Štev. 201. V Ljubljani, sobota dne 20. julija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ,„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znana: v Ljubljani v upravništvu meseči.j K 1'20, z dostavljanjem na dom K i'5Q; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: .1» Telefon številka 118. Javnost n »Napredna Misel« piše: Vsaka družba, vsak narod ima svojo javnost. Kar se v družbi godi, se godi v imenu javnosti in ž njeno voljo, in kar se ne sme in ne more zgoditi v tem je zopet merodajna javnost. Naravno, da kakršna je javnost, taka mora biti vsa družba; kakršna je današnja slovenska javnost, taka mora postati tudi vsa slovenska družba, ves narod. Velevažno je vprašanje: ali ima javnost tudi odgovornost z a to, ki.r v družbi naredi in za družbo, kakršno Jo naredi? Konkretno: ali ima slovenska javnost odgovornost za slovensko družbo, slovenski narod, kakršnega naredi? Merodajna javnost, če jo konkretno vzamemo, je pravzaprav vedno politična stranka, po kateri se izvršuje volja večine. Kot večina ima torej moč, svojo voljo izvrševati in omejevati ter določevati akcije manjšine: zato ima pa tudi odgovornost za vso javnost. Če abstrahiramo od nerazsodne mase, ki nima niti svojega naziranja niti lastne volje, ampak sugerirano naziranje in voljo voditeljev, reducira se javnost na prav ozek krog voditeljev, torej na nekatere osebe, ki so odgovorne za svoje javno delovanje oziroma celokupne družbe interesov. Soodgovorni pa so tudi vsi, ki vedo-ina podpirajo njih vpjiv s tem, da jim dajejo večino in moč. Tudi slovenski narod ima svojo javnost, ki jo pa danes reprezentira klerikalizem in je v konkretnem izražena v »Sl. Ljudski Stranki«, ki dela ljudsko voljo, določuje mu njegovo socialno razpoloženje in nravno naziranje. Vsa odgovornost za to, kakršna je in bo slovenska družba, pade brezdvomno na klerikalno stranko in nje voditelje. Poglavitna dolžnost javnosti je, da dela zdravo, trezno politiko, katere najvišja naloga je skrb za pospeševanje interesov celokupne družbe, torej dolžnost slovenske javnosti je, skrbeti za blaginjo celokupnega naroda. Vodilna stranka v narodu, reprezentantinja njegove javnosti, ki interese celokupnosti zanemarja, jih zapostavlja svojim strankarskim interesom ali osebnim interesom posameznih voditeljev, stranka, ki oškoduje javne interese s tem, da ubija s strankarskim fanatizmom čut narodne solidarnosti, da iz strankarskega egoizma gazi lavno moralo, ubija čut za resnico in pravico, taka javnost je dekadentna, ni sposobna vršiti svojih nalog ter dolžnosti in nima več pravice do eksistence. V tem smislu govorimo o dekadenci slovenske javnosti, o dekadenci klerikalne stranke na Slovenskem. Poglavitna programna točka te stranke je obramba in utrditev katoliške vere, v politiki pa so notorični ateisti in krivoverci, ljudje, ki svoje kaoliško prepričanje in gorečnost hlinijo le zato, ker imajo od tega materijalnih koristi. To so verski hinavci, kakršnih je v katoliških strankah vedno dovolj. Kar danes katoliški voditelji v politiki uče in delajo, to je v diametralnem nasprotju s tem, kar mora ali bi moral učiti duhovnik kot služabnik cerkve. Moje kraljestvo ni od tega sveta, je rekel Kristus. Duhovnik v politiki pa se peha le za posvetno, lovi se za osebnimi koristmi, za denarjem, za politično močjo, da se ložje nad svojimi nesomišljeniki maščuje, jih preganja in muči. ••• • •• NEODVISEN POTJTIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo • M« Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: n Telefjn številka 118. ::: Mir bodi med vami! pozdravit je Kristus apostole. Njegovi namestniki na zemlji pa danes sejejo sovraštvo in prepir, hujskajo soseda proti sosedu, brata proti bratu, ženo proti možu, otroke proti starišem. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, in odpuščajte tein, ki vas preganjajo, tako se glasi Kristusova zapoved. Danes pa celo katoliški duhovniki, duševni vodje »Slovenske Ljudske Stranke« uče: nasprotniku nož na- ravnost v srce! Liberalci so konjederci. Samo brezmejno zaničevanje zaslužijo. Liberalce smete goljufati brez greha. Pravi klerikalec zvečer, ko gre spat, izprašuje vest, če je čez dan dovolj zaničeval liberalce in liberalizem. Liberace je treba gospodarsko in politično končati. Liberalcev je hrbti, klerikalcev pa je bič! Tako govore danes ljudje v katoliški stranki, na čelu ji katoliški duhovniki sami, da, tudi delajo tako. In vse to v imenu vere in zaradi vere! Katoliška vera in morala se utrjuje v politiki, torej z versko hinavščino, z nemoralnostjo, s političnim nasiljem, z lažjo, obrekovanjem, z goljufijo, s sleparstvom itd. Tako nam pričajo sodne razprave in obsodbe po Slovenskem dan na dan. To je naša javnost! Boji na Turškem. Konec mladoturške vlade — Šefket-paša — Novi vojni minister Muktar-paša — Boji v Ma-cedoniji in Albaniji. Anglija pomnoži svoje ladjevje — Zadnji aogodki — njih vzroki in posledice. Ob času, ko ima Turčija mnogo opravka s svojimi zunanjimi sovražniki — so nastali nemiri tudi v nji sami. Ti nemiri ne kažejo nič dobrega in postanejo lahko usodepolni ne le za Mladoturke, ampak tudi za celo turško državo. Splošno mnenje je, da so Mladoturki do-igrali svojo ulogo. Mladoturki so sicer nastopili pod geslom: Sloga in napredek — toda njih namen je bi! okrepiti oslabelo Turčijo s pritiskom na neturške narode. Zato so se zadnja leta tako ponavljali nemiri v Macedoniji in v Albaniji. Macedonski Bolgari trpe že 520 let pod turškim jarmom in nikjer se ne kaže zarja svobode. Mladoturki so hoteli z nasiljem zatreti vsako gibanje. To je provzročilo one nemire, ki so slabili turško notranjo moč. Znani Šefket-paša je pri tem imel svoje špekulacije. Ni dvoma, da je hotel porabiti položaj v svoje namene. Ob času splošne nezadovoljnosti bi bil kot poveljnik vojske lahko — gospodar razmer. Toda razmere so se prej izpremnilc — in Šefket-paša je odstopil. — Pravijo, da je odstopil zato, ker sc je vtikal v politiko — kar ni dobro za poveljnika armade. Nastopil je nov vojni minister Mahimid Muktar-paša. Ta je bil v Nemčiji od 1. 1887 do 1893 in sc je tam marsikaj naučil. Pri zadnjem prevratu ga je nemški poslanec rešil gotove smrti. Pobegnil je iz mesta na posestvo svoje žen(' — ki je rojena egiptovska princesa. Pa tudi tam bi bil padel v roke revolucionarjem, ako bi mu ne bil nemški poslanik poslal ladjico, na kateri je pobegnil. Nekaj časa pozneje je Muktar-paša na čelu opozicionalne armade šel iz Soluna v Carigrad. — L. 1910. je bil pomorski minister. Kot vojni minister ima namen pomagati propadajočim Mladoturkom. Vprašanje pa je, če je pomoč še mogoča. Asim bej je podal te dni ekspoze turškega ministrstva zunanjih del in pravi, da stoji Turčija zelo dobro, še boljše nego v začetku vojne. Turčija — pravi — stoji danes v najlepšem razmerju do vseh balkanskih držav. Zato Turčija ne more sprejeti italijanskih ponudb. Take izjavi: ministra naj bi uplivale na javnost. Vprašanje je, ali dosežejo svoj namen Pravkar prinašajo listi vesti — da hoče Anglija pomnožiti svoje ladjevje v Sredozemskem morju in da hoče tako ohraniti tu svojo moč. Ta korak Anglije se da različno razlagati —• vendar Turčija ne sme upati od tega posebnih uspehov. Turška vojska je nezadovoljna, nezadovoljnost se širi in to ne more biti dobro znamenje za bli ,ije dogodke. Na eni strani še ni miru z Italijo, v Macedoniji se pojavljajo nemiri. Arnavti so podali svole zahteve za avtonomijo Aibanije. Turšita vojska je sicer namenjena zopet proti Albancem v boj, toda vprašanje jc, kaki bo^* uspehi. Taki so torej boji v Turčiji. Časopisi so mnenja, da so ti dogodki velike važnosti in da lahko spravijo Turčijo v hude škripce — ako ne provzročijo celo njen — razpad. DOPISI. Iz Vuzenice. (Blamaže naših Nemcev.) Naši maloštevilni Nemci v zvezi z nekaterimi nemškutarji počenjajo velike neumnosti. V svoji zagrizenosti proti Slovencem vtikajo nosove in prste v vsako stvar, samo da bi potisnili Slovence v ozadje. Pri tem pa streljajo kozle, da se jim yse smeje, ln prav nič se ne bomo čudili, če pride nekega dne v Vuzenico od višje oblasti poslan poseben zdravnik iz bližine Gradca, da preišče njihove možgane. Njihovi bratci iz Mute in Marbeka jim hočejo zvesto pomagati za sveto nemško stvar, zato so pa tudi deležni onih blamaž, ki jih dobe Vuzeničani. Lansko leto smo pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Nemci so se pritožili in dobili dolg nos. Ker jim je pa ta premajhen, hočejo dobiti še daljšega ter so se pritožili na upravno sodišče, kar pa ne bode imelo za sedanji novi odbor ki je že zdavnaj sestavljen, nobenih posledic. Ker vidijo, da poštenim potom ne vržejo Slovencev ob tla, so poskusili z zvijačo. Siidmar-kovec čevljar Dietner je razkosal neko njivo na 40 delov ter dal zapisati tiste »flikce« na razne zveste Nemce in njihove žene in otroke iz Marbeka in Mute. Napravili so pogodbo, plačali desetek in razdelili nijvo. Čakali so le še, da jim predpiše davčna oblast davek, da bodo postali ti privandranci občinski volilci v slovenski Vuzenici tei oropali pri prihodnjih volitvah slovenskega kmeta okoličana zastopstva v svoji občini. Čakali so, ter veselo delali načrte, kako se bodo polastili s sleparstvom občine. Pa Bog že ve, zakaj kozi rog odbije. Višja davčna oblast je uvidela, kam pes taco moli, ter je odgovorila, da jim davka ne predpiše, ker tiste njive ne more obdelovati kar 40 oseb nemške gospode, ker si ne morejo na njej zaslužiti niti neslanega kropa. Posebno lahko menda ni šel ta priprosti nauk v njihove možgane. Po počasi bodo že kapirali. Če ne4 jim pa razloži »Hochschiiller« Pušnik, če ne bodo razumeli učenega šulferajnskega učitelja Denka. Zakaj tega moža še njegova zvesta prijatelja Stoparjev Jožek in Korpov Vilček nista razumela, ko jima je rekel pobi- rati pristojbino od sejmišča mesto občine. Šele sodnik Granitz jima je dopovedal, ko je obsodil Stoparja na 10 K kazni, Vilčka pa na pet dni ričeta in plačilo stroškov. Čudno je res, da imajo ti ljudje tako trde butice in prav nič ne kapirajo. Denk jih sicer poučuje pri sestankih dvakrat na teden, pa vse nič ne pomaga, kakor se vidi. Pač pa kažejo razni znaki, da se je že sam nalezel njih »modrosti«. Iz Celja. Piše se nam: Znano je še, s kakšno skrbnostjo je svoj čas dr. Benkovič prihajal k vsem sejam in sestankom, ko se je šlo za sestavo liste slovenskih kandidatov za občinske volitve v celiski okolici. S paznim očesom je zasledoval, da ni preveč »liberalcev« prišlo v kandidatno listo, in je rajši kandidiral s svoje strani razne analfabete v občinskih zadevah, nego da bi pripustil v občinski odbor izkušene praktike, ki so bili slučajno »liberalci«. Znano je nadalje, da za ugodni izid volitev dr. Benkovič in njegova družba niso niti s prstom ganili, ampak so vse agitacijsko podrobno delo izvršili naprednjaki. Znano je končno, s kako vnemo je pozneje dr. Benkovič intrigiral proti temu, da bi bil dr. Božič kot najzmožnejši izvoljen za župana, vkljub dejstvu, da imajo Nemci v obč. odboru deset odličnih mož pod vodstvom politično skrajno prefriganega dr. Ambroschitza. Ko se dr [>”' viču komedija s Sušnikom ni posreč’1 tel vsiliti za župana nekega Čečka, polnega analfabeta, ki pa ima to dobro lastnost, da je poslušen hlapec dr. Benkovič-Grei-šekove protinarodne politike in pa — da si je dobil ženo iz celjske opatije. Sedaj pa se je v občinskem odboru celjske okolice začelo delo. Minulo nedeljo je bila prva seja večjega obsega, v kateri so se reševale razne važne gospodarske zadeve. Vsi so prišli, le dr. Benkoviča seveda ni bilo. Pravijo, da je bil nekje v Gradcu zadržan. To pa je seveda laž, zakaj videli smo ga tisto dopold. prijetno se zabavati v družbi treh dam pri »Belem volu«, in videli smo ga v isti prijetni družbi se peljati z izvo-ščkom skozi Gaberje. Tako je vedno. Kadar se gre za hujskanje in denuncijacije, je dr. Benkovič vedno prvi, ko se pa gre za delo, je ali zadnji ali ga pa sploh ni. POL1TIŠKA KRONIKA. Češko-nemška spravna pogajanja se vrše v znamenju skrajnega pesimizma; dasi skoraj nobenega upanja ni več, da bi se po tolikem času vendarle dosegel najneznatnejši pozitiven uspeli, vendar hočejo na češki kakor na nemški strani nadaljevati s pogajanji, to pa do jeseni, da bi bilo v takratni parlamentarni seziji vse delo že kolikor toliko končano. Delavoljne stranke se namreč boje, da bi v parlamentarnih počitnicah narodni socialci in državnopravni politiki ne izrabili položaja in javnosti osovra-žili ta dolgovezna pogajanja. Res je namreč, da češka javnost, pa tudi nemška, ne spremljata že od prvega početka sem s posebno simpatijo teh pogajanj, na nemški kakor na češki strani pa vstrajajo parlamentarci na svojem stališču, t. j. popolna izpolnitev zahtev. Toda izpolnitev obojestranskih zahtev je nemogoča, torej mora ena stran odnehati, katera pa odneha, ta se odpove svojim narodnostnim zahtevam in se s tem v javnosti kompromitira. In ravno sedaj stoje pogajanja na ti mrtvi točki, ko je treba popustiti, da se more naprej! Tega popuščanja pa čakajo radikalne stranke, da ga politiki iz- — ...—........ t- ........ LISTEK. Zgodbe napoleonskega huzarja Ah, mes amis, ne morem vam popisati, kako mi je bilo pri srcu! Načrt tega podlega bitja mi je bil seveda takoj jasen. Kaj mu je trebalo nesti kožo naprodaj, ko je imel vendar gotovost, da ga izpuste Angleži drage volje, če zabrani beg tako važnega soujetnika! Že zdavnaj sem ga poznal kot strahopetca in potuhnjenca, toda šele v tem trenotku sem se zavedel v vsem obsegu njegovega nizkega mišljenja. Nazadnje — kako naj bi se sanjalo kaj takega meni, ki sem občeval vse svoje življenje samo z gentlemani in kavalirji! Tepec menda niti ni izprevidel, da je sam v večji nevarnosti kakor jaz. Zlezel sem v temi zopet nazaj, prijel ga za vrat in mu zadal dva udarca s svojim drogom. Najprej je zatulil na ves glas, kakor pes, ki mu stopiš na nogo, nato pa se je zgrudil ječe na tla. Jaz sem sedel na posteljo, da počakam mirno, kaj se zgodi z menoj. Toda poteklo je več minut, ne da bi bil slišal kaj drugega kakor težko hropenje človeka pred mojimi nogami. Ali so nemara preslišali klice na pomoč v tej strašni nevihti? Ta Šibka nada mi je postala sčasoma gotovost, Kajti niti na idorju, niti na dvorišču ni bilo najmanjšega alarma; obrisal sem si torej s čela mrzli znoj in začel kovati nove načrte. Eno je bilo gotovo: ta mož je moral umreti, da me vseeno še ne izda. Toda nisem si upal napraviti luči, nego tipal sem v temi, dokler nisem zatipal z roko nečesa mokrega. Biti je morala njegova glava! 2e sem dvignil železo — takrat pa, messieurs, izpregovori nekaj v meni in mi zadrži roko. V ognju boja sem bil pač ubil že marsikoga — da, tudi mnogega vrlega moža, ki mi ni storil ničesar žalega. Ta pa je bil podlež, kreatura, preveč gnila za življenje; in dasi me je imel namen težko oškodovati, vendar mi ni dalo, da bi ga končal. Mož s častjo, kakor jaz, prepušča taka dejanja drugim ljudem, zastran mene španjolskemu »par-tidi« — ali pa tudi sanskulotu iz Saint-Antoina. Težko sopenje Beaumontovo mi je obudilo nado, da mine še nekaj časa, preden se mu vrne zavest; zamašil sem mu torej usta in ga privezal s kosi svoje rjuhe na posteljnak, tako, da se vsaj do prihodnjega paznikovega poseta ni mogel osvoboditi. A zdaj so mi mahoma zaprle pot nove zapreke; ali se nisem zanašal na njegovo dolgost, ki naj bi mi pomogla na zid? Joj — zdaj me je hotel zapustiti pogum! Sedel bi bil in se razjokal od brezupja, toda misel na majko in na cesarja mi je bila v oporo. »Pogum!« sem si prigovarjal, »pogum!« Če bi ti ne bilo ime Etienne Gerard, potem bi ti predla zdaj v resnici huda, tako pa si mož, ki se ne da podreti kar tako!« Brez obotavljanja sem se spravil na delo. Razrezal sem Beaumontovo in svojo posteljnino v dolge trakove in spletel iz njih izborno vrv, ki sem jo privezal prav trdno sredi svojega, prilično čevelj dolgega železnega droga. Nato sem se spustil na dvorišče, kjer je lila ploha in je tulil veter še glasneje kakor prej. Ni mi bilo treba laziti v senci jetniščničinega zidu, kajti bilo je tako tema, da nisem mogel videti roke pred očmi, in če nisem trčil naravnost v stražo, se mi je ni bilo bati. Zdaj sem bil pri obzidju; vrgel sem svoj drog nanj, in v moje veliko veselje je obvisel takoj med železnimi klini. Nato sem splezal po vfvi kvišku, potegnil jo za seboj in se spustil po drugi strani dol. Drugi zid sem preplezal enako; že sem sede! na njem sredi klinov, ko zagledam v temi pod seboj bleščenje nečesa svetlega. Bil je bajonet straže, ki je stala spodaj, in ker je bil ta zid nekoliko nižji od prvega, mi je bilo orožje tako blizu, da bi bil lahko zagrabil za konec, če bi se bil sklonil nekoliko naprej. Mož je stal in se stiskal tesno k zidu ter si godel polglasno pesmico; če bi bil slutil, da misli par korakov od njega nekdo drugi v svojem obupu na to, kako bi mu prebodel srce z njegovim lastnim orožjem! Ze sem hotel skočiti nanj, ko položi puško na ramo in odtepta po močvirju, nadaljujoč svoj obhod. Jaz pa se zavihtim po vrvi dol, pustim jo viseti in stečem z največjo naglico po močvirju. Grom in strela, kako sem dirjal po burji in viharju! Dež me je premočil do kože, od burje mi je skoraj zastajala sapa; zdaj sem padel v kako jamo, zdaj med grmovje in trnje. Kri mi je tekla po obrazu in rokah, jezik se mi je prijemal na nebo, noge so mi bile težke kakor svinec, srce mi je bilo, kakor da se hoče razpočiti. Toda privoščil si nisem niti trenotka za počitek; vedno iznova sem se poganjal kvišku in tekel dalje. Toda ne mislite, da kar na slepo! Vse je bilo dobro prevdarjeno. Naši begunci so se obračali vselej proti obrežju; moj namen pa je bil, kreniti v notranjost dežele, in to tem bolj, čim sem bil rekel Beaumontu nasprotno. Hotel sem, da me iščejo na jugu, dočim hitim proti severu. Vprašali boste, kako sem mogel v taki noči spoznati nebesno smer? No, enostavno po vetru! V ječi sem bil opazil, da piše s severa in dokler sem obračal obraz proti njemu, sem moral biti v pravi smeri. Ko hitim tako, se zablešči pred mano v temi nenadoma dvoje luči. Osupnem in posto-jim v trenotni neodločnosti. Vedeti morate, da sem bil še v svoji huzarski uniformi, in zelo važno je bilo zame, da si priskrbim drugo obleko, kajti ta me je morala izdati. Luč je prihajala najbrže iz kake koče, kjer je bilo gotovo, da dobim, česar potrebujem. Šel sem torej previdno bliže; žal mi je le bilo, da nimam železnega droga pri sebi, zakaj bil sem trdne volje, boriti se rajši do zadnje kaplje krvi, kakor da se pustim še enkrat ujeti. Kmalu sem videl, da sem se motil v svojem mnenju, kajti luči nista prihajali iz hiše, nego sta se izkazali v bližini kot dvoje voznih svetiljk na kočiji, ki je stala sredi široke ceste. Dva konja sta bila' zaprežena vanjo, poleg pa je stal majhen postiljon; eno kolo je ležalo na cesti. Ko si še ogledujem to reč iz grmovja — kadeča se konja in črno kočijo na treh kolesih, ki je curljalo od nje na vseh koncih — se spusti okence, in lep droben obrazek se pokaže izpod širokega klobuka. »Kaj mi je početi?« zakliče dama malemu kočijažu. »Sir Charles se ne vrne; menda bom morala ostati vso noč tu na močvirju.« »Morda vam morem kako pomagati, ma-datne,« se oglasim jaz in stopim iz grmovja vi svetlobo; ženska v stiski mi je bila vedno nekaj svetega, in ta je bila povrhu vsega še čudovito lepa. Ne pozabite tudi, gospodje, da sem bil takrat sicer že polkovnik, da pa mi je bilo šel; osemindvajset let. Bog, kako je zakričala, in kako je fant zijal vame z odprtimi usti! Nič čudnega: moja zunanjost po zadnjih dogodkih ni bila več sposobna, navdati damo ponoči na samotnem močvirju z zaupanjem. Ko ji je polegel prvi strah, sem ji ponudil še enkrat svoje vdane usluge, :n videl sem po njenih lepih očeh, da vpliva nanjo moj nastop in vse moje vedenje prav ugodno. rabijo proti strankam, Tcf so zastopane v na-rodno-politiški komisiji. Zato sc pa hoče delovanje te komisije zavleči, da se ne da radikalcem prilike v parlamentarnih počitnicah dvigniti javnega mnenja proti pogajanjem. Kakor pa stvari stoje danes, je gotovo, da kak pozitiven uspeh ni niti še na vidiku, zato se hočejo miroljubne stranke poslužiti zavlačevanja. Najbolj! dokaz splošnega pesimističnega naziranja pa je dejstvo, da ni mogoče pred septembrom sklicati češkega deželnega zbora. Rusko - Japonska zveza. Francosko časopisje je pred par dnevi javilo, da se pripravlja rusko - japonska zveza. Od začetka sem je bila ta vest precej neverjetna, a danes je že toliko kakor gotovo, da obstoji med Rusijo in Japonsko dogovor, temeljem katerega se obistim rusko - japonska zveza, da se omogoči mirna razdelitev kitajskega ozemlja. Južna Mandžuriji in vzhodna Mongolska preide po tem dogovoru v last Japonske a ostali del v posest Rusije, a obe državi bi se medsebojno podpirale, ko napoči trenotek, da se izvede ta razdelilni načrt. Eden najodličnejših japonskih diplomatov knez Katsura je že na potu v Rusijo in druge države, da obvesti velesile o tem dogovoru in jih pripravi na bodoče dogodke. Knsz Katsura ima nalogo umorjenega japonskega državnika Markija Ito, ki si je postavil za cilj udej$tviti entento Japonske z Rusijo in Anglijo. Iz poučenih krogov se zatrjuje, da ima knez Katsura od japonske vlade popolno polno-moč, da sklene z rusko vlado vse potrebno, kar se tiče zveze, a da se obenem tudi izpopolni portmutski mir. Ta rusko-japonska zveza pa dela skrbi zlasti Združenim državam. »New York Herald« opozarja ameriško javnost na nevarnost te zveze za Ameriko in ekspanziv-nost Japonske, obenem pa konstatira, da je sklopitev zveze gotova stvar, da je treba rešiti le še formalnosti, kar se zgodi povodom obiska Katsure v Peterburgu. Tudi Anglija je baje pripravljena, da vzame to zvezo, kakor razdelilni načrt za Kitajsko na znanje, ker sta ji Rusija in Japonska za vsak slučaj in v odškodnino prepustile proste roke v Tibetu. — Rusko-japonska zveza je velike politiške važnosti za Evropo, ker bi imela Rusija na ta način za svojo evropsko politiko zavarovan hrbet. Kriza v Turčiji postaja po demisiji vlade Said-paše vse zapletenejša. Nastale so mnogotere kombinacije glede sestave novega kabineta, a niti ena se ne da uresničiti. Vršila so se pogajanja z bivšim velikim vezirjem Teftik-pašo, ki je sedaj turški poslanik v Londonu, toda ta je odklonil sestavo kabineta. Kakor stoji položaj, nastane vprašanje, ako bo mogoče mladoturškemu kabinetu še nadalje obdržati premoč v sedanji situaciji. Ako se to ne zgodi, pridejo na površje predstavniki opozicije, Hussein Hilmi ali pa Kiamil-paša, kar pa znači razpust ravnokar izbrane zbornice, v kateri jt vsled mladoturških nasilstev le par opozicionalcev. Položaj v vladi je skrajno kritičen, ker ni moža, ki bi v sedanjih razmerah mog^l in hotel rešiti situacijo. Italijanski ministrski svet je v svoji izredni seji razpravljal o položaju in prišel do zaključka, da so mirovni izgledi jako malo verjetni, ter da se mora Italija pripraviti na nadaljevanje vojne. Ker so se pojavile vesti, da se hoče začeti od turške strani z direktnimi mirovnimi pogajanji in da so v ta namen že dospeli posebni turški emisarji v Italijo, bo italijanska vlada izdala službeno noto, v kateri bo demer.tirala vest o bližnjih direktnih mirovnih pogajanjih. V ti noti bo tudi italijanska izjava, 'a bo Italija tekom bližnjega časa podvzela zopet svoje akcije v Egejskem morju, da na ta učin odgovori na nedavni ekspoze turškega velikga vezirja Said-paše v turški zbornici. Sklepi tega italijanskega ministrskega sveta značijo torej, da ne vlada v Italiji niti najmanje razpoloženje za mirovne akcije, pač pa hoče Italija Jo "krrhiosti izvršiti svoje namene. DFiVNI PREGLED. V seji magistratnega gremija, ki se je vršila pod predsedstvom gospoda župana se sklene: Prošnja Jan Chalupnika za razširjenje gostilničarske koncesije se odkloni. Mariji Kozinec se podeli koncesijo za prodajo brezalkoholnih pijač v baraki na Dunajski vesti. Iz frančiškanske ulice na Dunajsko cesto z vozovi se izvoz radi osebne varnosti prepove in uradno razglasi. Upravi »Narodnega doma« se dovoli izvrševanje gostilničarskega in kavar-nlčarskega obrta pred vhodom Narodnega doma do preklica. Pred mestno deško ljudsko šolo v Prulah se v jeseni napravi nekaj klopi in sc namenjeni prostor vbodoče ne odda v najem marveč se ga porabi za igrišče. Uradno se prepove neopravičenim osebam hojo po Ljubljanici kakor tudi vsako pranje perila. V nadomestilo se napravi nekaj provizoričnih pe-rišč. Hojo in pranje se bode uradno kaznovalo. Karolini Mohar se odda prostor v Zvezdi za prodaj o brezalkoholnih pijač v najem proti na-jemščini na leto 20 K. Pri ogledu smodnišnice na ljubljanskem polju je zastopnik odločno zahteval, da vojaški erar napravi mpčne nasipe proti mestu. Stavbeni tehnik vojaškega erarja se opravičeni zahtevi ni protivil. Občine ljubljanske okolice so pa sklenile prirediti protestne shode za odpravo smodnišice. Stavbeno dovoljenje se podeli za novo hišo Peter Emil Grassiju na Dunajski cesti 44. Fran Golobu na Rimski cesti za prezidavo delavnice v stanovanje. Andrej Boucon, Sredina 18 za napravo steklenega salona. Josip Cihlerju za napravo stanovanja na Dunajski cesti 67. Mariji Eger v Metelkovi ulici za napravo novega prizidka. C. kr. kmetijski družbi na Poljanski cesti 57 za povečanje oken. Uporabno dovoljenje se podeli g. Ernst Peternelu v Glegališki ulici 9. Kreditnemu zavodu za trgovino in obrt v Prešenrnovi ulici 50. Alojzij Rašica, oziramo dr. Peganu za novo vilo y Marmantovi ulici 15. Karolini Treo v Zeljarski ulici 5. Ceciliji Kavčnik na Karlovški cesti 5 in Maks Zalo- karju za uporabo nieva na Krakovskem nasipu. Odlikovanje. Cesar je podelil našemu rojaku Francu Beseljaku, c. kr. polkovniku na Dunaju, plemstvo. Čestitamo! Znamenje časa. V uradnem listu čitamo, da se vrši v torek, v stanovanju pokojnega pesnika Antona Aškerca »prostovoljna javna dražba premičnin, kakor pohištva, dragocenosti, knjižnice, rokopisov, podob, pristnih Perzi-jancev itd.« Ta javna dražba je najžalostnejše ubožno izpričevalo za vse one, ki so dolžni spominu pokojnega pesnika varovati kot narodne svetinje vse, kar je ostavil Anton Aškerc. Tako naj se torej poizgubi vse, kar je zbira! in spoštoval pokojni pesnik! Njegova dragocena knjižnica naj se torej raztepe po vsemu svetu, da bodo delali z njo kšefte židovski antikvarji, porazgube naj se po privatnikih njegovi ostali rokopisi, da ne bo nikakega sledu njegovi literarni zapuščini! Ali ni to sramota za vse slovenski narod, ali ni nikogar, nobene korporacije, ki bi mogla ohraniti Aškerčevo zapuščino narodu v trajno last! Ako se zdaj v zadnjem trenotku ne zganejo merodajni faktorji, tedaj ostane ta madež neizbrisen na njih telesu, a tudi na našem narodu, ker tako se pokaže, da ne znamo ceniti in spoštovati spomina mož, ki so vse svoje življenje posvetili delu in probuji naroda! Skrajno neokusno je pisal o pokojnem pesniku neki S. v Narodovem podlistku, kjer hoče pokojnega pesnika na vsak način spreobrniti in še poklerikaliti. V tem feljtonu se pripoveduje, da je šel Aškerc v zadnjem času »vase«, da is torej neresnično da bi nosil svobodomiselno načelo, kakor je pisal »Dan«. Temu nasproti pa konstatiramo, da je našla komisija, ko je prišla po Aškerčevi smrti v njegovo stanovanje njegovo kravato, katero je vedno nosil, a na nji še vedno svobodomiselni znak načelno! To se nam je zdelo potrebno konstatirati, da odvrnemo od sebe vsako sumnjo, da smo hoteli poročati tenden-cijozno. Druga vsebina onega neokusnega feljtona se pa obsoja sama po sebi! Amerikansk! Slovenci v Aškerčev spomin. Vsi slovenski amerikanski listi so prinesli o Aškercu dolge in izredno toplo pisane nekrologe ter posebej še poročila o Aškerčevem pogrebu. To nam je razveseljiv dokaz, da amerikanski naši rojaki živo zasledujejo dogodke v stari domovini ter goje do odličnih naših literatov v polnem razumevanju resnično spoštovanje. Naši Amerikanci so torej povsem drugačni ljudje kot naše domače klerikalne hijene. Danes smo prejeli poslednjo številko »Glasu Naroda«, ki izhaja v New Yorku. V tej številki smo našli zopet jako toplo in lepo pisani članek »Slovenci, proslavimo spomin + pesnika Antona Aškerca!« V članku čitamo po daljši študiji tale poziv: »Slovenci v Ameriki! Nismo se mogli udeležiti pogreba našega vzor-moža, našega pesnika preroka. Ne more mo pa lepše pokazati svoje hvaležnosti za to, kar nam je podaril pesnik v svojih nesmrtnih delih, kot da v smislu pesnikove življenske naloge pripomoremo k obstanku in razcvitu našega naroda. Eden glavnih kulturnih činiteljev — porojen iz krute potrebe — je družba sv. Cirila in Metoda. Kdo daruje kaj zanjo, ki rešuje na tisoče slovenske dece potujčenja, daruje samemu sebi, deluje v smislu pesnika, ki je bil veliki glasnik združenega Slovanstva Naj bi zbrani znesek pričal, da znamo tudi mi, amerikanski Slovenci, častiti spomin na svoje velmože. Starokranjski listi bodo gotovo z veseljem pozdravili našo akcijo, ki bo pričala, da nismo nikakor pretrgali vezi, ki nas vežejo s staro domovino ...« Tako časte Aškerca slovenski Amerikanci, naši klerikalci pa ga sra mote še v gomili. »Slovenčeva« iniorniiranost. »Slovencu« se mnogokrat primeri napaka, ki dokazuje izborno informacijo tega najboljšega informiranega slovenskega lista. V svoji včerajšnji številki je nagromadil cel kop tankih dokazov svoje izborne informiranosti. V podobi prinaša neko turško mesto in ga ponosno imenuje Mo-nastir, dasi ve vsakdo, kdor je imel kdaj kak slovanski list v rokah, da je slovansko ime tega mesta, kjer žive sami Srbi in Bolgari, B|. tolje. Seveda se pusti »Slovenec« informirati le iz nemškega časopisja, zato pa ne ve. kako imenujejo Slovani ta ali oni kraj! V isti fctr-vilki navaja, da ima Varšava 'okoli 350.000 prebivalcev, dasi bi »Slovenčeve« urednike lahko poučil vsak četrtošolec, da ima Varšava nad 700.000 prebivalcev. Klasična pa je naslednja oznaka: »Slovenec« določuje tego mesta Taškent v Aziji, da leži to mesto med Mongolijo in Indijo, kar bi se za naše razmere reklo, da leži Ljubljana med Francijo in Rusijo. V resnici pa ne leži Taškent med Mongolijo in Indijo, ker je vmes ves Tibet in Vzhodni Tur-kestan, Taškent pa leži v Turkestanu, provinca Syrdarija, kar pove »Slovencu« vsak nižje-gimnazijec. To je nekaj cvetk nabranih iz ene same številke najbolje informiranega slovenskega lista. Klerikalna doslednost. Pred vsakimi volitvami pridejo klerikalci na dan s svojo ljubeznijo do delavskega sloja. Ni je volitve, da ne bi tolkli na veliki boben in z besedami sladkimi kot med kričali mi smo prijatelji delavstva. Delavec mora imeti svoje pravice itd. Besede so lepe a dejanja kažejo pri klerikalcih ravno narobe. Le en slučaj: V Sp. Šiški je bil pri zadnjih občinskih volitvah kandidiran v tretjem razredu od Narodno napredne stranke v občinski odbor tudi sodarski pomočnik P. Kakor znano, je narodna napredna stranka v Šiški zmagala In tako je prišel tudi omenjeni pomočnik kot namestnik v odbor. Klerikalci so zf gnali nato velik hrup in krik, njim na čelu tedanji gerent Zajec se je celo pritožil radi tega na dež. vlado, češ P. je navaden delavec radi tega nima pravice sedeti v občinskem odboru. Tako nastopajo klerikalci tia-pram delavskemu sloju. Joža Gostinčar, eden izmed zastopnikov te stranke, vedino vpije kak prijatelj delavcev je klerikalna stranka, in na to struno je brenka! tudi v Mostah. Delavci za- pomnite si zgorajšnji slučaj in ne verujte hinavskim besedam klerikalcev, kjer njihova jubezen in skrb je samo za bisago. Sramota pa za socialno demokratično stranko, da se druži s to stranko, ki pozna delavca samo ob času volitev. Se že umikajo. K notici, ki smo jo predvčerajšnjem prinesli pod gorenjim naslovom, nam g. prof. Kobal poroča, da na občnem zboru »Dramatičnega društva« ni govoril o kaki (onkretni, denarni podpori, ki bi jo bilo pričakovati od dež. odbora, marveč je le dejal, da je od razgovora z dež. glavarjem odšel z utisom, da dež. odbor slovenskemu gledališču ne bode delal ovir, marveč mu bode šel na roko. O taki konkretni denarni podpori v dotičnem razgovoru ni bilo besedi. Ce so listi drugače poročali, niso poročali točno. Dičen klerikalni kandidat. Silno trda je morala presti klerikalcem v Mostah pri sestavi kandidatne liste. Stranka, ki hoče še vnaprej gospodariti v občini, ni mogla najti niti dovolj kandidatov iz lastnih vrst, kar je najboljši dokaz, da nima nobenega zaupanja med volil-ci. V sili je moral Oražem ugrizniti tudi v kisla jabolka, da uide nesreči. Dika vseh kandidatov je pač daleč naokolu znani Franc Grum, ti se zelo dobro spozna na Adamovo obleko. Te svoje »kunšti« je Grum vsaj svoječasno kazal v neki gostilni na Zaloški cesti. Pozabil ih gotovo še ni, a tudi ljudstvo še ni pozabilo znanega škandala in bo sedaj pošteno obračunalo ž njjm. Konkurenca klerikalnih veljakov. Na enem dvorišču pride pogosto do boja med petelini. Tudi v klerikalnih vrstah ni vse tako čisto, da bi šlo brez prepirov. V češki konservativni ali t. zv. katoliško narodni stranki imajo — kakor povsod — dovolj ljudi, ki iz politike delajo kupčijo. Dva taka politika sta dr. Rožanek, ki je prvi podpredsednik klerikalne stranke in ravnatelj Ervin Červinka, ki je bil odbornik. Med obema je bila huda konkurenca, ki se je končala pred sodiščem. Ervin Červinka je bil iz stranke izključen. Červinka pa je zahteval da se spor uredi pred shodom stranke. Na shodu dne 2. junija se je res hotel spor poravnati. Na shodu pa je Červinka vpričo vseh zborovalcev povedal, da je dr. Rožanek raz-šir|al sramotilna pisma o proštu Burianu, (ki je steber češkega klerikalizma), da je imel v stranki svoje špekulacije, da mu je posebno dišal papežev red in da je hotel ta red dobiti s pomočjo raznih visokih oseb. Vse te obdol-žitve so vzbudile na shodu veliko razburjenje in dr. Rožanek je bil prisiljen vložiti tožbo proti Červinki. Dr. Rožanek je hotel s 30 pričami dokazati, da je nedolžen in je predlagal za priče praškega kardinala Skrbenskega, papeškega nuncija, razne škofe in prošte, celo vrsto mensignorov, in sploh vse glave klerikalizma. Te dni je bila obravnava — pa prič ni bilo. Ali so se bali, da bi se presedniku klerikalne stranke res vse ono dokazalo, ali pa so že vsi gospodje na letovišču. Obravnava se le morala preložiti. Cel slučaj pa kaže, da se zbirajo v klerikalnih vrstah vedno ljudje, ki iščejo svoj lastni dobiček in jim je vsa politika samo kupčija. t Fran Ks. Trošt. Zopet je nemila usoda iztrgala iz vrst naprednega učiteljstva moža, ki ga bo pogrešala njegova družina, ki ga bo pogrešalo ljudstvo, med katerim je deloval, ki ga bo pogrešala šolska mladina, podrejeno mu učiteljstvo, učiteljstvo sploh, ki ga bodo po grešali slovenski ognjegasci in bogve še kdo! Umrl je ižanski nadučitelj Fran Ks. Trošt Dne 8. julija je še pisal ljubljanskemu nadučitelju J. Dimniku: »Pridite 15, ali 16. julija k seji. Vino in kruh je doma — za prigrizek pri nesi sira pa še kaj druzega seboj .. same kosti so me!« Fr. Ks. Tro£t je bil poleg druzega tudi predsednik učiteljske »Samopomoči«, ki se je pod njegovim vodstvom razvila najkrasneje. Sedaj so njegovi zaostali postali deležni sami te »Samopomoči« škoda, da tako hitro! »Vino in kruli je doma!« — Da, to je bilo pri Ksa-verijn zmeraj — za vsacega mu prijatelja. Gostoljubnost njegova je bila znana. In prišel je ne 16. pač pa 18. julija odbor »Samopomoči« na Ig." toda ne k seji — ampak k pogrebu njegovemu. Z odborom sem šel tudi jaz — kakor druga leta — in kakor druga leta smo vstopili v njegovo sobo, pa videli ga nismo več rake v njegova je bila že zakrita! Prav' Kdo bi naj gledal »same kosti!« Ljubše mi je da te imam pred očmi še tako zdravega, tako cvetočega, krepkega na duši in telesu, kakor si bil pre>i letom dni! Pred letom je zbolel rekli so, da na črevesnem raku. Leto dni se je borila njegova krepka narava s hudo bolez nijo, da so ga bile slednjič same kosti in da je zatisnil oči na veke. Dobro sem ga poznal mnogo let sem ga poznal, toda ob njegovem pogrebu sem uvidel, da vendar še nisem znal, kaj je bil Trošt! Na rakvi, ob rakvi na stenah in v veži nebroj vencev od vseh strani, od vseli slojev z najrazličnejšimi napisi! In pogreb? Najprvo šolska mladina z dvema zastavama — torej sta bili zastopani dve šoli — potem pa blizu 500 ognjegascev v svoji blesteči paradni uniformi; rakev so nosili ognjegasci, svetili so ognjegasci! Torej ne samo učitelj mladine — tl'di na P°l)u ognjegaštva si si nabral toliko zaslug? — Za krsto pa družina, ki omagujočih nog sledi tvojim zemskim ostankom! Da, ta družina je čutila, dia je izgubila svojo največjo oporo, svojega branitelja, svojega najboljšega očeta — ni čuda, da so omagovali za krsto, da so se jim šibile noge in da so mogli napraviti to težko, strašno pot le s pomočjo drugih! Za sorodniki so šle deputacije ognje-gaških društev od vseh strani kranjske in sosednih dežel, za temi nad sto učiteljev in učiteljic iz ljubljanske okolice, Ljubljane in drugod; potem pa truma domačega občinstvu vmes župani in svetovalci domače občine in sosednjih občini Zalostinke so ti peli tovariši, pred hišo, doma in v cerkvi in da se Je sprevod sploh mogel razvrstiti, niso nesli ra cve od cerk\e naravnost na pokopališči«, ščin (r.. Fr. D.. 24. — Močili. 7U ) 'Oto- ->0. vil.). Olomuc rr, u., M. vn.», novi jičtn ir. r'r. l)., 20. »VII.), Dunaj 1. (r. Fr. N., 31. VIL), Arnau (rlg., Pr. L.. 29. VIL), Bruck (r., Fr. D., 28. VIL), Kranj (g., D. 1. gr., 28. VIL) — Zgodov. zemljepisna skupina: Maribor (r., 28. VIL) — Prirodopisa? skupint Kočevje (&., Mg. m. ntl., 25. VIL — prov. mesto). — Mat. - fiz. skupina: Hohenelbe (mest. rlg., M. Ntl. geo., 30. VIL), Kmov (r., M. Ntl., 24. VIL), Brno (II. nem. r., M. Geom., 20. VIL), Olomuc (&, M. Ntl., 20. VIL), Idrija (r., M. Ntl., 28. VIL) — Telovadba: Prostejev (r., 20. VIL), Line (r., 17. VIL), Tešin (rlg., 27. VIL) — Kratice in znaki kakor navadno. Koncert »Slovenske filharmonije« se vrši danes na vrtu hotela »Zlata, kaplja« (L. Trat-tnik), Sv. Petra cesta št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Zahvala. V sredo dne 17. t. m pri večernem koncertu na vrtu hotela »Lloyd« je daro-iVal g. Avgust Tomažič, veletržec na Marije Hereziji cesti znesek 20 K v prid »Slovenski filharmoniji«. Za to naklonjenost se iskreno Zahvaljuje gospodu darovalcu odbor »Slovenske filharmonije«. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto SO., nedeljo 21. In pondeljek 22. julija 1912: 1. Bege in navade Sal tov v Turkestanu. (Naravna slika). 2. Svarilno znamenje. (Drama). 3. Doživljaji pocestnega dečaka. (Komično, samo popoldan). 4. Mojstrsko delo zlatarja. (Krasna kolorirana drama, samo popoldan). 5. Ekspresija ženitev. (Originalna francoska veseloigra, Samo zvečer). 6. Ožigosan. (Učinkovita drama ^ dveh dejanjih. Samo zvečer). 7. Bogati in irevni Moric. (Velekomično. Igra Prince). DRUŠTVA. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani se Udeleži z društveno zastavo otvoritve Sokolskega doma v Litiji dne 21. t. m. Zbirališče |e na južnem kolodvoru ob 7. uri zjutraj. K najobllnejši udeležbi vabi odbor. Za nedeljski župni zlet In slavnostno otvoritev Sokolskega doma v Litiji opozarjajo se br. društva in slavno občinstvo na vlake ki prihajajo dopoludne v Litijo. Gosti, kateri pridejo z opoldanskimi vlakL priklopijo se lahko Slavnostnemu sprevodu. Želeti je, da se večji oddelki društev zastian obeda priglasijo, v kolikor se to še ni storilo, da ne nastanejo’ ka-iteresikolibodi neprijetnosti. Kolikor se more sklepati iz že došlih prijav, bo udeležba mno-gobrojna. Za udobnosti je po možnosti skrb-Ijeno. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Radečah pri Zidanem mostu priredi dne 11. avgusta H912 povodom zleta Zagorskega okrožja svojo prvo javno telovadbo, združeno z veliko ljudsko veselico. Natančen spored sledi. Odbor. Izlet N. D. O. v Gorico. Zadevnemu prizi-ivu N. D. O. c. kr. namestništvo ni dovolilo. Izlet za 21 t. m. ponovno prepovedan. C. kr. Jiamestništvo ni ugodilo pritožbi z ozirom na »javni red in mir«. Med slovenskim narodnim delavstvom vlada splošno razburjenje, ker se j)e vse delavstvo zelo zanimalo za izlet. Med delavstvom se pojavjajo tudi že sedaj odločni protesti proti tako milostni delitvi drž. pravic. Pravijo, da je previdnost dobra stvar in da nikoli ne škoduje. Vendar je čudno, da imajo naši slavni c. kr. uradi previdnost le za eno Stran, drugod pa je menda ni treba. Nikjer ne morejo dokazati, d'a bi se kalil javni »red in mir«, naj naredi kaka naša organizacija izlet Sem ali tja — vendar neprestano govore o 'tem! Ali jim velj beseda: Mi vstajamo in vas je strah! Številke v Trstu in v Gorici dovolj govore o nas. Smo in hočemo biti. Hočemo pa tudi, da se nas ne moti! Ako bi bilo ljudsko štetje natančno, bi nas bilo še več. In mi hočemo le pomagati resnici do zmage s tem, da privedemo v pravi slovenski tabor še one, ki so po resnici in pravici naše krvi, pa se skrivajo pod tujo krinko. Proč s krinkami, bodimo to, kar smo. Mislimo, da je to tudi po vseh drž. zakonih dopuščeno — in to smemo tudi za- htevati. Naprednjak. Ko bi Boštjana ne bilo, bi bilo vse naše. Samo on pa tisti njegovi prijatelji...« »O, vi stara korenina: Ko bi bili še mladi taki.« »Tako je! Sicer pa — veste, — sva s starim župnikom prav prijatelja — samo kaplan nekaj meša — marinarice vodi pa tiste čuke. Župniku ni mnogo na tem. Večkrat ga obiščem in spijeva skupaj kak kozarec. Ima prav dobro kapljico stari mož, z Bizeljskega jo dobi. Veste, to je dobro, če ima človek take prijatelje. Saj konečno stvar ni tako resna. Jaz grem ysako nedeljo k maši in cela družina tudi — o, v tem ne opustimo stare navade. Pa še prav tja spredaj grem, da me vidijo, potem naj pa kriče: »liberalec«. — Ravno tako hoče župnik, da smo drugače prijatelji. Pri procesiji grem vselej prav blizu poleg njega. — Zadnjič je prišel neki študent in je zbiral za neko knjižnico. Kaj boš s knjigami, saj se ml pod streho valjajo. Niti krajcarja mu nisem dal, pol litra vina je dobil za pot. Ko so pa pobirali za nov oltar, sem dal sto kron — pa naj potem še govore. Vidite, tako se jih pana. — Sam sem sezidal kapelico, prav pred hišo, da se tu procesija ustavi — in za maše dam tudi toliko, da mi je rekel zadnjič župnik: »Boštjan, vi bi bili prav vrl mož — ko bi ne bili liberalec.« Jaz pa sem rekel: »Gospod župnik, tisto pa vsak po svoje.« Tako je, vidite. Mi se ne damo. Pijte, dal bom še za pol litra. Prej ali slej bomo mi zmagali!« Pila sva še pol litra — in menda še štirikrat po pol... Oče Boštjan je zabavljal čez klerikalce in čez »farje« — in pila sva na napredno zmago. Pozno zvečer sem se poslovil od vrlega naprednjaka. Zadnjič sem prišel na kmete in sem se ustavil v veliki gostilni ob cesti. Kjerkoli potujem, pazim vedno, da se ustavim vedno samo v naprednih gostilnah^ ker mi tako veleva moja napredna dolžnost. Očeta Boštjana sem pa že zdavnaj poznal, kot odločno naprednega moža. Tudi on me je spoštoval kot vnetega bojevnika proti klerikalcem. Dal je takoj postaviti predme pol iltra vina — z značilno opombo, da bova skupaj pila. »Malo pridete jj nam«, je rekel, »že dolgo se nisva videla.« »Da«, sem rekel, »veste v Ljubljani je dosti dela. — Komaj sl človek utrga kak dan, da odide na kmete obiskat svoje znance.« »Da, ti klerikalci«, je rekel oče Boštjan, »tudi pri nas imamo z njimi dosti posla. Vedino se zaletujeio v nas, mi jih pa kar pri miru pustimo. Najboljše je tako, se bodo že ugnali. O mi se ne damo. mi smo še vedno stari..« »Dobro, dobro, ampak pokazati bi jim morali včasih, da smo Še tu...« »'l isto pa tisto. Ampak to le pri volitvah, o takrat se dobro pogtedamo. Vedno pravijo: Naj novejša telefonska in brzojavna poročila. IT ALIJ ANSKO-TURŠK A VOJNA. Napad italijanskih torpedovk. — Italijani Dardanelah. — Italijansko bojno brodovje akciji. — Nova turška vlada. — Zaprtje Dardanel. Carigrad, 19. julija. Včerajšnjo noč so turške obmorske straže blizu Nagare, kjer je usidrano vse turško brodovje opazile okoli pol dveh več torpedovk, ki so plule brez luči \ bojnem redu; turška posadka je razsvetlila dardanelsko ožino in spoznala italijanske torpedovke, ki so se prikradle v ožino, da napadejo turško brodovje. Obrežne trdnjave so takoj začele z ognjem na torpedovke, ki so se takoj začele umikati. Ker je bil njih načrt iz ialovljen. Turške trdnjave so obstreljavale torpedovke, dve istih sta se potopili, drugih šest pa je bilo močno poškodovano. Turško bro dovje sploh ni stopilo v akcijo. Dunaj, 19. julija. Vest o ponovnem italijanskem napadu na Dardanele je preplašila vse diplomatske kroge, ker so zadobili prepričanje, d.a hoče Italija z vsemi skrajnimi silami pri siliti Turčijo k sklepu miru. Napad na Dardanele je zopet velikega mednarodnega pomena, ker bo imei hudih posledic, posebno z ozirom na sedanjo kritično situacijo na Balkanu. Rim, 19. julija. Napad italijanskih torpedovk na Dardanele se smatra tukaj kot prva izvršitev sklepov zadnjega izrednega tnnistr-skega sveta. Kot skrajno dsibro znamenje se kaže dejstvo, da se je posrečilo italijanskim torpedovkam priti celo do Nagare, dasi je ob obeli straneh vse polno turških trdnjavic, kar dokazuje, da so te trdnjave v jako slabih rokah, ali pa da je tudi tam vojaštvo desorga-niziratjo. Upad v Dardanele. Rim, 19. julija. Italijansko bojno brodovje je križarilo že delj časa pred Dardanelami, tako da so bili Turki lahko pripravljeni na napad. Včeraj po dnevi se je italijansko brodovje približalo uhodu in se tam zasidralo v bližini trdnjave Kum-Kulesi. V noči pa so italijanske torpedovke s pogašenimi svetilkami brez vsakih ovir poskusile predreti v Dardanele in prišle daleč do Nagare, kjer jih je opazila posadka trdnjave v malem zalivu Bajšku in jih začela obstreljavati, nakar so se torpedovke vrnile k brodovju. Ta napad torpedovk je imel le rekognoscijski pomen, ki se je sijanjo posrečil. Italijansko brodovje bo nadaljevalo s svojo akcijo do skrajnosti. Razburjenje v Carigradu. Carigrad, 19. julija. Ko so dospela poročila o upadu italijanskih torpedovk v Dardanele, je zavladala po mestu splošna panika. Prebivalstvo je skrajno preplašeno, ker se je posrečilo italijanskim torpedovkam priti neopaženim tako daleč. Splošno se obsoja postopanje mornarice, ki si ni upala zasledovati italijanskih torpedovk. Zaprtje Dardanel. Carigrad, 19. julija. Interimistična vlada je takoj po poročilu o upadu italijanskih torpedovk odredila zopetno zaprtje Dardanel. Nova vlada. Carigrad, 19. julija. Mladoturški komite Je pozval brzojavno posianika v Londonu Teftik pašo, da prevzame v kritičnem času, ki je nastal po upadu Italijanov v Dardanele, sestavo vlade. Teftik paša je odgovoril, da prevzame z ozirom nato vodstvo turške vlade. VSTAJA V ALBANIJI. Atentat na vojašnice in železniške proge. — Gibanje bolgarskih čet. — Pred velikimi dogodki. Skoplje, 19. julija. Vsa Macdonija, Stara Srbija in Albanija je danes pred velikimi dogodki. Proklamacija splošne ustaje je le Višanje par dni. Povsod naokoli se o zuje mrzlično delovanje četašev, a od vse., strani se javljajo novo sestavljene čete. Kar preko noči Izgine iz tega ali onega kraja vse, tar more nositi orožje, ter se organizira pod poveljstvom znanih četaških vojvod! Med posameznimi četami vlada najvzornejši red in medsebojna zveza. Med bolgarskimi in albanskimi četami se je dosegel popolen sporazum za skupno akcijo. Srbske čete se organizirajo novopazarskem sandžaku; tudi mnogo črnogorskih čet stoji ob meji. pripravljenih za upad v Turčijo. Vspričo teh vstaških priprav, pa je brezdelje turških oblasti naravnost čudovito, a popolnoma razumljivo, ker vlada v turški armadi popolna desorganizacija in se vlada ne more zanesti niti na eno kompanijo. Solun, 19. julija. Bolgarska četa pod vodstvom vojvode Tihča je napadla turško žan-darmerijsko vojašnico v Bežistih. Napad se je izvršil ponoči. Cetaši so vrgli na vojašnico bombe, ki so razrušile del vojašnice v sip. Nato so se četaši umaknili v gore. Valija je dobil obvestilo, da pripravljajo četaši atentate bombami na vse vojašnice, na železniške proge in zlasti na železniške mostove. Solun, 19. julija. V okolici Vitelišta v mu-rihaskem okraju se je nenadno pojavila velika Četa znanega bolgarskega vojvode Ivana Gjurava. Med turškim prebivalstvom, ki pozna iz preteklih dui tega četasa, vlada nepopisen strah. Obenem se javlja, da so sestavili nove čete tudi Husein-čauš iz Priepa, Hristo Kukov iz Žive; tem četa-šem so se pridružili tudi mnogi turški žandari, ki so odnesli mnogo orožja in municije. Vsi ti četaši so znani iz prejšnega ustaškega gibanja v Macedoniji. Za položaj je značilno zlasti to, da so popolnoma prenehali medsebojni boji med posameznimi četami. Cetinje, 19. julija. Situacija se smatra kot skrajno resna. Vlada skuša sicer na vse mogoče načine ublašiti razburjenost vsled zadnjih dogodkov in izjavlja, da bo že znala poiskati zadovoljstva, a ta zagotovila kaj malo pomirjevalno upli-vajo na prebivalstvo. Na turško-črnogorskl meji se opaža, da je prebivalstvo v vedni zvezi z Albanci, ter jih podpira z vsemi močmi. Najmanjši povod dovede lahko do porazne katastrofe. GRADNJA LISKO DALMATINSKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 19. julija. Z ozirom na vesti, da se odgodi začetek zgradbe liško-dalmatinske železnice iz politiških vzrokov na prihodnjo pomlad se v vladnih krogih izjavlja, da so te vesti neresnične. Z zgradbo te železnice se začne že 22. t. m. in sicer pri Ogulinu, kamor so odšli že inženirji'budimpeštanskih tvrdk, ki so prevzele to delo. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem čas« obnove, da poSiljanje ne preneha In da dobe vse Številke „DAN“ K 4 -50 K 1-50 velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18*— Četrt leta . . . Pot leta ... K 91— En mesec . . . V upravniStvu prejeman na mesec K 1*20. S pošiljanjem po poiti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20’— Četrt leta ... K 5 — Pol leta ... K 10*— En mesec ... K 1‘76 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpoSlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Enodružinska vila Pod Rožnikom št. 264 se jako ceno proda. 477—6 Eno ali dve učenki poštenih staršev se takoj sprejme k ženskemu krojaštvu. Več Florjanska ulica št. 12. I. 490- Oddaja lova! V zakup se odda za dve leti del poljskega lova občine Mavčiče. Lov je oddaljen četrt ure od Medvod. Pojasnila daje trgovec gosp. Josip Perdan v Ljubljani. Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drailea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Skoraj nove damske gorske čevlje št. 39 se proda. Kje, pove Prva anončna pisarna. Zahvala. Za obilne dokaze globokega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, ozir. mame, stare mame, gospe Marije Pezdir kakor za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu predrage rajnice izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno hvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo želez, zdravniku blag. gosp. dr. Mahru, ki je ves čas dolgotrajne mučne bolezni s pravo vnemo in požrtvovalnostjo skrbel za blago pokojnico in ji lajšal grozne muke. Srčna hvala vsem! Žalujoči ostali. M. ZOR tapetnik in oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši In mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva. Uspeh zajamčen! 421 Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne sovine itd. 218 Cene n:\jni / Postrežba točna. » >© prosto. »nr\ ■ 'in • IIIIHIIMIMIMa HiiniittniiiiM MtllIHMIIIIHM v Liubliani r. z. z o. z. Frančiškanska ulica Štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. d a Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. 'v.- „DAN“ se prodaja 1. V Gorici; Karol Schmelzer. južni kolodvor Ter. Leban, Corso Verdi 20. Jan. Sardagna, Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. 2. V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; šifrer na kolodvoru. 3. Na Bledu; Pretnar in A. Wolfling. 4. V Bohinjski Bistrici; M, Grobotek, 5. V Radovljici: Oton Homan. 6. V Škofji Loki: M. Žigon. 7. V Idriji: tiskarnar Sax. 8. V Cerknici: K. Werli, 9. Na Rakeku: A.. Domicelj. 10. V Gor. Logatcu: Josip Rus. 11. V Postojni: I. Marinčič. 12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer. 13. V Novem Mestu: Josip Kos. 14. V Opatiji; A. Tomašič. 15. V Reki: J. Trbojevič. 16. V Divači: K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel. 18. V Nabrežini: K. Schmelzef* 19. Na Zidanem mostu: M. Peterman. 20. V Celju: Zvezna trgovina. 21. V Mariboru: Vilko Weixl. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! tltHMIItlllMIHIIIIHIIMtHIliJilllliifli MBBpMHBMIl “I Hiiieiis iiloja jr, »Maine Id mir* H SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokolirana tovarna ur v Švici. rovarniiilja znamka „1 KO“ "INI rmtovj 5 m poštnine prosto. Bwri • - •. • m ar* t C .V’»lik 'se proda a v Ljubljani v sledečih tohakaroah po G vin. iz^vocL: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CESARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. v 7 SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOolft, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMZGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofla ulica. TULACII, Dolenjska cesta. N &j mmm N < - i d Prihod vlakov v Ljubljano iz: o in Bi Č«< JE r\< mmma m Dunaja . • • 12-® 8*12 4‘12 5.55 9-5« 12,4? 5-21 8-22 * 5-31 O < S SL *T | Dl Trsta . . • • 12*22 4.0» 9.04 H*.21 2-51 6-« 9*12 1112 N< C Trbiža . . • • 7*23 9.51 U-14 4.20 7‘22 8*12 11-22 m 3 3C* Kamnika . • • g.42 ll-00 2-41 6-12 10-30 Cn Sl 5: OJ —s Ul ti Rudolfovega g.59 3.00 9-12 A Cii rs f-4- ■n m Kočevja . • • 8-59 3.°° 9*12 mm m 3 JL EU Vrhnike . • • 6.38 10-a« 7.23 • ■» Du O * BrzovJalr. ** Vozi ob nedeljah in praznikih. Hi C IJuS X- E (/) ““S Odhod vlakov iz Ljubljane proti: zr ra O Ui | Dunaju • « 12-08 12-12 4.39 7.30 H*-2« s-11 6-22 9-53 1012 f= ■*? ni 3 ■n Trstu . . • • 1*20 3-22 5-12 * 6.03 10-02 1.00 • 5-41 8-22 ŠL 3 O M JET Trbižu . . • • f5-« C-B2 9.09 H-30 3-22 6-22 10-22 E; 3 fD UCSTaOB fia C Kamniku . • • 7*27 1-J.50 3-12 7*15 11*22 •«#» cn' ar HI Rudolfovem. . 7*32 J.81 7.44 7T O Er n o =S Kočevju . • • 7.32 1*« 7.« =3 OJ . ar Vrhniki . • • 7.35 i*18 8-12 * Hi-zovlak. ** Vozi ob nedeljah in praznikih t 0(1 20. maja oziroma 1. julija. ! Letovišče v Mostah! Hotel „Pod Stolom“ oddaljen samo 7 minut od kolodvora, v jako romantičnem kraju, kjer je mnogo izprehodov in v katerem se nahaja 10 popolnoma opremljenih sob za tujce, se odda v najem. — Ravnotam se odda v najem trgovino z opravo, eventualno se tudi proda samo opravo in večje število zabojev. — Išče se tudi gostilničarja s 1. septembrom pod jako ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje V. Baloh, pris upravitelj Megličevega posestva v Mostah, p. Žirovnica, Gorenjsko 484 PR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, 3£Ipalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na t zahtevo zastonj in poštnine prosto. Gramofoni -automati!! o tovarniška zaloga o a □ -M IBS H -- JilDDfi. -n z II o ■n o • *r e K 3 »> § & I B Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Ateljjer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naalov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam tpecijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pitlt« po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :> sl mojo zalogo. :: Vse pOtrtkUlie la Tuktmtn« kolesje ? zalogi. & „DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Mednarodno spedioijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJ otemo-srlj »no a.S'7©. 'Telafon iter. 60. Podjetje za prevoznino c. kr. priv. jut železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet .ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Olavni carinski urad, južni kolodvor. 257 „Angleško skladišče oblek* O. Bematovič, Ljubljana, Mestni trg št. £ naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon- A fekcije z globoko reduciranimi cenami. B ' “~[g MIHAEL KASTNER, Ljubljana Kongresni trg štev. 10 IMMIIIIIMHIIIMIIIIIHimilltl IIIIIIII Ml IIMIIIIIHIIIIIII 1111,1 dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živiš? sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v laaiogi. Celo noe odprto Del. glavnica: K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ^ nilr-..-. X.* * > /l Rez. fond nac ■ K 800.000. Podružnice v Spljctu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 411 o o — '■■■- —— I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice . • ■ _ imii^ . t , _ m^ 1 nnvTAnA T • 1 1 • _ • 4 zavezo v Ljubljani registr. zadruga z neom obrestuje hranilne vloge po _ _______ ____________________________ Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. ----------------------------------- — bbž II 01 2 0 brez vsakršnega odbitka.