Političen list za slovenski narod. Po polti projoman velja: Za aeia lato predpla&i 16 grli, za pol leta S fld., sa Četrt lata 4 fld„, n jedea aeaec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman valja: 1» telo loto 12 fUL, *a pol leta 6 gld., aa četrt lata S (14., sa jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan valja 1 fld. 80 kr. va« na leto. Posamne itevilke po 6 kr. '---------~------------------------------^ -M ■ -»M . ...... I ....... Naročnino !n oznanila (i o i e r a t e) vaprejema nprarnlStvo Ia ekspedlclja v „K»tol. TIskarni" Kopitarjeve uliee St. 2. Rokopisi se na vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Vrodnlštvo je v SemeulSklh nlieak St. 2, I., 17. / Izhaja Tsak dan, irvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne. Vredniitva tele f 6 n • štev. 74. SOS. V Ljubljani, v soboto BO. decembra 1899. Letnik XXVII "Vabilo na naročbo. S I. januvarijem se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec. Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Te cene veljajo le tedaf, ako odpade kolek; sicer ostanejo prejšnje. Upravništvo »Slovenca". Slovenstvo in strankarstvo. Ob koncu leta se pač »podobi, da se ozremo v preteklost in da damo račun od svojega stališča, katero je zavzemal naš liit doslej. Zagovarjati se nam pač ni težko. V božičnem članka, ki ga je prinesel »Slov. Narod« in ki je poln bedastega sovraštva proti katoliškemu imenu, pravi ta list sledeče: »Napredne stranke ni ločilo od klerikalne stranke (!) kako osebno sovraštvo, ločil jo je narodni interes, spoznanje pogubnosti klerikalizma (za koga?) in zato je popolnoma nemogoče, da bi se še kdaj dosegla nekdanja jedinost. Bili so časi, ko mej Slovenci ni bilo strank, ko je bilo LISTEK. Za novo leto. Skoro resnična dogodba. Potegnili so ga iz Ljubljanice. Bil je moker, kakor je pač moker človek, kateri je ravnokar končati hotel svoje življenje v motnih valovih reke. In zeblo ga je, zeblo . . . »Kaj me je napotilo, da sem storil ta obupni korak? Ali imate otroke? Ne? Potem me sploh ne bodete umeli ... Pa naj bo, olajšam si srce. Poslušajte torej : Sinčka imam, osemletnega sinčka. Zdrav je in cvetočih lic, vesel in čil, da se mi je smi-jalo radosti srce v prsih, kedar sem ga pogledal. Toda črn obup sedel mi je na dušo, moje radosti cvetje zamorila je slana trpkega izpoznanja. Moj sin je tepec, zabit je, in ni mogoče prodreti z žarki novodobne olike strašne teme, ki mu oklepa duha. O strašno spoznanje ... In ravno za novo leto moral me je zadeti ta udarec, ki je na zbrano vse pod jedno zastavo in se radovoljno uklanjalo duhovniškemu zapo vedo vanju, ali narod je tedaj hiral in umiral (In sedaj ?) »In vendar se nahajajo še dandanes staromodni možje, ki vedno kličejo: bodite složni, složni, složni! ter sanjarijo o ustanovitvi vseslovenske stranke, v kateri bi bili združeni tako napredni, kakor reakcijonarni, klerikalni in socijalni (!) elementi, misleč, da je v takem nenaravnem združenju jamstvo za uspešnejšo obrambo slovenske narodnosti in jamstvo za zdrav kulturen, političen in gospodarski napredek. »Nam se zdi to utopija, ki se nikdar ne uresniči. To prizadevanje, poklicati klerikalizem na pomoč proti zunanjim nasprotnikom, nas spominja na bajko o tistem konju, ki je pozval človeka, da ga ubrani Bovražnika. Človek je res prepodil sovražnika, a s konja ni več šel nego ga vpregel pred svoj plug. Vseslovenska stranka bi bila danes velika nesreča za slovenski narod. Ne da se namreč tajiti, da ima klerikalstvo danes še jako veliko moč po vseh slovenskih deželah in da ima naravno premogočo organizacijo, tako da bi morala vsaka vseslovenska stranka imeti klerikalen značaj. V to pa slovenski narod (!) kar ga preSinjajo ideje narodnosti (!) in svobode, n e privoli in zlasti ne privoli v to nikdar slov. inteligenca«. , Preglejmo te besede! Iz njih odsevata predrznost in neumnost kranjskega liberalizma v svoji popolni jasnosti. Ali ni največja predrznost, če se upa kak časnikar — in bodisi tudi tak kakor Tavčar ali Malovrh —, da celemu narodu vrže v obraz trditev: Vseslovenska stranka bi bila nesreča za slovenski narod? Ali ni to nepopisna smelost, da pogreva v božičnem članku Slančevo zgodovinsko modrost, ki je pripravna samo za pust, ter vsklika: »Kje bi bil danes slovenski narod, da je svojo narodno stavbo dogradil na tistem temelju, ki so ga ustvarili mah stri mojega duha peroti, da mi je padla obnemogla duša v črnega obupa brezdno . . . Hotel sem mu za novo leto, ker zna vže brati, naročiti liBt, ki bi Binčku dajal tečne dušne hrane. In naročil sem mu »Zvonček, list s podobami za slovensko mladino«. List je za »deco«, za »otroke«, kakor zatrjuje, tudi je naslikanih na čelu lista nekaj otrok, ki kažejo sicer gledalcu vseskozi hrbte, pa morajo biti, ako smem soditi po obleki, tako med 6. in 9. letom starosti. Dobro, mislil sem si, tak list bo sinčka bodril in izpodbijal v letu 1900 in sledečih. Omislil sem si prvo številko vže sedaj, da še pred novim letom napravim sinčku veselje. Bral sem mu list naj prvo sam glasno in sinek me je poslušal. Toda že ko sva prišla do desete strani, zapazil sem, da me gleda sin debelo. Kar steklene oči je imel. Prijazno sem ga poprašal, ali morda ne razume? Priznal je, da ne. Ustrašil sem se, potem pa sem ga ljubeznivo opomnil, naj pazi, hočem mu vse se enkrat počasi prebrati. In čital sem: Trubar, Dalmatin in Bohorič ?« Kje bi bil drugje, nego v nemškem protestanškem morju ! Ali ni skrajna predrznost, če dr. Tavčarjev list svojim čitateljem poda stavek: »V naši stranki ne priznavamo nobene avtoritete«, ko vendar ravno v tej stranki osebna avtoriteta deluje z najhujšim terorizmom ! Pa tudi neumnost liberalizma odseva iz tega članka. Bralci, ki to bero in ostanejo zvesti temu listu, pač ne zaslužijo druzega, nego da so tam, kjer bo. Le pomislite to modrost: Najprej pravi, da je bil prej ves narod »klerikalen«, in da ima »klerikalstvo« še danes veliko moč, in da mora vseslovenska stranka nujno biti klerikalna — p r e c e j p o t e m pa z isto resnostjo piše, da je klerikalstvc p r o t i n a -roden element in da slovenski narod vanj ne privoli! Tako godlo podaje svojim čast. bralcem list »inteligence!« — Ves svet pač spoznava potrebo socijalnega dela. Obrt, delavstvo, kmetijstvo zahtevajo nujne pomoči in ravno oni, ki jih imenujejo liberalci klerikalce, z vsega priznanja vredno vnemo proučujejo ta v resnici koristna vprašanja. Naš liberalizem je pa top in gluh. List »inteligence« deklamuje z resnostjo kakega petoSolskega modrijana : »Da bi bila popolna zmaga klerikalizma jedna največjih nesreč, kar jih more zadeti slovenski narod, to je nepo-bitna resnica in zato je tudi slovenska inteligenca zastavila vse svoje moči, da reši narod iz smrtonosne g a o b j e t j a r i m s k e g a k 1 e r i k a-lizma (!) To je v današnjih časih v Kranjski deželi najnujnejša potreba«. (1) Ali se^ naj pameten človek jezi ali smeje k taki modrosti? Mi se odločujemo za drugo. Ljudjo, ki tako kvasaio in se imenujejo »inteligenca«, so bolj vredni smeha, nego jeze. Taki so torej naši nasprotniki. Slepo in strastno sovraštvo proti katoliški cerkvi, katero imenujejo »klerikalizem« ali »klerikalnega zmaja«, jih žene od neumnosti v neumnost. Zaradi tega sovraštva »Ako drgnemo steklo, postane „električno", in sicer »stekleno (pozitivno)" električno. Kot tako pa privlači papirnati križec. Ker pa je steklo slab prevodnik elektrike, ostane kozarec električen le na onem mestu, na katerem ga drgnemo. Radi tega pa tudi privlači križec vselej le na ono mesto, kjer si drgnil kozarec « Ozrl sem se na sina. Gledal me je topo, brez vsacega smisla za to, kar sem mu bral. Toda bral sem dalje: »Poleg „pozitivne" elektrike imamo pa tudi »smolno (negativno)" elektriko, katera se je bila zbudila v križcu na onem koncu, kateri seje približal obdrgnjenemu mestu kozarca. Na nasprotnem koncu križca pa je bila naseljena elektrika istega imena, t. j. pozitivna. Torej ob enem tudi vidimo, da električno telo (tu kozarec) privlači „raznoimensko" elektriko, ^istoimensko" pa odbija.« Sin moj gledal je še vedno topo, samo polne oči je imel solza. Ni razumel. . . Kar smatrajo izkušeni pedagogi ali detovodci, kateri izdajajo, urejujejo in pišejo omenjeni list, kot otrokom deci povse prikladno, tega moj sin, o katerem t. m Civ O bo razdvojili narod, zaradi tega sovraitva pospešujejo nesramnost, se zvezujejo z Nemci, hujskajo trgovce nad kmete, zlorabljajo časopisje za umazano farško gonjo in pehajo obžalovanja vredno »inteligenco': v brezmiselno neumnost in brez-uzorno blaziranost Boj proti »Narodu« se nam torej zdi potreben iz štirih vzrokov: 1. Zaradi vere in nravnosti, katero ta list grše napada, kakor vsak čifutski list. 2. Zaradi narodnosti, ker liberalstvo »Na-rodoVb« nalašč razdvaja narod, da ne bi nastala vseslovenska stranka, v kateri Tavčar in njegov Malovrh ne bi imela prve besede. Ker ne morejo imeti vsega naroda, trgajo ga na kose, da dobe od naroda vsaj kako »tliko«. 3. Zaradi socijalnih potreb. Liberalci so za soc. delo nesposobni, ker so interesirani le za svoj žep in nimajo smisla za skupnost; tudi so preneumni, ker jim je neprestano branje »Naroda« zelo potlačilo nivo izobraženosti. 4. Zaradi javne izobrazbe ljudstva. Gorje, če se ljudstvo brani s takim pisanjem, ka-koršno mu ponuja Malovrh. Zmešati se mu morajo vsi pojmi, zgubiti mora spoštovanja do resnice in živeti v brezmiselnosti. Tako torej nas v novem letu čaka zopet borba, katere se pa ne strašimo. Naj bo neka »inteligenca« pri »Narodu«, če jo srce vleče k Malovrhu, mi ji ne moremo prepovedati tega. A z nado zremo v bodočnost, ker trdna resnica, katere niti nasprotniki ne morejo utajiti, je ta, da je masa vseslovenskega naroda našega mišljenja. Skrbeti moramo, da se ta masa izobrazi in organizira. Organizirano ljudstvo, to bo ona vseslovenska stranka, pred katero trepetajo liberalni žurnalisti. Krivi nazori o Hrvatih- Iz Zagreba, 20. dec. Prav zanimive razprave se vodijo letos tudi v proračunskem odboru. Poslanec dr. Banjavčic je neumoren sodelavec tega odbora ter iznese marsikatero važno vprašanje na dnevni red. Zanimivo je bilo, ko je predlagal, naj se sedanja banova doklada poveča od 76.000 kron na 300 000 kron in sicer zato, da bode raogel ban podpirati vse osnove, ki se tičejo zedinjenja vseh hrvatskih dežel. Ban seveda te ponudbe ni hotel sprejeti, češ da on ni pozvan, da dela za veliko Hrvatsko in da se njegov delokrog proteže le na današnjo Hrvatsko in Slavonijo. Čez meje teh kraljevin ne sme segati njegova moč, kajti ko bi se on mešal v tuje zemlje, mogli bi se drugi na to pozvati ter bi isto delali. Pač čuden odgovor, kakor da ban ne bi vedel, kako se mešajo tujci ravno v hrvatske zadeve. Če se ban pozivlje na postavo, ima čisto prav, ali drugi se je v takih vprašanjih ne drže, nego posegajo prešerno na hrvatsko zemljišče ter ga trgajo košček za koščkom. In v to svrho žrtvujejo tudi denar ne samo iz zasebnih žepov nego tudi iz državnih blagajn. Vsakemu je dobro znano, kaj počno Mažari v Medjumurju s tamošnjimi Hrvati, kako se šole hrvatske spreminjajo v mažarske vse na državne stroške; sem vedno mislil, da je bistrega duha, ni in ni razumel! Jasno mi je bilo torej, ker vem, da se isku-šeni pedagogi ne motijo nikoli, da je mojega sina duh slab, preslab, da bi umel to, kar smatrajo iskušeni pedagogi prikladno dušnim silam otrok njegove starosti. Res je, da smo mi svoje dni šele tako v četrti latinski šoli učili se takih stvari, ali vsak ve, kako je med tem že napredovala prosveta, in sedaj morajo otroci razumeti te reči! In moj sin ni razumel... To je bilo grozno darilo za novo leto, katero mi je dal moj sin. Omračil se mi je duh, in sredi daše moje peklo me je to spoznanje, peklo . . . Potem pa sem dejal klobuk na glavo in šel, šel proč od otroka, ki me je tako varal. Kaj se je godilo naprej, pa ne vem, ker se mi je popolnoma za-temnil duh .. .« Tako je pripovedoval ubožec, in ko mu je aekdo izmed poslušalcev rekel, da se tudi [pedagogi včasih motijo, odgovoril je s prepričanjem: »Nikdar!« znano je tudi, da se po Hrvatskem vzdržujejo mažarske šole na državni račun. In Reka je vendar hrvatsko mesto, pa so vendar iztisnili iz vseh šol hrvaščino ter z državno ogersko podporo uveli laški in mažarski, a to hočejo izvesti tudi v reš-»kej okolici. Tukaj se gotovo ne drže postave, pa vendar troiijo denar, samo da dosežejo svoj cilj. In Hrvat se v takih slučajih ne bi smel braniti proti krivici s pomočjo dohodkov svoje zemlje ? Mislim, da je vsak pravi Hrvat ravno protivnega mnenja. In irredenta? Kaj ta dela po postavi, ko s silo zapira hrvatske šole in odpira laške, samo da čim prej spremeni Hrvate v Lahe? Kaj mislite, da denar zato dajejo samo domači irredentisti ? Kaj še! Vsak je prepričan, da dohaja največ denarja z Laškega in sicer od same laške vlade, ki očitno hvali trudoljubivo požrtvovnost irredentistov na hrvatsko-ogerskih tleh. In Hrvat bi moral to vse prepustiti nekej osodi, češ da se ne sme mešati v zadeve drugih dežel, ker mu to branijo postave. Tedaj so postave le za Slovana, za Nemca, Laha in Mažara jih pa ni. Žalibog, da za Slovana res Bkoraj ni postave na Avstro Ogerskem, celo v onih zemljah ne, v katerih bi po večini prebivalstva morale vladati narodne in domoljubne vlade. Se dandanes vlada pri Nemcih, Mažarih in Lahih mnenje, da so Slovani brezpravni, in da se more ž njimi ravnati z dovoljenjem državnih oblasti tudi brezpravno. Toda časi se hitro menjajo, in Slovan se bode oslobodil če tudi le s svojo lastno močjo svojih dosedanjih tlačiteljev, a gotovo je, da hrvatski narod v vseh hrvatskih zemljah ne bode zadnji med njimi. Dokler nam na mejah naš narod naši pro-tivniki odnarodujejo, nazaduje on v zadnjih letih v gmotnem pogledu tako jako, da si išče zunaj svoje domovine zaslužbe, ker je doma nima. Se-lenje v tuje kraje je huda rana, od katere trpi hrvatski naroči že več let, in vendar se ni do zdaj nič storilo, da se prepreči selenje. Zato je dr. Banjavčič omenil tudi te nevolje, ki tare narod, ter zahteval od vlade, da se v tej zadevi narodu pomore z zaslužbami doma in pa da se narod seli v Slavonijo, ker tukaj je tuji živelj vedno jači. O tem vprašanju se je vnela živahna razprava, pa se že iz tega vidi, da je stvar postala zares važna. Govoril je tudi ban, ali se z njegovim govorom gotovo tudi večina ni ujemala, vsaj ne v onih točkah, ki se tičejo značaja hrvatskega naroda. Da hrvatski narod ni povsodi uzorno marljiv, to je resnica ; ali o Zagorcih in Primorcih se to ne sme trditi. To so gotovo marljivi ljudje, ali njihova zemlja je slaba in malo je imajo. Po ravnicah narod ni tako marljiv, posebno ne po Slavoniji, vendar pa se ne more trditi, da je nemaren; saj je n. pr. letos trikrat sejal koruzo, ker mu jo je povodenj pokončala. A kdo je kriv, da je tako ? Država, ki niti ne misli na uravnavo Save in Drave, kar bi se bilo moralo že zdavnaj zgoditi. Trdi se tudi, da v Slavoniji tujci napredujejo. To je deloma resnica, ker prinesejo s seboj po navadi nekaj kapitala, a domačinu ne pomore nikdo, kadar je v denarnih zadregah. Zato je dr. Banjavčič upozoril vlado, da bi tudi v tem pogledu narodu pomogla, da dobi denarja za majhne obresti. Toda odgovorilo se mu je, da vlada ne more v tej zadevi nič storiti, ker njene deželne zaklade imajo že opredeleno svrho. Ker vlada ne kani v denarnih zadevah narodu pomagati, morali bi rodoljubi sami snovati posojilnice in gospodarske zadruge, da se narod vsaj deloma v gmotnem pogledu povzdigne. Zato je tudi dr. Banjavčic apeliral na duhovne, učitelje in drugo inteligenco, da se loti posla in pomore narodu, kakor se to godi v naprednih deželah. Zanimiv je bil odgovor banov na Banjavči-čevo trditev, kako narod po sosednih deželah posebno na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Tirolskem vrlo mnogo zasluži tudi od tujcev, ki dohajajo v te dežele, kar bi moglo biti tudi na Hrvatskem. Ban misli, da je to za zdaj na Hrvatskem nemogoče, ker Hrvati so proti tujcem preveč občutljivi in nezaupljivi. V omenjenih zemljah morejo tujci lepo živeti po svojem običaju, govoriti v svojem jeziku in nobeden jih ne moti. A na Hrvatskem ? Če kdo, je gotovo Hrvat proti tujcu uljuden, pa mu se gotovo ne more oponesti niti občutljivost niti nezaupljivost. O tem se more prepričati vsak tujec, ki pride v Zagreb, ter so se ravno v tem pogledu izjavili posebno letos mnogi nemški turisti prav povoljno. Če pa Hrvati neko vrsto tujcev, ki se na Hrvatskem prav bahato širijo, po strani gledajo, gotovo se jim ne sme zameriti, ker ti tujci so po navadi proti Hrvatom neuljudni in samopašni, ker hočejo pokazati, da je Hrvatska podložna zemlja. To skušajo Hrvati prav pogostoma, ko se vozijo po železnicah, kjer se ne čuje od teh tujcev nič hrvatskega, premda bi se moralo, ali pa ko pridejo na Reko, kjer se Hrvati očitno prezirajo. In takim tujcem naj bi se potem Hrvati še klanjali. Hrvati znajo dobro razlikovati tujca od tujca, pa so nasproti pravemu tujcu, ki jih ne žali, gotovo vselej odkritosrčni in zaupljivi, proti oholemu tujcu pa bodo ostali vedno nezaupljivi, ker so od njega žalibože le preveč hudega pretrpeli, pa naj si bode ta tujec Nemec ali Mažar. Nemci in Mažari po navadi pri vsaki priložnosti oponašajo nestrpnost in nezaupljivost Slovanom, o tem pa nočejo nikdar razmišljati, koliko krivic so jim storili in koliko jim jih še dandanes delajo. Kadar prenehajo te krivice, gotovo ne bodo imeti ti ljubeznjivi (!) slovanski sosedje nič več razloga tožiti se na Slovane radi omenjenih svojstev. Politični pregled. V Ljubljani, 30. decembra. Sprava mej Čehi in Nemei. Češki deželni maršal je pričetkom včerajšnje seje deželnega zbora izrazil radost nad dejstvom, da so sa nemško-liberalni poslanci prikazali v zbornici. Mož je bržkone mnenja, da je to dobro znamenje za vspešna spravna pogajanja. Toda v resnici pa stvari še ne stoje tako ugodno, kajti načelno nasprotje mej zastopniki obeh narodnosti je preveliko, da bi se moglo z lepa poravnati. Praga ia češko državno pravo na jedni ter Dunaj in de-janjske razmere na drugi strani si stoje nasproti. Glede prve točke se mogoče zastopniki še dogovore, kajti nekateri listi vedo že poročati, da se po novem letu snidejo obestranski zastopniki na Dunaju, mnogo kočljiveja pa je druga točka. Nihče ne bo hotel odnehati. Obveljati ne sme ne Stummerjev jezikovni načrt, ker ga Nemci pobijajo, in ne binkoštni program, ker mu ne smejo in ne morejo pritrditi čehi. Posredovalec knez Windi8chgraetz bo imel dovolj opravila. Mi Slovenci sicer iskreno želimo najboljšega vspeha pri spravnih pogajanjih, a sprava se ne sme izvesti prsko Slovencev in Hrvatov, ker ta naroda bi bila potem v svojih pravicah za desetletja potisnjena nazaj. Pravičen jezikovni zakon na podlagi popolne jednakopravnosti za vse avstr. narode, pa je zagotovljen mir. Dopolnilne volitve »a češki deželni zbor so z današnjim dnem končane na vsi črti in zmagali so s prav neznatnimi izjemami sami Schonererjevci, ki so si sedaj v svesti, da ne uživajo deželaozborskih mandatov po »češki milosti«. Prodrli so vsi kolovodje, ker so bili teutonski volilci v severnem delu Češke dobro pripravljeni na to komedijo, in WoIf in Schonerer imata zopet zbrano okrog sebe četo svojih zvestih. Le to peče vodjo Wolfa, da jim vlada ni pravočasno dostavila poslaniških certifikatov, vsled česar se je takoj v včerajšnji seji bridko pritoževal nad »nezmožnim« češkim namestnikom grolom Couden-hove. No, ta napaka se bo že popravila, bodo pa njegovi zvesti pozneje bolj pridno pričeli z »delom«. Vendar so pa minule volitve pokazale, da v vseh okrajih Schonererjevci ne uživajo več tolikega zaupanja, ker se je prebivalstvo v zadnjem času vendarle nekoliko spametovalo. Poslanec Iro je dobil n. pr. v najradikalnejem gnjezdu Hebu le 598 glasov, akoravno je tu precej nad tisoč volilcev. Volilni red »a dunajsko mesto in z njim združeni Statut se nista predložila v potr-jenje. Dolgo časa je trajalo, nad jedno leto je preteklo od tega časa, razni ministerski predsedniki so tolažili dunajskega župana in njegovo večino v mestnem zastopu, vse je bilo prepričano, da vlada ne bo storila takega nepričakovanega koraka. Sedaj pa je vlada v prvi seji nižjeavstrij-skega deželnega zbora naznanila oficijelno, da res nista potrjena imenovana načrta. Zmagali bo s svojimi ugovori židovski liberalci duiajski, katerim so slepo pomagali »zavedni« socijalisti. Pruski Usti o razmerah v Avstriji. Že večkrat smo imeli priliko navajati izreke posamnih pruskih listov, ki so obsojali nečuveno gonjo Priloga 298. štev. »Slovenca« dn6 30. decembra 1899. Le malo jih je še obdržalo glavo na pravem koncu. In ti ne morejo razumeti, da so se možje kakor župan Malijr, Gassner in dr. dali tako speljati na nacijonalni led. Kažejo pa se že posle dice. Rieger in njegov adjutant hočeta dobiti moč v občini v svoje roke Nekaj časa se je po Tržiču govorilo, da hoče dr. Lukan, ki je še komaj nekaj mescev pri nas, že letos kandidirati na županski stol. Sedaj pa se zopet čuje, da hočejo za enkrat županstvo prepustiti že g. Mallyju, ker se ne čutijo še zadosti močne, da bi proti sedanjemu županu zmagali. Pri prihodnjih volitvah pa bodo tudi g. Mallyja, kateremu se sedaj nad vse mere laskajo, postavili pred vrata. To naj bi Tržičanom vender odprlo oči, da bi spoznali, kam plovejo. Skrajni čas je tedaj, da se združimo, in da ohranimo Tržič Tržičanom. Med Tržičane pa štejemo tudi tiste poštene trgovce industrijce in obrtnike, ki so se pri nas že čisto vdomačili in ki torej z nami jednako čutijo potrebo osvoboditve od nadvlade onih elementov, ki so kakor ptice • selivke danes tukaj, jutri tam in zarad tega nobenega resničnega interesa za blagor občine nimajo in imeti ne morejo. Otresimo se nevrednega jerob-stva raznih »Rattenfanger-jev«! (Duševna revščina.) Liberalizem je res pravo duševno revše. Nezmožen, da bi se meril s krščanstvom v umskem boju, grabi le škandalčke in zgodovinske laži ter jih ponuja svojim bralcem za dokaze proti krščanstvu. »Slovenski Narod« je predvčerajšnjim natisnil to-le neumnost: »Kupčija z odpustki. Zapravljivi papež Leon X. se je posebno dobro razumel na kupčijo z odpustki. Leta 1414 je dal sestaviti jako zanimivo listo vseh mogočih hudodelstev in ceno, za katero je zanje dobiti odpustke. Med drugim so se dobili odpustki: za nesramna dejanja v cerkvi 6 tedanjih grošev, za krvosramstvo po 4 groše, za zapeljevanje devic po 5 grošev, za konkubinat po 7 grošev, za krivo pričanje pred sodnijo po 6 grošev, za ponarejanje oporok po 7 grošev, za ponarejanje apostolskih knjig po 18 grošev, za umor očeta, brata, matere, sestre, moža ali žene po 5 do 7 grošev, za rop in požig po 8 grošev. Najsramotnejša pa je opazka: Teh milosti ne morejo biti siromaki deležni, ker ti nič nimajo in torej ne morejo biti tolaženi « — Da so protestantje svoj čas kako tako neumnost verjeli, to bi bilo mogoče, če pomislimo, kako je Luter o katoliški cerkvi kvasa 1. Danes se sami protestantje sramujejo teh zgo d o v ins k i h 1 a ž i j svojih prednikov, »Slovenski Narod« pa jih z učeniaškim patosom razklada slovenski inteligenci. Klobuk doli pred tako inteligenco slovenskega naroda! Slovenci bomo skoraj na vrhuncu evropske — neumnosti 1 — Kdor pozna »temeljitost« »Narodovo«, temu gotovo ni treba še posebej dostavljati, da leta 1414 ni bilo nobenega papeža Leona X.! (Iz Vipave.) O občinski volitvi v Vipavi do-dajomo še nastopne podrobnosti: Zjutraj je volil 3. volilni razred. Bilo je vse mirno. Liberalci vlovili so cele tri glasove, mi jih imamo veliko čez sto. Drugi razred volil je popoldne. — Tudi tukaj bilo je v začetku mirno. — Pride na vrsto nek Štefan Zorko, kateri je hotel voliti za svojo soprogo. Mož je bil trgovec, a sedaj je za svojo osebo v konkurzu. — Volilna komisija mu je odrekla pravico, zastopati svojo ženo, in sicer zato ker je 'on v konkurzu. Somišljeniki možje so protestovali proti nepostavnemu postopanju volilne komisije. A vse bilo je zaiftan, manjkalo je liberalcem baš enega glasu. Po volitvi se je razglasilo, tla imajo liberalci 17 a mi 16 glasov. Nato smo dali zapisati v zapisnik, da protestujemo proti nepostavnemu postopanju volilne komisije, ker obč. volitveni red v svojem § 3. ne zabranjuje volilne pravice, oziroma zastopati svoje žene onim, ki so v konkurzu, in da v smislu § 11 lit. c. trgovci, ki so v konkurzu, le pasivne volilne pravice nimajo — da se radi take in tolike nepo-stavnosti ne udeležimo niti volitve namestnikov niti volitve v 1. razredu. Takoj bodemo vložili prošnjo na politično oblastnijo, da se volitve razveljavijo. (Volitev cenilse komisije za radovljiški okraj.) Iz blejskega kota, 29. decembra. Dopolnilna volitev za cenilno komisijo v odmerjenje osebne do hodarine se bode vršila pričetkom leta 1900. Da se ne cepijo glasovi, postavili so volilci obeh do mačih strank kot kandidate v drugem davčnem razredu g. dr. Jan. Vilfan a, odvetnika v Radovljici, v tretjem davčnem razredu g. Jan. Berlic-a, župnika v Mošnjah, ter njegovim namestnikom g. nadučitelja Grčarja v Radovljici. Prvo imenovana gospoda sta bila že sedaj člana ceuilne komisije ter sta odločno zagovarjala koristi davkoplačevalcev. Vredna sta tudi v bodoče našega zaupanja. (Novi zvonovi.) V Samassovi livarni je posvetil včeraj Presvetli sledeče nove zvonove : tri (971-5, 499 in 304 kg.) ,za župno cerkev M. Pomagaj v Malteinu na Koroškem, dva (193 5 in 89"5 kg.) za podružnico v Erdutu župnije Dalj v Slavoniji. (Odpis davkov vsled uim.) Po izkazu c. kr. fin. ravnateljstva se jo na Kranjskem 1. 1898 vsled uim odpisalo zemljiškega davka 8982 gld. 4 kr., dež. priklad 3991 gld. 171/, kr., okrajnih priklad 2072 gld. 44 kr., zdravstvenih priklad 208 gld. 49l/, kr., skupaj torej 15.254 gld. 15 kr. Cesarski davki pa so znašali 876 530 gld. 26 Vi kr., deželne in druge priklade pa 576.530 gld. 45 kr. (Iz celovške škofije) Cesar je imenoval stolnega kanonika vč. g. Karola Elsler-ja stolnim školastikom. Ob enem postane imenovani prošt strassburški. Mil. g. knezoškof je imenoval župnika v Kotarčah, vč. g. Mat. GrOsser-ja, stolnim tfknonikom. Inštalacija obeh gospodov je bila dne 28. decembra. — V stalni pokoj je stopil č. g. J. Globočnik, župnik v Pontablu. Nastanil se bo na Peravi. — C. gosp. Jos. Eichholzer, provizor v Lipaljivasi, jc prestavljen v Pontabelj. — Prezentovana sta: čč. gg. E. Scheriau, župnik v Kotu, na župnijo v Šmihel pri Volšbergu, in č. g. Aleš Jelen, župnik v Karnskem gradu, na župnijo Ojstrica. — Misijon so imeli v Pre-valjah. Vodili so ga č. oo. jezuitje: Dol j a k, Vrhovec, Pristov in Sennfelder. Obha-jancev je bilo nad 2400. — Mil. gosp. kuezoškof je imenoval duhovnima svetovalcema čč. gg.: Alb. Eichholzerja, župnika v Globasnici; Valent. S u m a h a, župnika v Šmihelu nad Pliberkom. — V stalni pokoj stopi č. g. Jožef Kokic, župnik v Štebnu pod Juno. (Od Sv. Helene.) V četrtek 28. t. m. ob s/40. uro zvečer je začelo goreti poslopje Franceta Lap, p. d. Urša v Dolskem. Pogorelo je čisto vse, rešili so le lastno življenje in živino. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Le vrlim ognjegascem in snegu, ki jc pokrival strehe, je zahvaliti, da se ogenj ni širil in vpepelil še druga prav blizu stoječa poslopja. (Lukan -— zopet ušel.) Nadporočniku Lukanu se jo te dni zopet posrečilo naroditi izlet iz blaz niče na Studencu. Splazil se je skozi okno na stranišču. Vse se čudi izredni sreči Lukanovi in prijaznim razmeram na Studencu. Luk-na so prijeli v Zagrebu. (Ukradene divjačine) so danes zopet precej zasačili na Mestnem trgu. Aretovali so tri ženske, ki so prodajale ukradene jerebice in jedno, ki je mešetarila z ukradenim zajcem. (Zglasilnicc), ki so se doslej dobivale brezplačno na policijskih stražnicah, bodo v novem letu po vinarju. Trdi se, da so ljudje hodili po brezplačne zglasnice pa jih zamotali, tako, da so za tiskarno zelo narasli stroški. * * * (Sejmi po Slovenskem od 2. do 5. jan.) Na Kranjskem: 2. v Ribnici, Radohovi vasi in Novem mestu ; 3. v Dol. Logatcu in Krškem ; 4. v Domžalah in Črnomlju. — Na slov. Štajerskem: 2. v Celju in St. Juriju ob južni žel.; 3. v Ptuju. — Na Primorskem: 2. v Hrpe-ljah; 4. v Gorici; 5. v Glemoni. Društva. (Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani) v korist so se odkupili novoletnih voščil: Alojzija Bauer, Klotilda Golf, Emilija Gusl, Friderika Konschegg, Avgusta Mattanovič, Jakobina Nagla«, Marija sere, Pranja Zemme, Agnoza Zupan; Fr. Bahovec s soprogo, Ivan Bele, Jos. Bezlaj, Fr. Crnagoj, Jak. Dimnik, Jakob Furlan, Fr. Gabršek, Fr. Gale, Engelbert Gangl, Luka Jelene, Makso Josin, Alojzij Kecelj, Ivan Kruleč, Janko Likar, Jos. Maier. Rok. Mer-čun, Val. Mikuž, Fr. Raktelj, Juraj Režek, Fran Schiflrer, Jos. Travnar, Božidar Valenta, R. Vrabl, Janko Žirovnik. (Vabilo) k veselici, katero priredi klub zagorskih kolesarjev novega leta dan v prostorih gospoda L Habat-a v Zagorju ob Savi. Pri plesu svira novoustanovljena kolo-sarska godba na lok. Začetek ob sedmi uri zvečer. Vstopnina prosta. — K obilni udeležbi vabi kolesarje in prijatelje istih »Klub zagorskih kolesarjev«. (Družbi sv. Cirila in Metoda) jesl. tvrdka Ivan Bonač izročila 20 gld. daru za »Svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, Te Bvinčnike, izdelane v veleznani Hardt-muthovi tovarni, priporočamo kar najtopleje. (Družba sv. Cirila in Metoda) si je s precejšnjimi stroški omislila znakov, ki je častne dame nosijo lahko tudi kot broše; gospodje pa, kot se navadno pripenjajo svetinje. Moški naši znaki so obešeni na trakovih z narodnimi barvami. V prvo so Be prodajala ta družbina znamenja na vrhniški veliki skupščini. Želeti je, da udje naše družbe odičeni z njimi nastopajo vselej takrat, kadar jim je kak skupen družbin posel. Dobivajo se v poljubnem številu pri blag gospeh prvomestnicah ljubljanskih ženskih ^podružin: Franji dr. Tavčarjevi, Veri dr. Šlajmer-jevi in Ivani Zupančičevi. Ženski znaki se oddajajo komad po 1 gld.; moški pa po 50 kr. Izdelani so po vseh umetnostnih zahtevah v Pragi. — Družba priporoča, naj bi Slovenci tudi kar mogoče omišljevali si Perdanovih užigalic; Jeba-činove kave; Skabme-Zupančevega platna; Petri-čičevega mila; na novo prirejenega goriškega voščila, ki ga zalaga tvrdka Drufovka m Kovačevih onih svinčnikov, ki nosijo marko »Svinčnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Od vseh teh prodanin dobiva družba svojih gotovih si prispevkov. Družba si je z letošnjim šolskim letom morala razširiti tržaške in velikovške šole in koj po novem letu odpre na najnevarneji narodni postanki v Tržiči svoj otroški vrtec. To pa stane; veliko stane! — Slovenci! Bode naj Vam naša družba v spominji vsak čas, ob vsaki priliki. — Sosebno pa te dni, ko prehajamo v 19stoto novo leto. (čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano) priredi veselico v društvenem domu na novega leta dan. Vspored: 1. »Prememba«, petje P. H. Sattner. 2. »Vprašaš, čemu da sem Slovenka«, petje, češki napev. 3. Deklamacija. 4. »Na goro«, petje Ant. Nedved. 5. Bob iz Kranja. Veseloigra v tjnem dejanju 6. Prosta zabava. Vstopnina : I. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III. sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. (Kopališče v Kamniku.) Vabilo k Sil-vestrovi veselici dne 31. t. m. v dvorani zdravišča s sodelovanjem raznovrstnih artističnih špecijalitet in kamniškega salonskega orkestra. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo. I. V. 10 kron. — Neim. 20 K. — G. J. Ažman, župnik v Gorjah 10 K. — G. J. Brence, župnik v Preski 3 K. — G. I. Regen, župnik na Vojskem 10 K. — G. J. Seigerschmid, župnik v Zaplani 10 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Katol. slov. društvo za radovljiški okraj 30 K. — Mohorjani v Gorjah 11 K. — Mohorjani Grajske župnije 12 K. Za »Našo stražo. G. J. Ažman, dež. posl. 4 K. — Katol. slov. društvo za radovljiški okraj 30 K. Redni občni zbor društva „NAŠA STRAŽA" f Ljubljani za leto 1899 se bo vršil dne 14. januvarija 1900 dopoldne ob 11. uri v Sffsta9 v 5ii&ixxioi' s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Sklepanje o poročilu načelstva. 5. Volitev treh pregledovalcev računov. 6. Eventualni predlogi in sklepi o njih. Načelstvo. Telefonska in brzojavna poročila Brno, 30. decembra. Deželni zbor je vsprejel nujni predlog glede pomiloščenja demonstrantov in oskrbovanja vdov in sirot ponesrečenih. Pariz, 30. decembra. Glede tajne pogodbe mej Angleži, Nemčijo in Portugalom še ni nikake gotovosti. Sploh bi pa odstopu delagoaškega zaliva ugovarjale vse velesile in bi konečno ta korak Angležem prav malo koristil. Vojska v Južni Afriki. Minuli teden za angleško armado v Južni Afriki sicer ni bil tako osodepoln, kakor prva polovica tekočega meseca, ker ni bilo nikakih večjih bojev, toda veseli nikakor niso bili za Angleže božični prazniki. Vsak dan se pritožujejo generali nad novimi težavami. Pomanjkanje živeža, streliva, transportnih sredstev, potem pa nesrečna, usodna ustaja mej kaplandskimi Buri in njih zavezniki, vse to bridko občutijo angleški vojaki, a še bolj Chamberlain, ki se gotovo že kesa, da je pričel nesrečno vojsko. Cena živilom je poskočila od 25 do 100 odstotkov, ali jih pa sploh ni dobiti. »Times« objavlja o tem sledečo poročilo: Akoravno dnevni železniški promet radi prevažanja vojnih potrebščin omogočuje primeroma precej neznaten prevoz živil, vendar burski agentje pokupijo vsa živila v bližnji in daljni okolici. Burska vojna intendanca ima velikanske zaloge. Buri skrbe, da pokupijo Angležem izprsd očij vsa živila in živino, tako ne ostane za Angleže nič vozne in ne klavne živine. Pa tudi v novem letu Angleži ne morejo pričakovati veselejih dnij. Tudi Robertsova zvezda bo otemnela jednako zvezdam sedanjih vojskovodij in hvaležni bodo lahko Burom in Afrika-nom, ako jim bodo dovolili svobodno gibanje v Kapstadtu. Pariz, 30. decembra. Nizozemski južnoafriški odbor v Parizu je nabral za Bure 57.555 frankov. London, 30. decembra. Iz Durbana poročajo 27. t. m.: Nedavno iz Transvala do-šle osebe pripovedujejo, da so ondotaa polja v najboljem stanju in da je bila žetev zelo bogata. Poljsko delo opravljajo žene in zamorci. Pietermaritzburg, 30. decembra. Iz Ladysmitha poročajo: Do 22. t. m. je imela -tukajšnja posadka 70 ubitih in 236 ranjenih. V taboru se razširja nevarna bolezen. Buri delajo okolu mesta nove nasipe ter se preskrbujejo s topovi. Modder-River, 28. decembra. Vrše se velike priprave na boj s topovi. Buri se pripravljajo za vse slučaje. Čisto medicinično ribje olje. Deželna; lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepre-cenjeno dobrog in pristnog medloinskog rlbjog olja, katerog že die Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 5 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poito deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta štev. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli so: 27. decembra. Barbara Bole, hišnega oskrbnika žena, 63 let. Vodnikov trg 1. morbus brightii. — Friderik KoSca, uradnikov »in, 6 let, sv. Petra cesta 51. davica. 28. decembra. Viljem Bohida, c. kr. finančne straže komisar, 36 let, Božne ulice 13. jetika in spridenje jeter. — Marija dežman. posestnica, 86 let, Dolenjska cesta 11. ostarelost. — Marija Papež, delavčeva hči 21/, let, Cesta v mestni log 27. davica. T b • 1 n i š n i c i: 26. decembra. Marko Markič, dninar, 53 let, jetika. 27. decembra Terezija Kralj, poscstnikova žena, 45 let, peri toniti«. Oona žitn na dunajski borzi dn<5 29. decembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenioa za pomlad . . gl. 8 03 do gl. 8 04 Rž za pomlad . . . . » 6-73 » » 6-74 Turšica za maj - junij . . » 5-24 » » 5-25 Oves za pomlad ...» 5'37 » » 5.38 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. I Cas opuro- vuuja 2TF 9. zvečer 30 7. zjutraj 2. popol. Stanje barouetra v um. l27W 731-2 7344 Temperatura po Celzija Vetrorl Nebo 4 5 |p. m. zah. | deF 4 8 I sl. ssvzh. I pol oblačno 8 9 | sr. zab. j jasno 15 6 Srednja včerajšnja temperatura 54°, normale: — 2'6°. 1016 1-1 Klanjajoč se Najvišemu uljudno naznanjam vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno novico, da so moj predragi oče Mihael Jaklič prevideni s sv. zakramenti, 29. t. m. v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspali. Pogreb bo 31. t. m. ob 9. uri zjutraj "v Št. Vidu pri Zatičini. Preblagega ranjcega priporočujem v pobožno molitev in blag spomin! Trst, 29. decembra 1899. Anton Jaklič, c. in kr. vojaški kurat. Sprejme se 1014 3-1 organist in cerkvenik. Plača zgolj v denarjih 420 gld., od začetka vsakega meseca 35 gld. Daril je še približno 20 gld. Stanovanje prosto. Nastopiti je meseca februarja. Prosilci naj vlagajo svoje s spričevali ceciljanske šole in dose-dajnih služeb opremljene prošnje do 8. januarja pri cerkvenem predstojništvu v Badoljici. Društvo Kneipovcev y Ljubljani. Vabilo društva Kneipovcev ki bode v nedeljo dne 7. januvarja 1900 vmali dvorani mestnega doma točno ob ID- uri dopoludne. Dnevni red: 1. Poročilo provizoričnega odbora. 2. Voli;ev častnega predsednika. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev podpredsednika. 5. Volitev 5 nadomestnikov. 6. Volitev 3 odbornikov. 7. Volitev 2 revizorjev. 8. Baznoterosti. 1013 1-1 t. č. odbor. L .T. it. aT. .T. .T. Y r VIT TTT TTT TTT TTT T ■» K novemu letu vsem svojim p. n. gostom, prijateljem in znancem najboljša voščila s prošnjo nadaljne naklonjenosti. 1003 1—1 Velespoštovanjem Franc in Fanica Ferlinc. Prisrčna voščila vsem veleč, gostom, prijateljem in znancem povodom novega leta 1900! Velespoštovanjem Ivan Hafner s soprogo, restavrater na juž. kolodvoru v Ljubljani. m Vsem velecenjenim obiskovalcem »Narodne kavarne* v Ljubljani zahvaljujem se tem potom kar najsrčneje na častitem obisku ter Selim njim, kakor tudi svojim prijateljem in znancem veselo novo leto proseč jih nadaljne naklonjenosti. Z velespoštovanjem 1009 1-1 Fran Krapež, kavarnar. Zdravo srečno novo leto vsem čestitim naročevalcem, prijateljem in znancem želi ter prosi nadaljnje naklonjenosti. Velesppštovanjem _ ioi3 1-1 Fran Breskvar, H| knjigovez v Ljubljani. ig Povodom bližajočega se novega leta g: § najprisrčnejše Čestitke £ h* cenjenim obiskovalcem moje brijačnice, osobito prečastiti duhovščini, proseč še jjž nadaljnje naklonjenosti. gj: Velespoštovanjem jiT Dr. Matkovič, 1011 1—1 brivec nasproti stolni cerkvi, jg^ * K * Srečno novo leto $ želi lis ^ 10151-1 Jakob Zalaznik. ^ imtMiiMTOicaiit Prečastiti duhovščini in vsem drugim cenjenim naročnikom vošči veselo novo leto ter se priporoča za nadaljno naklonjenost z velespoštovanjem Josip Grošelj, 1005 l- l kipar v Selcih. katol. tiskovnega društva za 1.1900, krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen. Najprisrčnejša voščila || it ££ £8 izražam povodom nastopa novega leta vsem prečast. gospodom in cerkvenim predstoj-ništvom zahvaljujoč se za obilno naklonjenost ter priporočujoč se tudi za bodoče. Pa tudi vsem prijateljem in znancem kličem tem potom: Prisrčna voščila ob novem letu I 1006 4 UMU Priloga 298. štev. „Sloveiica" dn6 30. decembra 1899. avstrijskih prateutonov. Večinoma so bili to nemSki katoliški listi, ki so izrekali povsem objektivne sodbe o notranjih razmerah v naši Avstriji. Toda časi so se spremenili in tudi pisava nekaterih li-stov te vrste. Kako se je spremenila ta pisava, je razvidno iz nekega uglednega nemškega lista, ki pravi mej drugim to le: Dogodki minulega leta so pokazali razmere v Avstriji v čisto drugačni luči. S Slovani ni mogoče izveBti sploh nikakega parlamentarnega sistema. Ti ljudje ne poznajo mej seboj nikakega reda, ne podreditve pod interese celokupnosti. Kako naj se vlada s takimi masami ? Ali vlada Clary ali kdo drugi, je prav vse jedno, škoda tiči v fundamentu in skoro se zdi, da ja ni rešitve razun v vrnitvi k absolutizmu. — Tako pišejo nemški ugledni listi, od katerih bi pričakovali več objektivnosti. Konečno si pa še drznejo trditi, da našo monarhijo drži skup le še — tro-zveza. — Seveda, kdor noče poznati avstrijskih razmer, pa jih ne pozna, in kdor hoče pred svetom oblatiti slovanski rod, se mu to tudi posreči. Kralj Aleksander na Dunaju. Včeraj je dospel na Dunaj srbski kralj Aleksander v spremstvu poslanika polkovnika Mihailoviča in na kolodvoru ga je vsprejel cesar z nadvojvodi in načelniki raznih oblastev. S tem se mu je izpolnila želja, katero se mu prvotno odbili. V ofici-jelnih krogih se sedaj zagotavlja, da ni bilo mej Avstrijo in Srbijo nikakega nesporazumja in da le naš vladar ni utegnil tedaj vsprejeti vladarja Milanovega kraljestva. Seveda so bolj poučeni ruski krogi že poprej pojasnili vzroke, vsled katerih je izostal prvotno napovedani oziroma na-prošeni vsprejem. Gotovi ruski krogi imajo različne sodbe o včerajšnjem vsprejemu. Kralj Aleksander se je danes povrnil v svojo prestolnico. Vstaja v Južni Afriki. Z vsakim dnem se množi število upornikov v k&plandski koloniji in vstaja mej angleškimi podaniki je postala že sedaj mnogo nevarneja nego Buri sami. Na vseh kencih angleške Južne Afrike vre in prav pravi, »Times« v svojem poročilu iz Modder-Rivera, da le prvotni strah zadržuje še nekatere Holandce, da se z ostalimi vred ne pridružijo burski armadi. Pripomniti pa moramo, da je ta vest stara že nad teden dnij, tedaj še Holandcem ni bil znan Bullerjev najsramotneji poraz. S tem porazom je zginila pri vstaših tudi prvotna bojazen pred strogostjo angleškega vojnega prava, brez skrbi sedaj lahko slede skupni stvari. Nastopil je za Angleže trenutek, ko so popolno omajani angleški državni temelji v Južni Afriki. Prav umesten je izrek francoskega publicista Leroy-Beaulieu a, ki pravi: »Akoravno še ne moremo povedati, kak bo uspeh sedanje vojske, vendar je skoro gotovo, da bo Južna Afrika grob angleške armade, kar bo pomenilo za Anglijo izgubo celega ozemlja razun morda par pristanišč«. Ta nauk bi bil pa strašen a koristen za Angleže in celo Evropo. To usodo so zaslužili Angleži s svojo grozovitostjo v vojski, ki je ne pozna človeška zgodovina. Cerkveni letopis. Zgodovina zidanja cerkve v Čadramu. Iz Čadrama. Leto 1899, ki bo v kratkih dnevih zibnilo v večnost, je za našo faro večnega spomina, kakor za vse okolične župnije vsled izvanrednih slovesnosti, katere so se tukaj izvršile 29., 30. in 31. julija, ko nam je mil. g. knezoškof in naš pokrovitelj Mihael posvetil novo lamo cerkev z velikim altarjem in novi križev pot, potem v novi cerkvi 357 birmancev v veri potrdil in 3. dan še posvetil 2 stranska altarja nove monumentalno lepo zidane cerkve, kakor takih na kmetih redko najdemo. Naša stara cerkev, nekdanja podružnica konjiška, je čeravno dvakrat razširjena, še za zdajšne razmere veliko premala, komaj 8 m. visoka, 20 m. dolga in v kapeli 12 m. široka in ima prostora le za 6—700 ljudi in ko se je 1. 1879 obhajal misijon, ali 1. 1882 in šel. 1898 nova maša, bili smo večkrat v nevarnosti, da se vsled prevelike gneče kaka nesreča zgodi. Mi imamo sicer krasno in prostorno zidano podružnico sv. Barbare, katera se je najbrž,e z denarjem nekdajnih celjskih grofov tik stare rimske ceste gotovo s tlako pozidala in bi bila prav pripravna za farno cerkev, pa leži žalibog čisto na meji fare proti Konjicam. Da se temu v okom pride, se je po zdajšnem č. g. župniku 1. jan. 1886. "ustanovilo društvo za pozidanje nove farne cerkve in se je začel denar pobirati za njeno stavbo. V začetku so splošno trdili, da bo težko kaj iz tega podjetja ali da saj nikdo te nove cerkve videl ne bo izmed zdaj živečih, ker je pač dandanes skoraj nemogoče veliko in novo cerkev postaviti in mnogi naših ljudi premalo sami sebi in drugim zaupajo in se na združene moči malo zanašajo. Naše društvo pod vodstvom svojega ustanovnika je 10 let neprestano se trudilo v dosego svojega namena in je mnoga leta več doneskov od tujih kakor domačih dobrotnikov prejelo, in ker je griček, na katerem stara cerkev stoji, za prostorno cerkev premajhen, se je že 1892 v sredi med Ča-dramom in Oplotnico kuoilo potrebno stavbišče 4 orale zemlje z 2 hišicama, ki stane z vsem 4000 gld. Naprosil se je potem dvorni stavbeni mojster Schmalzhofer za načrt, a ker nam ga je predragega naredil za gotično stavbo, se je moral odložiti in naprosil se je g. arhitekt Pascher v Gradcu in ta je v renesansnem slogu izdelal načrt, po katerem se je mislilo, da bo cerkev stala le do 50.000 gl., a zdaj vidimo, da bo to veliko premalo. Zdaj so se še le želje faranov razodele s tem, da so eni hoteli novo cerkev na starem mestu imeti in drugi še dalje proč od pridobljenega sta-višča in bližje Oplotnice, a ko je preč. škofijstvo in namestništvo stavbo na izbranem mestu dovolilo, nista občina Oplotniška in tudi ne c. kr. okr. glavarstvo celjsko tega več branili in 1. 1895 m. septembra se je stavba začela in 20. okt. t. 1. smo že imeli posvečenje vogelnega kamena. 1896 se je cerkveni zid 7 m. visoko že vzdignil in z deskami pokril, 1897 se je zidovje dodelovalo in že streha popravila in pokrila, 1. 1898 se je zvonik še dodelal in pokril in so se oboki zgotovili, sekano kamenje se je vstavilo povsod pri vratih in oknih in se je najpotrebnejša znotranja oprava omislila in tudi novi zvonovi so se naročili pri Jož( Grassmayru v Wiltenu, ki nam je kilo brona dal po 1 gl. 6 kr. in sicer 6 zvonov, ker je zvonar odločno trdil, da k prav lepemu zvonenju spada 6 zvonov, ki so harmonično melodično ubrani po skali H D, E Fis G h, in stanejo 7572 gl. 30. okt. 1898 smo posvetili zvonove v navzočnosti brezštevilnega ljudstva iz vseh sosed nih okrajev. Tudi letošnje slavnoBti so silno veliko ljudi in skoraj vse duhovne dostojanstvenike k nam privabile in smo prepričani, da se nikdo ni kesal, saj je naša nova cerkev s svojimi umotvori v stavbi, v krasno slikanih oknih, v altarjih, v priž-nici, v obhajilni mizi, križevem potu, v stolih in orglah vredna, da si jo ogledaš, in krono vsega našega dela smo £a te dni prejeli, ko nam je v očitno priznanje poslal naš mil. g. knezoškof in pokrovitelj, ki nam je že v gotovini gotovo štel nad 3000 gld., še na lastne stroške izdane vse govore, katere je govoril tukaj v čadramu, okin-čane s podobami vseh naših cerkva. Knjižica obsega 156 strani in ima krasen tisek in papir. Prva pridiga je bila 30. julija 1882 pri novi maši zdajšnega vč. g. duh. svetovalca in spirituala Jakoba Hribnika, druga 25. jun. 1893 o prvem bir-movanju, tretja pri posvečenju vogeln, kamna 20. okt. 1895, četrta pri posvečenju novih zvonov 30. okt. 1898 in peta pri birmovanju 30. jul. 1899 in šesta je še nagovor na hišnega gospodarja in stn-vitelja nove cerkve. Kakor naše dvojno škofovo okno v novi cerkvi bo še to duhovno delo poznejšim rodovom oznanovalo našega mil. g. višjega pastirja gorečnost za božjo čast in bo pospeševalo naše podjetje, katerega bi brez takega pokrovitelja ne bili nikdar dokončati zamogli, za kar gre prevzvišeaemu tisočera hvala._ Socijalne stvari. Židovstvo. Zadnjih enajst let je bilo v Galiciji vloženih 21.889 prošenj za prisilno prodajo kmečkih posestev. Med prosilci je bilo 74% Židov, katerim so kmetje bili dolžni 7 milijonov gld. Do 1. 1867. je bilo židom v Galiciji zabranjeno, kupovali posestva in do tega leta je bilo tam le 58 židovskih posestnikov. V naslednjih treh letih so se pomnožili na 68. Prišel je dunajski denarni polom — in židje so imeli takoj 289 posestev v rokah. Leta 1890. je od 3700 posestev bilo ie 680 v židovski lasti, to se pravi: Vsak peti posestnik je ie bil žid. S tem je bilo uničenih okoli 6000 krščanskih rodbin, ker je vsako posestvo redilo vsaj 10 rodbin. Ce gre požidovljenje kmečkih posestev tako dalje, bodo v 20 letih vsa kmečka posestva na Gališkem v židovskih rokah. Zakaj »Narodovoi? in socijalni demokratje, ki ne privoščijo cerkvi ničeBar, ne vidijo tega v resnici škodljivega, ljudstvo uničujočega kapitalizma ? — Židovstvo napreduje silno med zdravniki. V Baden-Badenu se je naselilo za letošnjo sezono (1899) 20 zdravnikov, med njimi devetnajst Židov. Židovski zdravniki so veliko krivi, da je nravnost tako globoko podla. — Židovska reklama rabi tudi katoliške svetnike in svetnice, da ž njimi vabi ljudstvo. Žid K. W e r f e 1 je ustanovil v Libnu pri Pragi tovarno, v kateri izdeluje umetno surovo maslo. Zaradi boljše reklame je dal temu maslu ime »Sveta Ljudmila«. Ni lepo, pa — kunštno. Kristjani so potrpežljivi — državni pravdnik tudi. — Pri nas imajo židje največji del državnih papirjev v rokah. Zato se tudi obresti državnega dolga, ki znašajo 172 milijonov gld., stekajo večinoma v židovsko bisago. Vojaštvo zalagajo z živežem večinoma židje. Na celem Francoskem stanuje okoli 50.000 Židov, a na Dunaju samem je 130.000 Židov. Zato se sme govoriti o požidovljenisTRvstriji. Jeden med njimi je izkazal premoženje, ki znaša 800 milijonov gld. On sam bi lahko pokupil celo veleposestvo češko, katero je last 37 knezov, 107 grofov in 66 baronov. V »Narodu« se toliko jeze nad fevdalstvom in kle-rikalstvom itd., a o tem Tavčarji in Malovrhi in Slanci nečejo ničesar vedeti! — Dunajski Roth-^schild ima na leto 15 milij. gld. dohodkov, deloma od premogokopov, deloma od severne železnice. »Narod« se tako huduje, da so cerkve in cerkvena posestva na Kranjskem vredna 13'/» milijonov. Tega pa ne pove, da ima jeden sam žid na leto več dohodkov, nego so ▼redne vse cerkve na Kranjskemz vsemi posestvi. Kakor Iškarijot kaže na oltarje in cerkve — češ, zakaj se ne da to revežem ? Žida pa pusti pri miru. Kdaj je še Iškarijot Judeža preganjal ? Očetovska in državna oblast do otroka. Pred sodiščem je bil pred kratkim obtožen oče, ki je tako nečloveško ravnal s svojim otrokom, da ga je morala državna oblast kaznovati kot zločinca. Ta dogodek pred sodiščem je nagnil bivšega justičnega ministra Kindingerja, da je izdal 3. decembra 1899 ukaz, ki naj vzbuja sodišča | k strogemu izvajanju zakonov za otroško varstvo. Po postavi sme toroj sodišče očeta zaradi zlorabe očetovske oblasti ali zaradi žaljenja otrokovih pravic primerno kaznovati, sodišče sme očeta celo obsoditi na izgubo očetovskih pravic do otroka in sme ukreniti, da se otrok spravi v drugo rodbino ali v pripraven zavod. Stariši se morejo prisiliti, da nosijo dotične stroške, ker bi marsikateri podivjani oče drugače celo še rad videl, da mu otroka vzamejo in ga oprosti vzgo-jilnih stroškov. Sodišča zahtevajo, da jim pri tem pomagajo ne le drage oblasti, ampak tudi zasebniki, ki so v kaki zvezi z dotičnim otrokom. Vzgojil na sodišča naj natanko pazijo, ali vživajo otroci potrebnega varstva. Društva, ki jih je ustanovila zasebna dobrodelno s t v korist otroškemu varstvu, ki morejo ta sodišča izdatno podpirati, se morajo tudi od s o -dišč podpirati, sodišča jim morajo službeno ustreči (dienstlich entgegenkommen) in njih delovanje in razvoj po možnosti pospeševati. — Minister Kindinger je ta čas že odstopil, zato ne vemo, koliko se bo ta zakon izvajal. Pripomniti mu moramo s svojega načelnega stališča sledeče: 1. Državna oblast si pripisuje preveč moči, če hoče v kakoršnemkoli slučaju očetu vzeti očetovske pravice do otroka, ker je očetovska oblast do otroka prvotnejša, nego državna. 2. Veselo in dobro znamenje pa je, da država principijelno podpira zasebno dobrodelnost, ki se razvija na podlagi krščanske pravičnosti in ki ne dela s fizičnimi, ampak z moralnimi vplivi na ublaženje ljudske morale. • Tedenski keledar. Nedelja, 31. decembra: Silvester pap.; evang.: Simon in Aaa v tempelju. Luk. — Ponedeljek, 1. januvarija: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. — Torek, 2. jan.: Osmina sv. Štefana. — Sreda, 3. januv.: Osmina Jan. Evang. — Četrtek, 4. januv.: Osmina nedolž. otročičev. — Petek, 5. januv : Telesfor p. m. — Sobota, 6. januv.: Sv. 3 kralji. Razglaš. Gospodovo. — Solnce izide 5. januv. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 24. min. — Lunin spremin; Mlaj 1. januv ob 2. uri 50 min pop. — Dan zraste v januvariju za 58 min. — Mu-sica sacra v nedeljo, 31. decembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilijina maša, zl. Adolf Kaim, graduale koral, ofertorium zl. A. Foerster. O polnoči pontiiikalna maša: Maša, zl. V. Horak, graduale zl. Z. Skuhersky, po ofer-toriju »Iubilate«, zl. Kašpar Aiblinger. - V ponedeljek, 1. januvarija 1900 pontiiikalna masa ob 10. uri: Instrumentalna maša »Srce Jezusovo«, zl. Ig. Mitterer, graduale zložil Z. Skuhersky, po otertoriju »Adeste fideles«. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo 31. t m. velika maša ob 9. uri: Mašo v D dur zl. G. E. Stehle, graduale »Ecce sacerdos« zl. A. Foerster, ofertorij »Iuveni David« zl. J. B. Tresch. — Pri polunočnici na Silvestrov večer : Latinsko mašo v A moli v čast sv. Antonu Pad. zl. J. G. Zangl, graduale »Viderunt omnes fines terrae« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Tui sunt coeli« zl. G. E. Stehle. — V ponedeljek, 1. januvarija velika maša ob 9. uri: Inštrumentalno mašo v D moli zložil V. E. Horak, graduale in ofertorij kakor pri polnočnici. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. decembra. (Srečno novo leto!) Z današnjo številko »Slovenca« končamo letnik 1899; v prihodnji številki izide »Slovenec« povečan tako, da bo mogel vstre-zati vsem zahtevam slovenskega katoliškega dnevnika, ako bodo uredniki, sotrudniki in naročniki storili svojo dolžnost. V ta namen prosimo blage somišljenike vsestranske duševne in gmotne ptid-pore. Ne zakrivamo si težav tembolj, ker naši nasprotniki vodijo nepošten boj proti nam, v katerem jim mi slediti ne smemo. Toda s tem večjo odločnostjo in vstrajnostjo se bomo tudi v prihodnje pošteno in stvarno borili za krščanska načela v javnem življenju. Vkljub žalostnim razmeram v naši domovini rečemo tudi mi, kakor je dejal Leon XIII. letos v božičnem svojem ogovoril z ozirom na svetovne razmere, da nismo pri onih, katerim bi pogum upadal, marveč da se s tem večjim pogumom borimo, čim hujše so nevarnosti, ki nas obdajajo. — Sloveči časnikar Louis Veuillot je dejal: La politique en France est une terre infidele, il y faut porter la foi. Tudi pri nas je vse splošno politika zemlja brez vere, kamor treba da se seje seme krščanskih načel. — Za tako delo naj nas novo leto najde združene vse, ki smo dobre volje, potem se izpolni naša iskrena želja: Vsem Slovencem veselo, srečno novo leto! (Kardinal dr. Missia) je 27. t. m. odpotoval iz Rima, se mudil v Asissi, je danes v Florenci ter pride v kratkem domov. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj 29. decembra prvo sejo, ki je zunanje precej mirno pretekla, dasi se je bilo bati nemirov od nemških nacijonalcev proti slovenskim poslancem, kakor je poslanec \Valz žugal v Brucku. V finančni odsek je bil izvoljen samo jeden Slovenec (Žičkar), od nemške katoliško narodne stranke nihče. Poslanec Karlon se je izjavil, da bo strankin klub vsled tega izvel posledice. Na to je bil finančnemu odseku izročen predlog deželnega odbora glede pobiranja deželnih naklad za prvo polovico 1. 1900. Poslanec Krenn je interpeloval namestnika, zakaj da se ne izvaja deželni zakon glede uravnave učiteljskih plač, dasi je dobil zakon že 19. septembra najvišje potrjenje. V istem smislu je interpeloval poslanec Rosina. Poslanec Vošnjak je inter-loval, zakaj se še ni uvel tretji vlak na progi Celje-Velenje. Poslanec Reitter je zahteval strogih odredb glede trtne uši. — Prihodnja seja je danes. Zanimiv dogodek se je pripetil v zbornici. Poslanci nemške katoliško-narodne stranke so že pred sejo deželnemu glavarju naznanili svojo interpelacijo zaradi učiteljskih plač. Takoj potem je nemški nacijonalec Posch med sejo dajal neko listino podpisovati, ki je bila interpelacija enake vsebine, katero je dal glavar prebrati pred Kren-novo! Tako morajo biti nemški naeijonalci povsod prvi, klerikalci drugi! (Božični oratorij v Marijanišču) bo jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne, pondeljek, na novega leta dan, pa ob 5. uri zvečer. (»Mir« — tednik.) Glasilo koroških Slovencev, »Mir«, prične z novim letom izhajati kot tednik, to je vsak četrtek. »Mir« stopa v XX. leto. Sprva je izhajal samo dvakrat na mesec, od leta 1892 trikrat, a sedaj stori nov in važen korak naprej, postane tednik. List je za koroške Slovence jako velike važnosti. Želeti je zato, da najde naročnikov in podpornikov tudi zunaj Koroške, ker se mu je boriti z mnogimi težavami. Naročnina iznaša na leto samo 2 gld »Mir« bode slej kakor prej hodil po poti, katero mu je odkazal njega ustanovitelj, msgr. Andrej Einspieler. Priporočamo »Mir« rojakom, da si ga naročujejo ter s tem podpirajo edini slovenski list na Koroškem, a s tem tudi slovensko stvar ob meji. (It Kranja.) V četrtek ob '/«10. uri zvečer je umrl g. Janez Pavlič, vpok. duhovnik na Prim-skovem. Pogreb je danes ob treh popoludne. Služboval je v Boštanju, Metliki, Cerkljah, Šent-urški gori in letos je radi bolehnosti šel v pokoj. Bil je zelo priljubljen radi svoje ljubeznivosti in vestnega spolnjevanja svojih dolžnosti. Naj v miru počiva! (Koroški dež. zbor) je imel prvo sejo dne 29. dec. Pred sejo se je služila sv. maša v cerkvi sv. Duha. Predložil se je proračun, ki kaže, da leze dežela močno v dolgove in da so deželni gospodarji prav v zadregi. Danes v soboto je zopet seja. (Ljubljanski obč. svet) je sinoči pripravil zopet naš list do silnega ogorčenja. Gospodom se je poznalo, kako siluo jih boli, da se niso mogli radi »škofovega konvikta« pri zadnji seji s knezoško-fom žogati. Župan je včeraj v svojem govoru trdil, da je »Slovencc« raznesel neosnovano govorico, da bi delal obč. svet škofu kake zapreke. Škofovo ulogo je magistrat blagohotno presojal in v uva-ževanje priporočal. Obč. svet ne posluha »Naroda«. (O tem spregovorimo v prihodnji številki obširneje. — Opomba uredništva.) Obsodbe je vredno, da je »Slovenec« v praznični številki ob času, ko se spominjamo na oznanjevanje božjega miru po angel jih (Z »Narodovim* božičnim člankom se je akcijonar Narodne tiskarne Ivan Hribar strinjal, ter ni slišal angeljskega petja po miru !), dejal, da je obč. svet nasproten nunski šoli, katero je vedno blagohotno podpiral — menda takrat, ko je odklonil donesek za popravo šolskih prostorov, kljub priporočilu obč. svet. Gogole. Občinski očetje so se pri tej govoranci silno modro držali. Dr. Tavčar, ki je v »Narodu« pripravil vse, da bi obč. svet odklonil škofovo zahtevo, ni zinil besedice. Župan je zopet igral dvoumno vlogo. Pošteno bi bilo, ako bi izjavil, da je obč. svet pripravljen ustreči škofovi želji. Po taki izjavi bi dal priliko, da pride zadeva še jedenkrat pred obč. svet. Tega pa ni storil in torej naj nikar ne zameri, ako škofa ni volja bosti se za dobroto Ljubljani z raznimi Pepeti v občinskem svetu. A z županovim govorom še ni bilo komedije konec. Vstal je Ivan Šubic, ki je izrazil mnenje, naj se pošljeta »Slovencu« in »Slov. listu« popravka po § 19. Vsprejeto. Tako skrbi ljublj. občinski svet, da se njegove blamaže razširijo v najširše kroge. Mi nimamo nič proti temu. — Sprejet je bil na to predlog obč. svet. Turka, da se razširi Poljanska cesta ob vrtu c kr. kmetijske družbe, da se vodovodne cevi v Kolezijske ulice ne podaljšajo, pa da se posestniku Jaromirju Hanušu odpiše del pristojbine za večjo porabo vode. Prišel je na vrsto proračun za leto 1900. Pri malih svotah so se vršile hude debate, velike svote so ostale ne kritikovane. Zgradbo »Mestnega doma« so hvalili. Soglasno se je sklenilo mestnemu arhivarju zvišati plačo od letnih 960 gld. na 1300 gl., ker ima »grozno dela«. Lahko je skrbeti za »svoje« s tujim denarjem. Obč. svetnik Požar je pripo ročal, naj se redarjem poboljšajo plače, ker imajo več dela nego mestne sluge. Pri tem je črnil Ljubljano, da v njej pred leti človek na ulici ni bil svest svojega življenja. To trditev obč. svetnika bodo seve z veliko slastjo pograbili nemški listi. G. Požarju take izjave ne bodo škodovale, ljubljanskim davkoplačevalcem pa bodo. Zelo bistroumna debata se je razvila ob predlogu, da se na »Mestnem demu« napravi transparentno uro. Dr. Tavčar je bil za navadno uro, Stare, naj se napravi transparentna ura aa frančiškanski cerkvi, ne pa na »Mestnem domu«, okolu katerega ni veliko prometa. Nekateri svetniki so bili za transparentno uro na »Mestnem domu« radi bližnjih — kasarn. Vojaki bi potrebovali transparentna uro, da bi bili ob pravem časa doma. Konečno je obveljala navadna ura na »Mestnem domu« in da se upelje časovno znamenje raz ljubljanskega grada. Občinski svetnik Gogola se je pritožil, da iz kanalov na Rimski cesti prihaja grozen smrad. To ubogo Rimsko cesto torej ne morejo »regulirati« tako, da bi ne smrdela. Najbolje bi bilo, da jo še jedenkrat prekopljejo in odstranijo nedosta-tek. Potem je prišla na vrsto točka, po kateri so dobili obč. svetniki strah pred javnostjo — dohodki portalnega davka. Sredi proračuna se je na predlog obč. svetnika Bleivveisa proglasila tajna seja. Vitez je zgubil korajžo pred javnostjo. Radi tega se razne prijaznosti, ki jih je delil včeraj vitez Bleiwei8, odtegnejo javnosti. Ko so se obč. svetniki mej seboj primerno počastili, se je nadaljevala javna seja. Za odpravo portalnega davka je bilo samo 8 svetnikov. Proračun izkazuje dohodkov 362.300 gld., stroškov 368.105 gld., ne-dostatka 5805 gld. 20% doklada ostane. Obč. svetnik Turk se je časih zelo repenčil nad dokla-dami, včeraj je bil tiho. O te »fure !« Pri glasovanju o portalnem davku ni bilo tega junaka. Hudo mu je bilo zameriti se »profesorjem«. Danes se seja nadaljuje. K proračunu se še povrnemo. (»Narodove« hijene.) »Narod« od četrtka piše: »Župnik Dolenc na Igu je umrl po daljši bolezni. Ko je prišel a faro, ni imel nič, sedaj pa je zapustil jako veliko premoženje. To si je »prihranil« v sila revni ižanski fari, dasi je vedno tarnal, kako težko je izhajati. Pomisliti je pri tem, da je živel tako razkošno in potratno, kakor kak milijonar. In vendar mu je preostajalo še toliko, da je »prihranil« mnogo tisočakov! Pa kako bi ne, ko je bil pri vsakem testamentu raznih starih in mladih petičnih devic stalna priča«. — Ob odprtem grobu kogarkoli kaj tacega pisati, zmožen je samo propalica, ki je izgubil spleh vsako človeško čustvo. — Fej hijenam »Narodovim« ! (Iz Višnje gore.) Od 4. do 10. decembra smo imeli sv. misijon, vodili so ga gg. očetje iz Jezusove družbe. Našo zahvalo sta jim izrazila mestni in Dedendolski župan. Vdeležba je bila ogromna. Bog blagoslovi! — Danes 27. dec. je bila v Dedendolski občini pri Višnji gori volitev župana in svetovalcev. Enoglasno smo izvolili zopet za župana vrlega sedanjega župana g. M. Omahen in za svetovalce gg. A. Skubica, Fr. Križman-a in A. Kurent a tudi enoglasno. (Iz Tržiča.) Pred občinskimi volitvami smo. Bliža se čas, ko se ima odločiti, bomo li Slovenci imeli in dobili kedaj iste pravice, kakor jih v izobilju vživajo Nemci, ali pa jim bomo i v bodoče robovali. Tržič napreduje zadnja leta — toda ne napreduje Bamo v trgovini in industriji, temveč tudi v germanizaciji slovenskega prebivalstva. Da, pred kratkim še cela vrsta starih spoštovanih tržiških rodbin še ni vedela, da so nemškega pokolenja. Živele so te rodbine samo za svojo obrt, trgovino in industrijo, v narodnem oziru bile so brezbrižne — to so bili stari tržiški »Kranjci«. Zadnja leta pa se je mnogo spremenilo. Zloglasni Rieger je prvi začel delati zgago. On je v naš mirni trg zanesel odurni nemški nacionalizem. Spravil se je — ker ni imel druzega boljšega posla — nad rodbinske arhive naših Tr-žičanov, in kmalu jo je modro pogruntal, da se v tem in onem prav za prav pretaka nemška kri. Kar čez noč se je v Tržiču pojavil Woltov naci-jonalizem. Ljudje, ki se jim poprej o nemštvu niti sanjalo ni, postali so nemškutarji ali pa celo nacijonalci. Ker je pa mož sprevidel, da samemu ni dobro biti, poklical je na pomoč adjutanta s Kočevskega, nekega dr. Lukana, ki je baje študiral medicino, ki pa ima na dan 24 ur časa za vse druge nego zdravniške posle, ker je vkljub svojemu lepemu tenorju pri ljudeh vzlasti pri ženskah skrajno nepriljubljen. Ta Riegerjev oproda dela v Tržiču z veliko vnemo Schonererjansko propagando. In res jo v kratkem času velik del tržiških veljakov spravil pod Riegerjev klobuk. dvorni založnik Nj. svetosti LeonaXIII. lekarnar „prl angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Ploooll-ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so na]boll$» spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Gena polliterski steklenici 1 gld. aEJ* Naročita pošiljajo se z plačajo p. n. naročniki. obratno poŠto; poštnino 827 70 Izvrstna, naravna hrvaška priporoča iz svojega kleta Mirko Broz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 ]. itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Soda računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 726 50—50 V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji manjše in večje pripravne za stavbe. Nekatere so ob vodi. 897 8-8 Več pove upravništvo »Slovenca«. 100110330 £111 na meieo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutsohegasse 8. 849 10-10 eaSHSHSHS^ rradne govske IME io priporoča CjKAT. TISKARNA v Ljubljani. ^SHSHSHSHSHSH^ E. Zbitek-0Y llustr. ceniki zastonj. v Novi Stlftl pri Olomuou zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, turških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetcstt papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega niieijona v Carigrada itd. Vse pošiljatve zajamčene. 108 4-2 HERBABN1 -jev podfosfornasto-kisli 415 20-19 Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani strup raztaplja »lez, upokojuje kaielj. pomanjšuje pčt, daje slait do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz topljive foaforno - apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. 107 (20-8) Cena steklenici 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Prosimo, da se vedno zrecno zahteva H&rbabnjr-jev gj apneno - železni strup. Kot .-?> jnak izvora se nahaja v steklu in SfSFŠj na »amašku ime, ,.Herbabny" % ; vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo _ ^ uradno registrov, varitveno S^v1 znamko, na katera^znamenja naj se blagovoli ) aziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" Vn. l, Kaiaerstiane 73 in 75. V zalogi ikoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani In drugod, Šivalnih strojev tovarniška zaloga Irana Jax-a v Ljubljani, Dunajska cesta 13 priporoča svoje prlpoznano najboljše S šivalne stroje S za domačo porabo In obrtniške potrebe. co o dno le v iivirnih steklrnicah r našo = Š varstveno znamko ..sidro" iz Richter- = i jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = = le v steklenicah s to varstveno znamko = | kot pristni izdelek. Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabethstraise 5. SlIllllllinillMIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII J. SOKLIČ v Ljubljani,* Pod Trančo 1 priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo 2 križeva pota, jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65'—, drugi 150 cm. visok, velja ... » 250"—, ima na prodaj 998 12-3 FR. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani, Valvazorjev trg. Moka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po oii^roM-tteiiiili 259 44-42 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnlot Maksa X>omicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega Dašega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseli ogerskih mlinov. .-i« o^r1 » 4 ..v v« ^o^^ - * c^ Zahtevajte ** povsod! ANT. PRESKER* krojač v Ljubljani, Hv.Pci r« c-cnIh Ht.O se prinoro«"a preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke I/, trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. f*» Opozarja na veiiko svojo zalogo "t-*? izgotovljene obleke posebno na haveloke v naj-večji izberi po najnižjih cenah. f*} SfŽS 227 80 M »*♦ Trti ♦ ♦ 4 4 4-. 4 4- 4 *- ♦ * . 4-.-4 ♦ ♦ » ♦ 4-V4 •♦♦4*4 4-' 4 4 4 4;4 Znižane cene! "S3* P s o C ► o IS >0 •rt »N O A £ N fi A i! Janko Klopčič, urar, zaloga zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernove ulioe štev. 4. Vsakovrstne žepne in stenske ure, lične budilke po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov is srebra in kina-srebra. Raznovrstni kinč iz 14 kar. zlata, double, srebra, granatov i. t. d. Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebno ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se z velespoštovanjetn Janko Klopčič, 923 7-7 H 4 P Ff CT © -i 9 ur 3 m rt- 5 P 6 3 1 rt> | Posebno ugodna prilika! f Najceneje In najbolje se pač kupi neposredne pri izdelovatelju. Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom izredno lepe izdelke cerkvenih posod in orodja v najraznejših slogih in najnovejših oblikah razne velikosti. Gospodom hišnim posestnikom in sl. občinstvu pa priporoča lastne 991 (6—8) izdelke električnih svetilk kakor tudi svojo zalogo istih iz najslovitejših in največjih tovarn. — V zalogi Ima tudi vse k električni razsvetljavi potrebne steklene ln poroelanaste predmete. Kar bi ne bilo po želji stranke v zalogi, naredi ali preskrbi v najkrajšem času. Cene so najnižje, blago zajamčeno dobro. Stare petrolejske svetilke, lestenoe, svečnike Itd. prenaredl aa električno razsvetljavo hitro ln pooenl. BV Vzorci in ceniki vseh tu- in inozemskih tovarn so na razpolago. =2. Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju. Učitelja za citre iščem. 1004 i-i Moj naslov pov6 upravništvo »Slovenca«. Spreten /t ovac, kateremu se izroči kovačnica, sprejme se takoj pri gosp. Karol Len£e-tu v L a v e r c i pri Ljubljani. 931 1 1 oboBdareLvailhE med. dr. Rado Frlan naznanja vsem onim zobobolnim, katerim radi odhoda ni mogel ustreči meseca septembra, da se ne naseli v Škofji Loki, ampak v Ljubljani, in sicer s 1. marcem. 1008 1-1 V Berolinu, Georgenstrasse 37. dne 27. dec. 1899. S Št. 13069. Razpis 986 3-3 službe dež. živinozdravnika na Vrhniki. Za Vrhniko je popolniti na novo ustanovljena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to službo je združen letni dohodek 600 gld.. in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 400 gld., dočim ste se občini Vrhnika in Borovnica zavezali 200 gld. prispevati v to svrho. Dotični zdravnik je dolžan, prezplačno ogledovati klavno živino na Vrhniki in v Hribu in ondi nadzorovati živinske sejme. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti do 20. januvarija 1900 deželnemu odboru kranjskemu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. decembra 1899. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4 priporoča se p ečaš, dubovščinini v Izdelovanje vsakovrstne © fe 1 @ Ig o posebno talarjev, površnikov itd. Izdeluj"m bire e, oln^nlam ia vs<>ko-vr tae čenlsete, kakor trd vsa draga v to stroko spadalooa dela ra- tančoo po meii. Prosim p^eč.sl.Uo dubovččioo, da me bU>»ovoli nočasUii s čeojen;Nsša straža« izredno nizke eene. Prijave vsprejema „Naša straža" v LJubljani ki daje tudi potrebni, pojasnila. 989 3—3 Kranjska hranilnica v Ljubljani. Vsled sklepa občnega zbora udov društva kranjske hranilnice dne 21. t. m. obrestovale se bodo pri kranjski hranilnici 995 3-2 od dne 1. januarija leta 1900 vse obstoječe in prihodnje hranilne vloge po Mz Ol Rentni davek od teh vlog bode plačal zavod sam. Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani, 22. decembra 1899. Slovenci, pristopajte k „Naši straži'4! razpošilja ves zimski čas na malo in veliko 990 4-2 v Kmetijsko društvo v St. Petru pri Gorici. !! Najboljša in ngjsigurnejša prilika za štederge !! Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih : čez 6'/, milijona gld. JLjecislia, posojilnica, Preje: Gradišče štev. 1. — ^edaj: Kongresni trg št. 29 I. nadstr, Sprejema vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranf,iih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr. Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30. sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. 853 22 Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Anton Belec, posestnik.podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Blrk, stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karlin, gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ijjubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancetar, podpredsednik. Dr. Viljko SchtveiUer, tdvetn. koncip. v Ijjubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr, Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani. 927 (36-4) Najbolje ln najceneje sredstvo za čiščenje ztfb. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 464 8-8 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne nre, razun nedelj in prazn;kov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do G. ure popoldne. Poštnega liranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Na sedmih Javnih razstavah s prvimi odlikami obdarovano. na 1860 rT.RA.RM\ podplatu 'C.nEfEP6yprfl Vsak dan jih izdela tovarna 848 10-10 40.000 parov! Edini pogodniki: Messtorff, Belin «& Co., Dunaj. I. Na drobno se prodajajo v vseh boljših prodaja^nicah čevljev in modnega blaga. Usojam si slavnemu občinstvu naznanili, da sem prevzel v lastno oskrb „Narodni hotel" in Kžr" prenočišče za tujce v svojem v novo zgrajenem poslopji Dunajska cesta št 26. Hotel je blizo južnega kolodvora. Dobe se razna fina vina iz lastnih velikih kletij, kakor je tudi dobra kuhinja na razpolago. Sobe za prenočišča so jako lepe in z vso postrežbo preskrbljene. Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ter se zabeležim s spoštovanjem 994 3-2 Ivan Grajzar veletržeo. Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte un a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%• Menalnica. borzno posredovanje, posojila nt vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 6 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska bank na Dunaju, I., Ilerrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reeervni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi. Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse *.dolej zaznamovane elekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana laks Veršec' LJUB LJAN1. Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tel». računu (Giro - konto), obresti od dnž do dne po 4\/s%. Poštno - hranllnlčne položnice so na razpolago. !> n n a j 8 k a borz a. Ene 29, deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v »rebru..... Avstrijska zlata rova 4°/0...... Avstrijska kronska renfa 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/„, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 g!d....... London visla........... Nerr ški di-ž.bankofcv za lOOm. Dem.drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleoodor)...... Ita'ij^uski bankovci........ C. kr. cekini.......... . Dne 22. decembra.' Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 202 gld 155 . 15 kr. 98 gld. 40 kr. 4°/0 državne srečke 1. 185-i, 250 gld. . . 167 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 10 > 98 » 35 > 5°/e di.;avne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » — » Rudolfove srečke, 10 gld....... 27 — » 9a 9 20 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 199 » 75 86 » 25 ► 98 » 80 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 fr 25 fr 85 » 75 » 96 » 75 > Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 137 fr — fr 90 » — » 94 » 45 » Dunavske vravnavne srečke 5q/0 .... 129 » 25 fr Ljubljanske srečke......... 26 — » 921 > — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mes'........ 1(5 > 50 fr Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 147 » 25 * 3' J » — » — fr — fr Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3030 » — > 121 > 37' 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... — fr — fr Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld. 412 t — • 69 > 07' Zastavna pisma nv. osr.zem.-kied.banke 4°/0 96 > — fr Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 65 25 t 11 » 81 Prijoiitetne obveznice driiavue železnice . . 207 • 75 > 97 — » 9 » 66 V » » južne železnice 3°/0 . 162 — fr Montanska družba avstr. plan..... 266 75 . 44 > 70 > » » južne žeicznice 5°/0 . 119 fr 25 fr Trboveljska premo^arska družba, 70 gld. 203 > — » b > 72 » »• » dolenjskih železnic 4°/„ 99 » 50 > Paoirnih rubliev 100 127 25 » mmmmm IjVf Nakup ln# prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pii žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobilka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M M 11 C U I., Wollzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 66 2. Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vednostih vseh špel;ulacij"kih vrednostni)) papirjev in vestni svati za dosego kolikor je mogoče visocega obre3to7anja pri popolni varnosli afcjr n nloženlh gtnvnl o.