St. 239 MMm tshaja, irvsemJH pondsljek, mk^dn Lsificega tL 30. I nadstropje >isau m ae sprejemajo, rohopM Anton Ocrbcc. — Lastnik —It sa nese: L 7.—, t mesece L Za iMcamstvo mesečno 4 Ure več. — (Mi nrati ca li *tti alta m. HmOf ilti* . rtu. V hcMlo 7. oktobra 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVlii ta uprava 9L 11 *3f- EDINOST Posamezne itevilke v Trsta ta okolici pa 20 ctafc — Oglasi ae računaja t firokostl cm kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnico, zahvate, poslanica Is rabila po L I.—, oglasi denarnih za vodo« mm po L 7. — Malt oglasi po 20 cest beseda, nsjmsnj ps L Z — Oglasi oarofisina ta reklamacije ae poittjajo iskljočao upravi Edinosti, v Trsta, olica s» FranfiSka Asitteg* atev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniihra ta oprav« 1147. Šolsko vprašanje slovanske manlilne v Italiil V veronskem «Corriere del Mattino» je priobčil dr. Saladini pod gornjim naslovom članek, ki se bavi z našim šolskim vprašanjem s posebnim ozirom na uvodnik v « Edinosti« z dne 21. septembra t. 1. pod naslovom «Kaj se nam pripravlja?* V tem članku smo se bavili mi z odlokom naučnega ministra Gentile-a za pre uredbo ljudskošolskega pouka tudi v naši pokrajini. Mi smo, seveda, neizprosno obsojali ta načrt z ozirom na nalogo, ki jo ima — po raziranju vseh civiliziranih narodov — ljudska šola. Opredelili smo svoje nazira-nje. kitko bodi urejena naša ljudska šola, da bo pouk služil toliko naši narodiri kulturi, kolikor tudi našemu novemu položaju državne pripadnosti k Italiji. Naša argumentacija je bila brez bobnečih fraz, brez izlivov narodne razvnetosii: mirna, stvarna, resna, primerna veličini pomembnosti tega za nas življenskega vprašanja. S temi našimi izvajanji se bavi dr. Saladini v veronskem listu. In naglašeno bodi hitro: bavi se na način, ki pomenja za nas — z ozirom na sedanje razpaljeno razpoloženje v italijanski javnosti — tolažljivo presenečenje. Nav»;*a odstavek v : «Pouk v javnih šolah v priključenih pokrajinah bi moral biti povsem slovenski s slovenskimi učitelji (L'insegna-mento nelle scuole pubbliche dei paesi anessi dovrebbe essere fatto in sloveno da maestri sloveni), a italijanski jezik naj bi se poučeval v posebnih, dodatnih urah!» Še le pozneje, ko se obe plemeni bolj zedinita, še bo moglo — pravi Saladini — dovoliti več časa za italijanski jezik, ki pač mora biti uradni jezik spisov in vladnih odredeb. «Fnfatti come volete che giovani menti, che durante tutte le ore della giornata sen-tono parlare la loro sonora lingua slava, si adattino ad apprendere la piii elementare nomencl^tura in una lingua che per i loro padri e per se stessi fu sinora una sfinge di Edipo? EUa e realmente un'imposizione prfva d'ognl spirilo di civile um&nita, neaache la poliglcttica Austria discese a tale assurdo.« non si puo con una sempli-ce grammatichetta e con un breve lessico italiano cancellare i ricordi, le tenere arie, la patetica tradizione delle canzoni slave apprese aneora in culla nelle braccia della nulrice.» Slovenski: «Kak0 hočete, da bi razum malčkov, ki ves dan poslušajo govorico v svojem zvočnem slovanskem jeziku, razumeli najelemeniarnejso nomenklaturo v strani stavljeni k zakonu o taksah, se je takoj razneslo, da je ustanovljen opozicijo-nalni blok, ki da bo poklical na pomoč še Radičevce ter strmoglavil vlado. « Tribuna., ve povedati, da se je dr. Korošec napram Davidoviču obvezal, pripeljati 20. oktobra toliko radićevskih poslancev v Beograd, da bo opozicija v večini. Ta akcija da je tudi v zvezi z gibanjem blokaske inteligencije na Hrvatskem. «Tribuna» ve dalje, da se je Korošec iakoj nato odpeljal v Celje, kjer da bo pred zaupniki SLS obrazložil situacijo, ter dostavlja, da bo paktiranje Da vido vica s Korošcem povzročilo razkol v demokratskem klubu. Izgleda, da je dejstvo, da se dr. Korošec na vso moč trudi pripeljati v Beograd radičevske poslance. V to svrho je sklical v Zagrebu sestanek, na katerem bo skušal doseči spremembo v taktiki Radićevega bloka. Tudi vlada je obveščena o teh namerah ter grozi, da bo zahtevala — razpust parlamenta, ako hrvatski poslanci pridejo vršit svojo ustavno dolžnost. V demokratskih krogih izjavljajo: demokratska stranka bo vodila boj proti sedanjemu plemenskemu in partizanskemu režimu z vso odločnostjo. Trdna osnova vse njene politike pa ostane Vidovdanska ustava, v katere okviru je mogoče zadostiti vsem upravičenim interesom posameznih delov naroda in pokrajin ter združiti sile Srbov, Hrvatov in Slovencev v delu za skupno korist in procvit vse države. Demokratski kiub je v tem oziru popolnoma solidaren. BEOGRAD, 6. Včeraj popoldne je imel sejo ministrski svet, na katerem se je razpravljalo o vprašanju reparacij. Na podlagi poročil šefa jugoslovenske reparacijske komisije Boškoviča je vlada sklenila, da se pri dobavah na račun reparacij določi razmerje med dinarjem in zlato marko 1 :9. Nato je ministrski svet razpravljal o uredbi glede kategoriziranja uradnikov v smislu čl. 11. novega uradniškega zakona. V to svrho je bil izvoljen odbor, v katerega so bili določeni dr. Ninko Peric, Marko Trifkovič, dr. Slavko Miletič in Milan Srskič. Potem se je vršila dolga razprava o parlamentarni in politični situaciji, posebno z ozirom na vesti, da bodo prišli v Beograd radičevci z namenom, da vržejo vlado. Vlada je določila svoje postopanje. Doznava se, da bo vlada zahtevala od krone, da se razpusti parlament in razpišejo volitve, ako bi radičevci prišli v Beograd. Vlada je tudi sklenila, da se pošljejo na mednarodni kongres delavskih organizacij v Ženevi jugoslovenski delegati. Ministrski svet je obširno" diskutiral o reškem vprašanju. Zatrjuje se, da je prispel Mussolinijev odgovor na Pašičevo pismo. Ministri so se držali zelo rezervirano. Govori se, da bo sestanek med Pašičem in Mussolinijem dne 15. oktobra v Benetkah. princezinja Jelena, princ Nikola, veliki knez Kiril, princ Peter Petrovič, vojvoda Yorški in njegova soproga. Kakor se doznava, bo o priliki ki sta podpisan nov velik amnestijski ukaz. Razdelitev trgovinskega brodovja med Jugoslavijo in Italijo BEOGRAD, 6. Presbiro javlja uradno, da sta Mussolini in Antonijevič podpisala besedilo dodatka k protokolu, ki se nanaša na sporazum, sklenjen 7. februarja 1920 v Parizu med Italijo in Jugoslavijo glede razdelitve trgovske mornarice bivše avstro-ogrske monarhije. jeziku, ki je njihovim očetom in njim s-mim popolnoma nepoznan?! Taka zahteva je v resaici brz z vsakega človečanskega duha! Niti m nogo jezična Avstrija se ni ponižala Krst in poroka na jugo&lovenskem dvoru BEOGRAD, 6. V dvornem maršalatu je izdelan ceremonijel za krst prestolonaslednika. Krst se bo vršil dne 20. oktobra z največjo svečanostjo v saborni cerkvi. Ku-moval bo kot zastopnik svojega očeta drugi sin angleškega kralja vojvoda Yorški s soprogo. Krst bo izvršil patriarh Dimitrije z veliko asistenco. Prisostvovali bodo kralj in kraljica, rumunski kralj in kraljica, rumunski prestolonaslednik s soprogo, princezinja Jelena, grški princ Nikola, diplomatski kor, vlada, predsedništvo narodne skupščine in poslanci. Krst bo opoldne, ob 1. pa bo slavnostno kosilo na dvoru. Zvečer bo na dvoru velik koncert. , ~ . . . ----, Drugi dan, dne 21. oktobra bo poroka QO takega nezmisla. Ne more se z navadno princa Pavla z grško princezinjo Olgo. malo slovnico in s kratkim italiajnskim slo- Poroka se bo vršSa v rodbinskem krogu I kupijo od službe, variem izbrisati spominov, nežnih popevk I ter se je bodo udeležili krali in kraljica, ških lir. nenaden preobrat o Ml Krizi na nemškem Socijalisti stopijo ▼ novo vlado BERLIN, 6. V vladni krizi je nastal nenadoma popoln preobrat. Sicer pa so ta preobrat v dobro poučenih krogih tudi pričakovali; kajti vlada, ki bi bila sestavljena iz samih pristašev meščanskih strank s Stresemannom na čelu, vlada, ki bi prej ali slej pričela izvajati popolno diktaturo v državi in tudi nad proletarijatom, bi bila spričo dejstva, da je predsednik republike kos socijalista, nemogoča. Dalje bi zahteva nove vlade po polnomoči v državnem zboru prav gotovo ne prodrla, ker bi socijalisti (175 glasov), komunisti in bržkone tudi skrajni desničarji, glasovali proti. Življenje Čisto meščanske vlade bi bilo torej zelo kratko; o razpustu državnega zbora in razpisanju novih volitev ne more biti v sedanjih razmerah v Nemčiji niti govora. Nič čudnega torej, da se je snoči po kratki seji parlamentarne skupine demokratov, podalo odposlanstvo demokratske stranke k Stresemannu ter mu izjavilo, da 'demokrati stopijo v novo vlado edino pod pogojem, ako bo sestavljena na podlagi prejšnje parlamentarne koalicije, — ali z drugimi besedami povedano — pod pogojem, da stopijo v novo vlado tudi socijalisti. Zgledu demokratov so sledili tudi centru-maši. Stresemannu so podali podobno izjavo kakor demokrati. Stresemannu ni nato preostalo drugega, kakor da je opustil misel na sestavo zgolj meščanske vlade. Medtem se nadaljujejo pogajanja med prizadetimi strankami. Zvečer so se sestali socijalisti ter formulirali svoje zahteve: Osemurni dnevnik ne pride v dlktatorično območje polnomoči. Socijalistična stranka je pripravljena zapričeti pogajanja v svrho sestave novega obrazca, ki bi odgovarjal željam delodajalcev, še posebno glede dela v rudnikih. Vprašanje podpor in socijalne-ga skrbstva tudi ne sme spadati v delokrog zakona o diktaturi, ampak bo rešeno na podlagi ustavnih načel. Te zahteve je socijalistična parlamentarna skupina poslala zastopnikom stranke nemških nacijonalcev in centruma. Okoli polnoči so se vršila pogajanja med Strese mannom in načelniki strank. Uspeh teh pogajanj ni še znan. Sporazum med načelniki strank in Stresemannom dosežen BERLIN, 6. V snočni seji so se Strese-mann in načelniki strank sporazumeli glede osemurnega delavnika. Pozneje je bil pri drugem sestanku dosežen sporazum glede zakona za povečanje proizvodnje. Gre še za to, da odobrijo ta sporazum posamezne parlamentarne skupine, na kar bo Strese-mann sestavil novo vlado. STRESEMANN SESTAVIL NOVO vlado BERLIN, 6. Stresemann je sestavil vlado na podlagi široke koalicije. Razen ministra za državno gospodarstvo Raumer-ja in finančnega ministra Hilferdinga so ostali vsi prejšnji ministri v vladi. Na mesto prve-a prid©- Koeth, na mesto drugega Luther. esto ministra za prehrano je še prazno. PARIZ, 6, Madridski dopisnik lista «Chi-cago Tribune« poroča, da je na Portugalskem izbruhnila resna revolucija in da je bil v Oportu proglašen preki sod. Po mestnih ulicah patrulira vojaštvo. Železničarji so stopili v stavko. Vzrok prevrata je v opoziciji proti predsedniku.vlade Gomezu. V Lizaboni je bilo vrženih več bomb. Zveza med Lizabono in Oportom je pretrgana. Nemiri na Portugalskem PARIZ, 6. V severni Portugalski so izbruhnili nemiri. Proglašeno je obsedno stanje. Nemire je izzvala opozicija konservativcev proti predsedniku Gomezu. Novi predsednik portugalske republike nastopil mesto LISBONA, 6. Texeira Gemez je danes prevzel vodstvo republike. Masarykovo potovanje v Pariz PRAGA, 6. Predsednik Masaryk in 'zunanji minister dr. Beneš sta obiskala v Karlovih Varih bivajočega ministrskega predsednika dr. Švehlo, s katerim sta razpravljala pred svojim odhodom v inozemstvo o najaktualnejših političnih vprašanjih. Popoldne se je predsednik odpeljal z avtomobilom v grad Lano. «Lidove Noviny» prinašajo natančen načrt Masarykovega bivanja v Parizu. Predsednik prispe 17. t. m. ob 11. dopoldne v Pariz, kjer ga na kolodvoru sprejme predsednik Millerand. Masaryk bo stanoval v takozvanih knežjih sobanah na Quai d'Orsayu. Takoj po prihodu bo obiskal Milleranda. Zvečer se bo vršila v Elyseeju slavnostna večerja s sprejemi. Dne 18. t. m. bo sprejel Masaryk diplomatski zbor v hotelu Grillon, kjer se bo vršil opoldne svečan obed. Popoldne obišče predsednik postajo za brezžični brzojav, zvečer priredi Poincare na Quai d'0rsayu svečano večerjo. Od 18. dalje se preseli predsednik v hotel Grillon, kjer bo ostal ostale tri dni. Za časa njegovega bivanja so predvidene velike svečanosti, med njimi tudi obisk opustošenih krajev. Predsednika Masary-ka bo spremljal na potovanju zunanji minister dr. BeneŠ. Predsednik Masaryk je dovolil sotrudni-ku «Sundey Times» intervju, v katerem se je izrazil o splošnem položaju v Evropi sledeče: «Vsled najnovejših dogodkov v Evropi, zlasti v Nemčiji se je dosedanji položaj brez dvoma spremenil, in bo za več let omajal stabiliteto evropske poliiike. Neizogibne so vsled tega tudi druge splošne spremembe. Res je, da je nastopile v zadnjem času neznatno zboljšanje, ker se je pokazalo, da so zahteve gospodarskega življenja skoraj izravnale izgube, ki jih je napravila vojna vsem državam. Vsa Evropa ima pravico do optimizma za bodočnost.» Glede čehoslovaške politike je izjavil predsednik, da stremi za sodelovanjem in prijateljskimi odnošaji z drugimi državami. Pogajanja dr. Beneša z grofom Betnlenom so končala z uspehom in pričakovati je, da bo v kratkem sklenjena trgovska pogodba med obema državama. Glede manjšinskega vprašanja je menil predsednik, da so zadnje občinske volitve pokazale zaupanje do vlade in da so tudi Nemci in Madžari na Slovaškem na najboljši poti, da se sprijaznejo z novim držav-nopolitičnim položajem. Delo ministrskega sveta med prihodnjim zasedanjem , RIM, 6. Pri prihodnjem zasedanju mini«, strskega sveta, ki prične — kakor že javljeno — 11. t. m. bo prišla na dnevni red preosnova državne uprave: 4. preo snova zakona o upravi državnega premoženja in državnem knjigovodstvu; 2. izprememba zakona o ustroju računskega dvora; 3. pragmatika državnega uradništva; 4. zadeva upokojitve državnega uradništva; 5. izprememba odloka-zakona o pravnem stanju uradništva. Zborovanje zastopnikov vinogradnikov za rešitev vinske krize RIM, 6. Zveza italijanskih vinogradnikov je sklicala za 13. t. m. sestanek vinogradnikov in vinskih trgovcev; predmet sestanka bo tvorila razprava o rešitvi vinske krize. _ Parnik se potopil. LONDON, 6. Parnik «Macmaster» (6,500 ton), se je potopil v bližini otoka Man. Vsaka rešilna akcija je bila zaman, ker se je parnik potapljal z nenavadno naglico. Neka londonska zavarovalna družba bo trpela ogromno škodo; parnik je bil namreč zavarovan za 135,000 šterlingov (okoli 13,500.000 lir). Pes je rešil življenje svojemu gospodarju. PARIZ, 6. V Ville-sous- Anjou (Isere) je neki Mabilon, posestnikov sin, vzel s seboj psa na kratek sprehod v bližnji gozd. Ko se je po preteku kake pol ure vračal, je pričel pes nenadoma cviliti; ubral je cvilcč čisto svojo pot po gozdu. Mladenič mu je sledil skoro Četrt ure dalje; prišla sta na rob gozda, ko je sin ugledal svojega očeta, kako Je ležal ob poti v mlaki krvi, težko ranjen. Ranjenca so dali hitro prepeljati v mesto; zdravnik je izjavil, da bi bil ranjenec v kratkem času popolnoma izkrvavel, ako bi ne bila prišla pomoč. Turčija mobilizira LONDON, 6. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada poklicala pod orožje p vit letnikov (od 1914 -1918), ki spadajo pod carigrajsko okrožje. Ti letniki bodo dali armadi 60.000 mož. Kristijani se lahk > cd-ako plačajo 3000 tur- PREKLIC OBSEDNEGA STANJA SOFIJA, 6. Bolgarska brzojavna ag oavte, Turke in Srbe, veleposestnike in kolone, temveč tudi stalno naraščajoče izseljevanje turških magnatov v Albanijo in zlasti v ^Turčijo, mu avtomaiiČno jemlje na moči, dočim pevečuje istočasno se vršeča kolonizacija ju- (toslovenskega življa, čeprav v skromnih me-ah avtomatično moč njegovih nasprotnikov. Pa ker sem že pri Džemijetu, ie par besedi p južni Srbiji, tej zemlji bodočnosti. Ni jugo-slovenske zemlje, ki bi toliko prestala gorja, ko Macedonija in še danes so razne komitske Si odmetniške čete krive, da ne more Mace-onija razviti svojih sil. V zadnjem času pa se kažejo znaki, da se bodo tudi v Macedoniji izboljšale razmere in to v prvi vrsti vsled prebivalstva samega. Ob bolgarski meji so pričeli kmetje sami energično in uspešno borbo proti bolgarskim Četašem. Proti njim se ne bore samo .srbske, temveč tudi bolgarske vasi, in zloglasni vojvoda Vandev je padel v bolgarske roke. Sedanji žalostni konec komunistične in zemljodelske revolucije na Bolgarskem bo odpor macedonskih kmetov proti bolgarskim četašem samo še pomnožil. Bilo bi že davno konec bolgarskih četašev in naših odmetnikov, če bi bila uprava v Macedoniji le malo boljša. Pa tudi to je razumljivo. V vojni je bila srbska inteligenca več ko decimirana in danes gredo v Macedonijo, v prognanstvo, kakor se pravi, le najslabši. Vr-hulega pa velja za Macedonijo, kot nekdaj za Sibirijo, pregovor, da je car daleč, vsled česar je za razne načelnike in pisarje skoraj sankcioniran zakon neodgovornosti. Tudi v tem oziru so vidni poČetki zboljšanja in Macedonci, ki jih je trpljenje izkovalo tako, da so danes najboljši del jugovsiovenskega naroda, bodo znali ta proces brez dvoma pospešiti. Pri tej priliki bi opozoril, da je v Macedoniji poizkus macedonske avtonomist. stranke propadel in dostavil bi, ker niso Macedonci poklicani v to, da so gospodarji samo Mace-donije, temveč ker jim gre v Jugoslaviji vloga Škotske. Nekdaj je vse kazalo na to, da prevzamejo to vlogo, vsled svoje tako hvalisane kulturnosti, Slovenci. Toda bo]im se, da je to zamujeno in sicer za vselej i Zabeležiti pa rnoram še neverjetno dejstvo, d?, je sprejela skupščina en zakon soglasno. Sicer je to le trgovinska pogodba S Poljsko, toda soglasnost sama je razveseljiva manifestacija, da je v zunanji politiki osnova mišljenja vseh isla. To je potrdila tudi reška debata, šc bolj pa enodušno presojanje bolgarskih dc-■godkov s strani jugoslovenske javnosti. Saj so celo očetje protisocijalistične Obznane gostoljubno sprejeli bolgarske komuniste, pa čeprav je sofijska vlada objavilo, da so bili bolgarski komunisti v zvezi z našimi. Zemljo-radniki in radikali, sicer največji nasprotniki, so pojmovali bolgarsko vprašanje enako. Kot patentiran optimist pa naj zabeležim še eno razveseljivo dejstvo. Pevska društva vse države so se ujedinila v enotno zvezo, pa čeprav so proglasili blokaški listi bojkot zvezi. V Življenju zmaga tisti, kdor gradi, uspešna pa je graditev le, če temelji na složnem delu vseh. Pasivni kritiki za plotom izgube vedno bitke. To pričenja menda spoznavati celo Radič, ki je odgovoril, ko se ga je v Londonu skušalo pridobiti za črnogorsko vprašanje, negativno. To pa vsled tega. ker so črnogorski emigranti gmotno odvisni od Italije in zato politično nesamostojni. Vrhuiega pa odklanja Radič vsako revolucionarno akcijo, zlasti pa tako, ki bi hotela vzpostaviti odstavljeno črnogorsko dinastijo. Radić pa noče prekiniti zadnjih vezi, ker tudi on čuti, da je Jugoslavija naravna enota. O. P. To našo pravico pa piše z zlatimi črkami tudi zgodovina sodobnosti nase, zgodovina kulturnega, socijalnega, gospodarskega dela in snovanja v zadnjih desetletjih, ki mu je napisal nedavno aajčastnejše izpričevalo celo tudi Italijan profesor Musoni. Kar si je ustvaril slovenski narod v zadnjem polstoletju za svojo kulturno povzdigo in za svojo socijalno in gospodarsko organizacijo, tvori tako ogromno svoto dela in uspehov, da se — po izrecnem priznanju tudi rečenega profesorja — ne more s takim razvojem in napredkom (seveda, če presojamo sorazmerno) ponašati noben drug narod. Da, da: to dejstvo ej odkrito priznal gospod profesor Musoni. In kljub vsem tem dejstvom, vsem tem dokazom o pravici, o sposobnosti in volji nagga naroda — iz stare in sodobne zgodovine — za samo svoje narodno in kulturno življenje doživljamo danes poizkuse, ki naj bi nam ubili to živ ljenje, ki naj bi naš živelj v Julijski Krajini nacijonalno iztrebili do korena, ki naj bi n*šc ljudstvo obglaviH tudi kulturno In ga pretvorili v topo maso: brez zavesti, brez vsake svoje volje, v «podanike* v najodijoznejšem zmishi mračnega srednjeveitva, j Čemu to? Zakaj to? Kaj zasledujejo s to križarsko vojno proti našemu ljudstvu, | izlasti proti našemu šolstvu?! Ali res za-j sledujejo namen, ki bi vsaki kulturni dr-: žavi in vsakemu crvilizijranenro narodu —j če bi se mu podtikal — nakopal sramoto?! Mari so začeli s tem bojem zato, ker jim je naše ljudstvo prebistre, ker jim je kulturno preveč razvito, ker nima dovolj analfabetov, ker je njegov kulturni razvoj ovira proti nacionalni asimilaciji, proti nekulturnemu in nedemokratfČBemu raznarodovanji!?! Že misel sama, da je v tem razlog za njihovo divjanje, mora vsakemu kulturnemu človeku pognati rdečico jeze in srama v obraz. Posebno danes, v tej prosvitljeni dobi, ko sti v vsem civiliziranem svetu nastopili svojo zmagoslavno pot ideja svobode narodov in njih pravica do samoodločbe. Mari pa zahteva kak državni interes našo nacijonalno in kulturno smrt? Iz vse te dobe, odkar smo priključeni k italijanski državi, ne morejo navesti niti enega pojava, niti ene naše izjave, niti enega dejstva — ker razna podtikanja od strani brezvestnih življev ne tvorijo dejstev —, ki bi dajali taki obtožbi le senco opravičbe. Pošiljamo svoje zastopnike v rimski parlament, priznavamo svojo pripadnost k italijanski državi, plačujemo davke, dajamo svoje sinove pod orožje, pokorimo se obla-stvom, vsa naša stremljenja se osredotoču-jejo le v želji, "da bi mogli v tej državi živeti življenje enakopravnih in zadovoljnjih dr-žavlajnov, v enaki meri deležnih vseh dobrot in vse zaščite državnih zakonov. Iz-kratka: lojalno vršimo vse, kar tvori vsebino pojma «državljanske dolžnosti«. Ostaje torej veajar-le ena razlaga za sedanje besnilo proti ^ pravici do življenja! Raznarodovati nas hočejo nasilno. A ker je temu namenu v glavnem na potu kttltnra našega ljudstva, naj pade tudi ta! Zato so zastavili svojo sekiro pri temelju in viru kulture našega ljudstva — pri našem šolstvu! Neverjetno je sicer to v sedanjih časih, ko se vsepovsod uveljavlja misel, da naj kultura dovede do pomirjen ja med narodi in jih združi za skupno delo za skupni napredek in skupno srečo. Ali — druge razlage res nimamo. O tem, kake sadove more dozoreti taka manjšinska politika, nočemo razpravlajti tu. Le toKko bodi rečeno, da utegne priti čas — ki morda niti ni daleč — ko dobri italijanski narod ne bo blagoslavljal dobe, ko so nam sedanji naši vsemožni gospodarji odrekali — pravico do življenja! DNEVNE VESTI Naša pravita do življenji Domneva, da Slovani (v Julijski Krajini) nimajo pravice do obstanka — bi bila smešna. Zahteva, naj — če hočejo ostati tu — pozabijo na to, kar so — bi bila nezroi-selna. Te besede, ki-oči tuje jo, da je imel njihov avtor ne le Čut pravičnosti in resnično narodne modrosti — četudi ni morda stal formalno v vrstah ultra-nacijonalisiov — marveč tudi živo slutnjo o potrebah in nalogah politike italijanskega naroda v bodočnosti: te besede predvidnosti, ta zlati nauk — stokrat zlati ravno z ozirom na današnji politični razvoj v Evropi vsled prevrata po svetovni vojni — je napisal Ruggero Bonghi pred več, nego tremi desetletji. Nad trideset let je minulo, odkar je ta sin italijanskega naroda priznal in lapidarno ugotovil, da v teh pokrajinah na vzhodni obali Jadrana živi naš rod. In tistemu, ki bi hotel zanikati to dejstvo, je pritisnil na čelo žig smešnosti. Zahtevo pa, naj bi se naš rod odrekel svojemu rojstvu in svojemu narodnemu bistvu, je označil za nezmiselno. Obstanek našega roda na tej zemlji je dejstvo stoletij. Zanikovanje tega dejstva je torej atentat na zgodovinsko resnico. Kar pa obstoji, ima pravico do življenja! Do življenja, ki korenini v njegovem izvoru, v njegovem Čustvovanju, v njegovem bistvu! Ta pravica vsakega bitja je tem svetejša in tem manje oporečna, če ima to bitje — pa naj bo že posameznik ali narodna skupnost — tudi sposobnost in odločno voljo za življenje. Obstanek našega življa je torej neoporečen. Vprašanje bi bilo torej le še, ali ima to naše ljudstvo tudi gori označeno sposobnost in voljo. Dokaz o tej sposobnosti in volji podaja že dejstvo, da si je to naše ljudstvo ohranilo svoje bistvo, svojo narodnost, svoj jezik, svoje običaje preko stoletij preganjanja, zatiranja, preko vseh viharjev, preko časov, ko mu je sovražno lujinstvo določalo in krojilo usodo, a mu yendar nI moglo ubiti tega, kar se mu hoče — to moramo zakričati v svet — danes ubiti kar črez noč z naredbami in odredbami nasilnega, nacijonalno razpaljenega birokratizma. Minulost, sicer žalostna a ravno zato Častna zgodovina našega naroda mnogih stoletij je torej že dokument naše pravice do življenja; pravice do vseh pogojev, ki tvorijo samo svoje slovensko življenje! M s\wmM staršev eni prefektu Včeraj je poslanec Wilfan predstavil tržaškemu prefektu, komendatorju France-sco Crispo-Moneada, številno deputacijo staršev šolskih otrok, z Brega in iz Lonjer-ja, od Sv. Ivana in Sv. Jakoba. Na prvo vest, fla pojde za naše šole deputacija k prefektu, so se oglasili starši iz bližnjih krajev, tako da ni kazalo čakati še udeležbe od druge strani. Strogi vratar bi bil hotel pustiti pred prefektovo obličje le kakih pet odposlancev. Na prošnjo posTan-cn Wilfana je preiekt privolil sprejeti tri-desetorico, prav toliko jih je moralo ostati v veži. Poslanec Wilfan je spregovoril približno tako-le: «Prišlo nas je veliko število, in če bi mogli, bi prišli tudi na stotine in tisoče, ne da bi s številom pritiskali, nego da bi pokazali, kako v vprašanju našega šolstva vsi isto in enako globoko čutimo. Vest, da se v naših ljudskih šolah namesto našega jezika uvede italijanščina kot učni jezik in da se radi tega tudi odslovi veliko število naših učiteljev, je globoko vznemirila vse naše ljudstvo. Ko sem prejel to vest, ki so jo dejstva žal takoj potrdila, sem povabil svoje tovariše poslance in zastopnike naših političnih organizacij na posvetovanje. Sklenili smo, da z vsemi možnimi zakonitimi sredstvi poskusimo prepričati vlado o zgrešenosti njenih ukrepov, in zato smo se tudi odločili, priti z deputacijo prizadetih staršev pred vas, gospod prefekt, kot zastopnika osrednje vlade, da vam odkrito predložimo svoje mišljenje s prošnjo, da ga sporočite na pristojno mesto. Slovani se ponašamo s tem, da je sin slovanskega naroda, rojen pred več ko tristo leti, slavni Ceh Jan Komensky, prvi izrekel temeljno pedagoško načelo, da naj se izobrazba in vzgoja podajata v materinem jeziku. V teku časa se je Komenskega nauk povsod spoznal za pravega, veliki in majhni naredi se ravnajo po njem. A našemu malemu narodu na tem ozemlju so bili, če smem tako reči, propovedniki tega natika tudi naši italijanski sodeželani, ki so se pod avstrijsko vlado vztrajno in junaško borili za šolski poduk v materinem jeziku. In pri tem jim ni šlo toliko za ljudske in srednje šole, katerih so imeli zadosti, kolikor pa za vseučilišče. Mi se potegujemo za to, da nam v teh težkih časih ostani vsaj v ljudski šoli to, kar je Italijanom manjkalo, a tudi ne popolnoma, samo na vseučilišču. Sami smo se desetletja borili proti avstrijski vladi in, hudo mi je to omeniti, tudi proti neslovenskim sodeželanom, da bi priborili v šolskem oziru vsaj najpotrebnejše. Ljudstvo, ki črpa iz svoje preteklosti in sedanjosti, iz zgodovine svojih bojev za narodne šole in za svobodni razvoj svoje kulture neizpodbitne dokaze o potrebnosti poduka v materinem jeziku, ne more nikdar sprejeti drugačne uredbe. Lahko se kdo vara, ali poskuša drugim dopovedovati, da so v našem ljudstvu razlike mišljenja, med masami in takozvanimi voditelji. Naj si bo temu kakorkoli, gospod prefekt, eno Vam lahko zagotavljam, da je vsaj v tem vprašanju, radi katerega smo danes prišli k Vam, vse naše ljudstvo, kolikor ga je v Italiji, enega čustvovanja, enega mišljenja, enega prepričanja, ki ga ne izkorenini več nobena sila. Tudi mi hočemo sodelovati z državno upravo, da se povzdigne blagostanje naše dežele. To je naša pravica in naša dolžnost, A prvi pogoj pravemu sodelovanju je odkritosrčnost. Zato pa odkrito in odločno povemo, da odklanjamo za svojo deco odpravo svojega jezika kot učnega jezika in da zahtevamo, naj se naši đeci Se naprej deli v šolah izobrazba in vzgoja ▼ našem jeziku in po naših učiteljih.« Prefekt se je omejil na zefd kratek od- govor. Izjavil je hladno in trdo, da gre za odredbo vlade, ki je bila gotovo dobro premišljena v vsakem oziru in ki se radi tega mora enostavno izvršiti. Ker gre za predmet, ki spada v regijonalno pristojnost šolskega upravljača za vso Julijsko Benečijo, se hoče ž njim sporazumeti in potem to, kar je deputacija predložila potom svojega govornika, sporočili osrednji vladi kakor neko željo. Poslanec Wilfan je opozoril, da se obrača deputacija do tržaškega prefekta tudi kot tistega, ki je od vseh treh sedanjih prefektov Julijske Benečije že najdalje na svojem mestu in je imel tudi največ prilike spoznati naše ljudstvo, in da se obrača do njega ne kot strokovnega organa Šolske uprave nego kot vladnega zastopnika. Prefekt je hitel izjavljati, da more že iz ozira do svojih tovarišev vzeti na znanje, kar se mu je predložilo, le kolikor se tiče njemu poverjene pokrajine. Ko mu je poslanec Wilfan glede na njegovo povdarjanje občnoobvezne odredbe vlade omenil, da so se že mnogi zakoni menjali in da se bo moral tudi ta, kolikor odpravlja za našo deco šolski poduk v materinem jeziku, je prefekt rekel, da je tisto poslančevo «bo moral« pač zeld osebno, poslanec pa mu je odgovoril, da prav te besede ne ostanejo brez tisočerega odziva. Po kratkem prefektovem povpraševanju po krajih, odkoder so prišli odposlanci, ki so mu nato naštevali kraje od Boliunca do Trsta, sta se prefekt m deputacija poslovila. Nam pa, ki pišemo to poročilo, ne more iz spomina, da je gospod prefekt komenda-tor Francesco Crispo Moncada tisti, ki je tudi ono dopoldne po usodnem 13. julija 1920-, po požigu našega Narodnega doma v Trstu, hladnokrvno poslušal dr. Edvarda Slavika in na njegova usta tožečo, užaljeno in do smrti žalostno dušo našega ljudstva, ne da bi našel niti besedice obžalovanja, nikar ene besede tolažbe. POZIV.. Pozivam tajnike učiteljskih društev, da mi takoj naznanijo vse spremembe v službenem razmerju učitelfstva, včlanjenega v okrajnih društvih. Zvezino glasilo izide 15. t. m. in bi ga radi poslali že na nove naslove. Prosim, da storite svojo stanovsko dolžnost! Zvezin tajnik. POZIV. Pozivamo odpuščeno učiteljstvo, naj čaka na svojih domovih, ker je se mnogo šol zaprtih. Morale se bedo odpretL Ne bi bilo prav, če bi ob tej priliki nedostajalo učnih moči za uvedbo rednega pouka. Vinogradniki pozor! V nedeljski «Edinosti* je bilo obširno razjasnjeno, kako se imajo ravnati vinogradniki spričo novega davka. Opozarjamo, da zadnji termin za prijavo vina je 15. t. m. Kdor zamndi rok, bo kaznovan z globo. Vse informacije in tudi prijave se izdajajo pri Političnem društvu «Edinost» v Trstu; via S. Francesco d'Assisi 20, I; dalje pri «Tržaški kmetijski družbi» v Trstu; via Fabio Filzi 10, l; < Konsumnem Društvu» S. M. Magd. sp., Kolonkovec; v Lonjerju pri «Zadrugi upravičenih posestnike v»; pri «Gospodarskem društvu* v Škednju in v Rojanu pri <*Konsumnem društvu », odnosno pri g. Rudolfu Ferlaga. Poživljamo tudi druga gospodarska društva t okolici, da si preskrbijo tozadevne obrazce na magistrata v sobi 50, I. nadstr. te^ tako olajšajo sitnosti našim vinogradnikom. __ Not tip svalčic. «GazzetU ufficiale* prinaša odlok, ki se tiče vpeljave novega tipa svalčic z imenom «avana foggia verginia»; cena sva]£ici bo 1 lira. Glasbena Ida ▼ Skednju. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vriilo v sredo od 14.—17. tire v stanovanju g. prof. Kuma rja št. 216. Da, res v razmišljanje! Slovanski duhovniki Julijske Krajine imajo svoje stanovsko društvo »Zbor svečenikov Sv. Pavla-, katero izdaja tudi mesečno stanovsko glasilo pod imenom „Zbornik." Ta list se kot stanovsko glasilo bavi v prvi vrsti z verskimi zadevami in z zadevami, ki se tičejo stanovskih vprašanj društva in posameznih društvenikov. V svoji septemberski številki je napisal Zbornik pod naslovom „Sobratom v razmišljanje- članek, ki se bavi z znano razpravo, katera se je vnela v avgustu med našim listom in »Goriško Stražo" glede sodbe o Gavrilu Principu in sarajevskem umoru. Član kar predstavlja svojim čitateljem svoje mnenje o zadevi v sledečih besedah : »Dnevnik (beri »Edinost") je v popolnem nasprotju z načeli krščanske morale zagovarjal upravičenost političnih umorov. Slovesno je proslavljal morilce. In ko je »Goriška Straža" to konstatirala, jo je dnevnik ostro zavrnil, češ, da se nahaja goriški list v zablodah. Naš narod, zlasti pa mladina, ki take reči bere, raste v prepričanju, da so politični umori moralno, če že ne nekaj dobrega, pa vsaj indiferentni." Dokler sveceniški stanovski list piše stoječ na temelju krščanske morale, se naš list, kot političen, ne more ž njim križati. Toda nadaljnje pisanje Zbornika je popolnoma politične narave in vsebuje pred vsem celo vrsto nezasluženih napadov na naš list, češ, da smo poročali o evharističnih shodih v Zagrebu in Ljubljani le radi tega, ker srno se zbali, ko smo videli, da naše pisanje v zadevi Principa naletava na odpor; iz tega razloga, da smo pisali tudi glede i žgana nj a naše duhovščine iz Istre in to pisanje da je bilo še poleg tega brezbožno in proti-cerkveno. Postavljamo v razmišljanje: Ali je članek, v katerem so vsebovani taki napadi na političen dnevnik, članek, ki obsega vsega skupaj dolgo kolono 104 vrst, članek, ki v enem edinem kratkem stavku (glej gornji citat) omenja krščansko moralo, napisan iz verskih razlogov? Postavljamo nadalje v razmišljanje : Krščanska morala je samo ena ne glede na kraje in narodnosU. Na drugi strani je Princip v vsem še precej podoben Oberdanu. Na tretji strani se odigrava pred namt dnevno tako čaščenje, poveličevanje, tak kult Oberdana, da je nemogoča, da bi i ga bili gospodje pri Zborniku prezrli. Čemu Zbornik ne omenja, ne kritizira tega kulta ? Že slišimo odgovor: Mi skrbimo pred vsem za krščansko moralo med slovenskim ljudstvom. Dobro. Zakaj pa italijanski nabožni, stanov.-duhovniški listi molčijo o Oberdanu, oziroma nekateri duhovniki celo proslavljajo mladega tržaškega atentatorja? Čitali smo v lanskem decembru v „Piccolu" dolg dopis starega duhovnika, obče znanega kanonika Tomasina, kateri je kot dolgoletni vero-učitelj vzgojil toliko generacij dijakov zares v krščanskem duhu; mons. Tomasin je s ponosom povedal svoje spomine o Oberdanu in je z veliko pripravljenostjo doprinesel, kar je bilo v njegovih močeh, da se je zgodovina Oberdanovega življenja in čina razširila, da se je Oberdanov kult povzdignil. Ne stavljamo tu nikakega vprašanja, ugotavljamo le, da je med mišljenjem urednikov oziroma dopisnika Zbornika ter med starim, častitljivim mons. Tomasinom razlika, in kličemo na razmišljanje. Postavljamo nadalje v razmišljanje : Oči-vidno stoji Zbornik na strani „Goriške Straže.* Tudi če ne bi bilo gori citiranega stavka, kjer je to jasno izraženo, vemo, da je tako. Slučaj je hotel, da je ravno koncem julija, ko smo pisali o Principu, vrgel nemški dijak Raabe bombo v gručo Francozov, in drug slučaj je hotel, da je „Goriška Straža" v ravno isti številki, v kateri je na četrti strani pod naslovom „Naše zablode" napadala „Edinost- radi pisanja o Principu, na prvi strani v uvodnem članku brezmejno in brezobzirno poveličevala zločin nemškega tehnika Raabe-ja. A prašamo samo: Ali „Goriška Straža" ne zasluži, da se jo pazno čita ? — Še v razm i sijanje: Pred polemiko, ki je nastala je „Edinost" dvakrat pisala o Principu. Obakrut je svoje članke posnela dobesedno po „Istarski Riječi" in je to obakrat tudi izrecno omenila. Ugotavljajoč le mimogrede, da Zbornik napada samo „Edinost," vprašamo: Kaj porečejo gospodje pri Zborniku, če jim povemo, da se članki „Istarske Riječi" krijejo, kakor smo posneli iz razgovorov, osebe, ki so Zborniku še precej blizu in ki imajo celo v krogih okrog Zbornika in Zbora svečenikov Sv. Pavla tudi nekaj beseda in še precej močno besedo ? Uredniška tajnost nam ma>i usta; drugače bi se Zbornik čudil, če bi mu povedali, kdo nam je poslal gofove dopise, ki se bavijo z izganjanjem naše duhovščine iz Istre, in nad katerimi se Zbornikov dopisnik tako spodtika. Nas namen ni ne napadati in še manj žaliti. Povdarjamo ie vnovič, da smo političen list. Čitajte naše stare letnike in videli boste, da smo specijelno o krščanskem gibanju in kar spada k temu redno poročali, da še več: da je bilo naše poročanje tako obširno in izčrpno, da že prekaša meje informacij političnega lista. Kjer pa so se kršile verske zahteve, stanovske in duhovne pravice svečeništva, koristi in potrebe cerkvene organizacije, moralni interesi našega ljudstva, tedaj se nismo omejili samo na informativno službo, ampak krepko in pogumno in odkrito smo dvignili svoj glas v obrambo ogroženih pravic in koristi. Ce bi se bila evharistična shoda v Ljubljani in Zagrebu vršila prej, bi bili mi ravno tako poročali kakor smo poročali o vsaki cer* kveni manifestaciji ie tedaj, ko je živel še Franc Ferdinand. Mučno nam je, da moramo braniti naš dnevnik ravno v sedanjem težkem momentu, ko se sbirajo na našem narodnem nebu tako temin, hudi oblaki. Mogoče pa je ravno sedanja huda doba, ki jo preživljamo, največja obsodba na take brezpotrebne in res nepremišljene napade na edini naš dnevnik, ki koncem koncev vrši, je in bo vedno vršil svojo dolžnost, da brani in ščiti vse pravice, vse interese in vse vrednote svojega naroda. V vrstah švečenikov Sv. Pavla je mnogo duhovnikov, starih preizkušenih borcev „zš: krst častni i slobodu zlatnu", o katerih vemo, da takega pisanja v Zborniku ne odobravajo ; uverjeni so z nami, da je veljavnost in moč naše duhovščine ter interesov duhovščine tesno spojena s kulturno, gospodarsko in politično močjo našega naroda. Kdor po nepotrebnem buta v dnevnik, ste ber te narodne moči, reže vejo, na kateri sedi sam. Naj bo tudi to v razmišljanje 1 Inženir — agitator. „ Neki umirovljeni inženir iz Pule služi po Cičariji lepe tisočake. Sedaj je zaposlen v Jelovicah, občina Materija. Za razdelitev malega skupnega gozda so mu dali — 17.000 lir. Mož bi mogel biti torej zadovoljen ih vesel s svojo inženirsko njivo, ki mu daj, tako lepe in izdatne — pridelke. Ne! Preozek mu je ta delokrog. Razširja ga tudf na — patriotično polje. PatriotiČno v zmislu sedanjih časov. Posestnike straši z oljem in in fašisti ter izsiljuje podpise za italijansko šolo. Krčmarju Juriševiču je žugal, da izgubi koncesijo itd. Na take načine je izsilil podpise treh četrtin posestnikov za italijansko šolo. To je torej eden tistih krivih in nepoklicanih prorokov, ki z nasiljem bega in straši siromašno ljudstvo. Mesto da bi z narodom, ki mu je napolnil žepe (v teku enega in pol leta je zaslužil v Čičariji nad 60.000 lir) postopal lojalno in dobrohotno, vrši nekulturno delo, ki ne spada v njegov delokrog. Iz Jelo vic nam pišejo: Radovedni smo, kaj ukrenejo oblastva, ko jim ta gospod prinese prošnjo za italijansko šolo v Jelovicah, — s prisiljenimi podpisi in križi — v čisto hrvatski vasici, kjer ni niti enega otroka, ki bi poznal italijanski jezik. (Prip. uredništva. V Jelovicah so radovedni, mi pa čisto nič. Oblasti zadostujejo podpisi in križi. Kako so ti podpisi in križi prišii na papir, to jih ne briga, }e to vprašanje, nad katerim se čutijo — patriotično vzvišene. Smo pač na poti n? Kalvarijo.) ^Istarska Riječ-? piše pod tem naslovom: Ni je v Ifaliji ne stranke, ne strančicc, ki bi bila nam Jugoslavenom vsaj nekoliko naklonjena. Komunisti in socijalisti, vsi takozvani internacijonalci, so v duši vsi navdušeni Italijani in gledajo na nas z istimi očmi, kakor r*ji-hovi najhujši nasprotniki — fašisti. V tej mržnji proti nam ne zaostajajo niti Popolari. Pravijo, da se ta stranka zasnovana na načelih ljubezni do Boga in bližnjega. Ako jc res take, bi smeli pričakovati, da bodo ti ljudje imeli vsaj obzira do nas brezpravnih, čc že ne ljubezni. Istrski list navaja tu, kako piše o nas bolonjski popc-larski list «L'Avvenire d'Italina od 16. septembra. Piše mnogo lepih stvari o evharističnem kongresu v Bologni. V isti številki donaša članek o sveti Imeldi Lambertini, kjer toplo govori o «rožah ljubavi» in «krizantemah» boli:?. Sledi članek o «srcu Istrga o — Pazinu: Piše: «Ako bi se slovanski seljaki grozeč ipustiH v dol, bi jim junaško latinsko mesto vedno odgovarjalo — s streli iz revolverjev. Ženske in otroci bi izšli na trge in bi s kamenjem in ne brez prelivanja krvi branili svoje nepotvorjeno italij£.nsWo.» Take so torej popolarske «rože ljubavi* in t krizanteme boliš J Ta popolarski «Avvenire* pa je tudi sedaj v skrbeh, češ, da slovanska nevarnost še obstoji. Dopisniku se zdi, da je ta nevarnost sedaj v nekem pogledu šc hujša. Res je sicer da v Pazinu ni več gimnazije, je pa v Karlovcu, kjer da uživajo istrski otroci velike olajšave. Proti — kakor pravi pisec — propagandi je italijanska vlada osnovala v Pazinu konvikt, v katerem bo prostora za kakih 80 istrskih otrok. Dopisnik svetuje vladi, naj že enkrat proglasi za neveljavne vse diplome, ki jih istrski dijaki dobivajo na vseučiliščih v Jugoslaviji. Fašizmu da je v teh krajih isto kakor nacijonalizcm in patrijotizem. ProtiboljSeviška borba da pomeni tu borbo pre'i Slovanom, ki pa — tako se tolaži — izguijajo dan za dnem na terenu celo po vaseh. Zaključuje; V resnici ni nikdo klical ne želel teh Hrvatov, naj pridejo v italijansko Istro. Kdor hoče biti Hrvat, naj se seli enkraj Snežnika ali Učke, siccr pogoltne tisia strašna pazinska «Fo;ba» ... in tako dalje in tako dalje! Fino, kaj ne! Altroche «rože ljubavi^ in «krizanteme bo!i».' Proglasitev tiovščaiisega prava (Uradno besedilo), >* a neanebe La pacc vittoriosc ha potulo ricongiungere alla grande facuglia italiana tutti i consangtiinei divisi c dinpersi. Molil di cssi soggiacciono tu i lavi a, taluni invano consapcvoli e reluitanti, altri aneora ignari cd inerti, alla prevalenza deformatrice di diversi idiomi, di diverse inentalita, di diverse forme di vita so-ciaJ.e e spirituale. In essi i'iialianKA e miaaccia-ta, agonizza nei loro figli; sara forse spenia, nei loro cepoti. Bisogna tutelare teinpestiva-menie questa italiamta, cbe orla ie ccste del Mediterraneo dalia torre genovese di G alata ai chiassuoli napoletani di Tdarciglia, dalle cuiii venczi&ne di Corfu ai poderi siciliani di Sfax e guarda da ccccli a Padova come ali'infignc fonte della sua sapšenza e al tradizionale mer-cato dei suoi traiiici. Tutelare questa i t a 1 i a n i t a, che e lingua, coaiume, c o 11 u r a, coscienza, cosfituisce per noi prima aneora di un dovere nazionale, ub diritto umano: e non possiamo rinunciarvLNe altri ha onesto motivo di ravvisare in tale proposito un pensicro pericoloso e d o s t i 1 e. Iz govora ministra Fedčrzoni-ja v Padovi dne 24. septembra 1923. pri otvoritvi zborovanja društva «Dante Alighieri.» Šola «Glasbene Matice«. Vpisovanje v šolo «Gl. Matice* za šentjakobski okraj se bo vršilo danes od 10.—12., jutri in v torek od 10.—12. in od 14.—17. ure v otroškem vrtcu (stara poli-i cija) pri Sv. Jakobu. ; Opozarjamo naše narodno občinstvo, da vpiše svoje otroke v našo glasbeno šolo, katera s^ lahko meri z drugimi glasbenimi šolami. Pol*jj tega, da sestoji njen učiteljski zbor iz usposobi Ijenih učiteljev, ima šola tudi to prednost, dal te v njej poučuje v našem materinem jeziku. Vodst -io. Blagemu možu t spomin. Kruta roka neodgovornega morilca je pretrgala nit življenja palademu možu, ki sicer ni bil po krvi naš, ki pa je bil dobrotnik Šentjakobskega delavstva b posebno še pa naših šolskih otrok. Bil je to Viktor Comisso, mesar na šentjakobskem trgu. (Dn ni poznal sovraštva nasproti nam, ampak le imel i xa naše ljudi vedno odprto srce in odprte roke. Nikdar ni godrnjal kakor mnogi drugi, ako je naš Človek potrkal na njegova VTata. Dal je zmeraj Še več nego se je pričakovalo, vendar nikdar ni hotel biti imenovan ter so njegova-njegova dobra dela zapisana le v knjigi kakega društvenega blagajnika. Temu Človeku je izkazalo zadnjo čast vse šentjakobsko ljudstvo v takem številu, kakor ga zasluzi mož, ki je bil vsem ljub in drag, in ki je pomagal, komur je mogel in kdor je potreboval njegove pomoči. Tudi mi polagamo na njegov prerani grob cvetko hvaležnosti, ni zgubila njegova družina le dobrega skrbnika, ampak tudi mi smo zgubili zopet enega dobrotnika. Bodi njemu lahka zemljica, a rodbini in sorodstvu naše iskreno sožalje. — Odbor podružnice «Šo1. Društva». Ugotavljamo. - Mali List» je trdil, da smo m! lažnjivo poročali o občnem zboru političnega društva < Edinosti v Gorici. Tudi «Goriška Straža > je trdila, da ni res — kakor smo poročali mi — da bi bili vsi — da rabimo to besedo — nenovostrujarji zapustili zborovanje, odšli da so le štirje zborovalci, in tudi ni res, da je novi odbor sestavljen strankarski, marveč da sta v nJem zastopani obe politični struji. — * Istra*, glasilo gospoda, ki je gospodom pri političnem društvu v Gorici prav blizu, pa piše v vsoji zadiiji števvilki od 4. oktobra: »Prema koncu skupštine izašli su iz dvorane pristaše liberalne struje, pa su u novi odbor bili izabrani samo pripadnici narodno-krščanske struje!!» Ali «Edinost», ali , ki se jc imel vršili danes v nedeljo dne 7. oktobra ob 4.45 popoldne v Marijinem Domu, se radi nastalih zaprek preloži na prihodnjo nedeljo, 14. oktobra ob isti uri z istim vzporedom. Iz Ss£&ikega iivllenia Strašen samomor dveh mladik zaročencev. Skočita pod vlak med Barko v! jami in Mirama-jom. Včeraj okoli 5. ure zjutraj je železničar Jernej Pcrtot, ki je nameščen na miramarski , železniški postaji, nadzoroval progo v smeri proti Barkovljara. Oddaljil se je v tej smeri za kakih 300 korakov od postaje, kar je zapazil na tračnicah sledove krvi. Gredoč dalje so postajali krvavi sledovi vedno večji in končno je z grozo ugledal na tiru dve strašno razmesarjeni človeški trupli. Pertot je obstal za hip kakor okamenel, nato je tekel nazaj na postajo ter tam obvestil o dogodku druge ljudi. Nekaj železničarjev s postajenačelnikom vred, se je nemudoma podalo na lice mesta, kjer so razmesarjene dele trupel spravili s tira. Kmaiu potem so prihiteli na lice mesta orožniki iz Miramara, železniški policijski nadzornik Carusi in druga oblastva, ki so bila tele-ionično obveščena o dogodku. Dognalo se ie. da je šlo za trupli mladega moškega in deklice. Pri prvem so našli nekatere dokumente, na podlagi katerih je bil spoznan za elektrotehnika Viktorja Presetniga, starega 23 let, doma iz Trsta, stanujočega pri družini Camarutto v ulici Pondares št. 17. Mladenič je bil vkrcan na Lloydovem parniku «Tevere». Pri deklici pa niso našli nobenega dokumenta. Zdelo pa se je takoj, da gre tu za mlad par zaljubljencev; ta domneva je bila pozneje potrjena. Trupli sta bili položeni v krsti ter prepeljani v mrtvašnico mestne bolnišnice. O žalostnem dogodku so bili obveščeni domaČi Presetniga, namreč družina Comarutto, kjer stanuje tudi njegov brat. Ta se je nemudoma podal v mrtvašnico, kjer je spoznal obe razmesarjeni trupli; prvo je bilo truplo brata, a drugo pa njegove zaročenke Marije Potok« stare 18 let, ki je stanovala na Vrdeli-Scoglietto št. 145. Drugi sorodniki, ki so pozneje prišli tja, so povedali, da sta zaročenca odpotovala pretekle srede iz Trsta, rekoč, da gresta na izlet v Ver ono. Od tedaj ju ni bilo več na spregled. Pred sinoćnjim sta izstopila na miramarski postaji, oči vidno na povratku iz Verone, Drugo jutro so ju našli m£tva pri navedenih okolščinah. Ugotovilo se je, da sta šla zaročenka namenoma v smrt. To je razvidno tudi iz pisma, ki so ga našli pri Presetnigu, v katerem je mladenič prosil sorodnike odpuščenja za svoj obupni čin. Ni pa znano, kateri vzroki so gnali mladi par v smrt. Še o krvavem dogodku ▼ starem mestu* Pred sinočnjim so policijski agenti aretirali Marijo Tondateci por. Schiavone, ki je, kakor znano, pred štirimi dnevi ▼ prepiru težko ranila z nožem svojo podnajemnico Antonijo Turenšek. Zločinka se je skrivala sprva pri nekem Emiliju Zaninovich, starim 42 let, stanujočim v uL Pondares št. 6, potem pa je menjala skrivališče ter \flobila zaveija pri neki družini, stanujoči v ulici Guardia. Tam je bila tudi aretirana. Odvedena je bila v zapor skupno z onimi, ki so ji dajali zavetje. Nesreča pri delu. Včeraj predpoldne se je v tovarni olja pri Sv. Andreju ponesrečil delavec Ivan Steirer, star 51 let, stanujoč v ulici Ponzianina št. 53. Padel je s 3 metra visokega ogrodja na tla ter se precej hudo pobil po nogah. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato so ga z avtomobilom tega zavoda prepeljali na dom. Vida, ki je v družbi nekaj pogumnih prvi bil na mestu, da reši rodbino Matije Trošta. Ljudstvo obupano jadikuje, žalostno motreč svojo nesrečo. Poživljamo oblastva in naše narodne poslance, da nemudoma ukrenejo za pomoč nesrečnikom. Stvar je nujna, zato vas prosimo in zahtevamo — ne odlašajte. iz tržaške Dolina. (Nepričakovan prihod vladnega komisarja). Pretekli petek nas jc doletelo nepričakovano iznenađenje. Prebivalstvo naše velike in razsežne občine je bilo sicer tudi do sedaj razburjeno do skrajnosti vsled nekulturne šolske politike, ki jo je začelo uganjati šolsko oblastvo z začetkom letošnjega šolskega leta. Učitelji naše stirirazrednice so bili razpršeni na vse vetrove, a na njih mesto so prišli novi seveda italijanski učitelji. Kakor da bi ne bilo vse to še dovolj, nam je prišlo novo ponižanje, ki je globoko zabolelo tukajšnje prebivalstvo. Od včeraj dalje se nahaja naša občina v rokah vladnega komisarja. In kako se je to zgodilo? Komisar je iakorekoč padel med nas kot strela z jasnega neba. V petek se je pripeljal v občino z avtomobilom italijansko govoreč gospod. Čim je prišel, jo je mahnil s hitrimi koraki v občinski urad, poklical župana g. Zobca ter mu pokazal akt, na katerem je bilo zapisano, da je dotični gospod imenovan za vladnega komisarja občine Dolina. Včeraj je moral Župan g. Zlobec predati komisarju občinsko upravo in tako se nahaja naša občina sedaj v rokah tega novega priseljenca. Imenovanje komisarja je to-.rej prišlo 4 popoln oma za vratno, kajti občina ni bila obveščena ne o odstranitvi župana ne o razpustu občinskega sveta. Tako se upravlja pri nas v XX veku! Vesli z Gorlikcga Št Vid pri Vipavi. — Nalivi od pretekle srede so povzročili pri nas ogromno Škode, ki se površno ceni nad 150.000 lir. Skoda mnogo presega ono meseca junija kakor tudi povodenj 1. 1885. Deževati je pričelo popoldan okoli 5. ure, sprva zmerno in narahlo, potem pa vedno gosteje. Naliv je spremljalo močno grmenje in okrog sedme ure je voda narasla za dva metra nad normalno gladino. Višek je naliv dosegel približno ob 7. in pol. Lilo je, kakor da bi sc utrgal oblak. K ereči je dež okrog 7.45 prenehal in ljudje so hiteli s svetiljkami v rokah na mesta nesreče. — Največjo Škodo so utrpeli mlini, kakor tudi vsa poslopja nahajajoča se blizu potokov. Mlinarju in Žagarju g. Rosu iz Poreč je voda pretrgala strugo in v velikih množinah valovila po dvorišču, valeč pred seboj debele jelove hlode in deske, ki so z divjo silo prebili vrata v kurilnico in se ustavili ob kotlu parnega stroja. Voda je nastopala vedno višje, prodrla v klet, dvignila sod s 15 hI mošta, ga postavila po koncu in uničila pičli pridelek. Na drugi strani je vdrla voda v mlin, prerahljala zidovje v žagi in elektr. centrali, odnašajoč s seboj živila, orodje, deske in druge izdelke. Kolesa so uničena, struga zrušena, zatvornica in jez podrti, brez sledu tehničnih naprav zijajo pečine in sklovje. Škoda se ceni nad 20.000 lir. — Mlinar Matija TroŠt iz Podbrega je jedva v zadnjem trenutku rešil sebe in svojo družino. Mnogo hišne oprave, živeža in enega prašiča so mu pogoltnili valovi. Škoda tu Še ni ugotovljena, vendar presega več tisočakov. Mlinarju in Žagarju Janezu Krasna v Koritniku je voda odtrgala jezove, vdrla strugo, napolnila mlin in klet, mu uničila vso letino m odnesla velikanske vrednosti lesa. Tudi tu škoda še ni ugotovljena. Mlinarju Viktorju Koritnik jc odtrgala voda ca. 50 m zidu, mu pobrala svinjske hleve in skoro popolnoma uničila vse mlinske priprave. Mlinarju Karlu Moser-ju je uničila betonski jez, odnesla del struge in odtrgala lesene vodne žlebove. Komunikacije so po večini uničene; en most popolnoma odnešen, dva večja demolirana in za vsak prehod nesposobna. Poljske poti, kolovozi in mali mostički so izginili brez sledu. Kupi gramoza ob cestah so se poravnali brez cestarjev. Na cestah leži koruza, repa, pesa, kuhinjska posoda, jelovi in bukovi hlodi, drva za kurjavo, kamenje humus iz njiv itd. Njive, travniki in vinogradi so poplavljeni, zemlja in ruša odtrgana. Celi vrtovi kraj potokov so izginili, sosednje njive in travniki do pol metra višine, v kamenju in blatu. V vinogradih so celi jarki, trte izkopane, na drugi strani zasute z žico in koli vred pod zemljo. Kleti so polne vode, vinska posoda in tudi grozdje poplavljeno v vodi. Sesalke gasilcev črpajo vodo iz kleti, da ljudstvo vsaj posodo reši. V času te tragične nesreče gre čast in hvala našim pogumnim fantom in možem, ki se niso strašili valov in hiteli nesrečnežem na pomoč. V prvi vrsti moramo zabeležiti junaštvo našega pridnega in hrabrega Jožka Vovka iz Št. Gospodarstvo. Našim kmetovalcem! Tržaška kmetijska družba v Trstu poživlja svoje člane, da čim prej obnovijo članarino, katera se jim bo vračunala v korist deleža, ako bodo pristopili k novi zadrugi. Poživljamo tudi na sploh kmetovalce iz tržaške in istrske pokrajine, da pristopijo k naši družbi Še pred občnim zborom in vplačajo članarino oziroma na račun deleža. Obenem obveščamo naše kmetovalce, da sprejemamo naročila vseh kmetijskih potrebščin, katere naj se čimprej prijavijo, da jih moremo pravočasno in v večji množini naročiti. — Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Fa-bio Filzi 10/1. Poslano*) Hranilnica in posojilnica v Št. Petru se zahvaljuje slavni družbi „L'UNION" in gen. zastopniku gosp. Augustu Rauniku v Gorici za ku-lantno izplačilo škode povzročene na njenem poslopju vsled strele brez ognja. Št Peter na Krasu, 14. 9. 1923. 5S9 1 Za danke pod tem naslovom odgovarja ur »d« aJltro 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad ve« ljubljena FrančiSka Morel ▼ starosti 7 let, danes zjatraj, po kratki in mučni bolezni, preminula, Pogreb dr*ge poitojuico se bo vršil v pondeljek, 8. t. m„ ob 9.30 iz l&e ža oeli Guardiella-Farceto št 1338 naravnost na pokopališče. TRST, 6. oktobra 1923. Pran in Katarina i stariši ter ostali sorodniki. Pogrebno podjetje Capellan, Corso Potrti neizmrene žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče Ivan Pavlovič v 50. letu svoje starosti, v petek 5. t. m. preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, ob 10 uri iz hiše žalosti v via Lucio Papiriano Št. 6. TRST, 7. oktobra 1923. (540) Antonija, soproga. Mirko, sin. Albina, hči. Mali oglasi SODI, hrastovi, novi in rabljeni, mali in veliki, se prodajajo. Via S. Francesco d'Assisi 44. 1414 KOVINE« železo, cunje, kosti, papir, vrvi kupujem in plačam po visokih cenah. Skladišče Via Sanita 16. 1412 HIŠICA blizu mesta, dre stanovanji, voda plin, vrt, se proda za L 24.000. Naslov pri upravništvu. 1410 PES, lovski, 5 mesecev star, lep, močan, se proda. Blažič Anton, Chiarbola sup. 331. 1405 UČITELJ iSče meblirano sobo pri sv. Jakobu Ponudbe pod «Učitelf» na upravništvo. 1407 35 LETNA vodva, Šivilja, želi znanja v svrho ženitve z mladeničem ali vdovcem od 35—60 tet starim, s stalnim dohodkom. Pismene po-ponudbe pod «Zadovoljnost» na upravništvo. 1403 MALO HIŠICO z vrtom kupim. Blizu'via Ros-setti ali Rocola. Plačam takoj. Ponudbe pod «Hillcar> na upravniitvo. 1404 &OVAČ PURIĆ iz via Media 6 izdeluje štedilnike in ridetes po ugodnih cenah. (59) ČEVLJARSKI STROJ, močen in kolo, prodam. Via Arcata 6, Če vi jamica. 1409 • * • Flanela. bombažasta, v vseh barvah . i . . Bortiont. nove risbe • •••••«»• Tennls. črtan, za perilo • . . » . i • Pirenel, bombažast, velikanska izbera TDtonkamen. izredno učinkovit • . . . Borhont. turške risbe ..••»»•» Borhont. kosmat, enotne barve • . Tennls. črtan za Piyamas, izborna vrsta Velour. bombažast damaskhran • a * i*iii L 3.50 $t 5*25 „ 5.40 n 6.25 „ 1.50 „7.50 n ,, 150 „ 8.50 Cana V. L UL 16 Tef. 10-08 [m V. I BI. Tel. 24-24 IZREDNA PRILIKA za novoporočence. Spalo soba iz trdega, suhega lesa, se proda, radi selitve. Pojasnila daje vratar v via Cesarc Battisti 20 od 8—16. H0S BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. 1413 MOĐISTINJA, prvovrstna, izvršuje vsakovrstna dela. Razpolaga z elegantnimi vzorci. Pic-colomini 8. 1411 KDOR hoče kupiti zimske in večerne obleke po nizki ceni naj se oglasi pri dobro znani Šivilji Antoniji Meraiolja Ricger. Commer-ciale 3. 1415 GOSTILNA, eventuelno z več sobami, kjersi-bodi v Julijski Krajini, na prometnem kraju, se vzame v najem. Ponudbe pod «Gostilni-čar» na upravništvo.__1406 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ut valčkov raznih velikosti lastnega izdelka._30 PIANINO ali glasovir -v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno pet stotink dražje nego drugi kupci. Via Pondares št. 6» I. KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot. do L 1.50. Solitario 1._1374 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-beznjiva oskrba. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23 1387 UČITELJICA glasovirja (Slovenka) se priporoča. Eventuelno za spremljevanje petja ali gosli. Naslov pri upravništvu._1388 BRIVNICA Saiko in Ivančič, Piazza Oberdan 4, se priporoča. Jamči za dobro in točno postrežbo; 1389 HIŠA, 12420 m® zemljišče, vinograd, gozd, v lepi legi Volčje drade, se proda, tudi odda v najem. Naslov pod «Publicita Molesini« — Gorizia. 15/18 TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, zmožen slovenščine in italijanščine, se sprejme. Naslov pri upravništvu._ " 1393 PRVOVRSTNO vipavsko vino, kuhano po novem sistemu, se proda. Goče 37. 1396 z lelesnSmi vaBiarli i. 420. s kamenitimS vsS jarji L 740. Piugi najslavnejših tovarni m. RiGHi & mm — trst Vla SanitSi 8 (vogal via Porporrfla) IMin aASij Br. iitm Teb. raonateU HERRYF!EL iifRbn IV Vipavi od 8-IZ pri zdravnika vsi™ Dr. Konca nedeljo jf j, „,„„ 0(! 13Vi.j5 prj JoD Vsako delo precizno in zajamčeno ZOBOTEHNIČN1 AMBULATORIJ M. BIZJAK 84t sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 v nedeljah in praznikih od 10—12» TM.VUB U Mlukn 39. \Ml 6*8) Teief. 23-09. 3E IZ »O«! 3!" Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št. ć (Hotel Europa) telefon 44-23. 91 J L 51_C B_ !EZ3 ŠBR3TE „IDi^OST" PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL (3) 3. Dnevnik. Gospodje detektivi so se vrgli na vse predmete v našem stanovanju z neko gorečnostjo, ki bi jo norjbolje označili s besedo «zverinska». Omare, predale, papirčke y peči, kjer se doslej ne kari, vse premetujejo, vsak koiček papirja pregledujejo, odkrivajo postelje, iz trkava j o žimnice, brskajo med notami, v knjižnici prelistujejo knjigo za knjigo. Zabava naju s sestro ta gorečnost, Česar pa seveda ne moreva drugače izražati ko tupatam z očmi. Se-deva na klopico pri harmonijo, . stali sva že dolgo. Detektiv naju gleda, misel mu je Sinila v možgane — v naslednjem trenutku je priskočil k nama, čei da hoče pregledati to klop. Uklonili sva se, detektiv je odprl klop in švignil bliskoma z očmi po najinih licih: prevaril se je in precej blamiral« kajti klop je popolnoma prazna. Komisar pregleduje v tem nekatere moževe dopisnice, ki so ostale po prvi preiskavi. Sama sam mu jih izročila. Hoče, saj mu jih prevedem, v čemer sem mu vljudno ustregla. Posluša tudi aadporočaik in se očito zanima za moje prevode. Nisem ie vajena postopanja ljudi, ki su- mijo povsod nekaj zlega, in žali me, ker me meri neprenehoma z nezaupnimi pogledi. Nato študira še sam te lističe: zlasti eden izmed njih, ki je meni tako ugajal, se je zamiki tudi njemu, njemu seveda iz drugih vzrokov. Kaj neki vidi in sluti siromak za lepimi stavki, ki mi jih je pisal mož: «Tvoj mir mi j« kakor blagoslov, kakor porok in prorok vsega dobrega, lepega in žlahtnega...» . Govoriti o možu — makar s komisarjem, ki me je jel glede tega izpraševati, mi ni celo nič neprijetnega, narobe: ponavljajo se vsa stara vprašanja, znana že od prve hišne preiskave: o dobi, kdaj je bil mož ujet, o njegovih stikih z znanci, o razmerah, o denarju in podpori, ki jo je pošiljal meni in deci domov itd. V tem nadaljujeta detektiva svoj posel in znašata kupe stare korespondence pred komisarja na piano. Ta-le ruje v n^h, čita stara pisma, vprašuje glede te in one osebe. V sobi je hladno; naročila sem si obleke, zavila in sedla v kot na sofo. Oče govori s tem in onim sprehajajoč se po sobi; tudi njega zebe. Materi je očividno neprijetno v tem ozračju. .Sestra Ela prisostvuje v prvi sobi «delu» enega izmed gospodov. Nenadoma je zaklicala: «Lida, tvoj dnevniki* Ne morem pozabiti njenega glasu in pogleda, Id je marsikaj govoril. Knjižico, moj zapisink, drži v roki« sedaj je pa knjižica že last detektiva Kblbeja, ki jo nese komisarju. Da, zares, to mi ni prijetno. Mojo knjitico, ▼ katero sem vpisovala vse možne vtise, bo čital ta človek in si bo ustvarial svoio sodbo. ki jc sigurno naklonjena biti hujša in slabša nego sd ljudje in svet. Zares, to ni pri>^tno( že vsled tega ne, ker se ne morem spominjati, kaj vse sem pisala, koga kompomitovala razen sebe. Zgodilo se je že. Meni je sedaj tako mraz, da se zavijam na hladnem na3laajalu. Oči upiram v komisarja, ki si je potegnil stol k oknu za klavirjem in pričel citati moje zapiske. Nekaj je tam smešnega, smeje se. In čita zopet, časoma se ozira po meni. Nenadoma vstane, kakor bi si rekel: «To zadostuje, stop; k nadporočniku, ki stoji pri drHgem oknu, kaže mu nekaj v dnevniku, nakar me pogleda tudi ta. Uši meni je že tako dovolj hladno! No, nimam drugega spomina dotičnih dojmov nego mraz, mraz, — mraz še v duši. Vse molči. Naj se zgodi, kar se zgodi.' Gospod komisar pravi slavnostno: *Gospai pripravite se, z menoj pojdeteU Oče in mati jameta protestovati. Kam? orožniško postajo, k izpraševanju. — Izprašujete lahko tukajl — Ne, tukaj gospod komisar ne sme urad©« vati. , j ' Hotela sem skratiti ta prizor in šla sem, dai se oblečem. Vzela sem si obleko iz omare in jo nese m v Elino sobico. Detektiv za menof. «Pardon,» pravim, »obleči se hočem.* «Prosim, prosim,» pravi on. »samo vas opo« zarjam, da ne smete z nikomer govoriti, «U? česar pisat!.» ^ Vinogradnikom! Davek na vino. Ker mislijo nekateri, da vinogradnikom tržaike okolice živečim znotraj carinske (finančne) črte ni treba predložiti napovedi o vinskem pridelku, ker so se s financo že pogodili glede užitninskega davka, opozarjamo, da so tudi oni dolžni svoj pridelek napovedati ravno tako kakor ostali vinogradniki bivajoči izven carinske črte, ker ima ona poravnava le veljavo za užitnino, katero se plačuje za vse vino, ki pride v okrožje podvrženo užitnim oziroma, ki se v tem okrožju pridela, za vino pridelano v mejah užitninske črte je torej ireba plačati užitnino in tudi še posebej novi vinski davek. Za ta slednji davek pa so vsi dolžni napraviti napoved. Potom poravnave glede užitninskega davka določena množina velja samo za ta (užitninski) davek. Ni treba se bati, da bi vinogradnike zadele kake posledice radi tega, ker se ta pogojena množina ne ujema s faktično množino. Saj je to povsem naravno, kajti poravnava glede užitninskega davka je bila sklenjena še pred trgatvijo, ko je bilo grozdje še na trti izpostavljeno vsem nevarnostim. Novi davek se pa odmerja od dejanskega pridelka vina in je treba prijaviti v celotni množini, da se izognemo v zakonu določenim kaznim. fCnjiževnost in umetnost „NOV3 ROB" edini naš mladinski list, gre v ćetTto leto svojega življenja. Zaključil se je letnik z dvojno številko, ki je pravkar izšla, da prične novi letnik 7. oktobrom. Tako bo letnik vzporedno s Šolskim letom, kar je primerrteje iz različnih vzrokov. List ni enakomerno razširjen. Dobe se kraji, kjer ga čila izredno lepo število otrok, dobe se vasi, kjer ga niti ne poznajo. Tudi od gospodarskih razmer ni odvisno razširjenje »Novega rodu». Ponekod si siromašni starši od ust otr-žejo, da ga njih otroci stalno čitajo; drugod nimajo — premožni ljudje — 1 L. mesečno, ko jih otrok prosi in prosi za list. Mnogo je poverjenikov, ki se trudijo, da pridobe naročnikov, dobro vedoč, kolikega pomena za izobrazbo in vso prihodnjost mladine je zdravo čtivo, a mnogokje se niti učitelji, ki je njih poklic, pogljabljati ljudsko izobrazbo ter pobijati nevednost in temo, ne zavedajo pomena dobre knjige in še posebno mladinskega lista. Dejstvo je danes, da so vse javne knjižnice uničene ali vsaj na tleh. Knjige so požgane, ob- rabljene ali pa se skrivajo v zaprašenih, temnih kotih. Malokje pride mladina do njih. Ce pa kja pride, ne vemo, £e pride do pravih. Namesto tečnega kruha dobiva sladkarij«, ki je v nje zakvašen strup. 2elja po čtivu je v otrocih neugasljiva, ker iščejo v njem sliko svete, ker poslušajo, kako odmeva življenje, v katerega je namenjen njih korak. Kdor oskrbi mladini dobro berivo, jo zaposli, ubrani pred tratenjem prostega časa ter na najlepši način pripravlja za trdo življenje. Denar, ki ga izda za to, ni zavržen, ampak se bo obrestoval morda celo takrat, ko staršev dobro vzgojenega otroka že davno več ne bo. Pri naših razmerah, je skrb za mladino ena prvih in največjih. Dolžnost starišev in vse javnosti je, skrbeti da se ta mladina ne zavrže in izgubi. Vzgojiti jo je treba da bo duševno zdrava in nravno krepka, da bo vsestransko j usposobljena za življenjski boj. Le nravno in duševno zdravo ljudstvo se ohrani in kljubuje, ■ se ubrani gnilobe, ki ga skuša zajeti in uničiti, najprej moralno in umstveno, zatem pa tudi gospodarsko. Dvigniti moramo pri mladini prirojeno veselje do čitanja in porabiti za to posebno bližajoče se dolge zimske večere, ko pojema delo na polju in na domu. Malo sredstev imamo, zato pa jih moramo toliko izdatneje izkoristiti. Za mladino kmalu ne bo več drugega beriva kot je «Novi rod». Naj bi se tega zavedal vsak, ki mu je pri srcu usoda otrok, po-i grezajočih se spričo razmer v vedno globljo duševno in srčno puščobo. «Novi rod» je v vestnih rokah, ki poznajo otroka in ki mu dajajo primerne, zdrave hrane. Za novi letnik je pripravljen daljši poučni spis, *Zavratne pošasti*, ki ga bodo tudi odrastli čitali z veseljem že ! radi njegove izvirnosti. i Pozivamo starše, naj ne odrekajo svoji deci I duševnega kruha, ki ga potrebuje, naj jim ne odrekajo veselja, ki ga imajo z dobrim čti- ;vom' , . ... V času, ko grozi našim krajem naglo razsir- ijenje analfabetstva, je proti njemu eno najuspešnejših sredstev mladinsko čtivo, o katerem ! vemo da je zdravo in primemo. Mislimo, da za-vzema tu prvo mesto «Novi rod», zato naj se j vname zanj, kdor je prepričan, da je danes bolj j potreben kakor kadarkoli! ___ DAROVI Za učiteljski podporni sklad «Zveze slov učit. društev Julijske Krajine je rodbina Kravos darovala 50 lir. Denar hrani upravništvo t_ Krone L 1.77, SoiMi L 4.72 Trst — Via Pondares šiev. © I. nadstropje desno (DELAVSKE ZADRUGE) A CI0LD0N9 sssse ©dps-ii se Prednji deli s priklado: a) mastni deli b) odbrani deli , Zadnji deli s priklado ZMRZNJENE VAMPE (le dvojne) . . po kg L 4.— 4.80 6.— 99 99 99 99 99 99 99 99 99 5.20 Vrsta tega mesa je izborna. — Cena je 30% nižia od svežega mesa. Prodaja se tudi: ?@iminsko felešie meso, koštrunovo in perutnina po dnevnih ceneh. • RAVNATELJSTVO. Znana slovenska tvrdka Josip Keršeunni GOS!« - Stolni tr« flen. 9 (desno) - GORIC« mehanik* puSkar in trgovec se priporoča slavnemu cbčiustvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mnndlos nem. ških tovaren, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šivao ju. — Imata v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Columb:« ameriških tovaren za katere jamčim 2 lefci, ter vse dele sp*:lajoČ3 v mehanično in puškarsko stroko. (56) — Delavnica En poprsvljalnica, Gorica« Stolni trg Stav, S ===== ISFERZA Trst, Via S. Francssco d' fissisl 6. Zaloga in fiztieSovalnica m^joiicitih in ie!e:nih pefii in štedilnikov. - Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči In štedilnikov. (5°) Nauči se skrivnosti obrti, i B Ako hočeš predstaviti I eleganten čevelj čisti z j BRiLL-OM l nsuam ■ - ■j r i -. 0 :v- .;->., -i z&štjž -.-i . da čevljem neprecenljivo elegantnost in svetlost ter ohrani mehko kožo. H seminsiiiiiiiseinniaiiuiiiusiiiisusaaassiigiiiiiiiBsiiHisiašiiBiissiiiiiisis^ Mehanična in kleparska delavnica Napeljava vode in plina IGNACIJ ZAKOVŠEK zapriseženi Izvedenec MUGGIA pri TRSTU. \Mmi\i gazfflgfrsi za acetilesski plin, po IStKfl iZ[Q|0lBj2fleiB si*. Sestava ssliiaa. izkliDteaa katerakoli eksplozija. Faoktionira-m gitoro trez m-slrttaT. iajM treSkL - pni dvakrat Bita. -Svetilka mhmli in siru. Melmaiji teti za ptB, 2Mov, kopal-eI sok i. ti It i. eter nit- v V v v v v v Zaloga prej Ptazza Vlitorlo Veneto 4 sedaj via Milano 12. 47 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU BDca Runa vogal bL MazzinL — Lastna palača. DelnlSka glavnica In rezervni zaklad K Ć. SI. 2J3,000.03« liftšaj« kulaudna vse Ssančas in nefljalniča« transakcije. = Uradne ure ed 9-13 — ■ * Učenci ne pozabite, da dobite vse šolske potrebščine in knjige v knjigarni-papirniči j. Stoka Trst — Va Milano štev. 37 — Trst Šolska vodstva dobijo pri večjem naročilu popust!! !!■■ IIBPIIHII EIMHM TUfiECK & CO. T8ST Via Sanita 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci Thomas-ove žlindre Stef.' Mala 510 Varujte se pred drugimi izdelki manjše vrednosti. 300 ton na razpolago v našem skladišču. r i i i tascHndte • „Milosti" Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal vin »oMirluo 27 — Via 30 ottobre 11 IzvrSuJe vse banlnt posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute« — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinaije na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 °lo netto ^ Vloge na tekoče račune po Vezane vloga obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke s LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. DelnlSka glavnica Dinarjev 25,000.00.— Rezerve t Dinarjev 20,000.000.— Tel. št 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12V, in od 14% do 16.