Aktualno Slovenija • Zakaj so med državami različne cene enakih zdravil O Stran 2 i 1 i Štajerski Podravje Gorišnica • Občinski svetniki podražitve smeti niso potrdili O Stran 5 Ptuj, torek, 11. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 36 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes prilogi: Gospodarstvo, obrt, podjetništvo Kakovost bivanja Slovenija • Korona okrnila ponudbo študentskega dela RADIOPTUJ 89,8«98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Kronika Ptuj • Policija zasegla 7 kg kokaina in 500 sadik konoplje O Stran 3 Politika Žetale • Svetniški zbor o modernizaciji cest O Stran 4 Promet Hajdina • Kljub i v. g WIU[r:i.K1ALÉERT-tLMiK.R " ILI r i l r.ijPFEJFER -1 PCRSi HFRANC-tuttK.R KOŽEL-UI QEU3KAZIMlli-fi..KH ■ BAGARMIRKO-MIKB BtZJAK MIRKO-Íufifce M«HANSl4JI!VK-n.»sjuu DROtCDUŠAi- STOŽER HERMAtl MOČNIK ŠTEFAH Foto: Crtomlr Goznik Peter Srpčič, direktor MG Ptuj, in Branka Bezeljak, predsednica Združenja borcev Ptuj, pred faksimile repliko spominske plošče padlim gle-dališčnikom. predvsem pa na stenah izpisali svojo zgodbo. Prav tako smo v okviru tega postavili faksimile repliko spominske plošče, ki je stala v gledališču pred obnovo, posvečene 11 članom gledališkega ansambla, ki so med drugo svetovno vojno dali svoja življenja. S tem smo se oddolžili spominu na te pogumne posameznike in opomnili, da je bilo v tistem času MG Ptuj eno od jeder upora in narodne zavesti. Med drugim je med drugo svetovno vojno v gledališkem zaodrju delovala ilegalna tiskarna, kjer so se tiskali propagandni letaki in drugo gradivo," je pojasnil direktor MG Ptuj Peter Srpčič. V ptujski borčevski organizaciji se po besedah predsednice Branke Bezeljak zelo trudijo, da bi zdajšnjo repliko nadomestili s pravo ploščo. Ob letošnji, 80. obletnici ustanovitve OF na Ptuju in uporu proti okupatorji je Združenje borcev Ptuj položilo vence k več spominskim obeležjem, tudi k omenjeni repliki spominske plošče, da bi na nek način spodbudilo aktivnosti za postavitev prave spominske plošče. MG Kaj bi bil prvi pogoj, da bi bila zdravila brez recepta cenejša? »Na ceno zdravil brez recepta najbolj vpliva proizvajalec. Ceno oblikuje glede na število prebivalcev in kupno moč. Poenostavljeno: količinsko večja prodaja praviloma pomeni nižjo ceno. Vendar govorimo o zdravilih. Kaj to pomeni za javno zdravje, je verjetno jasno. Vsako zdravilo je zdravilo in ima želene in neželene učinke. Tudi zdravila brez recepta. V Sloveniji imamo pri zdravilih storitveni sistem. To pomeni, da je pribitek na nabavno ceno zdravila vedno enak. Če bi ta sistem spremenili v maržo, bi se cenejša zdravila nekoliko pocenila, dražja pa podražila,« je jasna Darja Potočnik Benčič. Hajdina • Novo krožišče, hitrosti vožnje še vedno visoke Nekateri vozniki kar počez čez krožišče Po dolgih letih prizadevanj so na Zgornji Hajdini pri gostišču Maja uredili krožišče. A kot ugotavljajo uporabniki (vozniki), to ne služi najbolje svojemu namenu. Še vedno jim namreč ni v zadostni meri uspelo zmanjšati hitrosti vožnje. Mnogi vozniki se zapeljejo kar preko krožnega otoka. Občina skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) išče dodatne rešitve. V občini Hajdina želijo vsa krožišča urediti skladno, z enovito podobo, da bi jih povezovala neka rdeča nit, na primer zgodovina in razvoj kraja. Pri snovanju ideje sodelujejo z domačinom, akademskim kiparjem Viktorjem Gojkovičem. Foto: CG torek • 11. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Korona zdesetkala ponudbo študentskega dela Študent naj bo ... natakar ali revež V času epidemije seje ponudba študentskih del bistveno zmanjšala. Velik del tega segmenta dela namreč predstavlja strežba, zaprti lokali so pomenili bistveno manj potreb po študentskem delu. Težave mladih in socialne razlike med šolajočo se mladino so se tako le še poglobile. S sproščanjem ukrepov se stanje počasi izboljšuje. Trenutno je na Ptuju in v okolici nekaj povpraševanja po študentskem delu, a v večini primerov gre za strežbo ali dostavo hrane. Le peščica delodajalcev ponuja študentom ali dijakom drugačno delo. V Klubu ptujskih študentov (KPŠ) ugotavljajo, da tudi zato mnogi mladi raje ostajajo v Ljubljani ali drugih večjih mestih. 5,98 evra na uro - kar je najnižja zakonsko določena urna postavka - preko študentskih servisov ponuja večina gostincev za strežbo v Spodnjem Podravju. Za enako urno postavko podjetje išče tudi študenta za delo v skladišču zamrznjenih izdelkov, začasno potrebujejo še pomoč v trgovini, zlatarni in laboratoriju. To je več ali manj vsa ponudba študentskih del, ki je trenutno na voljo. Velika večina, približno 90 % vseh objav na območju UE Ptuj, predstavlja strežba. V večjih mestih, predvsem v prestolnici, je povpraševanje po mladem, šolajočem se kadru veliko bolj pestro. V Ljubljani trenutno iščejo pomoč dijakov in študentov za programiranje, delo v marketingu, snemanje, urednikovanje spletnih strani, administracijo in podobno. Seveda je tudi tam veliko potreb v gostinstvu, a niso tako prevladujoče kot na severovzhodu države. Mladi so pripravljeni delati, želijo pa si večjo izbiro del Lucija Sevšek, predsednica Kluba ptujskih študentov (KPŠ), prav navedeno dejstvo vidi kot eno pomembnejših težav razvoja celotne regije. V KPŠ so opazili, da so se v zadnjem letu stiske mladih zaradi nezmožnosti dela korenito poglobile. »Študentje bi z veseljem delali, vsako delo bi sprejeli, tudi strežbo. Prepričana sem, da so veliko bolj fleksibilni kot starejši zaposleni, zato lahko zasedejo katero koli delovno mesto. Res pa je, da se jim na območju UE Ptuj pravzaprav ponuja le V Podravju je ponudba študentskih del fokusirana na strežbo. strežba, občasno še mogoče kako delo v trgovini. To pa je tudi vse. V Ljubljani je izbira neprimerno večja. Študentje bi mnogokrat potrebovali plačano prakso ali možnost študentskega dela na področjih študija. Ker tega ni, enostavno odhajajo iz Ptuja, tja, kjer je več možnosti za delo. Ugotavljamo tudi, da na Ptuju in v okolici tudi sicer primanjkujejo dela za višje izobraženi kader tudi nasploh, ne le za mlade.« Študentsko delo je izjemnega pomena Preko študentske napotnice lahko delajo mladi, starejši od 15 let, a večina delodajalcev išče polnoletne osebe. Študentsko delo ni le pomemben vir zaslužka dijakov in študentov v času šolanja, pač pa omogoča tudi pridobivanje delovnih izkušenj, kompetenc in navezovanje stikov s potencialnimi bodočimi delodajalci. Koncesijska dajatev kar 16 % Koncesijo za posredovanje pri študentskem delu ima 11 podjetij. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko posreduje tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Koncesijska dajatev znaša 16 % in se namenja v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov posrednikov. Študentsko delo je vključeno tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za to se plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Koliko dejansko znaša izplačilo študentu in koliko vse skupaj stane delodajalca? Minimalna urna postavka študentskega dela je zakonsko določena. Ni pa znesek na napotnici v celoti izplačilo delavcu, pa tudi ne skupen strošek delodajalca. Pri izplačilu se glede na znesek na napotnici namreč upoštevajo nekateri odbitki. Študent, ki »zasluži« na napotnico100 evrov, na svoj račun dejansko prejme nakazilo v višini 84,5 evra. Sam namreč plača del stroška pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v tem primeru v višini 15 evrov. Strošek delodajalcaje še bistveno višji od zneska na napotnici in znaša kar 133 evrov. Za zavarovanja in koncesijske dajatve mora namreč plačati skupaj kar 33,74 % dodatno od zneska na napotnici. Skoraj polovica tega deleža, kar 16 %, se namenja za štipendije, ŠOS in posrednike. Prav izkušnje so zraven fleksibilnosti izjemno pomemben dejavnik pri kasnejšem iskanju rednega dela. Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del od 19.2.2021 ne sme biti nižja od 5,89 evra. Študentsko delo nedvomno za mnoge mlade predstavlja tudi socialni korektiv, možnost preživetja, šolanja. Z epidemijo se je stanje le še poslabšalo, razlike so še večje. Korenit upad povpraševanja na nekaterih področjih dela - kot sta gostinstvo in turizem - je bil stoodstoten. Tisti, ki so ostali brez pomembnega vira prihodkov čez noč, so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti. Študentje so dvakrat podali predlog, da se jim povrne nadomestilo za del izpada prihodkov v lanskem letu. Odločevalci posluha za to niso pokazali. Edina pomoč, ki so je bili v zadnjem letu upravičeni od države, je 150 evrov enkratnega dodatka. Prejelo ga je okrog 53.900 študentov. A ta znesek je bil bistveno premalo za celoletno dostojno preživetje. Dženana Kmetec Foto: CG Podravje • Preiskava zaradi drog Štirje osumljeni v priporu Trgovanje s prepovedanimi drogami v Podravju, med drugim tudi na Ptuju, so pod drobnogled vzeli preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). V obsežni preiskavi so jim pri delu pomagali kriminalisti več policijskih uprav in pripadniki specialne policije. V zaključni akciji v sredini minulega tedna jih je sodelovalo 50. Foto: Profimedia »V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljene osebe na širšem območju Maribora in Ptuja preprodajale večje količine kokaina, gojile konopljo in tihotapile sestavine za izdelavo prepovedanih drog,« so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU). »Preiskovalci NPU so 4. in 5. maja ob pomoči kriminalistov policijskih uprav Maribor, Celje in Murska Sobota, Uprave kriminalistične policije ter pripadnikov Specialne enote opravili osem hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih. Hišne preiskave so potekale na širšem območju Maribora in Ptuja zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, povezanih s prepovedano drogo,« so povedali na policiji. Trgovanja z drogo je osumljenih šest oseb s širšega ptujskega območja, stari so med 38 in 53 let. Pet izmed njih jih že ima policijsko kartoteko. Po besedah Draga Menegalije (GPU) so bili v preteklosti obravnavani zaradi različnih kaznivih dejanj, tudi zaradi drog. »Za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog sta bili dve osumljeni osebi predhodno obravnavani v Sloveniji, ena pa v tujini.« Preiskovalci so v zaključni akciji in med hišnimi preiskavami zasegli večjo količino različnih prepovedanih drog (približno 7 kg kokaina in okoli 500 sadik konoplje), motorno kolo, osebni avtomobil in elektronske naprave. V preiskavi so bili odkriti trije prostori za gojenje konoplje. »V povezavi z zaseženimi drogami še potekajo analize na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju,« dodajajo na policiji. Povedali so tudi, da je preiskovalni sodnik v četrtek vsem štirim osumljenim, ki jim je policija odvzela prostost, podaljšal pripor. Primer obravnava okrožno sodišče v Mariboru. Gorišnica • Križišče v Zamušanih Načrtovana obnova Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki ima v pod-ravskem koncu odprtih že nekaj gradbišč, nove projekte napoveduje tudi za prihodnje obdobje. Med drugim bodo urejali križišče pri Guma baru v Zamušanih v občini Gorišnica. Foto: MZ Če bo DRSI uspešna s postopkom pridobivanja zemljišč, bi naslednje leto uredili križišče pri Guma baru, levi zavijalni pas in 400-metrski odsek ceste z dvema avtobusnima postajališčema. Gre za investicijo, na nujnost katere lokalna skupnost opozarja že leta in leta. Kot kaže, bi lahko projekt prihodnje leto dočakal realizacijo. Ker je cesta državna, je za dela na njej odgovorna DRSI. Trenutno je v izdelavi dokumentacija, so povedali na Direkciji. Idejna zasnova je pripravljena, izdeluje se projekt za izvedbo (PZI). „Po izdelani projektni dokumentaciji sledita recenzija ter ureditev zemljiškoknjižnih zadev. Gradnja je predvidena v letu 2022, če bodo pridobljena potrebna zemljišča," so pojasnili na DRSI. Obnavljali bodo 400-metrski odsek glavne ceste, kjer bodo uredili levi zavijalni pas iz smeri Ptuja proti Ormožu. V načrtu so ureditve križišča, avtobusnih postajališč ter površin za pešce in kolesarje. V sodelovanju z občino bodo obnovili še 60-metrski odsek lokalne ceste, kjer je prav tako predvideno avtobusno postajališče. S podatkom o vrednosti del na DRSI za zdaj ne razpolagajo. „Ocenjena vrednost gradbenih del bo znana po izdelani PZI projektni dokumentaciji," so povedali za naš časopis. MZ 4 Štajerski Podravje torek • 11. maja 2021 Spodnje Podravje • Različno zanimanje za poklicne programe ŠC Ptuj Za poklice krovec, karoserist in instalater malo zanimanja Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj se število vpisanih dijakov v zadnjih letih bistveno ne spreminja, kljub upadu generacij. Vseh dijakov, ki obiskujejo programe šole, je letos nekaj manj kot 480. Zadnji dve leti se število vpisanih dijakov celo povečuje. »Zelo smo veseli zanimanja za tehniške programe in verjamemo, da bomo tudi v prihodnjih letih dijake čim bolje pripravili na izzive prihodnosti,« je povedal ravnatelj Rajko Fajt. Za tehnične programe (elektrotehnika, računalništvo in mehatroni-ka) je med mladimi veliko zanimanja. To so kadri, ki na trgu dela že več let primanjkujejo. Država je sicer vpis v te programe nekoliko podkrepila s štipendijami za deficitarne poklice, med katere spadajo tudi elektrikarji in mehatroniki operaterji. Število vpisnih mest ostaja na drugi strani že vrsto let enako. V novem šolskem letu je tako za novince v vseh petih programih na voljo 165 prostih mest, število prijavljenih kandidatov za vpis v prvi letnik je 145. Med devetošolci je največ zanimanja za program Tehnik računalništva, saj se jih je vpisalo kar 15 več, kot je razpisanih prostih mest. Po besedah Fajta je bila zadnja omejitev vpisa v šolskem letu 2009/2010 v programu Tehnik mehatronike. Če se je za vpis v določen program odločilo več osnovnošolcev, kot je bilo razpisanih mest, so z dodatno vlogo na šolsko ministrstvo dosegli povečanje števila vpisnih mest in tako bodo storili tudi letos. V novem šolskem letu programskih novosti ne načrtujejo. Bodo pa dijakom v sklopu razpisanih programov ponudili nove, z aktualnimi vsebinami podkrepljene, strokovne module. »To lahko naredimo iz naslova ur odprtega ku-rikula, ki predstavlja okoli tretjino ur, namenjenih strokovnim vsebinam,« je povedal Fajt. Vse manj zanimanja za nekatere programe Strojne šole Strojna šola ŠC Ptuj ima letos za novince na voljo 202 prosti mesti, od tega je zasedenih manj kot polovica. Z enakimi težavami se sicer srečujejo tudi na drugih slovenskih šolah s podobnimi programi. V tri programe (Avtokaroserist, Inštala-ter strojnih inštalacij in Klepar-kro-vec) jih je namreč vpisanih manj kot pet. Edini program, ki se lahko pohvali z dobrim vpisom, je avtoservi-ser, kjer je vpisanih pet kandidatov več, kot je na voljo vpisnih mest. Kot je povedala ravnateljica Anja Jesenek Grašič, so s številom prijav za vpis v prvi letnik zadovoljni, saj je primerljivo z lanskim šolskim letom. V novem šolskem letu se bodo lahko po novem v vajeniški obliki poleg dosedanjih kleparjev-krovcev izobraževali tudi bodoči avtokaroseristi in avtoser-viserji. Ti dijaki bodo imeli možnost praktični del izobraževanja v celoti opraviti pri izbranem delodajalcu, s katerim bodo sklenili vajeniško pogodbo. V letošnjem šolskem letu je sicer vseh dijakov Strojne šole ŠC Ptuj okoli 400, kar je podobno kot v preteklem šolskem letu. Dijaki večine programov ptujske Strojne šole ŠC Ptuj imajo tudi možnost pridobiti štipendijo za deficitarne poklice. Estera Korošec Foto: CG V treh programih Strojne šole Ptuj bo v prvem letniku manj kot pet dijakov. Gre za poklice avtokaroserist, inštalater strojnih inštalacij in klepar--krovec. Elektro in računalniška šola Program Razpisana mesta Št. prijav Elektrikar 26 13 Elektrotehnik 28 26 Mehatronik operater 26 10 Tehnik mehatronike 28 25 Tehnik računalništva 56 71 Skupaj 164 145 Strojna šola Program Razpisana mesta Št. prijav Avtokaroserist 26 4 Avtoserviser 26 31 Inštalater strojnih inštalacij 26 3 Klepar-krovec 26 3 Oblikovalec kovin-orodjar 26 5 Pomočnik v teh. procesih 16 6 Strojni tehnik 56 33 Skupaj 202 85 Foto: CG V program Tehnik računalništva se je vpisalo kar 15 kandidatov več, kot je na voljo prostih mest. Žetale • Dodatnih 150.000 evrov za cestno infrastrukturo Veliko cest nujno potrebuje modernizacijo V proračunu občine Žetale je letos na voljo dodatnih 150.000 evrov za cestno infrastrukturo. Kot je pojasnil župan Anton Butolen, so v postopkih izbire izvajalca za modernizacijo občinskih cest v letih 2020 in 2021 prejeli nižjo ponudbo od projektantskega popisa. Povečala seje tudi povprečnina občin za omenjeni leti, deloma pa so višja tudi sredstva v skladu s 23. členom zakona o financiranju občin. Posledično lahko v letošnjem letu iz tega namena obnovijo dodatne cestne odseke. Na zadnji seji so svetniki sprejeli odločitev, katere ceste bodo dodali na seznam cest, ki bodo letos dobile novo podobo. Odbor za infrastrukturo in gospodarsko dejavnost je prejel okoli 10 vlog občanov za modernizacijo cest, ki se v večji meri nanašajo na obnovo makadamskih. Slednje so namreč v zelo slabem stanju. Na Kočicah imajo na eni izmed takih cest nenehne težave s poškodbami cestišča in odnašanjem peska. Nekateri občani imajo otežen dostop do svojih domov, saj so ponekod dovozne poti v zelo slabem stanju. Modernizacija v lastni režiji je nemogoča, saj gre za velik strošek, za katerega sredstev ne morejo zagotoviti. Novi svetnik v občinskem svetu Na nadomestnih volitvah za člana občinskega sveta je bil izvoljen Anton Furman (149 glasov) iz Dobrine. Za to funkcijo sta se potegovala še Dejan Vek (139 glasov) in Anton Gajšek (59 glasov). V občini Žetale je 1.093 volivcev, od tega jih je svoj glas oddalo 347, kar predstavlja 31,5-odstotno volilno udeležbo. Na zadnji seji so občinski svetniki Furmanu, kije to funkcijo v preteklih letih že opravljal, soglasno potrdili tudi mandat. Ob tem izpostavljajo, da je na določenih predelih vsakoletno gra-moziranje skoraj nesmiselno, saj gramoz močnejše deževje odplakne po brežini. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Dobrini, katere vaščani so zapisali, »da si občani z roba občine želijo, da ne bi bili pozabljeni, ampak da bi bili enakovredno obravnavani z občani centra občine«. Pri hišnih številkah 43 in naprej je namreč občinska makadamska cesta, ki je v zimskem času v veliki meri neprevozna in Za novega svetnika je bil izvoljen Anton Furman (na levi). \ Foto: EK Žetalski svetniki so na zadnji seji odločali o tem, katere ceste bodo letos dodatno modernizirali. nedostopna tako za osebna kot intervencijska vozila. Občino so zato zaprosili, da bi omenjeno cesto čim prej asfaltirali. Svetnik Kopše je podal drug predlog Člani odbora za infrastrukturo in gospodarsko dejavnost so imeli težko nalogo - in sicer izbrati cestne odseke, ki jih bodo letos modernizirali. S sredstvi, ki so žal v zadnjem obdobju zelo omejena, večini vlog niso mogli ugoditi. Občinskemu svetu so predlagali modernizacijo dveh cest: Sto-perce-Pridna vas (Podgoro) v dolžini 950 metrov in Krhiče-Leš-je-Podlože (Podlog) v dolžini 385 metrov. Svetniki so oba predloga potrdili. Pri glasovanju o modernizaciji ceste Podlog se je vzdržal svetnik Matjaž Kopše, ker je bil mnenja, da bi čimprejšnjo obnovo veliko bolj potrebovala cesta od gostilne Dobrinček do mostu v Grabah v dolžini okoli 550 metrov. Po njegovih besedah je tam cesta dotrajana, prav tako jo uporablja veliko več občanov kot izbrano cesto Podlog. Med drugim je to cesta, ki vodi do Vinogradništva Plajnšek in Turistične kmetije Darinke Kodrič, zato je po njegovih besedah pomembna za občino tudi s turističnega vidika, hkrati pa se navezuje še od Vuko-ve do Pušnikove domačije. Župan Anton Butolen se je sicer strinjal s svetnikom Kopšetom, vendar je poudaril, da vsem željam ne morejo ugoditi, saj je v občini še veliko cestnih odsekov, ki bi nujno potre- bovali modernizacijo. »Zavedamo se, da so vse prispele vloge upravičene, vendar razpolagamo le z lastnimi sredstvi. V pretekli finančni perspektivi namreč za gradnjo cest nismo mogli črpati sredstev iz Evropske unije. Res pa je tudi, da je občinski svet sklep o modernizaciji drugega dela ceste Krhiče-Lešje-Podlog sprejel že lani in modernizacijo samo premikamo iz leta 2022 v letošnje leto,« je povedal Butolen. Za cestno infrastrukturo letos več kot pol milijona evrov Letos bodo sicer za modernizacijo cest namenili 281.000 evrov, za vzdrževanje pa 180.000 evrov. V minulem tednu so že pregledali vse lokalne ceste in javne poti, za katere skrbi občina. Ugotovili so, da jih je veliko v zelo slabem stanju, predvsem makadamskih. Izstopa predvsem cesta proti Majšperku, ki jo bodo na najbolj izpostavljenih mestih samo pokrpali. V tem trenutku sicer potekajo modernizacije cest, za katere je bila podpisana pogodba že lani. Gre za ceste Jesenica-Tomaje v dolžini 420 m, Prekože-Temjak v dolžini 510 m in Krhiče-Lešje-Podlog (prvi del) v dolžini 430 m. Vrednost modernizacije vseh treh odsekov je 130.000 evrov. Estera Korošec Foto: EK torek • 11. maja 2021 Podravje Štajerski 5 Gorišnica • Ravnanje z odpadki se za zdaj ne bo podražilo Zapleten labirint odpadkov, prihodkov in stroškov Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec in njegov sodelavec v podjetju, zadolžen za področje odpadkov, Dejan Bele nista prepričala svetnikov občine Gorišnica, da bi obveljale višje cene odvoza komunalnih odpadkov. Svetniški zbor v Gorišnici je ocenil, da gre za previsok delež podražitve. Obenem so svetniki pričakovali podrobnejša pojasnila in informacije o stroških poslovanja na dejavnosti. Župan Jože Kokot je bil ob nepotrditvi cen vidno razburjen, tako da je celo vstal in Širca ter Beleta pospremil iz sejne sobe. Zanimivo je vprašanje, zakaj župani tako spodbujajo (forsirajo) podražitev. Podobno kot markovski župan Milan Gabrovec je tudi Kokot svetnike opozoril na njihovo (ne) odgovornost in izrazil skrb, kaj pa če Komunala za takšno (obstoječo ceno, s katero bojda ustvarja izgubo) več ne bo hotela odvažati smeti. Verjetno situacija ni tako črno--bela, saj če se spomnimo nekoliko let nazaj v bližnjo zgodovino, so se smetarji kar dajali vsak za svoj del kolača pri poslu. Verjetno je Čisto mesto še kako zainteresirano, da bi dobilo nazaj kakšno občino. KP Ptuj pa se iz dejavnosti tudi ne bo kar tako umaknilo, brez skrbi. Bojda mesečno tolčejo 10.000 evrov izgube Direktor Komunale Janko Širec je izpostavil, da je podražitev nujna, ker na dejavnosti ustvarjajo izgubo okoli 10.000 evrov mesečno, lani naj bi je iz tega naslova pridelali okoli 100.000 evrov. Svetnik Silvo Sok je ob teh besedah dvomljivo pogledal in poudaril: „Ali niste zadnjič govorili o izgubi 120.000 evrov? Gajkam plačujejo za deponiranje papirja Podražitev bi bila precejšnja: 30- in 65-odstotna Direktor KP Ptuj Janko Širec je pojasnil, da se cena odvoza odpadkov ni spreminjala pet let. Za mešane komunalne odpadke, skupaj s papirjem, embalažo in steklom, bi se cena povišala za okoli 30 odstotkov, za biološke odpadke za 65 odstotkov. Na tako visok delež dviga cen svetniki v Gorišnici (kot pred tem tudi ne v Markovcih in Juršincih) niso pristali. Širec je na seji v Gorišnici povedal, da se je lani v primerjavi s predlani količina zbranih odpadkov precej povečala. Razlog za to pripisujejo epidemiji in temu, da so imeli ljudje čas za generalna čiščenja. Po besedah Šir-ca količina zbranih odpadkov še kar raste tudi letos. Svetnika Silva Sokaje prav tako zanimalo, kako je z odpadki, ki jih je moč prodati kot sekundarno surovino, na primer kovine in papir. Širec je odgovoril, da s prodajo sekundarnih surovin ne ustvarjajo nekih presežkov (za kovine), saj da cena komaj pokriva stroške. Za papir je dejal, da Javnim službam Ptuj celo plačujejo 20 evrov po toni (t. i. ležarino), da se lahko papir skladišči v Gajkah. Ta odgovor je bil sicer svetniku Soku malo čuden, saj se papir zbira po šolah in ga podjetja odkupujejo. Nenavadno mu je bilo, da smetar sam ne bi bil sposoben papirja spraviti v promet oziroma prodati. Kot drugo je Sok omenil, daje iz zbirnega centra v Markovcih nekdo odvažal kovine (in jih verjetno prodajal naprej), dokler ni bila z zadevo seznanjena občina in se je to ustavilo. Kako je torej mogoče, da se enim splača smeti prodajati, drugim pa ne oziroma imajo z njimi samo stroške? moramo vedeti, o čem odločamo in kaj bomo potrdili. Pošteno bi bilo, da položite številke na mizo." Je podražitev edina opcija, kaj pa racionalizacija stroškov? Svetniki so poudarjali, zakaj se najprej predlaga podražitev, ne da bi se prej pogledalo, ali obstajajo notranje rezerve. „Ste poskusili z zmanjšanjem stroškov? Ne pa samo dvigovati cen, ne zdi se nam primerno bremena prelagati na občane. Problem je tudi odvoz enkrat mesečno. Želja občanov je, da bi bil odvoz dvakrat mesečno," je bilo slišati v razpravi. Silvo Sok si je na hitro tudi izračunal, da bi bil ob podatkih, ki sta jih predstavila Širec in Bele, za pokrivanje izgube, ki naj bi nastajala, dovolj dvig cen za en evro. Kot je še poudaril, seveda za natančnejšo analizo potrebuje več podatkov in več časa. Omenil je, da se lahko podražitev preloži v poletni čas, ko bo na voljo tudi poslovno poročilo Komunale za lansko leto. Širec je ob tem opozoril, da se izguba debeli kot snežna kepa: „Bolj jo porivamo naprej, večja je." Vendar tudi s tem argumentom ni prepričal svetnikov, ki so sicer po koncu razprave glasovali zelo na tesno: štirje so bili za, štirje proti, dva sta se vzdržala. Zaradi izenačenega števila glasov za in proti sklep ni bil izglasovan, s tem podražitev tudi ni dobila zelene luči. Gorišniški direktor v Komunali nadzornik Sicer pa velja spomniti, da bi gorišniškim svetnikom s podatki o poslovanju KP Ptuj lahko pomagal direktor občinske uprave Matevž Cestnik, ki je v Komunali podpredsednik nadzornega sveta. Kot nadzornik ima nedvomno pogled v vse podatke in je v nadzornem svetu kot predstavnik občine, torej tudi svetnikov in vseh občanov in ne le župana Jožeta Kokota. Seveda pa niti občina niti Komunala nista zasebno podjetje, kot si morda kdo zamišlja. Gre za javno ustanovo, javno podjetje, premoženje javnega značaja in javni denar. Cestnik se v razpravo o odpadkih ni vključil, bil je popolnoma tiho. Mojca Zemljarič Glasovanje o (ne)podražitui odpadkov je šlo dobesedno skozi šivankino uho: štirje svetniki so bili za, štirje proti, dva vzdržana. Ker je bil izid glasovanja izenačen, povišanje cen ni bilo potrjeno. Kako je sedaj 100.000? Kateri podatek je pravilen?" Širec je odgovoril, da se lahko ta številka še kaj spremeni, saj je poslovno poročilo za lansko leto izdelano, revizija pa je še v teku. „Možno je, da bo med revizijo kakšen podatek še treba popraviti. 1. julija bo skupščina in pred skupščino bo revidirano poslovno poročilo javno objavljeno." Svetnik Sok meni, da bi za odločanje o podražitvi potrebovali več informacij in podatkov, ki bi jih občina kot solastnica podjetja tudi lahko pridobila. „Pričakujem bilanco, za katero menim, da jo imamo pravico pogledati. Prosim za argumente, podprte s podatki, zakaj je potrebna tako velika podražitev. Svetniki - VIZ Foto: MZ Foto: M Z Ormož • Urejanje igralnih površin Priljubljena igrala pri pošti so bila dotrajana Igralna površina v centru Ormoža, med bloki v Skolibrovi ulici in pošto, je pogosto in priljubljeno zbirališče otrok iz okoliških blokov. Foto: NS Igralna površina za ormoško pošto v zadnjem času izgleda precej osiromašeno. Malčki se z veseljem poigrajo na igralih in tekajo po zelenici, saj je prostor za igro primeren tudi z vidika varnosti, z vseh strani je namreč odmaknjen od prometnih površin. A uporabniki so pred kratkim z začudenjem opazili, da je nekaj priljubljenih igral - tobogan in dve gugal-nici nekdo odstranil. Direktorica občinske uprave na občini Ormož Milena Debeljak je pojasnila, da je odstranitev dveh gugalnic in hiške s toboganom odredil varnostni inženir. Na vseh igralih, ki so na javnih mestih oziroma javnih površinah potekajo, tedenski, mesečni in letni pregledi, od teh letni pregled izvajajo zunanje službe, ki so za to usposobljene, varnostni inženir pa je pri pregledu ugotovil, da so bila omenjena igrala dotrajana in nevarna za uporabo. "Dotrajana igrala bomo nadomestili z novimi, ko bodo zagotovljena sredstva v proračunu občine. V pripravi so načrti ureditve igralnega prostora, za zdaj v proračunu še nimamo planiranih sredstev," je pojasnila. Ob tem dodaja, da delavci občinskega režijskega obrata na igralnih površinah v mestu izvajajo tedenske in mesečne preglede, po potrebi manjša popravila uredijo sami v okviru režijskega obrata ter poskrbijo, da je okolica čista in pokošena, v pe-skovniku pa na dve leti zamenjajo pesek. Cirkulane • Aktualno o delu v občini Obrtna cona, živilska trgovina, park dediščine ... Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je občinske svetnike na 17. redni seji konec aprila seznanila z aktualnim delom in projekti. Foto: MZ V občini Cirkulane so v izvajanju naložbe javnih in zasebnih investitorjev. Med drugim je povedala, da je občina izbrala izvajalca za sanacijo plazu v Gradišču. Delo je dobilo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Gradbišča za zdaj ne bodo odpirali, saj čakajo na sklep o sofinanciranju Ministrstva za okolje. Ima pa občina trenutno v izvajanju projekt park dediščine. V bližini vrtca in cerkve sv. Katarine urejajo staro haloško viniča-rijo s hišnim hramom, gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom. Izvajalec del je prav tako CPP, županja Žumbarjeva je na seji pohvalila njihovo delo. „Glede na konstrukcijske elemente, naravo objekta in spoštovanje kulturno-varstvenih pogojev gre za kar zahtevno nalogo. Res moram pohvaliti prizadevno delo vodje gradbišča in njegovih sodelavcev." Poleg majhnega gradbišča v središču občine, na katerem nastaja haloška viničarija, ki bo služila turistični dejavnosti, je v občini Cirkula-ne odprto še eno veliko gradbišče. V obrtni coni Dolane gradijo podjetja svoje poslovne objekte. Ker se je doslej pri enem od investitorjev zatikalo (GT Gorsko) in gradnje ni začel, občino pa zaradi evropskih sredstev, ki jih je prejela za urejanje komunalne in prometne infrastrukture v coni, lovijo zaveze in pogodbeni roki, se počasi rešuje tudi ta zadeva. Parcela je dobila novega lastnika (podjetje Hido) in tudi ta naj bi začel graditi. Lokalna skupnost medtem v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo koordinira in ureja administrativne postopke. Županja je na seji tudi povedala, da bo Mercatorjeva prodajalna v Cirkulanah zaradi obnove med 17. majem in 2. junijem zaprta. Odprli jo bodo 3. junija. MZ 6 Štajerski Podravje torek • 11. maja 2021 Hajdina • V javni razpravi predlog proračuna za leto 2022 Načrti za letos: dom upokojencev, 51 novih hiš, kanalizacija ... Predlog proračuna za leto 2022, ki gaje občinska uprava pripravila na podlagi doslej prejetih svetniških pobud, sodelovanja z vaškimi odbori in svetom za preventivo, so hajdinski svetniki ocenili kot primernega za javno razpravo. Občani lahko svoje želje in pripombe podajo doli. maja. Se pa že letos obetajo nekatere velike in pomembne investicije. »Uradno bi lahko javno razpravo o predlogu proračuna za 2022 opravili v 15 dneh, a smo zastavili nekoliko daljši rok. V tem času je treba na to, kar je objavljeno na spletu, dati predloge in pobude. Nato bomo te zadeve na odborih preučili in smiselno pregledali. Konkreten predlog proračuna bi obravnavali na majski seji in ga potrdili za naslednje leto,« je ter- minski plan povzel župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Za zdaj svetniki na pripravljen predlog niso imeli večjih pripomb. Hajdinčani so sicer ena tistih občin, ki si cilje in plane za naslednje leto zastavi zelo hitro. Tudi letos je tako. Morebitne spremembe kasneje vnašajo z rebalansi. Prav na zadnji seji so potrdili tudi drugi rebalans letošnjega proračuna. V rebalansu 2021 so še nekatere • V • (I II 1 I • I • •• I manjše investicije, ki naj bi jih izvedli še letos: fontana, ureditev trga pred PSC Hajdina (okrog 20.000 evrov), obnova Doma krajanov Skorba, saj so se po potresu razpoke na objektu še povečale (20.000 evrov), oprema v gasilskih društvih bo delno nabavljena s sredstvi, ki so jih planirali za gasilsko olimpijado, saj bo ta šele naslednje leto, agromelioracija na Zg. Hajdini in v Dražencih, dodatna sredstva za ceste (odcep Maja-Gerečja vas, Spodnja Hajdina in glavna cesta ob Hajdini), gradnja kolesarskih poti, trikrako križišče pri Maji (20.000 letos zaradi dodatnih del), dom starostnikov in stanovanjska gradnja, razsvetljava, večji odsek je planiran v Dražencih, pomoč malemu gospodarstvu zaradi epidemije (20.000 evrov), strategija razvoja občine, povečala so se investicijska sredstva za pokopališče, dežurno zobozdravstvo (2.100 evrov)... Hajdinski župan Stanislav Glažar Letošnji proračun • . v • •• I • sprejet ze junija lani: nekatere stvari se zdaj spreminjajo Sam proračun občine Hajdina za leto 2021 je bil sprejet že junija lani, marca letos je bil spremenjen prvič, razlog pa zagotovitev sredstev za energetsko sanacijo šolske stavbe. Usklajevali so tako načrtovane prihodke kot odhodke. Po mesecu dni je bil potreben nov rebalans, drugi, v katerem so še tri velike načrtovane investicije, ki se bodo poznale tudi v občinski blagajni. Gre za stanovanjsko gradnjo ob poslovno-stanovanj- skem objektu PSC Hajdina, dom upokojencev in kanalizacijo. Občina mora namreč, da bi sploh lahko prišlo do gradnje doma in novih stanovanjskih objektov, zagotoviti sredstva za ureditev komunalne infrastrukture. Ob teh velikih investicijah je v Kaj se dogaja s hajdinsko kanalizacijo Letos upajo tudi na nadaljevanje projekta gradnje kanalizacije. Ministrstvo naj bi zahtevalo veliko dodatnih dopolnil, kar je začetek del krepko podaljšalo. O tem hajdinski župan pravi: »Se pa to vleče kotjara kača, res sem že nezadovoljen. Na skoraj vsaki seji povem, kaj še potrebujemo, pa se vedno na ministrstvu spomnijo še kaj drugega. Potrjeno imamo, tako da upam, da letos začnemo in drugo leto končamo.« rebalans vnesenih še nekaj manjših investicij, ki naj bi jih izpeljali ali začeli letos. Za ureditev šolske mansarde so se prijavili na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Prijava je trenutno v pregledu in upajo na odobritev, v nasprotnem primeru bodo morali sredstva zagotoviti z lastnimi viri. Ta projekt se izvaja ločeno od same energetske sanacije, za kar so si zagotovili kar 49 % državnih sredstev. Dom starostnikov nalozba za več desetletij Eden najpomembnejših ne le letošnjih pač pa desetletnih projektov, ki je v planu, je izgradnja doma upokojencev na Hajdini. »Pred leti smo že rezervirali prostor za to, lani je bil razpis za koncesijo, Spik ing, lastnik zemljišča je bil skupaj z našimi priporočili uspešen. Kot nam je povedal direktor tega podjetja na kolegiju, je rok za izgradnjo doma 31. 12. 2022, a upajo, da se bo zaradi covida ta rok podaljšal. To si želi več prejemnikov koncesij. Na Hajdini sta možna dva scenarija: ali bodo gradili sami ali se bodo povezali s SeneCuro, to je francoska firma s podružnico v Avstriji,« je pojasnil Glažar. Občina mora še letos zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče: vodovod, kanalizacijo in cesto. Enako velja za načrtovano gradnjo novih, kar 51 hiš tik ob občinski stavbi. Dženana Kmetec Foto: DK Ormoško • Očistimo destinacijo Jeruzalem Odpadki ob sprehajalnih poteh Aprila je na Ormoškem potekala obsežna čistilna akcija Očistimo destinacijo Jeruzalem Slovenija. V njej so sodelovali posamezniki, društva in skupine, vsi ob upoštevanju varnostnih ukrepov zaradi epidemije covida-19 in vzdrževanju varnostne razdalje med sodelujočimi. Večji del čistilne akcije je potekal med 21. in 30. aprilom. Vrečke za odpadke so posamezniki prevzeli na sedežih posameznih Krajevnih skupnosti, na sedežu Komunalnega podjetja Ormož ter na Zbirnem centru Dobrava, po posameznih Krajevnih skupnostih so določili zbirne točke. Za odvoz odpadkov je poskrbelo Komunalno podjetje Ormož, nekaj zbranih odpadkov so udeleženci na zbirni center pripeljali tudi sami. Vodja zbirnega centra na Dobravi Judita Jurkovič je pojasnila, da so v čistilni akciji sodelovali člani Planinskega društva, gasilska društva, ribiške družine in posamezniki, na splošno pa je z udeležbo glede na trenutno situacijo zadovoljna: »V tem obdobju smo v okviru čistilne akcije zbrali okoli 2.000 kilogramov različnih mešanih odpadkov - največ je bilo odpadne embalaže, nekaj odsluženih pnevmatik ter okoli 100 kilogramov azbestne kritine. Člani Planinskega društva so ob Jakobovi poti počistili črno odlagališče v Podgorcih, kjer je nekdo že dalj časa odlagal odpadke. Skupaj so planinci na tej lokaciji nabrali kar 700 kilogramov odpadkov - azbestne kritine, pnevmatike, tudi star štedilnik in drugo navlako. To odlagališče je zdaj delno očiščeno, v celoti pa še zmeraj ni sanirano.« Večjega števila črnih odlagališč v okviru čistilne akcije sicer niso zaznali, Jurkoviče-va pa svetuje, da v primeru, če kdo opazi takšno odlagališče, o tem obvesti Komunalno podjetje Ormož ali komunalno inšpektorico. V tem letu so organizatorji in udeleženci čistilne akcije opazili, da je bilo veliko odpadkov ob sprehajalnih poteh, večinoma so bile to plastenke in pločevinke. Nekaj odpadkov so pobrali ob ekoloških otokih, v gozdovih jih je bilo tokrat precej manj kot prejšnja leta. Ob tem Jurkovičeva opaža, da se v zadnjih letih situacija izboljšuje, občani so vedno bolj pozorni na pravilno ravnanje z odpadki, le-te redno ločujejo in viške dostavljajo na zbirni center. Tudi v prihodnje poziva vse, da se v primeru čiščenja okolice, praznjenja starih objektov in podobnih akcij oglasijo na zbirnem centru na Dobravi ter se dogovorijo za odvoz odpadkov ali pa jih tja pripeljejo sami, saj bo tako ločevanje izvedeno v skladu s predpisi. nš Foto: PGD Ormož Čistilne akcije so se v spremstvu staršev in gasilcev udeležili tudi pionirji PGD Ormož. Do statističnih podatkov na podlagi vzorca Statistika je lahko tudi zavajajoča Objave statističnih podatkov o državljanih, njihovem socialnem položaju, zdravju ali splošnem zadovoljstvu pogosto presenetijo ali celo razburijo. Podobno se je zgodilo tudi z nedavno objavo državnega statističnega urada (SURS) o zdravju po posameznih občinah. Nekatere številke, denimo v zvezi s samomori, težavami z alkoholom in psihičnim zdravjem so bile namreč precej visoke in posledično seveda skrb vzbujajoče. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da govorimo o statistiki, ki je lahko na prvo žogo tudi zavajajoča. Statistika je veda, ki preučuje, obdeluje, analizira in predstavlja množične pojave v družbi, podatke pa oblikuje na način, po katerem je mogoče priti do predstave o večji populaciji, ki jo predstavlja vzorec. Število samomorov v nekem letu »obdela« na vzorcu 100.000 prebivalcev. Državni statistiki ugotavljajo, da se je umrljivost zaradi samomora sicer zmanjšala v kar 118 slovenskih občinah, kar predstavlja 56 odstotkov, in da je slovensko povprečje lani znašalo 19 samomorov. Podrobnejši pogled v podatke razkriva, da je v Spodnjem Podravju kar nekaj občin, ki dosegajo bistveno višje številke od tega povprečja. Prvo mesto tako še vedno s številko 89 drži občina Trnovska vas, za njo je s 74 samomori občina Podlehnik, z 58 občina Cirkulane, s 57 občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah in s 43 občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. A je pri tem, kot že rečeno, treba imeti v mislih, da gre za število samomorov na 100.000 prebivalcev. Kaj torej to pomeni? Da 89 statističnih samomorov v Trnovski vasi ne predstavlja dejanskega števila samomorov v tej slovenjegoriški občini, torej si v letu 2020 tam ni streglo po življenju 89 občanov. Občina Trnovska vas vendar šteje manj kot 1.400 prebivalcev, kar natančno gledano pomeni 1,2 samomora. Kot so nam povedali na občini, je v zadnjih treh letih, torej od začetka 2018 do konca 2020, v Trnovski vasi umrlo 38 občanov, samomor kot vzrok smrti pa je bil po njihovih podatkih zabeležen v enem primeru. SD torek • 11. maja 2021 Kmetijstvo Štajerski 7 Spodnje Podravje • Korona pomoč prašičerejcem Manjši rejci izpadli Kot je konec lanskega leta obljubil kmetijski minister Jože Podgoršek, je vlada rejcem prašičev namenila 3,6 milijona evrov v okviru protikoronskega paketa pomoči (PKP) zaradi posledic drugega vala epidemije. Foto: Dreamstime/M24 Prašičerejci lahko zaprosijo za finančno nadomestilo za izpad dohodka v drugem valu epidemije. Za finančno nadomestilo bodo lahko rejci zaprosili za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja, če so beležili najmanj 30-odstotni izpad dohodka glede na povprečje med letoma 2017 in 2019. Kot je znano, so težave v sektorju prašičereje povzročile negativne spremembe na trgu, ko rejci niso mogli pravočasno prodati svojih živali, saj so jim te ostajale v hlevih preko roka, dodatno škodo jim je povzročilo zaprtje gostinskih lokalov in javnih zavodov, zadnji poslovni udarec so doživeli, ko so zaradi viškov odkupne cene prašičjega mesa močno padle. Upravičenci bodo finančno nadomestilo prejeli za omenjeno trimesečno obdobje, in sicer jim za vsakega prašiča pitanca pripada 156 evrov, za plemenskega prašiča pa 306 evrov. Spodbuda za tiste, ki še vztrajajo Odločitev vlade, da pomaga sektorju prašičereje, ki že tako z leti drastično upada, pozdravlja glavni ptujski kmetijski svetovalec in strokovnjak za prašičerejo Peter Pribožič. »Rejci so se res znašli v težki situaciji, prav je, da dobijo finančno nadomestilo za izpad dohodka v teh kriznih časih, ki bo vsaj delna spodbuda tistim, ki še vztrajajo.« Na prašičerejski farmi Matjašičevih v Levanjcih v občini Destrnik za nadomestilo ne bodo zaprosili. »Nismo v prvem valu in tudi zdaj ne bomo, saj nismo beležili take izgube,« je bila kratka Marta Matjašič. Veliko polemik je bilo na temo višine izpadlega dohodka, ki ga je vlada postavila za kriterij upravičenosti do izplačila nadomestil, in to tako pri podjetnikih kot kmetih. 30-odstotni izpad dohodka glede na povprečje med letoma 2017 in 2019 se namreč mnogim zdi previsoka meja. »Tako je pač določeno v PKP. Pri vseh ukrepih je zmeraj tako, da merilo nekoga izloči in nikdar ne zadovolji vseh. Pomembno pa se mi zdi, da panoga generalno dobi pomoč. Kriteriji so tokrat nastavljeni tako, da izločijo male rejce, zato so med njimi številni seveda ogorčeni, a ti svojo prodajo večinoma nekako rešujejo na lokalnem trgu in s samooskrbo. Sedanji ukrep je torej pisan bolj na kožo večjih rejcev, a seveda le, če imajo podatke o staležu živali vpisane v register.« -- 1.. ¿2 - ^ i 1? i -r ■ -•• !^'\rj|>r m ■■■¿i (i < Ji ^ ¿¡Mg feli , ■ ■ • * , . Š' ■ ■ VzL. . J*§ ^ Foto: Dreamstime/M24 Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da se v Sloveniji mimo uradnih evidenc proda okoli 20 odstotkov prašičev oziroma svinjine. Koliko je v resnici letečih prašičev? Spomnimo, da je na marčevski »mesni konferenci« agrarni ekonomist Aleš Kuhar razburil kmetijske kroge z izjavo o tako imenovanih letečih prašičih, torej tistih, ki se v Sloveniji prodajo mimo uradnih evidenc. Dejal je, da se takega prašičjega mesa na sivem trgu proda najmanj 20 odstotkov, kar pa so odločno zavrnili na kmetijsko-gozdar-ski zbornici, kjer se sicer zavedajo, da je slovenska prašičereja zašla v resne težave, saj se je stalež prašičev v zadnjih dvajsetih letih z dobrih 650.000 zmanjšal na 240.000. A to dejstvo pripisujejo prestrukturiranju prašičerejskega sektorja, v katerem so se zaprle mnoge velike farme, hkrati se je preoblikovala tudi domača kmečka reja. Samooskrba s prašičjim mesom je postopno upadala, na policah se je znašlo vse več mesa iz uvoza. Sivega trga nikakor ne zanikajo, a menijo, da so številke bistveno manjše. Rešitev vidijo v shemi Izbrana kakovost (IK) za prašičje meso, ki je v pripravi in ki bo zagotovila transparentnost in sledljivost prašičjega mesa od rejca do potrošnika, kar pa, tako pravijo na zbornici, nekaterim deležnikom v verigi prašičjega mesa ne ustreza, zato kažejo s prstom na rejce in problematizirajo domači zakol. Senka Dreu Slovenija • Kam je poniknil kmetijski denar iz sklada za okrevanje Denar za kmetijstvo vsem, le kmetom ne Ko je Evropska unija lani naznanila pomoč državam članicam za okrevanje po epidemiji ter odpornost v novih razmerah in zahtevah, sije tudi slovensko kmetijstvo od tega veliko obetalo. Spomnimo, da so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ob začetku priprave Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) že v lanskem avgustu lani skupaj s ključnimi organizacijami pripravili predlog projektov v višini skoraj 400 milijonov evrov. Ker so želje in potrebe v posameznih sektorjih bistveno presegale okvir razpoložljivih 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, je vlada kmetijskemu ministrstvu, kakor tudi vsem ostalim, naložila zmanjšanje nabora projektov. Na ministrstvu zadovoljni »Tako smo upoštevali dodeljeno kvoto sredstev, ki je znašala 76,4 milijona evrov. Nato je bil v sklepni fazi priprave omenjenega načrta marca letos na vladi dogovorjen končni razrez sredstev, v okviru katerega bo kmetijskemu resor-ju dodeljenih 38,7 milijona evrov. Sredstva so bila znižana tudi drugim resorjem, vsebina načrta je bila nato usklajena z Evropsko komisijo,« so pojasnili na MKGP. »Ker so izzivi številni, zahtevni in večplastni, hkrati pa sredstva omejena, je bilo zavzeto stališče, da se preveri možne komplementarne vire financiranja: na primer sredstva kohezijske politike, skupne kmetijske politike (SKP) in integralnega proračuna.« Na kmetijskem ministrstvu so, kot pravijo, zadovoljni z izplenom pogajanj, saj menijo, da jim je v NOO uspelo vključiti »strukturne in ambiciozne projekte, ki izrazito podpirajo pametni, zeleni in digi- Predvideni znesek sredstev iz evropskega sklada za okrevanje za pomoč kmetijstvu se je prepolovil. Namesto 76 bo panoga deležna le 38 milijonov evrov, pa še ta denar bo večinoma namenjen digitalizaciji, kar pomeni, da bodo na račun kmetov služila računalniška podjetja. talni prehod«. »Ohranili smo izredno močan projekt digitalizacije v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu, za katerega je namenjenih 28,3 milijona evrov, projekt Inštituta za hrano, ki je težek 5,3 milijona evrov, in projekt Centra za dreve-sničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov v višini 5,1 milijona evrov. Ob tem bi radi poudarili, da neuvrščeni projekti ne bodo pozabljeni, saj jih bomo smiselno umestili v aktualni ali bodoči okvir Skupne kmetijske politike. Torej teh projektov nikakor ne izgubljamo, le spreminjamo njihov vir financiranja.« Nič za prilagoditve, vezane na prosto rejo Zadovoljstva kmetijskega ministrstva pa ni čutiti tudi na terenu. Na skrb vzbujajoče zmanjšan kos kolača iz načrta za okrevanje so se najprej javno oglasili v Slovenski ljudski stranki. Da obžalujejo tako podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano, in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja postaja hrana poleg zdravil strateško najpomembnejša dobrina, so med drugim zapisali in pozvali k takojšnjemu povečanju sredstev. Ogorčeni pa so tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Na naše prvo pisanje o razrezu sredstev iz NOO za kmetijstvo se je odzval Uroš Neudauer, član izvršilnega odbora sindikata, sicer doma iz Benedikta. »Predlog sindikata je bil, da se vsaj 50 milijonov evrov iz sklada nameni za prilagoditev hlevov na dobrobit reje živali in za preureditev tehnologije uhlevitve živali iz vezane na prosto rejo, ki bo v naslednjih letih obvezna na nivoju EU. Tako je bilo tudi sprva dogovorjeno, potem so sledili drastični finančni rezi in na koncu je kmetijstvu ostalo na voljo samo še 38,7 milijona evrov, od katerih kmetje ne bomo Kmetje se sprašujejo, kam so izginili evropski milijoni iz načrta za okrevanje ( 1 Belgium ^p Bulgaria 14.2 59.7 33.9 142.2 48.2 201.9 ^ Czechia 54.9 130.6 185.5 Denmark 16.1 38.3 54.3 Germany 209.9 499.7 709.6 ^^ Estonia 18.6 44.4 63.0 1 ) Ireland 56.1 133.6 189.7 Greece 108.1 257.2 365.3 v Spain 212.3 505.4 717.7 ( | France 256.5 610.4 866.8 ^ Croatia 59.7 142.0 201.7 i 1 Italy 269.4 641.2 910.6 v Cyprus 3.4 8.1 11.5 Latvia 24.9 59.2 84.1 ^p Lithuania 41.4 98.5 139.9 v Luxemburg 2.6 6.2 8.8 v Hungary 88.3 210.1 298.3 *) Malta 2.6 6.2 8.8 ^ Netherlands 15.5 36.9 52.4 ^ Austria 101.9 242.5 344.4 ^ Poland 279.5 665.2 944.7 ^ Portugal 104.6 248.9 353.5 4 ) Romania 204.8 487.3 692.1 ^p Slovenia 21.7 51.6 73.3 Slovakia 48.3 114.9 163.2 ■j- Finland 61.9 147.4 209.3 Sweden 44.9 106.8 151.6 Other 6.0 14.2 20.2 TOTAL 2,387.7 5,682.8 8,070.5 Vir: Evropska komisija (v milijon EUR) imeli takorekoč nič. Največ denarja, dobrih 28 milijonov, bo šlo za digitalno preobrazbo kmetijstva, prehrane in gozdarstva oziroma vzpostavitev podatkovnega skladišča podatkov, gradnjo sodobnega informacijskega sistema in podobno. Digitalizacija je vsekakor pomembna, a v tem primeru bodo služile le računalniške hiše. Dejstvo je, da primarnemu kmetijstvu iz trenutnega razreza načrta za okrevanje pravzaprav ne pripada nič.« Konflikt interesov vodilnih sindikalistov Iz zadnje tabele o delitvi sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja iz naslova Načrta za okrevanje po posameznih državah članicah izhaja, da bi Slovenija morala iz evropskega proračuna za kmetijstvo dobiti več denarja, in sicer 73,3 milijona evrov, od tega 21,7 milijona letos in 51,6 milijona evrov prihodnje leto. Številka 73,3 milijona evrov se sicer ne ujema povsem s 76,4, s katero so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, a dopuščamo možnost, da Evropska komisija na svoji spletni strani še ni posodobila podatkov. »Kljub temu se v sindikatu sprašujemo, kam je izginilo približno 35 milijonov evrov, če jih je kmetijstvu na koncu ostalo le še 38,7 milijona. Zahtevamo pojasnila in odgovornost tistih, ki so pristali na tak razrez in siromašenje primarne kmetijske dejavnosti, po domače kmetovanja. Na zadnjem sestanku sindikata smo med drugim glasovali tudi za odstop ministra Podgorška, saj takšnega, ki za razvoj kmetijstva nič ne naredi, ne potrebujemo, a predlog ni bil potrjen. Dogovorili smo se, da se bomo te dni znova sestali z njim, potem pa videli, kako naprej. Če se ne bo nič spremenilo, nam ne preostane drugega kot ulica.« Kot je že nekaj časa znano, pa imajo v Sindikatu kmetov Slovenije velike težave tudi znotraj same organizacije. »Večina vodilnih sindikalistov namreč sedi tudi v zbornici (Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, op. p.), ki jo plačuje država, zato so se znašli v konfliktu interesov in mnogi vlade ne upajo kritizirati. To torej pomeni, da sindikat v taki postavi ne zmore več opravljati svoje osnovne funkcije,« je še dejal Neudauer. Senka Dreu Foto: SD 8 Štajerski V središču torek • 11. maja 2021 Podravje, Slovenija • Kako (ne)trajnostno ravnamo s tekstilom Slovenci kupujemo poceni in manj kakovostna oblačila, Hitra moda je preplavila svet. Poceni in trendovsko oblikovana oblačila so dostopna vsakomur. Obleke, ki jih je bilo nekoč moč občudovati samo v revijah, so danes za ne tako velik denar okoljski davek, saj je tekstilna industrija s proizvodnjo tkanin, zavrženimi oblačili in sproščanjem mikro plastike v okolje med največjimi globalnimi onesnaževalci. V državah Evropske unije (EU) je količina kupljenih oblačil v nekaj desetletjih narasla za 40 odstotkov. Oblačila so postala cenovno dostopnejša, obenem se modni trendi, ki narekujejo nakupe oblačil, spreminjajo s svetlobno hitrostjo. Ker je kakovost oblačil slabša, jih uporabniki hitreje zavržejo. Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka, ki so jo izvedli Ekologi brez meja v partnerstvu z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, se za ponovno rabo v nova oblačila reciklira le en odstotek oblek. V Sloveniji zavržemo več oblačil, kot je evropsko povprečje »Ocenjujemo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kilograma na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kilogramov na prebival- Onesnaženje z mikro plastiko Tekstilna industrija okolja ne onesnažuje samo s proizvodnjo tkanin in oblačil, temveč tudi z njihovo sestavo. Sintetična vlakna so eden glavnih virov onesnaženja z mikro plastiko v oceanih. Mikro delci plastike se v okolje sproščajo s pranjem perila, pri kakovostnejših tkaninah je tega manj, pri nizkocenovnih in manj kakovostnih več. S pranjem sintetičnih tkanin v morje vsako leto odplaknemo 0,5 milijona ton mikrovlaken. Foto: Dreamstime/M24 30 odstotkov oblačil, ki jih ima evropski potrošnik v omari, jih ne nosi oziroma jih vsaj leto dni ni oblekel. Foto: Dreamstime/M24 ca. Razloge za tako velike količine zavrženih oblačil smo iskali med slovenskimi potrošniki. Na anketni vprašalnik je odgovorilo več kot 1.300 posameznikov, ki so kot glavni razlog navedli neuporabnost oblačila (strgana ali kakorkoli drugače poškodovana oblačila). Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo. Teh je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo številke količin uvoženih oblačil. Največ uvažamo iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav pa neposredno največ uvozimo iz Kitajske in Bangladeša. Povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil je 25 evrov, izvoženih pa 45 evrov, kar kaže po eni strani na iz- voz kakovostnih izdelkov, po drugi pa na uvoz nizkokakovostnih. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil,« rezultate raziskave podajajo Ekologi brez meja. Države članice EU bodo morale najkasneje do leta 2025 zagotoviti ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Zavržena rabljena oblačila sedaj v večini pristanejo v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Leta 2019 je bilo v Sloveniji zavrženih dobrih 25.000 ton oblačil ali 12,3 kilograma na prebivalca. Nakupovalne navade Slovencev kratkoročnega značaja Kot poudarjajo, sta učinkovita zaviralca hitre mode pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se ti trendi v Sloveniji še niso prijeli v dovoljšnji meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 odstotka, še Izkušnje JS Ptuj: Tekstila, primernega za ponovno rabo, izjemno malo V Javnih službah (JS) Ptuj evidenc o zbranem odpadnem tekstilu ne vodijo, zato bi težko ocenili, koliko ga zberejo na letni ravni. JS Ptuj imajo na območju mestne občine Ptuj nameščenih sedem zbiralnic za odpadni tekstil, prav tako gaje moč oddati v centru ponovne rabe, če so oblačila čista in cela. Glede na izkušnje v JS Ptuj ocenjujejo, daje zbranega tekstila, primernega za ponovno uporabo, izjemno malo. Tekstil, ki je uničen in umazan, pa sicer konča v mešanih komunalnih odpadkih. % Prodaja rabljenih oblačil u Sloveniji je pičla; 0,62 odstotka. Spodnje Podravje • Za rejništvo se odloča vse manj družin Na Ptujskem v rejniških družinah 28 otrok Na območju Centra za socialno delo Spodnje Podravje število rejniških družin v zadnjih letih upada, in sicer jih je trenutno v enoti Ptuj 18, v enoti Ormož pa 10. Gre za zelo zahtevno delo, ki pomeni veliko odrekanja, prilagajanja ter konstruktivnega reševanja številnih težav. Poklicne rejnice so za svoje poslanstvo premalo plačane, prav tako nimajo nobenih ugodnosti iz delovnega razmerja (dopust, regres, nadomestilo materialnih stroškov). Ob svoji zaposlitvi morajo najti čas za dodatna izobraževanja, delavnice, obiske pri raznih terapevtih in sodelovanje z matično družino. Kakšni so pogoji za posvojitev Ena izmed možnih oblik varstva otroka, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti s svojimi biološkimi starši, je posvojitev. V posvojitev se sme dati le otrok, čigar starši so neznani, umrli, ali če so pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev, in otroci staršev, ki jim je odvzeta roditeljska pravica. Vodilo centra za socialno delo, ki posvojitev izvaja v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je, da s posvojitvijo sledimo predvsem otrokovim koristim. Pogoj za posvojitev je tudi ta, daje oseba polnoletna in vsaj 18 let starejša od posvojenca. Posvojenec je lahko le mladoleten, ko dopolni 10 let, mora v posvojitev privoliti tudi on. Otroka lahko v Sloveniji posvoji tako samska oseba kot zakonca oz. zunajzakonska partnerja. Postopek poteka tako, da se prijavijo na centru za socialno delo, kjer ocenijo možnosti in primernost za posvojitev. Predlog za posvojitev se poda na sodišče, ki odloči, ali je posvojitev v korist otroka. Če je odgovor pritrdilen, sodišče izda odločbo o posvojitvi. V primeru posvojitve otroka iz tujine lahko postopke nadalje vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slovenija ima sporazum o meddržavnih posvojitvah med drugimi sklenjen z Bolgarijo, Severno Makedonijo in Češko republiko. V zadnjih letih se za rejništvo praviloma odločajo zaposlene družine z enim otrokom, ki imajo urejene bivanjske razmere in so dobro situirane. Za ta korak se največkrat odločijo za to, ker želijo pomagati otrokom v stiski in jim omogočiti boljše razmere za življenje. Hkrati so to posamezniki, ki so opremljeni z veliko znanja, življenjsko močjo in številnimi pozitivnimi izkušnjami glede vzgoje otrok. So pa med njimi tudi pari brez otrok, ki si želijo izkušnjo starševstva. Rejnik je lahko oseba (samska, zakonska skupnost, zunajzakonska skupnost), ki izpolnjuje osnovne pogoje po zakonu in pridobi pozitivno oceno centra za socialno delo. Gre za tako imenovano oceno primernosti, ki jo pripravi ekipa izkušenih strokovnih sodelavcev (socialna delavka, psihologinja). Slednji opravijo več razgovorov s potencialnimi rejniki, prav tako jih obiščejo na njihovem domu. Na območju CSD Spodnje Podravje, enota Ptuj, je samo še 18 rejniških družin. Foto: Dreamstime/M24 torek • 11. maja 2021 V središču Štajerski 9 ki jih hitro zavržemo dostopne na prodajnih policah v vseh nakupovalnih središčih. Hitra moda nosi izjemno visok Foto: Dreamstime/M24 v primerjavi s prodajo novih oblek po navedbah Ekologov brez meja predstavlja le Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijonov kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. Pri proizvodnji oblačil in obutve nastane 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, kar je več, kot jih skupaj ustvarita ves mednarodni letalski in pomorski promet skupaj. Ključni problemi hitre mode so hiperprodukcija, nizke cene in slaba kakovost oblačil. nižji je delež izposoje oblačil. »Raziskava je še en v nizu kazalnikov, kako zelo smo Slovenke in Slovenci cenovno občutljivi. Naše nakupovalne navade so kratkoročne - raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot denarnice,« je poudarila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. 23. april - dan rabljenih oblačil »Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih proizvajala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, so pa uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos si želimo ponovno spodbuditi z aktivnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,« je razložila Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji. Mojca Zemljarič Izkušnja ptujske trgovine z oblačili iz druge roke Na Ptuju od aprila 2019 deluje trgovinica s tekstilom in obutvijo iz druge roke Od mene k tebi Zanimalo nas je, kakšen odnos imajo Ptujčani do rabljenega tekstila. Se odločajo za nakup oblačil z druge roke? »Na Ptuju smo edina trgovina z oblačili iz druge roke. Ko smo pred dvema letoma odprli, so bili pogledi in mnenja na našo dejavnost različni. Ljudje so morali trgovinico najprej spoznati. Tisti, ki so prišli se vračajo in pripeljejo še prijatelje. Imam občutek, da se vrti en in isti krog ljudi, kise mu obseg postopoma širi. Dober glas o naši trgovini gre od ust do ust Seveda največ nakupujejo ženske, predvsem zase, nekaj za otroke. V glavnem je povpraševanje po bluzicah in oblekah, prodamo kar nekaj vrhnjih oblačil, unikatnih kosov in čevljev. Smo komisijska prodajalna, kar pomeni, da oblačila ter obutev odkupujemo in prodajamo. Pri prevzemu oblačil smo zelo pozorni na kakovost in izgled - da so primerna za novega uporabnika, kijih bo z veseljem kupil in nosil,« je povedala Sabina Škoda, lastnica trgovinice Od mene k tebi, kije v kletnih prostorih bloka na Rimski ploščadi na Ptuju. Ob nakupovanju ponudijo kavico Bolj kot trgovanje z oblačili bi lahko za Sabinino trgovino dejali, daje to hkrati neke vrste terapevtska kamra, prostor prijetnega in iskrenega druženja. Trgovina z rabljenimi oblačili seveda ni za vsakega, ker so okusi, vrednote in življenjski stili ljudi različni. Poleg tega, da z nakupom rabljenega oblačila ljudje naredijo nekaj dobrega za okolje, se pri Sabini z veseljem ustavijo na klepetu. »Predvsem jim je pomemben osebni stik. Z ljudmi delam že več kot 20 let in vem, kako pomembni so socialni stik, priložnost za pogovor, dobra beseda. Naša trgovinica ni samo prodajalna, temveč v prvi vrsti prostor za druženje. Tako smo jo tudi v začetku osnovali. Gostom ponudimo kavico, otroci se lahko igrajo v kotičku v trgovini ali zunaj na zelenici, kjer poleti pogrnemo koce.« Nakupi oblačil naj bodo premišljeni Sogovornica se strinja, da netrajnostno ravnanje z oblačili, h kateremu je nagnjena sodobna potrošniška družba, povzroča enormno okoljsko škodo. Imamo en svet in vsi smo na isti ladji, ne glede na to, da se večina tekstila proizvede v državah tretjega sveta. Onesnaženje zaradi oblačilje globalnega značaja. »Pri nakupu novih oblačilje dobro premisliti, ali in zakaj jih potrebujemo. Ne nasprotujem nakupovanju novih oblačil, ker brez novih tudi ne bi bilo rabljenih. Res pa se mi zdi pomembno, da bi ljudje kupovali premišljeno. Da se ne kupuje zato, da se kupi. Količine odpadnega tekstila (uporabnega in zavrženega) so ogromne. To je toliko robe, ki roma vstran. Poleg konteksta onesnaženja seje treba zavedati še tega, da vsako oblačilo nekdo izdela. In ko oblačilo zavržemo, vržemo vstran tudi delo, ki gaje nekdo vložil vanj. Z nakupom rabljenih oblačil lahko naredimo nekaj dobrega za planet, za svojo denarnico in tistega, kije oblačilo izdelal. Marsikaj se da porabiti, ne samo oblačila. Ni treba vsega kupovati novega, temveč je možno iz druge roke kupiti nekaj lepega in uporabnega ter denarnici prijaznega. Našo trgovinico smo na primer opremili z rabljenimi kosi pohištva, od katerih ima vsak svojo zgodbo. Moj mož obvlada tehnična znanja in sva skupaj poskrbela za realizacijo idej.« Lastnica trgovine Od mene k tebi je iskreno povedala, daje korona ohromila tudi dejavnost njene prodajalne, vendar se kljub temu najde pot, da lahko kupci pridejo do kosov oblačil, kijih želijo kupiti. »Dosegljivi smo po telefonu, pošiljamo po pošti... Občasno smo prisotni na lokaciji za osebni prevzem, skratka, delo si organiziramo sproti, še najboljše pa je, če se slišimo po telefonu in lahko vse organiziramo.« Foto: Dreamstime/M24 Za rejništvo se večinoma odločajo mlade družine z enim otrokom, kjer sta zaposlena oba starša. Posebej so pozorni na partnerski odnos in razmere v družini, opraviti je treba posebne psihološke teste. Na podlagi psihološkega in socialnega poročila nato oblikujejo oceno primernosti, v kateri ugotavljajo: osnovne pogoje, motive za rejništvo in pričakovanja rejniške družine, funkcioniranje družine, pripravljenost na sodelovanje in socialno učenje. Pri tem so pozorni tudi na to, da ne bi bil motiv za vstop v rejniško razmerje denar, ki ga mesečno prejemajo poklicni rej- niki. Posebna komisija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je nato tista, ki odloča o tem, ali bo kandidata na osnovi prejete dokumentacije napotila na osnovno usposabljanje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. V zadnjem času se sicer kaže potreba po specializiranih rejniških družinah, ki bi zmogle poskrbeti za otroke s hudimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ter za otroke s težavami v duševnem razvoju. V rejništvu vse manj otrok Dobra novica je, da se iz leta v leto zmanjšuje število otrok, ki potrebujejo nastanitev v rejniških družinah. V zadnjih petih letih so bili v rejništvo dodeljeni štirje otroci. Vseh otrok v rejniških družinah je v enoti Ptuj 28, v enoti Ormož pa 21. Te številke so bile pred dvajsetimi leti bistveno višje (za območje Upravne enote Ptuj tudi več kot 100). Postopki so namreč v zadnjih letih veliko bolj usmerjeni v to, da se skuša otrokom primarno izboljšati razmere v matičnih družinah. Postopek rejništva je pogojen z ukrepom odvzema otroka matični družini, ki se izreče takrat, ko so vse druge možnosti že izčrpane (nadzor staršev, omejitev starševske skrbi, nadzori stikov ...). Glavni razlogi za namestitev otroka v rejniško družino so: opuščanje starševske skrbi, disfunkcionalen življenjski stil z rizičnimi vzorci vedenja staršev, neustrezni vzgojni pristopi z uporabo nasilnih vedenj, straši nimajo ustreznih veščin za vzgojo otrok in jih tudi ne zmorejo pridobiti. Odvzem je za vsakega otroka velik stres, zaradi katerega so lahko zaznamovani za vse življenje. Različne stiske in hude čustvene težave (občutek zavrženosti) največkrat izbruhnejo v času pubertete. Na ptujskem centru za socialno delo deluje poseben tim strokov- nih delavk (psihologinja Nataša Ličina in socialni delavki Mojca Pre-log in Zinka Kokol), ki se ukvarjajo s postopki rejništva. Slednje poskrbijo za to, da je otrok nastanjen v primerno rejniško družino, kjer so mu omogočeni zdrava rast, primerna vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Bivanje pri rejnikih je začasno Rejniška družina se mora ob sprejetju otroka zavedati, da gre za začasen ukrep, kjer imajo starši še vedno možnosti urediti razmere oz. pogoje za vrnitev otroka v matično družino. Če bi se razmere v njej izboljšale, se lahko otrok na podlagi sklepa sodišča vrne k biološkim staršem. Z njimi ima večina otrok redne stike, razen v primerih hujših zlorab, ko so prepovedani. Strokovni sodelavci opažajo več primerov, da biološki starši iz različnih razlogov z rejniško družino ne sodelujejo, prav tako si ne prizadevajo, da bi se otrok vrnil v svoj primarni dom. Posameznik lahko pri rejnikih ostane do konca šolanja oz. tako dolgo, kot se dogovorijo. Sam ukrep rejništva se sicer podaljšuje najdlje do 18. leta, nato pa se mladostnik sam odloči, kje in kako bo živel. V veliko primerih ostanejo povezani z rejniki vse življenje, nekateri se odločijo tudi za posvojitev. Na Ptuju lani štiri enostranske posvojitve Na seznamu za posvojitev Centra za socialno delo Spodnje Podravje, enota Ptuj, je trenutno 10 kandidatov. Slednji so morali pridobiti pozitivno oceno primernosti podobno kot pri rejništvu. V zadnjih petih letih tako na Ptuju kot v Ormožu ni bilo nobene popolne posvojitve otroka s tega območja. En par je posvojil otroka iz druge regije, štirje otroci pa so bili enostransko posvojeni na predlog enega od staršev. V zadnjih letih je namreč vedno več t. i. »enostranskih« posvojitev, kjer zakonec ali zunajzakonski partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja. V takih primerih se strokovni delavci centra pogovorijo z obema partnerjema, prav tako se seznanijo s tem, na kakšen način družina funkcionira, kako poteka vzgoja. Postopek »enostranske« posvojitve se lahko začne po vsaj enem letu skupnega bivanja na primer matere otroka in njenega drugega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja. Center za socialno delo redno spremlja, kako otrok v rejniški družini napreduje (obiski na domu, sodelovanje s šolo), ali se srečuje z morebitni težavami, stiskami. Rejnikom na drugi strani pa nudijo vso podporo in pomoč, ki ju potrebujejo. Kako se začne postopek za izvajanje rejniške dejavnosti Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, odda vlogo za izvaja- nje rejniške dejavnosti z dokazili na centru za socialno delo. Center po prejemu vloge ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine. Če ni zadržkov po zakonu, se lotijo izdelave ocene primernosti kandidata in njegove družine, ki jo skupaj z vlogo posredujejo na pristojno ministrstvo. Komisija za izbor izbere kandidate in jih napoti na usposabljanje. Estera Korošec 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 14. maja 2021 Na policah trgovin tudi v spomladanskih mesecih najdemo lokalno sadje Lepota pomladije v prebujanju narave in razcvetu rastlin, tudi sadnih dreves, na katerih se pasejo čebele in drugi opraševalci. S prvimi sončnimi žarki se tako začne nova sezona pridelave sadja. Še preden dozorijo prvi sadeži letošnje pridelave, lahko v prvi polovici leta posežemo tudi po kakovostnem sadju, ki so ga sadjarji pridelali lani. Gre za sadne vrste, ki dobro prenašajo skladiščenje, sadeži pa so ostali sočni čez zimo in bodo popestrili našjedilnik vse do poletja. Kljub pozebi, ki je letošnjo pomlad povzročila nevšečnosti slovenskim pridelovalcem sadja in ogrozila pridelek, ostaja upanje za uživanje sadja lokalne pridelave. V Sloveniji na splošno uspeva raznovrstno sadje, potrošniki pa lahko različne vrste uživamo skozi vse leto. Za vsak okus nekaj Sadjarji po vsejSloveniji glede na podnebne razmere, značilnosti tal in druge danosti pridelujejo vse od pečkatega sadja, kot so jabolka in hruške, do koščičastega, denimo breskve in češnje. Na voljo so lokalno pridelani orehi in mandlji ter tudi jagodičje, kot so jagode in borovnice. Pri naših pridelovalcih najdemo celo mediteranske sadne vrste, kot sta kaki in figa. Čeprav se nabor sort, ki jih slovenski pridelovalci sadja pridelujejo, z leti spreminja, izbira ostaja pestra, zato lahko vsakdo izbere lokalno sezonsko sadje po svojem okusu. Pri nakupu sadja se potrošniki oziramo predvsem na okus in sočnost. Gre za dve pomembni lastnosti, ki nakazujeta na kakovost sadja. Kakovostni plodovi so veliki in obarvani, kot je za posamezno sorto značilno, ter nepoškodovani. Pomembno je tudi, da so primerno čvrsti in nasploh odličnega okusa. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v času optimalne zrelosti in sveže ponujeno potrošniku. To je tudi razlog, zakaj je lokalno sadje boljša izbira od tistega, ki je pripeljano od drugod, saj je O Z C -i <*V Znak »izbrana kakovost -Slovenija« označuje izdelke prevedene kakovosti. slednje po navadi obrano nekoliko bolj zgodaj, kot če je pridelano za lokalni trg. Tako kot v drugih kmetijskih panogah je tudi v sadjarstvu vse večji poudarek na kakovosti pridelka. Da bi dokazali kakovost svojega sadja, sadjarji sledijo strokovnim smernicam in dobrim praksam pridelave ter si prizadevajo za pridobitev ustreznih certifikatov. Na policah trgovin lahko na primer najdemo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenja«. Ta znak lahko uporabljajo samo pridelovalci in predelovalci sadja, ki dokazujejo skladnost z zahtevanimi pogoji nacionalne sheme »izbrana kakovost«. Znak pa je jamstvo, da kupimo kakovostno sadje, ki je pridelano ali predelano v Sloveniji pod nadzorom neodvisnih certifi-kacijskih organov. Sadje z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« je tako potrjeno iz naše bližine. Nekatere sadne vrste po obiranju slabše prenašajo daljše skladiščenje in jih je mogoče uživati le kratek čas. Za druge sadne vrste pa je značilno, da jih z ustreznimi postopki lahko tudi dalj časa skladiščimo in pri tem ne izgubljajo kakovosti. Katero sadje slovenskih pridelovalcev lahko v spomladanskem času najdemo na policah trgovin? Zgodaj spomladi prevladuje pečkasto in lupinasto sadje V prvi polovici leta, torej v prehodu z zime na pomlad in vse do začetka poletja, lahko potrošniki torek • 11. maja 2021 Poslovna sporočila Štajerski 11 uživamo kakovostno sadje, kije bilo pridelano v prejšnji sezoni in ima daljšo sposobnost skladiščenja. Tipična predstavnika prihajata iz vrst pečkarjev, to sta jabolko in hruška. Ja- Zato vedno, ko ugriznemo v plod, poleg uživanja v okusu vnesemo tudi številne snovi, ki so pomembne za dobro delovanje našega telesa. Sadje ima namreč skupaj z zelenjavo pri napovedovanju količine letošnjega pridelka, lahko upamo na najboljše. Medtem pa lahko z nakupom razpoložljivega sadja in izdelkov iz sadja izkazujemo podporo slovenskemu sadjarstvu in tako pomagamo tlakovati pot kakovostni ponudbi domačih pridelkov na trgovskih policah tudi v prihodnje. Za spodbujanje uživanja lokalnega sezonskega sadja in izdelkov iz sadja slovenski pridelovalci in predelovalci sadja v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena ozaveščanju, da imamo v Sloveniji veliko pestrost sadnih vrst visoke kakovosti, ki so dostopne čez vse leto. Potrošniki lahko na trgovskih policah najdejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje »Najboljše imamo doma« čim večkrat naše vodilo pri nakupih. bolk in hrušk je v hladilnicah domačih pridelovalcev še dovolj, zaradi ustreznih pogojev skladiščenja pa ohranjajo visoko kakovost. To pomeni, da lahko v enako polnem okusu in sočnosti uživamo jeseni in spomladi, saj primerno skladiščeni plodovi ne izgubijo niti na kakovosti niti na prehranski vrednosti. Podobno je obstojno lupinasto sadje. V prehrano v pomladanskih mesecih lahko zato vključujemo orehe, lešnike in mandlje. Sadje lahko zaužijemo sveže ali pa ga uporabimo kot sestavino pri pripravi drugih jedi. Med sadnimi vrstami, ki bodo prve dozorele v letošnji sezoni, so predvsem predstavniki iz vrst jagodičja in koščičarjev. Le koga ne premami košarica sladkih jagod ali češenj? Tovrstno sadje je bogat vir antioksidantov. pomembno vlogo za zagotavljanje raznovrstne in uravnotežene prehrane ljudi. Kupujmo sezonsko lokalno sadje Po zaslugi slovenskih pridelovalcev naše mize bogati sezonsko sadje domačega izvora. Sadje, ki je pridelano v lokalnem okolju, ima širši pozitiven učinek na potrošnike ter omogoča preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji. Poleg tega sta lokalna pridelava in lokalna poraba hrane pomembno gibalo razvoja podeželja in regije. In čeprav so strokovnjaki zaradi nizkih temperatur v aprilu zadržani Jabolka so zaradi ustreznih pogojev skladiščenja enako okusna tako jeseni kot spomladi. NAŠE SUPER SADJE www.nasasuperhrana.si ti nasasuperhrana REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 11. maja 2021 Slovenija, Ptuj • Pogovor z Janezom Goriškom Ptujski prispevek k finalni planiški tekmi Skakalni veteran, ptujski rojak Emmerich Putzi Pepeunig, ki seje poslovil pri 79 letih, rojenje bil leta 1920, je prispeval k temu, daje finalna tekma smučarskih skokov v Planici. Bilje predstavnik FIS oz. konec šestdesetih let prejšnjega stoletja sekretar FIS komiteja za skoke in tudi član FIS komisije za prvo homologacijo nove letalnice v Planici. Pokopan je v Inns-brucku, pod njegovim ljubljenim Bergiselom, kjer je do konca igral vlogo častnega predsednika turneje smučarskih skokov. Bolj kot Ptujčani je Putzija poznala Evropa, njen skakalni svet. Le redki oz. peščica v našem okolju pa tudi v Sloveniji ve, kdo je bil. Zagotovo bi mu tudi to naše domače okolje moralo izreči primerno spoštovanje. Zanj sem izvedela po naključju, ko sem bila na pogovoru pri enem od ptujskih sorodnikov (Viktor Hojker), ki pa žal z njegovimi nasledniki nima stika. Putzijev oče je bil nemški vojak, mama pa Ptujčanka, rojena Osenjak. Po I. svetovni vojni se je družila odselila s Ptuja v Innsbruck. Več o Putziju smo izvedeli v pogovoru z Janezom Goriškom, nekdanjim smučarskim skakalcem, tesno povezanim z razvojem skokov in načrtovanjem skakalnic in letalnic, ki je skupaj z bratom Ladom zasnoval novo planiško letalnico. Pri pogovoru je sodeloval njegov mlajši sin Sebastjan, ki mu že vrsto let pomaga, da še vedno lahko miselno aktivno sodeluje, kot je sam povedal. Tako že imajo Član FIS sem na predlog Dougana postal v začetku sedemdesetih let po prvem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Putzi je bil konec šestdesetih let sekretar FIS komiteja za skoke. Oba z bratom sta se sporazumevala v nemščini, kot je bila tudi sicer navada v FIS organizaciji. Čeprav je Putzi bolj malo govoril slovensko, ju je pa povezanost s Slovenijo združevala. Putzija sem osebno spoznal prek mojega brata. Bil je tudi skakalec, z njim pa nisem imel možnosti tekmovati, saj je bil starejši. Spomnim se, da je bil Putzi tudi poleg FIS inšpektorja arhitekta Heinija Klopferja član FIS komisije za prvo homologacijo nove letalnice v Planici. Verjamem, ker sta bila oba skakalca, da je tudi to botrovalo, da sta bila oba naklonjena razvoju poletov. Vsekakor sta uspešna homologacija letalni-ce in uspešen preizkus le-te veliko pripomogla, da je bil leta 1971 organiziran FIS kongres v Opatiji, za katerega ima velike zasluge Foto: zasebni arhiv S kongresa v Opatiji leta 1971, ki je bil prelomnica v zgodovini smučarskih poletov. Na fotografiji Emmerich Putzi Pepeunig v prvi vrsti desno. pripravljene tudi same izboljšave profila letalnice, da bo mogoče s smučmi poleteti tudi 300 metrov. Seveda ne moremo mimo tega, da je treba prvo dopolniti FIS pravila, ki bodo podpirala razvoj, je izpostavil Janez Gorišek. Kongres v Opatiji -velika prelomnica v zgodovini smučarskih poletov „Putzi je bil večji prijatelj z mojim bratom Ladom, ki je bil konec šestdesetih let prejšnjega stoletja že član v FIS organizaciji. Do leta 1969 sem sam služboval v Libiji. Niko Belopavlovič, tedanji predsednik organizacijskega komiteja Planica. Za kongres smo se dobro pripravili, da smo postopno prepričali odgovorne o pomembnosti dopustitve samostojnega razvoja poletov. Pri tem nam je pomagal tudi Putzi, saj je bil prisoten na vseh sestankih in nas podpiral. Ta kongres je bil velika prelomnica v zgodovini smučarskih poletov, saj so prav na tem kongresu smučarski poleti postali samostojna disciplina. Kot član OK Planica sem bil tudi večkrat z bratom v Innsbruc-ku, kjer smo imeli veliko skupnih sestankov s Putzijem in tudi v prostem času smo se dobivali in deba- tirali o skokih. Mojemu bratu Ladu gre pripisati zasluge za uspešno prijateljstvo s Putzijem. Ne bi mogel reči, da je odločitev FIS, da je finalna tekma v Planici, prav zasluga Putzija, vsekakor pa je pripomogel k tej odločitvi." Kako danes doživljate slovenski skakalni šport in kakšni občutki vas ob tem spremljajo? Letos so nas izjemno navdušile naše skakalke. „Navdušuje me, ko spremljam skoke in vidim veselje in uspehe naših mladih tekmovalk in tekmovalcev. Zelo sem zadovoljen, da se zavedamo pomembnosti vlaganja časa v šport in razvoj. Smučarske skakalke so me zelo pozitivno presenetile, še posebej gre priznanje Niki Križnar za osvojen skupni svetovni pokal." Ste ob snovanju planiške letalnice skupaj z bratom Ladom pričakovali, da bo imela takšno vlogo v svetovnem skakalnem športu? Kar 30 let ste bili tudi vodja tekmovanj v Planici. „Prav zaradi zavedanja tradicije, ki jo je poudarjal že Stanko Bloudek, in želje po tem, da smo Slovenci lahko v nečem najboljši na svetu, naju je z bratom podzavestno gnala naprej. Ob vseh metodično zbranih podatkih, ki sva jih z bratom imela na razpolago, in svojih izkušnjah, pridobljenih kot skakalca, sem najprej matematično dognal, da se da varno leteti mnogo dlje, kot so takrat dovoljevala FIS pravila. Tako sva z bratom Ladom pričakovala rekord na novi letalnici, kar pa je kasneje prinesla prihodnost, o tem takrat nisem razmišljal. Oba sva samo sledila postopnosti razvoja, ki še vedno traja. Bil sem 31 let vodja tekmovanja, zato sem imel možnost opazovati potek razvoja samih skakalcev in njihove tehnike skoka, ki pa je tudi pogoj za prihodnost še daljših varnih poletov. Moram tudi povedati, da v Planici nismo razvijali samo profila letalnice, ampak smo kot Planica veliko prispevali tudi k razvoju druge tehnične opreme za boljše vodenje tekmovanj svetovnega pokala. Prek tradicije tekmovanj in več sto sodelujočih so se 1 1 1 f f. V,-\ Janez Gorišek pred planiško velikanko razvile tudi izurjene tehnične službe, ki so del tekmovalnega odbora Planica. Vsi poznate planiške tep-tače, ki vsako leto skrbijo za vrhunsko pripravo letalnice v snegu. Brez njih kot tudi brez drugih tehničnih služb ne bi mogli ustvarjati skupnega dogodka, ki nas povezuje v eno veliko družino Planice, ki bo znala še nadgraditi prihodnost pod okriljem OK Planica." Koliko še danes vizionarsko razmišljate o skakalnem športu? Ob neki priložnosti ste dejali, da bi lahko na smučeh leteli tudi do 300 metrov. Kdo bo tu zmagal - Planica ali Vikersund? „Letos je minilo 52 let od odprtja letalnice. Vesel sem, da imam družino in sina Sebastjana, ki mi že vrsto let pomaga, da lahko še vedno miselno aktivno sodelujem. Same izboljšave profila letalnice imamo že pripravljene, seveda ne moremo mimo tega, da je treba najprej dopolniti FIS pravila, ki bodo podpirala razvoj. 300 m je možno, a do takrat bo minilo še nekaj let, saj je postopnost najpomembnejša. Zmagala bo Planica." Kaj pa ste, gospod Janez Gorišek, pričakovali od letošnje Planice? Seveda vzdušje ni bilo takšno, kot je bilo včasih, ko še ni bilo korone. „Ne glede na to, da je tekmovanje že mimo, lahko povem, da si nisem nikoli predstavljal niti pomislil, da bo kdaj možen takšen scenarij. Marca lansko leto je bilo zaradi virusa odpovedano svetovno prvenstvo v poletih Planica 2020. Mislil sem, da bo seveda do decembra 2020, do novega datuma, ki ga je dal FIS, nekako že možno imeti tekmo z gledalci. Seveda sem se motil, a bil obenem zadovoljen, da je na koncu uspelo izpeljati vsaj tekmovalni del svetovnega prvenstva, in to prvič pod umetno razsvetljavo, zvečer. Decembra sem odhajal iz Planice z mešanimi občutki, saj nisem vedel, ali nam bo sploh dovoljeno imeti finale svetovnega pokala marca 2021. Na koncu stresnega tedna planiških tekmovanj v dobrem in slabem se je vse izteklo dobro, tudi za nesrečnega letalca Tandeja. A žal zopet brez enormnega slovenskega zanosa, ki sije iz gledalcev in ga vsi še kako potrebujemo. Le tako je Planica kraljica." MG Foto: zasebni arhiv Brata Gorišek: Janez in Lado Prlekija • Blagovna znamka Jeruzalem Slovenija Delavnici za rokodelce in živilce V torek, 4. maja, sta v sklopu projekta, 'Spodbujanje ponudnikov za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija" v skupnem partnerstvu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, preko aplikacije Zoom, potekali kar dve delavnici. Prva je nosila naslov Delavnica za rokodelske izdelke, sledila ji je Delavnica za pridelke in živilske izdelke. V uvodu je predavateljica dr. Tanja Lešnik Štuhec nazorno predstavila slogan ,'Pristna doživetja med goricami'' in vizijo ,'Destinacija Jeruzalem Slovenija'', ki bo leta 2025 postala celovito povezna vinska zelena butična podeželska destinacija med Dravo in Muro, polna privlačnih zgodb za vse generacije hedonistov, ki cenijo mir, pogled na vinorodno krajino ob zvokih klopotca, aktivnostih v naravi, šegah, navadah in prleškem narečju gostoljubnih domačinov, ob okušanju odličnih vin, prleške kulinarike in bučnega olja, preizkušanju v rokodelskih spretnostih, razvajanju v termah, z api terapijo in ob tretmajih za nego telesa in duha, z lokalno dodano vrednostjo KBZ (kolektivne blagovne znamke) Jeruzalem Slovenija. V nadaljevanju sta se predavanju priključila še prof. dr. Janez Bogataj in dr. Jana Vilman, ki sta govorila o trendih pri oblikovanju rokodelskih izdelkov in o samem sistemu ocenjevanja rokodelskih izdelkov po modelu izvorno slovensko. Predavatelji so predvsem izpostavili, da morajo biti rokodelski izdelki visoke kakovosti z lokalno istovetnostjo, s prepričljivo zgodbo in privlačno podobo. Na Delavnici za pridelke in živilske izdelke se je predavanju na daljavo pridružila še mag. Marlena Skvarča in predstavila senzorične lastnosti živil, s katerimi ocenjujemo jedilno kakovost hrane na osnovi zaznav s človeškimi čutili (vonjanje, okušanje, slušno preiskovanje), dr. Janez Bogataj je podrobneje predstavil Pravilnik o ocenjevanju pridelkov in živilskih izdelkov za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Ormož, s podpravil-nikom o ocenjevanju svežega, sušenega in konzerviranega sad- ja in zelenjave, zelišč in začimb ter zdravilnih rastlin, izdelkov iz žit, kakovosti (suhih) mesnin, kakovosti mlečnih izdelkov in podpravilnik o ocenjevanju in kakovosti brezalkoholnih pijač. Po besedah dr. Bogataja ,'pri-delki in živilski izdelki ne pomenijo pomembnega področja le za prehrano ljudi, ampak vnašajo tudi določene zgodbe in možnosti programov, ki jih lahko odlično uporabimo za potrebe izobraževanja, turizma in še marsičesa drugega. Predvsem omogočajo vsakemu posamezniku, družini ali skupini, da si ustvarja tisto najnujnejše, kar potrebuje za življenje.'' Kljub delu na daljavo sta delavnici potekali strokovno in v prijetnem vzdušju, saj se je po zaključku predavanja razvila razprava med predavatelji in slušatelji, ki je bila zapečatena s plodnimi ugotovitvami. Darja Žganec Horvat torek • 11. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 13 Na sceni: Skrinja domAčih viž - AnsAmbEL PrEbrisANi muziKANti Njihov izbor je klasična narodno-zabavna glasba Slovenska narodno-zabavna scena je bogatejša za nov naro-dno-zabavni ansambel. Prihajajo Prebrisani muzikanti. Ime je nastalo precej spontano med pogovorom, saj so vsi malo prebrisani. Sestavljajo ga štirje fantje in dekle. Instrumentalni trio sestavljajo: Lovro Šenk (harmonika), Andrej Oblak (kitara) in Martin Gr-dadovnik (kontrabas, bariton), vokalni duet pa Katja Stenšak in Gašper Purkat. Vsi štirje fantje so rojeni istega leta in se poznajo že dlje časa. Sedež ansambla je v občini Ig, četudi vsi ne bivajo v njej. Za narodno-zabavno glasbo so se odločili, ker jim je bila položena v zibel, z njo so odraščali. Zelo veliko jim pomeni to, da jo lahko negujejo in nadaljujejo to prelepo zapuščino slovenske glasbe. Vsi člani se z narodno-zabav-no glasbo ukvarjajo že vrsto let, spremljali so njeno priljubljenost in razvoj. Zelo jih veseli, da je v zadnjih letih narodno-zabavna glasba znova v trendu, v samem vrhu priljubljenosti. Odločili so se, da se bodo v narodno-zabavni glasbi držali tiste pristne, starejše, morda klasične smeri za razliko od zabavnih ritmov, kjer pa si dovolijo malo več eksperimentiranja. V osnovi pa ostajajo na-rodno-zabavni ansambel, četudi imajo radi tudi druge zvrsti glasbe. Narodno-zabavnih ritmov pa tudi ne mešajo z drugimi. S svojim ustvarjanjem želijo prispevati k pestrosti tovrstne glasbe, hkrati pa ohranjati slovensko pesem. Najbolj občudujejo starejše slovenske narodno-zabavne ansamble, predvsem tiste, ki so do te glasbe gojili neizmerno ljubezen, kakršno imajo tudi sami, pove Lovro Šenk. Še posebej pa se ozi- rajo po zasedbah, ki so imele oz. imajo v svojih zasedbah pevko, saj jim takšna zvrst še toliko bolj ustreza „V prvi vrsti se nam zdi pomembno, da v tem, kar delaš in ustvarjaš, uživaš, hkrati pa si pri tem profesionalen in samokritičen. Če nosiš glasbo v sebi, to ljubezen slej kot prej začutijo tudi poslušalci. Želimo si čim več rednih nastopov, da bi ljudje v naši družbi uživali, skupaj z nami zapeli in zaplesali. Imamo veliko ciljev, o katerih v tem trenutku še ne želimo javno govoriti oz. jih predstaviti. Eden so tudi festivali, na katerih se želimo predstaviti. Prav v teh dneh smo oddali prijavo za sodelovanje na najstarejšem festivalu narodno--zabavne glasbe Slovenije - Ptuj 2021," je v imenu ansambla Prebrisani muzikanti povedal Lovro Šenk. Doslej so posneli eno priredbo, ki je luč sveta ugledala pred kratkim. Gre za staro vižo iz zakladnice narodno-zabavne glasbe, ki jo je že pred leti posnel Ansambel Mira Klinca. „Skladba govori o željah, ki jih imajo ljudje, hkrati pa tudi o naših željah, da bi bili ljudje, srečni, nasmejani ter z nami zapeli in zaplesali. Prav sporočilo te pesmi sovpada z našo vizijo, ki smo jo hoteli tudi na takšen način predstaviti vsem ljubiteljem narodno-zabav-ne glasbe. Dokončanih imamo kar nekaj skladb, ki samo čakajo, da jih posnamemo. Večina je avtorskih, kar nas še posebej veseli," so o svoji prvi priredbi, ki na nek način predstavlja tudi njihovo vizijo, povedali člani ansambla Prebrisani muzikanti, ki svojo pripadnost narodno-zabav-ni glasbi izkazujejo tudi skozi narodno nošo. Nanjo so ponosni in si jo zelo radi oblečejo, četudi so prepričani, da je tisto, kar prihaja iz njihovih src, ko ljudem prepevaš in igraš, tudi najiskrenejše glasbenikovo sporočilo. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Prebrisani muzikanti SOBE ROOMS ZIMMER anorama Metka Gutschi s.p. VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA 1 Skupina GADI - Ko mislim nate 2. NEMIR - Slovenska pesem 3. DARJA GAJŠEK - Od začetka pa do konca 4. Ansambel GALAMA - Moja klepetulja 5. EUROKVINTET - Zate X- Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Glasujete lahko tudi na www.radio-ptuj.si ali Facebook - Luka in Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Promocijsko sporočile Prenočišča Panorama pridobili Okoljsko marjetico Prenočišča Panorama na Ptuju delujejo 25 let. Zadnjih deset so namenili prizadevanjem za pridobitev pomembnega eko znaka Okoljska marjetica. Gre za priznanje podjetjem, ki ravnajo bolj okolju prijazno kot primerljivi ponudniki. Pridobitev je izjemno pomembna, saj zraven tega, da dokazuje njihov angažma pri varovanju okolja, predstavlja tudi konkurenčno prednost. Obenem pa ptujski občini omogoča izpolnjevanje pogoja za pridobitev višjega znaka Slovenia green. Znak za okolje Evropske unije (Ecolabel flower oziroma Okoljska marjetica) izpostavlja tiste proizvode, ki imajo v primerjavi z drugimi istovrstnimi manjše negativne vplive na okolje. Podeljuje ga Agencija Republike Slovenije za okolje pod jasno navedenimi predpisi EU. Gre za prostovoljni instrument zagotavljanja varstva okolja. Znak je priznanje za proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti in za pridobitelja pomeni dodano vrednost. Kot pravi Metka Gutschi, lastnica prenočišč Panorama na Ptuju, prinaša eko Okoljska marjetica pomembno konkurenčno prednost. Za njeno pridobitev so si prizadevali deset let. Evropska unija je znak vpeljala v svoj pravni red že leta 1992, v Sloveniji je eko Marjetica v veljavi od leta 2002. Prenočišča Panorama so prva v mestni občini Ptuj, ki jim ga je uspelo pridobiti. S tem so še bolj zavezani k trajni strategiji varovanja okolja. Za pridobitev znaka je potrebno izpolnjevanje 22 obveznih in 45 neobveznih meril. Nanašajo se na varčevanje z elektriko, energijo, vodo, skrb za odpadno vodo, preprečevanje nastanka odpadkov in njihovo ločevanje, kadar se jim ni možno izogniti. „V to je bilo vloženega veliko truda. Mi s tem živimo, zato smo želeli to potrditi še s tem znakom. To je naš način življenja. En kup meril je, ki so obvezna za pridobitev Marjetice: varčevanje z elektriko, uporaba deževnice, čim manj odpadkov, tudi podpora društvom in dobrodelnim ustanovam. Nikoli nismo zavrgli starega pohištva, pač pa ga podarimo Karitasu. Naša želja je privabiti k nam enako misleče ljudi, ki jim ni vseeno za naravo. To je ciljna skupina gostov, ki ne zavrže na tone hrane ali pridela ogromnih količin smeti. Naša želja je slediti temu, več nas je, bolj smo močni in zanimivi," pravi Gutschijeva. Pomemben segment, ki ga pri tem izpostavlja, je zgled, ki ga želijo dati drugim in zanamcem. 14 Štajerski Križem Kražem petek • 14. maja 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Zgodbe o ljudeh (21) Z električnim skuterjem, ki sem se ga naučila voziti šele pred kratkim, drvim po ulicah in trobim od jeze, saj nihče ne upošteva cestnih predpisov (ali bom Kitajce naučila, kako se obnaša v prometu, ali pa se bom vožnje v kaosu privadila?!). Kot vsako jutro se tudi danes ustavim v pekarni, kjer kupujem kitajske kruhke (kuhan kruh z zelenjavnim, mesnim ali sladkim polnilom; baozi). Moja najljubša pekarna je vse prej kot ugledna, a je najbolj avtentična pekarnica, kar sem jih našla v tem mestu. Smisel potovanj seveda ni le kolovratenje iz kraja v kraj, pritiskanje na sprožilec fotoaparata in poskušanje vseh tistih čudnih kulinaričnih specialitet ... Potovanja so pogosto in predvsem zgodbe o ljudeh, ki jih srečaš na poti. Z nekaterimi se sicer ne moreš ravno sporazumevati, kot se na primer ne morem s Kitajcema, pri katerih kupujem kruh. Pekarna, oziroma recimo ji raje prostor s pečjo, ni ravno takšen kot si ga morda predstavljate. Umazana luknja, kjer ženica na eni strani reže zelenjavo, na drugi pa možakar oblikuje kruhke, v katere mu nato ona nadeva lepljivo zelenjavno zmes. Tudi danes, kot vsako jutro, mi možak z belimi rokami primakne stol, ki je še od včeraj ves pomokan. Počakaj na svež kruh, mi morda prigovarja. Nasmihata se, ko pridem na plan s kakšno novo besedo (pomen besed je odvisen od tonemskega naglaševanja in prepričana sem, da je moja izgovorjava nerodna, verjetno celo nerazumljiva). Zagnano mi kimata, kot da bi razumela, o čem govorim. In ko mi odgovarjata, se jima tudi jaz prijazno smehljam, kot da točno vem, kaj pravita. Kak dan mi ponudita še juho, verjetno kar tisto, ki jima je ostala od zajtrka, saj zanjo nikoli ne zahtevata plačila. Zdi se, kot da smo prijatelji, a če me vprašate za njuni imeni, si bom zapletla jezik. Pri vhodu v pekarno stoji kartonska stalaža, nabasana z raznimi prigrizki, česar so kupci očitno že vajeni. Mulci namreč zmeraj brskajo za drobnimi sladkarijami v svetlečem ovoju, ženice navadno Domačini kruh pogosto nadevajo z različnimi vrstami mesa, zelenjave ali celo s sladkimi nadevi. Foto: Mateja Toplak Čeprav je kruh najpogosteje kuhan (mantou in baozi), je mogoče kupiti tudi sveže pečenega. Foto: Mateja Toplak prelagajo vrečke arašidov, mladeniči pa večinoma postopajo pred hladilnikom s sladkimi pijačami, ko se odločajo med Pepsi in Coca-colo (Coca-cola ima 42-odstotni tržni delež kitajskega trga brezalkoholnih pijač, vključno z gaziranimi pijačami, sadnimi sokovi in ustekleničeno vodo, Pepsi pa približno 32-odsto-tni tržni delež). Med vsem tem direndajem se od nekod se prikaže mladenka s temnim predpasnikom. "Where are you from?" mi pravi. Sedim na razmajanem stolu ob improvizirani mizi. Pogledam gor in se ji s polnimi usti nasmehnem. Že tedne me ni nihče ogovoril v znanemu jeziku. V teh majhnih kitajskih krajih so ti, ki govorijo angleško, redki kot ponudba vegetarijanske hrane. Izkaže se, da je gospodična bližnja sorodnica lastnikov pekarne in jima zato občasno pomaga. Ker se bliža praznik sredine jeseni (Mid-Autumn Festival), so se prednaročila za praznič- no pecivo izredno povečala, tako dekle peče torte in ostale sladice. Namesto odgovora ji pokažem zemljevid, saj je mladenka slišala le za dve evropski državi: Pariz in London. Zraven kruhkov se na moji mizi kmalu znajde več drobnih sladic s sladkimi nadevi. Gre za tradicionalne lunine kolačke (Mooncakes), polnjene z lotosovo pasto ali pasto iz rdečega fižola. Nekatera polnila so obogatena z oreščki, suhim sadjem in semeni. Ugriznem v prvega, ki ga previdno potegnem iz kartonaste škatle, in mehko pecivo s sladkim nadevom, se mi kar stopi v ustih. Kmalu zmanjka besed, ki jih mladenka premore, zato se odpravi nazaj do pečice. Medtem ko se sladkam, se menjujejo stranke. Prav vsaka, ki vstopi, pogleda v mojo smer, namigne lastniku in že dobim prošnjo za skupno fotografijo. Veliki ekrani se obrnejo v mojo smer in edino, kar razumem, je: "Šješje." Hvala. CISTER - brenkalo s konca srednjega veka, ki sta ga nadomestila lutnja in kitara, OAHU - havajski otok, na katerem leži glavno mesto Honolulu, OPTATIV - želelni naklon v nekaterih jezikih Foto: Mateja Toplak Električni motorji in skuterji so skoraj povsem izrinili motorna kolesa (ta rdeči je moj). KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 11. maja 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Za šankom Majhen mož na prste stopi ... Že drugič v kratkem času sem te dni pomislil na našega večnega ... Ne, ni bil to JJ, pač pa Josip Stritar. Zadnjič je bil v mojih mislili njegov (Stritarjev, ne Jojotov!) netopir, tokrat pa mi po glavi rojijo drugi njegovi verzi - tisti šolski (očitno imajo v moji glavi dovolj prostora, da tam .rojijo'): Josip Stritar: V šoli „Ti tam, šesti v drugi klopi, koliko je šestkrat pet?" Majhen mož na prste stopi: „Šestkrat pet je trideset!" „Vrane družijo se rade, pet na strehi jih čepi; puška poči, ena pade, koliko jih še sedi? Kaj se tebi zdi?" - „Nobena!" „Kaj? To v glavo mi ne gre!" „Ena pade ustreljena, druge štiri odlete." „Glej ga, glej, glavica bistra! Majhen deček, velik mož; s časom boš še za ministra, ako vedno priden boš!" Res? Če si bister - si minister? Se tudi vam zdi tako? No, pot do ministra ponavadi pelje skozi poslanske klopi. Ampak oni dan smo lahko ugotovili, da tam sedijo nekateri, ki niso obiskovali drugega razreda osnovne šole. (No, dovoljujem si domnevo, da je njihova drugošolska učiteljica zbolela in so pač otroci v razredu sedeli sami.) Če se spomnite svojih šolskih let: v drugem razredu smo se učili do sto. To pa, kot kaže, nekaterim predstavnikom naše sedanje vladne koalicije ne gre najbolje. Do 38 s štetjem še nekako gre, od tam naprej pa se ustavi. Nekaj malega pred 47. Seveda to moje namigovanje ne gre na račun njihove »glavice bistre«, ampak na to, kako so hoteli napizditi predsednika državnega zbora (in seveda tudi nas, državljane brez končanega drugega razreda osnovne šole), naj »častno« odstopi, ker ga bodo drugače oni z več kot polovico glasov poslancev »nečastno« skenslali. Ampak polovica v državnem zboru nikakor ne znese 38, bo treba do »več kot 1/2 od 90« še koga napizditi! Zaenkrat so samo dokazali, da če želiš biti poslanec, ni pomembno znanje, samo da si »naš«! Vaš »matematik« Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 2 4 5 5 9 5 6 3 1 3 6 9 1 8 4 2 4 1 7 9 4 3 5 4 7 3 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OO Bik ¥¥ €€ OOO Dvojcka ¥ ©©© € € OOO Rak ¥¥¥ € OO Lev ¥ ©© €€ OO Devica ¥¥ ©©© € O Tehtnica ¥ ©© €€€ OOO Škorpijon ¥ ©© 0 Strelec ¥¥¥ © 0 Kozorog ¥¥ ©©© € € € OOO Vodnar ¥ ©© 00 Ribi ¥¥¥ © 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 11. maja do 17. maja 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Gorenjska • Narcise pod Golico Cvetoči travniki vabijo Na pobočjih pod Golico se že odpirajo cvetovi narcis, ki travnike odenejo v snežno bele barve. Cvetenje narsicje letos zaradi obilice snega in nizkih aprilskih temperatur dva tedna poznejše kot običajno. Foto: STA Za zdaj se cvetovi odpirajo v najnižjih in prisojnih legah. Kmalu pričakujejo začetek cvetenja v srednjih nadmorskih višinah, višek cvetenja bo predvidoma konec maja ali v začetku junija. Glede na lanskoletno gnečo ob koncih tednov, ko so obiskovalci zaparkirali vse ceste, so se Jeseničani letos odločili, da med majskimi vikendi cesti na Planino pod Golico in Javorniški Rovt zaprejo za osebna vozila ter za obiskovalce organizirajo brezplačen javni prevoz. Lani se je namreč zgodilo, da je bilo v enem trenutku na kratki razdalji več kot 500 avtomobilov in je bila cesta povsem neprevozna. Tako je bil onemogočen dostop tudi domačinom. Po besedah jeseniškega župana Blaža Račiča bo letos parkiranje zagotovljeno v središču Jesenic za občinsko stavbo, od koder bo vozil brezplačni avtobus in kjer bo informacijska točka, na kateri bodo obiskovalci prejeli letake z voznim redom in gostinsko ponudbo. »Narcise so del identitete Jesenic, ki jo je treba ohranjati,« je prepričan župan. »Treba se je zavedati, da je to posebnost, ki si jo ljudje radi pridejo pogledat in je lahko konec koncev tudi turistični produkt. Občina Jesenice skupaj z razvojno agencijo že peto leto izvaja projekt Ohranimo narcise, v katerega je vključenih 33 lastnikov s skupaj skoraj 40 hektari zemljišč. Lastniki travnike obdelujejo na narcisam prijazen način. Kosijo jih po 25. juniju, spomladi ne pasejo ovc, gnojijo samo s hlevskim gnojem in skrbijo, da se zemljišča ne zarastejo. STA, MZ t GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2(f. uro na radiu Ptuj. www.radio-lednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Helena Kokot, Ivanjkovci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Nasveti torek • 11. maja 2021 Plantellini vrtnarski nasveti Poskrbimo za vrtnice Bujno cvetoč in lepo dišeč grm vrtnic je paša za oči in nos. Da pa tudi sami pridemo do zavidanja vrednega grma, moramo nekaj za to tudi postoriti. Rez, gnojenje in zaščita pred boleznimi je prava pot do čudovitih vrtnic. Pravilna rez Pri vrtnicah imamo grme, loke, popenjavke. Obliko pa določa naša rez. S pravilno rezjo dajemo vrtnicam želeno obliko, polno cvetov. Vrtnice moramo ohranjati pri živahni rasti in bujnem cvetenju. To pomeni, da potrebujemo na vrtnicah mladi les, zato starega, polomljenega izrezujemo. Mladi, močan les vzgajamo za lepe vejice s cvetovi. Prav tako izrežemo poganjke, tanke kot svinčnik in les, ki je v obliki drobnih, razraslih vejic. Pri vejah, ki se križajo, je treba eno izrezati, da pusti prostor drugi. Nikoli ne puščamo čepov, saj od njih ne bo nič. To so osnove rezi. Velike rane je tudi pri vrtnicah dobro zamazati s kakovostno cepilno smolo, ki se dobro maže in ne razpoka. Tako zavarujemo rano pred vstopom bolezni. Foto: arhiv Plantella Če ni hranil, ni cvetov S pravilnim gnojenjem spodbudimo in ohranjamo cvetove vrtnic. Klasično gnojilo je mineralno, s katerim pognojimo vsaj trikrat letno.Najboljše gnojilo bo v kristalni obliki, ker je pač enostavno za uporabo in je zelo hitro topno v vodi. Lahko ga posujemo okoli vrtnic pred dežjem, raztopimo v zalivalki ali pa dodamo v škropilnico in uporabljamo foliarno (škropimo liste in tako najhitreje dodajamo hranila). Prvič v času brstenja, tako da bo rastlina imela na voljo hranila za rast. Nato gnojimo, ko so že cvetovi. Če bo dovolj hranil in vode, bo več cvetnega nastavka in tudi cvetela bo celo poletje. Proti boleznim in škodljivcem Tudi na naraven način lahko ustavimo in celo odpravimo bolezni. Najučinkovitejši način obrambe vrtnic pred plesnimi je preventiva s tedenskim škropljenjem z naravnimi sredstvi na osnovi njivske preslice. Tako krepimo vrtnice, jim debelimo celično steno rastlin in tako zmanjšamo možnost okužbe. Plesni se Foto: arhiv Plantella takoj pojavijo v toplih in vlažnih obdobjih. Uši se zelo pogosto pojavljajo na mladih poganjkih vrtnic. Sesajo sok iz celic in povzročijo propad cvetov, poleg tega pa hitro skozi nastale rane vdre bolezen. In na listih hitro opazimo ugrize, ki jih naredijo gosenice ter pedici. Med sredstvi, ki so na voljo, izberimo učinkovito, ki vsebuje naravni piretrin iz rastline bolhač. Škropimo direktno po škodljivcu, da ga uničimo. Škropljenje ponovimo čez 3 dni, da bo 100 % zanesljivo. Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak Vabljeni na spletno predavanje z Matjažem Mastnakom: USPEŠNA VZGOJA VRTNIC plantella.si/ spletna-predavanj a Strokovnjaki po narav! ZA BUJNO CVETDCE IN ZDRAVE VRTNICE NA VAŠEM VRTU Vrtnarite z nami. ^080 81 22 | Plantella.si I Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK milijonska juha, pasulj s kranjsko fižolova juha, zavitek s šunko, klobaso, jabolčna makaronovo solata, jabolčna pita s skuto meso, solata, čežana sadje Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK korenčkova juha, telečja obara, gobova juha, zelenjavno-mesna postrv po tržaško, ajdovi žganci, pleskavice na enolončnica, peteršiljev jabolčni zavitek žaru, lepinje, zapečene skutne krompir, blitva, marinirana palačinke sladoled zelenjava z žara, tiramisu Zavitek s šunko Sestavine: 1 zavitek zamrznjenega listnatega testa, 1/2 lončka kisle smetane, 1 rumenjak, 1 jajce, 20 dag kuhane šunke, 4 kuhani krompirji, sol, poper, majaron, jajce za premaz in kumina za posip. Odtaljeno testo razvajamo približno 3 mm na debelo. Kislo smetano zmešamo z rumenjakom in jajcem, šunko narežemo na kocke, kuhan krompir pa olupimo in drobno naribamo. Dve tretjini testa premažemo s smetano in jajcem, potresemo s šunko in krompirjem, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Testo zvijemo, ga damo v pekač, prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem, potresemo s kumino in spečemo pri 210 stopinjah C. Jabolčna pita s skuto Sestavine: testo: 300 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 100 g sladkorja, 1 ščepec soli, 200 g hladnega masla, 1 jajce, 1 rumenjak; jabolčni nadev: 800 g jabolk, 1 žlička mletega cimeta, limonin sok, 50 g sladkorja; skutin nadev: 300 g skute, 1 jajce, 50 g sladkorja, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, drobno naribana limonina lupinica, 1-2 žlici kisle smetane; marelična marmelada za premaz testa, maslo in moka za pekač. V posodo nasipljemo vse sestavine za testo in jih z mešalnikom (spiralni nastavek) zmešamo, da nastanejo drobtine. Na roko jih nato zgnetemo v kepo, jo nekoliko sploščimo, ovije-mo v prozorno folijo in položimo v hladilnik vsaj za 60 minut. Skuto pretlačimo, zmešamo z jajcem, navadnim in vanilijinim sladkorjem, kislo smetano in limonino lupinico. Jabolka olupimo, razrežemo na četrtine, jim odstranimo peščišča, nato pa narežemo na tanke rezine. Stresemo jih v skledo, pokapamo z limoninim sokom, potrosimo s sladkorjem in mletim cimetom ter nežno premešamo. Približno dve tretjini ohlajenega testa na rahlo pomokani delovni površini razvaljamo v krog. Z njim prekrijemo dno in obod modela za pito (26 cm). Testo na dnu premažemo z marmelado, nanj nanesemo skutin nadev, po njem pa razporedimo jabolka (če so zelo sočna, jih rahlo ožamemo). Iz ostalega testa naredimo svaljke ali trakove in jih položimo čez jabolka v obliki mreže. Pito pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, približno 40 minut. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet Remi v obračunu zelooo mladih ekip Stran 18 Nogomet Brežice in Nafta konkretno v boj za 1. ligo Stran 18 tednik Futsal Ptujčani obstali na pragu finala Rokomet Štiri zmage v treh dneh Stran 18 Stran 18 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, SS. krog Prvič pred šumarji tudi Koprčani »padli« Nogometaši Aluminija so v nedeljo zvečer prekinili še zadnjo dolgotrajno negativno tradicijo, ki so jo imeli s katerim od slovenskih klubov: ugnali so Koper. To se je v 12. medsebojnem obračunu v 1. ligi zgodilo sploh prvič! Domači trener Rodolfo Vanolli je tekmo začel brez najboljšega strelca Nardina Mulahusejnoviča, kar je bila voda na mlin gostov, saj jim je prav omenjeni igralec v vseh treh letošnjih tekmah s svojimi zadetki grenil življenje ... Štajerci so tekmo odprli odlično in povedli že v 7. minuti. Nik Marin-šek je prestregel podajo domačih branilcev, nato pa je idealno zaposlil Tilna Pečnika, ki je brez oklevanja sprožil in zadel v spodnji kot gola Ivana Vargiča - 0:1. To je bil za domačine manjši šok, gostje pa so jim z agresivnim pokrivanjem povzročali dodatne skrbi in si ustvarjali nove lepe priložnosti (G. Pečnik, T. Pečnik). V 23. minuti so šumarji še povišali prednost: bra- Koper - Aluminij 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 T. Pečnik (7.), 0:2 Krefl (24., z 11 m), 0:3 Mujan (91.). KOPER: Vargič, Mittendorfer, Viler, Žužek, Dodlek, Mišič, Jelič Bal-ta, Pejič (od 46. Caimacov), Palčič, Vršič (od 46. Barišič), Spinelli (od 46. Vekič). Trener: Rodolfo Vanolli. ALUMINIJ: Janžekovič, G. Pečnik (od 78. Pantalon), Krefl, Petek, Aze-movič, Bolha, Prša, Marinšek (od 71. Jakšič), T. Pečnik (od 78. Čermak), Flakus Bosilj (od 88. Mujan), Kadrič (od 88. Ploj). Trener: Oskar Drobne. nilca Kopra sta nespretno reagirala, žoga se je odbila do Aljaža Krefla, ki jo je nemudoma popeljal v kazenski prostor, kjer ga je Jelič Balta zaustavil s prekrškom za najstrožjo kazen. Zanesljivo jo je s strelom tik ob vra-tnico izvedel kar Krefl sam - 0:2. V nadaljevanju so domačini vendarle uredili svoje vrste in zapretili proti golu Janžekoviča. V 26. minuti 1. OLIMPIJA LJUBLJANA SS 1B 11 B 44:2B 5g 2. MARIBOR SS 15 12 B 57:SS 57 3. MURA SS 15 11 7 44:25 5B 4. DOMŽALE SS 13 12 S 4S:SB 51 5. KOPER SS 11 g 1S Sg:4S 42 6. BRAVO SS g 14 10 S5:S5 41 7. CB24 TABOR SEŽANA SS 11 7 15 S7:41 40 8. ALUMINIJ SS g 11 1S 27:40 SS 9. CELJE SS g 7 17 2S:40 S4 10. GORICA SS B S 1g 2S:5S 2B je Vršič s fantastično podajo našel Palčiča, ta pa je s strelom tako dolgo okleval, da mu je vratar Aluminija zaprl pot in ubranil strel. Še izrazitejšo, t. i. 100 % priložnost so imeli rumeni v 40. minuti, ko se je Spinelli znašel sam na oddaljenosti pet metrov od gola, Janžekovič pa mu je z izjemnim posredovanjem preprečil veselje. Ob polčasu so domačini opravili tri menjave, ob tem so zaigrali veliko bolj odločno in napadalno. V 48. minuti so že zadeli v polno, a je sodnik Dragoslav Peric gol razveljavil zaradi prekrška v napadu. Naslednja velika priložnost za Koper je prišla v 53. minuti, ko je Timotej Dodlek s približno 20 metrov z močnim strelom stresel prečko. Domačini so želeli v 59. minuti izsiliti 11-metrovko, ko je Krefl posredoval v kazenskem prostoru, a I^HMMp m Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Aluminija so prvič ugnali Koper, za nameček se je to zgodilo na njihovi domači Bonifiki. jim sodnik ni nasedel. Po tem so šumarji lepo umirili igro in brez pretresov pripeljali tekmo do konca, redke strele domačinov pa je Jan- žekovič ubranil. V končnici je piko tora zadel v polno - 0:3. na i postavil rezervist Tonči Mujan, V naslednjem krogu bo Aluminij v ki je vstopil le nekaj minut prej in s soboto gostil Muro. strelom z roba 16-metrskega pros- Jože Mohorič PRVALIGA TelekomSIovenije Muri pošteno žal za izgubljeno priložnostjo Večni derbi kljub drugačnim napovedim ni postregel z zadetki, doslej precej nezanesljivi obrambi obeh moštev sta zdržali vse nalete. Teh resnici na ljubo ni bilo prav veliko, a sta jih imeli obe ekipi ravno dovolj, da bi lahko segli po zmagi. Ostalo pa je zgolj pri željah ... Mura si je pred večnim derbijem nedvomno želela remi (in ga je tudi dobila), na njihovo žalost pa sama ni opravila dela tako, kot bi si želela. Proti Bravu je imela ob polčasu vodstvo 2:0, a je gostom do konca srečanja uspelo izenačiti. Če bi zmagali, bi bili pred Mariborom in le točko za Olimpijo - ostalo pa je zgolj pri željah. Ekipe iz zgornjega dela lestvice tokrat niso bile prepričljive, to so pokazali tudi Goričani, ki so ugnali ekipo, ki je bila v zadnjih tednih v najboljši formi - Domžale. Razlog za poraz lahko najdemo v tem, da so Domžalčani z mislimi že pri sredini pokalni tekmi z Olimpijo ... Celjani so končno ugnali nekoga drugega kot Maribor, kar jim je nazadnje uspelo sredi decembra 2020 (18. krog: Celje - Koper 2:0). To se je v soboto zgodilo v Sežani, kjer je bil edini strelec Matic Vrbanec. Kljub temu se jim na lestvici ni uspelo približati Kidričanom . Zanimivost kroga je nedvomno ta, da so tri vodilne ekipe remizirale (Olimpija, Maribor, Mura), zmag pa so se tokrat veselile le ekipe iz začelja - Gorica, Celje in Aluminij. REZULTATI 33. KROGA: Koper - Aluminij 0:3 (0:2); Olimpija - Maribor 0:0; CB24 Tabor Sežana - Celje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Vrbanec (7.); Mura - Bravo 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Mandič (4.), 2:0 Mandič (42.), 2:1 Nukic (64., z 11 m), 2:2 Brekalo (86.); Gorica - Domžale 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Colley (8.), 2:0 Oyewusi (12.), 2:1 Vukliševič (74.). Oskar Drobne, trener Aluminija: »Verjetno je bila to naša najboljša tekma v sezoni: bili smo čvrsti v obrambi, imeli smo dober blok in prehode v napad, bili smo tekaško razpoloženi, tudi realizacija je bila prava . V moštvu je bila prava energija, zato fantom čestitam za prikazano. V prvem polčasu smo prišli do zgodnjega vodstva 2:0, podobno kot že na tekmi z Gorico. Ob tem smo sicer naredili dve večji napaki, a nas je reševal Janžekovič. V drugem delu smo zdržali začetni nalet Kopra, čeprav smo v nekaterih delih malo 'plavali'. Znali smo umiriti igro Kopra, nato pa smo iz minute v minuto pridobivali na mirnosti in samozavesti ter zasluženo slavili.« Nik Marinšek, Aluminij: »Odigrali smo dobro tekmo, zmaga je zato povsem zaslužena. Tekma je imela za nas velik pomen v boju za končno 8. mesto, zato je bila že s tega vidika težka. Pomembno je, da smo ubranili štiri točke prednosti pred Celjani, kar nam veliko pomeni pred zadnjimi tremi krogi.« Tenis • Mednarodni turnirji Tamara ugnala nekdanjo zmagovalko OP ZDA Pokal Slovenije, razpored polfinala: Domžale - Olimpija (v sredo, 12. 5., ob 18.00), Celje - Koper (v četrtek, 13. 5., ob 20.00). 32. krog: Aluminij - Gorica 2:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Flakus Bosilj (10.), 2:0 Flakus Bosilj (30.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Petek, Azemovič, Bolha, Jakšič (od 90. Pantalon), Marinšek (od 81. T. Pečnik), Čermak, Derlek (od 64. G. Pečnik), Flakus Bosilj (od 90. Ploj), Kadrič (od 81. Krajnc). Trener: Miran Emeršič. GORICA: Sorčan, Mevlja, Zirdum, Tomiček (od 46. Hodžič), M. Kavčič, Nkama (od 61. Mlinarič), Mavretič, Šehič (od 46. Oyewusi), Begič, Cvijanovič (od 46. Kačinari), Colley (od 66. Vipotnik). Trener: Aleksander Jovič. Zadnja tekma 32. kroga med Aluminijem in Gorico je bila pomembna za razvrstitev v spodnjem delu lestvice, na koncu pa so jo suvereno dobili Kidričani, ki so prevladovali predvsem v 1. polčasu. »Prvi polčas smo 'prespali', izgubljali smo dvoboje in odbite žoge, zato smo se znašli v zaostanku, ki ga v nadaljevanju kljub boljši igri nismo več uspeli izničiti,« se je strinjal tudi trener gostov Aleksander Jovič. Šumarji niso prikazali kakšne briljantne predstave, a so jo oddelali maksimalno korektno. »To so tekme, ki jih je enostavno treba dobiti, zato ni pričakovati 'umiranja v lepoti', ampak je treba izpolniti cilje -torej vknjižiti točke. To nam je uspelo z zbrano predstavo, v napadu pa je bilo zaradi pomembnosti tekme kanček manj kombinatorike kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Zadovoljni smo z izkupičkom,« je v odsotnosti Oskarja Drobneta dejal njegov pomočnik Miran Emeršič. Tehtnico je na stan domače zasedbe z dvema goloma nagnil 19-le-tni David Flakus Bosilj. »Še bolj kot svojih golov sem vesel zmage ekipe. Na takšnih tekmah je enostavno treba garati do konca, za pošten odnos na igrišču pa je prišla nagrada v obliki zmage,« je dejal junak tekme. Ob tem je v domači ekipi treba izpostaviti zelo dobro predstavo Nika Marinška, eno najboljših v rdeče-belem dresu. Zelo aktivna sta bila tudi Armin Derlek in Aljaž Krefl, ki sta asistirala pri obeh golih. V Rimu se je s kvalifikacijami začel naslednji turnir serije masters, zadnji pred odprtim prvenstvom Francije v Parizu. V večnem mestu je zbrana vsa svetovna teniška smetana, izmed 15 najboljših igralk sveta manjka le Bianca Andreescu (poškodba). Tamara Zidanšek (76.) je nastope začela v kvalifikacijah in jih tudi uspešno opravila. V 1. krogu je brez težav (6:1, 6:1) odpravila 23-letno vrstnico, domačo pova-bljenko Bianco Turati (262.). V 2. Nogomet • 3. liga Podvinčani in Videmčani lažje dihajo S tekmami 12. kroga se je začela končnica tekmovanja, kjer so ekipe razdeljene v zgornji in spodnji del. Vodilni ekipi Bistrice in Rogaške sta zanesljivo zmagali, tretji Cirkulančani pa so v izenačenem dvoboju doma remizirali z Dravinjo (0:1 Ramšak v 47. minuti, 1:1 Lipavšek v 64. minuti). V Ligi za obstanek sta moštvi Podvincev in Vidma vpisali dragoceni zmagi, še posebej to velja za Videmčane, ki so igrali na Prevaljah. Edini zadetek na tekmi je v 27. minuti dosegel Adedoja, s čimer so se Videmčani vsaj nekoliko oddaljili od dna in lažje zadihali . Podvinčani so še drugič v tednu dni igrali s Šmarjem, tokrat so nalogo opravili z manj stresa. Orovič je za domačine zadel v 1. polčasu, Zajko pa je dva gola dodal še v drugem (2:0, 3:1). krogu jo je čakala 1. nosilka kvalifikacij, Sloane Stephens (51.). Američanka je bila leta 2017 zmagovalka OP ZDA v New Yorku, leta 2018 pa je bila 3. igralka sveta. Zidan-škova je bila v obeh nizih boljša v končnici, dobila jih je z rezultatom 6:4, 7:5. V glavnem delu žreba se bo v 1. krogu pomerila s Hrvatico z ameriškim potnim listom Bernardo Pera (70.), ki se je na glavni turnir prav tako prebila skozi kvalifikacije. JM Liga za prvaka REZULTATI 12. KROGA: Cirkulane - Dravinja 1:1 (0:0), Kety Emmi Bistrica 4:0 (4:0), Rogaška - Dravograd 3:1 (1:1). 1 K. EMMI BISTRICA 2. ROGAŠKA 3. CIRKULANE 4. DRAVINJA 5. DRAVOGRAD 6. ZREČE 10 2 g 2 B S B S B 1 5 2 S5:g 2B:7 17:g 24:21 24:1B 14:20 Liga za obstanek REZULTATI 12. KROGA: Korotan Prevalje - Videm 0:1 (0:1), Podvinci - Šmarje 3:1 (1:0), Šampion - Do-brovce 5:2 (1:0). 7. ŠAMPION 12 6 8. PODVINCI 12 5 9. KOROTAN PREVALJE 12 4 10. VIDEM 12 3 11. ŠMARJE 12 2 12. DOBROVCE 12 1 B 25:27 B 24:20 7 15:20 S 15:27 0 10 14:S7 2 g 15:S5 1S 1B 1S 10 B 5 JM 18 Štajerski Šport torek • 11. maja 2021 Nogomet • 2. SNL, 19. krog Remi v obračunu zelo mladih ekip Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Krškega so več pokazali v drugem polčasu, ko sta tudi padla oba zadetka. Drava Ptuj - Krško 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Pranjic (54.), 1:1 Kryeziu (66.). DRAVA: Klasinc, Drevenšek (od 60. Capitelli), Kryeziu, Kralj, Pihler (od 80. Dobnik), Krašovic, Martin-čevic, Lovenjak, S. Rogina, Brest, Bah (od 93. Erhatič). Trener: Viktor Trenevski. KRŠKO: J. Ribič, Vrdoljak, Go-renc, Smiljanic (od 46. Torra), Korošec (od 74. Adamic), Bučar (od 55. Ankovic), Lesjak (od 46. Ž. Ribič), Dodig, Krznaric, Pranjic, Radic. Trener: Damijan Romih. V soboto sta se na odlični zelenici Mestnega stadiona merili zelo mladi ekipi Drave in Krškega. Domačini so imeli v svojih vrstah le enega FC Hiša daril Ptuj - Litija 2:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Pihler (7.), 1:1 Lennon (10.), 1:2 Ručna (24.), 2:2 Lennon (28.), 3:2 Šturm (35.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan-čič, Kline, Pihler, Lah, Bukovec, Gaj-ser. Trener: Robert Grdovic. Polfinale pokala je bila zadnja priložnost za ptujski klub, da sezono zaključi z odmevnim rezultatom. Kljub pozitivnim pričakovanjem je bila v polfinalu v tesnem dvoboju ekipa Litije uspešnejša... Ptujska ekipa je v dvoboju sicer z goloma Thomasa Pihlerja in Boruta Ručne dvakrat vodila (1:0, 2:1), a je izvrstni Brazilec Jonhn Lennon obakrat poskrbel za izničenje prednosti. »Tekmo smo odigrali zelo solidno, imeli do 35. minute vse pod kontrolo, na koncu pa nam iz nekaj priložnosti ni uspelo postaviti pike na i. Kaj je bilo odločilno? Ob padcu zbranosti Pokal Terme Olimia (Podčetrtek), polfinale: FC Hiša daril Ptuj - Litija 2:3 (1:1) Dobovec - Oplas Kobarid 9:4 (7:2). Finale: Dobovec - Litija 1:0 (0:0). Dobovec je pokalno lovoriko osvojil četrtič zapored, Litija ostaja pri devetih naslovih. To sta tudi najuspešnejši ekipi v zgodovino slovenskega pokalnega tekmovanja. igralca, starejšega od 22 let, vratarja Marka Klasinca, gostje so imeli tri takšne igralce. V zaključku tekme je dobil pri članih Drave prvič priložnost za igro 18-letni Žiga Dobnik, letnik 2003. Prvi polčas ni ponudil veliko razburjenja, v odsotnosti kapetana Antona Rogina (nadomeščal ga je Niko Drevenšek) je bila igra precej manj tekoča kot na prejšnjih tekmah. Drugi del je bil veliko bolj bogat glede priložnosti in tudi zadetkov. Uvodni nalet so izvedli modri, a so v obdobju največje premoči zadeli Kr-čani. V dolgi akciji dravašem nikakor ni uspelo izbiti žoge, ta je na koncu prišla do kapetana Ivana Pranjica, ki je s strelom po tleh ugnal nemočnega Klasinca - 0:1. Le dobrih deset minut kasneje so nam je zmanjkal tudi kanček sreče, razliko pa sta naredila izvrstna Fideršek in Lennon, predvsem slednjega je zelo težko pokrivati v obrambi, zelo je močan,« je po tekmi povedal kapetan ptujske ekipe Thomas Pihler. Odločilni trenutki tekme so se odvili v 35. minuti. Najprej je bil Ti-len Gajser sam pred vratarjem Litije Igorjem Bratičem, ki pa je izvrstno posredoval in preprečil zadetek. V nasprotnem napadu so bili Litijani uspešnejši, z golom je akcijo zaključil Tine Šturm - 2:3. Ptujčanom do domači varovanci trenerja Viktorja Trenevskega izenačili. Tudi to je bila lepa akcija, po kateri je do strela prišel Malik Bah, žogo pa je tik pred golovo črto v mrežo le še potisnil Drilon Kryeziu - 1:1. Tudi po izenačenju je bila tekma dinamična, odprta z obeh strani, tako da polpriložnosti ni manjkalo. Že globoko v sodniškem podaljšku je prosti strel za Dravo odlično izvedel Lovenjak, po skoku in odbiti žogi je do lepe priložnosti prišel Kralj, ki pa mu iz neposredne bližine žoge ni uspelo potisniti v mrežo -odkotalila se je tik mimo vratnice ... Viktor Trenevski, trener Drave: »Nastopili smo močno oslabljeni, brez A. Rogina, Kahrimanovica, Nel-sona, Šlambergerja - verjetno je to bilo najmlajše moštvo Drave v zadnjem desetletju! Kljub temu so fan- izenačenja kljub igri z vratarjem v polju ni uspelo . »Pričakoval sem, da bo tekma dobra in zanimiva za gledalce. Žal pa se ni obrnilo in odvilo v našo korist. Mož odločitve je bil Lennon, ki je bil najboljši igralec Litije, ki si je zaslužila to zmago. Na trenutke se je zdelo, da si celo bolj želijo to zmago kot pa mi, ki imamo mlajše igralce. Pa ne morem reči, da moji igralci niso imeli želje, a vse tiste nikogaršnje žoge so končale pri Litiji,« je dodal Robert Grdovic. M tje odigrali enakovredno, dinamično in izenačeno tekmo, s priložnostmi Malika, Bresta in Kralja pa bi lahko v zaključku celo prišli do zmage. Kljub temu je tudi točka v tem močnem tempu igranja tekem dragocena. V 14 dneh smo odigrali pet tekem, igralci so zelo utrujeni; sedaj imamo končno na razpolago cel teden za celjenje ran, regeneracijo in pripravo na naslednjo tekmo.« Niko Drevenšek, Drava: »Drugi polčas je bil glede priložnosti bogatejši od Štiri zmage Rokometaši v tretjem kakovostnem razredu so bili znova aktivni, odigrali so tekme 5. kroga. Vsa moštva iz širšega ptujskega območja so bila uspešna, Velika Nedelja celo dvakrat, saj so med tednom slavili tudi v zaostali tekmi 4. kroga. Do svoje prve zmage v sezoni so prišli Ptujčani, Gorišnica pa - podobno kot Velika Nedelja - še ne pozna poraza. ZAOSTALA TEKMA 4. KROGA: Velika Nedelja - Kočevje 30:22 (14:11) REZULTATI 5. KROGA: Kronos -Drava Ptuj 26:30 (15:16), Moškanjci--Gorišnica - Radovljica-Cerklje 31:27 (14:12), Jadran Hrpelje-Kozina-Velika Nedelja 21:29 (10:14). 1. VELIKA NEDEUA 4 4 0 0 8 2. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 3 3 0 0 6 3. RADOVLJICA-CERKLJE 4 3 0 1 6 4. AJDOVŠČINA 5 2 12 5 5. JADRAN HRPEUE-KOZINA 4 2 0 2 4 6. ARC0NT RADGONA 2 10 12 7. DRAVA PTUJ 5 10 4 2 8. KOČEVJE 3 0 12 1 9. KRONOS 4 0 0 4 O Derbi kroga je bil odigran v Go-rišnici, kjer sta se merili do tega kroga neporaženi moštvi Gorišnice in Radovljice. Domačini so že v prvem prvega. Moje mnenje je, da je bila naša dobra reakcija po prejetem zadetku ključna, to smo že večkrat dokazali. Po izenačenju smo bili bližje zmagi, lahko bi dosegli drugi zadetek, a tokrat žoga pač ni šla v gol. Utrujenost je pri igralcih že kar precejšnja, težko je igrati dve tekmi na teden, tudi poškodbe so pogostejše.« v treh dneh polčasu prišli do prednosti štirih golov (10:6), a so se gostje na začetku drugega polčasa približali na -1 (14:13, 15:14). Do izenačenja jim v nobenem primeru ni uspelo, za kar sta v prvi vrsti skrbela Nejc Šandor in Nino Bedrač. Prvi je bil s 13 zadetki daleč najučinkovitejši posameznik dvoboja, drugi pa je prav tako prispeval nekaj pomembnih golov v ključnih trenutkih dvoboja. Prve zmage v sezoni so se veselili Ptujčani, to jim je uspelo na gostovanju v Logatcu pri ekipi Kronosa. Začetni del dvoboja je minil po notah gostov, ki so povedli 5:9 (18. minuta). S petimi zaporednimi goli so domačini obrnili izid (10:9), kljub temu pa so na odmor s prednostjo odšli varovanci trenerja Mitja Žurana (15:16). Drugi polčas je bil izenačen do izida 19:19 (40. minuta), nato pa so dravaši povedli 20:24. To je bila ključna prednost, ki je kljub odločnim poskusom domačega moštva (23:24 v 52. minuti) niso več izpustili iz rok. V uravnoteženem moštvu Drave je kar pet igralcev doseglo šest (Marko Žuran, Jan Mlač Černe) ali pet zadetkov (Gašper Zupanc, Matej Šilak, Tjan Vasič Krajnc). Damijan Romih, trener Krškega: »Na igrišču sta se predstavili zelo mladi ekipi, zaradi česar je bilo nekaj več napak, a to spada v nujni del učenja in razvoja vsakega igralca. Videli smo dober potencial v obeh moštvih, kar je garancija za lepo prihodnost. Točka na Ptuju je za nas uspeh, saj smo si z njo tudi teoretično že zagotovili obstanek. V zadnjih treh krogih bomo lahko odigrali mirno in brez pritiska, v mislih pa bomo že imeli priprave na naslednjo sezono.« Jože Mohorič Zgoščen razpored igranja tekem je imela konec prejšnjega tedna ekipa Velike Nedelje. V četrtek so v domači dvorani gostili ekipo Kočevja in po začetni nervozi (zaostanek 5:8) povsem upravičili vlogo favorita. V nekaj minutah so naredili delni izid 8:2 (13:10) in nato prednosti niso več izpustili iz rok. Prvi strelec domače zasedbe je bil Enej Kovačec z osmimi goli. V soboto so se Nedeljčani odpravili na najdaljše gostovanje - v Hrpe-lje. Domače moštvo je vodilo le enkrat na tekmi, pri izidu 1:0. Kljub stalni prednosti gostov se domačini niso dali, še v 45. minuti je bilo le tri gole razlike (17:20). Z najboljšo igro v celotni tekmi so varovanci trenerja Uroša Krstiča dosegli šest zaporednih golov in prišli do rutinirane zmage. Največ zadetkov je tokrat dosegel Jure Lukman (9), med strelce pa se je vpisalo kar devet igralcev Velike Nedelje. »Jadran ima svoj stil igre, ki povzroča preglavice vsem ekipam, tudi nam so jih. Šele ko smo strnili vrste v obrambi smo prišli do želene zmage. Poznala se nam je tudi utrujenost, saj smo v treh dneh odigrali dve tekmi. Zdaj je pred nami derbi z Gorišnico in vsi skupaj se veselimo tekme, saj se bosta srečali še neporaženi ekipi,« je dejal Jure Lukman. JM Brežice in Nafta konkretno v boj za 1. ligo Nogometaši Kalcerja so v Lendavi doživeli prvi poraz v Ligi za prvaka, s čimer se je v boj za 2. mesto in dodatne kvalifikacije konkretno vključila Nafta. Enako bi lahko zapisali po zmagi Brežic nad Dobom za zmagovalce tega dvoboja, tako da se do konca prvenstva obeta izjemen boj za 2. mesto. V njem bo aktivna tudi Krka, ki je po seriji slabih rezultatov vendarle našla primerno »žrtev« - velenjski Rudar. Zanimivo je tudi v skupini za obstanek, kjer za zdaj najslabše kaže Šmartnemu in Brdom. Prvi so visoko izgubili v Beltincih, drugi pa v derbiju začelja na domačem igrišču s Primorjem. Liga za prvaka Vitanest Bilje - Triglav Kranj 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Matic (6.), 1:1 Jaku-povič (19.). Rdeči karton: Šalja (88., Triglav); Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Beciri (61.), 2:0 Petric (69., z 11 m), 3:0 Felja (73.); Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Oštrek (62.); Krka - Rudar Velenje 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Huč (28.), 2:0 Marcius (47.), 2:1 Jovičic (59.), 3:1 Doumbia (77.). 1. KALCER RADOMLJE 19 2. KRKA 3. BREŽICE ČATEŽ 4. ROLTEK DOB 5. NAFTA 1903 6. VITANEST BILJE 7. TRIGLAV KRANJ 8. RUDAR VELENJE 15 2 11 6 11 5 11 3 10 5 9 4 8 4 6 4 Liga za obstanek Drava - Krško 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Pranjic (54.), 1:1 Kryeziu (66.); Beltinci Klima Tratnjek - Šmartno 1928 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Zeljko-vic (24.), 2:0 Verunica (66.), 3:0 Ka-tuša (91.). Rdeči karton: Dino Keric (91., Šmartno); Jadran Dekani - Fužinar Vzajem-ci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Štravs (17., z 11 m), 1:1 Ahmetaj (48.); Brda - Primorje eMundia 1:2 (1:0); strelci: 1:0 J. Bužinel (19.), 1:1 Badžim (54.), 1:2 Nagode (67). 2 48:14 47 2 44:20 39 3 33:21 38 5 42:32 36 4 51:24 35 6 38:31 31 7 23:22 28 9 19:29 22 9. JADRAN DEKANI 19 10. KRŠKO 19 11. FUŽINAR VZAJEMCI 19 12. BELTINCI 19 13. DRAVA PTUJ (-3) 19 14. PRIMORJE 19 15. BRDA 19 16. ŠMARTNO 19 6 5 8 22:28 23 6 4 9 21:32 22 5 6 8 37:29 21 6 3 10 30:34 21 6 2 11 30:39 4 4 11 16:32 4 1 14 15:48 13 3 4 12 14:48 13 17 16 Rokomet • 2. SRL (m) Futsal • Pokal Terme Olimia Ptujčani obstali na pragu finala íííiMüi ;>i!l lik ¡rili o» 1 iiimiin ¡¡Hi m .... m Foto: Martin Metelko / m24.si Brazilec Jonhn Lennon Felinto Silva (Litija, beli dres) je bil z dvema zadetkoma ključna moč Litije v polfinalnem dvoboju s Ptujčani. «Zii minili i;;;!!!! i hm &■■■ m Foto: Črtomir Goznik Nejc Šandor (Moškanjci-Gorišnica) je v derbiju proti Gorenjcem iz Radovljice dosegel kar 13 zadetkov. Zaposleni - ključni dejavniki uspešnosti Uspešnost podjetja kot celote je odvisna od slehernega posameznika in njegove delovne uspešnosti, le-ta pa je povezana z njegovim znanjem in stalnim izobraževanjem. Pomembno je, da se način razmišljanja in pridobivanja znanja, ki ga potrebuje zaposleni za samo uresničevanje, navezuje na konkretno stvar ali njegov interes. Zaposleni najraje pridobiva znanje o stvareh, ki jih potrebuje za tekoče delo. Pridobivanje novih znanj je nujno potrebno, da lahko bolje opravi delo in rešuje probleme. Pri tem je pomembno vprašanje, kaj zaposlene motivira k boljšim rezultatom pri delu. Izobraževanje kot pomembna oblika nematerialnega motiviranja zaposlenih Naše ravnanje je motivirano takrat, kadar je ciljno usmerjeno, pri tem pa ga spodbujajo številne potrebe in vzgibi. Izobraževanje zaposlenih v najširšem pomenu lahko predstavlja tudi zelo pomembno obliko nematerialnega motiviranja zaposlenih. Zaposlenim, ki se želijo v svoji delovni karieri razvijati, je možnost izobraževanja pomembna. Zavedajo se, da bodo od izobraževanja imeli največjo korist oni sami, kajti njihovo pridobljeno znanje je last njih samih in jim ga nihče ne more odvzeti. Svoj način razmišljanja in delovanja si lahko izboljšajo, s tem pa pripomorejo k večji ustvarjalnosti in kreativnosti pri svojem delu in na svoji življenjski poti. Zaposleni se navadno vključijo v izobraževalni proces z določenimi motivi. Če so motivi, ki jih v izobraževanje vodijo, zanje pomembni, vredni in trajni, je to pravzaprav že precejšnje zagotovilo, da bodo pri izobraževanju tudi uspešni. Motivacija zaposlenih za učenje je najpomembnejši dejavnik uspeha, vendar ni stalna in pri posameznikih niha zaradi njihovega razpoloženja, problemov, s katerimi se spopadajo, zaradi zanimivosti teme, pogojev pridobivanja novih znanj ... Zaradi tega je treba pred in med samim procesom izobraževanja zaposlene nenehno dodat- V izobraževanje vključiti tako vodstveni kader kot strokovne in proizvodne delavce Izobraževanje posameznikov mora biti usmerjeno tako, da se nova znanja različnih posameznikov dopolnjujejo. Če se znanja posameznikov ne dopolnjujejo, gre za to, da imajo ljudje sicer precej informacij, kar pa na uspešnost podjetja ne vpliva tako izrazito, kot bi si to želeli. Pomembno je usklajeno izobraževanje vseh bistvenih skupin v podjetju, kar pomeni, da je v izobraževanje treba vključiti tako vodstveni kader ter strokovne delavce kot tudi proizvodne delavce. Izobraževanje doseže svoj namen, če po zaključku zaposleni delo opravljajo hitreje in bolj kakovostno. Če so standardi merjenja delovnih rezultatov prej jasno, enoznačno, natančno in merljivo postavljeni, so prav ti rezultati najzanesljivejši kazalnik uspešnosti izobraževanja. Da bi bilo izobraževanje za organizacijo čim bolj učinkovito in da bi bil prenos znanj v prakso čim večji, je potrebno, da so zaposlenim jasno predstavljene koristi izobraževanja, cilji organizacije in njihov vpliv na doseganje zastavljenih ciljev ter upoštevanje njihovih predlogov. no motivirati za sprejemanje novih znanj. Pomembno je, da je izobraževanje zaposlenih prilagojeno njihovim lastnostim, njihovim konkretnim potrebam, željam, izkušnjam, formalno in neformalno pridobljenem znanju ter pogojem, v katerem se odrasli uče. Izobraževanje zaposlenih kot podlaga za razvoj kompetenc Učeče se gospodarstvo daje prednost hitrim rezultatom, ki jih je mogoče komercialno izkoristiti. V teh okoliščinah postaja pomembno pridobivanje kom-petenc in spretnosti, ki zagotavljajo uspehe pri zasledovanju zastavljenih ciljev. Izobraževanje in pridobljeno znanje ne vodita do delovne uspešnosti sama po sebi, potrebne so še veščine in sposobnost uporabe znanja ter motivi, prepričanja, lastnosti, hotenja in vrednote, ki skupaj tvorijo kompetence. Lahko bi rekli, da kompetence nadgrajujejo znanje. Kompeten-ce definiramo kot zmožnost posameznika, da aktivira, uporabi in poveže pridobljeno znanje v kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah. Kompetence posameznika spoznamo šele pri njegovem vsakodnevnem delovanju v različnih delovnih okoliščinah. Pri tem se ljudje med seboj razlikujejo. Vsakdo se v različnih življenjskih situacijah odziva drugače. Tako se poleg vprašanja, kaj neka oseba zna, vedno pogosteje sprašujemo tudi, kako se oseba odziva in deluje v določenih situacijah. Ta podatek nam razkrije, na kakšen način se bo zaposleni lotil reševanja problemov in kako bo komuniciral s sodelavci in strankami. V izobraževanju se krepi težnja po razvoju kompetenc namesto učenja zapisanega znanja. Postavlja se vprašanje, ali je temeljna naloga izobraževanja posredovanje naraščajoče- ga števila informacij, ali pa gre za pomoč pri izbiri in razumevanju informacij in njihovemu umeščanju v posameznikovo okolje. Na kompetencah zasnovano izobraževanje je organizirano tako, da omogoča zaposlenim pridobiti, dopolniti ali posodobiti njihove zmožnosti in sposobnosti ter zadovoljiti ali ustrezati zahtevam specifične vloge v procesu dela. Cilj na kompetencah temelječega izobraževanja je povezati izobraževalne vsebine s tem, kar bo zaposleni resnično potreboval in uporabljal pri delu. Kolofon Gospodarstvo-obrt-podjetništvo - oglasna priloga Štajerskega tednika 11. maj 2021 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Natalija Škrlec, Jože Mohorič, podjetnik.net, STA Fotografije: Črtomir Goznik, arhiv Štajerskega tednika Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj VISOKA SOLA NA PTUJU VABI NA DRUGI PRIJAVNI ROK ki je aktiven do 13.9.20Z1 BIONIKA V TEHNIKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRA Način izvedbe prilagojen potrebam študentov (hibridni model) visoka ¿old na ptuju INFORMATIVNA DNEVA: 3. G. 2021 in 9.9.2021 ob 16:00 2 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNISTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Prihranek do 246 EUR* za naročnike paketa NEO Poslovni AKCIJSKA CENA ZA NOVE NAROČNIKE PRVIH 12 MESECEV 3278€' /MESEC ^v.0 P0DJETjs fW V-fS&OT* 1 \f I M f ......'Ma V,: '■■¡Mif i ._ ^//CPODJ^ Zelo hiter internet, televizija in telefonija. Z možnostjo Pametnega poslovnega prostora. TelekomSIovenije •Naročniško razmerje s paketom NEO Poslovni lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki, ki so poslovni ali zasebni uporabniki. Prihranek (246 EUR) je izračunan iz razlike redne mesečne naročnine paketa NEO Poslovni (53,28 EUR) in akcijske mesečne naročnine paketa NEO Poslovni (32,78 EUR) za 12 mesecev ob vezavi za 24 mesecev. Podrobna vsebina in drugi pogoji akcije so navedeni v prodajni ponudbi. Cene so v EUR brez DDV. Za več informacij o prodajni ponudbi obiščite www.telekom.si ali pokličite 080 7070. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana. MALA PODJETJA IMAJO VELIKE IZZIVE ENOSTAVNE, PAMETNE IN CELOVITE REŠITVE ZA DOBRE TEMELJE POSLOVANJA Tudi mala podjetja za poslovanje potrebujejo vse, kar imajo veliki. A z izzivi se pogosto spoprijemate podjetniki sami. V iskanju rešitev izgubljate živce, sredstva in čas, ki bi jih lahko učinkoviteje usmerili drugam. Ali delo opravljate iz domače pisarne, ki je hkrati tudi vrtec, učilnica, kinodvorana, studio za jogo? Morda zaradi pomanjkanja časa še niste prešli na digitalno poslovanje ali pa uporabljate zastarelo programsko opremo? Vas skrbi, kaj se dogaja v poslovnem prostoru, ko vas ni v njem? Za nemoteno in sodobno delovanje na svoji strani potrebujete partnerja, ki vas razume in ima enostavne, pametne in celovite rešitve. Telekom Slovenije je za vas pripravil paket NEO Poslovni. PAKET NEO POSLOVNI ZA POSLOVNI PROSTOR, DOMAČO PISARNO ALI DELAVNICO Paket NEO Poslovni je velik (in varen) paket za mala podjetja: S vsebuje zelo hiter internet, največjo Mega HD TV programsko shemo s 7-dnevnim ogledom za nazaj in fiksno telefonijo. NEO Poslovni vam pomaga tudi pri prvih korakih v poslovni svet: z izdelavo (nove) spletne strani (z registracijo domene, spletnim gostovanjem in poštnimi predali vred) in z vedno osveženimi Wordom, Excelom, PowerPointom in Teamsi v zbirki orodij Microsoft 365 Business Basic bo vaše poslovanje preprosto, sodobno in digitalizirano, S v primeru nevšečnosti paket NEO Poslovni prinaša tudi hitrejšo obravnavo prijavljene napake in skrajšan čas njene odprave. Po mali ceni in z velikimi prihranki ste lahko vselej na tekočem z dogajanjem v svojem poslovnem prostoru - tudi ko vas ni v njem: s kamerami in senzorjem za gibanje poskrbite za varnost in zaščito pred vlomi, s pomočjo pametnih vtičnic na primer segrejte ali ohladite prostore na daljavo, s pametnimi žarnicami pa z enim klikom priž-gite vse luči. Vaša pisarna lahko postane pametni poslovni prostor v trenutku, dogajanje v njej pa lahko spremljate prek mobilne aplikacije NEO kjerkoli in kadarkoli. zunanje in notranje kamere gibanja (O) pametne vtičnice 5 Paket NEO Poslovni si zagotovite po akcijski ceni 32,78 EUR brez DDV (popust velja 12 mesecev, redna cena je 53,28 EUR brez DDV), s prihrankom do 246 EUR brez DDV. Za več informacij obiščite www.telekom.si/podjetniki ali pokličite 080 70 70, kjer vam z veseljem nudimo tudi osebno poslovno svetovanje v vašem podjetju ali doma. NCO www.telekom.si/podjetniki Promocijsko sporočilo Aluminij za zeleno prihodnost Pri doseganju ciljev ogljične nevtralnosti v Evropi ima kovinski material aluminij strateško vlogo, saj se ponaša z edinstvenimi lastnostmi, kot so lahkotnost, prevodnost, preoblikovalnost, vzdržljivost, nepre-pustnost in večkratno recikliranje. Postal je material, ki ga lahko izberejo proizvajalci čistih tehnologij v aplikacijah, kot so obnovljive energije, baterije, električni sistemi, varčna embalaža, energetsko učinkovite stavbe in čista mobilnost. Aluminij je vodilni sektor za spodbujanje krožnega gospodarstva in novih poslovnih modelov v Evropi. Aluminij je tudi kovina z najvišjo napovedano rastjo porabe Po vsem svetu naj bi se povpraševanje po primarnem aluminiju do leta 2050 povečalo za dodatnih 50 odstotkov in se približalo 110 milijonom ton. To potrebo vodijo ključni trgi, vključno z avtomobilsko, gradbeno in industrijo pakiranja. To pomeni tudi, da bo treba povečevati tako proizvodnjo primarnega aluminija kot posvečati več pozornosti reciklaži. Kljub zavedanju o pomenu krožnega gospodarjenja in povečevanju obsega reciklaže aluminija rasti potreb po aluminiju samo s pretaljevanjem aluminija v prihodnje ne bo mogoče pokriti. Dejstvo je namreč, da je kar 75 odstotkov proizvedenega aluminija še vedno v uporabi. Izzivu uvozne odvisnosti Evrope, predvsem v avtomobilskem in pakirnem sektorju, namenja EU posebno pozornost. Izvaja namreč ukrepe, s katerimi ščiti pomemben in dragocen vir surovine in njeno proizvodnjo v EU ter s tem pomembno panogo v Evropi. Pridobivanje boksita / Življenjski cikel aluminija in vključenost Skupine Talum Proizvodnja glinice Proizvodnja končnih izdelkov Zelena transformacija Taluma Usmeritvam evropskega Zelenega dogovora aktivno sledijo v Talumu. Raziskave, razvoj in inovativnost so zato rdeča nit strukturnih sprememb, ki se odražajo v tehnoloških spremembah procesov in novih izdelkih z višjo dodano vrednostjo. Kljub temu da se kidričevska tovarna aluminija že skoraj desetletje sooča z neprimerljivim podpornim okoljem v primerjavi s svojimi evropskimi konkurenti, ji je uspelo veliko. V Talumu so ponosni, da so strukturo vhodnega materiala spremenili v korist kupljenega in predelanega aluminija, za 100 odstotkov so zmanjšali porabo energije na tono prodanih izdelkov, za 100 odstotkov so povečali proizvodnjo rondelic in razvili vrsto novih zlitin, za več kot 500 odstotkov so povečali proizvodnjo ulitkov, uspelo jim je vstopiti na trg nestandardnih drogov, spremenili so strukturo produktov na programu toplotnih prenosnikov ter z novimi izdelki in storitvami uspešno vstopili na trg ogljikovih materialov. Posebej ponosni so na povečanje skupne dodane vrednost na zaposlenega, ki se je glede na leto 2011 zvišala za skoraj 100 odstotkov. Delo od doma, prednosti in slabosti 0 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika 8 Delo od doma je primerno za številne poklice in prinaša številne pozitivne učinke tako delodajalcu kot delojemalcu, znižuje stroške, povečuje storilnost in zadovoljstvo. V času krize, kot je npr. pandemija, je delo od doma del rešitve za posel in življenje ljudi. Delo od doma se prijema, prehaja tudi prostore in klasične načine dela, do sedaj obvlado-vane z besedo 'šiht'. »Če zaposlenega ne vidim, se sprašujem, če sploh dela,« pravi prenekat-eri vodja. Sploh pa številni podjetniki, ki so še bolj pazljivi s svojim vloženim denarjem. Toda najpogosteje so taki pomisleki odveč: taki »domači delavci« večinoma delajo še več od povprečja; veliko več od 'klasičnih' in časovno podaljšano, storilnostno preseženo ... Delo od doma ni primerno za vsak poklic ali delovno mesto, so pa številna, ki so za to primerna. Plusi za delodajalca Delo od doma ima številne prednosti za delodajalca, in nekateri jih v odnosu do odmaknjenega sodelavca tudi s pridom izkoriščajo ter prihranke v preveliki meri 'prevalijo' na take sodelavce. Nekaj dejstev: - delodajalec prihrani na prostoru za delavca, odpade najemnina; - delodajalec pogosto v določeni meri ali v celoti prevali stroške tehnične opreme in po-trošnega materiala na oddaljenega sodelavca; - prihranek je lahko navsezadnje tudi na prigrizkih in kavi za zaposlene v pisarnah; - fluktuacija tako zaposlenih je manjša, bolniški stalež manjši, lojalnost večja; - če so tako zaposleni teritorialno dovolj razpršeni, so tudi ustvarjalci dobrega imena podjetja, neposredno ali posredno spodbujajo zanimanje drugih, da bi se priključili, in so celo informatorji o lokalnih tržnih razmerah; - praviloma so delavci od doma bolj produktivni, celo srečnejši (več časa so lahko z družino) in bolj zadovoljni, saj ne izgubljajo časa s potjo na delo; - če ustreza naravi vašega dela, lahko dobite oddaljene, celo najboljše delavce kjerkoli na svetu, glede na kompetence in cene dela; - oddaljeni delavci so manj utrujeni in manj nagnjeni k izgorelo-sti ter ne premišljajo venomer o dopustu; - oddaljeni zaposleni ne tratijo časa s klepetom s sodelavci, z neplodnimi sestanki, kofetkan-jem in kajenjem med delom, zato je tudi manj konfliktov med vodstvom in tako zaposlenimi; - možnost, da tako zaposleni lahko svobodno izbira čas, ko bo delal - po lastnem ritmu in ne po priganjanju ure začetka dela in prisili stempljanja'..., da ne govorimo o izogibanju stiskam, ko obtiči v jutranjih in/ ali popoldanskih prometnih zastojih! - takšna možnost je skorajda neprecenljiva! (Seveda pa je discipliniran odnos do dela tu še nujnejši, saj mora biti delo tako ali drugače, prej ali slej optimalno opravljeno v okvirih pričakovanj delodajalca.). Ukrepi za uspešnost Seveda ni vse zgolj samo lepo in koristno in se ne zgodi samo od sebe. Nasprotno: potrebno je zagotoviti pogoje za tako uspešno sodelovanje: - po običajni selekciji in pred angažiranjem je potrebno novemu sodelavcu jasno predstaviti pričakovanja podjetja glede samega dela oziroma pričakovane storitve; osebo moramo seznaniti z načinom in postopki spremljanja in merjenja uspešnosti njenega dela, pa tudi podpore delu in morebitnemu napredovanju; - številni ljudje potrebujejo reden ali pogost stik s sodelavci (četudi na drugi lokaciji), da preverijo svoje delo in v pogovorih z drugimi odpravijo morebitne težave, se posvetujejo ali prosijo za nasvet. Oddaljen sodelavec ne sme biti osamljen, zato ga je potrebno občasno, za kak dan ali nekaj dni povabiti na domicilno lokacijo, marsiko- ga pa (z njegovim dovoljenjem ali na njegovo željo) tudi obiskati doma; - zasnovati je potrebno načine in takšne metode, da se tudi oddaljeni sodelavci počutijo kot del teama (morda z rednimi online sestanki, »govorilnimi urami« za reševanje morebitnih zapletov, vključitvijo v korpo-rativno komuniciranje - če je možno, vsaj z letnimi srečanji v živo, morda teambuildingom; tudi vedno odprt »chat room« je primerna oblika za medsebojno formalno in neformalno komunikacijo); - novega delavca je potrebno dodatno usposobiti glede komuniciranja, poročanja, odločanja in samostojnega dela; - z oddaljenim delavcem je potrebno razviti osebni odnos: se pogovarjati tudi o zdravju, o otrocih in hišnih ljubljenčkih in starih starših in hobijih in ....; osebni odnos krepi medsebojno zaupanje in lojalnost! Preden pa se odločite, da boste zaposlovali sodelavce, ki bodo delali od doma, je verjetno smiselno, da najprej poizkusno uvedete možnost za tiste, ki jim glede narave dela to odgovarja, da enkrat ali dvakrat tedensko delajo od doma. iJfM lit"1 print I sean I copv Roman Gril, s. p. RGS servis in trgovina +38641280782 rgs@ptuj.com www.rentaprint.si • • • • « Pozitivne strani dela od doma: - ni se treba voziti na delo; to prihrani čas, ki ga lahko preživi-mo z najbližjimi. Ko končamo z delom, lahko že v desetih sekundah sedimo za mizo in jemo z družino; - nihče nam pri delu ne kuka čez ramo; - skrb glede oblačenja je nepotrebna; lahko delamo tudi v pižami; - povsem sami se lahko odločam, kako bo videti naše delovno okolje, miza, oprema, glasba . Negativne strani: - potrebna je disciplina pri delu; počitek in odmori so zelo lahko nalezljivi; - če smo plačani na uro, mora biti zaupanje delodajalca zelo veliko; - domače okolje (hrup, zvoki, bežni obiski ...) je lahko moteče, če ni dovolj izolirano od delovnega prostora; - tako delo je lahko samotno; - lahko pride tudi do občutka ujetosti. m Dravinjski vrh 63. 2284 Videm orí Ptuiu DIAMANTNO REZANJE, VRJANJE, BRUŠENJE in STOKANJE-BETONA Miran Krainc s.d. Ú 041 416 444 Ü! miri míe not Reference: • Državni zbor RS • Zavod za varstvo kulturne dediščine RS • Forenzični laboratorij Ljubljana • BTC Ljubljana • UKC Maribor in Ljubljana • Primus Ptuj • Dravske elektrarne Maribor • Talum Kidričevo • I m pol Slovenska Bistrica • Henkel MB Slovenija • GIC gradnje d.0.0. • GP Drava d.0.0. • Spar, Hofer, Rutar, Lidl • Slovenske železnice • Makro 5 d.0.0. • Pomgrad d.d. • Luka KoDer TFHNIKfl ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o. Potrčeva cesta 28, 2250 Ptuj GSM: (041) 876 590, GSM: (041) 625 339, TEL: (02) 620 04 20 e-Došta: infoOelektrotehnika-SD.eu projektiranje, nadzor in izvedba električnih in strelovodnih inštalacij,električne opreme, računalniških in telekomunikacijskih omrežij meritve električnih in strelovodnih instalacij ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij • izvedba in vzdrževanje javne razsvetljave • brezplačna predhodna izmera in svetovanje 8 0 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Mestna občina Ptuj Promocijsko sporočilo Ptuj je lahko zadovoljen s številnimi gospodarskimi kazalniki MESTNA OBČINA PTUJ www.ptuj.si V zadnjih letih se je število gospodarskih družb na Ptujskem konkretno povečalo. Po podatkih Ajpesa je na območju MO Ptuju registriranih kar 726 gospodarskih družb, kar je skoraj enkrat več kot pred 15 leti. Prevladujejo mikro družbe, majhna in srednje velika podjetja. Izjemno pomembna je predelovalna dejavnost, ki zaposluje približno tretjino vseh zaposlitev. Sledita gradbeništvo in trgovina. Na občini se trudijo ustvariti karseda dobre pogoje za nadaljnji razvoj gospodarstva v regiji. V zadnjem letu se je ne le slovensko, pač pa tudi svetovno gospodarstvo znašlo v težki situaciji. Začetek tega leta kaže bolj spodbudne trende gospodarske klime. Ukrepi za okrevanje gospodarstva se sicer sprejemajo na državni ravni, a se za izboljšanje stanje po svojih zmožnostih trudijo tudi občine. Temu področju Mestna občina Ptuj že zadnjih nekaj let posveča veliko pozornost. Aktivnosti je veliko: privabljanje novih investitorjev, kar prinaša tudi nova delovna mesta, sprejemanje potrebnih zakonskih aktov za gradnjo, nižji komunalni prispevek za mlade ... Vse to so ukrepi v pravo smer. Občinska sredstva za pomoč podjetjem zagotovljena tudi letos Že drugo leto zapored Mestna občina Ptuj pomaga tudi malemu gospodarstvu s konkretno finančno pomočjo. V ta namen so iz občinskega proračuna v letih 2020 in 2021 rezervirali sto tisoč evrov, še vsaj enkrat toliko je vredna pomoč v obliki odpisov najemnin za občinske lokale. Podjetja, ki so se znašla v težavah, se s sproščanjem ukrepov počasi postavljajo na noge. Kot enega izmed ukrepov za pomoč je ptujska občina sprejela pravilnik, na podlagi katerega jim bodo tudi letos podelili 50.000 evrov. Najemnikom občinskih lokalov so odpisali tudi najemnine, velik del zadnjega leta niso zaračunavali uporabnine branjevkam ...Vse to so ukrepi, s katerimi skušajo pomagati malemu gospodarstvu, mesto pa ohraniti živo. Epidemija kot izziv za najpogumnejše Epidemija je pred vse nas postavila velike izzive. Le najboljši bodo iz nje znali potegniti maksimum in izkoristiti razvojne priložnosti. Na Ptuju se je v zadnjih letih gospodarska situacija izboljšala. Število brezposelnih kljub epidemiji ne narašča. Stanje se zadnje mesece celo izboljšuje. V spomladanskih mesecih se je število brezposelnih na Ptujskem zmanjšalo. K temu gotovo pripomorejo tudi nekatera velika predelovalna in proizvodna podjetja, ki nudijo zaposlitev več tisoč ljudem v regiji. Privabljanje investitorjev »Ob privabljanju večjih investitorjev in spodbujanju gospodarskih dejavnostih v poslovnih in industrijskih conah dajemo na Ptuju, najstarejšem sloven- skem mestu, velik poudarek tudi razvoju podjetništva in turizma v starem mestnem jedru, predvsem odpiranju novih nastanitvenih kapacitet in raznim storitvenim. Podjetnikom pomagamo tudi z nepovratnimi sredstvi v obliki subvencij preko javnih razpisov, s poudarkom na samozaposlitvah, odpiranju novih delovnih mest in zaposlovanju mladih, sofinanciranju materialnih in nematerialnih investicij, zagonu podjetij v inkubatorjih in parkih, sofinanci- Kako ptujska občina pomaga pri gospodarskem razvoju? • Priprava in sprejemanje prostorskih aktov, kar je podlaga za razvoj novih investicij. • Za obdobje dveh let omogoča oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pri proizvodnih podjetjih in podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo raziskovanja in razvoja. Pogoji za oprostitev so izvedene investicije in nove zaposlitve. • Obnova poslovnih prostorov v lasti občine, kar omogoča poslovne dejavnosti zasebnikov pod boljšimi pogoji. • Zagotavlja nepovratna sredstva na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva. • Zadnji dve leti namenja sredstva za pomoč podjetjem zaradi posledic epidemije. • Aktivno sodelovanje s potencialnimi investitorji. ranju komunalnega prispevka ter drugim,« pravi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Ogromen potencial, ki ga skušajo izkoristiti še bolje, ostaja turizem. Tudi kulturni. Oba segmenta sta za mesto še kako pomembna. V planu novogradnje V zadnjih letih narašča tudi interes za večstanovanjsko in individualno gradnjo. Na občini se trudijo postopke peljati kar se da hitro, da pride do izvedbenih del. Prostorski dokumenti se spreminjajo v relativno hitrem času. Kar nekaj novogradenj je v planu v prihodnjih letih. Razvojna naravnanost mesta je ključna. Veliko je planov tudi za sam center mesta. Nekatere rešitve so v rokah občine, druge so nekoliko težje uresničljive. A s pravo vizijo se mesto razvija v pravo smer. GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga ŠtajerskegaJgdftika 5 S programom Green Dot do zmanjšanja emisije CO2 za več kot 25.000 ton Cilj vodilnega investitorja v nakupovalna središča v Sloveniji je postati ogljično nevtralno podjetje, vodilno na področju energetske učinkovitosti. Skupina Supernova je začela izvajati program Green Dot Project, katerega cilj je optimizacija poslovnih praks in doseg popolne ogljične nevtralnosti do leta 2030. Ta cilj je v Sloveniji pravzaprav skoraj že dosežen, zaradi česar je Slovenija postala vzor preostalim državam, v katerih Supernova deluje. Lani decembra je skupina Supernova v Novem mestu zagnala sončno elektrarno. S skupno 5.000 kvadratnimi metri solarnih panelov, ki proizvedejo električno energijo v višini porabe 300 povprečnih slovenskih gospodinjstev, je njihova novomeška elektrarna največja tovrstna elektrarna v Sloveniji. Zagon še poslednjih dveh načrtovanih sončnih elektrarn v Sloveniji skupina Supernova načrtuje do sredine letošnjega leta. Na strehi nakupovalnih centrov v Novi Gorici in Celju proizvedena zelena energija bo pokrila do 25 % njune energijske porabe. Drugi pomemben cilj projekta Green Dot je zamenjava običajnih svetil z energetsko prijazno LED-tehnologijo. Tudi ta je skorajda že dosežen. Z njim bo skupini Supernova uspelo letno prihraniti energijo v vrednosti porabe 2.500 gospodinjstev. »Kot vodilni slovenski investitor v nakupovalna središča smo prepričani, da moramo skrbeti za okoljsko ozaveščenost in ohranjanje virov tako pri gradnji kot pri upravljanju s premoženjem. Naš cilj je postati ogljično nevtralno podjetje in vodilno podjetje na področju energetske učinkovitosti. Popolnoma sem navdušen nad dejstvom, da se iz dneva v dan temu svojemu cilju vse bolj približujemo. Program temelji na treh glavnih stebrih: LED-tehnologiji, programu energetske učinkovitosti in izgradnji sončnih elektrarn za proizvodnjo lastne zelene električne energije. Z izvajanjem tega programa bomo pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja in izboljšali kakovost življenja ne samo v Sloveniji, temveč tudi v vseh drugih evropskih državah, kjer delujemo in poslujemo v skladu z visokimi okolj-skimi standardi,« je pojasnil dr. O skupini Supernova Skupina Supernova je mednarodno podjetje s sedežem v Gradcu, usmerjeno v razvoj in upravljanje poslovnih nepremičnin v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Skupina Supernova je poleg omenjenih ključnih trgov dejavna tudi v Nemčiji, na Slovaškem in v Romuniji. Skupina Supernova je v letu 2019 dosegla vodilni maloprodajni položaj na slovenskem trgu po številu nakupovalnih središč in skupni zakupni površini. Sprva je skupina Supernova prevzela deset trgovskih objektov iz portfelja Merca-torja (Ljubljana Šiška, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ajdovščina, Celje, Jesenice, Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto, Postojna). Istega leta je Supernova nadaljevala uspešno širitev s prevzemom 11 nakupovalnih centrov podjetja Centrice Real Estate GmbH ameriškega sklada Lone Star. To so nakupovalni centri Qlandia v Kamniku, Kranju, Krškem, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju, pa tudi nakupovalni parki v Mariboru Tezno, Metliki, na Ravnah na Koroškem in v Slovenskih Konjicah. Skupina Supernova si je v zadnjih mesecih močno prizadevala za povečanje kakovosti storitev, ponudbe in celotne infrastrukture pridobljenih centrov. Prav tako so vlagali v marketinške dejavnosti in vse svoje centre združili pod isto vizualno identiteto - blagovno znamko Supernova. Postopek preimenovanja centrov Mercator in Qlandia v centre Supernova je končan, izjeme so manjša nakupovalna središča, ki jih preimenovanje čaka v prihodnosti. Doslej je Supernova v svojih 25 operativnih projektih, ki zaposlujejo več kot 10.000 ljudi, z naložbenimi in razvojnimi dejavnostmi v Sloveniji vložila več kot 500 milijonov evrov. Paul Merdzo, direktor skupine Supernova. Skupina Supernova upravlja s 25 nakupovalnimi centri in nakupovalnimi parki v Sloveniji in s 53 nakupovalnimi centri, nakupovalnimi parki ter OBI-jevi-mi prodajalnami na Hrvaškem, v Avstriji ter na Slovaškem. Po vzoru Slovenije so se v vseh ostalih državah Super-nove začele pobude za uvedbo LED-tehnologije in sončnih elektrarn. Na ravni skupine bo projekt Green Dot prihranil 35 milijonov kWh energije, kar je enako porabi 10.000 gospodinjstev ali 25.000 tonam CO2 letno. Izberi tvoje najdražje! Podari novo pomladno Darilno kartico Supernova. supernova.si SUPERNOVA QLANDIA PTUJ Promocijsko sporočilo Obrtna cona Novi jork se širi Obrtna cona Novi jork v Markovcih diha s polnimi pljuči in velja za eno uspešnejših con na širšem Ptujskem nasploh. V coni, ki jo občina razvija že dve desetletji, deluje 20 podjetij, ki povezujejo okrog 400 zaposlenih. V dobro razviti in delujoči obrtni coni, na površini nekaj manj kot 20 ha, prevladuje dejavnost kovinske predelave, montaže, trgovine ... Svoj prostor je našla tudi gostinska dejavnost s prenočišči. K razvoju pripomorejo tudi bližina mesta in predvsem avtoceste. V preteklem letu je občini uspelo razširiti obrtno cono še za 2,3 ha in je že tik pred izbiro izvajalca za gradnjo infrastrukture. Prav tako je že javno objavljen razpis za prodajo parcel v IV. fazi obrtne cone. Prizadevali si bodo, da jo razširijo še na V. fazo. Sicer pa je občina Markovci ena prvih občin, ki je po svoji ustanovitvi začela urejati obrtno cono. Temeljni razlog za odločitev Občina Markovci podpira gospodarstvo z vsakoletnim podeljevanjem nepovratnih sredstev po razpisu. Letos je podjetnikom namenila kar 70.000 € nepovratnih sredstev. Z razpisom občina sofinancira materialne investicije podjetij ter tako spodbuja nastajanje podjetij oziroma njihovo hitrejšo rast na eni strani, na drugi pa lahko podjetniki in s. p.-ji kandidirajo za sredstva za samozaposlovanje ter odpiranje novih delovnih mest. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije oziroma mora zaposlitev trajati najmanj tri leta. je bila želja in nuja po ustvarjanju spodbudnega podjetniškega okolja, ki bi na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Poslovne cone so namreč eden izmed vzvodov občine, s katerim lahko te uspešno in učinkovito pripomorejo k razvoju novih delovnih mest, spodbujajo domače in tuje investicije ter v veliki meri pripomorejo k pospešenemu prenosu inovacij. 8 0 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah ZRS Bistra Ptuj se ponaša z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju spodbujanje razvoja podjetništva in pospeševanja gospodarske rasti na območju Spodnjega Podrav-ja. Izzivi gospodarstva, obrti in podjetništva, na splošno razvoja, so postali bistveni del njenega delovanja. V skupnem sodelovanju so tako nastali številni projekti, ki so hkrati strokovni izziv, odgovor na reševanje aktualnih problemov in hkrati nov razvojni in produktni cikel, skladen s krožnim gospodarstvom. Tako so v okviru RRI2 projekta (Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2, razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo), skupaj s podjetjem GREGA-JK, d.o.o., iz Spuhlje, razvili pirolizno peč kapacitete 20 kg suhe biomase/h, kar bo omogočilo proizvodnjo 5 kg bi-ooglja/h. Namenjena je indivi- dualnim kmetijam, farmam in manjšim podjetjem. »Bistvena novost novo razvite pi-rolizne peči je v razvoju majhnih proizvodnih enot, ki kmetom omogočajo uporabo lastne bio-mase (les, rastlinski ostanki), ob hkratnem pridobivanju energije. Pirolizno peč lahko uporabljajo kot peč za ogrevanje zgradb, farm in rastlinjakov, hkrati pa tudi za proizvodnjo biooglja, ki je produkt termične obdelave biomase z omejeno količino prisotnega kisika (piroliza). Deluje avtonomno, brez posebnih posegov operaterja, saj je popolnoma avtomatizirana. Enako velja za meritve in zajemanje podatkov. Trenutno je nameščena na kmetiji Ivana Vog-rinca v Skorbi v okviru pilotnega EIP projekta. Na kmetiji Vogrinec in na kmetiji Jakob v Bišu v okviru projekta poteka poljski poskus, v katerem bomo delovanje biooglja poizkusili tudi pri pridelavi zele-njadnice. S pilotnim projektom želimo kmetom na praktičnem primeru predstaviti možnosti lastne proizvodnje biooglja na kmetiji ter jih seznaniti s procesom aktiva-cije biooglja pred uporabo le-te-ga na njivah. Obenem pa želimo tudi predstaviti možnosti za uporabo organskega gnojila (aktivirano biooglje), s katerim bi lahko zmanjšali uporabo mineralnih gnojil v kmetijstvu. Na ta način bi konkretno prispevali tudi k manjšim obremenitvam kmetijstva na okolje,« je o projektu oz. razvoju pirolizne peči ter demonstracijskem projektu, ki se izvaja v okviru projekta Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb, s katerim so bili uspešni na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, povedala dr. Nataša Belšak Šel iz ZRS Bistra Ptuj. S pilotnim projektom bodo pridobili dragocene podatke o tem, kako se uporaba aktiviranega bi-ooglja obnese na območju tal Spodnjega Podravja, ki bodo podlaga za izdelavo nadaljnjih priporočil o uporabi le-tega na kmetijskih površinah. Aktivirano biooglje prinaša veliko koristi za same lastnosti, strukturo in ži-vost tal, zato ima potencial izbolj-ševalca tal. Biooglje pospešuje nastanek humusa, kar izboljša rodovitnost tal, ki s tem postanejo boljši shranjevalec ogljika. Zaradi boljšega zadrževanja vode pa so tudi bolje prilagojene na posledice podnebnih sprememb, kot so suše in nalivi. ZRS Bistra J Spodbujanje razvoja v podjetništvu in pospeševanje gospodarske rasti v Spodnjem Podravju, na ZRS Bistra Ptuj že več kot 25 let • Točka SPOT (prej VEM) - namenjena bodočim in obstoječim podjetnikom za ustanovitev s. p. ali enostavnega d. o. o. ter drugih administrativnih postopkov ob registraciji. • Celovita podpora pri prijavi, vodenju in izvajanju projektov za zunanje naročnike (pridobivanje povratnih in nepovratnih sredstev, priprava razpisne dokumentacije, priprava poslovnih načrtov, vodenje in izvajanje nacionalnih, evropskih in mednarodnih projektov). grega • Obdelava in oblikovanje pločevine • Načrtovanje v 3D-konstruiranju • Konstruiranje od prototipa do serijske proizvodnje izdelkov iz vseh vrst pločevin Z inovativnim pristopom, lastnim razvojem, usposobljenostjo ter kompetentnostjo s pomočjo sodobne strojne ter programske opreme izdelamo vrhunske končne in polizdelke iz vseh vrst pločevin. Ena od prioritet Skupne kmetijske politike po letu 2020 je spodbujanje trajnostnega kmetijstva s shranjevanjem ogljika v tleh. Povečanje organske snovi v zemlji predstavlja enega od temeljev trajnostnega kmetijstva. V tem pogledu bo imelo kmetijstvo veliko vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Biooglje se v kmetijstvu uporablja kot dodatek h krmi za živali, kompostu, kot dopolnilo k tlom in dodatek za obdelavo tekočega gnoja. Uporablja se za izboljšanje zdravja živali in rastlin, za zniževanje izgub hranilnih snovi z izhlapevanjem ali izpiranjem, za preprečevanje ero- zije tal in za izboljšanje zadrževanja vode v tleh, za dvig vsebnosti ogljika v tleh in za vzpostavitev trajnostno rodovitnih tal v kmetijstvu. Za intenzivno uporabo biooglja v kmetijstvu pa bo potrebno vzpostaviti proizvodnjo ustreznega in certificiranega biooglja na ekonomičen način. »Naš razvoj je podprt tudi s patentom, z naslovom Naprava za pridobivanje biooglja in toplote iz biomase in metoda v zvezi s tem. Uradna prijava je bila izvedena leta 2018. V bistvu smo razvili inovativno napravo, piro-lizno peč s sočasno proizvodnjo biooglja in toplote ter integriranim sušilnikom biomase, ki je del pirolizne naprave in omogoča uporabo sveže biomase. Druge pirolizne peči, ki so komercialno dostopne, imajo samo proizvodnjo biooglja, mi smo naredili korak dalje, s proizvodnjo toplote, ki jo je mogoče uporabi za različne namene, hkrati pa je novo razvita pirolizna peč tudi cenovno dostopna, vrednost je v rangu traktorja srednjega razreda. Podobne naprave, ki jih je trenutno mogoče kupiti, so visokega cenovnega razreda, saj gre za milijonske zneske,« je še povedala dr. Nataša Belšak Šel. Marca v Sloveniji občutno večja prodaja novih avtomobilov Po šibkem začetku leta je evropski avtomobilski trg marca dobil nekaj zagona. Prodanih je bilo več kot milijon vozil, pri čemer sta se okrepila zlasti italijanski in francoski trg, ugotavlja evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Večja je bila tudi marčna prodaja vozil v Sloveniji, prodanih je bilo občutno več novih osebnih avtomobilov kot pred letom dni, ko je izbruhnila epidemija covida-19, avtosaloni pa so morali skladno z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb zapreti svoja vrata. Marca je bilo prvič registriranih 7067 osebnih vozil, kar na letni ravni predstavlja 157,6-odstotno rast. V treh letošnjih mesecih skupaj so prodali 16.291 osebnih vozil, kar je 12,3 odstotka več kot v prvem lanskem trimesečju, kažejo podatki Trgovinske zbornice Slovenije. Največ osebnih vozil je marca prodal Volkswagen (1037), sle- dila sta Skoda (804) in Renault (782). Tudi v prvih treh mesecih je med prodanimi osebnimi avtomobili vodil Volkswagen (2619), sledila sta Skoda (2168) in Renault (1780). Vsi trije skupaj obvladujejo 40,3 odstotka slovenskega trga. Marca se je povečala tudi prodaja lahkih gospodarskih vozil. Prodali so jih 1103, kar je 178,5 odstotka več kot marca lani. V treh mesecih je bilo prvič registriranih 2902 teh vozil, to pa je 33,4 odstotka več kot v prvem četrtletju lanskega leta. AH TERBUC doo Dornava U6b, SI-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. 0 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika 8 Promocijsko sporočilo Povabilo pot6iiciolnim iiimrn^m v občini Cirkulane gospodarstvo v občino Ormož jn lokalna skupnost z roko v roki Občina Ormož vabi investitorje v poslovno cono v Ormožu. Potencialnim investitorjem so na razpolago stavbna zemljišča, s prostorskim aktom namenjena za poslovno dejavnost, in bodo do konca tega leta delno ali v celoti komunalno opremljena. Investitorjem na območju občine Ormož so na razpolago naslednji ukrepi in organizacije za pospeševanje razvoja malega gospodarstva: • oprostitev plačila komunalnega prispevka v višini 50 %; • neposredna finančna pomoč za pospeševanje zaposlovanja za nove zaposlitve in samozaposlitev ter nepovratna sredstva za pospeševanje poklicnega izobraževanja; • spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjenje dejavnosti; • Javna razvojna agencija Občine Ormož, ki opravlja strokovne, razvojne in druge naloge s področja pospeševanja gospodarskega razvoja občine. Ena od njenih pomembnejših nalog je pomoč gospodarstvu pri pridobivanju nepovratnih sredstev; • Mrežni podjetniški inkubator, d. o. o., ki nudi podporno okolje za pospeševanje ustanavljanja novih podjetij ter pomoč pri njihovem delovanju, rasti in razvoju, s ponudbo podjetniške infrastrukture in storitev za uporabnika. Člani podjetniškega inkubatorja imajo veliko ugodnosti: ugodno najemnino, pomoč pri ustanovitvi podjetja in pripravi poslovnega načrta, pravno svetovanje, izobraževanja za podjetnike, koriščenje konferenčne sobe in drugo. Več informacij dobite na Občini Ormož pri Mateji Zemljak, mateja.zemljak@ormoz.si, tel. 02 741 53 03. Epidemija lani oklestila število prvih registracij vozil V Sloveniji je bilo lani v register vozil prvič vpisanih skoraj 113.000 cestnih vozil, kar je po podatkih statističnega urada 23 odstotkov manj kot leta 2019. Prvič je bilo registriranih okoli 81.000 osebnih avtomobilov ali za 24 odstotkov manj kot leto prej. Na statistiko je močno vplivala epidemija covida-19. V Sloveniji je bilo sicer do konca leta registriranih okoli 1,62 milijona cestnih vozil. Polovica lani registriranih osebnih avtomobilov je vozila na dizel, 48 odstotkov pa na bencinsko gorivo. Število »dizlov« se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za dva odstotka, število »bencinarjev« pa zmanjšalo za dva odstotka. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je glede na leto prej povečalo za 38 odstotkov oz. na okoli 9400, kar je bilo 0,8 odstotka vseh lani registriranih osebnih avtomobilov. Število električnih osebnih avtomobilov se je lani povečalo za 84 odstotkov oz. na 3670, kar je bilo 0,3 odstotka vseh lani registriranih osebnih avtomobilov. Slovenci vozimo vse starejše avtomobile Število osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v 30 letih močno povečalo in leta 2019 doseglo 1,17 milijona. Obenem raste tudi njihova povprečna starost, ki je predlani presegla deset let. Leta 1992 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 606.000 avtomobilov povprečne starosti 6,8 leta. Do leta 2019 se je število povečalo na nekaj manj kot 1,17 milijona, povprečna starost pa je dosegla 10,2 leti. Pri prvih registracijah novih osebnih avtomobilov ima Statistični urad RS na voljo podatke od leta 2000. Takrat je bilo prvič registriranih nekaj več kot 55.000, do leta 2019 pa se je številka povečala za skoraj tretjino na nekaj manj kot 73.000. Tabelarični prikaz števila prvih registracij novih osebnih avtomobilov, števila vseh osebnih avtomobilov v Sloveniji in povprečne starosti osebnih avtomobilov. Občina Cirkulane je s pomočjo evropskih sredstev na območju naselja Dolane uredila ekonomsko poslovno cono za mala in srednje velika podjetja. S kanalizacijsko, vodovodno, cestno, električno in telekomunikacijsko infrastrukturo ter javno razsvetljavo opremljena zemljišča so pritegnila veliko zanimanja - tako imamo danes v coni kar sedem perspektivnih podjetij, ki tu pravkar gradijo poslovne zgradbe za svojo gospodarsko dejavnost: RC Trcko, d. o. o., Laring, d. o. o., EMG, d. o. o., Stanko Fric, s. p., DTP montaža industrijskih naprav, d. o. o., Domačija Famili-ja, d. o. o., Hido inženiring, d. o. o. Zemljišče gravitira ob že obstoječem industrijskem objektu kot enota ADK, d. o. o. S prihodom novih gospodarskih subjektov v občino in izgradnjo novih gospodarskih objektov se nadejamo novih delovnih mest, izboljšanja podjetniške klime in posledično nastajanja novih podjetij, povečanja privlačnosti gospodarskega okolja in njegove postavitve na zemljevid lokalnih gospodarskih središč, razvoja človeškega kapitala in kadrovskih virov, predvsem pa rasti kakovosti življenja v občini in še veliko drugega. Z nakupom zemljišča v coni so se investitorji zavezali preseliti središče svoje poslovne dejavnosti v cono in prispevati k nastanku novih delovnih mest. Poslovna dejavnost podjetij se pretežno izvaja na področju gradbeništva, kovinar- stva, strojništva in elektroinštala-terstva, zato na občini za mlade v tovrstnih poklicih pripravljamo tudi dodatne spodbude - trenutno je v pripravi razpis za štipendiranje dijakov na področju deficitarnih poklicev, v okviru katerega bomo dvema dijakoma za čas šolanja dodelili občinsko štipendijo. Primarni cilj je, da se naša občina gospodarsko razvija tako, da gospodarstvo in lokalna skupnost delujeta z roko v roki. V občini smo veseli, saj bodo imele mlajše generacije možnosti zaposlitve doma. Tako so večja zanimanja za monterje, varilce, elektrikarje, mehatronike, strojnike, ključavničarje, slikopleskarje, zidarje ..., katerih izobraževanja in zaposlitve spodbujajo tudi naši podjetniki. Prve registracije novih osebnih avtomobilov Povprečna starost osebnih avtomobilov Leto registracije 2000 55.120 2005 60.531 2010 60.777 2015 60.668 2019 72.710 Število vseh osebnih Leto 1992 1995 2001 2005 2010 2015 2019 starost (v letih) 6,8 6,8 6,9 7,5 8,2 9,7 10,2 avtomobilov v Sloveniji Leto število 1992 606.245 1995 711.364 2000 866.096 2005 960.213 2010 1.061.646 2015 1.078.737 2019 1.165.371 Vir: SURS 8 0 GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Promocijsko sporočilo DTP montaža industrijskih naprav Znanje zaposlenih za uspeh podjetja Začetki našega podjetja segajo v leto 2013. Začetna ter trenutno primarna dejavnost podjetja je montaža industrijskih dvigal v logističnih centrih. Trenutno imamo 29 zaposlenih, delamo pa praktično po vsem svetu, največ na evropskem in ameriškem trgu. Zadnji dve leti smo začeli tudi sami producirati, z našo produkcijo smo se usmerili v proizvodnjo nadstreškov za avtomobile ter ograj iz nerjavečega jek- ifTDUSTTliAL fnOflTi Proizvodnja ter montaža jeklenih nadstreškov ter ograj iz nerjavečega jekla www.dtp-montage.cominfo@dtp-montage.com gsm 031 659 441 - Dvojni jekleni nadstrešek 600 cm x 700 cm x 238 cm, cena 5.800 € - Enojni jekleni nadstrešek 600 cm x 359 cm x 236 cm, cena 3.400 € - Enojni jekleni nadstrešek (stebri na sredini) 600 cm x 359 cm x 238 cm, cena 3.400 € - Enojni jekleni nadstrešek (videz lebdečega) 600 cm x 376 cm x 238 cm, cena 3.400 € - Dvižni nadstrešek (integriran skladiščni prostor), enojni dvižni, cena 8.900 € ali dvojni dvižni cena 10.700 € mere 600 cm x 366 cm x 205 cm skladiščni prostor 400 cm x 330 cm x 110 cm la. V podjetju smo razvili tudi lasten produkt - dvižni nadstrešek, na katerega smo zelo ponosni, je edinstven produkt in je plod naše razvojne skupine. Trgi, na katere ciljamo z lastno produkcijo, so Slovenija, Hrvaška ter Avstrija. Naša proizvodna hala je v majhni industrijski coni v občini Cirkulane. V proizvodni hali trenutno zaposlujemo štiri osebe. Vrline, ki nas odlikujejo, so vsekakor kakovost, odzivnost ter osebni pristop. V zadnjem desetletju se Ljudska univerza Ptuj intenzivneje odziva na izobraževalne potrebe podjetij. Izobraževanje zaposlenih nam je zaupalo že vsaj 30 podjetij iz Spodnjega Podravja. Zakaj so izbrali prav nas? • Ker smo zaupanja vreden partner, kar potrjujejo številne podporne izjave podjetij, s katerimi smo sodelovali. • Ker se prilagodimo potrebam in željam vašega podjetja. • Ker imamo strokoven kader, ki bo poskrbel za kakovostno izvedbo storitev (tudi v sklopu projekta JP ASI 2021). • Ker že več kot 15 let sodelujemo pri izvedbi sorodnih projektov (Center vseživljenjskega učenja, Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, Programi splošnega neformalnega izobraževanja, Dvig ravni pismenosti so samo nekateri izmed njih. • Ker se v naše programe letno vključi od 15002500 udeležencev. • Ker smo prepoznani tudi v evropskem okviru, kar nam da prepotrebno širino in uvid v najnovejša dognanja stroke. • Ker so naši predavatelji preverjeni in skrbno izbrani. • Ker lahko prevzamemo tudi del nalog, ki bi jih drugače morali opraviti sami. • Ker imamo 80 let izkušenj na področju izobraževanja, usposabljanja in svetovanja odraslim. Pri pripravi in izvedbi izobraževalnih aktivnosti se prilagodimo vašim potrebam, željam in interesom. Nudimo kakovostno izvedbo na naslednjih področjih: 1. Promocija in varovanje zdravja 2. Kadrovski razvoj, kompetence in usposabljanje 3. Medgeneracijsko povezovanje in ozaveščanje Izobraževalne aktivnosti se lahko izvedejo v manjših ali večjih skupinah, število oseb v skupini prilagodimo vašim željam in ciljem izobraževalne aktivnosti. Izobraževalne aktivnosti izvedemo v vašem podjetju, ure izobraževalnih aktivnosti prilagodimo urniku vašega podjetja. Meta Majnik Krajnc iz podjetja Javne službe Ptuj je tako zapisala o našem sodelovanju: »V družbi Javne službe Ptuj smo se v letu 2019 odzvali na Javno povabilo za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitvi njihovih kompetenc (JP ASI 2019). Kljub oteženi situaciji zaradi epidemije nalezljive bolezni covid-19 smo v podjetju sprejeli Strategijo za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitev njihovih kompetenc. Izvedli smo številne motivacijske delavnice ter različna usposabljanja na področju osebnega in kariernega razvoja ter pridobivanja kompetenc starejših zaposlenih. Pri obsežnem projektu, ki se je končal februarja 2021, smo pri več delavnicah in usposabljanjih uspešno sodelovali tudi z Ljudsko univerzo Ptuj. Izvedli smo številna zanimiva usposabljanja in delavnice, s katerimi smo okrepili kompetence starejših zaposlenih v podjetju. Tudi s pomočjo Ljudske univerze Ptuj smo projekt uspešno zaključili in dosegli zastavljeni cilj - zadovoljstvo in opolnomočenje starejših zaposlenih v podjetju Javne službe Ptuj.« Plačilo komunalnega prispevka ne bo vec pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja Predlog novega gradbenega zakona Ministrstvo za okolje in prostor je v vladno obravnavo predložilo predlog novega gradbenega zakona. Novi zakon bo predvidoma upošteval odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost zakona o graditvi objektov (predhodnika gradbenega zakona) glede posega v pravico do spoštovanja doma. Po predlogu bo sodišče pred odstranitvijo nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, lahko presodilo sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. Če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko inšpektor opravil izvršbo (odstranitev nelegalnega objekta), v nasprotnem primeru pa bo odstranitev odložil za pet let, kaže predlog zakona, ki je objavljen med vladnimi gradivi. Novi zakon naj bi ustrezneje uredil posamezne določbe in odpravil nejasnosti, ki so se pokazale v času izvajanja zakona, ter dal pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki. Pojem manjša rekonstrukcija Predvidena je uvedba pojma manjša rekonstrukcija, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Pod to naj bi spadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, morali pa bodo sodelovati usposobljeni strokovnjaki, treba bo tudi vložiti prijavo začetka gradnje. Po predlogu plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost naj bi se izpolnila pred prijavo začetka gradnje. Le pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se bo dokazilo predložilo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ta določba se bo začela uporabljati, ko bo zaživel sistem eGraditev. Predvideno je, da bo v primeru odstranitve objektov, ki se dotikajo sosednjih objektov, znova treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Nabor začasnih objektov se bo razširil na objekte v primeru izrednih razmer ter skladiščne stavbe za dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 11. maj 2021 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Jože Mohorič, Marija Kralj, sta, Črtomir Goznik in m24 Lektoriranje: Lea Vaupotič Skok Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj in prometnih območij. V primeru naravne in druge nesreče (npr. požara) bo za dela, ki bodo nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic te nesreče, zadostovala le prijava začetka gradnje. Gradnja enostavnih objektov Po osnutku bo treba na občino prijaviti začetek gradnje enostavnih objektov. Upravni organi bodo morali v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja bolj upoštevati mnenja pristojnih organov in organizacij, saj so ti strokovno in pravno uspo- sobljeni, da ugotavljajo skladnost predlagane gradnje s predpisi z njihovega delovnega področja. To bo veljalo tudi za ugotavljanje skladnosti gradnje s prostorskimi akti. Bodo pa morala biti mnenja ustrezno obrazložena in jasna. V primeru molka mnenjedajalca bo upravni organ odločil sam, tako kot zakon že določa v primeru neusklajenih in nejasnih mnenj. V zakonu ne bo več določb o predodločbi, saj bo ta s spremembo pogojev za popolnost vloge (brez dokazil o pravici graditi) izgubila namen. Novost je določba, ki bo omogočila začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja za infrastrukturo tudi v primeru, da vlogi ne bodo priložena dokazila o pravici graditi. Ker pa je dokazilo o pravici graditi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo morala biti dokazila predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja. Lažje pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše Pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše naj bi bilo lažje in cenejše. Mogoče bo pridobiti samo uporabno dovoljenje za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja. Deloma bodo spremenjene določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da bo mogoča legalizacija tudi za dele objekta in hkrati kombinacija posameznih načinov legalizacije. Hkrati bo določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje. Alenka Kianjsek s.p. v Zupečja vas 5,2324 Lovrenc na De Polju GSM 031 355 898 Naše storitve: * polaganje in priklopi za kanalizacijo * priprava dvorišč za tlakovanje * izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne košare * izposoja valjara 2,51 * biološke čistilne naprave vakumska kanalizacija * odvoz fekalij... GSM: 041/422 162 info@avdi-gradnje.si avdi@avdi-gradnje.si GRADBENO PODJETJE d.o.o. Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Tel./fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV, INDUSTRIJSKI TLAKI, ZUNANJE UREDITVE, KROVSKO TESARSKA DELA, T. G. MEHANIZACIJA SPLOSNA GRADBENA DELA KAKOVÍSiÉ'VAÜJAlfigiisn3 priloga Štajerskega tednika OKNA - VRATA - SENČILA NAIŠ O RS r>. o. o. XX ' Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. PERGOLE Z ZIIPI! popust NAITORS d.o.o. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. Ivo s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču MMmg^DijDCgDilOteOnDi]®^ z vami več kot 50 let nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna I VAMI m ¥E€ KOT 25 LET • STARE ZGODOVINSKE FASADE • NOVOGRADNJE •GRADNJE NA KLJUČ -ADAPTACIJE NOVIH IN STARIH OBJEKTOV, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH • ŠKARPE, POLAGANJE TLAKOVCEV ... GRADBENIŠTVO MURKO JANEZ s.p. Vintarovci 3, 2253 Destrnik tel.: 02 753 40 11, gsm: 031 654 845 e-mail: murko.gradbenistvo@gmail.com Promocijsko sporočilo S tradicijo, veliko izbiro, svetovanjem in montažo do zadovoljnih strank Ko govorimo o kompletnih rešitvah glede zaves, senčil in karnis, potem je pravi naslov prodajalna Zavese Elena v Su-permestu na Ptuju. Ponujajo šivanje zaves po meri, izmere in svetovanje na domu, šivanje namiznih prtov, prodajo senčil, plissejev in lamelnih zaves ter vseh vrst karnis. »S tem delom sem se začela ukvarjati pred skoraj 25 leti, natančneje leta 1997, takrat kot ena izmed prvih v tej branži. V vseh teh letih smo zadržali približno enako število zaposlenih šivilj in monterjev, sedanji obseg proizvodnje, prodaje in montaže je za nas optimalen,« pove Mateja Babič, lastnica trgovine Zavese Elena. Stranke največkrat stopijo v kontakt z njo v trgovini. »Najpogostejša pot od ideje do izvedbe je res takšna, da se stranka oglasi v trgovini, kjer izrazi svoje želje - to je osnova, to vedno upoštevam. Sledi obisk na njenem domu, kjer po potrebi dodatno svetujem in odgovorim na vprašanja stranke. Cilj je, da skupaj pridemo do optimalne rešitve. Nato naredim izmere, čemur sledi izdelava v delavnici, nato pa še montaža, od karnis do zaves, skratka do končnega produkta,« pove Mateja. Zavese so vedno del ambienta Izmed trendov omeni vračanje klasično nabranih bogatih zaves z dekorji, ki so bile sedaj približno 10 let nekoliko v ozadju, prevladovale so namreč lamelne, ravne zavese in panelni roloji. Glede samih prostorov v trgovini Zavese Elena ne delajo razlik, opremljajo tako zasebne hiše kot poslovne prostore. »Pri poslovnih prostorih se stranke največkrat odločajo za senčila, običajno v obliki lamelnih zaves ali trakov, pa tudi v obliki rolojev, kar npr. vidimo v bankah, poštah, v pisarnah ... Gre za povsem praktični vidik uporabe, saj vzdrževanja praktično ni, oz. je res minimalno. Izjeme so gostilne, kjer pogosto še vidimo tudi klasične zavese. Dejansko gre za to, da se o rešitvah odločimo glede na ambient zavese so vedno del ambienta. V novejšem času velikokrat obliko zaves in senčil določijo že projektanti ali arhitekti ob sami zasnovi lokala ali poslovnega prostora,« lastne izkušnje opiše Mateja in doda: »Trendi se prenašajo tudi na zasebne uporabnike, tudi zanje velikokrat o izbiri zaves odločajo arhitekti. Tako se jaz velikokrat dobim kar z arhitektom, kar je za stranko tudi najlažje.« Danes obstaja veliko vrst enostavnih rešitev, ki so zasnovane že pri arhitektu ali projektantu določenega objekta. »Res je, tako kot na vseh področjih se tudi na tem uvajajo novitete. Tako imamo danes možnost nabave mavčnih (gips) plošč z vgrajenimi vodili za zavese. Iz povsem praktičnega vidika je to izjemno ugodna in elegantna rešitev, kot so Zavese Elena Mateja Babič, s. p. 031 605 343 Ormoška cesta 30, 2250 Ptuj TC Supermesto npr. vgrajene luči v mavčne (gips) plošče,« iz lastnih izkušenj pove Mateja. Zelo moderna rešitev so tudi kar-nise ali senčila, ki jih poganjajo elektromotorčki. »Kaj takega smo včasih videli samo v gledališčih, pri njihovih velikih odrskih zavesah, danes pa se to vedno pogosteje pojavlja tudi v individualnih hišah. Zaves se tako sploh ni več treba dotikati, ampak jih lahko upravljamo preko daljinca, kar je resnično zelo elegantna in moderna rešitev,« zaključi lastnica trgovine Zavese Elena. KAKOVOST BIVANJA, oglasna 11 Sončni žarki vabijo na teraso Promocijsko sporočilo Energijsko varčne Ytong hiše Ko prvič zares posije sonce, tisto pravo, katerega objem čutimo na svoji koži, začnemo brž razmišljati o urejanju zunanjih prostorov. Naj si bo atrij, vrt, terasa ali le mali balkonček, vsak zunanji prostor nam ponuja možnost, da si ga uredimo na sanjski način. Tako bomo izkoristili vsak sončni žarek in se tudi doma počutili kot na počitnicah. Tla Če smo v zadnjih letih vsaj enkrat pobrskali po aktualnih trendih in idejah za prenovo terase, smo zagotovo naleteli na enostavno preobleko tal, ki nam jo ponujajo zložljivi leseni tlakovci in umetna trata. Obe rešitvi sta videti odlično in vdihneta balkonu čisto drugačen značaj. Zaradi svoje prilagodljivosti in enostavne izvedbe sta preprost projekt »naredi sam«, ki nam ne bi smel vzeti več kot en vikend prostega časa. Poleg tega sta obe rešitvi popolna izbira za najemnike, saj ne zahtevata lepljenja, vrtanja in podobnih vsiljivih posegov. Preproge Pravi modni hit so tudi zunanje preproge, ki so videti kot običajne, a so izdelane iz trpežnih materialov, ki so odporni proti vremenskim razmeram in ne zbledijo. Različni proizvajalci nam ponujajo zelo širok nabor PLESKARSTVO barvanje fasad, napuščev, oken, vrat, ograj, žlebov ter celotnega objekta 2344 Lovrenc na Pohorju 041 527 360 V katalogu Ytong tipskih hiš lahko izbirate med kar 56 različnimi hišami, od zelo dobrih nizkoenergijskih pa vse do pasivnih hiš. Pri nakupu Ytong tipske hiše prejmete projektno dokumentacijo (PZI, DGD) brezplačno. Poiščite svojo sanjsko hišo na www.ytonghisa.si! Če razmišljate o nakupu energijsko varčne hiše, ki ima poleg tega še odlično notranjo zasnovo prostorov in zapeljiv zunanji izgled, potem boste med Ytong hišami zagotovo izbrali pravo. Tipske Ytong hiše so delo različnih projektantskih podjetij, vključujejo pa tako klasične oblike in zasnove kot tudi hiše sodobnih linij in razgibanih detajlov, primernih za vse vrste slovenskih okolij. V katalogu boste našli hiše vseh možnih oblik z zanimivimi koncepti tlorisnih površin. Od manjših pritličnih hiš z neto tlorisno površino 90 m2 do večjih dvoetažnih hiš s kletjo in mansardo v skupni izmeri 260 m2. Sodobne hiše pravokotnih oblik z ravno streho so primerne za vse moderne družine z aktivnim življenjskim slogom, klasike z dvokapnico pa s premišljenimi detajli združujejo tradicionalnost in modernost v enem. Z Ytongom gradite hitreje! Ytong gradbeni sistem je zasnovan za hitro, suho in čisto gradnjo manjših in večjih objektov. Z elementi iz porobetona različnih debelin lahko zgradite hišo v celoti - od zunanjih nosilnih in nenosilnih zidov, predelnih sten, preklad, do stropov in ostalih strešnih konstrukcij. Vsestransko uporaben pa je tudi pri izvedbi manjših del in prenovah. Zdravju in okolju prijazen trajnostni gradbeni material Naraven gradbeni material porobeton odlikujeta predvsem odlična toplotna izolativ-nost in požarna odpornost, saj spada med negorljive materiale, v požarni razred A1. Gradbeni material Ytong že več kot 40 let proizvajajo v tovarni v Kisovcu pri Zagorju. Kot del mednarodne skupine Xella so zavezani k napredku, trajnostnosti in ekološki proizvodnji Ytong izdelkov. velikosti in vzorcev. Zagotovo bomo našli tudi takšno, ki bo točno po naših željah. Gnezdeca Velike gugalnice, okrogli ležalniki in močno oblazinjeno zunanje pohištvo se še vedno pojavljajo kot glavni akterji udobja na prostem. Letos pa se jim pridružujejo še izjemno priljubljena gnezdeca, ki visijo s stropa ali krošenj. Te zanimive gugalnice inovativnih oblik so dobrodošla novost, ki nas kar vleče v svoj objem. Naravni okras Ni lepšega dekorja od naravnega. Tako kot nas v notranjih prostorih razveseljujejo razne sobne rastline in lončnice, nas bodo, z nekaj načrtovanja, še toliko bolj razveseljevale zunaj. S plezalkami ovite pergole in bujni šopki hortenzij bodo zagotovili pogled, ki mu ni para. Ratan Pohištvo iz naravnih materialov, predvsem ratana in drugih prepletenih naravnih vlaken, pa tudi samega lesa, je letos prava izbira. V kombinaciji s kovinskimi detajli in mehkimi tkaninami bo poskrbel za naravni videz prostora in prijetno svežino. Grobo obdelan kamen in les dodamo za bolj rustikalnejši videz, več betona in kovine pa za sodobnejši pridih. XeUa porobeton SI, d.o.o. Brezplačni telefon: 080 18 22 www.ytong.si ! www.ytonghisa.si Projekt Ytong tipske hiše vključuje: - gradbeni material Ytong za izvedbo konstrukcij (vse zidne bloke, preklade, U- in L--elemente, kjer je možno tudi Ytong strop in Ytong lepilno malto), - projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), - projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), - brezplačen komplet gradbenega orodja Ytong (lopatici širine 40 in 24 cm, mešalo za izdelavo Ytong lepilne malte, deska za izravnavo, vedro, zobata gladilka in sa-nirna malta (25 kg)), - brezplačen prevoz na gradbišče. Tipska Ytong hiša Maruša - tloris hiše in 360° pogled v notranjost najdete na spletni strani ytonghisa.si Z vami od začetka do konca gradnje Z izkušeno ekipo strokovnjakov bodo poskrbeli za vsa vaša tehnična vprašanja in vam stali ob strani od začetka do konca gradnje. Pri izbiri izvajalca za gradnjo tipske hiše pa imate proste roke. Seznam priporočenih Ytong izvajalcev boste našli na spletni strani ytong.si. Povsem druga zgodba gradnje Ytong hiše prinašajo vrsto prednosti in zagotavljajo dolgoročne prihranke. Gradite lahko po svojem ali po našem načrtu. V vsakem primeru pa vam bomo stali s strokovnimi nasveti ob strani do konca gradnje vašega doma. ytonghisa.si YT0NG 12 KAKOVÍSiÉ'VAÜJAlfigiisn3 priloga Štajerskega tednika Kuhinja na prostem Nič ni bolj značilno za slovenski narod, kot da se ob prvem sončnem vremenu takoj odločimo za »roštiljado«. Odvisno od zmogljivosti, prostora in globine denarnice je naša »zunanja kuhinja« sestavljena iz različnih elementov. Je letos čas za nadgradnjo? Prava izbira Najprej se moramo odločiti, ali si želimo zunanje kuhinje na kolesih ali nepremične, zidane. To bo predvsem odvisno od naših zmogljivosti. Kuhinja na kolesih je zelo prilagodljiva in odlična izbira za vse, ki še nimajo točno opredeljene namembnosti zunanjega prostora. Pa tudi za terase in balkone. Montažne in predpripravljene zidane kuhinje so odlična izbira za vse, ki imajo nekoliko več prostora, ter so stroškovno prijaznejše od po meri izdelanih in zidanih kuhinj. Tradicionalne, sodobne, rustikalne ... Pri izvedbi zunanje kuhinje se odločamo za različne sloge: - klasična zidana zunanja kuhinja je navadno grajena iz opek, - za sodobne, moderne zunanje kuhinje so značilne gladke linije in polirane površine, kot sta granit in nerjaveče jeklo, - teksturirane in mat površine so značilne za rustikalne kuhinje. Načrt Pri načrtovanju zidane zunanje kuhinje je najboljše upoštevati nekaj preprostih navodil za postavitev. Osrednji element naj bo plošča za žar, poleg nje pa na vsaki strani vsaj nekaj deset centimetrov odlagalne površine (pulta). Drugi najpomembnejši element je korito, ki naj bo dovolj veliko. Tudi poleg njega naj bo na vsaki strani nekaj deset centimetrov prostora. Če načrtujemo tudi hladilnik, naj bo v bližini plošče za žar. V bližini korita pa naj bo nekaj prostora za shranjevanje. Bližina hiše Zakaj je dobro, da načrtujemo zunanjo kuhinjo čim bliže hiši? Prvi razlog je zagotovo udobje, saj nam po zelenici ne bo treba prenašati hrane in drugih potrebščin. Drugi pomembni vidik so stroški, saj bo inštalacije in vse potrebne priključke veliko lažje napeljati tik ob hiši, kjer že so, kot na drugo stran vrta. Hiša nam ob tem daje zavetje; stene hiše nudijo strukturno podporo in zaščito brez dodatnih stroškov. Materiali Za samo kuhinjo je na voljo nemalo materialov. Najbolj enostavni za polaganje in cenovno ugodni glede na življenjsko dobo so: furnir iz naravnega kamna, opeka, mavčni omet. Za aparate in kuhinjske elemente je najboljša izbira nerjaveče je- klo, saj je vremensko odporno. Odličnih materialov za pulte je več, od granita do betona in keramičnih ploščic za zunanjo uporabo. Vredno cekinov Ekonomičnost je vedno ena glavnih prioritet pri nadgradnji in opremi prostorov. Razen nekaterih dražjih elementov je izdelava zunanje kuhinje, še posebno z nekaj našega truda, relativno poceni projekt. Za kaj pa je vredno zapraviti nekaj več cekinov zaradi kakovosti? Korito je ena od prioritet. Naj bo veliko ali majhno, prisotnost vode je luksuz v zunanji kuhinji, ki si ga je vredno privoščiti. Ne le za korito in armaturo, tudi za napeljavo cevi bo treba odšteti zajetno vsoto. Poleg tega so dobrodošli dodatki oziroma nadgradnje tudi napeljava za plin, dodaten kuhalnik in vgradni hladilnik. Trojna osvetlitev V zunanji kuhinji veljajo podobna pravila osvetlitve kot za vse druge prostore. Zagotoviti moramo vir splošne, delovne in ambientalne svetlobe. Do-voljšno mero delovne svetlobe lahko zagotovimo z usmerjenimi svetili nad žarom, kuhalnikom in pultom. Za ambientalno svetlobo lahko poskrbimo s svečami, obešenimi svetlobnimi trakovi in lampijončki. Za varnost pa je vredno dodati še nekaj sončnih talnih svetilk ob poti, ki vodi do zunanje kuhinje in vstopa v hišo. DOBRA ASISTENCA PRIDE Z DOBRO EKIPO. DOBRO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TUDI. DO REŠITVE ŠKODNEGA PRIMER* Z ENIM SAMIM KLICEM. KO POTREBUJETE POMOČ, JE DOBRO POZNATI ZAUPANJA VREDNE UUDI. NAŠE PRENOVLJENO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE VAM V PRIMERU ŠKODNEGA DOGODKA ZAGOTAVLJA ASISTENČNO STORITEV ASISTIM, KI NAMESTO VAS POSKRBI ZA UREJANJE CELOTNE DOKUMENTACIJE IN POPRAVILO ŠKODE. OB SKLENITVI PA LAHKO SAMI IZBERETE TISTA KRITJA, KI JIH POTREBUJETE. TUDI NAJSODOBNEJŠA. NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA TOREK, 11. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veselje na vasi, Benedikt 2015 10:40 Utrip Ormoža 11:40 Sip Asova Arena - pon. 12:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL NK Rogaška : NK Dravograd 20:00 Podobe tistega časa - gledališka predstava 22:00 Regijsko srečanje godb Ptuj 2013 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SREDA, 12. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz Občine Hajdina 09:20 Komedija Moški, Skorba 2018 10:50 Kronika Hajdina, maj 2017 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert MPZ Jezero Budina - Brstje 19:00 Koncert MPZ Breg 20:00 20 let ljudskih pevk KD Skorba 22:00 Kronika iz Občine Hajdina 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044; www.siptv.si múú^úúH 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pozdrav sosedu, Cirkulane 2016 11:00 Koncert Karitas, 2017 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Sip-Asova Arena 18:30 Strokovni posvet v Dornavi 20:00 Oddaja Malo na okrog v Dornavi 21:00 Zimska opravila na Polenšaku 2017 23:00 Video strani Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Destrnik, in Občino Trnovska vas ter Osnovno šolo Destrnik-Trnovska prirejajo oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Oddaja bo v sredo, 12. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirata Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. ^adioPTUJ štajerski TEDNIK Perutnina Ptuj f A I Vm Lahkota prihodnosti v * " + TelekomSIovenije jfATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ! KLIMA PTOJ d«*. OGREVANJE. VODOVOD. PUH. HLAJENJE. PREZRAČEVANJE SAZAS A dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov torek • 11. maja 2021 Oglasi in objave Štajerski 31 Umrli so iCEL SE BO URISTIČNI • VIBALIZEM! Ce tuicev v S,ovenij° ne se ne postav, na noge letalska industrija W smo pred zelo klavrno sezono, svari direktor Postojnske jame Napoveduje: Turisti bodo zdaj previdni, na začetku se bodo izogibali mestom, kjer je veliko ljudi KOMU BODO ŠLE "VROPSKE MILIJARDE? 'krivamo slovenski ziačrt be pomoči te Bruslja LOV NA »ZELENE« VOLIVCE Stranke so zavohale potencial ekoloških tem ZORCICEVA IGRA NA VSE ALI NIČ Koaliciji grozi blamaža, fie Sa ne ra?reSi i www.reporter.si MARJAN BATAGELJ - Začel se bo turistični kanibalizem na nivoju držav! IGOR ZORČIČ - Koaliciji grozi blamaža, če ga ne razreši EVROPSKE MILIJARDE - Kako bo Slovenija porabila pomoč iz Bruslja PESEM PTIC TRNOVK - Skrivnost odhoda priljubljenega župnika Armand Ulaga, Ormož, Ptujska c. 2a, roj. 1962 - umrl 30. aprila 2021; Marija Tašner, roj. Čuček, Ločič 25, roj. 1934 - umrla 30. aprila 2021; Maksimiljan Žerak, Planjsko 22a, roj. 1953 - umrl 1. maja 2021; Janez Ornik, Hajdoše 51, roj. 1932 - umrl 1. maja 2021; Marija Muršič, roj. Zamuda, Formin 34, roj. 1928 - umrla 1. maja 2021; Katarina Kmetec, roj. Pisanec, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 18, roj. 1930 - umrla 2. maja 2021; Ivana Hlušička, roj. Knez, Ob Grajeni 1, roj. 1952 - umrla 2. maja 2021; Terezija Kurbus, roj. Lobenwein, Kungota pri Ptuju 98, roj. 1938 - umrla 2. maja 2021; Stjepan Hemetek, Veliki Vrh 1, roj. 1952 - umrl 4. maja 2021; Antonija Žajdela, roj. Weingartner, Juršinci 80, roj. 1935 - umrla 4. maja 2021; Franjo Maček, Ptuj, Kajuhova ul. 5, roj. 1946 - umrl 6. maja 2021. Čakajo me rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rad bi prišel, oh rad. A tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. ZAHVALA Tiho in skromno, kot si živel, si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, oče, dedek in tast. Tvoja dobrota in ljubezen do družine sta bili neizmerni. Hvala ti, hvala. Henrik Konig SPUHLJA 95 1944-2021 Iskreno se zahvaljujemo družini Plohl ter Davidu in Jožici Cafuta za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Nataliji in Tereziji za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Justika, hčerka Simona z družino in sin Daleo z družino Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: dlib.si V 95. letu starosti je umrla Ivana Belšak IZ MURETINCEV 16 Od nje smo se poslovili v družinskem krogu v soboto, 8. maja. Sestra Roza, nečaki in nečakinje Rlarodno ^^abavne Ii lasbe vlasbe Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, 22-tedenske, rjave, črne, gra-haste, leghorn in sussex, že v začetku ne-snosti, prodajamo. Piščance, 4-tedenske, in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, pa sprejemamo naročila na tel.040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. MLADE kokoši v začetku nesnosti - jarki-ce, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane. 031 751 675. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM tračni obračalnik, širok 2,5 m, menjani komplet jermeni z vilicami, prvi lastnik, ali menjam za govedo. Tel. 031 840 282. kmetijska zadruga Planta VRTNA SEMENA MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali mariana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski1TEDNIK PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek '. Vzgajamo ga kot navadnega. Sadimo ga na enako ' globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. j^M^MlK Ob steblu namestimo močno, visoko oporo. Rastlina n koreninski sistem, zato lahko vzgojimo |stlina je zelo bujna, zato potrebuje več kra za optimalen razvoj. CEPLJENASADIKA (2514 BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25 Travnate površine do... (m2): 1.800 ^ Širina košenja (cm): 51; Višina košenja (mm): 25-75 Volumen košare za travo (1): 55; Tip motorja: B&S, serija 625 E 0HV RS; Delovna prostornina (cm3): . 3 Moč (kW/KM): 2,2/3,0; Delovno število vrtljajev (vrt./min): 2.800; Teža (kg): 28 Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net kz-ptuj.s i Ptuj • Seja varnostnega sosveta Stiske ljudi zaradi epidemije se poglabljajo Člani Varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj so se na aprilski seji večinoma dotaknili življenja in javne varnosti v času epidemije. Franc Gojčič je dejal, da seje treba pripraviti na stanje v pokovid obdobju. „Kriza, ki se tiče varnosti, se bo šele začela. (Re)presija, pod katero živimo zadnje leto dni, se bo odražala na ljudeh. Prepričan sem, da ko se bodo ukrepi sprostili, bo prihajalo do enormnih kršitev javnega reda in miru ali še česa drugega. Sedaj je čas, da začnemo razmišljati in se pripravljati na krizo po co-vidu. Zadnje leto dni smo se borili proti bolezni, zdaj prihaja obdobje, ko se bomo borili proti sovražniku, ki je še bolj neviden od virusa. Menim, da bo na psihološkem stanju ljudi prihajalo do velikih anomalij, sploh pri mladih. Po mojem prepričanju se lahko začne dogajati marsikaj, zato že danes razmišljaj-mo o pocovid obdobju in stiskah, s katerimi se bomo kot družba srečevali," je izpostavil Gojčič. Nemalo stisk zaradi • I» I v» • nasilja v družini Navzoči so se strinjali, da lahko obdobje po covidu prinese še bolj krizne situacije od vseh dosedanjih. Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, ki v sosvetu sodeluje kot predstavnica Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisno- Posledice covid epidemije so po mnenju županje Nuške Gajšek pri ljudeh že opazne. „Ljudje zelo nervozni, nestrpni in nepotrpežljivi. Kriza nam bo nedvomno še dala izzivov." sti, je opozorila, da so stiske ljudi vsekakor prisotne. Zadnje leto dni so bila zaradi ukrepov okrnjena skupinska srečanja, kar se po besedah Vučakove občuti kot velik primanjkljaj. „Srečanja in pogovori so zelo pomembni, delimo nasvete različnim skupinam: otrokom, staršem, strokovnim delavcem. Pomembno je, da ozaveščamo, izobražujemo, dajemo informacije. V družbi se že kažejo posledice zaprtja in ukrepov, ki so se izvajali za varovanje zdravja ljudi. Predvsem bi izpostavila du- Žal tudi na teroristične grožnje nismo imuni Janez Merc je v svojem poročilu spomnil na vidikjavne varnosti, o katerem se v slovenskem prostoru doslej ni veliko govorilo: grožnjo terorizma. Da, prav ste prebrali, terorizem ne preti samo večjim zahodnoevropskim državam, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, zgodi se lahko na pragu našega doma. Merc je dejal, da čeprav v Sloveniji do terorističnega dogodka še ni prišlo, je temu vprašanju treba namenjati pozornost, zlasti pri organizaciji množičnih prireditev. „Takšne situacije so možne, zato je prav, da se na to vrsto tveganja opozori. Ko bo dovoljena organizacija prireditev, bo to tveganje bistveno večje." ševno zdravje mladostnikov. Mladi so v tej situaciji najbolj omejeni, pomembno jim je druženje z vrstniki. Stiske, ki so velikokrat povezane tudi z nasiljem v družini, so vedno večje. Četudi so se mladi o svojih težavah pripravljeni pogovoriti, so po mojih podatkih čakalne dobe za nudenje psihosocialne pomoči zelo dolge. Menim, da lahko v tem trenutku veliko naredimo z ozavešča-njem staršev in strokovnih služb, da bodo prepoznali znake in simptone stisk, da se lahko pravočano ukrepa. Pogosto smo priča, da žrtve nasilja povedo, kaj se v družini dogaja. Ampak procesi in sistemi se vlečejo tako dolgo, da se ljudje v njih izgubijo, obupajo ali pa se zgodijo zelo hude reči. Otroci, ki so priča temu, velikokrat niso zaščiteni. Morda zato, ker se vse skupaj predolgo odlaga, prelaga, se ne verjame žrtvi. Želim, da bi bili na tem področju vsi bolj ozaveščeni. Ni enostavno, ko se mama izpostavi ali pa vrtci in šole opozarjamo na vedenjske težave pri otrocih, ker še niso bili izvedeni ukrepi za njihovo zaščito." Ukrepanje zaradi nasilja kot kolektivna odgovornost Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je poudarila, da je identifikacija nasilja naloga celotne družbe. „Če so ljudje občutljivi na to, kdo v parku ne nosi maske in to prijavljajo policiji, potem naj bodo občutljivi še na tako dosledno zaznavo nasilja v družini. Zagotovo ga opazijo, vendar se obračajo vstran, saj da se jih to ne tiče. Ko pride do situacij, V mestu porast vandalizma Foto: ČG Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je izpostavila problem z vandalizmom in odpadki v mestu, zlasti na obrežju Drave. „Postalo je nevzdržno in je nenormalno, tega nikoli ni bilo, kar se sedaj dogaja. V parku, proti ranci, proti toplicam izruvajo koše, jih mečejo v Dravo, smeti iz košev razsipajo vse naokoli. Včasih smo smeti na teh lokacijah pobirali trikrat tedensko. Sedaj jih odvažamo vse delovnike in še ob koncu tedna. Ogromno odpadkov je od embalaže hrane in pijače. Vidim, da se nekaj dogaja v mestu, tudi grafiti se pojavljajo. Želim, da mladi ventile sprostijo na kakšen drug način in ne z uničevanjem naše skupne lastnine." Županja je opozorila še na druge pomembne posledice ukrepov korona obdobja, od slabših gibalnih (telesnih) aktivnosti otrok do razkroja kadrovske infrastrukture na področju prostovoljstva. „Društveno življenje in z njim prostovoljstvo sta pomemben steber naše družbe. Opažamo upad na vseh področjih, od športa do gasilstva. Leto dni okrnjene dejavnosti zaradi omejitvenih ukrepov je pustilo posledice. To leto dni nam je sesulo ves sistem. Ne bomojadikovali, s situacijo seje treba soočiti in iti naprej, graditi na novo, pri čemer se nadejam dobrega sodelovanja vseh deležnikov, ki soustvarjamo življenje v MO Ptuj." kakršna je bila v Gerečji vasi, smo vsi šokirani. Ko gledamo nazaj, vidimo, da se je marsikaj zaznavalo že dalj časa, vendar se današnja družba sodobnega časa obrača vstran od tega. Tukaj bi si želela malo več vtikanja v tuje zadeve, ker nas to lahko na koncu privede do rešitve problema." Županja se je strinjala z opozorili o slabšanju duševnega zdravja ljudi različnih starostnih skupin in prisotnosti vse večjih stisk. Poudarila je, da bi znala jesen biti še težja od sedanjega obdobja, pri čemer je imela v mislih ekonomske razsežnosti epidemije. „To lahko v ljudeh pusti globoke duševne rane, privede do nasilja v družini ... Treba se je pripraviti na nove krizne situacije, o tem govoriti, osveščati." Mojca Zemljarič Ptuj • O umoru Gerečja vas Sodna preiskava končana Sodna preiskava v zvezi s trojnim umorom na lanski božični dan v Gerečji vasi je po več mesecih končana, so potrdili na ptujskem tožilstvu. Ob tem so dodali, da drugih informacij zaradi interesa postopka in varstva osebnih podatkov ne morejo posredovati. Molčijo tudi na ptujskem sodišču. Niti na tožilstvu niti na sodišču niso povedali, kdaj je bila sodna preiskava zaključena, ali je bila vložena obtožnica, kaj natančno se obtoženemu očita in ali je morda razpisan predob-ravnavni narok. Do družinske tragedije, v kateri so umrli 61-letni moški ter ženski, stari 58 in 35 let, je prišlo na božično popoldne. Policisti so takrat odvzeli prostost 35-letnemu moškemu, ki je bil z žrtvami družinsko povezan. Najprej so ga odpeljali v bolnišnico, nato pa pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil pripor. STA iS V o ¿S "O , CP o Rojstva: Ehlimana Vogrinec, Mestni trg 1, Ptuj - deklica Ema; Lidija Grgic, Zgornja Velka 4ia, Zgornja Velka - deklica Maja; Maša Frangež, Pre-rad 17, Polenšak - deklica Mija; Martina Žugman, Vratji Vrh 20, Apače - deček Maj; Katja Mihalinec - deklica Ema; Barbara Šiško - deklica Sara; Lea Vrbnjak - deklica Azra. Poroke - Ptuj: Sašo Juričinec in Urška Bezjak, Mala vas 34; Jernej Liponik, Markovci 23a, in Lucija Obran, Zabovci 73; Aljoša Vaš in Anja Zagoršek, Bistrica ob Dravi, K železnici 5. C7 X- S2 -äCb O o O* C? o C_ Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Danes bo sprva še sončno. Popoldne se bo na zahodu pooblačilo, pojavljati se bodo začele manjše padavine. Pihal bo veter južnih in vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju in na severovzhodu do 14, najvišje dnevne na zahodu od 19 do 23, drugod od 24 do 27 °C. OBETI: Padavine se bodo v noči na sredo od zahoda okrepile in razširile nad večji del države. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 11.05.2021 * Sreda 12.05.2021 Četrtek 13.05.2021 Petek 14.05.2021 % 12 777 14 12 11 Dopoldan Dopoldan Dopoklan Dopoldan 24 16 15 20 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 17 A P Hrtrostvetfa37mfe Hitrost vetra2 4m/s Hilrost vebä2.2mfe Hitrost vetra2.8mfe Foto: CG Foto: CG Vir: ARSO