Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
BObrtnl Vestnik" Izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40-— polletno Din 20’— posamezna štev. Din 2'—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi */i str. 600' — „ »/. • 300--. '/« . 150--. » . '/« » 75- — . , . . 37-50
X. letnik.	V Ljubljani, dne 15. maja 1927.	Štev. 10.
Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS v Ljubljani.
V	sredo, dne 11. maja se je vršil pod predsedstvom člana glavnega odbora Obrtne banke SHS g. Engcl-berta Franchettija v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sestanek slovenskih delničarjev Obrtne banke SHS. 6. maja pa se je vršil informativni sestanek delničarjev v Mariboru.
Sestanek delničarjev je bil sklican z namenom, da se izvoli poslovni odbor za vodstvo podružnice v Ljubljani. V navzočnosti notarja dr. Andreja Kuharja se je vršila najiprej verifikacija predloženih delnic, odnosno glasov in pooblastil. Zanimanje za ta sestanek je bilo izredno veliko. Ugotovilo se je, da je navzočih na sestanku 151 delničarjev, ki so zastopali 4089 delnic in 1282 glasov. Nadvse razveseljivo pa je, da so na ta sestanek prihiteli tudi obrtniki iz oddaljenih krajev, Bleda, Ljubnega, Žirov, Trbovelj, Zagorja, Ribnice itd. To kaže stanovsko zavest našega obrtništva.
Po verifikaciji je bil izvoljen za zapisnikarja volilnega akta g. Lovro Pičman, za skrutinatorja pa g. Ivan Bricelj in g. Miroslav Urbas. V volilno komisijo je bilo izvoljenih 15 delničarjev.
Volilna komisija se je nato sestala v posebni sobi Zveze obrtnih zadrug, da je določila oficijelno kandidatno listo. Predsednik sestanka g. Eng. Franchetti je medtem poročal, da so Hrvati predlagali, naj bi se brežiški okraj in Prekmurje pritegnila k zagrebški glavni podružnici. Obrnil se je radi tega na vse zadruge v brežiškem okraju in Prekmurju, da se izjavijo, če želijo pripadati zagrebški ali ljubljanski podružnici. Od 11 vprašanih zadrug se jih je izreklo 10 za pripadnost k podružnici v Ljubljani. — Glede obrestne mere so se delničarji v mariborski oblasti izrekli, da je za kreditne razmere v Sloveniji obrestna mera 8, odnosno 10%i previsoka. Delničarji so naprosili upravnega svetnika g. Eng. Franchettija, da posreduje v upravnem odboru, da se obrestna mera zniža.
Volilna komisija je po daljšem posvetovanju predložila oficijelno kandidatno listo. Glasovanje se je vršilo po listkih.
Oddanih je bilo 75 glasovnic. Od teh je dobila oficijelna lista 60 glasovnic in 1021 glasiov.
Izvoljeni so bili torej z velikansko večino: Engel-bert Franchetti, Josip Rebek, ključavničarski mojster (Ljubljana), Lovro Pičman (kleparski in inštalaterski mojster (Ljubljana), Karol Vidmar, pekovski mojster (Ljubljana), Miroslav Urba s, pre-kajevalec (Ljubljana), Fran Ravnik a r, mestni te-sarki mojster (Ljubljana), in Jakob Zadravec, lastnik paromlina (Središče ob Dravi).
Delničar g. Ivan Ogrin je predlagal drugo kandidatno listo, na kateri so bili: Fran Ravnikar, Ivan Ogrin, Anton Rojiina, Fran Kavčič, Jakob Zadravec, Jakob Kavčič, Filip Tratnik (Maribor). Ta lista je bila nepravilna, ker nekateri predlaganci sploh niso delničarji Obrtne banke SHS in seveda tudi ne morejo biti voljeni, nekateri pa nimajo zadostnega števila delnic in po pravilih banke tudi ne morejo biti izvoljeni v poslovni odbor. Ta kandidatna lista je dobila 7 glasovnic in 93 glasov. Predložene so bile nadalje še 4 kandidatne liste, po večini s kandidati oficijelne liste, tako da so bili izvoljeni: Engelbert Franchetti s 1082 glasovi, Josip Rebek 1062, Lovro Pičman 1082, Karol Vidmar 1060, Miroslav Urbas 1082, Jakob Zadravec 1175 in Fran Ravnikar 1196 glasovi.
Od ostalih list so dobili: Ivan Ogrin 153 glasov, Anton Rojina 173, Fran Kavčič 153, Jakob Kavčič 153 in Filip Tratnik 153 glasov.
❖
Slovensko obrtništvo je izvolilo poslovni odbor podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani. S tem je bil postavljen podružnici temeljni kamen; osebe, ki so izvoljene v ta poslovni odbor, pa nam jamčijo, da je prišla podružnica v prave roke, v roke onih slovenskih obrtnikov, ki se žrtvujejo in delujejo v obrtniškem gibanju. Z izvolitvijo teh mož je ostala podružnica Obrtne banke SHS v Ljubljani v rokah obrtniških organizacij. To je prav in jamči, da bo podružnica res v korist slovenskega obrtništva. Ni se posrečila namera onih ljudi, ki so ob času vpisovanja delnic odvračali obrtnike od vpisovanja, sedaj pa so hoteli zasesti mesta v poslovnem odboru. Zavednost delničarjev pa je zmagala in s tem je zmagala tudi naša organizacija.
Gospod Veliki župan mariborske oblasti ni sprejel depu-tacije čevljarske zadruge.
Na običajen sprejemni dan dne 22. aprila 1.1. se je zglasila pri velikem županu mariborske oblasti g. dr. Schaubachu na zadružni odborovi seji določena deputacija treh članov, da mu osebno izroči resolucijo, sklenjeno na odborovi seji, ter da mu istočasno tudi ustno razloži glavne težkoče in krivice, ki se gode vsej maloobrtni čevljarski stroki, tako delodajalcem kakor delojemalcem. Deputacija, katero so tvorili tovariši načelnik Krajcer, podnačelnik Sadek in odbornik Neubauer, pa je bila po ceremonijarju gospoda velikega župana odbita z lakoničnim stavkom: «Vi ne boste sprejeti.»
Ker mi kot neudeležencu depuacije ne gre za kako osebno razžalitev, to je stvar deputacijo tvorečih gospodov, pač pa, ker vidim v tem ravnanju naj višjega funkcijonarja v mariborski oblasti omalovaževanje maloobrtne čevljarske stroke, sem se namenil podati nekatere ugotovitve. Dvomim jako resno, da bi bil dal kaki dcputaciji tovarnarjev čevljev gospod veliki župan isto sporočilo. Pa poglejmo, ali je maloobrtna čevljarska stroka v mariborski oblasti res tako brezpomembna.
V	vsej oblasti obstoji le ena večja tovarna, v kateri prevladuje ponajveč tuj kapital, in nekaj srednjih podjetij. Za malo obrt v vsej oblasti pa nimam pri rokah številk. Zato se hočem pmejiti le na mesto Maribor in sodni okraj Maribor, kateri je na tem ravnanju direktno prizadet. Pripominjam, da so vsa pripravljalna dela v teku, da se združijo vsi čevljarski mojstri sodnega okraja Maribor v enotno zadrugo, s sedežem v Mariboru. V mestu Mariboru je nastanjenih okroglo 100 čevljarskih mojstrov; če plača vsak letno povprečno 1000 Din davka, znaša ta letno sto tisoč dinarjev. V okolici sodnega okraja pa imamo 150 čevljarskih mojstrov in če računamo povprečno, da plača vsak 300 Din letno davka, dobimo zopet okroglo vsoto 50.000 dinarjev. Torej minimalno znaša davčna moč tega stanu sto in petdeset tisoč dinarjev. Vzeti pa je treba, da je zaposlenih pri 250 mojstrih isto število pomočnikov in vajencev. Če računamo na vsakega pomočnika 100 Din letno ročnega in drugih davkov, se zgornja postavka zviša zopet za 25.000 dinarjev. Računajoč v drugem številčno moč tega stanu: 250 mojstrov, 500 pomočnikov in vajencev da 750 oseb. Mojstri so do malih izjem vsi oženjeni, pomočnikov pa vzemimo, da jih je le 20, ker taki žive le v mestu. Na vsakega naj odpadejo le trije družinski člani več, pa se nam zgornja postavka zviša za 810 članov, ako da pomeni ta stalež s socijalnega stališča 1560 oseb.
Spomenica, katero je hotela deputacija izročiti g. velikemu županu, je bila stvarna in kratka, vsebujoča samo glavne krivice, ki se gode stroki in pa šuštnarsko nadlogo.
Pred par leti se je predstavila tudi bivšemu velikemu županu g. dr. Pirkmajerju slična deputacija. Ta jo je sprejel in se ž njo razgovarjal. Ni dal sicer odgovorov in obljub, kakršne je deputacija pričakovala, res pa je tudi, da je storil korake, da odpravi nedo-statke. Pred vsem pa ostane pribito, — on je deputacijo sprejel in ni omalovaževal' davkoplačevalcev iz staleža čevljarjev.
Sedanji veliki župan je pa ni sprejel in v tem tiči vprašanje, — mar li zato, ker ta stan in s tem ves obrtni stan omalovažuje, ali pa sc je čutil premalo uvedenega v področje obrtnih vprašanj. Ako je zadnje res, potem nastane vprašanje, čemu ostajati na tem mestu in pride do veljave izrek: Le čevlje sodi naj kopitar.
Če pa je prva domneva prava, potem je pa sploh težko najti izraza kritike. Dolžnost vseh čevljarskih organizacij pa je, da proti temu protestirajo. Dolžnost tovariških organizacij pa, da se temu protestu pridružijo, da si tako priborimo spoštovanje, ki nam gre, tako glede na davčno kakor tudi na številčno moč.
Ivan Smrekar.
Zlet obrtniškega društva na Jesenicah.
Obrtno društvo na .Jesenicah vabi tovariše obrtnike in prijatelje obrtništva širom ljubljanske oblasti na zlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 22. maja v Mojstrano, k Peričniku in na Dovje.
Odhod z Jesenic ob 7'25 zjutraj, iz Ljubljane ob 5 23 zjutraj (Kranja 6'10 zjutraj, Radovljice 6 49 zj., Bohinjske Bistrice 6'10 zj., Bleda 6*41 zj.).
Spored: Zajtrk v Mojstrani. — Zlet z godbo k Peričniku. Domača zabava na Dovjem pri tovarišu Paulusu.
Tovariši Udeležite se zleta v čim največjem številu!
Državne nabave.
Kakor smo že poročali, sta se s členom 266. finančnega zakona za leto 1927./1928. razširila predpisa členov 140. in 141. srbskega obrtnega zakona na vse ozemlje naše kraljevine. Ob tej priliki se je meja, do katere je upoštevati domače producente, izpremenila v toliko, da je ponudbe domačih tvrdk upoštevati samo, če so največ 5 do 10% dražje od inozemskih ponudnikov, ampak največ 10%'. Za izvršiev tega predpisa je ministrstvo trgovine in industrije izdalo sledeče navodilo:
1. Pri dobavah za državo in samoupravna telesa se more značaj domače produkcije dokazati samo s potrdilom trgovske, obrtniške in industrijske zbornice, na katerg področju se proizvajajo predmeti, ki se dobavljajo za državo. Vsako drugo potrdilo, izdano od državnih ali samoupravnih oblastev ali naprav, bi se pri presoji o izvoru blaga ne moglo upoštevati.
2. Ako blago domače proizvodnje pri nabavah ne ponuja direktno producent sam, ampak trgovec ali proizvajalec, velja ugodnost samo za blago, katero ponudi domača tvrdka.
Izvoz domače produkcije se v teh primerih dokazuje razen-s potrdilom pod št. I še z listinami, katere dokazujejo nabavo ali prevzem blaga v komisijo od domačih producentov. Listino mora izdati proizvajajoče obrtno ali industrijsko podjetje, ki je blago dobavilo ali oddalo v komisijo.
3. V potrdilih sme zbornica na zahtevo stranke naznačiti tudi produkcijsko sposobnost podjetja, v čigar korist se potrdilo izda.
Zbornično potrdilo je izdati za vsak konkreten primer nabave s točno označbo blaga ali izdelka po vrsti in' količini.
4.	Zbornice so dolžne, da prošnje za izdajo predmetnih potrdil nujno rešujejo. Ako bi za izdajo bile potrebne kake informacije od obrtnih zadrug, občinskih uradov itd., jih morajo zahtevati v 24 urah po prejemu prošnje.
Obrtniška „Samopomoč" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
V	minulem mesecu se je pripetilo pet smrtnih primerov, in sicer so umrli: Potočnik Janez, krojaški mojster v Kamniku, Jakuč Jože, čevljarski mojster v Bizoviku pri Ljubljani, Pressel Nina, šivilja v Ljubljani, Lavrič Alojzija, mati člana Ruparja, v Litiji, Juvan Maks v Zagorju. Položnice bomo poslali tekom prihodnjih dni, in sicer samo eno za vse smrtne primere in za vse družinske člane dotičnega, ki plačuje za svojce. Prosimo člane, da na položnicah označene opazke ne črtajo in ne popravljajo, ker nam s tem povzročajo samo nepotrebno delo. Članstvo prosimo, da nam denar v najkrajšem času nakaže, da načelstvo ne pride v denarne stiske. «Samopomoč» ima dobrodelen namen pomagati obrtniškim družinam z denarnimi podporami v najhujši potrebi in stiski, to je ob smrti. Člane prosimo, da nam zaostale zneske in znesek za upravne stroške nakažejo v najkrajšem času.	Načelstvo.
Dipl. ing. A. D.:
Nekaj o strokovni naobrazbi elektr omont er j e v.
Elektromonter se sme nazivati le oni, ki je dovršil predpisano učno dobo v elektrotehnični stroki in si pridobil tudi zadostno teoretsko naobrazbo za izvrševanje svojega poklica. Ni pa še dolgo od tega, ko se je nazival vsak za elcktromonterja, ki je znal potegniti v poslopju nekaj žic in pritrditi površno nekaj žarnic. Taki «strokovnjaki» so bili glavni steber šuš-martsva v elektrotehnični stroki. Pri izvrševanju svojega «poklica» pa so ti namišljeni elektromonterji zelo občutno oškodovali stranke, ker so bile njih naprave po večini izvršene tako, da so bile nevarne za ogenj in večkrat tudi za življenje, s tehničnega stališča pa niso odgovarjale najprimitivnejšim zahtevam.
Polagoma se je začelo uvidevati, da se v elektro-monterskem poklicu ne more vsak uveljavljati, ki ga le slučaj zanese mimogrede vanj, marveč da je potreba za izurjenega elektromonterja poleg temeljite in dolgotrajne praktične naobrazbe tudi dobro teoretsko znanje. Taka naobrazba pa se ne pridobi v nekaj dneh.
Imamo mnogo poklicev, zato jč izbera v nekaterih primerih zelo težka. Elektromonterski poklic miče vedno mnogo mladih ljudi, ker vsebuje zanje nekaj skrivnostnega — električen tok. Ta se namreč nevidno pretaka po mrzlih žicah in ga je mogoče ugotoviti te po njegovih učinkih. Vse to vpliva tako mikavno na mladega dečka, da z veseljem prične učno dobo pri mojstru, ne premisli pa, ali ima vse lastnosti za dobrega elektromonterja.
Učenec, ki vstopi k mojstru-elektroinstalaterju, mora že znati dobro pisati, risati in računati. Imeti mora v veliki meri prisotnost duha, biti mora pa tudi trezen in vljuden. Vljudnost je za ta poklic zelo potrebna, ker pride elektromonter pri izvrševanju svojega poklica v dotik z raznovrstnimi strankami, radi česar mora imeti lepo in vljudno vedenje. Imeti mora tudi čut odgovornosti za svoje delo. Mnogokrat nanese prilika, da mora na montaži popolnoma sam opravljati svoj posel ter izvršiti na lastno odgovornost eventualno spremembo prvotnega načrta. Poleg teh duševnih lastnosti pa mora biti fizično popolnoma zdrav, predvsem mora imeti dobro srce in suho kožo ter mirno roko.
Ako hoče elektromonter biti vešč svojemu poslu, potem ne zadostuje, da zna izvršiti samo nekaj navadnih napeljav, temveč mora poznati vse vrste elektromotorjev, transformatorjev, dinamostrojev ter stikalne sheme za njih montažo. Nadalje mora biti dobro poučen o veljavnih predpisih, ki se nanašajo na električne instalacije. Znati mora tudi odpravljati napake, ki se pojavijo pri obratovanju z električnimi stroji.
Ne zadostuje samo praktična izobrazba, potrebna je tudi temeljita teoretska naobrazba o elementarni elektrotehniki. Nikjer ni večje potrebe po primernem združenju teorije in prakse, kakor ravno v elektrotehniki. Monter, ki ne obvlada tudi teorije, je samo polovičar, ki ne bo v svoji stroki nikdar napredoval.
Kako pa naj se sistematično vrši izobrazba našega učenca?
Nepravilno je vsekakor, da vstopi učenec v tako podjetje, kjer bi se ga takoj od pričetka dalo na montažo omrežja brez predhodne prakse v delavnici. Ako ni prilike, da bi dobil v učni dobi tudi delavniško prakso pri elektrotehničnem podjetju, potem se priporoča, da se predhodno da učenca nekoliko časa v ključavničarsko delavnico. Vsak monter mora biti tudi dober ključavničar, odnosno mehanik, ker se to potrebuje vedno pri montaži stikalnih plošč, omrežja itd. Ko enkrat naš deček dovrši delavniško prakso, potem naj se dodeli kot pomagač clektromonterju, kjer mora budno paziti, da si prisvoji dobro prakso na montažah. Ko je po treh letih učna dolia pri kraju, si mora pomočnik pridno zbirati pri različnih tvrdkah svoje skušnje. Napačno je, da bi si takoj po učni dobi hotel izbrati mesto kakega obratovodje pri elektrarni, ker se v tem položaju ne bi prav nič novega naučil. Mlad pomočnik mora v svet, da vidi vedno nove montaže in nove stroje.
Poleg praktične naobrazbe pa mora spopolnjevati svoje teoretsko znanje. Že kot učenec mora pohajati v obrtno-nadaljevalno šolo, kjer si pridobi trdnejšo splošno naobrazbo, poleg tega pa se uči tudi skiciranja, ki ga v svoji stroki zelo potrebuje. Ako ne more poleg svojega dela zahajati v večerne strokovne tečaje, naj po možnosti prekine nadaljnje praktično delovanje in vstopi v izborno elektro-delovod-sko šolo na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. V tej šoli si bo vsekakor lahko pridobil ono znanje, ki ga bo usposobilo za dobrega monterja.
Ako ima potem pri izvrševanju svojega poklica možnost in priliko, obiskovati večerne strokovne tečaje, naj to v nobenem primeru ne zamudi. Dober elektromonter mora iti predvsem z duhom časa naprej in se mora vedno učiti. Nikdar ne more reči, da zna vse v svoji stroki, ker zna vedno premalo.
Morda nikjer drugje ne potrebujemo tako dobrega naraščaja kakor ravno v elektromonterstvu. Pri nas je gradnja elektrotehničnih naprav šele v začetku. Nadaljevanje započete elektrifikacije je sicer sedaj zavrla splošna gospodarska kriza, toda kmalu se bo začelo delati na elektrotehničnem polju s polnim razmahom in do tedaj bomo morali imeti dobro izurjene elektromonterje, ki bodo kos svoji nalogi. Gledati moramo tudi na to, da se nam ne bo vedno pred-bacivalo, da v strokovnem znanju domači živelj ni istovreden z inozemskim, pokazati moramo nevernim Tomažem, ki jih je žal pri nas še mnogo, da tudi domačini nekaj znajo in da morejo v polni meri nadomestiti vsakega «nenadomestljivega» inozemca.
Te vrstice naj utrdijo čitalca v prepričanju, da se ne more imenovati vsak strojnik ali ključavničar za elektromonterja, ker zna povleči električne žice in ga je prilika slučajno prignala do tega. Elektromonter se mora smotreno in strokovno izučevati v svojem poklicu, pa ne samo pol leta ali leto, temveč leta in leta. Le taki strokovnjaki bodo pomagali graditi koristne in gospodarske električne naprave, ki nam bodo v ponos.
Učimo se torej, spopolnjujmo se praktično in teoretično v elektrotehniki, ker nji velja sedanjost in prihodnost!
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
S tem nikakor ni upravičeno, da se veliki grelniki tari-firajo po visokih postavkah za luč. Marsikatere inozemske elektrarne so se prilagodile razmeram ter oddajajo tok za kuho, gretje in obrtne svrhe mnogo ceneje nego za razsvetljavo.
Zanimal bi čitatelja mogoče še naslednji primer. Koliko me stane kuha enega litra vode ,v eni uri, če dobim tok po 1 Din za kilowattno uro? Da segrejemo 11 vode od 0° do 100° Cels., rabimo teoretično 116 wattnih ur. Navadna toplota vode je približno 4° do 8°, ob toplem dnevu seveda toplejša. Ako vzamemo 8", vre že pri 96° in porabimo na toku 127-5 wattnih ur, če upoštevamo 25 % izgube. Ako ima kuhalo 500 vvattov priključne .vrednosti, potrebujem, da mi voda zavre, 127'5 wattnih ur, to je 127% wattov v eni uri; zavretje je torej dovršeno v času 127-5:500 = = 0’251 ure = 0'251 X 60 = 15 minutah. Stroški znašajo 127-5X1 Din : 1000= 12-75 pare. Za nadaljnje kuhanje se potrebuje le malo energije, kriti je izgubo 25 % (za gospodarski učinek aparata) in nadaljnjih 25 % za izpuhte-vanje vode, tedaj 127-5 X 0-5 = 63-8 watto,v. Za eno uro znaša to 0 064 kilowattov X 1 Din == 6'4 pare. Skupni stroški so približno 20 para na uro z zavretjem vode. Kuhalo je le po potrebi vklopiti.
Drugi primer: Klepar si hoče raztopiti potom elektrike 10 kilogramov cina ,v 30 minutah. Kako veliko posodo mora imeti in koliko ga stane toplenje? Cin se topi pri 235° Cels., njegova specifična toplota znaša 0-548 kalorij, topilna toplota (toplota v kalorijah, ki je potrebna, da se raztopljena snov prevede v tekočino) 13’31 kalorij za 1 kg. Za ta proces je potrebna tade toplota: 1 p kg X 235° X X 0-0548= 129 kalorij, da se doseže točka toplenja. Da začne cin teči, potrebuje klepar še: 10 kg X 13-31 = 133-1 kalorij, skupaj torej 262 kalorij, oziroma 262 XI'16 = = 304 wattnih ur. Vse to se razume za eno uro. Ker namerava klepar to delo opraviti v pol ure, mora vzeti posodo, katere priključna vrednost znaša 304 wh : 0-5 ure = = 608 wattov. Toplenje cina stane mojstra, če dobi tok
po 1 Din za kilogram, na wattno uro 31 para. Ako hoče opraviti to delo v eni uri, vzame posodo za 300 wattov, cena toka ostane ista, ali časa se porabi še enkrat toliko.
Dalje zanima obrtnika spajanje z električnim betom. Ako ima pol kilograma težak bet 500 watto,v priključne vrednosti, si lahko izračuua, v kolikem času postane to orodje dosti toplo, da se more z njim vršiti spajanje. Račun gre na ta način: Specifična toplota bakra znaša 00952 kalorij, vročina spajanja je 450° Cesl. To da 0 5 kg X X 450 X 0-0952 X 1'16 = 25 wattnih ur ali 25 wattov v eni uri; ker ima bet 500 wattov priključne vrednosti, se segreje v (25 : 500) X 60 = 3 minutah. Segretje beta stane, ako se vzame v poštev 25%na izguba, približno 10 par za 3 minute, če se dobi tok po 3 Din za kilowatt. V eni uri stane spajanje 0 5 X 3 = 1-50 Din. (Nadaljevanje sledi.)
Iz organizacij.
Iz vrtnarske zadruge.
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je poslalo velikemu županu ljubljanske oblasti glede izdelovanja umetnih vencev in šopkov naslednjo rešitev:
«U odgovor na akt Velikog Zupana od 13. III. 1927, O. br. 766, odnosno br. 928/1 od 24. VII. 1926 Ministarstvo Trgovine i Industrije dostavlja Vam, da se pobrojavanje radova u rešenju od 1. VIII. 1925, br. 6808/III ima smatrati taksativnim. Prema torne Ministarstvo ne nalazi za potrebno niti oportuno da se vrtnarski obrt veže u pogledu izradjivanja venaca i buketa na osposobljenje. Ovo dostavlja Vam se radi znanja i upravljanja s tim da o tome obavestile Komora za Trgovinu i Obrt i Industriju.»
Iz tega je razvidno, da ministrstvo ni ugodilo zahtevi, da je obrtno izdelovanje vencev in šopkov pridržano izključno le vrtnarskemu obrtu, ki je bil leta 1925. proglašen za rokodelski. Izdelovanje umetnih vencev in šopkov bi bilo zato v bodoče smatrati za predmet prostega obrta, smeli pa bi se seveda brez nadaljnjega z njimi pečati tudi obrtni vrtnarji.
Vrtnarskim obrtnikom v vednost! Opaža se, da so cene v zadružnem okolišu zelo neenake. Zato smatra predsedstvo za potrebno, da poda tržno poročilo o glavnih tržnih rastlinah. Na ljubljanskem trgu so cene sledeče: Pelargo-nium zonabe od 3 do 12 Din; Pelargonium peltatum od 3 do 12 Din; Asparagus spr. od 5 do 50 Din; Fuchsia hybr. od 3 do 8 Din; Begonia seinperfl. od 2 do 5 Din; Begonia Rex od 10 do 100 Din; Begonia hybr. od 12 do 30 Din; Glexinia hybr. od 12 do 40 Din; Aperatum, Echeweria, Altemanthera, Iresine Scizanthus, Sobebia, Sednun, Gna-phalium, Cupliea, Salvia od 2 do 4 Din; sadike letnih cvetlic od 50 p do 1 Din 50 p; vrtnice, visoke, od 18 do 25 Din; vrtnice, nizke, od 12' do 30 Din. — Članstvu se prepušča prosta presoja, ker so tu na,vedene cene mišljene po kakovosti blaga. Članstvo se opozarja na solidarnost. Eventualno nedostojno konkurenco s strani članov prosimo, da se prijavi zadrugi, da dobi pregled in po možnosti vpliva, da se cene obdržijo v ravnotežju.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev v Ljubljani svojim članom na znanje in ravnanje. Neki član urar na deželi je naročil iz inozemstva štiri žepne ure. Po prejemu dotične pošiljke, oziroma pri odpiranju, je ugotovil, da se nahajajo v paketu le tri ure, dočim je ena ura na nepojasnjen način izginila. Kakor se je zadruga informirala, je bil paket v uradu Kontrole dragocenih kovin kakor tudi na poštni carinarnici v Ljubljani pravilno in s polnoštevilno vsebino odpravljen in da je morala dotična ura izginiti med .vožnjo v namenjen kraj
ali pa v tistem kraju samem. Claui se opozarjajo, naj take pošiljke odpirajo po možnosti vedno že na pošti v navzočnosti poštnega uradnika ali pa doma v navzočnosti kake verodostojne priče, ki s članom ni v sorodu, ker se sicer v takem primeru ne da ničesar napraviti. — Načelništvo.
Občni zbor Kovaške obrtne zadruge v Mariboru. V nedeljo dne 24. aprila 1927. se je vršil v dvorani hotela Halb-widl v Mariboru III. redni zadružni zbor Kovaške obrtne zadruge ,v Mariboru ob številni udeležbi. Zbor je otvoril zadružni načelnik Verzel, ki je pozdravil navzočega zadružnega nadzornika g. Založnika. Iz poročila načelništva posnemamo, da se je stanje kovaškega obrta znatno zboljšalo, odkar so se kovači osamosvojili in si pred tremi leti ustanovili lastno obrtno zadrugo. Prejšnje preziranje kovaškega obrta je skoraj docela izginilo in druge obrtne organizacije so začele upoštevati kovaško organizacijo in upanje je, da bo tudi ta stan ravno tako upoštevan, kakor drugi stanovi. Da je zadruga že v prvih treh letih svojega obstoja dosegla tako lepe uspehe, se je v prvi vrsti zahvaliti spretnemu vodstvu zadružnega načelništva, ki je s skromnimi sredstvi doseglo skoraj nedosegljiv uspeh. Podpirala so pa načelništvo v njegovem težkem delu tudi obrtna oblastva, zaradi česar je zadružni zbor soglasno sklenil, da se izreče javna zahvala sreskemu poglavarju v Mariboru, desni in levi breg, mestnemu magistratu v Mariboru in obrtnozadružnemu nadzorništvu v Mariboru, zlasti pa obrtnemu referentu pri mestnem magistratu v Mariboru g. dr. Rodošeku in obrtnozadružnemu nadzorniku g. Ignaciju Založniku v Mariboru, ki se jih obenem naproša, da ostanejo še v naprej naklonjeni zadrugi in jo še tudi v naprej tako uspešno in nesebično podpirajo. V priznanje uspešnega in agilnega delovanja dosedanjega načelništva je zadružni zbor soglasno izvolil dosedanje člane zopet za nadaljnja tri leta v načelništvo ter jim zaupal nadaljnje vodstvo zadruge z dosedanjim načelnikom gosp. Francetom Verzelom na čelu. Le mesto podnačelnika se je poverilo g. Alojziju Peklarju iz Krčevine pri Mariboru in namesto odstopivšega člana načelništva g. Franceta Šabedra s Tezna je vstopil ,v načelništvo kot nov član g. Josip Roj iz Plača. V načelništvu so torej možje vztrajne pridnosti in žilavosti, od katerih se lahko pričakuje obilen uspeh za vse zadružnike.
Razno.
Obrtna nadaljevalna šola v Novem mestu. Že par let
sem nas preseneča obrtnonadaljevalna šola z zanimivimi razstavami risb, krojev in pismenih izdelkov. Tako razstavo je priredilo vodstvo šole tudi letos 1. maja s prav slovesno otvoritvijo, pri kateri so bili navzoči vodja sre-skega poglavarstva vladni tajnik g. lvrajšek, načelniki obrtnih zadrug, načelnik gremija trgovcev, zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter mojstri. Vsa razstavljena dela so pokazala, da se je šola visoko dvignila in da zaostaja le malo ali pa nič za šolami enakega tipa po večjih mestih, kljub skromnim razmeram. Učiteljstvo je storilo povsem svojo dolžnost, da je pripomoglo do tako krasnih uspehov. Ti uspehi pa so dali povod, da so se obrtniki sami začeli bolj zanimati in posvečati čim večjo pozornost svojim vajencem. Vajenci so šolo redno posečali in so vzorno disciplinirani, čemur je pripisovati v prvi vrsti njih napredek. Dne 28. aprila t. 1. so se odpeljali obrtni vajenci in vajenke pod vodstvom voditelja obrtne šole g. Koželja in ,v spremstvu učiteljev in nekaterih mojstrov k obali sinje Adrije. Izletniki so izstopili na Sušaku, odkoder so se odpeljali s parnikom v Kraljevico, kjer so si ogledali našo največjo ladjedelnico, ki pa na veliko žalost že nekaj tednov ni v obratu. Nad vse prijazni g. rav-
natelj je dal obiskovalcem na razpolago inženjerja, ki je vodil izletnike po vseh objektih in jim obrazložil delovanje posameznih strojev ter pokazal, kako se gradijo ladje. Okoli poldneva so se izletniki vrnili na Sušak, kjer so obiskali morsko luko in se prepričali na lastne oči o ogromnem prometu na naši strani, dočim je v italijanski luki pravcato mrtvilo. Nato so obiskali še Trsat, odkoder je jim je nudil krasen pogled na vse hrvaško Primorje. Pred odhodom s Sušaka so vajenke in vajenci zapeli par narodnih pesmic, kar je ondotno prebivalstvo prav navdušilo. Odnesli so najlepše utise s tega izleta. Izlet pa je pokazal, da vlada med obrtnim naraščajem, učiteljstvom in mojstri najlepša harmonija. Agilnemu načelniku obrtnega društva g. Filipu Ogriču pa gre vsa zahvala, ker je izposloval znatno podporo, ki je omogočila ta izlet.
Pozor! V zadnjem času so preplavili naše kraje razpečevalci loterijske 2X/'2% drž. rente za vojno škodo. Našim ljudem, nepoznavajočim vrednosti tega papirja, ponujajo obveznice po visoki ceni, ki daleč presega njegovo borzno vrednost. Veliko1 ljudi je bilo s tem občutno' oškodovanih, ker sol plačali, kakor čujemo, obveznice po dvojni borzni vrednosti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 2Vi2% in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplača 188 izžrebanim obveznicam še posebne dbbitke. Obveznice torej niso prave srečke, ampak se samo en del amortiziranih obveznic nagradi s posebnim dobitkom. Borzni kurz za te obveznice znaša približno! 340 Din (za celo obveznico) v nominalni vrednosti 1000 Din. Onim, ki si žele nabaviti te obveznice, zaradi tega priporočamo, da se obrnejo naravnost na denarne zavode, kjer jih dobe pol borznem kurzu, ne kupujejo jih pa naj, ako' se hočejo obraniti nepotrebne škode odi ljudi, ki s temi obveznicami krošnjarijo1 in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega.
t Avgust Einspinner. Dne 18. aprila t. 1. je umrl v Gradcu voditelj štajerskih obrtnikov g. Einspinner, ki je tekom preko 301etnega javnega delovanja v prospeh obrtniškega stanu pridobil velike zasluge ne le za obrtnike v ožjih mejah dežele Štajerske, ampak tudi za obrtniški stan v stari Avstriji sploh. Po syojem neumornem prizadevanju za interese obrtniškega stanu je bil znan tudi v naših kra-jiJ1- P° poklicu zlatar je bil kmalu po osamosvojitvi izvoljen v graški občinski svet, v katerem se je posebno zanimal za obrtniška in prometna vprašanja. V graški zbornici je sodeloval preko !50 let, v zadnjih letih kot podpredsednik obrtniške sekcije in zbornični podpredsednik.
V	zbornici je posvetil svojo pozornost v prvi vrsti pospeševanju obrta in organiziral pod okriljem zbornice tudi urad za pospeševanje obrta, katerega je sam tudi vodil. Urad je vzorno organiziran in je v zadnjih letih veliko pripomogel k povzdigi štajerskega obrtništva. Kot strokovnjak in izvedenec za obrtniška vprašanja je sodeloval tudi v upravi deželnega muzeja in graškega velesejma. Pridobil si je tekom let tako zaupanje svojih someščanov, da so ga zapored odposlali v deželni in državni zbor. V državnem zboru se je veliko brigal za uveljavljenje obrtnega reda, v obliki, v kakršni je pri nas še danes veljaven, in je s svojim ugledom in političnimi zvezami dosegel, da se je reforma v letu 1907. tudi izvedla. Zlasti veliko pa si je prizadeval, da se je v bivši Avstriji nudila obrtništvu, v prvi vrsti malemu obrtništvu, možnost, da se udeležuje državnih dobav. Po političnem preobratu, ko se je pokazala potreba za preorijentacijo obrtniških vprašanj, je bil med inicijatorji za ustanovitev šole za strokovno gradbo in elektrotehniko in za izpopolnitev šole za stavbeno in umetnostno stroko v Gradcu. Veliko je v povojni dobi storil tudi za obrtnonadaljevalno šolstvo na Štajerskem in je njegova zasluga, da je tam šolstvo tako vzorno urejeno,
da. v polnem obsegu ustreza potrebam obrtništva. V svojem poklicu znan daleč naokrog za enega prvih strokovnjakov je bil v osebnem občevanju jako ljubezniv in uslužen. Posebno v obrtniških vprašanjih je bil vedno in povsod vsakomur na razpolago. Vsi, ki smo ga poznali in bili priča njegovemu nesebičnemu delu za dobrobit važne panoge gospodarstva, obrtnega stanu, ga ohranimo v častnem spominu kot človeka, kot obrtnika in kot prvobori-telja za obrtniške interese, katere je znal vedno tako prilagoditi, da so bili ,v skladu z interesi ostalih gospodarskih panog. Graška zbornica bo težko nadomestila izgubo, katera jo je zadela s smrtjo pokojnikovo.
Opozorilo industrijcem, obrtnikom in trgovcem. Rok za prijavo kot razstavljalec na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2. do 11. julija poteče v nekaj tednih. Po zaključku prijavnega termina razdeli sejmska uprava takoj razstavne prostore. Kdor se javi kesneje, ni več siguren, da dobi ugoden prostor. Zato se naprošajo v lastnem interesu vse one tvrdke, ki se zanimajo za velesejem, da pospešijo svojo prijavo.
•AL.
Ustanovitev «Samopomoči» za trgovce v Mariboru. V
okviru gremija trgovcev v Mariboru se je sestavil pripravljalni odbor z nalogo, da čimprej izvede humanitarno akcijo, ki naj bi zasigurala podporo dedičem organiziranih članov za primer smrti. Pravico do pristopa imajo razen trgovcev tudi industrijci, odvetniki, zdravniki, privatni nameščenci itd., sploh osebe vseh vrst pridobitnega stanu. Dedičem umrlega člana se plača tolikokrat po 25 Din, kolikor ima društvo članov. Pri vstopu plača vsak član v rezervni fond 75 Din. Člani se sprejemajo do 45. leta starosti, do 1. oktobra t. 1. pa do 60. leta, ako je njih zdravstveno stanje povoljno.
Izlet poljskih industrijcev. Po obvestilu ministrstva za trgovino in industrijo v Varšavi se je izlet poljskih industrijcev k nam odložil do 25. maja t. 1. Kakor znano, obiščejo poljski industrijci na svojem potovanju tudi Ljubljano in je bil prvotno ta obisk določen za 2. maja t. 1.
Zastopstvo v Franciji za prodajo kemičnih produktov za industrijo in lekarništvo ter sirovin za parfume jugo-slovenskega izvora želi prevzeti neka tvrdka v Parizu. Natančen naslov tvrdke se izve v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Trgovski stiki z Ameriko. Generalni konzulat SHS v Buenos Airesu sporoča, da bi neka večja ugledna ondotna tvrdka reflektirala na dobavo: fižola, orehov, suhih sliv in suhih višenj, kalcijevega karbida, soda kaustike in port-land cementa. Reflektira se samo na prvovrstno blago, ki more vzdržati konkurenco na ondotnih trgih. Oferte z vzorci je poslati konzulatu z izkalkuliranimi cenami franko Buenos Aires ali Monte Video1.
Solunski semenj. II. mednarodni semenj v Solunu se bo vršil od 18. septembra do 3. oktobra t. 1. Prospekte za semenj dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Sedanji odbor se je s tem vprašanjem že podrobno bavil in upam, da bo v jeseni že zagledala luč sveta tako potrebna strokovna šola. Kar se tiče notranjega delovanja zadruge, moram pripomniti, da smo v preteklem letu vpeljali zopet komisijo za vajeniške preizkušnje, ker le tako se more zaznati, če je vajenec res sposoben za pomočnika in pozneje za samostojnega obrtnika. Ako še omenim, da je naša zadruga v stalnih prijateljskih stikih z mariborsko, zagrebško in splitsko bratsko zadrugo, ter da si gremo v vseh skupnih interesih vedno na roko, bi bilo
moje ppročilo izčrpano. Prosim Vas, da ga vzamete na znanje in ga odobrite. Poročilo' se je vzelo "z odobravanjem na znanje. — K tajniškemu poročilu se prvi priglasi tovariš Puškar, ki pozdravlja nameravano ustanovitev strokovne šole in naglaša pri tem, da je to idealna ustanova za mesto Ljubljano, za pokrajino pa ni velikega pomena, Apelira na zadrugo, da bi naj bila ta šola obvezna tudi za podeželske vajence. Načelnik odgovori, da bo posvetil vso skrb, da bo tudi podeželskim vajencem dana možnost obiskovati strokovno šolo. Kot drugi se priglasi k besedi zastopnik pomočniškega zbora g. Miler, ki kritizira tajnikovo poročilo v toliko1, da ni pomočniški zbor v nestrpnosti pričel s samostojno strokovno šolo, ampak radi tega, ker so se pogajanja z zadrugo razbila.
V	daljšem govoru pojasnjuje, kako so! pomočniki pričeli s tečajem in s kakimi težkočami se bore, a vendar upajo, da bodoi v mesecu aprilu pokazali uspeh svojega delovanja. Njegova izvajanja so navzoči z odobravanjem pozdravili. Za tem se priglasi k debati drugi zastopnik pomočnikov g. Gorupec, ki poroča kot njegov predgovornik o pomočniškem tečaju, ter poudarja, da ni ravnala zadruga korektno, ker ni nakazala nikakc materijalne podpore za to šolo. Nadalje poziva vse navzoče, da se odzovejo povabilu ter da prisostvujejo prireditvi, ki bo ob koncu tega tečaja. Pozdravljen konča svoje poročilo. K besedi se oglasi tovariš Lisac, ki graja odbor, zakaj ni obvestil o tem tečaju tudi podeželskih članov. Par članov mu z medklici pojasni, da pomočniki niso hoteli sprejeti v to šolo ne vajencev1 ne mojstrov. Zastopnik pomočnikov g. Miler pojasnjuje, da se to ni zgodilo radi tega, ker ni zadruga z ničemer prispevala k tej šoli. Besedo prejme tovariš Franchetti, ki se zahvaljuje na pozdravih ob njegovi 30Ietnici samostojnega izvrševanja obrta ter apelira na vodstvo zadruge, naj v bodoče podpira idejo strokovnih šol, ker to ni v korist samo naraščaju, ampak tudi nas vseh. Tajnik Šinkovec pojasnjuje svoje poročilo, da je bil takrat, ko so se vršila pogajanja s pomočniškim zborom za skupno ustanovitev strokovne šole, namen odbora, ustanoviti isto na res trdni podlagi, za kar pa bi potrebovali še precej časa, da bi se to doseglo. Pomočniškemu zboru pa je bilo na tem, da se s šolo čimprej prične in so res kmalu potem s tečajem pričeli. Odbor je pozdravil tudi ta njihov korak, zlasti s tem, ko se je polnoštevilno udeležil otvoritve tečaja. Da pa ni zadruga materijalno podpirala tega tečaja, bodi pojasnjeno, da nismo do zadnjega časa nikdar prejeli tozadevnega zaprosila. H koncu predlaga, da naj bi zadruga nagradila tri najboljše, ki bodo izšli iz tega tečaja z zneski, in sicer prvega s 300 Din, drugega z 200 Din in tretjega s 100 Din. K besedi se oglasi tovariš Juvane, ki izjavi, da se strinja z gornjim predlogom, le da se nagrade zvišajo na 500, 300 in 200 Din. Predlog tovariša Javanca se soglasno odobri. Zatem se preide na 4. točko dnevnega reda. Zadružni načelnik, ki je obenem tudi blagajnik, poda izčrpno poročilo blagajnika, kakor sledi: Računski zaključek upravne dobe za leto 1926. izkazuje 20.039 Din 44 p dohodkov in 12.776 Din 72 p izdatkov; gotovina v blagajni je znašala dne 31. decembra 1926. 7262 Din 72 p. Celokupno zadružno premoženje je znašalo koncem leta 1926. v skupnem znesku 18.940 Din 90 p. Od tega je gotovine v blagajni 7262 Din 72 p, v Mestni hranilnici je naloženega kot podporni sklad 8227 Din ter kot vajeniški sklad 901 Din 10 p. Pri poštno-čekovnem zavodu je v dobroimetju 173 Din 8 p, terjave zadružnih članov 677 Din ter inventar (pisalni stroj in omara) 1700 Din. K točki 5. dnevnega reda podh tovariš Franchetti, ki je računski preglednik, naslednje poročilo: S tovarišem Turkom sva pregledala blagajniške knjige ter račune ter
iste našla v najlepšem redu. zato predlagam, da se podeli celokupnemu odboru absolutorij. Nadalje predlaga, da naj v bodoče odbor razpolaga samo z zneskom 500 Din, to je, da naj ima samo do te vsote znesek v ročni blagajni, ves ostal znesek pa naj se vedno varno nalaga v hranilnici. Predlogi tov. računskega preglednika se soglasno sprejmejo. Tajnik tov. Šinkovec prečita nato proračun za leto 1927., ki izkazuje 5877 Din rednih dohodkov in 15.627 Din izdatkov. Predlaga obenem, naj znaša v kritje stroškov zadružna doklada kakor doslej 70 Din letno. Ta tajnikov Predlog sc da vi debato, h kateri se prvi priglasi tov.Lisac, ki poudarja, da ima zadruga 18.000 Din premoženja in smatra, da je to nepotrebno, ter predlaga znižanje zadružne doklade. Tov. Hribar pripominja, da je umestno, da zadruga razpolaga s premoženjem in izjavlja, da bo glasoval za predlog načelstva. Tov. Podržaj odobrava aktivnost zadruge ter poudarja, da je vendar bolje, ako ima zadruga denar kot pa, .da bi bila pasivna. V debato posežejo še tov. Kermendi, Puškar, Juvane, Doležal in Dolenc in vsi odobravajo tajnikov predlog, ki pride na glasovanje in je bil z večino glasov sprejet, tako da ostane zadružna doklada za tekoče leto 70 Din. Tovariš Franchetti poroča k 8. točki, da je pristop, oziroma nakup delnic državne obrtne banke za sedaj nemogoč, ker je banka že zaključila vpisovanje. Sicer je v proračunu že odobren znesek za prvi obrok za nakup delnic, ki naj ostane, ker se bo vršilo najbrže tudi pozneje še vpisovanje delnic. Pri 9. točki dnevnega reda — Raznoterosti — se oglasi prvi k besedi tov. Hribar, ki predlaga, da naj bi se izvolil nekak pripravljalni odbor, ki bi imel nalogo ustanoviti strokovno šolo. Razvila se je vseobča debata in se je končno z večino glasov izvolil v pripravljalni odbor zvezni načelnik g. Rngelbert Franchetti, zadružni načelnik g. Ivan Gjud in zadružni tajnik g. Albin Šinkovec, vsi ti za mesto Ljubljano. Za deželo so bili izvoljeni tov.: Bernard Doležal, Ivan Hribar in Maks Hutaž, od zastopnikov pomočniškega zbora pa gg. Miler, Gorupec in Ivčevič. Tov. Franchetti izraža veselje, da bi zadruga ob svoji 401etnici obstoja mogla ustanoviti strokovno šolo za vajence in pomočnike ter poudarja, da naj zadruga ostane vedno v prijateljskih odnošajih s pomočniškim zborom, kar bo v vseobčo korist. Ne uvideva pa potrebe, da se je izvolil odbor za ustanovitev strokovne šole, ker obstoja načelstvo zadruge, katero naj samo razširi svoj delokrog na ta odbor, ter prosi tov. Hribarja, naj izdela načrt za ta odbor, po katerem naj prične isti delovati. Tov. Hribar obljubi, da bo1 dal v najkrajšem času primeren
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno-
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 115.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najniije cene 1
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
U»tanovUeno leta 1839.
Največji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene 1
načrt. Besedo dobi tov. Kovačevič,* ki v svojem govoru graja tiste tovariše, ki so preprečevali delovanje odbora in ugotavlja, da je odbor ves čas pošteno in nepristransko deloval. V tem zmislu poroča tudi tovariš Dolenc, ki govori o težkočah. ki jih je imel odbor, da je mogel redno delovati. Tov. Kosec ml. stavi predlog, da naj zadruga reducira število vajencev, to pa radi tega. ker nekateri mojstri zaposlujejo preveliko število vajencev. I ajnik Šinkovec pojasnjuje, da je zadruga prejela naredbo od velikega županstva, v kateri je odrejeno, koliko vajencev sme imeti vsak mojster, in sicer manj kot pa dovoljujejo zadružna pravila. K besedi se oglasi še tovariš Puškar, ki predlaga, da naj bi se učna doba za vajence zopet zvišala na štiri leta. Načelnik g. Gjud pojasni, da to danes ni mogoče storiti, ker tega ne predvideva današnji dnevni red. Ker je bil dnevni red izčrpan in se pri točki «Raznotcrosti» ni oglasil nihče več k besedi, sc je načelnik zahvalil za udeležbo ter je zaključil občni zbor ob pol 6. uri. — V Ljubljani, dne 14. februarja 1927. — Albin Šinkovec I. r., t. č. tajnik. I v a n G j u d 1. r„ t. č. načelnik. Ivan D o r č e c 1. r., zapisnikar.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika® Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
		
m	ilill	isn
:da 50 par. — Aajinanjši znese* 5 Din. — oglase je plačati v naprti lahko tudi v znamkah. — Za odgovor Je priložiti znamko.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbijeno. 17/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI V0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Stroj
cefra ter odvija
žimo in volno!
Izdelovatelj
Fran Simon
Vrhnika
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 478 LJUBLJANA Dunajska cesta tO
TeUfon 478
Kreditno društvo 1	n*!***
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
(Gradska štedionica)
ir Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naSi hranilnici, ker |e denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	Ceftla:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
Podružnice in agencije:
Brežice	Kranj	Novo mesto Slovenj-
Celje	Logatec	Prevalje	gradeč
Črnomelj Maribor	Ptuj
Gorica	Metkovič Rakek
Novi Sad Sarajevo
CRSta W Brzojavni naslov:
UCOIU ir	BANKA	LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
Split
Trst
|	Obrtna banka	|
1	d Ljubljani	1
«5?	rti	**
jj*	Centrala:
Sl	Kongresni trg št. 4	Sl
^	Podružnica: Cj uto mer	a*
«3*	«38
Telefon St. 508	Telefon	št.	508	o#
^ Račun pri poštno-ček. zauodu n Ljubljani ^
št. 12.051	«55
O?	«55
«55	Daje kredite o obrtne sorhe, pospe-
«55	<55
čS	Suje ustanauljanje obrtnih in indu-	c?
S|	strijskih podjetij, izoršuje ose bančne	&
transakcije najhulantneje. Vloge na	Sl
knjižice in na tekoči račun se obre-	j*
«55	stujejo kar najugodneje, oezane ologe
os	po dogoooru primerno oiše.	o?
«35	»55
«35	<55
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.