po mnenju lekarniške zbornice javni zavod lekarne Ptuj ni dolžan ustanovitelja obveščati o vsaki novi zaposlitvi, če so bile zaposlit- ve načrtovane in je bil plan posre- dovan ustanovitelju. Tako meni- jo, da je bil očitek Sekretariata za družbene dejavnosti občine Ptuj v zvezi z zaposlitvijo novega far- macevta neupravičen. Silva Čerček, ki v ptujskem izvršnem svetu odgovarja za zdravstvo in socialno varstvo, je v torek povedala, da so za mnenje o podaljšanju koncesije za za- sebno lekarniško dejavnost in o prostorih zanjo zaprosili mi- nistrstvo za zdravstvo. Od tega mnenje so namreč odvisni vsi na- daljnji pogovori, tudi z javnim za- vodom Lekarne Ptuj. Po zakonu koncesije ni mogoče podaljšati. Ker pa gre v tem primeru za ob- jektivne okoliščine (denacionali- zacijo), pričakujejo pozitivno mnenje oziroma podaljšanje koncesije. MG Turistične možnosti ptujskega jezera so velike, a še premalo izkoriščene. lilLZupanic Odločitev o novih občinaii 29* maja Državni zborz razpisom referendumskih območij za glasovanje o bodočih občinah, ki bov nedeljo, 29.maja, ni bistveno posegel v odločitve prebivalcev ptujskega območja, soj je razpisal refendume no 22 refendumskih območjih, in to na takšnih, za kakršne so se odločili no zborih občanov. Nekaj manjših sprememb pa je vendarle nastalo v primerih, kjer je prišlo do ugovorov prebivalcev posameznih naselij. Tako se bo nekaj gospodinjstev v Lancovi vasi lahko na osnovi alternativnega vprašanja odločilo za priključitev ali k Vidmu olik Hajdini, del Podlož in celotni Stogovci pa se bodo lahko odločali med Ptujsko Goro in Majšperkom, pa tudi Kungočani se bodo lahko odločali med Hajdino in Kidričevim. Državni zbor je tudi odločil, da naselje Placar uvrsti v referendumsko območje za novo občino Destrnik, s čimer je posegel v odločitev prebi- valcev Placarja, da se pridružijo mestni občini Ptuj. Ker je glasovanje takoTekoč pred vrati, te dni v strokovni službi ptujske občinske skupščine pospešeno pripravljajo predloge glasovalnih mest in predlagajo člane volilnih odborov, v katerih morajo vsaj predsedniki imeti pravno izobrazbo. (DLZ) 2 - DOMA IN PO SVETU 5.MA.T 1994- TEDNlI{ Piše: Branko Cestniki PISMO IZ RIMA Italijanska sprava 25. aprila 1945 se je večina nemških enot na severu Italije pre- dala zaveznikom in odporniškemu gibanju. Nekaj dni zatem so parti- zani ujeli in usmrtili Mussolinija. 25. april je zato italijanskaFesfa^ie/- laLiberazione - Praznik osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Vsi se strinjajo, da je letošnje praznovanje bilo najpomembnejše po drugi svetovni vojni. Bilo je prvo v tako imenovani Drugi Republiki (Prvo Republiko, kot vemo, je pred kratkim ugonobila korupcija). Na raznih shodih in povorkah so Itali- jani množično potrdili svojo pri- padnost antifašističnim in demo- kratičnim vrednotam, na katerih mora temeljiti tudi nova Republika, pa naj bo v novi Berlusconi jevi vladi še tako dvoumna osebnost, kot je neofašist Fini. Praznovanje je bilo pomembno zlasti zaradi kulturnih in političnih debat o italijanski polpreteklosti, ki so se vnele v zadnjih tednih. Po zraagi na volitvah so se oglasili ne- ■ kateri skrajno desni intelektualci in \ postavili pod vprašaj idejo anti-; fašizma. Ta ideja je omogočila de- j mokralično sožitje komunistov, li- ] beralcev in kristjanov vse do danes.' Danes pa naj bi bila preživeta, saj! nima smisla govoriti o fašistični ne- \ varnosti. Po drugi strani pa je dozo- i rel čas za zgodovinsko revizijo i fašizma in antifašizma. Oba imata; ■J dobre in slabe strani. Skratka, bilo ■ vijo med seboj in da se ukine Praz-, nik osvoboditve. Reakcija demokratičnega tabora; na to razmišljanje (ki je v bistvu cil- \ jalo na rehabilitacijo Mussolinija in 1 fašizma) je bila idejno prepričljiva i in emotivno silovita. Tako pre-^ pričljiva in silovita, da na koncu ni J bilo politične frakcije, ki bi na neki način ne počastila 25. aprila. Celo! neofašist Fini je na ta dan s celotnim; strankarskim vodstvom šel k mašii za vse žrtve druge svetovne vojne. , j i Zjutraj se je napovedoval lepi prazničen dan. Hitro sem se zave-j dal, da ne bom vzdržal doma in da' bom moral med ljudi, ki praznujejo; Dan osvoboditve. Imel sem dve; možnosti: ali na mašo zadušnico,' kjer je bil tudi Fini, ali pa pogledat) antifašistični shod izvenparlamen-; lame skrajne levice. K črnemu Fini ju me zaradi moje: rasne pripadnosti ni vleklo. (Po' žilah mi teče prevečkrat ponižana^ slovanska kri.) Približati se rdečimi pa je vedno malce nevarno, saj se ti; ultralevi elementi večkrat fizično spoprimejo s policijo. Opogumil sem se in izbral varianto žurnalis- tičnega tveganja - šel sem k levim ekstremistom. Ob pol enajstih sem že stal pred starorimsko piramido in gledal dvajset tisoč predvsem mladih ko- munistov, kako so se pripravljali na pohod proti centru mesta. Policija je bila vsepričujoča. V zraku je živčno krožil njen helikopter, na zemlji so njeni agenti živčno žvečili gumi. Vreme se je skvarilo in prve kaplje so živčno padale na vroče glave. Bilo je rečeno, da je možno, da ta manifestacija izpade bolj protest proti Berlusconiju in zmagoviti de- snici kot pa komemoracija osvobo- ditve. In res, komaj je antifašistična povorka krenila, že je zagrmelo iz zvočnikov: Tukaj smo, ker ne mara- mo fašizma, ki spet dviguje glavo. Tu- kaj smo, da organiziramo novo odpor- niško gibanje, ki bo moglo ustaviti Ber- lusconija in njegova dva podložnika Bossija in Finija... Množica je odgo- varjala z nič kaj laskavim napevom: Berlusconi, Bossi, Fini, končali boste kot Mussolinil in z vzklikom: Loret- ski trg, Loretski trg... (Na tem milan- skem trgu so panizani obesili Mus- solinija.) Glavna tarča anarhomarksis- tičnega obregovanja je seveda bila velekapitalistična zver in novi pred- sednik vlade Silvio Berlusconi. Spomnili so se, da je ta magnat last- nik televizije, in zapisali na transpa- rent: Berlusconi, Italije ni mogoče drugi plakat pa: Nočemo telefašizma! Ko so šii mimo veleblagovnice Standa, So se spomnili, da je Berlus- coni lastnik tudi te trgovske mreže. Karabinjerjem, ki so stražili trgovi- no pred morebitnimi napadi skraj- nežev, so zakričali: Ni še na oblasti, nima smisla, da že zdaj branite Stando. (25. aprila še Berlusconi ni bil ime- novan za šefa vlade.) Poleg teh groženj so se izrazili tudi bolj nežno in v duhu klasične levice: Proti no- vim in starim gospodarjem - za svobodo delavskega razreda. Vsi skupaj proti fašizmu do končne osvoboditve. Parti- zani, ni še vsega konec. ... Pri vsem tem so pridno vihteli rdeče zastaves Che Guevarro, s srpom in kladivom ter drugimi simboli. Peli so Inter- nacionalo, Bandiero rosso in Bella ciao. Vedenje demostrantov je bilo v glavnem vzorno. Gumijevke niso zaplesale in solzilec je ostal zapaki- ran. Ko sem se vračal domov, se mi je zdelo, da sem to dopoldne preživel na nekem drugem planetu in v ne- kem drugem času. Tako blizu, tako _iiai^l__________________________ . TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roma Našega dela, kigaje ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: OliverTežak. ■0776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6.62250 Ptuj, p.p. 99; 9(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št 23/58-92z dne 12 2. 1992 se šteie Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davekod prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov OB PNiVU PPORA PROTI O ICyPATORJU_ Se temne sile spet prebujajo? Ob dnevu upora proti okupator- ju je bila osrednja občinska slove- snost na praznični dan, v sredo, 27. aprila, nekaj po enajsti uri pred spominskim obeležjem v Mostju. Pripravil jo je občinski odbor Zve- ze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja v Ptu- ju. Po nekajletnem premoru je iz Ptuja proti Mostju spet krenila po- hodniška enota z več kot sto pri- padniki slovenske vojske iz ptuj- skega učnega centra in občanov, ki so se nato pridružili slavju v Most- ju. Udeležencev je bilo precej več kot lani. Žal seje tudi tokrat izkazalo, da je še veliko tistih, ki jim dan upora SLOVENSKEGA naroda proti okupatorju ne pomeni nič ali pa premalo, saj si ga razlagajo po svoje in ca enačijo z "rdečo nevarnostjo". Atena UIrih je opozorila na temne sile, ki se spet prebujajo. V lepem in sončnem vremenu je zbranim ob spomeniku padlim borcem Slovenjegoriške - Lackove čete v Mostju v imenu občinske borčevske organizacije govoril Alojz Koželj s Hajdine, kije obudil spomine na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, na boj proti okupatorju in domačim izdajal- cem. V imenu republiškega odbora Slavnostni govornik je bil Alojz Koželj s Hajdine. Venec k spominskemu obeležju so položili Vojteh Rajher, Lizika Lacko in AJojz Koželj. Zveze združenj borcev in ude- ležencev narodnoosvobodilnega boja pa je o borcih nekdaj in danes kritično razmišljala Atena UIrih. Opozorila je predvsem na "temne sile, ki se v Sloveniji spet prebujajo, čeprav smo z njimi že obračunali pred petimi desetletji". Obenem je izrazila zaskrbljenost zaradi spre- nevedanja v nekaterih strankar- skih krogih ter napačnih tolmačenj sicer neizpodbitnih zgodovinskih dejstev, kar pušča na mlajši genera- ciji že negativne posledice. Potem ko je tročlanska delegaci- ja s ptujskim županom Vojtehom Rajherjem na čelu položila venec k spominskemu obeležju, so v pri- ložnostnem kulturnem programu proslavo obogatili člani moškega komornega zbora iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen. Slavje so sklenili s tradicionalnim borčevskim srečanjem pri Toplakovih. -OM Seja SO Ptuj lO.maja Po enomesečnem premoru se bodo znova sestali poslanci vseh treh zborov skupščine občine Ptuj, tokrat že v do konca leta po- daljšanem mandatu, o čemer je pred kratkim odločil državni zbor. Na 43. seji ptujske občinske skupščine bodo za obveznimi pos- lanskimi vprašanji, predlogi in po- budami odločali o predlogu pro- računa občine Ptuj in programih dejavnosti za leto 1994, nato pa o predlogu odloka o gradnji nama- kalnih sistemov na območju sedan- je ptujske občine. Izjasnjevali se bodo tudi o predlogu odloka o us- tanovitvi javnega zavoda za opravl- janje športne dejavnosti. Pred pos- lanci bo osnutek odloka o komu- nalnem prispevku v občini Ptuj, in če nanj ne bo pripomb, naj bi odlok sprejeli že na tokratnem zasedan- ju. Gre za posebni komunalni pris- pevek, ki ga bodo plačeval i uporab- niki vode in uporabniki storitev Čistega mesta. Zbrana sredstva se bodo zbirala na posebnih računih, namenjena pa bodo gradnji vodo- vodnega omrežja, odškodninam na varstvenih pasovih ob vodnih za- jetjih ter sanaciji centralnega odla- gališča komunalnih odpadkov v Brstju. Na dnevnem redu je še spre- jem osnutka odloka o zazidalnem načrtu Rabelčja vas - severovzhod, nekaj odločitev ožjega pomena, in- formacije poslancem ter volitve in imenovanja. Ker se je 42. zasedanje končalo z nesklepčnostjo, bodo (če bo tokrat s sklepčnostjo drugače) poravnali še stari dolg in nadaljevali razpravo o uresničevanju kompleksnega razvojnega programa za Haloze in razvojnega programa za demo- grafsko ogrožena območja Sloven- skih goric s predlogom prioritetne liste in kriterijev za financiranje letošnjih projektov. JB 0PL0€ifi¥ 0OVEDOR£JSiCEOA PHUSTVA PTUJ Zavarovanje živine pri treii zavarovainicaii Lani je Govedorejsko društvo Ptuj sklenilo generalno polico za zavarovanje živine članov dru- štva z Zavarovalnico Maribor. Zaradi pripomb drugih zavaro- valnic, da jih ne obravnavajo kot enakopravne partnerje, so se le- tos odločili za sklenitev pogodbe še z zavarovalnicama Triglav in Adriatic. Kot je povedal predsednik društva Milan Unuk, nudi zava- rovalnica Maribor približno ena- ke pogoje zavarovanja kot lani. Podobne pogoje nudi tudi Tri- glav, medtem ko je posebnost po- nudbe Adriatica v kuponih, s ka- terimi je mogoče plačevati storit- ve zdravljenja živine. Podrob- nejše podatke o pogojih bodo člani dobili v govedorejskem društvu. Pogoj za ugodnosti, kijih nudi- jo zavaroval niče, je paketno zava- rovanje in članstvo vdruštvu. Čla- narina v društvu je samo tisoč to- larjev, včlanitev se torej izplača . vsekemu živinorejcu. Govedorej- sko društvo se poleg tega dogo- varja s sekretariatom za kmetijst- vo za sredstva, namenjena po- speševanju živinoreje. Lani je bilo teh sredstev za 1,7 miljona, letos naj bi se znesek podvojil. Lani so bila sredstva porabljena za obrezovanje parkljev in zdravl- jenje mastitisa, letos naj bi čla- nom društva poleg tega delno prispevali še za zavarovanje živi- ne. JB JUŽNOAFRIŠKA REPu. BLIKA: Neodvisna volilna konij. sija je v ponedeljek pospešeno preštevala glasove, ki so jih Južno- afričani sredi minulega tedna od. dali na prvi večrasnih volitvah. Te veljajo za uradni konec sistema ra- sne ločenosti in neenakopravnos- ti. Po neuradnih rezultatih je na volitvah zmagal Afriški narodni kongres pod vodstvom legendar- nega voditelja Nelsona Mandele. Dobil je nekaj nad 60 odstotkov glasov, na drugem mestu je bila Narodna stranka dosedanjega predsednika republike F.W.de Klerka, ki je dobila 25 odstotkov glasov, največja poraženka prvih večrasnih volitev v tej državi pa je stranka Inkatha, ki je dobila le okoli 7 odstotkov glasov. Komen- tatorjiocenjujejo.dasejenjenapo- pularnost znižala predvsem zaradi zavlačevanja glede odločitve, ali bo na volitvah sploh sodelovala, in zaradi militantne nastrojenosti proti Afriškemu narodnemu kon- gresu. Frederik de Klerk, ki je pravzaprav veliko naredil za to, da je do volitev sploh prišlo, je po prvih rezultatih izjavil, dabopred- sedniški položaj predal Nelsonu Mandeli in da je vesel, ker bo J AR po mnogih stoletjih dobila vlado, ki bo zastopala interese vseh Južnoafričanov, saj so temnopolti prebivalci končno svobodni. BOSNA IN HERCEGOVI. NA: Srbske in muslimanske enote selijo svoje orožje in vojake proti severu, proti strateško pomemb- nemu mestu Brčko. Tako naj bi se tam zbirala največja vojaška moč od začetka voj ne v BiH. Pred vojno je v tem kraju živelo 44 odstotkov Muslimanov, 21 odstotkov Srbov in 25 odstotkov Hrvatov, po srbski zasedbi v maju leta 1992 pa je Brčko postalo severni koridor, ki povezuje zasedena srbska ozemlja. Francoski zunanji minister Alain Juppe je Organizacijo združenih narodov že pozval, naj še preden pride do ofenzive, Brčko razg/as/ / za varnostno območje OZN in i^a \ napoti mednarodne opazovalce. Hrvaška je OZN že ponudila svoje ozemlje v okolici Brčkega, vodja bosanskih Srbov Radovan Ka- radžič pa je izjavil, da ne bo dopus- til nikakršne spremembe statusa Brčkega iz srbskega v območje pod varstvom OZN. RUANDA: Kolone beguncev, ki se iz Ruande vijejo proti tanza- nijski meji, postajajo vse daljše. Ocenjujejo, da je domove zapusti- lo že več kot pol milijona ljudi. Državljanska vojna se je popolno- ma razvnela, tako vladne čete ka- kor tudi čete odporniške Domol- jubne fornte pa se znašajo nad ci- vilnim prebivalstvom. Vladnečete naj bi v zadnjih štirinjastih dneh v takihspopadih ubilepribližnodva tisoč ljudi. Gre za žrtve iz plemen Tutsui in Hutu, ki simpatizirajo z uporniki iz Domoljubne fronte. Varnostni svet OZN je zaenkrat zavrnil poziv za vojaško posredo- vanje. Te dni so ga k temu šeenkrat pozvale tanzanijske oblasti, ki so zaprosile tudi za mednarodno pomoč beguncem, saj na njihovih tleh za begunce primanjkuje tako hrane kot tudi pitne vode. *** BOGOTA: Kulumbijski pred- sednik Cesar Gavuria je minuli ko- nec tedna razglasil izredno stanje. Za to potezo se je odločil, da bi pre- prečil izpustitev kakšnih tisoč priprtih gverilcev, preprodajalcev drog in drugih kriminalcev. Sodišče namreč njihovih prime- rov ni rešilo v zakonsko predvide- nem roku in bi jih tako po vseh predpisih morali spustiti na svo- bodo. *** KAIRO: V ponedeljek so pred- stavniki Palestinske osvobodilne organizacije in izraelske vlade še zadnjič sedli za pogajalsko mizo, da bi dorekli podrobnosti pred sklepnim srečanjem Jaserja Araf ata in Jicaka Rabina, ki naj bi bilo včeraj. Ostala je še vrsta nerešenih vprašanj, tako da je podpis spora- zuma o palestinski samoupravi na zasedenih ozmeljih ostal vse do zadnjega negotov. Pripravila: DLŽ f EDNIK -5. MA.T 1994 POROČAMO -3 Izvedeli smo PODELITEV DIPLOM REVIT_ VMestni hiši v Ptuju bo-jutriob 1 2. uri svečana podelitev diplom Revit. Udeleženci jih bodo prejeli za uspešno končan izobraževal- ni del programa Revit. __PRVI KOPALCI V TERMAH_ V rekreacijskem bazenu ptujskih Term so imeli prve kopalce že zadnje dni aprila. Prve goste pa so imeli tudi v novem turističnem naselju, ki ga bodo predvidoma odprli konec moja ali v začetku junija. Podobno kot v drugih slovenskih zdraviliščih so s praz- ničnim obiskom zadovoljni. Prevladovali so domači gostje. PRIČELO SE JE OCVETLIČENJE PTUJA Na okna in pročelja hiš v starem mestnem jedru bodo do 1 0. maja namestili cvetlična koritazdvatisočslovenkomi. Stanovalci in drugi uporabniki hiš jih bodo lahko kupili s 50-odstotnim po- pustom. Turistično društvo Ptuj bo tudi letos organiziralo cvetlični sejem, na katerem bodo cvetlice, okrasne grmovnice in drugo prodajali s popustom. Ocvetličenje Ptuja je ena od akcij za lepši in bolj urejen videz mesta, ki naj prispeva, da bo najstarejše slo- vensko mesto ponovno izbrano za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. OTROŠKI ODDELEK BODO PRESELILI V teh dneh bodo otroški oddelek ptujske bolnišnice preselili v obnovljene in preurejene prostore nekdanjega porodnega od- delka. Uradna otvoritev bo 25. junija, kobo v Ptuju velika dobro- delna prireditev slovenskega pomena. V prvih pomladnih dneh so v ptujski bolnišnici urejali tudi okol- je. Obnovili so dovozno cesto in uredili parkirišče za delavce. V kratkem bodo odprli novo parkirišče za zdravstvenim domom. Z njim bodo vsaj delno omilili prometni nered vtem delu Ptuja, TiDiH RDiČiSA KiliŽA OD S. DO 15. MAJA Aktivnosti v tednu Rdečega križa od 8. do 1 5. maja bodo pote- kale v znamenju skupne izjave, ki zadeva nenasilje, solidarnost in strpnost. Gre za vprašanja, ki jih prepogosto ne upoštevamo. Vsak dan so žrtve nasilja številni ljudje, moški, ženske in otroci. Vsaka družba bi morala svoje otroke naučiti načela drugočen, toda enakovreden. Vtednu Rdečega križa bodo v šolah potekale številne aktivnos- ti. Sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Ptuj Vida Mi- lunič je povedala, da jim bodo poslali plakat s propagandnim materialom, s katerim jih bodo podrobno seznanili z dejavnostjo mednarodnega odbora Rdečega križa, s humanitarno dejav- nostjo, temeljnimi načeli mednarodnega gibanja Rdečega križa in s skupno izjavo. Novo v tednu Rdečega križa je začetek ure- sničevanja projekta krožki Rdečega križa. Na vseh osnovnih šolah bodo podmladkarje Rdečega križa sprejeli med mlade člane, pn/ošolčke pa med podmladkarje. Ob zaključku tedna Rdečega križa 1 5. maja bo na Debelem Rtiču srečanjeslovenskih družin, ki g^^a pripravlja republiška organizacija Rdečega križa. RiOUSKO SREČANJE RAZISKOVALCEV _IZ OSNOVNIH ŠOL_ 1 3. maja bo v Ptuju regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz osnovnih šol izobčin Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenda- va, Murska Sobota in Ptuj. Potekalo bo podobno kot aprila regij- sko srečanje raziskovalcev iz srednjih šol. Pripravila: MG SLOVeNSKA BISTRICA Prisegla osma generacija 358 vojakov, ki so prišli v 710. učni center slovenske vojske v Slovenski Bistrici iz občin Podravja, Pomurja ter celjske in koroške regije, je opra- vilo minuli petek svečano prisego. "Prisega vsake generacije vojaških obveznikov je nov in pomemben ko- rak v razvoju Teritorialne obrambe kot vojske slovenskega naroda in nje- gove suverene države. Naša vojska postaja sodobna, razvejana obo- rožena sila in se lahko v marsičem meri z drugimi armadami v svetu. Slovenija in njen narod ne potrebuje- ta velike vojske, temveč majhno, mo- derno in učinkovito, ki bo vsakega morebitnega napadalca že vnaprej odvrnila od agresivnih namer," je v imenu Ministrstva za obrambmo po- vedal brigadir Anton Tunja z Repu- bliškega štaba TO Slovenije. Pouda- ril je še, da je vojaški rok v Sloveniji najkrajši v Evropi, zato je potrebno v Ob podpisu svečane prisege. Foto: VT tem času vložiti toliko več prizadev- nosti in dela, da si vojaki pridobijo zahtevno znanje in spretnosti. V kulturnem deluje sodeloval pi- halni orkester Impoia. Vida Topolovec DIREKCIJA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE PTUJ Prešernova 29,62250 PTUJ Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/91) in sklepa Izvršnega sveta SKupscme oDčme l^tuj z dne 21.4. \ 994 RAZPISUJE Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov NA GRADU BORL RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: gostinska dejavnost s ponudbo hrane in pijače ter pre- nočišč. 2. Poslovni prostor se odda v najem za določen čas, in sicer za dobor dveh (2) let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe. 3. Poslovni prostori obsegajo: -gostinski del v velikosti cca I49m' - sobe v skupni velikosti cca 109 m^ - dodatna klet v velikosti cca 34 m^ Prednost imajo najemniki, kivzamejo v najem celotne poslovne prosto- re. 4. Najemnik priredi poslovni prostor v celoti na lastne stroške za opravl- janje konkretne dejavnosti pod pogoji, kijih določa Zavod za varstvo kul- turne in naravne dediščine Maribor. 5. Varščina 200.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se ude- ležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je na natečaju uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (za zasebnike). 7. Rok za začetek opravljanja dejvnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Višina najemnine se določi v skladu s Sklepom o obli- kovanju najemnih (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1 /91). Komisijabo obravnavalasamo popolne vloge ponudnikov, ki bodopred- ložili dokazila o vplačani varščini na račun 52400-675-31749. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni po objavi. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejovloge na naslov: Občina Ptuj, Slomškova ul. 10, Ptuj - Komisija za oddajo poslovnih prostorov. Komisija za oddajo poslovnih prostorov GOVORISE.., ... DA /e prišla iz Maribora v Ptuj turistldkrili. Raf je pričel poslušati naip^ej z enim. nato / o!i' avi ušt'S(.i>nd. Vedno je imel rad krute zgodbe. * V kleti so njihovi glasovi odme- vali kot pridušeno mrmranje in zdelo se je. da prihajajo iz imen na stropu. * Samo si je razmigal prste in pri- jel steklenico. Lahko bi jo zdrobil, če bi jo hotel. Raztreščil med prsti. Kradoma je pogledal okoli in sošolci so bili preveč zaposleni sami s sabo. Raf in Lojze sta se po- govarjala, Max je brskal po kase- tarju. pretikal kaseto in preklinjal. Stisnil je steklenico. Ne zares, le tako. na pol. Čutil jc steklo pod kožo in bila sta sparjcna v neraz- družen par. Izogibal sc jc alkohola, v steklenicah ali kozarcih, vedno jc popil požirek in ta je v njem prebu- dil željo, ki seji je tako težko upiral. Stisniti, raztreščiti. Mišice se napenjajo, kri polni žile. buta ob stene, napenj \ kožo. Steklo poči, tekočina brizgne, osvobodi kri. Na tleh ne veš več. kaj je pijača in kaj je bilo še malo prej de! icbc Nocuj egi. ne bo storil. Ne bo. ■mo enkr c je spiv'.\bil v družbi, kar so sprejeli kot dokaz težko obvladljive moči. Povezali so mu roko z robcem in ga peljali k zdravniku. Nesreča. Da. Podobno kot pri najbolj otožnem slovesu na svetu: striženju nohtov. Zaklenil sc je v kopalnico, razprostrl časopis, pok- leknil in opravil svoje z drobnimi škarjicami iz švicarsketl* vojaškega noža. Kadar jc košček roženinc nekontrolirano poletel v prostor, ni odnehal, dokler ga ni našel in vrnil k drugim. Ko je bilo striženja konec, je ob straneh prijd časopis in počasi vstal, nc da bi odtrgal pogled od polmescccv nostali delničarji - solastniki družbene lastnine na osnovi svojega minulega dela. S po- sedovanjem političnih pravic in lastnine, ki je temelj vašega preživetja - vaš kruh, postajate svobodni državlja- ni. Da ohranite svojo neod- visnost in omogočite prihod- nost vašim otrokom, čuvajte svojo lastnino in je v svoji naivnosti ali trenutni eko- nomski stiski ne prodajajte za nekaj tolarjev. Ti procesi, ki se danes kljub odporom odvijajo, so podobni procesom pred več kot sto leti, ko so se kmetje osvobodili tlačanstva. Ti so danes svobodni in neodvisni državljani, ker živijo od svo- jega dela in lastnine. Zakaj ncbibilitudivi? Sodobno tržno gospo- darstvo v razvitem svetu omogoča zaposlenim vedno ^ečjideležsolastništva v pod- jetjih. Ta oblika solastništva se imenuje ekonomska de- iiokracija. Naša oblast, kot je navada v njeni dolgoletni tradiciji, ponovno pozablja "a poštenega in pridnega slo- ^enskega človeka ter daje prednost pri pridobitvi last- nine domačim in tujim pre- varantom. Dnevno smo priče, ko si le-ti za žepnino in ^ drugimi goljufijami pri- 'aščajo naša podjetja, zapos- pa množično odpuščajo. zraven tega pa nam še hlad- nokrvno lažejo in obljubljajo lepšo prihodnost. Pred kratkim je padel nov zakon o lastninjenju, kije go- voril, da bi lahko državljani brez kupnine postali lastniki do 60 % podjetij, kar je edino pravično. Po obstoječem za- konu moramo dokupovati to, kar je naše in kar smo z odrekanjem ustvarili. Na- mesto da bi se denar začel usmerjati v podjetja za nove naložbe in programe, si ga prigrablja država, kar nam dokazuje, da oblast namen- sko uničuje gospodarstvo in komaj pridof)ljeno državo. Zatose imamozahvaliti obe- ma vladajočima strankama, ki sta preprečili sprejem predlaganega zakona. V kratkem bomo objavili ime- na teh poslancev v javnosti in še enkrat pred samimi lokal- nimi volitvami, daspomnimo delavce, koga naj ne volijo več. Ni lahko živeti v državi, kjer ima oblast polna usta laži, kjeroblast krade lastnim državljanom, kjer je Indija Koromandija za prevarante vseh vrst, kjer je slovenski na- rod drugorazreden držav- ljan, potreben samo za to, da se ga izkorišča in krade. Slovenke in Slovenci vemo, kako se takim stvarem pride do konca. Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohi PO BOŽJIH IN ČLOVEŠKIH POSTAVAH V zvezi s člankom Nove krivice? (Tednik št. 16, 21. april 1994) želim podati ne- kaj argumentov, ki naj osvetljijo tudi drugo stran. Razumem težave, ki so se zgrnile na kolektiv KK Ptuj, in tudi željo sindikata, da po- maga reševati te probleme. Moram pa tudi napisati re- snico o lastništvu zemlje, ki jo obdelujejo. Poletu 1945 seje zaplenilo veliko zemlje na račun insce- niranih procesov proti "kula- kom", nato pa po zakonu o zemljiškem maksimumu. Vsa ta zemlja je bila odvzeta krivično in proti vsem božjim in človeškim postavam. Kot taka torej ni spremenila last- nika. Če bi pred 40 leti ukra- del nekomu žlico in bi z njo jedel 40 let vsak dan trikrat, ta žlica še tudi danes ni moja. Če bi jo pravi lastnik prepoz- nal in jo vzel nazaj, se meni ne bi zgodila krivica. Po letu 1960 se je veliko zemlje odkupilo, vendar naj javnost izve resnico, iz čiga- vega denarja. Država je daja- la 90 % nepovratnih sred- stev, ki smo jih plačevali vsi zaposleni od plač. 10 % je bilo bančnih posojil, ki so se odplačevala zaradi inflacije in neekonomskih obresti po sramotnih cenah, saj je od- plačilo 1 ha zemljišča bilo vredno 100 kg pšenice. Zato zemlje niso odkupili s svojim delom delavci kombinatov, ampak tudi ti in jaz, torej vsi državljani Slovenije. In rešitev brez novih kri- vic? Najprej poravnati stare krivice in zemljo vrniti tistim, ki jim je bila po krivici odvze- ta. Država naj s tržnimi in davčnimi instrumenti poskrbi, da bo zemljaobdela- na, da ne bo interes imeti zemljo tistemu, kije ne boob- deloval, ampak jo bo ta pro- dal. Tako se bodo povečale družinske kmetije, pa tudi se- danja podjetja bodo lahko kupovala to zemljo iz svoje akumulacije, če je bodo ust- I varjala. Ostalazemlja, kije bila od- kupljena z našim denarjem, naj ostane državna in naj se da v najem po tržnih kriterij- ih. S tem ne bo nobenih novih krivic, vsak bo dobil to, kar je po vseh božjih in človeških postavah pravično. S spoštovanjem! Maks Medved Dragonja vas PROTI POLITIKOM VELELAKOTNIKOM Nacional socialna zveza Slovenije je z ogorčenjem sprejela novico o "ogrom- nem" povišanju plač za naj- nižje sloje plačilnih razredov, kjer se je plača povečala za 280,00 SIT brutto. Ob takšnih sindikatih, kot so slo- venski, ni problem vladati,pa naj bo to še tako protisocial- no. Kot najmočnejša izven- parlamentarna stranka, ki ima preko 1200 članov, kar bo dovolj, da bomo eni od tis- tih, ki bomosmeli na nove vo- litve, nimamo možnosti, da nižjim slojem ponudimo kar- koli drugega kot le naše po- bude, ki smo jih in jih še vla- gamo v državnem zboru. Vsekakor ne dajemo neum- nih pobud, ki bi delavcem onemogočale odkup podje- tij, niti ne dajemo pobud, ki omogočajo razraščanje ko- rupcije, ko si direktorji kupu- jejo podjetje (in bi si jih še bolj, če bi bil sprejet predlog, da se poveča procent notran- jega odkupa, ki gaje podala SLS g. Podobnika, veleborca zoper korupcijo (???)). V NSZS tudi ne sprejema- mo politikov, ki so kompro- mitirani in se gredo sedaj ve- lelakotnike, čeprav so (vsaj dva, Klaus in Pančur) čisto navadni policijski ovaduhi. NSZS se bori po pravni poti za svoje cilje (ovadbe zoper Rigelnike ...) in nadaljuje iz- virni program SNS. Vložili smo pobude (na podlagi za- kona o referendumu in ljud- ski iniciativi), za katere smo morali zbrati po 200 podpi- sov za vsako, kar nam je tudi uspelo (za prvi dve preko 26.000 podpisov). Pobude so: sprememba 90. člena, razveljavitveni referendum o državljanstvu, prepoved vodilnim ex-komunistom delovanje za 10 let (tudi tis- tim, ki se skrivajo na desni- ci), socialne pobude (o brez- plačnem obveznem šolanju, najnižji plači in najnižji po- kojnini, o ukinitvi prosto- voljnega zavarovanja), po- bude o zapiranju JE Krško. Sedaj je na potezi predsed- nik državnega zbora Her- man Rigelnik. NSZS ostaja klasična na- cionalna stranka (ne leva, ne desna) in kot taka vabi vse nacionalno usmerjene Slo- venke in Slovence, da se ji pridružijo, še posebej v maju, ko lahko vsakdoposta- ne član že za pičlih 300,00 to- larjev, kar velja za enoletno obdobje (socialno ogroženi, nezaposleni, upokojenci, študentje in mlajši od 18 let ter vsi delavci, ki imajo za- jamčeno plačo, pa imajo v maju še 100,00 tolarjev nižjo članarino). S tem želimo dcseči, da se bodo včlanili v NSZS tudi tisti sloji, kijih prvenstveno želimozastopa- ti, poleg tega želimo pokriti še tiste dele Slovenije, ki so slabo pokriti. Eden takšnih predelov je tudi južna Pri- morska, kjer je bil 30. aprila ustanovni zbor in kjerbo tudi protestni shod NSZS pod naslovom: OBALE NE DAMO - NE ITALIJA- NOM NE HRVATOM! Predsednik NSZS: Matjaž Gerlanc 8 - KULTURA, UMETNOST 5. MAJ 1994 > TEDNIH POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ I POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ eiASBUA KA PTUJSKEM GRADU Glasbila so združena s človekom že od nekdaj. Od preprosnh tolkal in pihal v najzgodnejši dobi človeštva do instrumentarija današnjih dni je prehojena dolga pot. Raziskovalci umetnosti že dve stoletji dopolnjujejo naše vedenje o razvoju glasbil, ki nas vabijo v svet glasbenih muz. Ptuj je starodavno mesto z večtisočletno preteklostjo, o kateri hrani znamenite najdbe od prastarih časov naprej. Druga za drugo nam počasi razkrivajo skrivnosti življenja naselbine ob Dravi ter zaokrožajo podobo o njeni bogati omiki do današnjih dni. Ptujčani so se že pred stoletji zave- dali bogastva kulturne dediščine, zato so ob koncu 19. stoletja ustanovili Muzejsko društvo ter ostaline svojih dedov shranili v muzej. Lutnja s futrolo, Andreas Beer, Dunaj, 1694. Foto 6. Kovoč/č Spoštovanje do bogadh najdb je prineslo na Ptuj mnoge domače in; tuje strokovnjake, med njimi tudi zbiralca starin Franza Ferka iz Gomi- i lice v današnji Avstriji. Ptujskim muzealcem je ob izteku prejšnjega sto- j letja podaril zajetno zbirko starin, med katerimi so bila tudi raznovrstna] glasbila in niuzikalije. Člani Muzejskega društva so bero štiridesetih j eksponatov začeli dopolnjevati s predmed iz domačega okolja. j Viola d'amore, J.U. Eberle, Proga, 1732. Foto T. Lauko Harfa potujočih godcev, 18. stoletje. Foto B. Kovačič POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ vas vljudno vabi na razstavo GLASBILA NA PTUJSKEM GRADU (Instrumentarij salonov ter meščanskih in plemiških kapel). Otvoritev razstave bo v četrtek, 12. maja 1994. ob 18. uri v pritličju gradu. v čast starim glasbilom bo na otvoritveni slovesnosti zaigral Pihalni orkester Ptuj. v viteški dvorani pa bo ob 19.30 koncert mladih umetnikov: ADRIANA MAGDOVSKl - klavir VESNA ČOBAL - violina MATE BEKAVEC - klarinet ISKRENO VABUENl! Ferdinanda Hofmanna (okrog 1795). svetu. Danes vsebuje zbirka preko 250 instrumentov, razdelje- nih na štiri tematska poglavja: salonska, godbena, ljudska in izvenevropska glasbila, pripa- da paji mesto največje tovrst- ne zapuščine na slovenskih tleh. Minula desedetjaje ptuj- ski instrumentarij slovel le kot zanimiva druščina predmetov umetne obrti, z raziskovan- jem in restavriranjem pa v zadnjem času odgrinjamo dragoceno vedenje o starosti glasbil, njihovem poreklu in izdelovalcih ter o njihovem pomenu v glasbenem življen- ju preteklih dob. Vsaka enota vsebuje nekaj dragocenih primerkov, ki so redkost tudi drugod po Evropi: lutnjo An- dreasa Beera (Dunaj, 1694), violo d'amore Johannesa Eberleta (Praga 1732), diato- nični harfi potujočih godcev iz 18. stoletja, nekaj redkih pi- hal dunajskih mojstrov i z dru- ge polovice 18. stoletja ter znameniti klavir s kladivci ki sodi med dvajset ohranjenih na Na Ptujuje bilo od rimskih časov naprej vedno precej vojaštva, zato se je skozi stoletja neprekinjeno ohranila tradicija vojaških pihalnih godb. Iz njene zapuščine hrani muzej med drugim dva poslikana bobna: po- Ptujska godba na pihala v letu 1 952 končni boben iz leta 1759 (Dunaj) in veliki boben z letnico 1799 (Gra- dec). Zaradi nenehnih obnovitve- nih posegov v stavbo ptujskega gra- du zmoremo namenin glasbilom le malo prostora. Prenovljeni stalni razstavi namenjamo instrumente, ki so v preteklosti dopolnjevali meščansko, plemiško ter cerkveno glasbeno kulturo. Izbrana glasbila precej verno prikazujejo razvojno pot posameznih instrumentalnih družin od druge polovice 17. do začetka našega stoletja. Razstavljena glasbila pa ne bodo le neme priče preteklosd, njihove podobe bo oživljala glasba, ki bo kot odstrta zavesa predstavlja instru- mente v solističnem in orkestral- nem muziciranju. Avtorica razstave: Darja Koter Fagot, T. Lotz, Dunaj, začetek 19. stoletja. Fofo 6. Kovočic Procesijske orgle ptujske proštijske cerkve, J. F. Joneček, 1 739. . ... ..........._________________________ ____^Qt9J,MiLef Pokončni vojaški boben (VVirbeltrommel), J.G. Hoffer, Dunaj, 1 759. Fofo B. Kovačič Klavir, J. Kramer, Dunaj, okrog 1815-1820. Fofo 6. Kovoč/č TEDNIK -5. MAJ 1994 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA -9 STRELSTVO PRVA SLOVENSKA STRELSKA LIGA Ljubljanska Olimpija je prvak prve slovenske lige v streljanju z zračno standardno pištolo. Ekipa Ptuja je zasedla drugo mesto. V njej so bili: Janez Štuhec, Alojz Trstenjak, Slavko Ivanovič, Ludvik pjajd ml. in Dušan Junger. ptujčani so premagali ekipe Olim- pije. Mroža in Dušana Poženela, proti ekipi Kranja pa so imeli slab dan,saj ni nastopal Janez Štuhec, Icapetan Alojz Trstenjak pa je pos- tavil neprimerno zamenjavo in dve točki sta odšli. Na vseh področjih so Ptujčani zmagovalci, vendar je po kriterijih Strelske zveze Slovenije naslednji kriterij število nastreljenih krogov. Posamezno najboljšo povprečje je imel Janez Štuhec (566,57) in zase- del tretje mesto, AlojzTrstenjak pa s 561,00 četrto. II. SLOVENSKA STRELSKA LIGA V drugi slovenski ligi ljubljanska Olimpija ni imela konkurence. Ženska ekipa Olimpije je v vseh srečanjih zmagala. Ptujčani so v zlati sredini (5. mesto med deseti- mi ekipami). Ženska ekipa Ptuja v sestavi Majda Raušl, Mateja Rozman in Alenka Peteršič je zasedla šesto mesto. Majda je bila osma s 4830 kr., Alenka s 4634 11. in Mateja dvanajsta s 4624 krogi. To je ekipa, kije edina nastopala v enakem ses- tavu. Ekipa Ptuja II je nastopala v ses- tavi M. Sražišar, Srečko Šeruga, Izidor Pulko, Gorazd Selišek in Vlado Lovrenčič. Najboljši pro- cent je imel Izidor Pulko (541,50), Gorazd Selišek in Srečko Šeruga 531,80, Vlado Lovrenčič 504,00 in Milan Sražišar 531,75. Ptujski strelci so dosegli odlične jezultate z uvrstitvijo v I. in II. slo- vensko ligo. Vse tri ekipe v novi se- zoni nastopajo v istem rangu tek- movanj. Slavko Ivanovič JUDO Na državnem prvenstvu starejših dečkov v Gorišnici so uspešno nas- topili tudi judoisti Drave. Osvojili so tri kolajne, pri čemer velja izpos- taviti, da so sodniki oškodovali Ni- kolo Senečiča v kategoriji do 65 kg. Kljub temu je osvojil bronasto me- daljo, Damir Raskovača je v kate- goriji do 38 kg izgubil šele v finalu, odlično tretje mesto pa je v katego- riji do 46 kg osvojil Simon Toplak. Z dvema zmagama in dvema po- razoma se je izkazal tudi Kristjan Iljavec, ki je osvojil sedmo mesto v kategoriji do 50 kg. Na mednarodnem prvenstvu Slovaške v Bratislavi je v članski re- prezentanci Slovenije nastopil Bog- dan Lešnjak Z eno zmago in dve- ma porazoma je osvojil solidno enajsto mesto. Aljaž Rogelj je minuli konec ted- na kot član mladinske reprezentan- ce nastopil na mednarodnem prvenstvu Avstrije na Dunaju in za- sedel četrto mesto. _ Tanja Vidovič im žiiv pfu|skepi letniillja Minulo soboto je ptujsko leta- lišče v Moškanjcih poleg vseh svoj- ih dejavnosti gostilo tudi 18 zma- jarjev iz Ajdovščine, Slovenske Bi- strice, Lendave, Ljutomera, Mur- ske Sobote in seveda domačega kluba Lastovka. Vsi ti in še mnogi drugi bodo prileteli v Moškanjce tudi čez mesec dni, ko bo tukaj eden največjih mitingov vseh časov v Sloveniji. Fantje, ki sicer vzletajo z motor- nimi zmaji povečini kar z domačega dvorišča ali bližnjega travnika, so se tokrat prvič v letošnjem letu zbrali na uradnem tekmovanju. Na ptujskem letališču so izvedli dirko, ki šteje za državno prvenstvo, podobnih pa bodo do jeseni izpeljali še nekaj, prvo že čez dva tedna v Lendavi. Od tam priha- jajo tudi najboljši piloti, in sicer je tokratni zmagovalec Tomaž Gaj- ser iz lendavskega kluba Mavrica pred klubskim kolegom Vilkom Ferencem in Murskosobočanom Urošem Kolaričem. Iz ptujskega zmajarskega kluba Lastovka, v ka- terem leti 15 zmajarjev, so tekmo- vali trije. Predvsem domači zma- jarji so tudi pripravili maršrute in druge tekmovalne naloge, kot so natančnost pristajanja z ugašenimi in prižganimi motorji, metanje predmeta na cilj, iskanje platen. M. Zupanič Zmajarji se pripravljajo na tekmovanje kot vsi piloti - z zemljevidi, koto- meriem, ravnilom in svinčnikom v rokah. Čudovit dan je že tokrat povabil na letališče številne letalce in ljubitelje. Prvomajsko srečanje ribičev člani Ribiške družine Ptuj so letošnjo ribolovno sezono pričeli s tradicionalnim prvomajskim srečanjem ribičev in prijateljev ribištva, ki je v lepem in sončnem vremenu (do popoldanske plohe) potekalo v nedeljo, 1. maja, ob ribniku v Rogoznici. Letošnje srečanje je posebej lepo uspelo, saj se je od 8. do 11. ure v lovu rib s plovcem pomerilo 82 čla- nov in 2 članici. V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa pododbora Mar- kovci pred ekipama pododborov Jožeta Potrča in Franca Osojnika iz Ptuja. V konkurenci posamezni- kov pa je imel največ ribiške sreče Stanko Petrovič pred Dragico Molnar, kije ujela tudi največjo ribo (2,60 kg težkega krapa), tretji pa je bil Jože Gerečnik. Številnim gostom in simpatizer- jem ribištva pa so ptujski ribiči z ve- seljem predstavili nov ribiški dom, ki so ga zgradili ob ribniku in ga bodo v kratkem svečano odprli. -OM Najzanimivejši del ribiškega tekmovanja, ko gre za vsak gram - tehtanje. Tudi ultramaratonec Dušan Mravlje seje odločil obteči meje Slovenije. Teči je pričel na dan upora proti okupatorju v Dobovi, že drugi dan pa je tekel tudi skozi naše kraje - Žetale, Podlehnik, Le- skovec, Cirkulane, Bori, Gorišnico, Ormož in nadaljeval proti Ljutomerju, blizu katerega je ormoška fotografinja Ema Zalar ulovila objavljeni posnetek. Dušan Mravlje še teče, več kot 1100 kilo- metrov pa bo obtekel v 12 dneh. Teče vsak dan od jutra do večera, noči pa seveda nameni spancu. (McZ.) Foto Ema Zalar. Državno prvenstvo v orientacijskem teku Na drugem odprtem državnem prvenstvu slovenske vojske v orientacijskem ^*ku, ki so ga 28. aprila organizirali v 710. učnem centru slovenske vojske v Slo- venski Bistrici, je tekmovalo 24 ekip, z eno ekipo tudi slovenska policija. Proga J« bila za člane, zaposlene v vojski, dolga 7250 metrov, za ženske in vojake na usposabljanju pa 6120 metrov. Tekmovalci so na progi s pomočjo karte odkriva- posamezne kontrolne točke. Rezulati - zaposleni: 1. Peter Zrinjski, Murska Sobota, 2. Mirko Šalamun, ljubljana, 3. Jože Gorjup, Celje. Vojaki: 1. Boštjan Šmid, Bohinjska Bela, 2. Igor ^rnirnov, Ljubljane, 3. Nenad Pilič, Kranj. Posameznice: 1. Jana Zrimšek, 2. Meta ^rečnik - obe 310. učni center Kranj, 3. Viktorija Virang, peti Pokrajinski štab TO ^ubljana. Ekipno - zaposleni: 1. 76. protioklepne divizije iz Murske Sobote, 2. ^0 učni center Kranj, 3. 5. Pokrajinski štab TO Ljubljana. Ekipno vojaki na ll^Posabljanju: 1.9. raketna brigada zračne obrambe LJu^jana, 2. učni center Bo- •^Aiska Bela, 3.310. učni cente Kranj. Ekipno ženske: 1.310. učni center Kranj. 2. Peti Pokr^inski štab TO Ljubljana. ■^e drugič je kot najboljša ekipa prejela prehodni pokal ekipa iz 310. učnega "centra Kranj. (Vida Topolovec) 10 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 5.MA1 1994- TEDNIK. POLICIJSKA POSTAJA ORMOŽ V LETU 1993 upravili veliko aeia Veliko seje zgodilo od osamo- svojitve do letošnjega leta na območju ormoške policijske pos- taje. Poleg običajnih nalog, s kate- rimi se morajo dnevno ubadati po- licisti v obmejni občini, ki premore kar 42 kilometrov lahko prehodne zelene meje, sta bila precej časa ne- pojasnjena umora Ivana Glavi- niča in Jožice Dogša, v lanskem letu serija požigov na Drakšlu in Vičanskem Vrhu, ki so jih hitro razrešili, proti koncu lanskega leta pa so se ubadali z begom Darka Škode iz ormoške psihiatrije. Ves čas od osamosvojitve dalje doživlja ta del južne slovenske meje velik pritisk beguncev in dru- gih, ki jo želijo bodisi ilegalno pres- topiti in nadaljevati pot proti zaho- du ali pa poiskati zatočišče v Slove- niji. V tem času opažajo na meji tudi več orožja. Posebna težava je promet, saj se je prek mejnih prehodov v lanskem letu prepeljal poltretji milijon vo- zil, od tega 280.265 tovornih. O vsem tem in o problemih smo se pogovarjali s poveljnikom ormoške Policijske postaje Stan- kom Ivanušem in njegovim na- mestnikom Zvonkom Zinrajhom. Povedala sta, daje bilo stanje na področju javnega reda in miru do- kaj dobro, kljub temu da so v lan- skem letu opazili rahlo rast teh kršitev. Najhujše primere, med nji- mi nekaj primerov predrznega ve- denja, so podali sodniku za prekrške. Narašča pa omalo- važevanje uradne osebe in nedos- tojno vedenje proti njim. Policisti so obravnavali še nekaj primerov vpitja in drugih prekrškov s po- dročja javnega reda in miru. V zvezi z orožjem so 12 primerov predali sodniku za prekrške, zase- gli pa so 237 nabojev, 5 pištol, 7 pušk, ročno bombo in tri kose hlad- nega orožja. Zanimalo nas if, kako je z varo- vanjem zelene meje. "Ocenjujemo, da je stanje na meji trenutno dobro, a se lahko v zvezi z dogodki v nekdanjih južnih republikah kaj hitro spremeni," je povedal Stanko Ivanuša. VELIKO PREHODOV PREKO DRŽAVNE MEJE V lanskem letu je bilo 943 ilegal- nih prehodov državne meje. Ne- posredno na meji so zavrnili 223 oseb, 618 so jih opozorili, po zako- nu o tujcih so v postopek pri sodni- ku za prekrške predlagali 65 oseb, po zakonu o nadzoru državne meje pa 33. Skupno s kriminalistično službo so uspeli presekati kanal, preko katerega so proti plačilu spravljali na zahod državljane Šri Lanke. Zadnje mesece opažajo veliko gnečo, saj prihajajo hrvaški držav- ljani po dnevnih nakupih v Ormož ali Središče. To pove tudi številka 9,923.117 potnikov, ki so prestopili državno mejo preko vseh treh pre- hodov: cestnem in železniškem v Središču ter cestnem v Ormožu. Od tega je bilo 5,519.977 tujcev, drugo pa so bili državljani Sloveni- je- PROMET UNIČUJE CESTIŠČE Preko obeh cestnih mejnih pre- hodov se je v lanskem letu prepelja- lo 2,508.522 vozil, od tega samo 280.265 tovornih. "Tovorna vozila so prešla mejni prehod v Središču, ker ima ormoški glede tovornega prometa omejitve. To pa je vzrok za vse slabše stanje na regionalki med Središčem in Ormožem. V to število tovornjakov pa ni zajet še ves tovorni promet proti Ljutome- ru, Lendavi in Dolgi vasi. Kersevse to vali skozi Ormož, ni potrebno o počutju ljudi posebej pripovedova- ti. Prav zaradi tega smo na naši po- licijski postaji izdelali posebno poročilo in ga poslali republiški upravi za ceste. Uspelo nam je, da je prišel na ogled cest v ormoško občino republiški inšpektor. Pred- lagali smo mu, da bi izdal zaporo za tovorni promet; tega sicer ni storil, izdal pa je ustrezno odločbo za sa- nacijo obeh regionalk. Žal se pro- met v pomladnih mesecih samo še povečuje. Bližajo se poletni mese- ci, ko bo promet skozi mesto povečan in to bo zaradi smradu živine, ki jo vozijo, zelo moteče. Tudi to bi lahko bil poziv za sko- rajšnjo gradnjo obvoznice, ki bi morala biti zgrajena že pred leti,"je nemogoče prometne razmere na območju občine opisal Stanko Iva- nuša. PREHITEVANJE, ALKOHOL, N EKU LTU RA VOZ NI KOV Kljub povečanemu prometu in slabim cestam je bilo prometnih nezgod s smrtnim izidom, težkimi ali lahkimi telesnimi poškodbami v primerjavi z republiškim pov- prečjem manj. Lansko leto so obravnavali tri prometne nezgode s smrtnim izidom, predlani pa štiri. Zmanjšalo seje tudi število nezgod s hudimi telesnimi poškodbami. Policisti so veliko naredili pri zmanjševanju hitrosti. Na cestah je radar pogost, načrtno so bili prisot- ni povsod tam, kjer je bila promet- na situacija slabša. Zaradi tega je bilo podanih sodniku za prekrške večje število predlogov, v primerja- vi z letom poprej več. Naj pogostejši vzroki, zaradi katerih prihaja do prometnih nezgod, so neprimerna hitrost, prehitevanje in alkohol. "Pri izboljšanju prometa smo so- delovali tudi s svetom za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu, osnovnimi šolami, vrtci in tudi z občinskim sekretariatom za ure- janje prostora in varstvo okolja," je povedal Stanko Ivanuša. Zvone Zinrajh pa je dodal, da se je iz- boljšal vozni park, zmanjšala pa se je žal kultura voznikov. Policisti se sicer vključujejo v vzgojnoizobraževalne procese na tem področju, vendar menijo, da bi poleg šol in vrtcev morali narediti veliko tudi starši. Policisti se na ormoški policijski postaji otepajo ob kadrovskih tudi z nekaterimi materialno- tehničnimi problemi, a so naredili veliko tudi na drugih področjih. Tako dosledno ukrepajo povsod tam, kjer v lokalih kršijo odpiralni čas, precej so naredilo tudi v zvezi z mamili, saj so uspeli požeti pre- cejšnje količine indijske konoplje. Kot sta nam povedala oba sogovor- nika, sodelujejo na tem področju z upravo kriminalističnih služb iz Maribora, ker je to njihovo po- dročje dela. Droga je sicer prisotna v Ormožu, bilo bi neumno, če bi pred tem zatiskali oči. Ker pa je Ormož manjše mesto, je po mnen- ju policije njeno razpečavanje težje. Vida Topolovec Poveljnik ormoške Policijske postaje Stanko ivanuša in njegov namestnik Zvonko Zinrajh. KONEC OBDOBJA GIGANTIZMA Na kratko bom opisal svetovno gibanje, ki se je začelo pred nekaj leti pod geslom "Small in beauti- full" (Majhno je lepo). Pobudniki tega gibanja so bili nekateri ugled- ni svetovni znanstveniki, ki so ugo- tovili, da dosedanji trend razvoja sveta vodi le-tega v splošen polom in da je potrebno spremeniti človeške vrednote, če se želimo izogniti temu polomu. Iz tega spoz- nanja seje rodilo gibanjeMq//inoje lepo^ ki je zaenkrat še na svojem začetku, vendar neustavljivo osva- ja svet. In za kaj pravzaprav gre? V zadnjih desetletjih pa tudi stoletjih so ljudje pojmovali, da so pozitivne vrednoste predvsem v velikih siste- mih: to so bile velike države, velika mesta, velika podjetja, velike uni- verze itd. Zato so se v preteklosti manjše države združevale v večje; tako so nastale Italija, Nemčija, Sovjetska zveza itd. Ljudje so se iz manjših mest preseljevali v velika, ki so zato postajala vedno večja, ve- lika podjetja so "požirala" manjša in ti podjetniški velikani so zaposlova- li tudi na stotisoče delavcev. Vse je bilo vodeno iz centra, imeli smo to- rej centralistične sisteme. Ustanav- ljale so se le univerze, ki so imele na desettisoče študentov. Preživljali smo torej obdobje gigantizma; če bi primerjali to s paleontologijo, je bilo to obdobje dinozavrov. Obdobje dinozavrov je za nami, prav tako je za nami tudi težnja po neprenehnem naraščanju obsto- ječih sistemov. Takšno naraščanje ima namreč svoje objektivne meje in negativno vpliva na stabilnost svetovnega sistema. Če opazujemo naravo, bomo v njej zasledili poleg velikih živali tudi majhne in te so ponavadi bolj ljubke od velikih. Gibanje Majhno je lepo noče razrušiti velikih sistemov, pač pa obrniti pozornost na majhne sis- teme, ki so pogosto lepši od velikih, pa naj bodo to majhne države, kot je Slovenija, majhna mesta, kot je Ptuj, majhna podjetja, ki jih je v zadnjem času vedno več, majhne univerze, kot bo ptujska, itd. Gibanje Majhno je lepo se zavzc- mazapolicentrični razvoj, karje na- sprotje nekdanjim centralističnim težnjam. Enake ideje, kot jih žago- varja to gibanje, sem zagovarjal tudi sam, še preden sem vedel, da takšno gibanje v svetu obstaja, zato sem bil zelo vesel, ko sem izvedel, da imam v svetu somišljenike. Menim, da bo gibanje Majhno je lepo v prihodnosti dodobra preo- brazilo svet. Že zdaj se pozna nje- gov vpliv, zlasti v razvitem svetu, kjer na primer majhna podjetja prispevajo znaten delež k narodne- mu dohodku. In kaj pomeni gibanje Majno je lepo za Ptuj? Ogromno! Ptuj je lepo majhno mesto. Z realizacijo poli- centrizma bo postal samostojen in neodvisen od velikega sosednjega Maribora; ta odvisnost je danes na mnogih področjih še vedno prisot- na. Doslej so sposobni ptujski "možgani" po študiju ostajali v Ljubljani ali odhajali v tujino. S tem, da jim bomo omogočili v našem mestu možnost ustvarjalnega delo- vanja in za toustvarili tudi primerno vzdušje,bodo ti ljudje lahkodvignili raven Ptuja nad sivo povprečje, v katerem je danes. Ustvariti je treba le pogoje, da bo ptujska "klima" pos- tala takšna, da se bodo ustvarjalni ljudje tukaj dobro počutili in ne bodo odhajali v druga mesta, kjer bi bili za njihovo delovanje boljši po- goji. Delnoje to mogoče doseči tudi prek klubskega življenja, podobno kot je to organizirano na Zahodu. V okviru kluba, v katerem se zbirajo ljudje z enakimi interesi, se odvija družabno življenja, ki še bolj združi somišljenike. Seveda je klub mnogo več kot le gostinski lokal in mora biti na dovolj visoki duhovni ravni, sicer se spridi. Naj zaključim s tem, da je "Majhno je lepo" gianje, katerega učinke bomo občutili šele v prihod- nosti. Ptuj bo imel od tega gibanja mnogo koristi, saj so mu njegova načela kot "pisana na kožo". AdolfŽižek TEOLOGIJA IN "NEWAGE" že kakšno leto je preteklo, odkar je v Tedniku izhajal pod- listek "O krščanstvu tako ali drugače" avtorja Silvestra Vo- grinca. Takrat sem bil edini, ki sem se postavil v opozicijo proti temu pisanju, in sem bil zato deležen pridevnikov "na- zadnjaški" ipd., torej vzdevkov iz realsocialističnega obdobja. Ves čas po objavi tega pod- listka sem pričakoval, da bo o gibanju "new age" (nova doba), ki mu - glede na njegov način pisanja - pripada gospod Vogri- nec, napisal svoje mnenje tudi kateri ob ptujskih teologov. Najprej sem mislil, da med nji- mi ni nobenega takšnega, ki bi se spuščal v polemike, v zadnjem času pa sem opazil, da sta to dva, in sicer p. dr. Krajnc in gospod Haložan. Se vedno pričakujem, da bo kateri od n j i- ju izpovedal svoje stališče do tega svetovnega pojava (new agea). Ne zdi se mi namreč prav le čakati, kam bo zapihal veter, in nato temu ustrezno razpeti jadra. New age je gibanje, ki obrav- nava znanost kot religijo. Od znanosti si je izposodilo tudi ogromno terminov, kot "vibra- cije", "frekvenca", "energija", "astralno telo" itd., ki pa jih ne uporablja na znanstveni, pač pa na realigiozni način, v laiku pa vzbuja s tem občutek učenosti. NevMgevci spreminjajo tudi dele Svetega pisma in jih po- skušajo razložiti na znanstven način. Tako trdijo tudi, da Je- zus ni vstal od mrtvih, pač pa da je bilo vse to le velika prevara. S tem posegajo v osnovo krščan- ske paradigme, kajti če Jezus ni vstal od mrtvih, kar trdi tudi gospod Vogrinec, je vsa krščan- ska vera nična. Ne razumem gospodov Haložana in p. dr. Krajnca, da sta ob takem pisanju lahko molčala. Razlogov za to bi bilo lahko več, poskušal jih bom na- nizati. Lahko bi postavil, da sta pustila na demokratičen način vsakemu človeku njegovo last- no mnenje. To pa ne bo držalo, saj se je gospod Haložan v Ted- niku spopadel z mag. Muzkom, p. dr. Krajnc pa z gospo Tjašo Mrgole Jukič, ki sta oba pač za- govarjala svoja ateistična sta- lišča. Njiju se ni treba bati, saj imata takšne poglede na svet, kot jih imata, večja je nevarnost "lažnih prerokov" new agea, ki bodo potegnili za seboj mnoge kristjane, zlasti tiste, ki niso dovolj trdni v veri. Bolj verjetno je, da jemljeta gospoda Haložan in dr. Krajnc gospoda Vogrinca za "našega človeka", saj se je sam v članku v Tedniku, v katerem me je napa- del, deklariral za člana društva sv. Viktorina, meni pa je pripo- ročil, naj se dam poškropiti z "žegnano vodo". Takrat mu na njegovo nesramno pisanje ni- sem odgovoril, zdaj pa ga sprašujem, kakšna je po njego- vem kemična in atomska razli- ka med vodo iz vodovoda in "žegnano vodo". Vem za več ptujskih magov (čarovnikov), ki po nekakšnih ceremonijah "spreminjajo" vodo iz vodovod- ne pipe v "žegnano vodo" in jo nato uporabljajo pri svojih ma- gijskih obredih. Gospodu Vo- grincu je "žegnana voda" tako blizu zato, ker se tudi newagev- ci ukvarjajo z magijo, kar je na splošno znano, je pa v nasprotju s Svetim pismom. Naj zaključim začeto misel o "našem človeku". Slovenci ima- mo lep pregovor, da je treba po- mesti najprej pred svojim pra- gom, Jezus pa je o tej zadevi spregovoril tako, da je treba najprej izdreti bruno iz lastne- ga oosamezne reprezen- tance. Danilo Klajnšek NOGOMET Olimpijska reprezentanca Slovenije Slovenija - Ciper 2:0 (1:0) Kidričevo-StadionCaisse Aluminija, gledalcev okoli 700, glavni sodnik Jože Kline, pomočnika Danilo Kolarič in Slavko Burjan ter Stanko Glažar Olimpijska reprezentanca Slovenije: Lalič, Lukič, Bulajič (Vršič), Balagič, Gunjač, Brezič (Grašič), Pešič (Miškič), Kečan, Spasojevič, Vulič, Šiljak (Manišič). Vodstvo NK Caisse Aluminija se je potrudilo pri organizaciji prijateljske nogometne tekme olimpijskih repre- zentanc Slovenije in Cipra. Nastopile so ptujske mažoretke ter godba na pihala Talum Kidričevo. Talum je bil tudi glav- ni pokrovitelj tega srečanja. Mogoče so nekoliko odpovedali gledalci, ki si niso v še večjem številu ogledali srečanja. Že na začetku so slovenski reprezen- tantje krenili proti vratom Cipra. V prvi minuti je Pešič lepo prodri po levi strani in natančno zadel Šiijka. ta pa je za las zgrešil vrata gostov. Nato je igra poteka- la med obema šestnajstmetrskima pros- toroma vse do 18. minute, koso kapeta- na slovenske reprezentance gostje ne- pravilno zaustavili na robu šestnajst- metrskega prostora. Prosti strel je zelo dobro izvedel Spasojevič, a je njegov strel vratar Ciprčanov odbil v kot. V 30. minuti so obrambni igralci Cipra zrušili Balagiča na približno 25 m od svojega gola. Tudi tokrat je prosti strel izvedel Spasojdevič, vendar pa je staliva pre- prečila žogi pot v mrežo. V 40. minuti pa je slovenska reprezentanca končno z za- detkom Šiijka potrdila svojorahlo teren- sko premoč. V začetku drugega dela so začetno te- rensko iniciativo imeli gostje iz Cipra, vendar so se vse njihove akcije končale na robu kazenskega prostora slovenske reprezentance. V 64. minuti je Ivica Vulič dosegel še drugi zadetek za Slove- nijo. Nato sta trenerja zamenjala nekaj igralcev, kar se je poznalo v nadaljevan- ju, saj igra ni bila več tako tekoča, na obeh straneh je bilo preveč napak. Slo- venska)' olimpijska reprezentanca je zadnjih 11 minut igrala z igralcem manj. Poškodoval seje namreč Marušič, trener Janez Zavrl pa je v igro poslal že vse re- zervne igralce. Pa tudi to gostom ni po- magalo, dabi bili kaj nevarnejši. Naši fantje so se tako Ciprčanom od- dolžili za poraz naCipru. Oboji sobili za- dovoljni z bivanjem v ptujski občini ter z organizatorjem tega srečanja, ki seje res potrudil, zato mu gre vsa pohvala. SLOVENIJA - CIPER 3:0 (1:0) Stadion Ljudski vrt v Mariboru, gle- dalcev okoli 1800, sodnik Molnar iz Madžarske Slovenija: Zupan, Galič, Englaro (Križan), Milanič, Jermaniš, Čeh, Oblak (Kosič), Zidan, Pete (Binkovski), Udovič in Florjančič. Članski reprezentanci Slovenije in Ci- pra stav Mariboru prikazali pravo uspa- vanko. Nekaj svetlih trenutkqj' Pateja, Udoviča in Zidana je bilo vsekakor pre- malo za ne preštevilno občinstvo. Danilo Klajnšek Sodniška trojka Kolarič - Kline ■ Burjan (od leve) in obe reprezentanci prihajajo na igrišče Caisse Aluminija. Foto: Ik ROKOMET AHPOR JADRAN-DRAVA 37:21 (17:9) Poraz Drave v prvi tekmi z Andor jem Domačina prvih tekem za najboljša mesta v slovenskem moškem rokometu sta bila po pričakovanjih uspešna. Med- tem ko je v nedeljo Pivovarna Laško v Celju v obračunu za prvo mesto šele po podaljšku s 24:21 premagala Goreivje iz Veleiya, Je Andor Jadran v soboto v Hrpeljah v tekmi za tretje mesto Dravo premagal kar s 37:21. Povratni tekmi stabilisinoči. V prime- ru zmag Gorenja in Drave bostaše tretji, odločilni tekmi. V primeru zmag Pivo- varne Laško in Andorja Jadrana pa so Celjani znova državni prvaki, v pokalu IHFbo igraloGorenje, vpokalu mest pa Andor Jadran. ANDOR JADRAN - DRAVA 37:21 (17:9) Ptujčani so se brez kaznovanega Be- lančiča dobro držali le prvo tretjino, to- rej 20 minut, ko so vmes celo nekaj časa vodili. V nadaljevanju pa sta jih "uničili" obrambaS: 1 in vratar Mitja Valenčič,saj so po vrsti zapravljali priložnosti. domačini pa so jim iz nasprotnih napa- dov ter ob nerazpoloženih vratarjih in obrambi napolnili mrežo. Proti koncu so Ptujčani vtis sicer popravili, pravi "po- pravni izpit" pa je bil sinoči v športni dvo- rani Center. Očitnostadveizjemnotežki tekmi z Gorenjem pustili posledice. DRAVA: Krauthaker, Novak4, Pisari, Terbuc 3, Hmjadovič 5, A. Potočnjak 2, N. Potočnjak, Vugrinec 1, Sagadin 2, Privšek 2, Mikulič 1, Mlakar. I.k. Danes skupščina Športne zveze Za danes (četrtek) opoldan je sklicana četrta skupščina ptuj- ske športne zveze. V domu Franca Krambergerja bodo po; pregledu in potrditvi zapisnika;; tretje seje obravnavali poročilo o delu, dopolnitve pravilnika o razvrstitvi športnih panog in osnovah financiranja, zaključni; račun za lani in letošnji finančni načrt ter reorganizacijo zveze in sprejeli nove člane. Lk. KOLESARSTVO Mahorič uspešen v Avstriji Na veliki mednarodni kolesarki dirki po Avstriji je v reprezentanci Slovenije odlično nastopil član ptuj- skega kolesarskega kluba Perutnina Mitja Mahorič. V skupni uverstitvi je bil na odličnem 7. mestu. Na najteži etapi, 131 km, je bil četrti, na naj- daljši 145 km etapi pa šesti. Odličen je bil tudi Martin Derganec, ki je bil skupni v skupni uverstitvi tretji. Nas- topilojel9ekip iz 16državEvrope in ZDA. (AP) ROKOMET Republiški finale učenk bo v Ptuju Občinsko prvenstvo ŠŠD osnovnih šol starejših učenk in učencev v rokome- tu je bilo prava poslastica in si ga Je prišlo ogledat precej ljubiteljev tega športa. Poseben čarsomud^jaleigralke iz OŠ Ljudski vrt, ki so priredile pravca- to revijo modernega rokometa. Svoje znai\je so na parketu dvorane Center primerjali in se družili številni mladi športniki občine Ptuj. Pri igralkah je bila najuspešnejša vrsta osnovnešole Ljudski vrt, ki imadolgo ro- kometno tradicijo. Uvrstila se je v repu- bliški finale ŠŠD, ki bo v Ptuju 11. maja. VodjaekipejebilšportnipedagogMilan Šimac. V konkurenci dečkov je slavila osnov- na šola Majšperk, ki je v odločilnih tren- utkih zaigrala taktično zrelo. Uvrstila se je v republiški finale v Murski Soboti. Na čelu moštvajebi 1 športni pedagog Darko Kafl. Tudi tokrat sta se pri organizaciji izka- zala Športna zveza Ptuj in Rokometni klub Drava. Končna uvrstitev: učenke: 1. Ljudski vrt, 2. Videm - Leskovec, 3. Olga Meglic, 4.Podlehnik,5.Cirkovce.6.Majšperk,7. Drava, 8. Gorišnica, 9. Destrnik; učenci: 1. Majšperk, 2. Gorišnica, 3. Ljudski vrt, 4. Breg, 5. Olga Meglic, 6. Mladika. Ivo Komik 12- NASVETI 5. MAJ 1994-TEDNIK PRI FIR8ASOVIH ¥SPUHLJI Četrtič štirje icoziičici o kozi Piki, ki jo imajo Firbasovi v Spuhlji 87 b, smo v Tedniku že pi- sali - takrat, ko je prvič skotila štiri mladiče. Gospodar Konrad nas je tokrat obvestil o novem Pikinem re- kordu: že četrtič zapovrstjo ima štiri mladiče. Letos jih je skotila celo pet, vendar peti ni bil toliko močan, da bi lahko živel. Pika je že prvič skotila dva kozlička, potem dvakrat po tri, pozneje pa vedno po štiri. Običajno je, da ima koza enega do dva mladiča. V zadnjem gnezdu so vsi štirje samci, lani so bile vse štiri samice. Sedaj so kozlički stari okoli mesec dni in zelo živahni, pravo veselje za vnukinjo Rosano, ki se rada poigra z njimi. jb Mala Rosana se rada igra s kozlički. ORMOŽ Prva šola za ocenievalce vina Na pobudo Društva vinograd- nikov Jeruzalem in Turističnega društva Podgorci je nastal pro- gram za prvi tečaj osnov pokušnje in ocenj evanja vin. Ker seje pobu- di pridružilo tudi Društvo vino- gradnikov Nova Gorica, je pro- gram dobil vseslovenski značaj. Naročila in financirala ga je Ljud- ska univerza iz Ormoža. Delovno skupino za izdelavo pro- grama so sestavljali priznani slovenski vinarski strokovnjaki: mag. Anton Vo- dovnik, mag. Zdenko Rajher in mag. Miran Vodopivea, v organizacijskem ter pedagoškem delu pa direktor Ljudske univerze Ormož dipl. organi- zator dela Emest Vodopivec. Recen- zent programa je dipl. ing. agronomi- je dr. Julij Nemanjič. Sestavljale! in recenzent bodo program uspo- sabljanja tudi izvajali, kar daje prve- mu slovenskemu tečaju degustatorjev vina dodatno strokovno težo. S tem dejanjem okolje Ijutomer- sko-ormoških goric orje ledino vrhunskega strokovnega izo- braževanja pridelovalcev grozdja in vina. V program se lahko vključijo vsi, ki so uspešno končali poklicno ali srednjo kmetijsko šolo, srednjo šolo živilske stroke, višjo ali visoko kmetij- sko šolo ter biotehniško fakulteto - smer agronomija, živilska tehnologija in ki imajo v svojem programu vino- gradništvo in vinarstvo, pa tudi vsi, ki so uspešno končali tečaj vinarstva po programu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, in vsi, ki so uspešno zaključili tečaj za vinske svetovalce v gostinstvu in uspo- sabljanje v skladu s Pravilnikom o mi- nimalnih pogojih za promet z nestek- leničenim vinom. Tečaj bo trajal 60 učnih ur, prične pa se danes ob 16. uri v ormoškem ho- telu. Vida Topolovec STROKOVNJAKI SVETUJEJO Kuharski nasveti KORENČKOVA KREMNAJUHA 4 veliki korenčki lOOgriža 120 g masla 1 del kisle smetane 1,41 vode sol,peteršilj Korenček ostrgamo, narežemo na kolobarje in ga na maslu pre- pražimo. Zalijemo z malo vode in dušimo petnajst minut. Med dušen- jem večkrat premešamo. Prilijemo soljeno vročo vodo, in ko zavre, prisipamo riž. Kuhamo dvajset do petindvajset minut. Potem juho pretlačimo, jo ponovno pristavimo in dodamo kislo smetano. Pazljivo mešamo, da dobimo gladko kremno juho. Preden ponudimo,potresemo s sesekljanim peteršiljem. MEŠANI ZELENJAVNI PIRE 10 dag korenja SO dag krompirja 20 dag cvetoče lOdagšpinače 3 dag olj a 3 dag slanine 5 dag čebule sol, poper Najprej damo v slano vodo kuhat korenje. Ko je do polovice kuhano, dodamo olupljen, narezan krompir in na večje cvete razcvetkano cve- tačo. Kuhamo do mehkega, na kon- cu pa dodamo še špinačne liste, ki naj se kuhajo še nekaj minut. Kuha- no zelenjavo odcedimo in še vročo pretlačimo. Pireju, ki nastane, do- damo na olju prepraženo na kocke narezano slanino in čebulo. Pire po okusu solimo in popramo. Pri die- tah pire zabelimo z maslom in ol- jem. Pire lahko naredimo tudi iz ene same vrste zelenjave ali stročnice. Zelenjavi,kinevsebujedovolj škro- ba, dodamo nekoliko krompirja. NadaPignar učiteljica kuharstva y vrtu SADNI VRT je konec aprila in prve dni maja najlepši šopek v zelenem okolju. Zal pa naravne lepote spomladanskega cvetja v začetku najbujnejšega obdobja vegetacije najbolj ogrožajo rast- linski škodljivci in glivične bolez- ni. Proti najbolj razširljeni gli- vični bolezni - sadnemu škrlupu ali fuzikladiju - škropimo vsakih deset dni, da bi ohranili zdravo listno površino in sadni pridelek. Tako pogostna škropljenja so v času vegetacije potrebna iz dveh razlogov: ker proti glivičnim bo- leznim zavarujemo drevje le pre- ventivno in da zavarujemo pri- rastek. Če vremenske razmere za razvoj škrlupa le niso izredno ugodne, se škropljenju v času cvetenja izognemo, opravimo pa ga, ko odcvetijo najmanj tri četrtine cvetov, z dithanom M45 ali antracolom BT v 0,2-odstotni koncentraciji. Opažamo, da seje letos čas cvetenja peškarjev zav- lekel, pa tudi vremenske razme- re za razvoj škrlupa so ugodne, ko si dež in sonce podajata roke. V takih razmerah moramo seči po škropivih, ki poleg preventiv- ne zaščite rastlino tudi zdravijo. Na mladih poganjkih zlasti pri mlajšem sadnem drevju so že opazni napadi zelenih listnih uši. Listne uši sproti zatiramo tako, da škropimo le poganjke, ki so obloženi s sesajočimi ušmi, z0,06-odstotnim pirimorom WP 50 ali folimatom LC 50 v 0,1-od- stotni koncentraciji. Vinska trta, ki jo vzgajamo na brajdah, pa naj bo to žlahtna ali samorodnica, že močno odgan- ja. Vremenske razmere kažejo, da slane in spomladanske poze- be poganjkov ne bo, zato je ko- ristno trto čim prej opleti. Za vinsko trto je značilno, da tudi iz starega lesa odganjajo številni poganjki. Ti praviloma niso rod- ni in trto le izčrpavajo, zato jim čimprej odstranimo, razen če jih ne potrebujemo za nadomestni les, za kar odberemo in pustimo najmočnejše z ugodnim položajem rasti. V OKRASNEM VRTU so ne- katere grmovnice že odcvetele. pri teh že opravimo zeleno rez. Odstranimo jim polomljene ali drugače poškodovane veje, izrežemo stare in suhljate veje ter poganjke, ki rastejo navzno- ter grma, ga zgoščujejo ali za- senčujejo. Z rejo in redčenjem cvetnih grmovnic takoj po cve- tenju omogočimo pospešeno rast in razvoj poganjkov ter obi- len cvetni nastavek za prihodnje cvetno obdobje. Narcise, tulipani, hijacinte in druge zgodnje čebulnice so že odcvetele. Da bi okrepili rast čebulnice, takoj po cvetenju od- stranimo ostanek cveta, to je se- mensko zasnovo s cvetnim ste- blom vred. Mnoge okrasne grmovnice razmnožujemo s pomočjo gro- banic ali vlačanic. Če smo lani položili mladiko v zemljo z na- menom, da se vkoreniči, prehranjuje pa se od matične rastline, jo sedaj v drugem letu, ko so drevnine že dobro ozelene- le, ločimo od matične rastline. Take vkoreničence sedaj v prvi polovici maja odrežemo pri nji- hovi osnovi in s tem ločimo od matične rastline, vendar jih pus- timo še zagrebene na istem mes- tu, da bi se nova sadika do jeseni dovolj vkoreničila in razvila močne nadzemne organe. Letošnja dolga in muhasta, čeprav na preostra zima se je končno poslovila; upajmo, da nas bodo obšli tudi ledeni možje (12. do 14. maja), zato v ZE- LENJA VANEM VRTU posej- mo in posadimo še vse druge vrste vrtnin, ki jih zaradi občut- ljivosti za hladno vreme doslej nismo upali sejati in saditi na prosto. Na prosto sejemo kumare. Pred setvijo preglejmo seme in izločimo prazna ali drugače za kaljivosti dvomljiva semena. Kaljlvo seme mora biti po videzu debelo, napeto in dovolj kleno. Semenski fižol namočimo čez noc v vodi z 18 C in ga naslednji dan posadimo na prosto. Seme- na fižola polagamo v plitvo jami- co ob fižolovke, ki smo jih posta- vili že pred sajenjem, in zakrije- mo z razhlo zdrobljeno zemljo. Fižolova zrna, sajena v grudnato zemljo, slabo kalijo! Na prosto lahko že sadimo pa- radižnike. Sadike morajo biti močne, z majhnimi presledki med listnimi kolenci. Sadike s tankim, podaljšanim steblom in stegnjenimi medlistnimi ko- lenčki so praviloma po- mehkužene in težko prenesejo presajanje. Priporočljivo je, da kole, na katere bomo pozneje privezovali paradižnikova ste- bla, namestimo, preden para- dižnik posadimo, saj s tem ne poškodujemo koreninske gru- de. *** Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pri- delujemo zradi lista, od 5. do 7. maja, zaradi plodov od 8. do 10. maja, korenike 2. in 3. ter od 11. do 13. maja ter cveta in zdravilna zelišča od 3. do 5., 8., 9. in 14. maja. Miran Glušič, ing. agr. Obvešča cenjene stranke, da -posluje trgovina Sikole z novim delavnim časom: delavnik od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 13.00 in nedelja od 8.00 do 12.00 ure Nudimo vam veliko izbiro: semenskega krompirja iz uvoza, semenske koruze, semen in drobnega orodja za vrtičkarje, gnojil ter drugega repromateriala (zemlja za rože, neotex itd.), sredstva za varstvo rastlin, rezervne dele in kmetijsko mehanizacijo. Zbiramo tudi prednaročila za purane! AGROOSKRBA, VAŠ ZANESLJIVI SPREMLJEVALEC INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR B)slovalnica Šikole \bdomdna ul. 7 Šikole 5 Telefon: 062/301-781_Telefon: 0621792-406 KRVODAJALCI 19. APRIL - Jože Galun, Sto- govci 14, Ptujska Gora; Franc Cagran, Žamcnci 6, Dornava; Ani- ca Zajšck, Kraigherjeva 14, Ptuj; Vlado Bcišak, Panonska 5, Ptuj| Milan Munda, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Andrej Planinšek, Apače 298, Lo\- renc; Marjan Reberninšck, Mestni Vrh 42/a, Ptuj; Marjan Kovačec, Žabjak 5, Ptuj; Emil Toplak, Golo- bova 7, Ptuj; Marko Planinšek, Apače 298, Lovrenc; Alojz Gajscr, Stanečka vas 12, MajSperk; Milcn- ko Bosak, Ul. B. Kraigherja 25, Ki- dričevo; Leon Pišek, Apače 299, Lovrenc; Miran Zcmijarič, Cirku- lane 29; Franc Milošič, Podiehnik 59; Stanko Janžckovič, Prcrad 40, Polenšak; Zvonko Ozmcc, Piaca- rovci 4, Gorišnica; Milan Zupanič, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Cvetko Sprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Franc Mat- jašič, Vlahovičeva 5, Kidričevo; Vladimir Plohi, Vinski Vrh 6(), Mi- klavž; Matija Kouter, Župečja vas l/g; Darko Božičko Slape 22/a, Ptujska Gora; Ivan Sibila, Apače 250, Kidričevo; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Lidija Kopše, Scdlašek 54, Podiehnik; Franc Štunibcrger, Nova vas 83, Ptuj. 21. APRIL - Jože Turk, Ptujska Gora l()3/a; Ljubica Hromil, Potrčeva 44, Ptuj; Danilo Lendero, Apače 104; Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Gorišnica; Marjan Mctličar, Zg. Hajdina 82; Jože Ko- rez, Janški Vrh 50^ Ptujska Gora; Mirko Ncžmah, Cučkova 7, Ki- dričevo; Janez Peklič, Kraigherjeva 17, Kidričevo; Jože Kolarič, Pod- vinci 120, Ptuj; Janko Gole, Rešcva 6, Ptuj; Vojko Sohar, Zg. Hajdina 137; Miroslav Dobič, Mihovxe 24, Cirkovce; Anton Bukšek, Zetale 51; Alojz Strelec, Bukovci 62/a, Markovci; Mirko Vaupotič,Lanco- va vas 48/b, Videm; Anka Zcbcc, Drstelja 37, Destrnik; Slavko Kir- biš, Apače 45, Kidričevo; Milan Muršič, Zagojiči 19, Markovci; Ja- nez Kužner, Lovrenc na Dr. polju 6; Andrej Golob, Dornava 136, Dornava; Peter Bombck, Staneta Scverja 14, Maribor; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Vera Inkret, Kraighcrje- va21, Ptuj;Jože Medved, Linharto- va 6, Ptuj; Jože Majcen, Vičanci 11, Velika Nedelja; Emil Munda, Strnišče 27, Kidričevo; Silvo Ko- kol, Majšpcrk 13; Dušan Štunibcr- ger, Ul. 5. prckomorske 5, Ptuj; Dragica Leskovar, Cirkovce 6()/g; Franc Galun, Majšpcrk 83; Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Kidričevo; Franc Plohi, Formin 18; Dra%o ' Robnik, Markovci 67/a; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Franc Lendero, Apače 297, Lovrenc; Dar- ko Tomanič, Gerečja vas 1/c. Haj- dina; Danici Jeza, Kajuhova 11, Ki- dričevo; Franc Lah, Spuhlja46; Al- bert Frčcc, Apače 246; Mirko Ko- drič. Novavas81, Markovci;Vlado Zajko, Nadolc 13, Žetale;Jože Ca- futa, Sp. Vclovlek 48, Ptuj; Miran Gajscr, Kajuhova 11, Kidričevo; Stanislav Frčeč, Apače 242, Lov- renc; Branko Šenkiš, Žabjak 61, Ptuj; Franc Zorli, Gorišnica 80, Gorišnica; Alojz Božičko, Pobrcžje 98/a, Videm; Jože Palčič, Scncšci 15, Velika Nedelja; Jože Bcišak, Moškanjci 7, Gorišnica; Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Kidričevo; Marjan Jozič, Ul. J. Lacko 48, Ptuj; Ivanka Zcmijarič, Kajuhova 12, Ki- dričevo; Martin Vozlič, Zamušani 4, Gorišnica; Drago Furek, Dražcnci 87/a, Hajdina; Vlado Krajnc, Sp. Vclovlek 24/a; Srečko Lah, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Katica Smolingcr, Lovrenc na Dr. polju 8; Štefan Dončec, Ul. N. Tesle 3, Ki- dričevo; Vlado Gregorcc, Podgorci 41;JožefŠ ircc, Nadole 33, Žctalc; Milan Munda, Zagorci 55/a, Juršinci; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Ivan Modric; Poljska cesta 38, Ptuj; Karlo Šuli- goj, Apače 59, Lovrenc na Dr. polju; Mirko Krabonja, Podgorci 48, Podgorci; Dragica Bavdek, Apače 194; Irena Draškovič, Vespaziano- va 14, Ptuj; Drago Sedmak, Kvc- drova4, Ptuj; Janko Jus, Videm 3/d, Videm; Marjana Sok, Formin 1/a, Gorišnica; Ivan Pukšič, Rimska ploščad 4, Ptuj;Jancz Vogrinec, So- bctinci 36/a, Markovci; Janez Ze- bec, Drstelja 37, Destrnik; Janez Lončarek, Seliškarjeva 20, Ptuj; Branko Ivančič, Hrastovec 73, Zavrč; Martin Polak, Starše 55/b; Darko Klaneček, Skorba 19A), Haj- dina; Kristina Polak, Starše 55/b; Franc Fekonja, Hajdoše 3/d; Milan Ncdeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Ro- bert Sirec, Rcševa 27, Ptuj; Marjan Golob, Starše 42; Franc Topolovec, lablovec 39, Podiehnik. f EDNIK -5.MA.T 1994 INFO-glasbene novice! pr^ateU« pravijo, da se stvari v biznisu spre- ^jnjajo, saj filmarji snemajo vedno boljše filme, glasba pa je začela malo zaostajati in nujno po- trebuje kakšno osvežitev z novim glasbenim sti- lom. odlična plošča dobra plošča solidna plošča Meat Lx)af seje ponovno zelo po- trudil z video spotom za svojo naj- novejšo balado Objects in a reaw \vicw mirrovv (***), kije na albu- niu Bat aut of hell, back into hell 2 in je predan že kar v desetih milijonih pn^rkih. Rockerji Soundgarden po uspe- hu singlaSpoonmanpromivirajože novega z naslovom The day 1 tried tolive(*^). Ameriška ročk skupina Red Hot Chilli Peppers snema novi album, za evrop- sko tržišče pa je po- novno izšla balada Under the Bridge (* **). Skupina Buffalo Tom se je že uvrščala na lestvice, fantje pa upajo na uspeh skladbe Trn allovved (**). Angleška heavy metal skupina Skin je posnela umirjen ročk EP z nazlovom The Money EP, s l^atere- ga prihaja prva blada Look but do- n't touch (* ^).{EPjermala plošča, na kateri je od 4 do 7 skladb.) Ekipa Manchester United tre- nutno vodi v angleškem nogomet- nem prvenstvu. Nogometaši so ses- tavili skupino Manchester Utd Fo- otball Squad in prepevajo veliki hit Come on you Re^g^lt Skupina Clubhouse je za pomoč zaprosila producente skupine Cap- pella in nastal je podoben komad z naslovom Light myfire(^ Elvis Costello je z albuma Brutal Youth pripravil drugo malo ploščo OStepslead down(**). Po hitu Nov/1 know what made Otisblue se angleški pevec Paul Yo- ung vrača s prijetno skladbo It will beyou (***). Skupina lxvel 42 se je hitro odločila za novo malo ploščo Ali over you (*^*), ki jo najdete na njihovem novem albumu Forever Now! Ameriška pevka Barbra Strei- sandje pred kratkim imelaštiri kon- certe na razprodanem Wembleyju, prav tako pa tudi novo skladbo As if we never said goodb^e^(* **). Skupina General Public je prire- dila komad Tli take you there (***). Richard Marx z albuma Paid Va- cation po hitu Now and Forever po- nuja novo odlično skladbo z naslov- om Silent Scream (* * *). David Breznik POPULARNIH lO; 1. The most beautiful GirI in the World-Prince 2. EverYthing Changes - Take That 3. Look who 's talking - Dr. Alban 4. Ročk my Heart - Haddaway 5. Withoutyou - Mar lah Carey 6. Don 7 turn Around - Ace ofBase 7. Dedicated to the One I Love- Bitty McLean 8.1 'II Remember - Madonna 9. Sleeping in my car - Roxette 10. Streets of Philadelphia - Bruce Springsteen Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). , ZA KRATEK ČAS - 13^ ČRKE v ZVEZKU Jaz sem zvezek. Kupila me je punčka. Pisala je lepe črke. Pokaza- la meje celemu razredu. Nekoč me je pustila na mizi. Prišel je porednež in me začel metati. Vrgel me je v grmovje. Vse me je bolelo. Čakala sem, da bi me kdo vrnil. Prišla je spet deklica in meje vzela. Deklica je začela delati domačo nalogo. Na- pisala je lepe črke. Mama jo je po- hvalila. Pospravila me je v torbo in vsi smo šli spat. Simona Krajnc, 2. a OŠ Kidričevo PO JABOLKA Doma hodim v klet po jabolka. Poglejte, kaj se mi je zgodilo med počitnicami! Bilje večer in zunaj je deževalo in se bliskalo. Brala sem knjigo, ki je bila zelo napeta. Iz dnevne sobe se je zaslišal glas: "Barbara, pojdi po jabolka!" Vedela sem, daje to moja naloga, zato sem odšla proti stopni- cam. Ker sem v kuhinji pozabila po- sodo za jabolka, sem se vrnila. Spet sem prišla do stopnic ter stopila na prvo, drugo in tretjo. Nekaj je zašumelo. Maček je zunaj prevrnil metlo. Prišla sem do konca stopnic. Prižgala sem luč in poiskala sobo, v kateri so jabolka. Počasi sem jih prebirala in jih dala v posodo. Ko je bila posoda polna, sem se odpravila nazaj. Čez nekaj metrov sem za seboj slišala korake. Bilo me je strah. Nisem se upala obrniti. Pri- jela sem se za srce in začutila, kako bije. Ko»aki so se vedno bolj pri- bliževali. Od strahu mi je padla na tla posoda invidelasem,daso se ja- bolka skotalila na vse strani. Posta- lo me je še bolj strah. Potihem sem premišljevala, ali je vlomilec. Po senci sem videla, da se meje nekdo dotaknil. Obrnila sem se in nisem mogla verjeti. Pred mano je stala Tadeja in me vprašala: "Barbara, kaj pa ti tu?" Pobrala sem jabolka in pritekla vsa prestrašena v kuhinjo. Tadeja je čez nekaj minut prišla za mano in me vprašala, kaj se mi je zgodilo. Ker sem bilajezna, ji nisem odgovorila. Jezno sem pojedla ja- bolko ter odšla spat. Prihodnje dni sem v klet hodila pre- vidno. Dogodekmijeostalvspomi- nu. Barbara Radek, 5. b OŠ Breg, Ptuj MEDŽEUAMIIN RESNIČNOSTJO Naša šolastoji na sončnem griču, v Janežovskem Vrhu. Pouk se prične ob pol osmih. Učenci smo vesele na- rave in se radi udeležujemo šport- nih tekmovanj. Da bi bili rezultati čim boljši, nujno potrebujemo telo- vadnico. Sedaj telovadimo v majhni dvorani. Oprema je pomanjkljiva. Čeprav ne bom telovadila v novi te- lovadnici, si želim, da bi jo naša šola imela. Na tekmovanjih dosegamo dobre rezultate. Bili bi še boljši, če bi imeli dodatno opremo. Ne tekmujemo samo na športnem področju. Udeležujemo se tudi tek- movanj iz matematike, slovenščine in nemščine. Na šoli imamo letos zopet računalništvo. Delo pa je težko, saj se po štiri ali pet učencev stiska pri enem računalniku. Upam, da jih bomo kmalu imeli več. Tudi pri pouku drugih predmetov nimamo možnosti za izvajanje vseh poskusov, tako da naše delo poteka večkrat le teoretično. Prav tako bi potrebovali še nekaj za pouk pri- mernih učilnic in tudi tehnično del- avnico z vso ustrezno opremo. Naša šola se v marsičem ne more primerjati s šolo v mestu in se zato učenci včasih čutimo zapostavljeni. Ne obiskujemo toliko gledaliških ali filmskih predstav in muzejev ter gradu, ker za nas pomeni to pre- cejšnje dodatne stroške. Zato nuj- no potrebujemo novo primerno te- lovadnico, ustrezno opremo, večnamenski prostor za različne in- teresne dejavnosti, za razgibano in pestro življenje, za dobro počutje učencev na šoli. Upam, da te naše želje ne bodo os- tale samo na papirju, ampak bodo postale resničnost. Simona Murko, 8. a OŠ Destrnik MOJ PRIJATEU MED ŽIVALMI Imam muco po imenu Mika. Do- bila sem jo v Staršah. Zelo rada mi- javka. Je sive barve. Hrani se s kost- mi, mesom in miškami. Večkrat dobi kakšno miško ali ptička. Zani- mivo je, da spi v vozičku za do- jenčka. Večkrat se igra z majhnimi žogicami. Pretepa se z drugimi mucki. Večkrat je lačna in ji dam kosti. Zelo jo imam rada. Večkrat se jezim, ker začne praskati. Potem sva si zopet dobri. Anja Ogrizek, 2. b OŠ Hajdina PTUJ-MOJEMESTO Ptuj je staro, a zelo dobroohranje- no mesto. Ima veliko hiš in se ponaša z zelo starimi ulicami, hišami inspomeniki. Za Ptuj so poz- nali različna imena. Obstaja veliko knjig, ki navajajo zgodovino Ptuja. V Ptuju rada stanujem. So stvari, ki mi v mestu niso všeč, so pa tudi kake, ki so mi zelo všeč. Moja pot v šolo je precej nevarna, vendar lahko grem v šolo sama. V Ptuju sem zelo rada doma. Všeč je meni in moji družini. InaLejko,2.a; OŠ Olge Meglic NARAVA V TEMI Prebudim se iz sanj ter se ozrem skozi okno v noč, proti zvezdam. Narava je vsa razsvetljena. Luna sije vedno lepše, zvezde migljajo na nebu kakor lesketajoči se biseri. Gozd na griču in še posebno v dolini je povsem drugačen: drugačna de- bla, veje, listi. Vse je skrivnostno. Podnevi drevesa razlikuješ, v temi pa te strašijo. Gibljejo se sem ter tja, veter piha z vso močjo, lahka so in spominjajo me še na preteklost. Mogoče je medvojno prav tu padla kolona vojakov. Vse je tiho. Ptice spijo, le sova skovika. Kmetove zo- rane njive in travniki skrivnostno di- hajo. V temi se ti zazdi, daje vse ne- kakšna globina, sama črna tema. Gledaš, pa ničesar ne vidiš. A nevidne vile plešejo po potoku, ribe zaspano plavajo, ptice počiva- jo. V daljavi se budi nov dan. Mati Narava poskrbi za vse. Darja Stopajnik, 6. r. OŠ Leskovec PLAVALNI TEČAJ V sredo zjutraj sem se zbudilazelo vesela, saj smo bili namenjeni na plavalni tečaj. Prišla sem v šolo, "\ imeli smo še dve uri pouka, ampak j sta hitro minili. Po nas seje pripeljal \ avtobus in odpeljali smo se v dričevo na kosilo. Najedli smo se iir^ se vsi skupaj odpeljali na plavalniri tečaj v mariborsko kopališče Pris^'; tan. Vzeli smo ključe in odšli v gar- i derobe. Slekli smo se in oblekli ko- I palke. Učitelji so nas najprej po- ' spremili pod tuš. Voda je bila zelo vroča. Navrstoje prišlo glavno: pri- hod v bazen. Še prej so nas preiz- ^ kušali, v katero skupino bomo razvrščeni. Prvi dan mi je bil zelo všeč. Najprej smo se razgibali, po- i tem pav bazen. In nazadnje še seve- '< da prosti čas. Petek je bil drugi dan plavalnega J tečaja. Najprej je bilovse enako kot \ v sredo, ampak ko smo prišli v ba- ! zen, smo se učili že težje vaje. | V ponedeljek na plavalni tečaj ni- i sem mogla, ker sem bila bolna. Ime- i la sem vročino in bila sem zelo | žalostna, ker nisem mogla zraven. ; Prav takojebilov torek in sredo. ; Upam, da bo tudi na morju tako j lepo, da se bomovozili po toboganu \ in pluli z ladjo. ■ Mojca Pišek,3.r. j OŠ Lovrenc na Dravskem polju j 14 - ZA RAZVEDRILO 5.MAI 1994- TEDNIK f EDNIK -5.MA.1 1994 POSLOVNA SPOROČILA-17 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Po 18. členu Pravilnika o dodel- jevanju sredstev občinskega pro- računa za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/93) in 18. <51enu Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1994 (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 10/94) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 25. aprila 1994 sprejel SKLEP o razpisu sredstev za subvencio- "'rai\je obrestne mere v letu 1994 1. S tem razpisom se dodeljujejo sredstva za subvencioniranje obrestne mere v letu 1994, ki jih občina Ormož namenja iz pro- ■"ačuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. 2. Skupen znesek sredstev, ki so namenjena za subvencije, je 3.900.000,00 tolarjev. 3. a) Sredstva za subvencioni- ranje obrestne mere so namenjena predvsem za naslednje dejavnosti: -proizvodnjo - obrt in osebne storitve - turizem -gostinstvo b) Sredstva za subvencioniranje obrestne mere bodo dodeljena za: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov. - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup opreme. c) Prosilci za sredstva za subven- cioniranje obrestne mere so lahko: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki posamezniki, - podjetja v zasebni ali mešani lasti oziroma družbe, pri katerih kot ustanovitelji niso udeležena družbena podjetja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje pridobitve dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili predpisane dokumente. d) Prosilec lahko pridobi sredst- va za subvencioniranje obrestnih mer največ do: - polovice predračunske vred- nosti investicije,če je investicija na- menjena za novo enoto drobnega gospodarstva. - 30 % predračunske vrednosti, če je investicija namenjena širitvi dejavnosti. e) Višina subvencionirane obrestne mere lahko doseže največ do 50 % obrestne mere poslovne banke ali druge finančne instituci- je- 4. Prošnje za subvencioniranje obrestne mere je treba skupaj s pri- logami vložiti pri Sekretariatu za gospodarstvo in občo upravo občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, v roku 30 dni od dneva ob- jave sklepa. 5. Prošnja za subvencioniranje obrestne mere mora vsebovati: - ime in priimek fizične osebe, - naslov obratovalnice, podjetja ali družbe, -šifro dejavnosti, -opis dejavnosti. - opis in predračunsko vrednost investicije, - predvidene rezultate progra- ma. - finančno konstrukcijo celotne investicije, - število zaposlenih pred zakl- jučitvijo investicije in po njej. 6. Prosilec mora prošnji pred- ložiti naslednjo dokumentacijo: - pogodbo o dodelitvi posojila poslovne banke ali druge finančne organizacije, - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, - potrdilo o slovenskem držav- ljanstvu. 7. Izvršni svet Skupščine občine Ormož bo najkasneje v 30 dneh po preteku roka za vložitev prošenj sprejel sklepo dodelitvi sredstev za subvencioniranje obrestne mere. Številka: 40300-0033/94 Ormož, dne 25. aprila 1994 Predsednik Izvršnega sveta SO Ormož: ViliTrofenik f EDNIK -5. MA.T 1994 OGLASI IN OBJAVE- 19 Kulturni križem kražem • NARODNI DOM PTUJ - Komorni moški pevski zbor iz Ptuja bo pod vodstvom Franca Lačna pričel drevi ob 20. uri koncert. Gost večera bo operni pevec Dušan Kobal. • GLEDALIŠČE PTUJ - V petek,6. maja,bodo dijaki ptuj- skega Dijaškega doma ob 19. uri predstavili komedijo Župa- nova Micka. • GLEDALIŠKA KLET - V petek, 6. maja, bo ob 19. uri v kleti pri ptujskem gledališču predstavitev romana Zdenka Kodriča Blaženi Franc Rihta- rič. • HAJDOŠE - V soboto, 7. maja, bo v gasilskem domu v Hajdošah srečanje gasilskih zborov Slovenije. Nastopilo bo 12 zborov. • GLEDALIŠČE PTUJ - Lutkovno gledališče Maribor bo nastopalo9., 10. in 11. majaš predstavo marionetnih lutk Žogica marogica za lutkovni abonma. • CIRKULANE - V nedeljo, 8. maja, bo ob 15. uri srečanje cerkvenih pevskih zborov ptujri ske in završke dekanije v žup- nijski cerkvi sv. Barbare v Ha- lozah. Nastopilo bo Hzborov. , • GLEDALIŠČE PTUJ - Velikonedeljci bodo s predstavi vo Zadrega za zadregoj nastopih li ponovno v Ptuju v torek, 10. maja, ob 20. uri. • ŽELEZNO V AVSTRIJI - V ponedeljek, 9. maja, bodo v Muzeju avstrijske kulture odprli ptujsko razstavo Srečanje z Jutrovim. • PTUJSKI GRAD - V četnek, 12. maja, bo ob 18. uri odprta razstava Glasbila na ptujskem gradu. • GLEDALIŠČE PTUJ I Za 12. maj napovedano gosto- vanje SMC iz Ljubljane s pred- stavo Gospodična Julija zaradi bolezni odpade. Predstava bo zadnji teden v septembru. • MESTNA HIŠA PTUJ - Še vedno je na ogled razstava Ptujski portreti ptujskega ki- parja Janka Petka. • MIHELIČEVA GALE- RIJA PTUJ - V razstavišču ob Dravi so na ogled plastike po- kojnega kiparja Branka Zorca. PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI PTUJSKE OBČINE ■ 103. pomlad Marije Furek s Hajdine v ponedeljek, 2. maja, je praz- novala 103. rojstni dan najsta- rejša občanka Ptujske občine Marija Furek z Zgornje Hajdine 89. Ob tej priložnosti sojo že v so- boto obiskali predstavniki kra- jevne skupnosti Hajdina in tam- kajšnjega društva upokojencev. Tajnica KS Jožica Šijanec ter predsednik društva upokojen- cev Zvonko Črček in član UO Mirko Kondrič soji izročili šopka rož in čestitke ter se z njo in njenimi sorodniki zadržali v karjšem pogovoru. V nedeljo je bajdinski župnik v čast nje.nega visokega jubileja maševal zanjo in za njene sorodni- ke kar na domu, sredi tega tedna pa so joobiskali predstavniki krajevne organizacije Rdečega križa Slove- nije. Marija Furekje kljub svojim 103 letom še vedno precej vedra žen- ska. Zdravnika že dolgo ni videla, saj ji - kot sama pravi - zdravje kar dobro služi. Le sliši že precej slabo in tudi vidi vse manj, kar najbolj po- greša, saj je še lani redno prebirala Tednik in druge časopise. Zaradi tega ji je vse bolj dolgčas, čeprav živi v hiši s snahino družino. O svojem življenju je povedala: "Ja, ko sem bila jaz tako mlada kot vi, to je bilo luštno. Nismo bili ne vem kaj, pa tudi slabo nismo nikoli živeli. Zmeraj smo veliko delali. Doma smo imeli grunt, poleg tega pa sem delala tudi na opekarni od jutra do večera, potem pa še doma. Imeli smo svoje krave, zmeraj sveže mleko, pa svinje smo redili, tako da lačni nismo nikoli bili. Naj- raje sem imela štruklje in meso, pa delo seveda, delati smo znali vsi. Dokler so me služile roke, sem ved- no kaj počela, tudi sedaj na stara leta." Za najstarejšo občanko pridno skrbi njena snaha Ivanka Furek, ki je o njej povedala: "Čeprav so mati sedajle v postelji, se veliko spreha- jajo po hiši in to brez palice. Ne bos- te verjeli, kako so hitri. Prav paziti moramo na njih, da nam kam ne pobegnejo. Drugače se radi pogo- varjajoč starih časih, veliko govori- jo o svoji mladosti in o težkih časih. ko je bilo za kruh treba precej delati in trpeti. Za današnja 'čudesa' - te- levizijo in radio - jim ni, le molijo veliko in razmišljajo. Drugače pa so proti boleznim bolj odporni kot mi. Čez zimo smo imeli vsi vsaj kakšen nahod, mati pa ne. Nič jim ne škodi, prekaljeni so kot njihovo življenje." Vse najboljše, draga Furekova mati! -OM Najstarejšo občanko Marijo Furek so dan pred visokim jubilejem obi- skali predstavniki KS in društva upokojencev Hajdina. Foto: M. Ozmec Lihidieii^vStoveniU VCelju je bil od 28. do 30. apri- la prvi glasbeni sejem v Sloveniji. Prireditev je kljub manjšim začet- nim težavam lepo uspela in je do- ber zametek tradicionalnega glasbenega sejma. Na sejmu se je predstavil tudi Radio Tednik Ptuj, ki je promovi- ral letošnji jubilejni, že 25. slo- venski festival domače zabavne glasbe, ki bo od 2. do 4. septem- bra letos. Foto: Marijo Slodnjak Pokrajinski muzej Ptuj organi- zira tečaj za vodnike po muzej- skih zbirkah in mestu, ki se bo pričel 7. maja ob 10. uri v upravi Muzeja no Muzejskem trgu. Mini diomiacia v Ptuju Dijaški dom Ptuj organizira 6. in 7. maja mini domiado, na kateri se bodo na športnem in kulturnem področju srečali dijaki, ki bivajo po domovih do- lenjske, celjske, mariborske, pomurske in ptujske regije. Zmagovalci v športih - tekmovanja bodo v soboto v Centru - se bodo pomerili na domiadi v Celju 20. maja. Otvorite-v ptujske mini domiade, katere se bo udeležil tudi republiški svetovalec za domove Tone Skok iz Ljubljane, ho v petek, 6. maja, ob 19. uri v ptujskem gledališču. Takrat se bodo predstavili tudi ptujski dijaki s komedi- jo "Zupanova Micka". z avtom v avtobus, tovor- njakinsceste V nedeljo, 24. aprila, ob 19. uri je Ivan Raščan iz Rakičana vozil oseb- ni avto od Ptuja proti Mariboru. V križišču z magistralno cesto na Spodnji Hajdini je trčil v bok avtobu- sa, ki ga je po magistralni cesti iz smeri Podlehnika vozil Cvijetko Fe- renčak, državljan Hrvaške. Po trčenju je Raščanov avto odbilo na levi vozni pas, po katerem je iz mari- borske smeri prav tedaj pripeljal to- vornjak, ki ga je vozil madžarski državljan Zoltan Juhasz. Tovornjak je trčil v zadnji del Raščanovega vo- zila in ga odbil na travnik. V nezgodi sta bila voznik in njegov sopotnik Štefan Raščan huje ranjena. vovinkuvobcestnijarek Po magistralni cesti skozi Spodnjo Polskavo se je v nedeljo, 24. aprila, ob 13.45 peljal z osebnim avtomobilom Marjan Podgrajšek iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. V levem nepreglednem ovinku ga je odneslo s cestišča v obcestni jarek, kjer se je avto še nekajkrat prevrnil. Voznik in njegov sopotnik Slavko Motaln iz Starega Loga sta se v nez- godi hudo ranila. trčila v vogal hiše Po magistralni cesti od Ruja proti Mariboru se je v ponedeljek, 25. aprila, popoldne peljala z osebnim avtomobilom Dragica Kancler iz Starš. V naselju Loka je nenadoma zapeljala na levo stran cestišča in čez bankino na travnato površino, po kateri je vozila še nekaj metrov, potem pa trčila v vogal stranovanj- ske hiše. V nezgodi se je voznica hudo ranila, škodo na njenem golfu pa so ocenili na dobrih 300.000 to- larjev. zadremal na traktorju v ponedeljek, 25. aprila, zgodaj zjutraj se je Franc G. iz Juršincev odpravil s traktorjem na svojo njivo. S krožno brano je še branal, ko je med vožnjo na traktorju zadremal, traktor pa je nekontrolirano zapeljal na nasip njive. Voznik se je v tistem trenutku predramil in ocenil, da se traktor lahko prevrne, zato je skočil z vozila. Ob tem je krožna brana z noži ujela njegovo obleko in posle- dice so bile tu. Hudo ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. v trčenju trije ranjeni Po lokalni cesti iz Sobetincev pro- ti Markovcem se je v torek, 26. apri- la, ob 7.20 peljal z osebnim avtomo- bilom Janez Geč iz Zamušanov, KS Gorišnica. V križišču pri Markovcih je zapeljal na regionalno cesto v tre- nutku, ko je po njej iz smeri Borla z Zastavinim kombijem pripeljal Mar- jan Topolovec iz Cirkulan in s sprednjim delom kombija trčil v Gečev opel kadet. Voznik kombija Topolovec in njegovega sopotnica Liljana Fridauer sta bila hudo ranje- na, druga sopotnica Milica Topolo- vec pa je.bila lažje ranjena. Vsi poškodovani so doma iz Cirkulan. trčenjevkrižišču Andrej Horvat iz Stranskih Makol je v torek, 26. aprila, ob 19.30 vozil osebni avto po Metelkovi ulici v Ma- briboru. V križišču s prednostno Betnavsko cesto je trčil v osebni avto, ki gaje vozil Peter Filipič iz Ma- ribora. Vtrčenju je bila hudo ranjena Filipičeva sopotnica Elizabeta Fili- pič iz Maribora. voznik umrl na kraju nesreče v nedeljo, 1. maja, ob 1.45 je Pa- vel Dečman iz Celja, začasno za- poslen v Švici, vozil osebni avto po Sloveniki. V bližini Slovenske Bistri- ce je zapeljal na nasprotni vozni pas in čez dostavni pas na travnati na- sip. Po 200 metrih vožnje po nasipu je avto zadel v prometni znak in se prevrnil na streho. Voznik seje tako hudo ranil, daje umrl na kraju nes- reče. umrl po prevozu v bolnišnico Po regionalni cesti od Poljčan proti Slovenski Bistrici je v nedeljo, 1. maja, ob 18.10 vozil osebni avto- mobil Anton Brdnik s Planine pod Šumikom. Zunaj naselja Zgornja Brežnica je želel prehiteti pred se- boj vozeči avto, pri tem pa je spreg- ledal avtobus, ki gaje nasproti vozil Ludvik Vidovič iz Vidma pri Ruju, in trčil vanj. V trčenju je bil voznik lažje ranjen, sopotnik, voznikov oče 70- letni Anton Brdnik s Planine pod Šumnikom, pa je bil hudo ranjen. Prepeljali so ga v mariborsko bol- nišnico, kjer pa je naslednji dan, 2. maja, poškodbam podlegel. avto zdrsnil po pobočju" Z Boča proti Poljčanam je 1. maja ob 5.20 vozil osebni avto po lokalni makadamski cesti Anton Brglez iz Novakov pri Slovenski Bistrici. V le- vem nepreglednem ovinku je avto zaneslo s cestišča in je zdrsnil med drevesi po pobočju 70 metrov navzdol. Voznik je bil v nezgodi huje ranjen, njegov sopotnik Vilko Mur- ko iz Zavrha v občini Lenart pa je do- bil odrgnine in udarnine. avto na streho Po lokalni cesti od Polenšaka pro- ti Dornavi je v nedeljo, 1. maja, ob 17. uri vozil osebni avto Anton Kola- rič iz Spodnjega Dupleka. Zunaj na- selja Hlaponci je avto na mokrem cestišču začelo zanašati, zapeljal je na desno v obcesti jarek, kjer se je avto prevrnil in obstal na strehi. Voz- nik je bil v nezgodi lažje poškodo- van, njegova sopotnica Sabina ŠauperI iz Zimice pa je bila hudo ranjena. mokro cestišče vzrok _nesreče_ IzZamarkove proti Spodnjemu Porčiču je v nedeljo, 1. maja, ob 18.10 vozil osebni avto Martin Hle- bič iz Maribora. Zunaj Lenarta je do- hitel osebni avtomobil, ki je stal na cesti, močno je zavrl, da bi se tako izognil trčenju, toda na mokrem cestišču je njegov avto zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Janez Gindiciosi iz Ljubljane. V trčenju je bil hudo ranjen Hlebičev sopotnik Branko Čučo iz Maribora, lažje ranjena pa je bila sopotnica vozila Ivanka Gindiciosi iz Ljublja- ne. deček nenadoma čez cesto v nedeljo, 1. maja, zvečer se je po lokalni cesti od Markovec proti Za- bovcem peljal s kolesom z motor- jem mladoletni R.Š. V Zabovcih je pred njim nenadoma stekel čez cesto 8-letni D.V. iz Ptuja. Mopedist je dečka zbil po cestišču. Zaradi hu- dih poškodb so ga prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. v treh krajih je gorelo v kuhinji Štefke K. iz Prešernove ulice v Lenartu so v nedeljo, 24. apri- la, zvečer zajeli plameni kuhinjske elemente. Vzrok je bil v tem, ker je gospodinja na štedilniku pražila maščobo, ki se je vnela, zaradi vročine pa še kuhinjski elementi. Ogenj so pogasili sosedje, sicer bi se bil razširi I še na druge dele stano- vanja. Škode je za okoli sto tisoč to- larjev. Skoraj ob istem času pa je iz še neznanega vzroka izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jurija O. iz Lušečke vasi pri Poljčanah. Le- seno poslopje 6x8 metrov je pogo- relo do tal, z njim pa nekaj kmetij- skih strojev in orodja. Škodo so ocenili na 550.000 tolarjev. V petek, 28. aprila, ob 14.30 pa je zagorelo v garaži Mirka A. v Kicarju pri Ptuju. Požar so gasilci pogasili, nastalo škodo pa cenijo na pol mili- jona tolarjev. Požar je nastal dobre pol ure po tem, ko se je lastnikova hči pripeljala domov z mopedom in ga postavila v garažo. Pri tem je najbrž pozabila zapreti bencinski dotok, bencin se je iztekal na vroč motor in bencinski hlapi so se vneli. FF Rodile so - čestitamo: Nc\ cnka Kropeč, Kajuhov a 6. Kidričevo. Niko; Suzana Vrtič, Cvctkovci 8_ Podgorci - Sanjo: Milena Čeh' Prerad 43, Polenšak - dečka; Hek ga Lenart, Maistrova 24, Ptuj. Ano; Anita Bezjak, Bukovci 29 Markovci - Katjo; Sabina Zorko[ Proletarska 4, Kidričevo - Jaka- Silva Lerbar, Polenšak 29, Po! lenšak - Renata; Almira Be/jak Podgorci 91, Podgorci - dečka- Martina Žunec, Sodinci 80, Ve|, Nedelja - Samantho; Slavica Ko- kot. Gradišče 3, Cestica - deklico; Jožica Murk, Strmec 19/a, Po! lenšak - Tadeja; Beti Koder, Kraj. gerjeva 19, Ptuj - dečka; Ingrid Stefančič, Cvetlična 1, Ormož- Nušo; Sonja Levanič, Žnida-^ ričevo nabrežje 8 - Monjo; Stanka Šterbal,Sobetinci 17/a, Markovci - Leona; Darinka Zebcc, Hra.sto- vec 26/a, Zavrč - Blaža; Martina Zavec, Bukovci 177, Markovci - deklico; Angela Matjašič, Volk- merjeva 22, Ptuj - dečka; Irena Kores, Cunkovci 1/b, Markovci - deklico; Marija Sovec, Rucmanci 31, Tomaž - deklico; Simona Bez- jak, Vrtnarska 7, Ormož - I.aro; Milenka Pal, Mejna eesta 9, Ptuj - dečka; DušankaCuš, Bresnica 14, Podgorci - deklico; Elizabeta Ko- sec, Drbetinci 65, Vitomarci - de- klico; Jožica Znidarič, Pušenci 5, Ormož - deklico; Suzana Krajnc, Rimska ploščad 12, Ptuj - dečka; Klavdija Majcen, Juršinci 13/a, Ptuj - dečka; Elizabeta Halušan- Plavčak, Žibernik 27, Rog. Slati- na - Anemarijo; Mirka Šoba, Prešernova 23/a, Ptuj - Vida. Poroke - Ptuj: Franc Šamped, Bratislavci 48, in Majda Kukovec, Bratislavci 28; Franc Erhatič, Za- gorel 12, in Danica Majcen, Za- gorel 3/a; Branko Murko, Lanco- va vas 10, in Hermina Svenšek, Videm pri Ptuju 32; Branko Mli- naric, Nova vas pri Markovcih 76, in Darinka Žlahtič, Muretinci l/a; Vladimir Kokot, Korenjak 5, in Klementina Slameršek, Pesti- ke 2; Franc Janžekovič, Gajevci 31, in Bernardka Grušovnik, Gerečja vas 58; Roman Habjanič, Lancova vas 65/b, in Jožica Emeršič, Tržeč 49; Mladen Hu- tinski, Bukovci 47, in Tatjana Bokan, Bukovci 47; ZlatkoKardi- nar, Zg. Pristava 45, in Martina Potočnik, Zg. Pristava 45; Janez Janžel, Zabovci U, in Marjana Hvaleč, Zabovci 11; Ivan Šebela, Volkmerjevac. 9, Ptuj, in Karmen Vinter, Volkmerjeva c. 9, Ptuj; RudolfErdela,Sp.Ščavnica22,in Marjeta Kramar, Biš 34; Cveto Domajnko, Zavčeva 3, Ptuj, in Vlasta Zupanič, Pivkova 1 l/a, Ptuj; Matjaž Mesaric, Pivkova 5, Ptuj, in Lidija Babosek,Pivkova5, Ptuj; Zvonko Grobelski, Šinkovi- ca Bednjanska 1, in MaricaCerni- vec, Pohorje 11; Borut Vedern- jak, Volkmerjeva c. 16, Ptuj, in Arijana Zjakič, Bihač, Nade Bea- kovič 10; Alojzij Krajnc, Mezgov- ci 8, in Marinka Janžekovič, Mez- govci ob Pesnici 50/a. Umrli so: Marija Supančič, I Volkmerjeva c. 10, Ptuj, ^tU 921 -1 22. aprila 1994; Ana Kocijanič, rojena TOMAŽIČ, Zg. Bistrica 64, * 1934 -124. aprila 1994; Ma- rija Vilčnik, rojena ŠIROVNIK. Žabjak 53, Ptuj, ^iO 936 - 1 25. aprila 1994; Frančiška Belšak, ro- jena RODOŠEK. Gorca 43, :!= 1929 - 1 26. aprila 1994; Justina Petrovič, rojena CAFUTA, Sed- lašek 58. 1922-127. aprila 1994; Neža Zadravec, Ormoška c. 26, Ptuj,:;: 1923 - 1 26. aprila 1994; Jožefa Petrovič, rojena KOLED- NIK Medribnik 20, 1913 -128. aprila 1994. OSEBNA KRONIK.