Dolžniško financiranje in tanka kapitalizacija: študija primera v Sloveniji
lidija hauptman Univerza v Mariboru, Slovenija
sašo tic
Ad vita, d. o. o., Maribor, Slovenija
Ker vsaka oblika financiranja zagotavlja določeno varnost in predstavlja določeno tveganje, so podjetja pogosto v dilemi, v kakšnem razmerju naj za svoje financiranje izberejo lastniške ali dolžniške vire. Da ne bi prišlo do prekomernega izkoriščanja nekaterih oblik dolžniškega financiranja, jih davčna zakonodaja ureja s pravilom tanke kapitalizacije. V prispevku smo predstavili, kako se je spreminjalo razmerje med lastniškim in dolžniškim financiranjem v casovnem obdobju 1997-2012 in kako je uvedba pravila tanke kapitalizacije vplivala na to razmerje pri izbranih obvladujocih družbah v Sloveniji. Analiza razkriva, da se je delež dolžniškega financiranja pred uvedbo pravila tanke kapitalizacije in po njej v celotnem obdobju poveceval.
Ključne besede: notranja zadolženost; tanka kapitalizacija; analiza racunovodskih izkazov; dolžniško financiranje
Gospodarske družbe so pogosto v dilemi, v kakšnem razmerju za svoje financiranje izbrati lastniške ali dolžniške vire, kajti vsaka oblika financiranja zagotavlja doloceno varnost in predstavlja do-loceno tveganje, na izbiro pa vplivajo številni dejavniki. Z vidika varnosti poslovanja je zagotovo smiselno, da se družba financira z lastniškimi viri, vendar pa obstaja vrsta zakonitih možnosti izko-rišcanja razlik v davcnih sistemih, kot je tudi financiranje s posojili med povezanimi osebami, ki prinašajo dolocene prednosti. Pri tej obliki dolžniškega financiranja lahko družba doseže prihranke v obliki tako imenovanega davcnega šcita, njegovo prekomerno izkori-šcanje pa države omejujejo s pomocjo davcne zakonodaje in s pravilom tanke kapitalizacije. Pri slednjem gre za družbenikovo urejanje presežnega zadolževanje družbe, katerega posledica so davcno nepriznani odhodki iz naslova presežka obresti, ki jih družbe ne smejo
Uvod
vključiti v davcno osnovo. Vecina držav clanic Evropske unije je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja sprejele pravila tanke kapitalizacije, vendar so države izbrale razlicne pristope (Bukic 2011, 83-99): pristop fiksnega razmerja med dolgom in kapitalom, subjektivni pristop, pristop skritega razporejanje dobicka in pristop lupljenja dobicka. Slovenija sodi v skupino držav, ki so izbrale pristop fiksnega razmerja.
Dosedanja raziskovanja so pokazala, da se je v gospodarskih družbah v državah, kjer je bilo uvedeno pravilo tanke kapitalizacije, fi-nancni vzvod teh družb pomembno zmanjšal. Pravilo tanke kapitalizacije je namrec ucinkovito, ce je dolžniško financiranje omejeno, saj je v tem primeru investiranje bolj občutljivo na davke (Wamser 2008). Iz omenjenega razloga nas je v prispevku zanimalo, kako se je spreminjalo dolžniško financiranje pri obvladujočih družbah v Sloveniji v casovnem obdobju 1997-2012 in kako se je uvedba pravila tanke kapitalizacije odražala na financiranju.
Struktura prispevka je naslednja. V poglavju dva podajamo pregled literature o tanki kapitalizaciji in njenih vplivih na kapitalsko strukturo, v tretjem poglavju predstavljamo razvoj ureditve tanke kapitalizacije v davcni zakonodaji v Sloveniji in v cetrtem poglavju predstavljamo rezultate analize, ki smo jo izvedli pri izbranih obvla-dujocih družbah v Sloveniji. Zakljucne ugotovitve so podane v petem poglavju.
Pregled literature
Gospodarske družbe težijo k povecevanju svoje vrednosti tudi z iskanjem optimalnega razmerja med lastniškim in dolžniškim financiranjem. Na izbiro vira financiranja vplivajo številni dejavniki (Duhovnik 2005, 24-25; Kaya 2011,199), med drugim faza rasti/razvoja, v kateri je družba trenutno, velikost družbe in cena posameznega vira. Po Modiglijano-Millerjevem teoremu (1958; 1963) optimalna struktura kapitala ne obstaja, saj družbe svoje vrednosti ne morejo spreminjati s financnimi odlocitvami, temvec zgolj z investicijskimi. Vir financiranja postane pomemben, ce v model vkljucimo davke (Jova-novic 2013, 28-30), kajti v tem primeru financiranje z dolgovi pove-cuje vrednost družbe (Berens in Cuny 1995, 1185-1208).
Vidiki raziskanja problematike dolžniškega financiranja in tanke kapitalizacije so zelo razlicni. Obširnejši pregled empiricne literature o vplivu davka na dolžniško financiranje podajo Feld, Heckemeyer in Overesch (2013, 2850-2866) in na osnovi analize 48 študij zakljucijo, da je vpliv davka na zadolženost pomemben.
Huizing, Laeven in Nicodeme (2008, 80-118) so svoj model obliko-
vali na predpostavki, da je zadolženost multinacionalne družbe odvisna od tehtanega povprečja nacionalnih davčnih stopenj in razlik med nacionalno in tujo davčno stopnjo. Prav te razlike so tiste, ki v multinacionalnih družbah pomembno vplivajo na premik dolgov v države z visoko davcno stopnjo. Ugotovijo, da na kapitalsko strukturo tujih odvisnih družb vplivajo lokalna davčna stopnja in davčne razlike glede na obvladujočo družbo.
Haufler in Runkel (2012, 1087-1103) proučita tanko kapitalizacijo in njen vpliv na spodbujanje davcne konkurenčnosti na področju obdavčitve dohodkov. Za razvite davcne sisteme oblikujeta model, s katerim želita pojasniti, kako domače in tuje mednarodne družbe izbirajo davcno učinkovite finančne strukture in kako države s pomočjo davčnih stopenj in pravila tanke kapitalizacije, s katerim omejujejo davcno priznavanje notranjega zadolževanja, tekmujejo za mul-tinacionalne družbe. Dokažeta, da koordinirano zaostrovanje pravila tanke kapitalizacije koristi državam, četudi se konkurenca na podrocju davcnih stopenj zaostri. Ce se države razlikujejo po velikosti, manjše države praviloma izberejo nižjo davcno stopnjo in bolj prizanesljivo pravilo tanke kapitalizacije.
Buettner idr. (2006) preučijo vpliv instituta tanke kapitalizacije na preprečevanje presežnega dolžniškega financiranja nemških multi-nacionalk med leti 1996 in 2004 ter dokažejo (Büttner idr. 2008; 2012, 930-938), da pravilo tanke kapitalizacije učinkovito zmanjšuje spodbujanje uporabe notranjega zadolževanja v okviru davčnega načrtovanja, vendar pa ima to za posledico večje zunanje zadolževanje. Overesch in Wamser (2006) na vzorcu nemških družb tudi dokažeta pomemben vpliv različnih davcnih stopenj na izkoriščanje oziroma uporabo notranjih dolgov v obdobju 1996-2004 ter zaključita, daje s pravilom tanke kapitalizacije moč uspešno omejiti davcno načrtovanje. Weichenrieder in Windischbauerjeva (2008) proucita vpliv zaostrovanja določil tanke kapitalizacije v nemški davčni zakonodaji na delež investiranja v multinacionalnih družbah. Pri tem ugotovita, da zaostrovanje zakonodajnih dolocil vodi v davcno načrtovanje in opti-miranje novih poslovnih rešitev, saj se v takih situacijah multinacionalne družbe preoblikujejo v holdinške oblike. Kollruss (2010, 87-99) v nemškem modelu tanke kapitalizacije razkriva pravne možnosti za izogibanje pravilu tanke kapitalizacije. Maßbaum in Sureth (2009, 147-169) pa na primeru nemškega, belgijskega in italijanskega modela tanke kapitalizacije proučita vpliv tanke kapitalizacije na divi-dendno politiko in finančne odločitve ter ugotovita, da so finančni učinki močno odvisni od davčnega sistema.
Po mnenju Hsuna (2012,123-133) strožje pravilo tanke kapitaliza-
cije zmanjšuje spodbude za investiranje in je zato škodljivo za rast. Gajewski (2012, 78-84) proces tanke kapitalizacije opazuje v državah Članicah oecd in oceni ter primerja metode lastniškega financiranja glede na tanko kapitalizacijo. Garbarino (2013) analizira notranji kapital in notranje transakcije na ravni eu v povezavi s skupno konso-lidirano davcno osnovo in problematiko tanke kapitalizacije, v katerih je odlocalo Evropsko sodišce o izplacilu obresti med povezanimi osebami. Desai, Foley in Hines (2004, 2452) ugotovijo, da je stopnjo obcutljivosti kapitalske strukture na davcne spodbude izredno težko dokazati, vendar pa opažajo pozitivno povezavo med visoko stopnjo obdavcitve dohodkov in deležem dolga. Optimalno kombinacijo lastniškega in dolžniškega kapitala v izkazih dosežemo, ce s povečevanjem dolgov ne povezujemo vrednosti družbe in se davcne ugodnosti izravnajo z dodatnimi stroški. Jovanoviceva (2013) meri vplive pravil proti davcnemu izogibanju v Evropski uniji na obdavcenje mednarodnih podjetij in na primeru tanke kapitalizacije v Sloveniji razkriva povezave med notranjo in zunanjo zadolženostjo.
Razvoj tanke kapitalizacije v Sloveniji
Prva dolocila, ki so se nanašala na obdavcitev obresti iz naslova posojil, prejetih od povezanih oseb, so bila v Sloveniji opredeljena v Zakonu o davku od dobicka pravnih oseb iz leta 1993 (zddpo 1993), ki pa ni neposredno opredelil pravila tanke kapitalizacije, temvec je navajal dolocbe, ki so se nanašale na davcno priznavanje odhodkov iz naslova obresti za prejeta posojila. V18. clenu je zddpo predpisal, da je pri ugotavljanju odhodkov zavezanca treba upoštevati transferne cene s povezanimi osebami, vendar najvec do višine povprec-nih cen, ki veljajo za doloceno vrsto blaga in storitev na domacem ali primerljivem tujem trgu. Kot povezane osebe so bili opredeljeni lastniki in njihovi ožji družinski clani, druge osebe, ki so z zavezancem kapitalsko ali poslovno povezane in imajo možnost vplivati na poslovne odlocitve, pravne osebe in zasebniki, pri katerih sodeluje v kapitalu ista fizicna oseba ali njeni ožji družinski clani, ce imajo status zasebnikov ali vecinskih lastnikov kapitala, ali ista pravna oseba kot pri davcnem zavezancu.
19. clen zddpo je urejal odhodke iz naslova obresti in predpostavil, da se med odhodke priznajo obracunane obresti, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznajo najvec v višini zadnje znane, ob casu odobritve posojila skupne pov-precne ponderirane medbancne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije. zddpo ni omenjal presežka in njegove obdavcitve, temvec je zgolj v 27. clenu navajal, da se, ce je obrestna mera med
povezanimi osebami nižja od zadnje znane, davčna osnova poveca za razliko med obrestmi po priznani obrestni meri in tistimi, ki so bile zaračunane lastnikom.
V Sloveniji do razveljavitve 12. člena zddpo ni bilo posebej zapisane določbe glede nepriznavanja obresti zaradi tanke kapitalizacije. Odhodki so bili davcno presojani le glede na 12. clen o davcno nepriznanih odhodkih, ki pa ga je Ustavno sodišce razveljavilo. Prve dolocbe o nepriznavanju obresti so bile uvedene šele z uveljavitvijo Pravilnika o davcno nepriznanih odhodkih (2003), ki je urejal tudi podrocje tanke kapitalizacije. Ta pravilnik sicer ni dolocal dopustnega razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom, je pa vseboval vsebinska merila za presojo posojil družbenikov. Kot davcno nepriznane so se štele obresti od prejetih posojil, ce je iz okolišcin izhajalo, da po vsebini niso posojila, na primer (Jerman 2008, 2): da so posojila prejeta od lastnikov ali povezanih oseb, da imajo obresti pravno drugacno podlago kot placilo za uporabo denarja in da je to posojilo v slabšem položaju kot ostala (dajalec posojila je lahko udeležen pri morebitnih izgubah, posojilo nima dolocene dospelosti).
Z davcno reformo leta 2004 je bilo vneseno pravilo tanke kapitalizacije, ki je urejalo nepriznavanje odhodkov obresti od presežka posojil, prejetih od delnicarjev ali družbenikov s kvalificirano udeležbo. Ta je bila z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (zddpo-1 2004) fiksirana kot štirikratnik zneska deleža v kapitalu zavezanca (Dukic 2009, 7). S tem pravnim aktom je bila uzakonjena tanka kapitalizacija in sprejeta so bila merila za ugotavljanje odhodkov od obresti od posojil, danih med povezanimi osebami, prav tako pa so bila podrobneje opredeljena merila za dolocanje povezanih oseb ter metode za dolocanje transfernih cen (Drobnic in Guzina 2003, 7). zddpo-i je vsebinska merila za presojo, ali je družbenik družbi zagotovil posojilo ali kapital, nadomestil z dolocenim dopustnim razmerjem med dolžniškim in lastniškim kapitalom. 15. clen zddpo-1 je podrobneje opredelil obresti med povezanimi osebami, in sicer:
•	pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obracunane obresti na dana posojila od povezanih oseb, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob casu odobritve posojila znane priznane obrestne mere;
•	pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obracunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar najvec do višine zadnje objavljene, ob casu odobritve posojila znane priznane obrestne mere;
•	priznano obrestno mero iz zgornjih odstavkov doloci in objavi
Lidija Hauptman in Sašo Tic preglednica 1 Razmerje med deležem družbenika in njegovimi posojili,
2007-2012
Leto	Razmerje
2007	8-kratnik
2008, 2009, 2010	6-kratnik
2011	5-kratnik
od 2012	4-kratnik
opombe Povzeto po zddpo-1 (2004), 78 clen.
minister, pristojen za finance, pred zacetkom davcnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri cemer upošteva, da je to obrestna mera, ki se v primerljivih okolišcinah lahko doseže na trgu med nepovezanimi osebami. Pravilo tanke kapitalizacije je bilo sprejeto s 25. clenom zddpo-1, ki je dolocal, da se obresti od posojil, prejetih od družbenika, ne priznajo kot odhodek, ce (Jerman in Odar 2008, 44) ima družbenik kadarkoli v davcnem obdobju posredno ali neposredno v lasti najmanj 25% delnic, deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic in kadarkoli v davcnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega družbenika v kapitalu -1. i. presežek posojila.
Za posojila delnicarja oziroma družbenika so se štela tudi posojila tretjih oseb, za katera ta oseba jamci, in posojila banke, ce so dana v zvezi z njegovim depozitom v tej banki. Znesek deleža delnicarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila je bil dolocen kot povprecje na podlagi stanja vplacanega kapitala, prenesenega cistega dobicka in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davcnem obdobju (25. clen zddpo-i). Znesek davcno nepriznanih obresti je ugotavljan glede na obdobje trajanja presežka posojil v davcnem obdobju. Izjema pri tem dolocilu so bile banke in zavarovalnice (Drobnici in Guzina 2003, 98). zddpo-i je v 78. clenu podrobneje dolocal pravila uporabe 25. clena, pri cemer je navajal, da se kot odhodek ne prizna presežek iz obresti od posojil (z izjemo bank in zavarovalnic), ki so prejeta od družbenika, ki ima kadar koli v davcnem obdobju v lasti najmanj 25% delnic ali deležev.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (zddpo-2 2006) iz leta 2006 je 15. clen iz zddpo-i razširil in dopolnil v 19. clenu (obresti med povezanimi osebami). Tanka kapitalizacija pa je bila opredeljena v 32. clenu zddpo-2, kjer je bil prvi odstavek dopolnjen z možnostjo priznavanja obresti kot odhodkov, ce zavezanec dokaže, da bi lahko presežek obresti dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. 78. clen zddpo-1 je nadomestil 81. clen zddpo-2. zddpo-2 definira pojem povezanih oseb za potrebe davcne zako-
nodaje. Tako sta kot povezani osebi opredeljeni zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, ce (zddpo-2, 12. Člen):
•	ima zavezanec posredno ali neposredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deleža v kapitalu, upravljanju ali nadzoru (glasovalnih pravic) v tuji osebi ali jo obvladuje na podlagi pogodbe, ali pa se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki bi bili v enakih okolišcinah doseženi med nepovezanimi osebami;
•	ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deleža v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi, oziroma dveh zavezancih, ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali pa se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki bi bili v enakih okolišcinah doseženi med nepovezanimi osebami;
•	imajo iste fizicne osebe ali njihovi družinski clani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deleža v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi, oziroma dveh zavezancih, ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali pa se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki bi bili v enakih okolišcinah doseženi med nepovezanimi osebami.
zddpo-2 nadalje v 12. clenu doloca, da se pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva in storitve, vendar najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ter storitev, ki bi bile dosežene na trgu med nepovezanimi osebami. Prav tako velja za odhodke, med katere štejemo tudi za nas zanimive placane obresti iz naslova posojil med povezanimi osebami. Pri teh se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar se priznajo odhodki najvec do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Analiza dolžniškega financiranja izbranih obvladujočih družb v Sloveniji
podatki in metodologija
Glede na razvoj pravila tanke kapitalizacije v Sloveniji, ki vpliva na omejeno priznavanje presežka obresti iz naslova posojil med povezanimi osebami kot davcno priznanimi odhodki, in s tem neposredno na višino davcne osnove, višino odmerjenega davka ter posredno na denarne tokove družbe, smo oblikovali naslednjo hipotezo: Uvedba pravila tanke kapitalizacije je omejila zadolževanja pri izbranih slovenskih družbah v opazovanem Časovnem obdobju 1997-2012.
Hipotezo smo preverili z izbiro štirih računovodskih kazalnikov in s pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili iz revidiranih letnih poročil gospodarskih družb na spletnih portalih izbranih družb, in sicer: stopnje lastniškosti financiranja, stopnje dolžniškosti financiranja (zgolj iz naslova finančnih obveznosti), deleža kratkoročnih posojil od povezanih oseb v kapitalu in finančnega vzvoda. Analiza je bila izvedena za obdobje 1997-2012. Računovodski podatki so bili struk-turirani (podatke o čelotnih obveznostih do virov sredstev, še posebej kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, o poslovnem izidu iz poslovanja, davku iz dobička za časovno obdobje od 1997 do 2012), prečiščeni inflačijskih vplivov s prilagoditvijo na leto 2012 (inflačijski indeks je bil povzet po surs) in preračunani v enotno valuto (evro).
V analizo smo zajeli velike gospodarske družbe Petrol, d. d., Gorenje, d. d., Istrabenz holding, d. d., in Poslovni sistem Merčator, d. d., ki glede na javno objavljene podatke v letu 2012 niso poslovale v primerljivem obsegu, delujejo v različnih panogah in izvajajo različne dejavnosti, kar predstavlja določeno omejitev v neposredni primerjavi med njimi. Zanje velja, da so v čelotnem obdobju 1997 do 2012 kotirale na borzi (borzna kotačija A) in so po Zakonu o gospodarskih družbah (zgd-1 2006) zavezane k javni objavi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom. Zato smo predpostavili, da so podatki resnični in pošteni. Poudariti je tudi treba, da so se v opazovanem časovnem obdobju spreminjali računovodski predpisi (Slovenski računovodski standardi, glej http://www.si-revizija.si/publikačije/, in Mednarodni standardi računovodskega poročanja, glej http://www.si-revizija.si/o_siru/msrp.php), vendar so spremembe v načinih pripo-znavanja, merjenja in od pripoznavanja gospodarskih kategorij vplivale na kapitalsko strukturo pri vseh v analizo vključenih družbah. Družbi Gorenje, d. d., (1997; 1998) in Istrabenz, d. d., (1998; 1999) smo tudi pisno zaprosili za manjkajoči letni poročili, ki ju nismo našli na spletnem portalu.
rezultati in ugotovitve
Stopnja lastniškosti kapitala
Trend stopnje lastniškosti financiranja ali kapitalske obveznosti, ki predstavlja razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov sredstev, razkriva, kolikšen delež obveznosti družbe financirajo s kapitalom. Analiza kazalnika stopnje lastniškosti financiranja pokaže, da je bil v opazovanem obdobju trend gibanja stopnje lastniškosti padajoč. Ce primerjamo obdobje pred letom 2004 (do sprejetja pravila tanke kapitalizačije) in po letu 2004, smo ugotovili, da se izrazit trend pada-
1,2
-0,2 -0,4 -0,6 -0,8
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 slika 1 Trend spreminjanja stopnje lastniškosti v obdobju 1997-2012
\
\-
\
—\-
\
-\-
Istrabenz
nja kaže pri družbi Istrabenz, d. d., (-0,50) in Mercator, d. d., (-0,29), medtem ko je bil ta padec veliko manjši pri družbi Gorenje, d. d., (-0,06) in Petrol, d. d., (-0,13). V letu 2004 je delež kapitala v celotnih obveznostih do virov v opazovanih družbah znašal med 42 % in 56 %. Po letu 2004 se je trend padanja upočasnil pri Petrolu, d. d., (-0,08) in Mercatorju, d. d., (-0,03), medtem ko je družba Gorenje, d. d., (-0,14) trend glede na prvo obdobje povecala. Izjema je družba Istrabenz, d. d., ki je ves cas izkazovala mocno padanje, v letu 2012 pa je izvedla slabitev naložb ter tako mocno znižala svoj kapital, s cimer je slednji v letu 2012 dosegel negativno vrednost. Družba je z bankami upnicami februarja 2013 podpisala aneks o reprogramiranju obveznosti družbe, ki predvideva spremenjen nacin poplacila dolga v višini 158,86 milijona evrov v dveh tranšah. Tranša A v vrednosti 92,86 milijona evrov predvideva placilo v vec obrokih, ki zapadejo v placilo od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2017, tranša B pa preostanek dolga, ki zapade v placilo do konca leta 2022. S podpisom aneksa in novih rokov odplacil posojil, kljub negativnemu kapitalu, družba ni insolventna (sta 2013). Po letu 2004 se je trend padanja nadaljeval in se v letu 2012 pri ostalih treh družbah ustalil med 30% in 39% (slika 1).
Na podlagi analize podatkov lahko potrdimo, da je v opazovanem obdobju dolg družb narašcal, ceprav je davcna zakonodaja s pravilom tanke kapitalizacije razmerje zaostrovala in postavljala dodatne omejitve.
Stopnja dolžniškosti financiranja
Stopnja dolžniškosti financiranja razkrije, koliko dolgov ima družba glede na celotne obveznosti družbe. Bistveno pri izbiri nacina financiranja je, da je dolžniško financiranje (pri tem opazujemo zgolj
dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti) z vidika davčne zakonodaje za družbe ugodnejše, kajti obresti zmanjšujejo davčno osnovo, medtem ko je donos na lastniški kapital obdavčen. Na osnovi zapisanega bi pričakovali, da bo večina lastnikov želela družbo fi-nančirati pretežno z dolžniškim kapitalom, delež lastniškega kapitala pa minimizirati. V ta namen smo preučili spreminjanje deleža finančnih obveznosti (dolgoročnih in kratkoročnih) od leta 1997 do 2012 v primerjavi s čelotnimi obveznosti do virov sredstev.
Rezultati razkrivajo, da je pred letom 2004 družba Gorenje, d. d., poslovala z izredno majhnim deležem finančnih obveznosti, medtem ko je to razmerje v letu 2012 primerljivo s Petrolom, d. d., in Merča-torjem, d. d. Družba Istrabenz, d. d., je že v letu 1997 izkazala visok deleže finančnih obveznosti, ki so v čelotnem obdobju predstavljale večinski delež vseh dolgov, v primerjavi s stopnjo dolžniškosti pri družbi Petrol, d. d., pa je poslovala zelo tvegano. Slika 2 kaže trend gibanja čelotnih finančnih obveznosti. Vse družbe so delež finančnih obveznosti postopoma zviševale, pri čemer je najbolj izrazito povečanje pri družbi Gorenje, d. d.
Čeprav se je od leta 2007 do 2012 predpisano razmerje tanke kapi-talizačije za davčne potrebe med dolgom in kapitalom skoraj prepolovilo, kar bi lahko vplivalo na znižanje deleža finančnih obveznosti v primerjavi s čelotnimi, so te v zadnjih nekaj letih ostale približno enake. Razlog za prečej stabilno stanje finančnih obveznosti od leta 2008 je v strožjih pogojih pridobivanja posojil, ki so omejila pridobivanje novih, hkrati pa so družbe še vedno odplačevale dolgoročne finančne obveznosti iz preteklih let.
Delež kratkoročnih posojil od povezanih oseb v kapitalu
Tanko kapitalizačijo opredeljujejo tudi kot neustrezno kapitalsko razmerje, do katerega pride, ker se družba raje kot z lastniškim fi-nančira z ugodnejšim dolžniškim kapitalom. Pri tem je mišljeno pre-
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
slika 3 Prikaz spreminjanja razmerja med posojili od povezanih oseb in kapitalom v letih 2002-2012
sežno zadolževanje s posojili kvalificiranih družbenikov, ki imajo v lasti vsaj 25% delež v kapitalu. Ker zgolj na podlagi lastniškosti kapitala in spreminjanja finančnih obveznosti ne moremo neposredno sklepati o vplivu tanke kapitalizacije na kapitalsko strukturo podjetij, smo preucili še gibanje kratkorocnih prejetih posojil od povezanih oseb. Iz letnih porocil ni bilo razvidno, katera prejeta posojila se nanašajo na povezane osebe z vsaj 25 % deležem, zato smo analizirali celotne vrednosti kratkorocnih dobljenih posojil od družb v skupini. Zaradi slabe razclenitve v nekaterih starejših letnih porocilih je na-starejše leto primerjave 2002, vendar pa to ne vpliva na natancnost naših ugotovitev, saj je tanka kapitalizacija uzakonjena šele z davcno reformo leta 2004. Na osnovi izracunanega razmerja med kratkoročnimi dobljenimi posojili obvladujočih družb do družb v skupini in med celotnim kapitalom za obdobje preteklih enajstih let je pri vseh družbah v povprecju opaziti rast. Izstopa družba Istrabenz, d. d., ki je zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 2008 dosegla visoko razmerje med dobljenimi posojili in kapitalom, kasneje pa obvladujoca družba ni vec pridobivala posojil od drugih družb v skupini.
Ce primerjamo leto 2007, ko je bilo razmerje med dolgom in kapitalom doloceno na ravni osemkratnika, in leto 2012, za katerega velja štirikratnik, vidimo, da so ukrepi tanke kapitalizacije dosegli nasproten ucinek. Zlasti na prehodu iz leta 2011 na 2012 je opaziti povecanje kratkorocnih posojil pri družbah Petrol, d. d., in Mercator, d. d., ki sta med izbranimi družbami dosegali boljši poslovni izid.
Finančni vzvod
Najpogostejši nacin za preucevanje ustreznosti kapitalske strukture je tudi izracun financnega vzvoda (koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja), kjer spremljamo delež dolgov v kapitalu. Izracuni financ -nega vzvoda kažejo, da so izbrane družbe v obdobju pred letom 2004 izkazovale zelo razlicno dolgovno-kapitalsko razmerje in da je naj-
2,6
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
slika 4 Trend gibanja stopnje finančnega vzvod (podatki za družbo Istrabenz, d. d., so prikazani za obdobje 1997-2007)
bolj stabilno in varno strukturo v tem obdobju izkazala družba Gorenje, d. d. V letih 2002-2003 je stopnja finančnega vzvoda pri vseh opazovanih družbah dosegla vrednost 1, nato pa je pričelo dolgovno-kapitalsko razmerje v obdobju po letu 2004 strmo naraščati. Izjema je Istrabenz, d. d., ki je prav v letih 2008-2012 izkazal nestabilno poslovanje. Razloge za visok delež dolgov in s tem višji finančni vzvod moramo iskati v minimalnem pritoku novega lastniškega finančira-nja in večjem deležu poslovnih in finančnih obveznosti. Prav tako je plačilna nesposobnost kupčev in partnerjev zagotovo negativno vplivala na solventnost izbranih družb, saj so obveznosti do lastnih dobaviteljev naraščale.
Zaključne ugotovitve
V prispevku smo opazovali spreminjanje kapitalske strukture s sprejetjem pravila tanke kapitalizačije in trend zadolževanja družb v obdobju od 1997 do 2012. Ugotovili smo, da je delež dolžniškega fi-nančiranja v izbranih obvladujočih družbah v opazovanem časovnem obdobju naraščal, čeprav je zakonodajaleč s sprejetjem pravila tanke kapitalizačije želel omejiti dolžniško obliko finančiranja, ki zaradi priznavanja obresti med povezanimi osebami kot davčno priznanih odhodkov sodi med ugodnejše oblike finančiranja z davčnega vidika. Ugotavljamo, da davčna zakonodaja s sprejetjem pravila tanke kapitalizačije ni dosegla želenega učinka in da hipoteza
(uvedba pravila tanke kapitalizacije je omejila zadolževanja izbranih slovenskih družb v opazovanem Časovnem obdobju 1997-2012), ob danih predpostavkah in omejitvah analize, ne drži. Glede na rezultate menimo, da bi bili lahko z analizo računovodskih izkazov celotne skupine in ne zgolj obvladujočih družb zakljucki analize drugacni.
Literatura
Berens J. L., in C. J. Cuny. 1995. »The Capital Structure Puzzle Revisited.« The Review of Financial Studies 8 (4): 1185-1208.
Buettner, T. O., U. Schreiber in G. Wamser. 2006. »Taxation and Capital Structure Choice-Evidence from a Panel of German Multinationals.« CEsifo Working Paper 1841, University of Munich, München.
Büttner, T., M. Overesch, U. Schreiber in G. Wamser. 2012. »The Impact of Thin-Capitalization Rules on the Capital Structure of Multinational Firms.« Journal of Public Economics 96 (11-12): 930-938.
Büttner, T., M. Overesch, U. Schreiber in G. Wamser. 2008. »The Impact of Thin-Capitalization Rules on Multinationals' Financing and Investment Decisions.« Economic Studies 03/2008, Deutsche Bundesbank, Frankfurt na Majni.
Desai, A. M., C. F. Foley, in R. J. Hines. 2004. »A Multinational Perspective on Capital Structure Choice and Internal Capital Markets.« The Journal of Finance 59 (6): 2451-2487.
Drobnic, N., in B. Guzina. 2003. »Davek od dobicka po novem.« http:// www.gzs.si/pripone/8395
Duhovnik, M. 2005. Politika investiranja in financiranja. 2. del, Stroški in sestava virov financiranja. Maribor: Pravna fakulteta.
Bukic, T. 2009. »Vpliv nacinov financiranja na obdavcitev podjetij.« Predstavljeno na 9. davcno-financni konferenci, Portorož, 12. oktober. http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/images/prezentacije/ DFK_Dukic_Tatjana.pdf
Bukic, T. 2011. »Thin Capitalization Rules in eu Member States.« Uprava 9 (2): 83-103.
Feld, L. P., J. H. Heckemeyer in M. Overesch. 2013. »Capital Structure Choice and Company Taxation: A Meta-Study.« Journal of Banking & Finance 37 (8): 2850-2866.
Gajewski, D. 2012. »Chosen Tax-Related and Economic Aspects of Choosing the Method of Equity Financing in Relation to Thin Capitalisation in the Countries of oecd.« Contemporary Economics 6 (1): 78-84.
Garbarino, C. 2013. »Tax Design Issues in the eu in Respect to Foreign Branches and Controlled Companies.« Bocconi Legal Studies Research Paper 2297465, Bocconi University, Milano.
Haufler, A., in M. Runkel. 2012. »Firms' Financial Choices and Thin Capitalization Rules under Corporate Tax Competition.« European Economic Review 56 (6): 1087-1103.
Hsun, C. 2012. »Optimal Thin Capitalisation Rule in a Simple Endogenous Growth Model with Tax Havens.« Australian Economic Papers 51 (3): 123-133.
Huizing, H., L. Laeven in G. Nicodeme. 2008. »Capital Structure and International Debt Shifting.« Journal of Financial Economics 88 (1): 80-118.
Jerman, S., in M. Odar. 2008. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb zddpo-2 s komentarjem. Ljubljana: gv založba.
Jerman, S. 2008. »Davek in tanka kapitalizacija (presežne obresti).« Davčno-finančna praksa 9 (9): 2-4.
Jovanovic, T. 2013. »Merjenje vpliva pravil proti davčnemu izogibanju v Evropski uniji na obdavcenje mednarodnih podjetij.« Doktorska disertacija, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
Kaya, H. D. 2011. »The Effect of Firm Characteristics on Choice of Debt Financing.« International Journal of Management 28 (4): 199.
Kollruss, T. 2010. »Tax Optimal Cross-Border Debt Financing under the New German Thin-Capitalization-Rule (German Interest Barrier).« Investment Management and Financial Innovations 7 (2): 87-99.
Maßbaum, A., in C. Sureth. 2009. »Thin Capitalization Rules and Entrepreneurial Capital Structure Decisions.« Business Research 2 (2): 147-169.
Overesch, M., in G. Wamser. 2006. »German Inbound Investment, Corporate Tax Planning and Thin-Capitalization Rules: A Difference-in-Difference Approach.« ifo Workig Paper 37, Center for European Economic Research, München.
»Pravilnik o davcno nepriznanih odhodkih.« 2003. Uradni list Republike Slovenije, št. 3/03.
sta. 2013. »Istrabenz lani zaradi slabitev naložb s skoraj 70 milijoni izgube.« Dnevnik, 26. april. http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/ istrabenz-lani-zaradi-slabitev-nalozb-s-skoraj-70-milijoni-izgube
»Zakon o davku od dobicka pravnih oseb (zddpo).« 1993. Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93.
»Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (zddpo-1).« Uradni list Republike Slovenije, št. 14/04.
»Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (zddpo-2).« Uradni list Republike Slovenije, št. 117/06.
»Zakon o gospodarskih družbah (zgd-1).« 2006. Uradni list Republike Slovenije, št. 42/06.
Wamser, G. 2008. »The Impact of Thin-Capitalization Rules on External Debt Usage: A Propensity Score Matching Approach.« ifo Working Paper 62, University of Munich, München.
Weichenrieder, A., in H. Windischbauer. 2008. »Thin Capitalisation Rules and Company Responses Experience from German Legislation.« CEsifo Working Paper 2456, University of Munich, München.