PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ta uprevnUkl prostori: 1567 South L«wndale Avo. Office of Puhllootloo: M87 South LawmUl« An. Telephone. Ročk vreli 4804 LETO—YEAE XXXVL Cona lista Je 16.00 •t Chicago, IIMeota. ■itltr Januar? H, tha Act o< CHICAGO 29. ILL.. PONEDELJEK. T. AVGUSTA (AUG. 7). 1944 Subeeription $6.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 153 AccrpUnco for malllnc at apecial rata of poeta«« provMed for ln aactloo 1106. Act of Od. 6.161T, euthorued on Juno 4. 1816. Ameriške oklopne kolone se vale proti Parizu! sc= Prodrle to 50 mirj daleč in dospele do Le Mansa, važnega železniškega križišča. Naskoki na utrdbe pri Brestu, Nantesu in St. N&zairu se nadaljujejo.—Rusi prekoračili reko Vislo v prodiranju proti Krakovu, zadnji nacijski trdnjavi pred Nemčijo. Prva ruska armada se bliža Rigi« glavnemu mestu L&tvije.—Ameriški pomorščaki zasedli polovico ozemlja holandske Nove Gvineje LONDON. 7. «vg.—Am«rlšk« oklopno kolon« ao prodrl« 50 milj dal«* t ■»•rt Pariš« In dospelo do L« Mansa. v«ltk«g« železniškega križišča. ki l«Ši 110 milj zapadno od Irancosk« prestolnico. Nemška vojaška posadka t Loriontu i« po radiu naznanila, da js pripravljen« na kapitulacijo prod sm«rlško silo. Angleški letalci so bombardirali Lo-riant. Drug« am«rlšk« kolon« so *a-sedls Vannss, obrošno mmto. ln zdaj naek«kuJ«Jo sadnj« n«mik« utrdb« pri Br««tu. Nant«su ln St. Nazalru* Enot« britak« mornaric« ao potopil« aodom parnikov n«mšk«g« konvoja pri St. Nazalru. A mer lik« četo so udri« ▼ Br«st. mornarično bazo n« konici Bretonskega polotok«. In potisnil« v paat tri nemško to] sik« divizije. MOSKVA, 7. avg.—Rusi so okupirali Drohobycs. poljski oljni center. ▼ prodiranju proti Krakovu ln narnjkl 'felsa&JL Skoro dvesto milj dolg pas ozemlja n« vzhodni strani r«k« Visi« J« pod rusko kontrolo. Drohobycs. m«aio. kl Umi 92,-600 preblvelcsv, lsftl T ▼»nošJu Karpatskegs gorovje ln 44 milj južnoTzhodno od Prsomlsls. Naznanilo o okupaciji tog« m«sta J« sledilo poročilu o uspehih ruskih armad na drugih frontah. London. 5. avg.— Kolone ruske armade so prekoračile reko Vislo na zapadu in se zdaj vale proti Krakovu, poljskemu mestu. To je zadnja nacljsica vojaška trdnjava pred Nemčijo. Oklopne in pehotne kolone drve po planjavi proti nemški Šleziji. V zadnjih dveh dneh so prodrle 40 milj daleč in prve čete so oddaljene samo 77 milj od Šlezije. Moskva je naznanila okupacijo Goryslawice, 27 milj od Staszowa, mesta, ki je padlo zadnji četrtek. To leži 110 milj južno od Varšava, poljskega Klavnega mesta, in 37 milj severovzhodno od Krakova. Rusi so v ofenzivi okupirali čez sto drugih naselbin. Vest pravi, da so poljski rodoljubi zasedli osrčje Varšave. Ruska armada, katere poveljnik je maršal Konstantin Kokosovski, je zavojena v ljutih bitkah Nemci v predmestjih Varšave. I ' Na fronti ob meji predvojne V/hodne Prusije je armada generala Ivana Černiahovskega / •sedla čez 300 naselbin. Te se nahajajo na ozemlju zapadno "d Kovna, glavnega mesta Li t ve, in na obeh straneh glavne <"«'ste, ki vodi v Koenigsberg, prestolnico Vzhodne Prusije. •'" Kunci poročajo o paniki znotraj Vzhodne Pribije. Vse ce-!U\ kf vodijo v zapadno smer, ' natrpane z bežečimi nemimi vojaki. Prva ruska armada, katere poveljnik je general Ivan Ba Damijan, je v ofenzivi na o-"mlju ob Riškem zalivu. Od ^ ' te armade prodirajo proti • glavnemu mestu Lstvije. proti Liepaju. obrežnemu ,u nad Memelem. | " frr»nti v vznožju Karpot-k' K'»rovja ao sovjeUke čete • ^ 40 naselbin n« 28 milj k« fronti med Lvovom in Ka-Med temi ao Rudniki. • verovzhodno od Dro-f)ljn«fs centra r Gah p m ja. Iz slednjega mesta vodijo ceste skozi prelaze Karpatskega gorovja v Cehoslovakijo. Zavezniški stan ▼ Franciji, 5. avg. — Oklopne in motorne a-meriške armade se vale naprej po Bretonskem polotoku v smeri St. Nazaira in Bresta. To sta glavni mornarični bazi na tem polotoku. Prodiranje ameriških kolon od okupacije Rennesa se vrši tako naglo, da niso utegnile odpeljati s seboj vseh nemških vo-akov, ki so se podali. V zadnjih < ) urah so prodrle 40 milj daleč skozi Bain de Bretagne, Cha-teaubriant, Pipriac in Mauron. Američani so v prodiranju preko Bretonskega polotoka u-eli čez 18,500 sovražnikov v zadnjih dveh dneh. Francoske podtalne grupe pomagajo ame-iškim četam v operacijah proti sovražniku. Rim. 5. avg. -— Zavezniške čete naskakujejo zadnje nemške obrambne črte pred Florenco, komunikacijskim središčem, se I [lasi poročilo. Nemci so se u-maknlll na drugo stran rek«. Ar ne. Pred umikom so razdejali pet mostov na tej reki. kflilNK^VfKOilio J^ ki Še nI bil uničen. Nemci so razdejali poslopja na obeh koncih tega mostu. Poveljstvo o-sme britske armade poroča, ds e ta ujela čez pet tisoč Nemcev v zadnjih 24 urah. Pri Pizi, kjer je zbrana peta ameriška armada, se položaj ni zpremenll. Zavezniški stan n« Pacifiku. 5. avg. — Ameriške čete in pomorščaki so okupirali skoro po-ovico ozemlja holandske Nove Gvineje. General Douglas Mac-Arthur poroča, da je del druge ; aponske armade v pasti in v nevarnosti uničenja. P««rl Harbor. H a vaj L 5. avg. — Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so ameriške čete zasedle goro Barrigado, ki domi nira planjavo na severnem koncu otoka Guama. V bitki za x>sest te gore je padlo čez 700 Japoncev. Delavsko gibanje oživljeno v Franciji Unije aktivne v osvobojenih krajih London. 5. avg. — Delavsko gibanje je oživelo v osvobojeni Franciji. Walter Schewenels, tajnik mednarodne zveze strokovnih unij, je pred odhodom v Italijo, kjer bo imel razgovore z voditelji unij, dejal, da ao bile krajevne unije v Cherbourgu, Bayeuxu in Caenu reorganizirane in da bodo kmalu imele konvencijo v Cherbourgu. Celo v francoski severni A-friki je unijsko gibsnje v razmahu," je rekel Schewenels pred izbruhom vojne so bili Um orgsnizirsni le železničar-Ji, učitelji in držsvni uslužbenci Zdaj stopajo v unije cejo Arabci. Delavsko gibanje je oživelo tudi na Korziki po osvoboditvi." število orgsnizirsnih delsv c«v v osvobojenih francoskih pokrajinah j« poskočilo ns 300,-000. Zvezs francoskih strokovnih unij je imels L 1937 čez pet milijonov členov, rekordno število, ki ps je padlo Vprašanje o svetovni kontroli \ Medameriški odbor posegel v kontroverzo Waahlngton, D. C.. 5. avg. — Medameriški jurisdikcijski od bor, katerega so ustanovile a meriške republike pred dvema letoma, je posegel v kontrover zo o dominaciji malih državic po velesilah. Člani odbora ameriških republik so objavili spomenico s priporočili za takojšnjo ustanovitev začasne mednarodne organizacije, da bodo vse države v okviru Združenih narodov lahko sodelovale pri izvajanju na črtov o vzdrževanju miru in reda po žaključenju sedanje vojne. Odkar je bilo naznanjeno, da se bodo reprezentantje štirih velesil — Amerike, Velike Britanije, Rusije in Kitajske — se stali na konferenci v Washing tonu, se slišijo kritike s strani malih državic. Te se čutijo zapostavljene. Spomenico s priporočili je podpisalo pet Članov odbora, kl reprezentlrajo Ameriko, Brazilijo, Čile, Venezuelo in Mehiko. Podasta Costa, reprezentant Argentine, se ni udeležil diskuzij. Odbor je bil ustanovljen na konferenci zunanjih ministrov ameriških republik, ki se je vr-■v Rio d«r'1JS Datum v oklepaju na primer (AugUst 91. 1944). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono- vite Jo pravočasno, da sc vam list ne ustavi. Konferenca v Bretton Woodšu—ll V zadnjem članku smo sc nekoliko dotaknili rezultatov konfe-lence ekonomskih in finančnih veščakov v Bretton Woodsu, N. H., na kateri so položili temelj za boljše mednarodno gospodarsko sodelovanje po tej vojnL Podčrtati je treba važnost te konference in njenih zaključkov, kajti če med narodi ne pride do čim tesnejšega sodelovanja na gospodarskem polju, bo tudi vsak mir slonel na pesku. Kot rečeno, je U konferenca položila temelj za dve mednarodni gospodarski, odnosno finančni ustanovi s skupno kapitalizacijo osemnajat in pol milijarde dolarjev; Zadnjič smo nekoliko omenili naloge in funkcije Mednarodne investicijske banke. Ena izmed njenih nalog bo znižanje obresti na mednarodna posojila in investicija, druga kontroliranje in tretja garantiran je investicij. Za pospeševanje industrializacije gospodarsko nerazvitih dežel, kakor tudi za pospeševanje mednarodne trgovine, so vse tri točke potrebne. Za investorie, ki so pripravljeni vložiti svoj denar v tuja posojila ali invesflcije, je garancija njih deležev važna. In ker bo mednarodna banka garantirala gotove vrste posojil in investicij. je naravno, da si prisvaja tudi pravico, kje in v kakšna podjetja naj bodo vložena, kajti riziko nosi garancijska banka, ne pa posojevslcc. To JI tudi daje moč, da lahko določa obrestne mere. Koliko bo U mednarodna banka sprostila kapital in ga pognala v mednarodni obtok ob nizkih obrestih, Je seveda vprašanje. Njen namen vsekakor je, da omogoči posebno državam v razbiti Evropi priti do mednarodnih posojil, kar v prvi vrsti pomeni ameriških posojil. Namen je tudi, da dobe posojila po nizkih aH zmernih obrestih, kajti potreben bo ogromen kapital za rekonstrukcijo. Kot rečeno, Je namen te banke tudi ali predvsem pospeševanje mednarodne trgovine. Zanimivo je, da se je Ruaija borila, da dobi enako kvoto kapitala Vot Anglija, medtem ko ae je branila njej določeni kvoti kapitala, ki ga bo vsaka pridružena država prispe-vala v Mednarodni valutni sklad. Glede prvega je bil storjen kompromis in njena kvota je bila zvišana za 200 milijonov dolarjev, na zadnjo kvoto pa je končno pristala. Naloga Mednarodne valutne banke |>a bo sanacija valut posameznih držav. Dokler ao valute vaeh važnejših držav slonele na zlatu, je bila vrednost denarja prllično stabilizirana. Po zadnji vojni pa ao skrahirale vse valute razen angleške, ameriške in škan-dinavskih držav. Ji tem je bila udarjena mednarodna trgovina, kakor tudi notranje gospodarstvo V vseh prizadetih državah. In ker se je steklo skoraj 75'» vsega zlata v Ameriko, je ta dežela doživela parudoks, du je morala tudi sama odpraviti zlati atan-dard. Vrednost dolarja je bila prisiljena znižati, če je hotela vzdržati svojo zunanjo trgovino. V notranjosti, doma se to seveda ni nič poznalo, kajti cene so ostale na isti točki. In tako ima Amerika velike kupe zlata—za več kot 22 milijard dolarjev—v podzemskih katakombah v Port Knoxu, Ky. To zlato sicer ni izgubilo na vrednosti, toda leži mrtvo—vlada ima še velike stroške z njim. In ker io pretežna večina svetovne zlate zaloge v Ameriki, zato tudi ne-more igrati tiste vloge v mednarodnem finančntštvu, predvsem pri valutah, kot jo je Igrala skoraj vae zadnje stoletje do prve svetovne vojne, ki je vrgla tudi ves kapitalizem v kaos. Del le velike zlate zaloge bo Amerika zdaj lahko zopet dala V mednarodni promet skozi ti dve novi mednarodni banki. Vložila r»i ho lahko kot svoj delež kapitala, ki znaša okrog pet in pol milijarde dolarjev. Ampak pri sanaciji valut itosameznlh držav po predlagani Mednarodni valutni banki zlato ne bo Igralo posebne vloge. Po načrtu, ki so ga izdelali na konferenci v Bretton Woodsu, Ihi valuta vsake dr/ave sunlruna delornu tudi na |>odlngl bogastva dežele. NA DELU ZA IZPUSTITEV JOEVA BOWERSA St. Louis. Mo..—Zadnjič sem omenil, da bom bolj podrobno opisal zadevo Joeva Bowersa. Zajec at- skriva za grmom in ga bo težko prepoditi. Ko mi je Joe pisal, kje se nahaja in da je dobil dosmrtno ječo, sem takoj pod vzel korake. Pisal sem mu, naj mi pošlje vse podatke in dokumente, da bom mogel iti h kakšnemu odvetniku in se posvetovati z njim. Cez čas ml je odpisal m poslal notarsko potrjene podatke o svojem življenju. Ker sem bil dober prijatelj z nekim poznanim odvetnikom, sem se obrnil nanj, toda ga nisem našel doma. Njegova žena mi je povedala, da ne prak-ticlra več advokature v St. Loui-su, ker je sedaj samo potovalni odvetnik. Odvetnikova žena mi je nato prlf>oroČila odvetnika, ki je bil mnogo let v službi z njenim možem. Napotil sem se k dotičnemu odvetniku. Ko sem mu povedal, da mi ga je priporočila mrs. Echington, sva takoj postala prijatelja. Povem mu, kaj bi rad in mu izročim papirje in pisma, ki mi jih je pisal Joe Bowers. Vzelo je precej časa, preden je vse pregledal in preštudiral. Nato pa mi je stavil nekaj vprašanj in vprašal, ali imam kaj denarja. Odgovoril sem mu, da denarja nimam, a obenem sem ga vprašal, koliko bi stalo, da bi dosegli izpustitev Joeva iz ječe. Menil je, da bi morda stalo $200, morda $500, toda on bi računal samo za stroške, nič več. Takoj sem mu dal $25 in obljubil, da bom ostalo sproti plačeval. Odvetnik je takoj pisal gover nerju države Illinois in sodniji v Danville, 111. Pisal je tudi dr žavnemu pravdniku. Vsi so mu odgovorili, naj se obrne na pomilostitvam odbor, ,ln poleg tega naj pošlje dokumente s podpisom dotičnega dekleta. Takoj sem poslal dokumente Franku Oblaku v Ohio in mu naročil, naj poišče dotičnega dekleta in ji da (»odpisati priložene dokumente. Kakor hitro to Izvrši, naj pošlje dokumente nazaj meni Frank Oblak je stopil k tisti ženski ln jo prosil, da bi podpisala dokumente, toda ona sc je pričela Izmikati. Potem jo je obiskal še nekajkrat, a ona je odlašala in odlašala. Seveda, podpisati bi morala v pričft notarja. Ves ta čas, ko je ženska obljubovala, du bo podpisala, pa se je na tihem pripravljala, da pobegne iz mesta. Ko je Frank prišel nekega dne na njen dom z namenom, da bi jo vzel s seboj k notarju, kakor mu je ona po prej obljubila, je-nI bilo več do ma. Vzelu jo je noč. Frank je nato šel aam k notarju in vpra šal, če je prišla podpisati doku mente. Toda dobil je odgovor da ne. Razumljivo, da jc bi razočaran. Potem jc zopet še trkati na vrata, kjer jo stanova la dotičnu ženska, a našel je su mo očeta njenega moža, kateri mu je povedul, da st* jo ona pre selila pred enim tednom nežna no kam. Frank Oblak mi je nato posla dokumente brez podpisa. Vse to sem sporočil odvetniku in mu povedal, kakšno smolo je imel Frank Oblak, da je naju žensku potegnila za nos. Čas je bil kratek, kajti proš- nja z dokumenti vred bi morala biti pred prvim aprilom pred po-milostitvenim odborom. Pomllo-stitveni odbor se namreč sestane vsako leto na 11. aprila. Prošnje za pomilostitev pa morajo biti objavljene v vseh lokalnih časopisih 10 dni -poprej. Potreboval sem še nekaj informacij od Joeva, toda jih nlsčm dobil. Med tem časom pa se je Joe seznanil v jetnišnici z nekim jetnikom, kateri mu je obljubil, da ga bo kmalu apravil v svobodo. Iz Joevovih Informacij sem sklepal, da je dotični jetnik navaden gangijter in da hoče Joeva zkoristiti v svojo korist. Kmalu natp sem se zopet podal v jetnlšnico k Joevu. Svetoval sem mu, naj ne verjame, da bi mu mogel dotični jetnik iz->oalovatl svobodo. Toda Joe je bil zelo prepričan, da mu bo pomagal in mi naročil, naj povem odvetniku, da se mu ni treha več brigati zanj, ker bo čez nekaj dni šel na sodišče v mesto Danville in nato v svobodo. Joe je šel na sodnijo v Danville, toda namesto v svobodo, je moral nazaj v ečo. Zakaj? O tem bom poročal prihodnjič. Ciril Medved. 107. To jc v resnici edino zdrava podluga za vrednost denarja, kajti bogastvo— polja, gozdovi, tovarne, rudniki Itd —je tisto sredstvo, ki omogoča blagostanje vsake dežele, vsakega ljudstva, če ste lačni, je hlebec kruha več vreden kot jni enako velika kepa zlata. S kruhom si potolažite glad. z zlatom si ga ne morete. To je fuii-damentalna resnica, katere ne more pobiti noben aoflzem. Mednarodna valutna lutnka bo akusala držati valute )>o*amrzruh držav na tockt stabilnosti po sledečem načrtu; Kadarkoli bo zatrla padati Valuta kake države, bo stopila V akeijo Mednarodna banka ln jo podpr la s tem, da bo kiijiovala dotično valuto do točke, da jo zopet pritira nazaj. V obratnem primeru, če bo valuta kak-Mie države žarela naraščati kot posledica dobre gospodarske konjunkture, ali pu &pekulaci), Udaj jo bo Mednarodna banka sktišalu potisniti na/aj s t/ m, da Ihi to valut« vrgla na trg in ji a tem zbila ceno na določeno točko. Tako »o si gOfciKHlarski in finamnl veščaki 44 Združenih narodov zamislili ti dve populnnma novi mednarodni finančni institu-cijl, ki naj tvorita važen steber povojne svetovne organizacije za ohrano miru. Kako se bo ta poskus obnesel, najbrže ne vedo niti veščaki, ki so sestavili načrte. Nsrnen je dober. Ce bodo države iskreno sodelovale pri tem poskusu za .sanacijo mednarodnega gospodarstva. boata banki lahko igrali veliko vlogo. Toda če bosta naleteli na satkotažn s tr sttone Stian' te njuna usmla ie vnaprej zapečatena — — JANKOVICH POROČA O POTOVANJU Cleveland. O*—Človeku se pri-leže, ako dobi 14 dni plačanih počitnic. To se mi je dogodilo dvakrat v življenju. Lansko leto in letos. Prav tako kakor lansko leto, tako sem porabil tudi letos teden svojih počitnic za potovanje po raznih krajih. Dne 20. julija sem dobil sedež v vlaku newyorške centralne železnice in se odpeljal v Buffalo, N. Y. Iz Buffala pa sem se odpeljal z avtobusom v slovensko paselbino Gowando, N. Y. V tej naselbini nisem bil še nikoli, zato sem že dolgo želel, da jo obi-ščem. Od Buffala do Govvande je okoli 35 milj. Toda imel sem smolo, ker je bil bus silno natlačen in sem moral skoro vso pot stati. | Kakor hitro som dospel v Go-vvando, sem vprašal, kje je Slovenski dom. Poveduli so mi, nakar sem se napotil tja. S seboj sem imel težak kovčeg. Ni vzelo dolgo in zagledal aem veliko, leseno stavbo, na kateri je bil na-pia v angleščini "Slovenian Club". Žvižgajoč odprem glavna vrata in se podam v spodnje prostore. Popotniki že dolgo vemo, da so jasli z "železno vodo" in "Ječmenovcem" navadno v spodnjih prostorih. Odložim kovčeg, nakar zagledam neko žensko, katero pa pokličem in rečem, da je ona gotovo mrs. Vehar. (Bil sem namreč vnaprej informiran, kdo je oskrbnik v Slovenskem domu). Ona mi odgovori, da je mrs. Vehar, nato pa pravi, mož, ki žvižga, je pa prav gotovo "večni popotnik" Jankovich. No, in tako sva se takoj spoznala. Nato pa sem naročil pijače in se malo pokrepčal. Medtem pa pride z dela soprog oskrbnice John Vehar. On me nato spremi k tajnici društva št. 325 SNPJ Mary Stibll. Našla sva jo doma, kajti je ravno prišlu z dela. Domov sta prišla tudi njen moz in pa hčerka in tako smo se pozdravili in spoznali. Pogovorili smo sc o tem in onem, potem pa me je zapeljal rojak Stibil k predsedniku društva Louisu Buacavu Rojak Stibil je po naravi zelo šaljiv in je povedal nekaj prav zabavnih nbenških dovtipov. Z Buscayem in njegovo soprogo smo se takoj seznanil, kajti vedela sta, da pridem, ker sta či-tala prejšnji dan v Prosveti. Povabila sta me, da lahko pri njiju prenočujem; dokler ostanem v naselbini. Seveda, bil sem zelo vesel njune ponudbe. Takoj so me jaovabili tudi k večerji. Po večerji pa sva se z Buščajem napotila na agitacijo za Prosveto in Proletarca. Obiskala sva nekatere rojake, nato pa sva zavila v Slovenski dom, kjer sva našla še druge rojake in rojakinje. Vnel se je zanimiv pogovor, pa tudi pili smo. Ko smo bili ie precej dobre volje, je bilo pa čas iti spat. Z Buščajem sva se priplazila domOv bolj potihoma, kajti njegova žena je že spala. Drugi dan ((bila je sobota) je šel Louis na delo in prav tako tudi večina naših ljudi, kajti v Go-vvandi so zelo zaposleni in skoro vsi delajo. Vseeno sem se napotil sam po naselbini in obiskal nekaj slovenskih družin. Po štirih pa je prišel Louis domov z dela in napotila sva se zopet na agitacijo. Po agitaciji sva pa spet zavila v Slovenski dom. Naj omenim, da v tem Domu napravijo vsako soboto zelo svežo in okusno ribjo pečenko. Oni imajo namreč zvezo z nekim človekom, ki jim preskrbuje iz Buffala sveže in okusne ribe. Tudi Amerikanci in druge narodnosti cenijo dobro ribjo pečenko, zato jih veliko zahaja v Slovenski dom. Pravili so mi, da podpirajo Dom največ ljudje drugih narodnosti. ^ Tisti večer sva se z Louispm Buščajem znašla v res veseli in izbrani družbi. Vodja in junak večera je bil meni do tedaj nepoznani rojak Anton Rems. In kako me je poklical in povabil! Ko pridem v spodnje prostore, me nekdo zelo resno in naglas nagovori: "Ej, sedaj bova pa obračunala!" Nato me povabi, da se prisedem k mizi, kjer sta sedela mlada zakonoa in njuna luškana hčerka. Ustavim se in presenečo pogledam, kaj to pomeni. Njegov glas je bil tako oster in glasan, da se Je slišalo po vsem prostoru. Skoro sem se prestrašil. No, ko pa sem prlse-del, me je čakalo prijetno presenečenje. Rojak mi Je kupil takoj žganja in piva. Presenečenje pa je bilo še večje, ko je na mizo vrgel dva desetaka in dejal, da hoče plačati za zaostalo naročnino in za eno leto naprej. To je znašalo $15, nato pa je kupil tudi Adamičevo knjigo "My Native Land". (V Govvandi sem prodal devet Adamičevih knjig). Mož me je resnično veselo presenetil in da vsaj malo povrnem, sem porinil na mizo copak, da bi kupil pijače zanj in za druge. Tedaj pa je-mož zopet na glas za-renčal in mi porine copak pod nos, rekoč: "Takoj spravi denar, drugače se bom pošteno razjezil in sc bova kar tukaj sprla. Nocoj sem jaz plačnik!" Ko sem mu hotel ugovarjati, me je Louis Buscay dreznil in potihoma dejal, naj se ne silim, kajti kar omenjeni rojak reče, reče resno in ima glavno besedo. Potem sva se pomenila o raznih stvareh in mož mi je zelo ugajal. Moža ne bom nikoli pozabil, posebno pa ne njegovega močnega glasu. Torej, hvala za tvojo družbo in gostoljubnost, rojak Tone Rems. Ko je odbila ta yelika ura polnoči, smo se poslovili, t Drugi dan v nedeljo je šel njegovi pristaši V propagandi sa ponovno IsvoUtev poslužujejo tudi otrok. Na sliki so odrod ladiedelskih delavcev, članov lokalne unije št. 1 Induatrlsl Union of Marina & ShlpguHd-ina Workers CIO v Falrfleldu, N. J., ki ao lmali avojo laatno "kon- Ing venci j o. Louis na piknik, ki ga je priredila njegova tovarna. Vršil se je v prijaznem gozdiču. Louisu ni kazalo drugega kot iti na piknik, kajti bU je odboru za aranžiran je piknika, jaz pa sem se napotil na bližnje slovenske farme. Najprvo sem obiskal farmarja Georga Lojanca, njegovega zeta Franka Božiča in Jo-sepha Nagliča. Videl sem marsikaj zanimivega, posebno na moderni Nagličevi farmi. Razumljivo, da so mi zelo lepo postregli. In kako velike tri prašiče oziroma prasce sem videl na Nagličevi farmi. Bili so ka-kpr konji. Skoro bi se predrz-nil prositi mrs. Naglič, da bi mi poslala kakšno kolino, kadar bodo klali. Ne bi bilo nič zato, od kje bi bila tista kolina, bodisi od zadaj pri repu ali pa iz sredine trebuha. Tudi ne bi protestiral, ako bi mi poslali glavo tistega prašiča, ki si je tako drgnil zadnjo plat. Ej, da bi bil uslišan! Tisto nedeljo sem s pomočjo drugih, rojakov obiskal še druge rojake, zvečer pa ^ino se se-šli v Slovenskem doijui. Zadnje sem obiskal pa slovenske pečlarje. Že od nekdaj sem Upošteval pečlarje in pečlaraki stan, < zato sem se namenil; da jih obiščem tudi v Govvandi. Peclarji, ki sem jih srečal, so stare korenine, naprednega mišljenja. Najprvo sem, obiskal di veliko Clevelandčanov. Naši ljudje v Govvandi so precej skupaj naseljeni, v lepem in čistem kraju. Ta naselbina je precej podobna slovenskim naselbinam kot so Lorain,. Waukegan, Gi-rard in Sheboygan. Kakor sem že prej omenil, imajo lep in prijazen dom, ki odgovarja v vseh ozirih. Čudno pa se mi vidi, da tamkajšnji rojaki niso ustanovili še postojanke JPO-SS in podružnice Sansa. Poskusite in ustanovite vsaj eno postojanko izmed teh organizacij. Naš narod v domovini potrebuje pomoči od vseh ameriških Slovencev. Človek ne sme misliti samo nase. Rojaki in rojakinje!, Naš narod trpi v domovini kot ni trpel še nikoli v vsej svoji zgodovini, zato moramo temu narodu pomagati! Cenjeni Govvandčani! Preden končam ta spis o svojem potovanju, se želim zahvaliti vam vsem, ki ste mi šli na roko in mi nudili vso gostoljubnost in prijaznost. "Večni popotnik" vas ne bo nikoli pozabil. Ves pas, ko sem se nahajal med vami, ni nihče izgovoril niti ene žaljive besede. Lepa hvala vsem! Še posebej pa se zahvaljujem rojaku Remsu za velikodušnost, ki jo je izkazal v copa-kih. Najlepša hvala tudi družini Buscay, ki ni hotela nobenega denarja^ vzeti, ki sem ga Franka Zorka in J. Jerama. Sta- ponudil za prenočišče in hrano. Prizor a demokratske konvencija-domonalrlranje sa predsednlks Roooevslta. nujeta skupaj. Z njima sem naredil dober biznis. Obiskal sem tudi Josepha Vena, kateri stanuje pri družini Urbančič. Mrs. Urbančič je sestra Louisa Pen-ce iz Girarda, O. Značilno je, da je bil Joe Vene edini v Govvandi, ki ni odobraval postopanja gl. odbora proti bivšemu ured niku. Toda ko sem pojasnil Joe vu, kaj je na stvari, je pa tudi on razumno motril celo zadevo. V splošnem pa se vsi Govvand čani strinjajo s sedanjim ured nikom in se pohvalno izražajo o njegovih člankih. Govvanda je majhno farmsko mesto. Šteje okoli 4500 prebivalcev., Nemci prevladujejo V mestu, za njimi pa pridejo Poljaki in Slovenci. Če se ne motim, je v Govvandi okoli 75 slovenskih družin. Pri vojakih pa je 61 slovenskih mladeničev in mož ter dve dekleti. V sredini mesta stoji velika plošča, na kateri so napisana imena vseh onih, ki služijo Strica Sama. Slovenci v Govvandi spadajo k dvema organizacijama. Največje društvo pa je številka 325 SNPJ.. Imajo pa tudi društvo HBZ, do združitve pa so imeli tudi društvo SSPZ. Slovenske cerkve ni v Govvandi, zato hodijo oni rojaki, ki so pobožni, v angleško cerkev. Slovenci v Govvandi so v splošnem zelo prijazni in gostoljubni, pa tudi zelo varčni. Med njimi je najbrže najbolj razširjen Glas Naroda in pa Prosveta. Drugi slovenski listi ne prideio v poštev. Sedaj rsdi potožijo, da nimajo dosti časa za či^anje, poprej pa ni bilo denarja. Za majhno mesto kot je Govvanda je industrija še precej razvita, kajti Imajo tri tovarne. Slovenci delajo večinoma v tovarni. kjer izdelujejo usnje in pa v tovarni, kjer izdelujejo lim. Naši rojaki so po večini doma iz Dobregs poljs in nekaj iz Žirja na Gorenjskem. Od tam jc tu- Buščajeva žena je celo rekla, da bo jezna, ako ji bom silil denar. Nadalje se zahvaljujem rojaku Matekovichu in njegovi ženi, prav tako roiaku Veharju in njegovi ženi. Torej, živeli vsi skupaj! Anton Jankovich. NE PREPIRAJMO SEI So. Chicago. 111.—Ne vem, zakaj se nekateri neprestano prepirajo v Prosveti. Človek bi mislil, da so se resnično napili vina ali pa <|esiha. Še vedno se prerekamo o smernicah Prosvete, dasiravno ni Molka v uredništvu že skoro pet mesecev. Meni se vidi, da ne bo konca tega prepira toliko časa, dokler bivšega urednika ne proglasimo za mrtvega. Dobri ljudje bomo dali pa za maše. Poslali ga bomo v Lemont in sveti očetje ga bodo peljali pred sv. Petra. Potem bomo imeli vsaj enega u-rednika v nebesih, da bo zastopal Slovence. Slovenci smo tako in tako zmirom zadnji, zato bi bilo več kot prav, da imamo svojega zastopnika v nebesih. M<>-lek bi bil pravičen sodnik v nebesih in mi se bi lahko zanesli nanj. In potem bo vsega prerekanja konec. Bratje in sestre! Sedaj imamo jubilejno kampanjo, a mi sc nič kaj spodobno ne obnašamo Namesto da bi se prepirali med seboj, dajmo rajši zavihati rokave in pridobimo čim več novih članov naši slavni Slovenski narodni podporni jednoti. Glavni odbor je že enkrat u-stavil to nesmiselno polemik"« sedaj pa se zopet kavsamo v Prosveti. Povem vam, da ae bo nekega dne marsikaj zaobrnilo. Pa brez zamere. Frank Gorenc. 6. V Prosveti so dnevno svetov na ln delavsko vos t L Ali lik citate vsak dan? )omača fronta (0ffice of War Infonnation, Washin)g^on, D. C.) othebujejo municij- KiH DELAVCEV Petdeset tisoč mož m zena je uino potrebnih ».izdelovanje Licije da se nadomestijo za-Je ki jih je ameriška m sa-ezniška armada že porabila v iu proti Nemcem in Japon-m in pa za izdelovanje novih Z d oznanil Paul V. Mc-utt predsednik odbora za voj- Dljine^a je bil* v Italiji in ^ Normandiji ter na Pacifi-dh otokih porabljene tolik9 ,unicije poleg težkega bombar-Janja po vsej Evropi, da so šle joge pod višino, katera je po- ebna za varnost, kar se ne bi nelo zgoditi. toječi avti batijo bencin Pisma, ki jih dobiva urad za jrambni prevoz, kažejo, da poročajo vozniki avtomobUov in imjonov javno nezadovoljstvo tem, da puščajo tekoče motorje postajah. ODT je zahteval, da morajo niki avtobusov in kamjobov laviti motorje, kadar vozila v prometu, da se štedi ben- je dejal J. Munroe Johnson, vnatelj ODT. Zaradi kritičnega pomanjka-bencina in zaradi povišane rabe istega na vseh frontah, potrebno, da vozniki avtobu-in karajonov sodelujejo, ta-da se omenjena dobava civil-bencina kar najuspešneje rabi," je dejal colonel Johri- RMACISTI IN LNIČARKE Thomas Parran, Surgeon neral, U. S. Public Health rvice, ki upraylja zbor kadetk-lničark, je oznanil, da je zače-56,000 apotek kampanjo za no-cenje bolničark, ki bo trajala mesec. je dr. Farran oznanil aode-anje farmacistov, je poudaril pomanjkanje bolničark v deželi. Na tisoče bolničark se je pri-žilo vojski in mornarici," je , "kar je povzročilo precej-luknjo v bolničarstvu do-Civilne bolnišnice so prena-njene z maloštevilnim oseb-Nekatere so morale zapreti oddelke, ker so graduirane niearke šle v vojno ali pa kani igam v službo." POTUJTE PO EZNICAH estni voditelji so se zbrali v 10-studijih v 122 mestih širom le ter poslušali vladni poziv potuj" in pa nasvete, kako se nepotrebno potovanje pre-i za«o, da bo vojni transport snejši. Lieut. Gen. Brehon mervell, poveljujoči general ojni, je bil med govorniki. Železnice so vojne ceste," je Jil general Sommervell. "Voj prosi vso Ameriko za sodelo-ij<' v vzdrževanju in ohranje-nju prostora za ntijno trans-acijo." mpanja za ODVISNI pir kavti bodo začeli veliko kam nJ" za zbiranje odvišnega pa-P širom dežele, ki se bo za-1 avgusta, so oznanili pri I )iVision WPB. V Zdru->'ii tli /avah se nahaja 1,500,-kkaviov. ehno odlikovalno izprice-ic pripravljeno pri odboru (,jno produkcijo, ki je podpisi l>onalda Nelsona, pred ka Wpb, ki bo izročeno kavtski četi, ki bo nabra «Jk«,|. 1,000 funtov odvišnega P"ja na enega skavta med |panjo. odlikovalnl znak bo ■'k posamezni skavt in ko bo nabral med kam J" C-vprečno 1,000 funtov txi " papirja. Denar za papir <«'tske fonde za nabavo ■ n t.'djorenja. — ' • t«ERUJEJO 8.S00 LN!C,ARK ' * k za vojno delavstvo je "delovanjem Rdečega M'pa njo za rekrutiranje 1 Mničark v ameriški 1 mornarici, je deja 4 ""k WMC Paul V. Mc- ČEVLJI Z NAPAKAMI BREZ ZNAMK Urad za upravo cen je oznanil, da smejo trgovci prositi za dovoljenje za prodajo čevljev z napakami brez znamk. Cene za neracionirane čevlje ne bodo višje od $1.80 za par za odjemalce in ne več kot $1.20 za par med trgovci. Odveza racije je ojpejena na čevlje, ki so vidno poškodovani v procesu izdelovanja. k • f v * INŠPEKCIJA AVTNIH PLAŠČEV i Urad za upravo cen zahteva boljšo inšpekcijq avtomobilskih >laščev za kam j one zato, da se ti »rabijo j?rav do konca. Urad je omejil inšpekcijo na stanice, ki imajo sposobno osebje za natančno delo. . Ta odlok je prišel v veljavo 25. ulija. ZIDANJE VOJNIH HIŠ Odbor za vojno produkcijo in pa agencija za hišno zidavo sta skupno oznanili načrt, ki bo olajšal pomanjkanje stanovanj med vojnimi delavci. Sedaj prerokujejo, da bodo začeli z zidanjem več tisoč stanovanjskih edinic pod tem novim programom v preostalem etu, za leto 1945 pa mislijo, da bodo zmogli okoli 25,000 edinic, Bi VOJNI IZDATKI V JURIJU Vojni izdatki vlade Združenih držav so dosegli nove višine junija, to je $7,957,000,000, nara-stek $39,000,000 ali 5.5% nad majskimi izdatki, kot kažejo, številke, ki jih je zbral U. S. Treasury ter jih je urad za vojno produkcijo oznanil. Povprečni vojni izdatki v juniju so znašali dnevno $306,000,-000, kar je 43% nad dnevnimi izdatki v maju, ko je bilo potrošenih $293,300,000 dnevno. ŽENE OPRAVLJAJO ' TEŽKA DELA Ženska pomoč olajša zelo pro->lem nameščencev v kovalnih in valnih industrijah, je poročal 3aul V. McNutt, predsednik odbora za vojno delo, ki je zopet sozival prostovoljce, naj vzame-mesta v tovarnah, kjer so v stiskah in ki 60 važne za narodno vojno produkcijo. Čeprav se smatra kovalna in talilna industrija za moško delo, mogoče bolj kot katera koli dru-[a, kjer je' potrebna moč, kakor ; e dejal predsednik WMC, so se delodajalci obrnili na žene, ki se zkazujejo za zelo uspešne pri "delu z mišicami". McNutt je pohvalil žene, ko se ;ie začela kampanja za rekrutiranje mož, in sicer 20,000 delavcev kovalnih in talilnih industrijah. Predsednik WMC je dejal, da medtem, ko žene lahko izpolnjujejo mnoga dela v teh industrijah, je teh 20,000 služb samo za može. Vsakdo, ki bi rad šel med prostovoljce za kovalno in talilno ndustrijo, lahko gre v najbližji urad Western Union in telegra-fira na Foundry and Forge Di vision of the War Man Povver Commission: "Rad bi službo v ta-ilni ali kovalni industriji." Navesti mora tudi svoje ime, starost, naslov in telefonsko števil-ko. rBf|l|pHHHHpM Krajevni urad Združenih držav za nameščanje bo nemudoma stopil v stiko s prostovolj nim delavcem in mu ponudil primerno službo. DNEVNA ZAVETIŠČA Dnevna zavetišča, ki jih vodijo občinska podjetja in so javno financirana, rastejo vsepovsod po celi deželi to poletje in igrajo važno vlogo v borbi proti mladinskemu zločinstvu, in pa da matere lahko hodijo v službe, ki so nujno potrebne za vojno, so poročali od urada za občinske vojne službe« -• VEČ MESA ZA HOTELE Uprava za vojne zone je naznanila, da bodo mesarji lahko prodali več kot 20% mesa hotelom in restavracijam po novih cenah, nižjih kot za odjemalce. Ta odlok je veljaven od 26. julija 1944 in ima v prvi vrsti namen dobaviti dovolj mesa hotelom in restavracijam v redko naseljenih krajih, in pa tam, kjer mesarji, ki prodajajo na debelo; ne morejo zadostno nabavljati za hotele in trgovska podjetja, * KUPONI ZA BENCIN Proces, po katerem so nerabljeni bencinski kuponi vrnjeni krajevnemu uradu za vojne cene in odmerke, ko lastnik proda avtomobil trgovcu, je bil poostren zato, da se ne bi ti kuponi rabili za nezakonite nakupe bencina. * PONAREJANJE KUPONOV Ponarejen kupon B-3 iz cleve-landskega okraja OPA, je bil odi krit po nadzorniku v zapadni Pennsylvaniji. OPA je nemudoma podvzela korake in obvestila industrijo, da je ponarejevanje doseglo se- rialno oštevilčene kupone. * PLATINUM V VOJNI Se vedno nujno rabijo plati-num v vojni produkciji, da se ta kovina ne more dobiti za nakit ali pa popravke v bližnji bodočnosti, so dejali pri odboru za voj no produkcijo. Revolucionarno leto 1848 Poljaka London. (ONA) — Nanovo ustanovljeni poljski odbor narodnega osvobojen j a se je zaobljubil, da bo obnovil vse demokratične svobode v povojni Polj ski. V manifestu, kl je bil odda jan po moskovskem radiu, je ko-mitej naštel svobodščine, ki naj bi bile obnovljene, vštevši enakost vseh državljanov, neglede na "rod, stan ali državno pripad nost", svobodo političnih in trgovskih organizacij, svobodo ti aka in svobodo vesti. Manifest je dodal, da bodo vse fašistične organizacije oklicane kpt protinarodne. Poudarjajoč, da je delo komiteja v svrho poljskega udeleže nja v borbi proti hitlerjevski Nemčiji na prvem mestu, je ma nifest dejal: "Ura maščevanja nad Nemci je udarila—maščevanje za trp-lje in mučenje, za požgane vasi, uničena mesta, podrte cerkve, suženjstvo, koncentracijska ta borišča, streljanje; maščevanje za Majdanek, Oswiecim in Trob-linko (zloglasna smrtna tabori šče) in za masakrlranje Židov." Manifest je oznanil, da bodo izropane posesti vrnjene s konfiskacijo nemške posesti, z dodatkom: "Z ozirom na trpljenje zadano od okupatorjev, bo Zi dom garantirana obnova pravic in enakost." Manifest je odkril, da je bi dr, Sommerstein, bivši židovski poslanec v poljskem parlamentu postavljen kot vodja komitejeve-ga oddelka vojnih reparacij. Ta! pa (Nadaljevanj« la kanac.) Medtem so se tudi V sami Avstriji izvršile velike izpremem-be. Dne 2. decembra 1848 je reakcija s spretno potezo prisilila slaboumnega in vae premalo energičnega Ferdinanda, da se je odpovedal prestolu, ki ga je zasedel Franc Jožef J. Slednji je energično posegel v dogodke, da bi čim prej likvidiral ostanke revolucionarne dobe. Zasedbo dela Ogrske po Windisch^raetzu jo uporabil, da je 4, marca 1849 vojaštvom razgnal avstrijski parlament, k je zboroval v ma-em moravskem J»estu Kromeri-žu in se posvetoval o,novi ustavi. .Poslanci so se dali mirno razgnati. Obenem pa je cesar še isti dan proklamiral novo oktro-rano ustavp, ki je bila strogo centralistična. Toda tudi U ustava je služila reakciji samo za pretvezo, kajti 31. dec. 1851 je rila odpravljena. ,Seduj je zavladal v Avstriji najstrožji centralistični absolutizem. V vladi je sedel sieer meščan Bach, revolucionar iz L 1648, ki pa ni kot notranji minister nič manj absolutistično nastopal kakor plemstvo. Slednje je sicer izgubilo gospodarske privilegije, vendar je imelo na vlado odločilni vpliv. Bachov rešim je vladal Avstriji deset let in jo je s slabo finančno politiko in zunanjimi neuspehi privedel na rob propada. Pod njim je imela nemško-avstrijska buržvazija v gospodarstvu proste roke—30ta leta so bila v Avstriji tista leta, ko se je zgradilo največ novih tovarn —pač pa je Bach zatrl s silo vsako nacionalno gibanje. Slovani, ki so pomagali Avstriji na noge in dejansko z vso silo podprli kontrarevolucijo, so dobili za plačilo—najhujše zatiranje. * c) Nemčija. Ko se je novembra 1848 reakcija v Pruslji\lo-dobra usidrala, je uporabila svojo silo, da bi zatrla revolucionarno gibanje tudi v ostalih nemških državah. Malomešcan stvo tn meščanstvo teh nemških dežel je imela skupno središče^ frankfurtski parlament, ki ai Je ustvaril precej močno demokratično fronto med narodom, ko je januarja 1849 proglasil, da imajo vsi njegovi sklepi zakonito moč. Dne 4. marca 1849 je dunajska vlada a svojo oktroirano ustavo vrgla frankfurtskemu parlamentu rokavico: s tem, da je ta ustava proglasila Avstrijo za neodvisno in nedeljivo monarhijo, nI več priznavala frank-furtskega parlamenta. Ker pa je bila glavna naloga tega parlamenta, da izvede generalno zahtevo nemškega meščanstva, namreč zedinjenje Nemčije v enotno državo, in ker ni bilo z Avstrijo nič, se je vrgel ta j>ar-lament na trebuh pred prusko vlado in Friderikom Viljemom IV. Ustava za enotno Nemčijo Je bila medtem v Frankfurtu sprejeta, za vladarja celotne Nemčije pa je bil Izvoljen pruski kralj (28. marca). Posebna depu-tacija, ki Jo Je poslal parlament v Berlin, je imela nalogo, da mu ponudi krono. Toda ta krona Je bila samo paplrnats, kajti Friderik Viljem IV. jo je odklonil z motivacijo, da Je tako dolgo ne more sorejeti, dokler ga vsi knezi ln vladarji ostslih nemških dežel ne priznajo za vladarja enotno Nemčije. Pravi razlog Bivši rokoborec Jack uempaey. kl Je v službi mornarica, čestita Gkorgu W. Davlsu ln Eleanorl Braawellovl kot sastopnlkoma orga-nislranlh kovačev pri Callfornla Shipbulldlng Co.. kl so se Iskesall ne samo kot dobri delavci, marveč tudi dobri kupovalcl vojnih bondov. odklonitve pa razvidimo iz pisma, ki ga je pisal Friderik Viljem IV. svojemu prijatelju Bunsenu. V njem pravi: "Krona, ki bi jo Hohenzollcrovec smel sprejeti, če bi bile razmere za to ugodne, ne sme biti kroua, ki bi jo ponudila Čeprav s sogla-šanjem knezov—skupščina, ki je nastala iz revolucije; taka krona je preveč podobna |>oulični kroni Louisa Phllippl. (Louis Philippe je prišel na prestol—kakor smo videli—po revoluciji 1. 1830. Posadila ga je na prestol buržvazija)* Hohenzollernovec sme sprejeti samo krono, ki< nosi božje znamenje, ki napravi tistega, ki jo nosi, po svetem opravilu za vladarja po božji milosti . . . Tista krona, ki jo, žal, mislite, pa je onečašcena, smrdi po smradu revolucije 1848, ki je najbolj prostaška, najbolj neumna, naj? slabša, čeprav—hvala Bogu—ne najbolj hudobna revolucija tega stoletja. In lak imaginaren obroč, ki je spečen iz nesnage, naj si posadi na glavo legitimni pruski kralj, ki ima čast, da nosi Čeprav ne najstarejšo, pa vendar najplemeuitejšo krono, ki ni bila nikomur ukradena?" Ustava, hi jo je izdelalfrankfurtski parlament, je bila še precej liberalna, kajti mnogo njenih členov je bilo sprejetih ta v dobi, ko je bil revolucionarni val še močan. Zato je bila za to ustavo vss buržvazija, zlasti na vdušeno pa je bilo zanjo malomeščanstvo. Pač pa jo je pru ska vlada proglasila za "anar* hično" in je koncentrirala svoje čete tri dni pohoda daleč od Frankfurta; obenem pa je pru ska vlada pozvala še vse ostale nemške države, naj odpravijo svoje parlamente, če bl se lz rekli za frankfurtsko ustavo. Vse te priprave pruske vlade pa so povzročile, da je v Nem čijl še enkrat zavrelo. Borbi /a novo ustavo se niso pridružil samo meščani in malomeščanl nego tudi kmetje ln delavci, čeprav ni bila njihova, a jim je dala vsaj možnoat nadaljnjega razvoja. Frankfurtakemu parle mentu, lz katerega ao odšli deloma na poziv vlad, deloma pa se ml od aebe desničarji, je bilo treba aamo apelirati na ljudake množice. Dpe 4. maja se Je začela rad nakan pruske reakcije vstaja v Dresdenu;, Saški so sledile še druge nemške države, Tako bila vsa zapadna Nemčija v ia boru napredka. Treba je bil« samo odločnosti, kajti le odloč nost pritegne v gibanje clncar je, ki so v takih priložnostih najmnogošievilnejši. V bojih, ki so se razvili, se Je zopet najbolj odločno borilo delavstvo; kmetje so posegli v bit ko šele takrat, ko se je ie na gibala zmaga na stran delavatva ob neugodni situaciji pa so naj prej zapustili zastavo dijaki. Zlasti krvave bitke f se rezvile v Dresdenu, kjer se je zlasti od likoval ruski anarhiat Mihae Bakunin. Močno Je bilo tudi gi banje na Radenskem, toda malo* meščanstvo, ki ga je vodilo, je kmalu zaneslo vanj zmedo. Sredi Julija 1849 Je bilo revolucije v Nemčiji konec, zavladala je reakcija. Že 18. junija pa je woale nud slovenskim narodom in vsemi drugimi narodi Jugoalavije7 Naj ti za|>eljarici v kratkem času, kl še preostaja, razmišljalo o usodi, kl jo ns osvobojenem francoakem ozemlju doživljajo kolaboracionlati od atranl francitkih Ijudakih množic. - ZOJSA Ali ate «ar oče® l na dnevnik Proeveto"! Podpirajte svoj ItoftJ (Nadaljevanj«) 'Tudi to smo že slišali." Jurij je vzrojil. "Eh, veste, tudi ml smo ves čas edino 'slišali'! Nič ni lažjega kot reči samo 'smo že slišali' in se pomiriti, če človek ne more najti ugovora. Ce vi ne govorite drugega kot aamo 'smo že slišali', imam tudi jaz pravico, da vam rečem, še nič niste slišali!" Ivanov je prebledel ln oči ao mu postale čisto hudobne. "Mogoče pa res nismo nič slišali," je rekel z željo, da bi ga razžalll ln ne da bi skrival zasmehovanja: "ne o tragičnih dvomih, ne o ne-možnosti življenja brez Boga, ne o golem človeku na goli zemlji..." Ivanov je izgovoril vsako frazo v košatem tonu in je hipoma hudobno in kratko rekel: "Izmislite si vsaj kaj bol/ novega!" Jurij je začutil v norčevanju Ivanova resnico; hipoma se je spomnil, kakšno množico knjig o anarhizmu, marksizmu, indlvldualizmu, nadčloveku, prenovljenem krščanstvu, o mističnem anarhizmu in še veliko drugih stvareh je prebral. V resnici so vse to že 'slišali' vsi, vendar je ostalo vse po starem in tudi že on sam je imel težak občutek duševne nezadovoljnosti in nemira. Toda nič manj mu ni niti za hip prišlo na misel, da bi popustil ln molčal. Rezko je začel govoriti, ko je videl, da tem bolj žali Ivanova, čim bolj dokazuje svoje misli. Ivanov je zbesnel ln postal naravnost strašen. Obraz mu je bil še bolj bled, oči so ae mu Izbočile in glas mu je divje ln surovo rjul. Takrat se je vmešal Sanin, kakor da bi bil nevoljen ln se dolgočasil. "Pustite, gospoda ... Da vam nl dolgčas! Saj ne smemo sovražiti drugega človeka zato, ker misli po svoje . . 'To sploh niso misli, to je vse skupaj goljufija!" se je ujedal Ivanov. "On bi rad pokazal, češ, da misli natančneje in globlje kot ml, ne pa da .. .H "S kakšno pravico vi tako govorite? Zakaj bi prav jaz rad pokazal, ne pa vi . . ." "Slišita!" je glaano in oblastno zavpil Sanin. "Če ae hočeta tepsti, pojdita ven in ae pretepajte, kjer se hočeta . . . Vidva nikakor nimata * pravice, da bi nas silila poslušati vajin nesmiseln prepir." Ivanov in Jurij sta obmolknila/ Oba sta bila rdeča In razburjena ter se trudila, da ne bi gledala eden drugega. Nato je Pjotr Iljič zapel: "Morda na hribčku nemem Ruslana tiho krsto polože .' . '.* "Bodi pri miru ... bomo že postavili, ko pride čas .. je zagodrnjal Ivanov. "Naj jo . . ." je ubogljivo rekel Pjotr Iljič; vendar je nehal peti ln je Juriju natočll kozarec žganja. "Kaj ai bomo belili možgane," je zamomljal, "rajši pljmo!" "Eh, naj se gre vse skupaj aollt," al je mislil Jurij, prijel za kozarec in v dušku lzpll. In čudno; ta hip je Jurij žgoče zaželel, da bi Ivanov zapazil njegovo junaško dejanje in dobil napram njemu spoštovanje. Če bi Ivanov to storil, bi postal Jurij prijateljski napram njemu in celo mehak. Toda Ivanov se nl zanj niti zmenil. Jurij je za hip zadušil v sebi zani-čevalno željo, namršil obrvi ln skoro utonil v golem, gnusnem občutku množine žganja, ki je preplavila vso njegovo notranjost in napolnila celo nos. "Dobro, Jurij Nlkolajevlč, dobro delate!" je zavpil šafrov; Jurija je pa bilo sram, da ga hvali Šafrov. Jurij je komaj premagal val žganja, ki je bruhnil k nosu in ustgpi, ln se ves stresel od fizičnega gnusa. Dolgo časa ni mogel priti k sebi; šaril je po mizi ter izbiral in puščal mrzla jedila. Vse se mu je zdelo ogabno kakor strup. "Da, tako. Pri takem se varujem, da bi ga imenoval človeka," je v resnem basu pravil Pjotr Iljič, ko je Jurij zopet videl in slišal. "Varuješ se? — Izvrstno, striček!" se je škodoželjno oglasil Ivanov; čeprav ni Jurij slišal začetka pogovora, je vendar po glasu spoznal, da se pogovarjajo o njem, o takih ljudeh, kot je on. "Da, varujem se ... Človek mora biti ... general!" je jasno in zmerno izjavil Pjotr Iljič. 'To nl vedno mogoče ... Kaj ste pa vi sami!" je zavrnil Jurij z zlobnim, zbadljivim drhie-nnjem. "Jaz? ... Jaz sem general ... v duši. . "Izvrstno!" je zarjul Ivanov tako besno, da se je neka nočna ptic«, ki je v bližnji gošči lomila vejice, prevrnila kot kamen. "Ampak aamo v duši!" je pripomnil Jurij in se na vso moč trudil, da bi obdržal ironijo z bolestjo in mislil, da ao vai proti njemu in ga hočejo razžaliti in ponižati. Pjotr Iljič je resno pogledal od zgoraj in od atrani. "Kakor morem . . . Nič ne škodi . . . čeprav aamo v duši, tudi to je dobro. Ta je star, pijan in reven kot jaz in je general v duši; oni je pa mlad in močan in je general tudi v življenju .... Vsakemu svoje. Takih ljudi, ki pa samo vzdl-, hujejo, bojazljivcev . . . takih se jaz varujem imenovati ljudi!" Jurij je nekaj oporekal, vendar je bilo alu-Čajno tako, da ga med amehom in govorjenjem niso čuli. Strupeno razžaljenje je zbodlo Jurija do solz in hipoma ae mu je zazdelo, da ga vsi zaničujejo. "Sicer sem pa čiato enostavno pijan!" si je nepričakovano mislil in v tistem hipu je razumel, da je resnično pijan in da ne sme več piti. Glava mu je tiho in zoprno plavala, svetilj-ke in leščerba so mu stali skoro tik pred očmi, vidni krog se je pa strašno zožil. Vse, kar mu 'je prišlo pred oči, je bilo razločno in svetlo, o-krog je pa bila tema. Govorjenje se je razlegalo nekam čudno; govorili ao glaano, da je šlo akozi ušesa, in kljub temu ni bilo mogoče nič slišati. "Praviš sanje?" fl resno spraševal Pjotr Iljič. t* '"Zanimiv* san je,'r Je odgovarjal Ivanov. "Nekaj je že res v njih ... v sanjah," je važno izpregovoril pevec. "Vidiš . . . včeraj sem šel spat ... Da .. . Predno bi zaapal, aem vzel v roke knjižico, da bi M nekolike iittatij glavo, ki je bila polna ničerhurnoitl ln mrfk vsake vrste ... Pa mi pride v roke članek o tem, kako so včasih preklinjali. Pa vidim, da je pametna in duhovita atvar. Bral aem, bral. . . pa berem, berem čim daljše, tem atrašnejše. Pridem do tistega mesta, ki se glaai, kdo in zakaj se izroči hudobnemu duhu. * Tedaj sem se rea, ne da bi ae Čudil, zavedel« da bi morali mene kot nalašč vedno pošiljati k vragu ... Ko aem verodo-atojno izvedel, da bi me morale vse obstoječe cerkve prekleti, aem pustil knjigo, malo pokadil in zadremal ftiato pomirjen glede svojega mesta v v se mir ju. Šele ko sem dremal, sem ae lotil vprašanja, če so živeli milijoni ljudi ln me z vso vero proklell, da . . . Ukrat sem pa zaspal ln vprašanje je ostalo takorekoč v kali. Kar sem začutil, da moje desno oko ni oko, ampak papež Pij X., levo pa aekaj kot kakšen vaemlrnl patrijarh ... in oba proklinjata drug drugega. Od Uko atrašne izpremembe sem se zbudil." . (Dalje prihodnjič.) TAKI SO LJUDJE Roman a francoskega podeželja Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln (Se nadaljuje.) Žena in mož se zlobno pogledata, kakor če bi bila sama. "Samo da bi šel pit, bi rad vstal, capin,N sikne Maurlcotte. "Ti*la tudi kapljice žganja nimn% mu več, da bi pa šel v vas. se ne bojim, poginil bi desetkrat prej, preden bi pnšel do gostil-ne," ' Mauriceau požre in stisne čeljusti. Tu je prikovan, brez mo-či. Vloge so zamenjane. Tej žen-hki, ki jo je ie pred šestimi tedni pretepal za nič, /a zabavo, je zdaj izročen na milost ln ne-milost Bes ga davi; onemogla Im-uioM itVttll v pasti. (>d nekdaj ju |>oznajo v vasi: okolici. Okiajni načelnik Ju je otroka, oddan« v rejo, odraala v poiučil Ona jc sluiila v neki g<»atilni In Jt lanosUa s sedemnajstimi leti, «.n jr bil težak ln d« V jI lov«' ljudje so ga neradi videli in se ga bali, cesto j« bil brez dela: malo ljudi se zmeni za to, da bi zapoallll najdenčka. nezakonakega. Preden je zbolel, je v atiaki prijel za vsako delo za najslabše plačilo. Tolažil se je s tem. da je zvečer pri Bossu zapil svoj denar. Ko ga Je imel fant pod kapo. žep pa prazen, ga )c vrgel kavamar na cesto. Mauriceau se je vračal domov na svojo podrtijo, se spotikal v jarke in so opraskal ob ograjah. Da bi prebolel ..jezo-ali aramoto— je potegni I is postelje ln Jo pretepel. Ko Je'omehčal, ga je prešinila druga misel ln se je vrgel v znak na slamnjačo. Dekletce, prebujeno iz najslajšega spanja, je šklepetalo i zobmi od mržnje in atrahu. Cesto je tudi ona dobila svoj delež udarcev, Pa tudi svoj delež nežnoatl v zadnjih mesecih. Da bi imela mir, je mati spet legla tn pustila vse skupaj.—"Ti nisi njegoya hčerka." Je rekla "Sicer bi ga dala zapreti." Joigneau z roko na balancl ae drži arede poti. Stopa z velikimi koraki ln razlaga stvar. Maurlcotte jo molče drobi ob njegovi atrani. Končno spregovori: 'To je prelepo, da bi bilo rea!" "Ne bodi neumna!" zagodrnja Joigneau. "In pusti, da Izpeljem NAZIS DUCKING OWN SHELLS NEAR ST. LO jo obveznost, in da bi bila mir* radi ostalega." "Mislite?" Gospa Flamart se ne raj Čez ustnice ji spolzi razpok nasmeh, ki spravi človeka v ? drego in ki, se zdi, da ni na njen nikomur, temveč da je mo odsev notranje razigrano«. Ubije muho na svoji mesnati ki, jo krene na tla in poglej trenutek poštarja, predeni govori: (Dalje prihodnjič.) ro. sPt* CSOUOMD IN A ROADSIDIOITOI ln Normandjr, this trlo of tarror-strlckan German prisoners hup theearth ln m effort to avoid being hit bj their own artillsr? whlch was feeiing out American posltions. Capturad by Yank troops that took St. Lo, these Nazls wlll shortl/ be far awajr ln prlaon camp«. sata from the whine of artillenr and burstln* shalla. U. 8. Signal Corps photo. stvar. Samo, *i me razumela? Če te spravim k Belgijcem, mi podpišeš izjavo. In tisti dan, ko ti vse podeduješ, dobim jaz vinograd." Prišla ata na glavno cesto. Ona stoji pred njim trdno v svojih cokljah. Veliki potni madeži so na njeni srajci pod pazduho. Poštar boža z očmi široke boke in dobro atoječe prsi. Roka roko umiva. To dobro obeta. Gre samo za to, da se stvar posreči. Pokliče psa, ponoslja vroč zrak in čeprav še noben oblak ne temni neba, pravi: "Po nevihti diši.. Ona se vrača po stezi, glava ji gori, opoteka se od samega blaženega upanja. On, na smrt bolan naj le kliče tam in izpljuje svoja pljuča na senene vreče! Samo da bi vedela za sredstvo, da bi to hitro končala, da se ne bi vleklo . . . 14* Gospa Flamart Prodajalnica na križišču, VINS ET LIQUEURES, je nizko por slopje ob križišču treh cest, sredi hoste. Vse je (zaprto. Poštar ustavi kolo pod (oknom in potrka na polokna: < "Gospa Flamart!" Lahno premikanje pohištva se sliši. Potem zakliče neki zasop-ljen glas: "Takoj ...." Ključ zaškripa, vrata se od-pro. "A, vi ate gospod Joigneau. Prosim, naprej. Samo, da se oblečeni" V svilenem spodnjem perilu je in pravkar si zapenja na prsih, ki se vidijo, zadnje gumbe na globoko izrezani bluzi rožnate barve. Soba je hladna in skoro temna. Kiselkaat duh po limonadi in parfumu visi v zraku. Joig-neauju, ki napeto posluša, se zdi, da je slišal, da so se previdno zaprla zadnja vrata, ki vodijo v gozd. "Ali vas nadlegujem?" posmehljivo vpraša, j Ona kot da ni slišala. S police vzame liter belega, dva kozarca ln sede nasproti njemu. Brez uvoda položi pismo pred njo. "Pa to je za Flamarta?" "Kar odprite ga." Ona uboga. Medtem ko odpi- ra omot, se poštarjeve oči zadovoljno pasejo na njenih golih rokah, ki so bele kakor nadlahti, kjer motijo samo tri zvezde— cepljene koze; pogled se mu dviga in boža polne gube na vratu, napudrana lica, oljnate zavoje kodrov, ki jih krase igle z umetnimi diamanti in lepo izdelani češlji. E, lepa ženska je gospa Flamart. Ona dvigne glavo in mu pomoli pismo: "Kateri falot je napisal to?" On je bral "to" davno pred njo, toda se dela neumnega: "Ali ni podpisan*? Se mi je zdelo ... Če ima človek dober nos, zavoha stvar že na zunaj." Nadene si očala in se dela, kot da bere. Nenadoma udari gola roka po mizi: "To je Cuffin." "Nikogar ne ame človek dolži-ti, dokler dobro ne ve," meni modro Joigneau. "Predvsem ne nekoga, ki je zaprisežen!" Ona, ki ji je topila kri v gla vo, ponovi: "On je to! Poljski čuvaj je ,to! . . . 2e vem svoje!" "Potem bo ie . . ." pravi Joigneau, vzame spet pismo, ga površno ogleduje ln se zasmeje: "Prekleti Cuffin!" Poljski Čuvaj je poštarjev nasprotnik. Kot atar domobranski poboČnik igra svojo igro pri Bossu za mizo vojnih upokojencev in daje duška ogorčenju, da se je podpisal'mir, preden so opu-stošili Berlin. Joigneau ga sumi, da dela skrito propagando za bivšega konjeniškega častnika de Biella, ki je pri volitvah v okrajni svet nastopil proti žu panu; zato dobro pazi na Cuf-fina. Predvsem je pa jezen nanj radi uniforme: da ni te srake, bi se on edini v vasi ponašal z uniformo. Pismo sune v žep. Zdaj ima orožje proti Cuffinu. "Nič za to!" pravi on. "Vendar bi brez mene slaba predla vam!" "Da bi meni slaba predla?" Prešerno se zasmeje in naenkrat začne tikati poštarja: "Ne skrbi zame, dragi moj: S Flamartovo ljubosumnostjo bom ie jsz opravila! Kdor hoče nahujskati dobrega Flamarta proti meni, mora prej vstajati kakor vi vsi skupaj!" Takoj nato ji je žal besed: "Vendar ste lepo ravnali, gospod JAP SNIPERS HIT YANKS MOPPING-UP ON SAIPAN im iattsb nsan mt a asoppang-up aperattoa. Tvo al Um basali ta p*c* off membars ml tha al thabMch ■ ■ | Vanks laaM an a Jap-hsM s»c_ Tare Um grm* teli forw«rd tovard Um und aftar bHn« hit mJ^Jt^ZZ detaS TtMlr Mmpaninn. *v*nlually wlp»d out Um momrnj tr^mzz^z i k aa cAeial V. a Coaat Ouard phot* m Joigneau. Revčku bi bilo gotovo hudo; in zahvaljujem se vam, da ste mu prihranili to." Joigneau si zvije cigareto, pogleda Flamartovo od nog do glave, namrdne nos, kot da je nekaj zavohal in se odloči, da gre še dalje: ' "Med nama, gospa Flamart, čemu živite tako življenje?" "Kako življenje?" Kadar ona tako dvigne glavo, spominjajo njene razširjene, nosljajoče ustnice na nozdrvi juni-ce. "No, no," pripomni Joigneau dobrodušno. "Pred menoj se ni treba prikrivati... Jaz vam hočem povedati odkrito besedo, ko sva že pri tem. Po mojem bi žena, ki lahko vsak večer leže v posteljo z možakom, kakor je Fla mart, morala vedeti, da ima svo- Ruai mali oglati HIŠNIKI—JANITORS Dnevno ali nočno delo. Stalno delo v naših uradih Ntojvišja plača. Uniform obleko skrbimo. Ob nedeljah in praznik* se ne dela. Plačamo vse bane* praznike in počitnice. Federal Reaerve Bank 230 So. La Salle Street Stalno delo dobi IZKUŠEN KRZNAR Mora znati vsa dela popravljati i predelavati. Dobra plača. Mi p]« Čamo potne stroške do Atlante, Ga za dva tedensko poizkužnjo. p&t, direktno na J. C. Prather, c/o Rich' Inc., Atlanta, Georgia. HIŠNICE — Janitressei Izkušene ali brez izkušnje. Nič ribanja. Stalno delo v bančnem poslop Dnevno ali nočno. Najvišja plači. Ob nedeljah in praznikih se ne dela, bančne praznike in počitnice plačane. Federal Reaerve Bank 230 So. La Salle Street TEŽAKI-KONSTRUKCLINO DELO $1.10 na uro. Čas in pol za nad unn delo. Phone Mldway 0391. PRODA SE dobro idoča grocerija in mesnica, 1959 W. Dickens Avenut. TISKARNA S.N.P.J. J>t|CV Jr, . ijr ».]..- ) v tiskarsko obff f padajoča dala Tlaka vabila n veselice in ahode, vizitnice, "HHtdkm^knjigs, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku In drugih • • ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . t .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene turna unUsko delo prve vrste Pišite po Informsclje na naalov: snpj printery Z8S7-S9 S. Lavrhdale Avenue - . Chleago 21 Illlaolf TEL. SOCKWELL naroČite si dnevnik prosveto Po sklep« 12. redne konvencije ae lakko naroči aa lisi Proavete la prištele eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is sae drnšlne k eni naročnini. Ust Psosveta stana s« vse enako, aa š|aae ali aašlana M 00 sa eno letao naročnino. Kot os člaal As platoje pel aaaamantu $1 JO n tednik, se |lm to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka, ra& da Je liat predrag aa člana 8MPJ. List Prosvete Je vaša lastnina ia eotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki M rsd šitel lla« vsak dan. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od dndiae In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član la dotl&ie družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravništvu lista. In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveto. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vaoto naročniku. Cena listu Proavete Jot Za ZanaLdrfeveia Kanado 9M« 1 tednik la._______AM t tednika la.---------MO 2 tednika la._______Mt 4 tednika ia.-------1.20 ft tedaikov ia._______ nič Za Evsspo Jo. Ispolalte spodnji prllošlte Mvaey Order v pismu la al naročite Proaveto. list. ki la vaša lastnina. PROSVETA SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicofo 22. 11L Prllešeao pošilja aa liat Proaveto vaoto $ ČL društva la.-- Naslov Ustavite tednik In članov moja družina: ga pripišite k moji naročnini od atedačik