(a
G UUBU. Ü
*
GLASILO XXVIDIVIZIJE NOV * ^O/
£ DECEMBRA 19A3 ŠT. Z-
- s -
riivo'ial . H
M
Iff 0 K I Af I T 2 A u V A S *) 'j J 0 3 1? t"
i!i" a $ I -7 Cl^i l. i. i
r-_ _ -- .. V
GLASILO XmDIVIZIJE NOV in POJ
LZTOZ ■ .'••«?. DECEMBRA /943. ŠT Z. ^
". J C:) ■ «>\ .: • rj o
' i "V	«c
Matej. Bor:	= ^ ,. . ..
j	» I 5 i S K 0 l
• \ i ; j f,r>
: Mi gTfknp skoz ogenj - prvi!-
r Nag v<Vd|aik? Svoboda, pest!
nas klige? Zemlja v krvi!
Kdo smo mi? Eni naših, vest!

-£V i$*t?.p. v	a J j
i : L '4- -

■•o
• Ä J	Mi gr*mo! Kam? V nove zarje !
glavo?!
Smo drevesa, ki v viharje,
*%sa »voßei iPÖFoliJfgJf rTi PO jo i
Rujte nas iz zemlja rodne!
sso&ßqs) .'> v	doma! .
Saj nam k^nih*° plodne" -
~ u es •:«- P° ženo prav do - pekla!
Mi gr^mo - po "blatu, krvi!
9<xvo3	Naš v°dnik?. Syj?boda, - pest!
oq c is L. r,Iladi rod koraka prvi
v sbnce vriska j očih. m^st!
Oii
rs-ri
o V
"t ■
id

•'--;r>--c. jcrxöxi jtfoJ-e O.siod <• .., rig itira c F er
itPt xox.tii2i«s JJ o.vim £ßyjt$ i*%ptfl - - .
• J*Gocf i/ i iuo^t • a . -i u 1 vre o boa
R. Perovii:
- 2 -
NEKROLOG ZA V D A S I I M I R O M
^__r llliJ J.JP VI^B M-..
1 ! I j. /- - . i
... Na dan 2&>. noVmbra pao j,e ^
hrabro u borbi protiv Hitlfro
vih	'Aordiuias	$
M&q koy i & Via s t imir - Via s t a ,
načrtimJLt štaba;£tf$I tä&jgMätä C- v.
Drug Via,? t a je posli ige fca
pitulacije-Jugoslavijeod iz
dajnika naroda Jugoslavije u
čeljusti krvavog fašizma i,' *
hiti-rizraa. Kao- raiJni' Zarolnljö
nik bio je sve do kapitulacij
je Italija u itaTjanskčra kon= 'J-
centracijsk^m lö§8ßu.S ' • ' • ;
0 d prvi h - t'ana fzar ob 1 Jeni» .
štva drug Vlašta j* • ga; tvojim • u
drugovima, koji su osecali duŽ
nost, da jim f* '^'edjnd pravo ni^sto tamo,- gde se da =
nas sa nečuveno hrabroŠcti bori-narodno -'rislobodilacka
vojska Jugoslavi ji I, " " i
Njegov s an se ost'vario 1; stupio' je- ü re dove naše
junaČke vojske p Od prve.g dana. bio sesav predao bor=
bi za oslobod jeti je ynaSfeg- slovenškog narbda, ko j i se
dve i po godina tako hrabro bori protiv okupato=
ra.
Drugovi, nek nttm drug Vlasta-bu^e"' primer za u =
gledj, kako se ]?ori rZa slobodu potlačenog radničkog i
seljač.kog narodi'1-';	-	~ ' :
Mi drugovi\ kovj i' smo sa poko jnim Vjastom istovre
meno stupili u ^edoVe partizanske vojske, šal jemo po
zdrav njegovim roditelj'ifei;;
Stojloki i sa ponosom primite vi jest o smrti va=
šeg sina? a našeg druga Vlasšei .budite ponosni, Što
je vaš sin pao kao borac za slobodu narc da Jugoslavije •
Druže Via s t imir e, "Počivaj mirno u žemljici to j,
pod crvenim stegom idemo u boj".
# •
% 9
m •
9 *
Vojko
- J- 3 -
: oni
O it -rn 2 (T 0 g 0 ^ 3 r" *• " I T 'i !
M A T A J U R. "
Lio8. ('^^ O i flrovi. f rnb .sa^i.i^. n::-- o
Kdo bi si mislil, da j« obsežena taka, krasota .v
tem zasneženem mogo.t&u! Poglej ga, kafro mogpČjao .čy±
ga svojo sivo glavo! Ni ga .uničila temna sovr?j.žna.m-2
glaf ki.se je 75 let zavratno valila a juga. 3i*er
njegova glava je nekoliko sklonjena, toda njegov po
gled je kakor luč, ki edina razsvetljuje črno meglo
kletega sovräga.	. • . •
Hvala ti očak Matajur - za proroško luč, ki j», to
lUko časa oznan jevala lepgo bodočnost slovenskega na
roda.
Bližali smo s* ti, očak Matajur! Tvoj pogled je
postal živahnejši, tvoja luč jp zasvetila svetleje,
mpČneje in niti glavo nisi-.imel več. tako sklonjeno.
Tudi ti si-r opazil j ^ak.o so se razblinile sovraž
ne megle, kako je tu pa ostala v kakem skrivnem
kotu temna lisa, ki te ho'se znova zašuž&iti.. TJtabo=
rili smo se pod teboj. Vris radosten si nas spreje.lv
svoje okrilje kot nežem očka svoje trudne otroke,ki
so^3e zmučeni vrnili z dolge poti. Kar vame smo se
poeutili pod"tvojim okriljem, kar preveč varneJHoj,
.očak Matajur, zaka;j se ti tako mraei tvoj jasni po=
, gled, .zakaj je zguban tv?j obraz? Mar se strašiš teh
malih meglic ali $eša drugega nenadnega? Pa res, po
glej tam na levi ;öe zgošča mala meglica. Hej očaki£a
ta j Ur,tega se ti bojiš? Kar res ne poznaš svojih si
npv, neustrašnih v-tisočerih bojih prekaljenih! Bi
li"ustrašili sovražna peščice?
Lahnih kril poleteli smo v bo j . Prevara! Temna
meglisa še je nenadoma razvila v grozen vihar! So =
vrag je v'svojem obupnem, že zgubljenem boju ztrral
še. tgliko temnih sil/ da bi si v zadnjih vzdihljagih
še'ftekoliko opomogel. Torej zato1 je bil očak Matajur
'.tako zaskrbljen! •	" t •
' V' Poslavljamo se očak .Matajur, toda zopet bomo pri
"Sli pod tvoje očetovsko, okrilje. Prišli bomo ponosni,
ovenčani s slavo! Tedaj bo tvoja luč zažarela jasno
in'živahno. Nič več ne bo tistih temnih«lis, ki za~
°los^ij-o tvoj stari:-obraz. - Nasvidenje, tovariš Mata=*
• -V 4
Nino:	so:IfcoV
F A R T I Z A N S. K 0 S ,0 D S T V 0.
v- i r.
Vsaka organizirana družba ima svoje spdstvo.Sod
stvo j<°- ravno tisto, ki jamči vsakemu posamezniku in
celoti, da se bodo zaUtoni in razne uredbe pravilno
-izvajale. Vendar v dosedanji stari .družbi ni bilo/ve
dno": tako . Pogostoma so bila ravno sodišča leglo' zla
' in-Korupcije in'prav ona so omogočala, da so največ-
je ^krivice«» in'; nasilja posedujocih slojev dobila za=
konito obliko.	^
Mi partizani pa Se borimo za nov red- za redpoa
vičnosti in enakopravnosti, zato so v tem smislu tu
di organizirana nača sodišča. Pri vsaki brigaüi je
- vo jno- soci2če,! ki .garantira že; s s.v'o.j o širok ogrjigpo
tin demökx&töRäf sestävo za pravičnost; in nepri'stra :=
.nest. To nam potrjuje «e dejstvd, da se v1 i'Zr^tiäÖ :
.važu-ih slučajih (takih n.pr,* ki v veliki meri z a
vajo celo brigado) sostane izredno sodisč6,'h kate=
remu so- pritegnjeni tudi v večjem Številu nava&ni.ps?
tizani. Kakšna je glavna naloga teh sodišč? S par be
.sedami"lahko povemo, da je obseg njih delokroga o^-t)
"men* Vse življenja ki ga živimo danes, ko bijemo ne
izprosen boj • z. ok-.ipator jn^i, mora biti 'ure i eno in xw
no naaa, sodišča so nkm porok, da nri Aven$U§lniii%o
■ rili n«".' fco krivic a-'Kei i/ta; sodišča so sestavi j | n a
iz naš samih, iz sinov nagega ljudstva, ki je danes
zagrabilo za orodje0 Ne poznamo učeni h sodnikov in
-advtsksov -izkoriščevalecV, ki so po mili yolji Ih^a
i.kor' so pač imeli yeč koristi nategovali in krčili pa
ragrafe ter.po svoje delili pravdo. Zato ;pa tudi naš
narod ni imel zaupanja v takšna prejšnja sodišča in
se- je tembolj' oklenil nagih novih sodile, v katerih
'je- on säm';pö9Xadnja instanca.
-Glavna načela,- ki vodijo ta sodišča pri svoje m '
pdsl'oväii'jü, -iö p.j'i'v'i rn 6" s f in /n e/p; r 1=
s t r a.n o s t. Živimo, v. .Času, ko-naši sovražniki
pritiskajo z vseh strani, od zima j in od znotraj fZli=
nanj'emu sovražniku' je edini odgovor na njegova zlo=
činstva in ropanja naga puška in naša trda pest, fci
jo Že občuti ,na vsakem koraku.- Zato pa moramo pošto
j J ■ c.a	» * - J t • ji. J • '	•	-	\9	r-* . r .
- 5 -
pati tembolj strogo z notranjim zajedalc«m, belogar=
distom in izdajalcem, ki so rak-rana nagemu narodne-
mu telesu. In ravno ta naša ljudska sodišča preisku=
jejo z vso vesnostjo in natančnostjo njih izdajalska
dejanja in jih sodijo po naših zakonih. Te zakone je
iadel^l nag narod:.sam v težki borbi z nadmočnim so =
vražnikom. S krvjo so pisani tin imajo svoje korenine
že v slavnih kmetskih puntih -naših prednikov. V klie
©u, "za staro pravdo" je bila zapovedana vsa t-'kija
po oni pravični ureditvi^ za katero so se boril: onis
in katero sedaj" 'ustvarjamo .mi; Sami so si sodili na=
ši dedje po svojih^n^isanih ra izato tembolj v ''starih
šegah utrjenih postavah "v Niso hoteli da bi jim kro=
jili pravdo razni gospodje, ampak so odločali samipo
svojem čutu pravičnosti in nepristranosti. iKot vidiš
mo ima naš narod ali vsaj njegov ^borbeni del, kmet in.
delavec že svojo staro sodno tradicijo. In to hočemo
mi nadaljevati in izpopolnit zato tudi Aaša vojna so
dišfra posiljujejo v tem duhii narodne pravičnosti, ne=
pristranosti in strogosti. In če-prav so ta sodišča
vojna in imajo v mislih le vo jn6gre*3sodke - živimo
pač sredi najtrše borbe - &re ljudstvo z zaupsnjim
do njih, kajti naša vojska je narodna, ljudska,ne pa
izkoriščevalca in osovražena nasprotnica, kot je bi=
lo to preje. In ravno ta vojska nam tudi garantira ,
da bo ideja resnice i*jrEpri»tranosti glavno vodilo jzi
razpravah naših sodišč. Bajti, če je. naša narodna -
osvobodilna vojska pokazala^ na'vsakim koraiois da je
vredna imena,V ki. ga: nosi in Je s svojo železno ,pes1jo
znala razbiti toliko sovražnikov,- vršijo tembolj nje
na sodišča svojo nalogo korektno in ne pristransko.
, ... . v.:-	2" K ft; _	'
.volkov . • $ srxt#t v esls
" Moje delo «je knjiga i j utežni;jo, domo =
vina, da boš-videla, kdo ti je pravičen	sinful 5 «m-
ti, kar sem imel. Dal sem ti svoje srce	ii\ ra?um5 svo
jo domišljijo in svojo beseäo^dal sem ti svoje živ
1 j en J-« - kaj bi ti še dal?%	:;
( Ivan Cankar:, V Domovina, ti si kakor zdravljeno
~ r -
tooled	fc fcrijfrton s owj;tr. I fod:rie;t it&q,
Ptr.-v. :	i-:iun:-ijBn #8 |iC ,üieoXßQßf>si ni:' aoJeifc
Jax^in ^v-.itvi §2'abut S .0". ^ o;xvbi nI .uaolftč wir:
Glßt^sx iit^ff ofsrloioXaXan rti oi?8om*y oav s ot*»fc
©nobles . ilcnojJss iix£&n oi« of,čbos Aii, ax
ki so jih okupatorji
postrelili kot talcw. xtxmrcls v - .
; f:2V K^b^voqaL slid H "obvsiq cm', z v. i1."."
Aprilski veter v pohojeni Ttravi...
N^bo, nasmeii jplgn^,,:... . :
Čez groboVe na pol jih_;ob^S#tfi
en sam gfeM&dfat aia,. wdj siri!
? Le L o Ii: o on xagar , er hoc insjrr ojr/oiq i: I i C
Ubili .so te, ubili!
Zak^a j, mo j s in, zakaj.? t
o J r~ . sLroxtirit onbo: ais?^ c";ova s. oevßleb
Potem je pala na kamerij«
sredi grobov in .ograj,'..	rv
' ')o ■*? j" 03 v-'r .-so .iJso^oifrc rt£	arxq
In ko je tako ležala sama.? J	- ni -
in se jJ^M^ polji r,e zgrnil mrak, -
ko s	t»iif.fi Ob
pre^rgajL-biftd^.č »oblak,	orro€ . ix vööSiio^si
je odneko"4 dateilo,; r^ r ~ orrv.fi nI .a'.,e'tcr o4 o C
Mama, (saj nisem	••inssnc oc si)
or^V-ißi! is? an V	\-Sš.Jtbcc diSsa nßvaaqsßi
Si re&.^rerjßia, da me strel je stri
v g^ämo^ni jajai c^redt ?ijiiv:Plr;Saivi?f ..r^uti r ob^v
Kaj nisi,slišala, kako še davi
o^^irkai sem doma na vasi?
Saj blodimo, popotniki, počasi
med vami po cestah*-čeprav molčimo,
odmeva naš glas v vetru kveg voglov,
c Ne,	* .0 [ "
r^it^M SOT* Cem^i? -Da .vas ^budimo. .
i ni; »oie ftover	XaCI •lößü BÄ6 13X fi*
Vse nsCBkrog nas polno je, povsod,: ofc/fclsxaob o'r.
ob rokah, cestah*;v gorah, po tovarnah,^
po kočah in po šolah in pisarnah,
zagnezdili. smo- se v.; po^e.dnji kot.	.
- 8 - -
- 7 -	.:ltV
V vseh srcih srna na novo zaživeli.
ilKflcrApün'tai- prA jTnl^bilJ je^pünf ar ždAjO
-- Kj eO SjO , 3 kiA bi grlo4 näalpri0 V T :.)
Kdo ustavi na ž A pohadtf Morilska 8s2dä?K & V
Za mrtve ni ne vislic, ne pregraj.
ii-1 -fi-KÄ-J s t rašrie j£ä je: mrtviti ;propaganda.b°'i<:; er'
ilfexievoid on. I ?vx:;soao , (<?DI) e(;j:xievoX?
fi«n i .tjokanj* mama,: Več^Nih$evni mrt^vr"t i ccrm
ki pal j er v temi, . j e sfcnčAim dnevom žrtev.
o 5 o [,jj leb oxid; ry\ov.
Vse napkrog.brezbrežen mir,
a/ oe r.v /daljavi goreč'oblak;fv*~ , x octal*: ni obaXiii
€»fci j° "trdo zapel v večer...
fonasooviiMo siafcif «o<to VOL er .	nx
silano i i o>:-an.s*&ni mfci <•' . &<
Xoqoc. vi r^o.1 x'-ui «o «c2
r iiBVOleo^ijf, besi il&jQßxi os
itiloc;	lO^-H^LSf: on«? i o
orcb
08 ßfl
•i o cT ß n t« 0 i * 1
..CiT?)
tj J" i . 07
i': s 1 c 10 «av Vi ."i h j, noni
i bo ür.ton
KI 98V
O XXV

IPLL A
13 O
r.Tr;o p» ? rytchul, X
tli: :d±j; o	.tji , i tiid
cS '-f, '10 - v^	lut^uiii voho^s
. v o i' s r, iJ rf J .t' i t i I o q
o t jr. xi v ßxißsevoq ons^t o i -»ri er, S'O.
. ocfrtocf 0x1X3 r r.oos -XHf onborsa «v/ogat^ * •* 'r.

= ne r I vis
yj, a 3
- - 8 -
Vir:	- T —
. r l^Ti' nr. "r	2
KOKUNI SM CN.1::.FA HTIJ A 'I N
0 S V 0 B: 0"I) I L-NA BOBBA. S,L 0 =
VE N S KS & A N A R O D A.
5».c; 10 j: In i v 'Mi :.:.
Še pred. razsulom\Jugoslavije je Komunistična Par
tija Slovenije (KPS), opozarjala pravočasno slovenski
narod na pretečo nevarnost, ki mu grozi S' strani nem
ško-itali j anskega fašističnega imperijalizma; Y ta na
men je razkrinkala pogubno delujočo 5. kolono, ki je
bila podkupljena od.-sovra'žnikovih sil,Iti sö minira=
le mlado in slabo upravljano državo. Med tem ko so"vo
ditelji posameznih političnih strank razpihovali in
umetno netili spore med. delavnimi narodi Jugoslavije
(Srbi in Hrvati), je ICPJ opozarjala pravočasno, kam
vodi ta brezmiselna borba. S svojim internacijonaliz
mom je KPJ vsekakor blažila, Če ne tudi hotela popol
noma odpraviti spore, ki so nastali med jugoslovan =
skimi narodi. KPJ je pravočasno nakazala smer politi
ke, ki bi jo naj sledil Beograd, hotel^. je vedno ter
vsepovsod poudarjala zbližahje in naslonitev na So =
vjetsko Zvezo, je jte naletela na gluha ušesa.
Takoj po žalostnem polomu jugoslovanske armade je
KPJ začela zbirati vse poštene narodne sile „ter jih
je vyeljala.na nov boj boj proti okupatorjem.Osvo*
bodilni borbi'So^t»»-tako j odzvali?ter pri(j3*užili rsi
zave «In i Slovenci,, v; pre te žni_.ye,čiili so n^aili glavno
težo borbe Najširše plasti narodaf^kmet>s delave« in
delovna, int'eligenpa. KP$ je ob vsaki priliki odpiror-
la sl*ovenskemu narodu oči ±n zle namere, okupator-ja "ter
bele in modre garde, program J(PS, ni< aamo, izyesta. so
cijalno-revolucijo te^ daj i narodu vse demokrat sJ^^l;
pravice, ampak Irudi	slovenskemu, nartfdtip, ar c
j o n a 1 n o a v o 'b o* d"-p ; Širtfke ljudska množice
so takoj prve dni spoznale, "da-.j'e narodnö' gibanje Of
v pravih rokah, da jo vodijo ljudje, ki so.-zrasii iz
delovnega ljudstva, ki so sami okusili ponižanje ter
britkosti. ki nimajo nikakih sebičnih namenov v tem
zgodovinskem boju, kakor je bila to tradicija 'bivših
političnih veljakov.	^ -
KPS je zelo tesno povezana z narodovinf življen =
jem, njegovo narodno ter socijalno borbo. Ker se je
zavedala velikega pomena sedanjega časa, je napela^»c.
svoje moči, da ne zamudi ogodnega trenutka, kakorjg*
bilo leta U84&/in T1918. Osvobodilni borbi I je dalasro
je razumno vodstvo'£ svojo izvežbano organizacijsko
.zmožnost, svojo vstrajnost in borbenost, svojo' načel
no äepö'öii.D^l-j ivošt '-'in" hmi0&&aštt<y' avesitggfdo^-» r
»'d p •S* «o 1' e t arij a it p kri ^nvodil' z ofcupabo*
jliäjhuj-^e borbe in nri zapustll 1 judstva.-vfnsjveč
ji stiski n^egftve borb-» za živl jenje- inr smrt, • ko se
j.e voirupatö^ razbohotil - s Vpomtfč j o' izdajalske belo -
modre £garä#* "1&-S s je. -'dala nsUoItar svobode^ kr.l- svo=» -
na j boljših sinov, ki bodo večno zapisani v zgd^
dovini aloven:--ke^a naroda kot največji junaki za na
rodno^in-so©i^alno svobodo. bomo naštevali imen
hrä-brih tovari-šev, ki so škropili polja Slovenije s '
dragoeenokrv jo,- dovolj'je da pogledamo samo imena,-.
Jrftvjlh .J4 taäXL 2XVTI. Divizija:, tovariša Rudija, ki .
jeobil zgled dno delavnega In nepristranskega par?
ti j ca partizanaj tovariša Slavka, ki je na bojnem po
J-pokazal to* kar je dnevno govoril svo jim--to^ari
.fcem; ttfvariča VlaStim-ira, k± je bil po-sovražniku ,
dokler niohrabro- padel^'-"	.'v	•'•
Kaj na so »dali narodom Jugoslavije'. ±£mj§Sqi •:
Natlačeni'"in-Rupnikiy Pav^ličiln Mački ? N*. i- in Mi
•hA3lovičev&n.?oZ odprtimi- rokami so sprijeü nq-jvaSi.'
4 ftg*;.närOfioifoga sovražnika,'italijanskega in nenške=
fa'-fasiata;skupno *z n -ji m- pomagali moriti-;Mc tnfe;
rate. Ta R^dr^a'^je šla pv&ko bratomorne vojne in ho
»a--i>s4k MM& naimj^ s/iare časejJrjer bi- zop^t za
■tižili•••in-dzkorl'?čev&li pogrnili volji delovne jüd=
mase. Cilj jim je: obnova sistema n a sil ja
• "in i z k- o r i š č a n j a. V te:] odločilni zgc^o^
' Vinski borbi smo vsi spoznali resnic o in, videla-M o'
^e "bori za svobodo in proti nečloveškemu dru&£bneiau
izkoriščanju -
VdBtiiüy guTjaw roka našega delavca in kmeta, so
zadostno jams wo ? da s? po končani zmagoslavni bor=
rt>i ne bo polastil objesti in državnega krmila nihče
drugi, kakor samo pravi narodovi zastopniki, v kate«
re bosta zaupala delavec in kmet.
.ill 0 . • r ösbxi OfcßVßfisoag 3fr , to*2U5J	oŠ ill
ÖB «I •• isi • oarH ..-ßi-iix'» t i svoXa	?»av
. =f-c .^ijcv v iq tixae^q.5 r.; j lo £q
t
—a© -
SaSa*- ' 7 - Pl«£&£$ ^Mr.fißbf^a jfi^ntoq	eli&i»v.ss
v af «a^t&xt^: t a&f*it&^^Ä Jtbv$a& ma aJ& «iooci »fcova
: NA S ;,I .:<X ü L T U R N I .M I Tri N Q'I.. I Nolij
NJIH PO K S N.
Že od vsega počitka ima naša vojska navado, da v
vaseh in osvobojenih krajih prireja mitinge, t o so
kulturno propagandnein zabavne -prireditve, ki-so na
menjene tako. vojski, kot civilnemu prebivalstvu. ? i
. (Kulturni mitingi so posebno naše partizanske voj1
ske>*- Vojska kapitalističnih držav .kaj takega ne-poz=
naj.ov Pa ttudi ljudstvo nima s takimi armadami skupne
ga nič drugega,, kot to, da daje svoje sinove, klipa^
dajo v borbi za kapital, katerega zasčitnice so
vojske. Naša partizanska vojska pa je zrastla izjn^
roda in zato dobro ve^ kje je .njeno mesto in za koga
se bori. Ve pa to in mora vedeti tudi naše ljudstvo*
Zato je nujno,, da -gremo med ljudstvo in da mu damo v
kar mu na kulturnem polju moremo dati..
Še nekaj drugega pokažejo naši mitingi. So izraz
kulturne stopnje slovenske ji^rodno-osvobodilne vojake.
Kakor sta pri ritirivju j-iur.ratura z umtönoöi»jv üiw^u^aj
na. za • ocenit ev-n j egove4cul turne stopnje, tako moremo
ceniti po istem merilu tudi našo vojsko. Vse nešte =
vilne .pesmi in spisi v naših revijah so znak vseSt^xaj
skega udejstvovanja naše vojske, ki skrbi za voja-gkQ
politično, pa tudi za^kulturno izobrazbo našega voja
ka, da-bo pri-šel v novi svet kot nov človek. . ;. i-r - •
Pri vsem našem kulturnem delu so ti mitingi j.««
prav posebnega pomena. Saj s svojo razgibaostjo in
branim-programom dvigajo moralo in borbenost našihbtr
cev. Nasa pesem je silna in krepka, i51£vek& kar., zgüä
bi,ko* ibi čuge. petj£)b pesmi začuti človek spontano v
sepi vso s.ilo,-ki ženepreko vseh pregrad in meja na=
prej, do vzvišenih ciljev - sv obale in boljšega žjv=
1 j en ja Naša partizanska pesem je v kratkem vesi pro=
gram naše. borbe.: Part ižansko pesem moramo zato spoz=
navati in, prešla nam bo tako močno v kri, da je nebo
mn le peli, ampak se po nje i tudi 'ravnali.
Na mitingih se naši fantje kulturno udejstvujejo
in to tako, da spoznavajo našo besem,"našo.besedo in
vse lepote slovenskegajezika. Niso samo slučaji,da so
preprosti nešolani partizani spesnili prav dobre pe=

smi in spisali zanimljisffc pri^odbe iz partizanskega
življenja in borb'-*. *	: 7
^elo velikega ^pomena je pri vs«j naši borbi stik
s civiinim prebivalstvom* Iniravno z jhitiiigi :Se't«mu
najbolj približamo ^ NažnUjudstVo Primorskem mo=
ra ve dat i da smo ljudska vojska, zrasla iz ljudskih
vrst in na ljudsko pobudo. V koliko pa ljudstvo to
že ve,tudi od nas nekaj pričakuje. Naša vojska mora
biti v stalnih stikih z ljudstvom, naš odnos do nje
ga mora biti prijateljski, domač, ljudstvo mora do=
biti v nas vero in zaupanj«, uiora biti prepričano ,
da samo od naš« vojsk« lahko pričakuje osvoboditve.
Mora pa tudi prenašati' vse veselje, kakor tudi pre=
našati vse težave naše zgodovinske borbe in časa.
Naš« ljudstvo nä Primorskem že dolgih 25 let ni
im^lo nikake kulturne hran«; vsaj zate-sploh ni ob+
stojala nobena možnost. Sedaj moramo vse zamujeno
Čimprej« nadoknaditi. Italija je s fašističnim reži
mom zatirala našo besedo in kulturo sploh. Ljudstvo
je bilo pr«pusč«no samemu s^bi. Danes, ko so vse t«
ovire odstranjene, ljudstvo z upravJČnostjo zahteva
od naše vojske, da mu daje pravo, .narodno, sloven =
sko kulturo.	/
Kulturni mitingi s^ vrše po vsej Primorski ter
slovanski Benečiji. Partizanska p^sem budi in hrabri
naš narod tudi v najzapadn^jših vaseh naše domovine,
ljudstvo nas povsod: sprejema z veseljem in želi, da
se te prireditve vrše v vsaki vasi vsaj vsak m->sec.
Ljudstvo j« pa tudi že začutilo dolžnosti, ki jih i
nja do naše Vojske. Iyütingi so prinesli v vsako vas
in med vrste naših partizanov tudi razvedrilo,ki ga
v te§. časih potrebuje i vojska i civilno prebival =
stvo. Na'ša dolžnost* je, da prirejamo mitinge povsod
tam, kjer se mudimo. Naj ■ doni bojevita partizanska
pesem, naj se Čuj« naša lepa slovenska beseda v vseh
vaseh, kjer prebiva naš rod.
+ + +
Ivan Cankar j« idejni pr«dhodnik našega odpora
proti okupatorju, našega osvobodilnega gibanja,boja
:šsa socijälno pravičnost in nacijonalno svobodo.Zato
bomo partizani proslavili 11. decembra 25 letnico nje
gove smrti-	>
J-fc -Tj;/ -	..;
Vir: ; * • fnto'«	tfx ofrfe 1. - .
O B ' 2 5 ' 1 B I N I C I SMETI	I V A =
NA C A H Ki H J A.
r.:L: X<"» " . - ; >-.jrvo cViU ;f-i.:j. jjn 3"-siv
:.?•'■ .'•'f.r ."^i'Wl 3 31: t O XÖi/3'tfV
.fir t s ...	rfitf»: v X.#id
11. decembra 1943»letabc- pretile] c let, odkar
je .«^t-iaail oöi^najIvan Can
kar, .-.'ib'oreo za. sQcialne in narodni; b isji» pravice slo=5
ven ske ga•narodafin vse^a človeštva;, liojen -je bil --' na
Vrhniki 1876.leta, ter se je kot visokosalea p*
- 13 - o t
noma posvetil leposlovju. Rastel je v bedi in pomanj =
kan ju; lakota in siromaštvo sta. ^a spregali vse žlv-
ljenje. Bil je rojen umetnik injC-jOsVetil vse svoje .z=
možnosti za dobrobit človeštva. Živel je v času, ko
sta slovenski kmet ,ir.	patrpežlj.ivo ^senašala' •;
socialno in narodnostne.krivice. Kmalu je spoznal na=
zadnjaško klerika3.no	''boljšo,učeno'' družbo
našega naroda, ki se je vedno bolj oddaljevala od kmeČ
ko-delavskega ljudstva. Ta vladna gospoda je s oomoc=
jo nemške buržuazije izžemala in zatirala naš^-a delav
nega človeka Ter ga gospodarsko in kulturno uničila .
Prav v tem resnem času se je pojavil Ivan Cankar,praeü
vi sin trpečega proletariats, ki je v svojih, delih ne'
čuveno lepo popisal to žalostno življenje slovenskega
delavca in kmeta, v dolini Št .Plorijonski„ Prikazal je
vsemu svetu trpko življenje hlapec, J.erneia ~ sloven =
skega naroda - v3e iijegove or j ollosri in ponižanja, nje
govo trdo garanje od zore do mraka, od ra]i-:^.osti do pre
ne starosti,- vprav do časa, ko šo mu odpovedale delov
ne roke, vprav do Časa, ko bi. moral preživeti vsaj par
srečnih trenutkov trdr>zaslu senega miru. Hlapec J eine j
je mli^aj^pp.tem ko je vse življenje-garal, gnojil s b/o
jo krvjo gospodarjevo zemljo, zgoreti v hiši, ki jo je
sam zgradil' in to radi krivičnega vladajočega izkori£
ščevalnega družabnega reda, proti kateremu se tako o=
dločno bori naša partizanska vojska.
Cankar je brezobzirno, bičal in razkr inkaval tedan
ju buro, ki 34 je zbirala- po čitalnicah ter se
vesel j a Čila na račun ljudstva o Norčeval se je iz nji=
hovega zanfc\š.enega narodu j aš.tva in hlapčevstva, ki je
vedno klonila" hrbte pred zatiralci in tujci.
"Toda Cankar ni samo kritiziral in se norčeval iz
te dan j'-, družbe, temveč je tudi pokazal nar' do pot o=
zdravljenja. Ker je bil borben in v svoji borbi odkrite-
ter nepristranski, so ga pljuvali ter proglasili za si
vražnj.ka domovine. Ljubljanski škof je celo zavkazal
zažgati njegove knjige, ki so danes duhovni zaklad s.V>
venskega naroda. Njegova ljubezen do domovine pa je bi
la res prava? resnična. Sam .piše:" Resnično domovina,
nisem te ljubil kot cmerov otrok.. .ljubil, seru te s spo
znanjem. Videl sem te vso: v nadlogah in v Vdihih v
sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti. Zato
sem z**žalostjr. in s srdom v srcu ljubil tvojo oskru=
- 14 -
njeno lepoto, ljubil jo 'stokrat globlje in stokrat
višje od vseh tvojih trubadurjev-..Mojo delo jetep.
ga ljubezni. Odpri jo, domovina, da boš v3 dela, kdo
ti je pravičen sin! Dal sem ti. kar sem imel. Kal
sem-ti svoje srca in razum, svojo domišljijo in opo
jo besedo, dal se* ti 3voje življenje - kaj bi ti
če dal?"
Ivan Cankar se je v polno zavedal Časa v kate=
rem je živel, zavedal se je svoje na-loge -in poslan
stva. S svojim nesebičnim življenjem in svojim plo
dnim delom, je tn poslanstvo do kraja dovršil .Sem»*
ki ga je vejal v polje, je vsklilo in danes bogato
rodi. Tega plodu bo delijo vse človeštvo„ Faš^Ivan
Cankar se danes smatra kot začetnik slovenskega o= •
svobod j. In^ga gibanja za na^ioualno svobodo ter no=
vi bodoči komunistični družabni red,
+ + + ' % '
V 0 J A 3 K 0 P 0 R '<§ S J t 0: 2 Z V I i.
DIVIZIJ
/a) XVIIX Brigada s- V noči od 18. na tq nov'lena
sa brigada izvedla napad na TclmiS	ie tfh?
la zelo uspešna. I Jas a zaseda je na oof: do	'
na napadla sovražni kam i j on s posadke, ki je Ä
la v Tc-lmin na comoo,	*g v iirr-i'-» r~ iZ-** ^
url	äSÄ'S^' ^
ko Äred* 4 naboja munioije ter 3 ,
uila dva bersaljera. jra5afi na	le fel
aa 81 vt-3arim.ee same nismo zasedli. ^ i u^T
na, ni bil o nogo če ugeteviti eovr^rtJJČ
Erl akciji sc, se^cyarläi v PnVfe^-ibrf^z-
tozaia, zlasti tov.Kobe, politketor ffeteIc-t
SfeÄ^Äl11	fcaäes*
brala nizka aorala sovSitrt pa se 3bmo raz
uspešnih borb, totere1im ^^i,^Vell£ar-a z
8Brt- ^	30 iWÄX^
na izhodne.položaje brez najmanjše izgube.
V - noči-od 23 .na-29, nov.-je nasa brigada ponovno
izvršila napad »na Tolmin. Pri tem napadu, ki je bil
demonstrativnega značaja' je sovražnik utrpel enegamr
tvega .'ter 5 -ranjenih, Jfeä pijonirski vod je porušil
isto noč na cesti T o lm.in~Ko b ar id dva zasilna mošto=
va.
Dne 1. decembra je večje število sovra žnih edi
nie poskušalo izvesti napad na nase- položaje. Saše e
dinice so sovražnikovpoizku3 preprečile - sovražnik
je bil prisiljen se umakniti. Nemci so imeli več' mr=
tvih in ranjenih.
Našim edinicam v Reziji se je predale 52 hrvaš =
kih domobrancev ter prineslo.s seboj 5 mitraljezov ,
mnogo pusk z mtmicijo ter ostalo vojno spremo.
b) Z7II .'Brigada; V noči od 8. na 9. nov. je en
ved nase brigade izvršil akcijo v vasi L. o č n i k.
V izredno hitrem in odločnem napadu so nasi zavzeli •
vojašnico ter razorožili in ujeli 9 italijanskih orež
nikov, Eden od njih je želel ostati med partizani
Zaplenjene- j e bilo 8 pusk, 3 samokrese, ena brzo -
strelka, 50 bomb, 3 zavoje municije ter mnogo oblekg
y tej akciji se .je posebno odlikoval tov. Vinko.
Dne 15,nov. so naše edinice napadle močno 30vraž
niko.vo postojanko v 31.Petru, ob Nadiži. Naši bereise
se ponoči pi^av p o-tiho na prikradli wprav do sovraži
nika. Prav hrabro so se izkazali nasi bombaši. Nemci
so. imeli dva mrtva ter več ranjenih; ostali so pobeg
nili v. teku borbec Zaplenili smo: 2 težka minometal=
•cel-'' s- 170. mi nami. 3 P ui k e, 3 s amo krese, 10 ročni hboco,
1 isrz'o strelke, 1'nemški puskomitraljez, 2.500 -ko ms der
mufiicijej 20 vojaških alssčev ter veliKo ostalega mat*.,
tepiaia £ obleke,. čevljev, nahrbtnikov itd.). Po us
pesni akciji so se bataljoni vrnili na svoja mesta-*,-
Odlikovala sta se tovariäa Žorž Dorče ter Boltar LlL-^
ha9 Isti dan ,je bil izveden tudi demonstrativni na=
pad na mesto Čedad,
Drugi del naših edinic je isti danizvrsil napad v .
rakete, 12 zabojev municije, 215 bomb, 1 mulo", 50 o~
r
dej, 20 pl&žčev, 10 parov čevljev, 19 nahrbtnikov
ter mnogo perila in drugega materijala. Naši niso
imeli izgub, niti ranjenih. V tej akciji so se od
like* val i „komand an t III. bataljona, politkomisar ta
taljena, namestnik poiitkcmisarja bataljona te#po
litkomisar 2» čete.
> «• -