Izhaja Vsak .Petek z datumom Prihodnjega dneva. šhjajo u?JeHSn-sr+anku^° in po~ v Ce]n.v0,ei,n,stvu * *lst;a »Mir« 0sg6 oveC’ Zliževa ulica št. 7. PredDolrinoS°vor 0<^ H. ure Pne ln od 3. do 4. ure co-poldne. lista^i^ se samo po eni strani napišej0) druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. °PlSk Metnitz; voijaštvo, vete- Prj sokega prejemu nad vse ljubeznjivega vi-ŽUparVi k:°sta Be je pa pripetila za celovškega bančna ln advokata dr. pl. Metnitza zelo v°rn je boprijetnost. V pozdravnem nago-bese(ia k0sPod župan namreč takoj po prvih razstav P°udarjal, da je razstava v Celovcu dvomaa nemškega rokodelstva. Brez Vencev Cu*il ta famozni — zastopnik Slo-taktn0s.tV. deželnem izboru veliko svojo ne-baogej1 tn je postal tako zmeden, da ni bega nn,aPre.j govoritk I’z tega nad vse muč-je talv(,- °Zata ga je pa rešil visoki goist, ki Žal' ^r&bral svoj odgovor, je, (. °®tno in za koroške razmere značilno trenotk razni zastopniki v deželi celo take k;rkor i6 zi0rabljajo, da Slovence žalijo, Koa x ° st‘°ril Metnitz ! da je v reno res ne vemo, kakšna razstava "V j ega .t-elovcu 1 Metnitz jo je oficielno pred cebr Joptlostjo nadvojvodom Karlom Frain-Obrtnik žefom imenoval razstavo nemških 11azjVa.0V! . »Freie Stimmen« jo tudi tako da je u, sicer pa se zopet oficielno naglasa, stava benda k o r o š k a rokodelska raz- /j dege° s.e je prikazal nadvojvoda in vstopil Ub predsednikom v voz, ga je občin- Celovec, 5. velikega srpana 1911. stvo navdušeno pozdravljalo, Njega svetlost pa je veselo smehljaje se odzdravi j al ; značilno pa je, da je šolska i n spl o h neodrasla mladina pozdravljala s »Heil !« Zvečer ob pol d erse ti uri se je vršila po mestu v čast nadvojvodi velika bakljada, ki so se je udeležila skoro vsa nemška društva iz Celovca in okolice. Slovenska društva niso dobila nobenega povabila in se je sploh skrbelo, da Slovenci oficielno niso mogli izraziti svojih čustev intanasti do cesarske hiše. Tudi posebnost, pridržana edinole koroškim nemškim nacionalcem. Njega svetlost se je odpeljal iz Celovca v soboto z vlakom ob polnoči. V Celovcu imamo torej razstavo, o kateri Slovenci kot taki nismo bili oficielno prav nič obveščeni in kot taki k otvoritvi nismo bili vabljeni. Po pravici se torej vprašujemo, kakšen namen ima pravzaprav ta razstava ? Ne da bi si prisvajali svoj stvo kakega preroka, že sedaj poudarjamo, da bo razstava glede namena in v gmotnem oziru doživela velik fiasko! Pomislimo! Koroška je v narodnem oziru mešana dežela; Slovencev pa se pri razstavi namenoma sploh ni upoštevalo in se je takorekoč hotelo s tem naglašati, da je razstava samo za Nemce! Torej boi šel od Slovencev le en del radovednežev k razstavi, mase pa ne bo, zlasti še kmetov ne bo zanimala, ker je rokodelska razstava. Nadalje mejite na Koroško Spodnja Štajerska in Kranjska, torej slovenski deželi. Prebivalci teh dežel se bodo za razstavo brigali toliko, kakor za lanski sneg, ker se niti za agitacijo v toliko ni poskrbelo1, da bi se bilo vsaj slovensko časopisje naprosilo, da bi o razstavi poročalo slovenskemu občinstvu. Še manj zanimanja za razstavo bo seveda kazala Primorska. Kakšen namen ima še torej ta razstava? Dunajčanje ali Gradčani, pa tudi Tirolci ne Št. 40. bodo prihajali kupovat rokodelskih izdelkov — v Celovec. Saj vsak Dunajčan na primer, ki gre po dunajskem »Ringu«, vidi doma več in boljših reči, ki njega zanimajo, kakor pa bo to na celovški razstavi. Za samo en dobršen del deželanov domačinov pa pametni ljudje ne prirejajo dragocenih razstav. Nacionalna zagrizenost je celovške heil-brate torej zaslepila, da tirajo že itak revni rokodelski stan s takim načinom svojega delovanja — v pogubo. Na to menda pl. Metnitz ni pomislil, ko je poudarjal, da je razstava nemška; ni pomislil, da ni izključeno, da bo vsled take razstave prišel morda marsikateri revnejši rokodelski mojster ob svojo eksistenco. No, Metnitz in njegov mošnjiček se bosta kljub temu redila še vnaprej ! Zares neprijetno je, da celo v takih tre-notkih ne moremo- biti tiho, toda krivi nismo Slovenci, ampak le nemški nacio-nalci! Nemški nacionalci pač pri nobeni priložnosti ne morejo prikriti svojega sovraštva do Slovencev, za katere imajo samo še hinavskosladke — besede, pa še te le za časa volitev. Štafaže pa značaj n i Slovenci tem ljudem v istem trenutku, ko nam dajejo brce- z nogami, nikdar ne bomo delali! Kaj pa bodo storili slovenski neznačaj-neži, ki bodo sodelovali pri raznih veselicah oh tej razstavi, to pa je njihova reč in slaba »slava«! O razstavi sami pa bomo še izpregovorili. Državni zbor. Poslanec Grafenauer na delu. Komaj dober teden dni je zboroval novi državni zbor, ki je v soboto šel na počitnice, že ise je oglasil tudi naš vrli narodni zastopnik gospod poslanec Grafenauer na Dunaju za svoje volilce z jako koristnimi, umestnimi predlogi. Podlistek. šumel je Hubelj. Pel je slavček o tihem hrepenenju, hrepnele so oči in duša . . . Oglarjeva Ivanka. (Spisal Ivan Sanjin.) Vai •. (Konec.) j^kUkij^ja je bila doma iz Štorij. Očeta je V° bila ■ rvaških gozdih, mati ji je umrla, Ps*ala nj, stara okrog petnajst let. Sama je ^0r cvet ,SVebu> neizkušena, nedolžna, ka-, Veip i} sredi jesenskih vetrov. Po župni-f0sPa t>j?Sredovanju jo je vzela jako dobra !°Ij t^yjeva, da ji je opravljala po hiši Paleta ? ,a dela. iz malega, šibkega ' lrik°- MSe ^-e kmalu razvila v mično blon-^ hjo. arsikatero oko se je kaj rado ozrlo l°bk0 ],n mogel stari Bitony opravljati n stil, v,^.’ Ja naprosil svojega brata v tv t je Vi mu Pošlje sina Josipa v pomoč, i logovi '!l zadovoljen, ker je upal, da bodo >paz ot mroei podedovali po bratu, ki je bil Vsi veliko premoženje. ■ p^a g. ‘So sa veselili Josipovega prihoda. bdlcij i Sba ie komaj čakala, da poči bič v n ■ Zamal1ne bel robec v lahki kočiji. veselje je bilo v hiši po njegovem kr°g v ‘''dm’a gospa je venomer tekala . aUČiia aierBa je pela pesmico, ki jo je VlJolino kospa., Giuseppe jo je spremljal na gorele n?, 80 kili taki večeri. Zvezde so nebu, pihljale so južne sapice, ★ ★ ★ »Pripravi vse . . .« Tiho ji je pošepetal le besede in odšel v svojo sobo. Kakor okamenela je stala sredi kuhinje in zrla za njim. Zganila se je in delala zamišljeno dalje. Ko se je večerilo, je odšla z malim svežnjem skrivoma od doma v Štorije in od tu na pokopališče. Vrgla se je obupno na materin grob in ihtela kakor dete. Kmalu nato je privozil iz vasi voz. Nekdo je lahno zažvižgal. Kakor da bi se zbudila iz sanj, je strepetala in vstala. Še enkrat se je ozrla na grob, potem je odhitela iz pokopališča. Zaškripala so železna vrata in se zaprla, počil je bič v tihi večer in od-drdral je voz in utonil v temi. Razburjeni so bili v Bitonyjevi hiši, ko niso mogli nikjer najti Valerije. Mislili so, da se ji je kaj zgodilo, a ko so videli, da je v sobi vse razneseno, niso več dvomili, da je odšla z Josipom. »Ž njim je šla, ž njim, in nas je pustila,« tako je ihtela gospa Bitonvjeva. Kmalu se je razširila ta novica tudi po vasi in ni bilo več človeka, ki mu ne bi bila še znana občna tajnost o dekličinem begu in najdenki oglarjevi. Tudi Neži je prišlo to na uho, a skomizgnila je z rameni in dejala: »Ivanka je sedaj naša . . .« Kmalu se je ta dogodek pozabil, le tu-patam se je še kdo spominil Valerije in nje- nega bega. Nič več se ni slišalo o njej. Stara dva Bitonyjeva sta že davno živela v vasi. Fužine so se lopatam še kaj oglasile in zopet utihnile. Na oglarjevem domu se je pa medtem razvijal pop dolinske rože. Orila je pesem iz nežnega grla po bajnem gozdu, mešali so se nežni glasi s harmonijo listov. V pomladnih nočeh se je zasvetila bela srajca med oknom koče, odmaknila je roka roženkravt in sklonila se je temnolasa glavica v močno dlan mladeniča iz vasi . . . Zankal je potem nekdo v dolino, legla je glavica na blazinico in zasanjala je duša deviška sanje hrepenenja pomladnega in ljubezni . . . ★ ★ * Vrnimo se zopet ob pot na mehki mah k Ivanki. Veliko veš ti jasen dan, veliko pravljic, veliko sanj hrepenečih duš. Tajnosti srca veste mehke sapice, zeleni drhteči lističi . . . In ko pride jesen, ko odpada listje, takrat gre tudi spomin z vami v grob. Ugasne hrepenenje, kakor življenje vaše ... Mraz jo je stresel na mokrem mahu. Prestrašena je vstala in hitela v dolino. Tih kašelj se je je polotil nazaj grede, da je v hudi slutnji pospešila korake. Ko je prihitela domov, se je je Neža kar ustrašila. Bled je bil in poten Ivankin obraz, prej tako cvetoč in rdeč, kakor njeni nageljni v oknu. »Za božjo voljo, Ivanka, prehladila se bodeš,« je prestrašena zavpila in jo hitela 1. Dne 21. julija t. 1. je vložil Grafenauer v državnem zboru predlog zaradi s e r -vit ut, t. j. stelje, paše in drv ter zahteval n O' v o odvezo gru n ta v vse h dežela h. Predlog je bil takoj od-kazan brez prvega branja dotičnemu odseku. 2. Dne 26. julija je vložil nujni p r e d-1 o g z a p o d p o r o u b o g i m p o g o r e 1-cem v Uk va h. Predlog je bil odkazan odsek u, ki se peča s podporami za uime. 3. Dne 27. julija je govoril v raznih ministrstvih (poljedelsko, finančno in predsedniško) zaradi vodovoda v G 1 o b a s -niči. Poslancu se je obljubila izdatna pomoč za vodovod v Globasnici. 4. G. poslanec ima nadalje pripravljenih še več samiostojnih predlogov, med temi tudi predlog za ob dač bo tujcev in tujih delavcev v Avstriji. Poslanec Waldner in njegova ljubezen do bližnjega. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se poslanec Waldner silno huduje in jezi na poslanca Grafenauerja, ker je ta vložil predlog za podporo ubogim pogorelcem v Ukvah. (Profesor Waldner, zakaj se jezite — ali iz krščanske ljubezni ali zaradi nelepe človeške zavisti? — Povejte nam! Sele. Servitute (uslužnosti) in njih odprava. Poslanec Grafenauer si bo v kratkem ogledal pašnike in travnike ter gozdove v občini Sele, da se uredé servi-tutne razmere ondotnih posestnikov in se zboljša živinoreja z odpravo servitut. Kmetje v Selah so v tem oziru nujne podpore potrebni in gospod poslanec se bo z vso močjo zavzel za naše vrle Selane. Dnevne novice in dopisi. Iz Celovca. Akoravno šele ob 12. uri, in sicer ko že več let vozi električna železnica v beli Ljubljani, so se celovški mestni očetje domislili, da ako hočejo korakati s tekom časa, je treba tudi za mesto Celovec električne železnice. Veliko se je kritikovalo o tej stvari v nemških časopisih — največ pa, ko je stvar meseca marca in aprila t. 1. skoraj zaspala in se je splošno govorilo, da zaradi pomanjkanja denarja ,«e ne more ustreči želji ljudstva in napraviti električno železnico. — Prišli smo vendar tako daleč, da: se vozimo z električnim tramvajem od kolodvora, do Vrbskega jezera. Radovedni smo pa, koliko1 časa bomo morali še čakati, da se odpre proga do celovškega mirodvora v Anabihl — kajti ta proga je z ozirom na velik obisk mirodvora velikega pomena. — Pazljivi opazovalec razmer pri celovškem »tramvaju« takoj zapazi, da se listonoše c. kr. poštnega urada v službi ne vozijo s ogrinjat. »V hišo pojdi, ti dam malo kave . . .« Ivanka je šla, a ni nič pomagalo. Venela je in bledela, kakor večerna zarja nad Čavnom. Tiho se je odpiralo v jesenskih večerih okno, tiho zapiralo. V dolino ni ukal mladenič . . . Jesen je bila vedno bolj mrzla in pusta. In prišel je večer, ko so zapeli zvonovi, žalostno, ko je zajokal fant pod oknom in so zveneli rdeči nageljni . . . Zacvele so krizanteme in krasile njeno gomilo. Ihtela sta na grobu stari Mate in Neža . . . Kako hitro pride smrt. Niti pripravljen ni človek nanjo, ko dahne vanj. Naj bo nežen cvet ali hrast, pasti mora, ker usoda zahteva tako. Padla si ti, Ivanka, pade druga, pade jih mnogo. Zamahne kosec na livadi, da zazveni srebrna kosa in pade tisoč cvetov . . . Ni se več odpiralo okno, prazno je bilo, pod njim je sahnil rožmarin. Ni se več zabelila srajca bela v njem, ni se več sklanjala temnolasa glavica . . . Ona, kraljica gozdov, je spavala tam doli sredi krizantem, rdečih in belih . . . ★ ★ ★ Pretekla so kaka štiri leta po smrti Ivankini. Pozabljen je že skoro bil njen grob, niso več cvele krizanteme na njem. Le malokdaj je prišel fant še pomolit na grob Ivankin. V vas je prišla tuja ženska. Lepo oblečena v svili, z zlatimi prstani na roki, je pri- tramvajem. Prej, ko so imeli hr podjetje judje v rokah, je bila vožnja s konjskim tramvajem c. kr. listonošem brezplačno dovoljena, — a sedaj, ko imajo električno podjetje nemški naceljni v svojih lastnih rokah, se listonošem tega še ni dovolilo. Ako pomislimo, da ubogi listonoše celi dan pri sedanji strašni vročini od hiše do hiše okoli hodijo in se po izvršenem dostavljanju pošte vsi onemogli domu ali pa na poštni urad vračajo, bi se jim s prosto vožnjo po železnici lahko prihranilo veliko nepotrebne hoje — in to' brezplačno. :— Kaj bi rekel k temu nemški »Freisinn«, ko bi v Ljubljani predlagal slovenski občinski svetnik, da naj se ne dovoli listonošem brezplačne vožnje z električnim tramvajem, kakor je to storil Vsenemec občinski svetnik Artnak v Celovcu? In ta Vpenemec Artnak je c. kr. poštni uradnik v Celovcu, kateri se seveda kot občinski svetnik brezplačno vozi s tramvajem, nima pa toliko usmiljenja, da bi vsaj ne nasprotoval pri mestnih občinskih sejah, da bi tudi listonoše c. kr. poštnega urada, v Celovcu se smeli poslužiti v službi brezplačne vožnje po električni železnici. Upamo, da sl. mestni očetje vržejo od svoje velike pogrnjene mize tudi nekaj drobtinic c. kr. poštnim slugom, kakor se je to že storilo v vseh slovenskih mestih. Ako se to kmalu ne zgodi, pa imamo tukaj jasen dokaz, kako Dobernig in Artnak skrbita takoj po državnozborskih in občinskih volitvah za nemško-nacionalno uradništvo ! Koprivna, — Shod poslanca Grafenauerja. Kakor čujemo in se nam poroča iz Koprivne, bo 20. avgusta na Koprivni shod, na katerem bo poročal g. poslanec Grafenauer in še nek drug govornik o živinoreji. Vrli Koprivničani se že veselé videti svojega vrlega poslanca v svoji sredi na Koprivni. Prevalje,. (Pravica, kje si?) Ako-ravno je javno in splošno znano, kake krivice in nasilnosti so se godile pri volitvah v naši občini — vendar se »roka pravice« ne gane in volilni sleparji še vedno prav ošabno pokonci nosijo glave. Voditelj socialnih demokratov, Lahovnik na Lesah, je naznanil orožnikom sleparije in nasilnosti, ki so jih uganjali nemški nacionalci — in namesto da bi bil kaznovan nacionalec Paul, ki je največ goljufal, bil je Lahovnik odpuščen od dela v premogovniku. To je pra-viča! Drug socialni demokrat Laibacher (tudi voditelj) je bil povišan in prestavljen v Stari trg. Akoravno so.soci ji naši nasprotniki in prav nič ne žalujemo za njima, vendar sie iz tega, jasno vidi, da se deli na Koroškem pravica le nemškim nacional-cem! Prav po turško ! V Kranjskigori prirede dne 13. avgusta 1911 popoldne ta,mošnji pevci svojo veselico na vrtu in v salonih hotela »Razor« ob sodelovanju popolne savske godbe in zvečer s šumela v cerkev. Začudeni so jo izprva gledali ljudje, a sčasoma so se je privadili. Spoštljivo so jo pozdravljali otroci na cesti, na poti. Gori za vasjo si je postavila malo hišico. Sama je ,stanovala v njej. Večjidel je molila v cerkvi. Z malokom je govorila. Vaškim klepetuljam je bila posebna uganka. Obirale so jo kot kost. Povsod so govorili o njej, a nikdo je ni mogel spoznati. Pa kdo se je spominjal več Valerije. Pozabili so jo kmalu, pozabili tudi njeno hčerko Ivanko. Le gozdar Mate in njegova Neža sta še kedaj obiskala mal grob. Nekega dne je šla tuja gospa proti farovžu. Začudeni so gledali za njo, dokler ni izginila v vratih. Stikale so po vasi ženice glave in «e menile o tujki. ★ ★ ★ V nočeh, tihih, prepreženih s sanjami duš, je vstajala Valerija v svoji hišici, zavila se v črno ruto in odhitela tja doli na pokopališče. S solzami je močila grudo, grob svojega deteta. Ljubezen in kes ji nista dala miru, prišla je iz tujine, da preživi zadnje dneve ob grobu svoje hčerke . . . Nekdaj so jo ljudje opazili klečati na grobu, skoraj že pozabljenem. Domislili so se Ivanke in njenega čudovitega življenja, spomnili so se Valerije in zopet so jo spoznali. Obsojali so jo nekateri radi njenega življenja, milovali so jo drugi radi njene nesreče. Grob Ivankin je zacvel, ker se je zbudil njen spomin. Zopet je hodil pogostokrat plesom. Ker'smo tukaj že ob jezikovni meji, je Važnost slovenskega petja in sploh narodnih prireditev jasna. Rabimo pa v ta namen tudi z ozirom na to, da smo se pevci komaj nekoliko osamosvojili, stika in moralne podpore od strani že dobro vpeljanih starejših pevskih društev. Zaradi tega si uso-jamo opozarjati že sedaj na ta dan. V tem poletnem času je Kranjskagora hvaležna izletna točka: železniške zveze za dohod in povratek so ob nedeljah še ugodnejše; nahaja se tu že precej letoviščarjev; poleg gostiln so tu še> trije hoteli, novo kopališče s prostim bazenom pod gorskimi orjaki, drevoredi in umetno napravljena pota po bližnjih gozdovi!). V neposredni bližini vasi — 15 minut z vlakom — ste sloviti Klanski jezeri; na dolenji strani pa slap Peričnik in drugo,. Čas 13. avgusta je tudi zelo ugoden, ker je v torek po tej nedelji zopet praznik. Vsi interesentje se lahko obrnejo v teh zadevah na »Kranjskogorske pevce v Kranjskigori«. Podrobnosti se natančneje še določijo in pravočasno objavijo. Prevalje, Kat. slov. delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 6. avgusta, popoldne po blagoslovu pri Steklu svoje mesečno zborovanje. Na vsporedu je zanimiv govor. — Pridite v obilnem številu! — Odbor. Ziljska Bistrica. Načelstvo hranilnice in posojilnice v Ziljski Bistrici, je sklenilo od 1. avgusta 1911 naprej obrestovati hranilne vloge od dne vložitve do dne vzdige. Obrestna mera ostane kakor do sedaj, namreč: za hranilne vloge štiri odstotke, za posojila na osebni kredit 4%% proti vknjižbi 4inpol odstotka. — Naznanje daje načelstvo. Rakole. V soboto, dne 29. julija, opoldne je pogorelo, pri po domače Drajarju v Rakolah pod Črnim gradom blizu Velikovca. Kako je nastal ogenj, je neznano. Doma ni bilo nikogar. Goreti pa je začelo na skednju. Zgorela je hiša in vsa druga poslopja, z žitom in krmo vred, kar je bilo pod streho. Ostala je le živina in hišna oprava, drugo pa je zgorelo vse. Omenjeni posestnik je pogorel že pred 17 leti in je imel lepa poslopja. Sploh pa dela ogenj v enomer Škodo na tej vasi. Drajarjev sosed Peter je pogorel šele pred ,sedmimi leti in kmalu bi se mu bilo zgodilo ravno tako tudi sedaj. Njegovo poslopje se je namreč tudi že vnelo in le pogumnemu delu kmeta Drobeža in drugih, ki so vagali svoje življenje, se je zahvaliti, da ni pogorelo. Ker je bilo ta dan zelo suho in je bila velika vročina, je le še dobro, da so se obvarovale druge hiše. Črna. Nadgozdarstvo grofa Thurna v Mošeniku je prepovedalo nabiranje jagod, Černič in malin v grofovskih gozdih in planinah. To je gotovo v zahvalo zato, ker so tukaj ubogi delavci in grofovski najemniki tako slepo sledili raznim gozdarjem in mladenič na njeno gomilo in ihtel. Prišel je stari Mate in Neža, da sta pomolila . . . Ko so se kdaj vsi srečali na grobu, so se «pogledali, kakor da bi hoteli reči: »Tudi ti si ljubil?« . . . Molče so odšli vsak na svojo stran s spominom na dete, katerega so ljubili vsi z eno in isto ljubeznijo . . . Šumi voda med zidovi razpale Fužine, zazvoni še kdaj mili zvonček v stolpu cerkvice sv. Antona. Vejejo sapice še, kakor da bi vele skozi strune razglašene vij oline. Ne sliši se več pesmica »Santa Lucia«, ne spremljanje vijoline.. Ni več mladeniča, da bi mu omahnila roka, zastrlo se oko, zasanjala duša. Spomini še snivajo v preperelih oknih sobic . . . Tiha in prazna stoji oglarjeva koča sredi gozda. Utihnili so veseli spevi, prešeren smeh je zamrl v gozdni tmini. Ne rasto več cvetke na vrtu, ne v oknu. Kadi se dim iz visoke kope, zamišljeno in trudno dreza oglar v njo. .Potrta hodi okrog dobra Neža in se spominja rdečelične temnolaske . . . Tudi jaz, Ivanka, se te sedaj, ko rumenijo gozdi, ko odidejo ptičice, spominjam-Lep je ostal spomin nate v moji duši . . • Spominjam se večera pomladnega, k° je zankal fant v dolino z nageljnom in rož' marinom. Šepetali so mu lističi o tebi, zvezdice kazale v tvoje okno, kjer je zginila kakor da bi se zaprlo oko, bela obleka • • • Šumi in 0,11 'ri volili nemškega nacionalca lastnn ln to v veliki večini zoper svoje »Porajtate^r^anPr^a koliko se more ško - na '■ "a razne priliznjene besede nem-ker še 1|'10na'nih gospodov za časa volitev, jagod x^Puostemu ljudstvu malenkostnih raje vid^rniC Pa malin ne privoščijo ter da}. bof,ljo v gozdih konec vzamejo. Ka-pet oni«0 ^ z°pet volitve bodo imeli pa zo- 1 Ina usta medu. T a t.) Dk 9 nad Pliberkom. (Vihar. — precej i nei m- m- popoldne je bil pri nas taloi vihar. Mnogo kop sena je razme- poldVtp • ksti burji od 3. do pol 5. ure po- znap taie-^ P°§'aou v Belšaku ukradel ne-tele k .12 Piova neko osem mesecev staro zločin p!1’ Je .bila veriga k jaslim pribita, je 2 rnastr,-Veri^° Presekal in jo tako popihal tro ni..^lra Plenom. Naznanili so tatvino hi-m .Z1,l.lslvu, toda tička niso še ujeli, lare t,s,. Vrb- (Strel a.) Huda vročina nas Ane’f]n 1 udarila v skedenj p. d. ter nika, zažgala in ubila lepega vola g 0yae- Hišo so rešili. iuiijaP° • * ®ravograd. (P o ž a r.) Dne 31. Zli^^ji^traj je pogorelo pri po domače naitrdr U V Šf St. Lovrencu. Ljudje so bili sregj (|lel'S(an spanju. Zapazil je ogenj k da §0 arr'aei sin, ki je zbudil druge ljudi, PrPgo '('Slb vsaj nago življenje in živino. Žeip m f gorelo prav do tal z vsem žive-Kako j,, rn°> tudi dvoje svinj in 30 kur. g ' ogenj nastal, se ne ve! to, dmf^Q V Rožu- (O g-en j.) Preteklo sobo-tfeh p0 'j* julija, nas je prestrašil ob pol ^aPjal j ne ZV011’ ki je tužnim glasom na-je spredi- nekje gori. Požar! In zdaj, ko k°v jp vJj6110 seno in toliko poljskih pridel-da g0rj suho ko trska ! In ko smo zvedeli, tjepo j^i Mesarju«, smo imeli za izgub-bajta • lo Kaplo. K sreči je gorela stelna ,Sl’eČa šei°cS §ele let b| ni bilo niti najrahlejšega vetriča. tudi bila, da je dal posestnik prav ami , Sv°ie poslopje kriti namesto z de--ca p ak dušila bn2arna hramba »Pač kakor je bilo prej, s cementom. Do--u»Ua pZarna 'hramba je ogenj kmalu za-Pje žeie ribiteli so tudi z brizgalnico z bliž-Žtirpe Vf^ične postaje Svetnavas, tudi po-*,entavr Svetnevasi, Št. Janža, Ko- del raoIna v*ri Borovelj so bile že pripravljene, a lW„Ze .na Potu nam pomagat, toda hva- ■■ ■-i sq - **^0 u silno velika, če o« puiiiisu, piša er 1Sv blizu druga poslopja, cerkev in bila ,8U m bilo več treba. Vsekakor rn to ^SCtae. pa je se pomisli, jia^o^vT^nost pp-18^? 1 iz sr,i.v^niši. Govori se, da so zažgali otroci Tol - ' bar (|(,,S^VrbI (š o Iških k a z n i) pri nas , e .Se ^6’ inače vlada huda suša. Iz-fa pa i- Vsaka najmanjša zamuda, bretz ozi- Jidbez’'fzrnere, potrebe, nvi c dolga pota itd., in , -Mj , kr. okrajni šolski svet, nalaga 11 di 4 a ‘S(‘ kar kadi! Vzrok temu pa je da* je zapisnikar krajnega šolskega sveta še vedno gospod nadučitelj, ki potem dela kar hoče. Tu bo treba enkrat korenite odpomoči! Tudi o nekaterih »novih«, prav čudnih naukih, , ki se menda razlagajo v naši šoli, bo treba spregovoriti, če ne ponehajo! Torej gospod nadučitelj, vzemite si ta opomin k srcu — in bodite učitelj — ne pa mučitelj naroda ! Kdor mnogo sedi, slabo prebavlja! »Niti rastlinska hranilna sredstva,« piše dr. Gra-nichstadten, mestni fizik na Dunaju, »niti druge zdravilne vode ne učinkujejo v teh slučajih tako ugodno, kot večtedensko zdravljenje z naravno Franc Jožef-ovo grenčico. V nobeni družini, v nobenem gospodarstvu naj bi ne manjkalo te mnogo-preizkušene »Franc-Jožef-ove vode«. 25 Romarski vlak na Svete Višarje, Dne 2. iseptembra 't. 1. priredi Slovenska krščan-sko-socialna zveza romarski vlak za ženske na Svete Višarje. Vlak vozi ob 10. uri 2 min. dopoldne iz postaje Sinčavas in pride ob 2. uri 31 minut popoldne v Žabnice. Drugi dan, 3. septembra, se vrne iz Žabnic ob 2. uri popoludne in pride ob 6. uri 10 minut zvečer v Sinčovas. Cena za osebo 5 K 50 vin. tja in nazaj. Za hrano skrbijo romarice same. Do 21. avgusta se morajo vse zglasiti. Ukve. Cesar je za pogorelce v Uk vab podaril iz svoje blagajne 3000 K. Prevzviše-nemu zgledu našega presvitlega cesarja naj sledijo še drugi dobrotniki in podporniki, kajti potreba je velika! Ruda. (Izstop iz katoliške Cerkve.) Janez Oreschnig, posestnik Pod goro, rojen 14. julija 1886, je s svojim enoletnim sinčkom Albertom 29. junija 1911 izstopil iz rimsko-katoliške Cerkve. Kamen pri škocijanu. ( P r e m o g o - kop), katerega menjaje opuščajo in se ga zopet lotevajo, je sedaj prišel v last nekega tirolskega konzorcija. Pričelo se je novo preiskovanje ter se v okolišu — po poročilu »Celovčanke« — našlo okrog 60 kvadratnih kilometrov (!) premog vsebujočega sveta. Da je precej premoga tukaj, se je vedno trdilo; težkoče pa delata železnica in Drava, pod katerima leže baje glavne žile. Misli se že na tovarniško izdelovanje takoimenovanega »koksa« in »briketa«. Lepo in prav, pa bojimo se spremljevalcev: grdega nemčurstva, surovosti in brezkončnega pijančevanja, katerega žrtev zna postati marsikateri naš, doslej še pošten in značajen fant ali mož. Slovenci, pozor! Sinčavas. Dovažanje leče v zadrugo. Prej kot druga leta je letos dozorela leča; deloma je že pokošena in gospodarji bodo pričeli dovažati. Povprašujejo že: kakšna bo cena? Povedati moremo le, da tega še nikdo ne ve, ker leča ni pridelek, ki bi imel tako stalne in obče znane cene, kakor jih ima belo žito. Zadrugi bo ljubo, če bo cena visoka, a zadruga se mora rav- nati po trgu sploh, ravnati se mora po odjemalcih. Zadružniki so se že mogli prepričati, da jim je zadruga vedno koristila, da ni iskala dobička, hotela je le iti ljudem na roko pri prodajanju pridelkov. V zadnjih ietih pa smo vedno in vedno doživeli, da se leča, ki se v zadrugo prepozno pripelje, v poznejšem času pač ne da prodati. Gospodarji čakajo boljših cen, saj jim tega nikdo ne zameri, potem pa le pripeljejo. Po leči pa se najbolj povprašuje v mesecih avgusta in septembra, meseca oktobra se trg že pomirjuje in decembra meseca po nji sploh ne povprašuje. V prejšnjih letih so se ostanki tudi še po zimi prodajali, ali promet je postal zdaj nekako drugačen. Trgovina se razvija takoj v jeseni, in kdor je blago zadnje leto hranil, je trpel čutne izgube. Čutne izgube je trpela tudi zadruga, ker je to blago v prepoznem terminu še «prejemala. Zato naznanja odbor, da se letos leča od Vsih svetih naprej, to je od 1. novembra naprej, ne bo več sprejemala ali k večjemu po tako nizki ceni, da se brez izgube še da prodati za krmo. Zaslužek zadruge je pri navadnem žitu tako skromen, da za obrestovanje investiranega kapitala navadno ne preostaja sredstev, zato se pa mora delati previdno, da nikjer ni nepotrebnih izgub. Ako pa kdo želi in se upa igrati na boljšo ceno in čakati, naj zadrugi napove množino blaga, s katerim razpolaga in zadruga ga bo skušala prodati zanj tudi še pozneje, a popolnoma na riziko dotičnega posestnika. Št. Lenart pri sedmih studencih. (Blagoslavljanje novih kapelic.) Po požrtvovalnosti ločilske soseske, gosp. B r u g g e r j a in P a j o v c a se je posrečilo dve zanemarjeni potni kapelici popraviti; v nedeljo pa se je vršila slavnost blagoslovi jeli ja teh kapelic. Prišli so č. g. dekanijski svetovalec in mestni župnik Juri Trunk, ki so najprej zbranim vernikom v vnetih besedah razložili pomen kapelic in jih nato blagoslovili. Domači cerkveni pevski zbor je zapel pri tej priliki dve lepi pesmi. Da bi kmalu drugi sledili lepemu zgledu vrlih Vočlanov ! Grabštanj. (V slovo.) Minulo je še komaj leto, kar smo bili dobili v Grabštanj kaplana g. Valentina Mòrti, pa že so nas v četrtek, dne 20. julija, zapustili. Res neprijetno doni vsem ta novica, ker tako izvrst-' nega kaplana smo imeli, pa so že morali proč. V nedeljo, 20. julija, ko smo šli iz cerkve, so se slišale od ljudstva pritožbe: »Škoda zanje, tako dobri in tako ponižni so bili!« — Pa saj tudi res! Bil je odhajajoči gospod kaplan vsem za vse : Izvrsten katehet v šoli, ljubljen od otrok; na prižnici vnet oznano-valec božje besede in v spovednici neumorni 'spovednik. — Pa tudi izven cerkve, na narodnem polju je bil neustrašen in neutrudljiv delavec in boriteli. Našemu iz- Na ZIngarci. ^ (Iz Roža.) *0 ine sili v vasi, obdane okrog z iški i ko 41 s°l1ice svetlejši, da je nebo bolj jb0 tbka- aj V PKminski raj! Zdi se mi, da b,ai"Vo, rri°dro in drevesa kažejo bolj temno gai'0o. Q^letni dan me je privedel na Žin-((,, ; l;i je visoka 1592 metrov. Vidi' opazovalec na južni strani? ^iski prelaz razdeli Karavanke v v b°bnrn zahodni del. Na vzhodni strani v.Zf,igbj0 ajZa Ljubelom Baba. Za Babo se P °Ji vizk Kranjskih tal, iz doline Svete Ane 0sbtaJ11 15 kilometrov dolga skalnata k °b soj-»- 2135 metrov. Košuta pošlje vjfbte v*'"; 2141 metrov v Loki Obir. Varhi i* (legnAk1 severu so: Setiče (1925 m), Črni Baba Macn (1624 m), Grlovc (1842 m) bi 2ah0n Korošica (1969 m), litt.";11 del ol,*ioji iz Begunšice (2063 bic 6ljsiieatera se vzdiga na zahodni strani (JnoclTot/K9 Prelaza in katero pošilja Zele-; ? 'h) pJU§'u- pred Begunšico je Zelenica W1; tačiri al 27 ncozl čez j>relaz na Koroško iz ioo, nl. Jn( sv°j sedež. Med Vrtačo in 97 Svacco se nahaia prelaz čez ^ B Prajt'J^KKega srpana 1813 so hoteli egu. Morali so se pa vrniti nazaj, | ker je bila njih glavna četa premagana od Avstrijcev, kateri so se bojevali na Ljubeljskem prelazu. Zraven Svačce prebiva kralj Karavank, Stol (2239 m). Stol pošilja proti severo-zapadu že omenjeno Bjelšico in Ovčji vrh (2027 m). Med Bjelšico in Ovčjim vrhom je Mačinski prelaz, kateri loči Podnarsko dolino od Mači nske planine. Stolu se pridruži na desni strani Vajnaš, temu Kočna in ta ima kot sosede Rosico in samotarjevo teto Golico. Teti krati čas Jepa (2144 m). Psinški vrh (1580 m), del Žingarce, pa ima za prijatelja Mačinski vrh. Med Psinškim vrhom in Žingareo stanuje Vranjca. Čez Vranjski prelaz prihajajo ljudje iz Bistrice v Rožu v Slovenji-Plajberg. Iz tega kraja se priredi lahko mnogo izletov na različne vrhe Karavank. Ko še ni bilo Ljubeljske ceste, je vodila glavna pot iz Kranjskega čez Vranjco na Bistrico v Rožu. Pred Žingarico se razprostira Plajber-ška dolina. Nekaj hiš Slovenjega-Plajberga stoji na južni strani Žingarice. Ta gora je proti Slovenjemu-Plajbergu v svojem telesu sk-oro večinoma votla. Izkopavala se je iz zemlje mnogo let ruda, iz katere so pridobivali svinec. Že je minilo pet let, odkar se je to delo opustilo. Priteklo je preveč vode v jame in ta je zavezala delavcem roke. Govori ise, da se bo v bodočem odprla Žingarca ob severni strani in da bodo od tam pričeli iskati rudo. Plajberški dolini nasproti, proti južni strani, ise razprostira »Podnarska dolina«, ravno pred Vrtačo, naj lepša dolina Karavank. To dolino loči od Ljubeljske doline gora »Kozjak«. Ljubeljsko dolino spremlja Ljubeljska cesta, zidana od deželnih stanov na Koroškem in Kranjskem 1670—1680. Cesar Karl VI. je potoval po tej cesti, ko je obiskal Italijo. Ko še ni bilo železnic, je bil promet čez Ljubeljski prelaz jako živahen. Na Ljubeljskem prelazu je bilo več shramb za različno blago. Proti severu pa razveseli oko mnogo vasi iz Roža, skozi katerega se vije modri trak Drave. Na desnem bregu leži Rožna dolina, na levem bregu se vzdiga Satoric. Na tej gori stoji Humberški grad. Opazi se tudi Celovec in mnogo vasi celovške okolice. Po Vrbskem jezeru pa se gibljejo čolni in ladje. Bilo je proti severu nekoliko oblačno in ni bilo mogoče razločevati natančno posameznih vrhov. Na zapadu se je dvigal Dobrač. To je imeniten prizor. Duša uživa, pozabi vse tuge. Okrog sveži planinski zrak, velikani, skrivnostni mir. Tihoto prekine le žvižg državne železnice in glasovi različnih gozdnih živali. Seveda le za hip. Potem pa vlada zopet neskončna tihota. Odtrgan je bil tudi encijan in d jan med liste knjige in mi bo budil pri njegovem pogledu spomin krasne prirode na Žingarci. Telesno in duševno se človek poživi v teh višavah in postane prenovljen in zmožen za novo delo. obraževalnemu društvu »Skala« je prizadeta z njegovim odhodom huda izguba. Za društvo' je kot odbornik (tajnik) neumorno skrbel za njegov naraščaj in procvit. Da je društvo »Skala«, ki se je ustanovila za časa njegovega tukajšnjega bivanja, tako lepo napredovalo, je v prvi vrsti njegova zasluga. Skratka!: bil je občepriljubljen in v vseh slučajih ga bomo težko pogrešali. Le našim nasprotnikom se je ob njegovem odhodu odvalil težak kamen od srca. Njim je bilo namreč odveč, da bi tak mlad gospod že kaj vedel in se jim upal ugovarjati. Nasprotnikom ni bilo prav, da se je gospod kaplan zanimal za mladino, ki naj bi našla pravo izobrazbo v našem društvu, katere, žal, v naši sedanji šoli otroci ne dosežejo, ker se jim ubija le nemščina in zopet nemščina v glavo. (Pa saj te grabštanjske posilingmce že zdavnaj poznamo; duhovnik jim je sicer deveta briga, le tedaj se spomnijo nanj, kadar imajo priložnost udrihati čez te črne — farje — in to je navadno v gostilni pri polnih kozarcih. Tam je njih najljubši pope! prerešetavati duhovnike, četudi bi ne na j dii na njih druge napake, kakor to, da je duhovnik, črna suknja samo jim že zadostuje. — Mi pa smo se s težkim srcem ločili od gospoda kaplana. Izrekamo mu iskreno zahvalo za njegovo zvesto delovanje, zlasti pri našem društvu ter mu želimo' tudi v nadaljnem delovanju obilno uspehov in božjega blagoslova! Medgorje. (Dodatek k v o 1 i t v i.) Da se izpopolni in zastopi zadnje poročilo o volitvi v Medgorjah, dostaviti je še treba to-le: Ime onega famoznega volilnega komisarja v Medgorjah, ki je tu letos tudi uradoval kot famozni števni komisar, je Jožef Levec, c. kr. davčni asistent v Celovcu. Da je bil volilni imenik zelo popoln, dokazuje to, da je v njem manjkalo samo 25 naših in 26 drugih, torej skupaj 51 volilcev! Kajne, imeniten dokument tol? Medgorje. (Igra »Vestalka «.) Tu je bila letos že druga igra naše Marijine družbe; prva, »Sveta Neža«, je bila že maj-nika. Dekleta so se učile že mesec prej in so igro že večkrat poskusile. Čeprav je popoldan vreme nagajalo in nas je dež dvakrat poškropil, vendar se je igra do konca izvršila. Naš prijatelj, doma na Žihpoljah, se je potrudil k nam in šaljivo kandidiral za župana; želimo mu le, da bi kot posestnik pri nas kmalu resnično zasedel županski stolček, ker bo veliko bolj za porabo kakor so drugi. Počastili so nas č. gosp. •Valentin Mòrti iz Grabštanja in šest udov »Edinosti« iz Št. Tomaža, Po kratkem vezanem pozdravu igralke Katarine Lužnik in povedani vsebini č. g. domačega župnika se je začela igra, gotovo prvikrat pri nas na Koroškem. V igri se pripoveduje, da Vestalke v Rimu 'so darovale svoje čisto* življenje ajdovski boginji Vesti. Tudi med njimi je večkrat vladal boj iza prvenstvo in za zvestobo v svoji službi. Vendar se vidi, da je krščanska vera in ljubezen že za cesarja Nerona začela zmagovati v Rimu. Prej ajdovska Evdoksija postane po zgledu svoje krščanske sestre Evfemije kristjana in umrje na odru pri svojem grobu, obdana od šesterih ljubih nedolžnih angel j cev. Sme se reči, da so vsa dekleta po pravici prav lepo in nekatere izvrstno igrale. To je bilo delo Marijine družbe za svoje starše, prijatelje in znance v duševno razvedrilo. Ob koncu smo še videli prav lep in ganljiv prizor: »Fantič, le gor vstan’!« Narodni mladenič po domače Blatnikov Nauti jemlje kot mlad rekrut slovo od svoje mamice (svoje sestre Amalije), a kot vojak na straži ustreljen umrje v varstvu Matere božje in nedolžnih angel j cev, ki so držali v rokah mladeniški venec in dve liliji. — Po končanem vsporedu in odpeti cesarski pesmi smo med deževjem odšli proti domu. — Udeležba je bila dobra, tudi vstopnine se je precej nabralo v korist Marijinega kipa v Medgorjah. Književnost. Romarica. (Povest iz naroda. Spisala M. Buoi, poslovenil O. Veselko* Kovač, misijo-nar na Kitajskem. Ta resnična povest se je vršila na Tirolskem, glavni moment pa na svetovnoznani božji poti na Svetih Višarjih. Izredno zanimiva in podučna povest je ponatisnjena iz »Domoljuba« in jc izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za* broširan izvod znaša 1 K 20 v., za vezan 1 K 60 vin. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Z navedeno knjigo je »Katoliška Bukvama« podarila slovenskemu ljudstvu povest, ki se bo v kratkem med narodom tako oživela, da jo bodo babice svojim poznim vnukom pripovedovale v dolgih zimskih večerih, sedeč ob gorki peči. Povest je posneta po resnični zgodbi in več oseb, ki v nji nastopijo, je še med živimi. Micika, hči premožnega kmeta, je podvržena strašni bolezni — meče jo namreč božjast. Svojo bolezen skriva pred vsakim in radi nje odreče svojo roko mizarju Kandidu, ki jo snubi, četudi ga ljubi. Polna zaupanja se slednjič zateče k Devici Mariji terise napoti peš iz'Tirolskega na slovečo božjo pot na Svete Višarje, kjer jo Marija reši strašne bolezni. Povest je prepletena z mnogimi zabavnimi in zanimivimi dogodki, ki blagodejno vplivajo na bravčevo srce in duha. Knjigo*, ki se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami«, vsem kar najtopleje priporočamo. Naše ljudstvo naj poseže po tem lepem, človeško srce oplemenujočem čtivu! Dedek je pravil ... L zvezek. Marinka in škrateljčki. — Bom že še! Pravljici. Spisal Julij Slapšak. Cena 1 K 20 vin., vezano 1 K 60 v. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Menda še nismo imeli v rokah mladinske knjižice, ki bi jo bili s tako prisrčnim veseljem brali, kakor ravnokar imenovano. To ni navadna, povest sivolasega dedka, kakor pravi naslov; slavospev je to, krasen slavospev na otroško ljubezen d-o matere. — Uboga vdova z malo Marinko gostuje v bajti pod gozdom zunaj vasi v veliki revščini; zaradi pomanjkanja hudo zboli, a niti griž-Ijeja kruha ni več pri hiši. Vrhu vsega tega dobi še sporočilo, da mora iz bajte, da bo tam bival bratov pijani brat. Dekla Tereza, ki je prinesla to žalostno* sporočilo, obljubi bolni vdovi, da ji prinese drugi dan zdravilne grenkulje* iz srede gozda, ki jo gotovo ozdravi. To sliši mala Marinka in v otroški ljubezni do matere ne more čakati do drugega dne in brž odhiti v gozd po zdravilno grenkuljo. Tu pa, zgreši pot, noč je prehiti, utrujena zaspi v gozdu. V prekrasnem popisu se popisuje, kako pridejo dobri škrateljčki, ki poznajo njeno ljubezen do matere, jo čuvajo, ji prineso zdravilne grenkulje, jo bogato ohdare in poneso na kraj gozda h koči mamice. Marinki naroče, naj ne neha ljubiti mamice, sicer bi privihrali k njej, pobrali ji vse dobrote in hišo prekucnili. Z darovi si kupi Marinkina mati zdrave hrane in zdravil, ozdravi zopet, kupi hišo ‘sredi vasi, srečni živita z Marinko v prisrčni ljubezni in nič se jima ni bati škrateljčkov, da bi jima pobrali dobrote in hišo prekucnili. — Živo in prisrčno je pisana ta povest. Nič manj mikavna za otroško domišljijo ni druga povest: »Bom že še!« Deček Boišt-janček nikoli ne stori precej, kar mu mati uka*že, vedno poje svoj »bom že še«. Mati je zanj v velikih skrbeh: pijanec bo, pretepač, zabavljač, kakor toliko drugih, ki so bili taki kot on. Hude sanje pa dečka nagi orna izpremene: umrl je, strašno je trpel v peklu, prosil olajšav, a vedno so mu peli v peklu: »bomo že še«; od tedaj je postal deček ubogljiv in srečen. Obe povesti imata v zelo mikavni obliki silno mnogo vzgojnega v sebi. Vidi se v njih, kako zelo pozna gosp. pisatelj otroško dušo. Te dve povesti smemo* po pravici imenovati delo, kakršnega smo si že davna j želeli za našo deco. Knjižica ima zelo prikupi ji vo zunaoj0 opremo in krasno naslovno oliko ; tudi h100 besedilom je več lepo izdelanih slik. Ravnokar je izšla v založništvu v Ljul Ijani naša »D r u ž i n s k a pratika« Zi leto 1912. z zelo raznovrstno, zanimivo v^; bino ter mnogimi, letos posebno izbraniU slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vso’ trgovinah. Cena 24 v izvod, po pošti 10 ' več. Kdor bi je ne mogel dobiti, pri domače;’) trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani P1! »Katoliški Bukvami« ali pa v prodajal”1 »Katoliškega tiskovnega društva«. ZahF) vajte povsod našo »Družinsko pratiko« ' podobo sv. Družine. Razprodajalci dobé zi”1' ten popust. Gospodarske stvari. Pomoč pri porodu. Navadno se poro)1 pri naših domačih živalih pravilno vrš” ker se pa stremi za tem, zboljšati pleme \ ozirom na telesne oblike, lepoto in raz”) užitke, se dostikrat družijo med seboj zl) vali različnih telesnih oblik in lastnosti, ^ niso v pravi primeri telesu materne žival1, mladič se vsled premalo pregibanja jak0 zredi in močno zrase, razen tega so še dosh' krat druge okoliščine, da je človeška P°' mo-č pri porodu potrebna. — Opazuje se ve”' krat, da so ljudje preveč nestrpni in mirni. Takoj ko *se prično porodne boleči”0 in mladič ne pride precej na dan, se vrt’1, išče in obrača na vse strani in dostikr’1* spravi mladiča v nepravo lego. Pri porod11 je treba predvsem miru, potrpežljivosti, k° se prikažejo posamezni deli mladiča, šele pogleda, je-li lega prava in nato se P?' La g o m a brez sile potegne, medtem se s, porodni organi raztegnejo. Dostikrat se PJ porodnem aktu vsled sile in neumnosti lju' dij rani žival smrtno ali pa postane za pl°) me popolnoma nerabna, posebno močno r vpliva to na mlečnost dotične živali. — N3’ ravna lega je ta, da ima mladič glavo ” obeh sprednjih nogah. Ako se porod praV°' časno ne vrši, se je treba prepričati gK*-1 lege mladiča, v ta namen si krepka osek poreže nohte desne roke in isto namaže^ oljem ter poseže v notranje dele počasi, P1’0’ vidno. Najobičajnejša napaka je, da zaosU' ne ena noga in se vkrivi v kolenu, treba 1 torej nogo uravnati in dati nanjo zanjk3) katero prime drugi pomagač. Kadar ima z, val odpadke, se polagoma potegne, in si”0, v isto smer, kakor žival leži. — Teden pf6 porodom se priporoča žival postaviti v z;1 varovan kot v hlevu, kjer ni prepiha, k” je važno posebno v zimskem času in kan”0 ne more druga živina. Nastij ati je treba bro in tako, da žival leži z zadnjim delo” nižje. Vsak kmetovalec naj bi znal tolik0, da bi bil v stanu bolj po človeško ravnati " svojo živino, tako bi se dostikrat obvai’0 val občutne škode. Gnojite s fosforjevo kislino! Največ •; vzame zemlji fosforove kisline, ki se nah”| ■ v vsakem žitu, mesu in v mleku, v cbiU teh pridelkov roma ta važna redilna sno') mesta itd. V 3000 kg mleka je 6 kg fo^ rove kisline, 5T kg kalija in 5T kg ap1”.,* Zato ravno teh redilnih snovij naši zen’” najbolj primanjkuje, travniki dajo krmo, ^ je na teh snoveh jako uboga, zato se pa sU ša v novejšem času to nadomestiti z pokk danjem klajnega apna. Gotovo je, da klaFj apno nikoli ne koristi toliko na ves razv živali, kakor dobro seno, ki je bogato fcč' Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če volj cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto* Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolj^ „pravega : Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. (lal- e kisline. Neóbhodno potrebno je torej, vsaki?V?ikom nazab ^-ar se bm j^je pri Ve i.1 košnji leto za letom, namreč fosforo-Kuk18 Jri° v obliki Tomaževe žlindre. PoV7°r Sv k'olan človek, nikoli ne ozdravi, če t0o 1Je se toliko kilogramov na dan Sana-pr° 1 < ali Soma!ose in druge malovredne lir\i|ara^e’ amPak z mlekom, mesom in rast-08^° kjano, ravnotako ne bode mogla ]e l,evati živina, četudi ji bopte dajali po ce-Pag Va fe k lojnega apna in malovredno seno, niil ka kode vsak kmetovalec uspešno kr-(j0i lQ Pital svojo živino, ako bode pokladal fo,,'1'0 sladko seno, ki vsebuje zadosti fos-r 0.Ve kisline, ter zraven še drugo primerni, kfmo. Zato gnojite s Tomaževo žlindro ib travnike, za 1 ba zadostuje 600 do !e^ kg popolnoma, uspeh boste imeli več Raznoterosti. S] volilcev za Kunschaka, Deželni po- j,,ariec Kunschak, ki je pid zadnjih državno-«1'skih volitvah na Dunaju vsled pritiska tuženih Judov in socialnih demokratov jj.0ka(iel, je bil obsojen na tri dni zapora, jt 1 le v dunajskem občinskem svetu pre-str ° brij el odpadnika krščansko - socialne s aake, občinskega svetovalca Hraba in r'-ritnega, demokrata Skareta. Kunschak je je i-bll zapor v četrtek, 20. julija zvečer in jj.ril izpuščen v nedeljo, 23. julija zjutraj, p... Vseh krajev Dunaja in celo okolice je ^ slo čakat Kunschaka kakih 5000 volilcev, Sc,cl njimi tudi dva poslanca. Ko je bil Kun-v ,iak izpuščen pri stranskih vratih, so ga ripotku vzdignili na rame; belooblečena Hlet Prir, a so mu izročila šopke. V naglici so s%^Se Požrtvovalen in izredno zmožen, ne-kK-Cen m priljubljen voditelj dunajskih ;^Cc ' ' ski shod, na katerem je med velikan-ri' navdušenjem množice govoril Krmile ak' Poslanec Spalowsky je v imenu zbra-priPožice obljubil Kunschaku, kot najbolj tej^vovalnemu, najbolj nesebičnemu bori-Ijjri za krščanskosocialno misel, neprelom-gCh° Prisego. Končal je z besedami: Kun-tioi’ V0(ti nas, mi Ti sledimo in nobena tm0 Pa zemlji nas ne bo mogla od Tebe od-— Ta velikanska demonstracija za richaka pove mnogo. Kunschak je res {Hj.^apsko mislečih delavcev. Žal, da nima Pejp JPične izobrazbe in ga vsled tega sCrž rajni Lueger ni izbral za svojega na-Velii lka- Brez dvoma pa ima Kunschak še bodočnost. (larri^evaren obisk. Neka družina v Amster-k / P je pred dnevi večerjala na verandi, ki v Pritličju. Nenadoma je zapazila 0pj, a.gospodinja, da ima desetletna hčerka te vm v kotu z nekim predmetom, ki ga v jej j Pi bilo mogočo dobro razločiti. Mislila Vrt ia Se rin'a deklica s psom, ki je stražil glb dvorišče. Žival, ki se je pustila mirno ni|.( lP od otroka, pa se je nenadoma okre-0be’tako da so ostali postali pozorni nanjo. ŽiVa].era so opazili nenavaden blesk v očeh Zep ^.^trah, ki se je polotil vseh, je bil grobi bj1V;d je bil tiger, ki je stal pred njimi kp jy,?6 je pustil tako mirno gladiti od otro-ga p 1So' verjeli svojim očem, toda ko so si àw tančneje ogledali, ni bilo nobenega riogr • več. Ženske so padle v omedlevico, bo p.1 Pa so se tiho zmuznili z verande, da žali ,, dražili tigra, poiskali vrvi ter ga zve-OCJ slavPo v trenotku, ko so se mu pričele k s^rivpostno bleščeti in se je pripravljal N‘n P- Zvezanega so prenesli tigrai v va-ev- Drugega dne so razglasili obisk astpi| ne&a 8'osta in javil sc je kot njegov ŠVojg ^ Pek mornar, ki je pripeljal žival s ?veče?a. PPtovanja v inozemstvu. Šele pozno ke> br^a šparih da mu je ušel tiger iz kle-v laP 1 °ne 08'tedal ljudi in šege na HaPskenn. Lahko si predstavljamo strah, i ’ajpi5 j® blodil mornar ponoči okoli, da v°lib begunca, ki bi bil v stanu povzročiti • nesreeo. Družina, ki jo je posetil sb'a}lll gost, si je le težko opomogla od ^0ctka atrnanj j0 Pae trpel vsled tega, do-> eŽnirni 1'0l<’ ki je ves večer gladil s svojimi Cas Ukvn+1-°kamt kožo tigru in mu tako za otil besnost. ti ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrhy p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. Sežiganje mrličev na Pruskem. !Po stari krščanski navadi se mrliči pokopavajo; to pa izvestnim nasprotnikom krščanstva ni pogodu, ker je pokop s cerkvenimi obredi znamenje vsiajenja. Vstajenja pa se brezverci bojijo. Zato se framazoni že dolgo potegujejo za to, da bi se mrliči sežigali. Česar pa n. pr. v Avstriji svobodomiselci niso dosegli, to se jim je posrečilo na Pruskem, kjer je bil pred nedavnim sprejet s pičlo večino v poslanski zbornici in pred nekaj dnevi z 90 proti 84 glasovom tudi v gosposki zbornici pruskega deželnega zbora zakonski načrt o sežiganju mrličev. Sežiganje mrličev bo seveda zelo pogodu raznim hudodelcem, ki si bodo meli roke, ko bodo trupla sežgana, ki so bila n. pr. zastrupljena. Tudi v avstrijskem državnem zboru so svobodomiselci pred par leti vložili enak predlog, ki ga je podpiral tudi eden izmed koroških nemškonacionalnih poslancev, toda tedaj je bilo zanje grozdje še prekislo. Morda jim bo zdaj pšenica bolj šla v klasje, ker se je iz volitev povrnil Freisinn precej ojačen in ima sedaj v svoji sredi tudi zloglasnega zastopnika te ideje, framazona Zen-kerja, ki je pred par leti tudi v Celovcu strašil s sežiganjem mrličev. Moderna razsvetljava cerkva. Pri velikanski katedrali sv. Janeza, ki jo grade v New-Yorku in ki bo ena največjih cerkva na svetu, nameravajo uporabljati poseben način razsvetljave, ki je zelo zanimiv. V cerkvi se bo namreč izključno uporabljalo indirektno razsvetljevanje, tako da verniki ne bodo videli svetlobnih virov. Ker so luči mnogokrat škodljive za oči ter tudi motijo paznost vernikov, je omenjena rešitev vprašanja o razsvetljavi cerkev v principu odobravanja vredna, zlasti še, ker se z indirektno razsvetljavo, kot uči izkušnja, dà doseči naravnost velike svečanostne vtise. V newyorski katedrali bodo namreč na baldahinih nad sedeži duhovščine pritrjena ogromna motna stekla, ki bodo enake barve kot sedeži. Za tem steklom je cela vrsta močnih električnih svetilk, ki pošiljajo skozi steklo sicer močno, a milo luč na zbor duhovnikov. Zanimiva je tudi razsvetljava štirih oken nad orgijami. 20 angleških čevljev iza okni so namreč cele vrste svetilk in reflektorjev z kovinskimi zrcali, katerih svetlobna moč pa se zopet omili s primernimi stekli. Na ta način se dà z*egulirati poljubno luč, ki prihaja skozi okna nad orgijami v cerkev. Patron stenografov. Španski stenograf Rihard Andura Goni v Villafranci se je obrnil, kot poroča list »Deutsche Stenographen-zeitung«, na vse stenografe katoliškega veroizpovedanja vseh dežel s pozivom, naj se pridružij o prošnji na papeža Pij a X., da tudi stenografi dobe posebnega svetnika patrona. Kakor imajo pravniki za patrona sv. Rajmunda, profesorji sv. Tomaža Akvin-skega, zdravniki sv. Kozmo in Damjana, tako naj bi imeli tudi stenografi svojega patrona. Med drugimi svetniki predlaga tudi sv. Genesta, ker je »notarius«, torej stenograf, umrl mučeniške smrti, ker se je branil spisati nek odlok cesarjev proti kristjanom. Utonil, ker je imel seboj preveč denarja. Iz Seattle, Wash., v Ameriki poročajo: Truplo Johna Dalzrik, lastnika neke gostilne, so našli v Washington jezeru mrtvega. Obtežavala ga je velika vsota kovanega denarja, da ni zamogel priti na površino. Dalzrik je padel v vodo in težina denarja mu ni dopuščala, da se reši. Loterijske številke. Brno, 26. julija: 47 59 37 85 49 Line, 29. julija: 55 44 54 80 84 Trst. 29. julija: 69 13 58 64 54 Tržne cene v Celovcu 27. julija 1911 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K v K v K V Pšenica. . . . 22 14 8 Rž 18 — 18 92 10 70 Ječmen .... — — — — Ajda 24 — 26 52 12 21 Oves 22 — 24 — 8 17 Proso .... — — — . Pšeno .... — — — — — Turščica . . . — — — ' . Leča — — — — . Fižola rdeča . . — — Repica (krompir) . . . 12 — — — 6 • Deteljno seme . — — — — — — Seno, sladko . . 4 50 6 — — — „ kislo . . 3 60 4 50 Slama .... 2 40 4 — Zelnate glave po 100 kos. — — — ' — — — Repa, ena vreča • • • — — — — — — Mleko, 1 liter — 24 26 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . .1 2 20 2 30 Jajca, 1 par . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 Ì 2 40 2 80 100 kilogr. Pocrez O živa zaklana Živina su £ od do od do od do 2 v kronah Em Cm Konji Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . — „ za vožnjo . 510 — — — — — 4 2 Junci 260 1 1 Krave 300 580 — — — — 52 19 Telice 360 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — — Praseta, plemena 16 58 — — — — 166 112 Ovce Zahvala. Mi podpisani pogorelci iz Rikarjivesi izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem svojim dobrotnikom za podporo, ki so jo nam dejansko v naši nesreči tako obilno izkazali. Posebno se zahvaljujemo prečast. kn. šk. ordinariatu, milostlj. g. proštu Matiju Randl, slavni c. kr. vladi, blagorodnemu gosp. Majerhoferju, c. kr. okr. glavarju, svojim sosedom in soobčanom in slav. uredništvu „Mira“. Vsem dobrotnikom iz Koroške in izvun Koroške kličemo : Bog Vam stotero povrni! V Rikarjivesi, na dan obletnice požara 23. julija 1911. Andrej Plantev. — Ana Sternischnig. — Valentin Huss. — Anton Sternischnig. — Hirm Janez. — Welzer Fr. — Tomaž Novak. — Simon Hrowath. — Helena Ogriz. Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. R.WOLF Patentni vročeparni lokomobili ■MKHM-IIUM Podružnica Dunaj. UL. Heumarkt 21. z brezventilnim preciznim upravljanjem. Izvirna sestava Woif....................... 10—800 HP. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril to Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. neokuženo ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju ffffjjfggf«»$§§«[ Do danes je prvo in razne krme Isitiadlllls edino dr. pl. Trnkó-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3-50 franko. Ženitna ponudba. Mlad obrtnik na Štajerskem, 26 let star, se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim dekletom, iz kateregakoli stanu. Nekaj gotovine dobro došle v svrho povečanja obrata, toda ni glavni pogoj. Dotična bodi vzorna gospodinja, ker voditi ji bo samo gospodinjstvo, drugega posla ne bo imela. Resne ponudbe z natančnimi podatki o družinskih razmerah, starosti itd. in s fotografijo je poslati na upravništvo „Mira“ pod znakom R. P. 1911. 1000 družin se oblači s tkalnimi izdelki Iz SPY'ia! Pošiljate» za poskušnjo po povzetju : 23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10'60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 11‘—. Vzorce brokata, damasta, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj Starek & Machanè Spy št. 59, Češko. □i D □ n n D D n n □ n a n n D n n D D □C-JC-J je nanovo izšla knjiga: 1C~3C 3C-3C3C~3r3aC3L □ □ D D □ D D a D □ a D □ □ a D □ D at ar anr-ir-18—it—ir—>rTir-3r-;r-i[—inn Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike K 4‘40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9-20, za družnike K 6’80, po pošti franko K P— več. Veletrgovina z železnino Peter Majdič, Celje. Velikanska zaloga vsake vrste železnine in v železninsko stroko spadajočih predmetov, kakor: nosilcev, trstja, lepenke, vodovodnih cevi, vseh potrebščin za napravo vodovoda, cevi iz kamenščine za stranišča, strelovodnih delov, vsakovrstnega orodja za rokodelce in poljedelce, mlatilnih strojev, vitlov, slamoreznic in sadnih mlinov najboljše vrste. Vsakovrstna posoda, železno pohištvo, blagajne in šivalni stroji se prodajajo po nizkih cenah. Brusni kamni, lepi in dobri, so vedno v zalogi. ----— Cene nizke! Postrežba točna! — DDD0DQDD0DQ LUNIK DDODOCOOOOD naše Družinske pratike je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v «Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso PetričiC in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. Lovske puške asr Pjjfjji' w niSka družba lUlul IH Ceniki brezplačno In vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z umej. zavezo : v Borovljah lij) na Koroškem. poštnine prosto. Zaradi bodočega novozidanja :: hiše je krojno blago po :: znižanih cenah ________naprodaj._______ | Za prekapce posebne cene.""] Z velespoštovanjem HSiTDIl RENKO, Celouec, vogel Novi trg in Kramerjeve ulice- Jožef Božičv Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelki kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in drug0 cerkvene sveče itd. Hotel Trabesinger o Celoocu Velikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. kegljišče. pozimi zakurjeno- Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Za zabavo služi £!&“„. senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice* Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. oii dne vie do dne vzdiiia. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Liuliliaiii. Pailnižnise v Splielu, irslu, Saraienu in Conci: Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- z? komad. Tiske srečke s i % obrestmi. Dve žrebanj' na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpla' čevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem WW- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani-