»tovlnl
Leto XIX.. It. 21.
V Ljubija ni, 10. novembra 1932.
V organizaciji J« ao(, kolikor moli — toliko pravico.
0r*dnl»tTo la nprnrai Ljnb-Ijui, poitni predal 290.
Dopisi morajo biti tranldra-al In podpisani ter oprem-l|eel ■ itampiljko do ti čas organizacije.
Rokopisi so no rračajo. ček. račnn 13.562
Izkajn 10. in 25. dno ▼ ni-
STROKOVNI ČASOPIS.
Stana poonmozna iterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Sane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon iter. 3478.
Moreči vpliv krize nas sili k močnejšemu strokovnemu delovanju.
Kriza, ki se ji ne vidi konca, čeprav tuintam kak zabrekli glas upajoče omeni, da se v Ameriki že čuti padec krize, ugonablja na celi črti vse slabiče. Kakor je bojna fronta v svetovni vojni tlačila k tlom. v blato, v ponižanje mnoge, ki so zgubili vero v samega sebe. tako ta kriza ugonablja vse. ki so vedno mislili in pričakovali, da jim nekdo tretji pomaga in izboljša življenski pogoj.
Kdor pa je ostal trden samemu sebi, kdor je spregledal v ogromni temi nezavednosti, je videl in spoznal. da le toliko velja, kolikor je trdnejši njegov korak, kolikor bolje stisnjena in vidna je njegova pest.
In ne kot pest posameznika, posameznega »jaza«, nego združeni »jazi« v silen neskrušljiv »MI« je tisto, ki v vsaki dobi, posebno pa v dobi krize dviga glavo kvišku in zahteva svoje pravice.
Za delavstvo je kriza bila vedno in bo, dokler bo tak družabni red. Včasi je večja, včasi manjša, vendar ni posebne razlike. Boriti se je treba vedno in neprestano. Žrtve padajo vedno in neprestano. Skupnost se manifestira vedno z uspehi, neskup-nost z neuspehi, pa če je oficijelna kriza ali ni.
Sedanja kriza zahteva od delavstva vse večjo intenzivnost, organiziranost m samozatajevanje, kakor kedaj poprej. Vedno večja denarna sredstva so potrebna za podporo članom in za uspešno delovanje strok, organizacij in za obrambo kapitalističnih naskokov. Vse naše organizacijske naloge, ki jih imamo izvršiti, postajajo v toliko težje, ker je eksistenca vsakega delavca vedno bolj ogrožena in je socijalni položaj delavca vedno bolj oslabljen. Kriza ustvarja prodirnemu delu strokovnih organizacij vsakovrstne zapreke, sega v njihova finančna sredstva in tako slabi organizatorno moč.
Tem pojavom pa morajo biti svobodne strokovne organizacije odločno kos in morajo pokazati, da se ne dado zlomiti, niti oslabiti.
Produkcija narašča povsod, a kjer ne narašča, konzum vsekakor ne gre — ker ni za kaj kupiti. Tako delavec, pa tudi kmet, ki nima denarja, ne kupuje ničesar, obrablja staro blago vse do skrajnosti in vse to zopet kot kura udarja na vse strani.
Podjetniki so dosedaj še vedno razumeli vse to izkoristiti. Največ radi razdrobljenosti delavstva, ki ni organizirano v močni, enotni svobodni strokovni organizaciji, nego se skuplja v majhnih skupinah, samo prav ne ve, zakaj, v nedelavskih organizacijah. Mnogo pa tudi zato. ker je ogromna množina delavstva ne-razgibna, mrtva, živeča samo od ust do nosa. Kaj bo jutri, ne misli, samo da bo danes kaj. samo da se danes čim več dobi. pa bodisi'še s tako ponižno. hlapčevsko potezo, da bi še psa bilo sram. Sotovariš je mnogim deveta briga, skupni interesi nezanimivi. Le če se njega direktno tiče, tedaj vzpne prsi — čisto egoistično, ki se zopet, ko nehajo njegovi osebni interesi, sesedejo.
Taki pojavi so vedno otežkočali organizirano delo strokovno organiziranega delavstva, a v sedanji dobi krize pa so ogromno breme.
Znižavanje mezd, brezplačno praznovanje, redukcije, podaljševanje delovnega časa. neprestano priganjanje k storitvi, vse to so udarci
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE za 1932/33
se 2e razpošiljajo, liani Cankarjeve drulbe dobe letos 4 krasne knjige sa
letno Članarino 20 Din.
In to so:
1. KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE 1933. Poln lepih In poučnih slik in ilustracij. povesti in razprav. Morale so, sicer ne po krivdi urednika, Izostati marsikatere lepe stvari, a vseeno |e koledar izboren.
2. Ivan Molek: DVA SVETOVA. Roman našega sodruga Iz Chlcage, kjer Je Klavni urednik največjega ameriškega slovenskega dnevnika »Prosveta«.
3. A. Rožmane: SIRENE TULIJO. Povest borbe za življenjske pravice delavcev. Mična in lepa delavska povest. To Je pravzaprav peta knjiga, ki je sedaj Izšla mesto četrte knjige Are Grabeljškovega »Štrajka«, ki se ni mogel vsled nekih ovir izdati. Cankarevl družbi so vsled tega narasti! veliki stroški, vendar člani Cankarjeve družbe ne bodo dopustili, da bi se družba zadolžila. Z vso \nemo bodo nabrali za leto 1933 še več članov, letošnje knjige pa vse razpečali. Cankarjeva družba je NAŠA družba In M I jo vzdržujemo.
4. Hermynla zur Miihlen: VČERAJ JE BILO, JUTRI BO. Mične pravljice — povesti za otroke In tudi odrasle, lepo ilustrirane po umetniku Pirnatu. Cankarjeva družba je upoštevala željo »Zveze delavskih žen in deklet« ter izdala to knjigo, ki bo vsakomur In vsem zelo dobrodošla kot pripovedovalka in učiteljica.
Kdor Se ni Slan Cankarjeve drulbe, naj ne odlaSa! 20 Din za te 4 krasne knjige bodo Tvoje Članske marklce.
Velika zborovanja delavstva po Sloveniji
Kakor smo že v prejšnji številki »Delavca« pisali, da bo Strokovna komisija sklicala velika zborovanja delavstva po celi Sloveniji, kjer se bo zahtevala ratifikacija konvencije Mednarodnega urada dela za 40 urni tednik itd., ter priobčili tudi resolucijo, ki bi naj bila na teh delavskih zborovanjih sprejeta in razposlana na Narodno skupščino, Predsedništvu kraljeve vlade in Ministrstvu socijalne politike, so se ta zborovanja že v soboto, nedeljo in pondeljek vršila na mnogih krajih z veliko udeležbo delavstva.
Bila so na Jesenicah, v Štorah, v Celju, v Hrastniku, v Trbovljah, v Kranju, v Velenju, v Starem trgu, naMuti, v Tržiču, v Lescah in v torek 8. novembra v Ljubljani.
V nedeljo 13. t. m. se vrše še v Guštanju, v Vevčah, v Kočevju. v Mariboru in 12. t. m. v Rogaški Slatini.
Akcija Strokovne komisije za Slovenijo in pri njej organiziranega delavstva je pokazala, da delavstvo bdi in stopa na plan vkljub vsem zaprekam in težavam.
Zato krepite še bolj svoje svobodne strokovne organizacije, da bo naš M I mogočen in silen borec za delavske pravice.
delodajalske roke na idejno razkropljeno množico delavstva. Ker, res je, povsod, kjer ni avtoritete, ugleda, tam tudi ni spoštovanja, pravične cenitve, nego samo izmozgavanie.
Zalo treba v teh nenavadnih časih napeti mišice krepkejše, treba svobodne strokovne organizacije stvoriti, da bodo kakor obroč najtršega jekla. Finančne strani pokreta treba zboljšati, žrtvovati vkljub mi-zeriji in znižanju mezd članarino točno, redno in še kakšno paro dodati. Budnost strokovno organiziranega delavstva na vseh straneh bo zaustavila glavni udarec krize, ki bo
potem priletel na glavo kapitalistov, v zahvalo, da so jo vzbudili s svojim anarhističnim gospodarstvom.
Niti trenutka ne smemo oklevati. Vse okrog nas mora biti organizirano v svobodni strokovni organizaciji. Vsak strokovno organiziran naj se ozre okrog sebe. In če zagleda sotovariša, da še ni pod njegovo zastavo, naj ga postavi pod to zastavo.
Ce bo tako, in tako mora biti, potem se bo kriza nas, delavstva, izognila. Čutili bomo morda samo njen mrzel dih. a udarec bo zažvižgal drugam. Ali to le, če svoj MI, naš MI, zjeklenimo.
Sedma skupilina Delavske zbornice.
Letos, 6. januarja, je preteklo deset let, odkar se je v Ljubljani konstituirala Delavska zbornica za sedanjo dravsko banovino. Pravila so bila pa odobrena 2. avgusta 1925, a 4. decembra 1925 so se vršile volitve. Novi upravni odbor pa se je konstituiral dne 7. marca 1926.
V marcu 1929 je minister socijalne politike odredil, da se plenum zbornice ne sklicuje, nego da ima upravni odbor vršiti obenem funkcijo plenuma. Letos pa je odredilo ministrstvo socijalne politike, da naj se skupščine Delavskih zbornic izvrše do 1. novembra 1932.
Na podlagi te naredbe se je vršila skupščina Delavske zbornice v Ljubljani 30. oktobra 1932.
Bilo bi preobširno naštevati vse ogromno delo Delavske zbornice, ki ga je izvršila v šestih letih svoje poslovne dobe. Ne vidi tega morda le tisti, ki so mu V5*e delavske institucije deveta briga, ali pa misli z me-
ščanskimi mislimi, da so nepotrebne. V tiskanem' poročilu je bilo kratko navedeno glavno delo Delavske zbornice. Knjižico so dobile vse strokovne organizacije in njih podružnice.
Delavska zbornica ima predvsem nalogo, da preštudira socijalni položaj delavstva in na podlagi ugotovitev in dokazov skuša podpreti socijalne zahteve delavstva in nameščencev. Tu so važna vprašanja službenega razmerja, višine mezd, zaposlenosti, stanja delavskega trga, stanovanj, prehrane, prosvete itd. O vseh teh vprašanjih mora imeti Delavska zbornica natančne podatke, če hoče z uspehom podpirati stremljenja delavstva ter zasnovati predloge za izpremembo pomanjkljivih socijalnih in delavskovarstvenih zakonov. Delavska zbornica mora poznati strukturo gospodarskega razvoja. V temi oziru je Delavska zbornica izdelala več študij, ki so bile pri nas novost. Našim čitateijem so
vse te publikacije znane, saj so pri organizacijah na razpolago.	l
Posebno važno je tudi, da je Delavska zbornica sodelovala skoro pri vseh mezdnih gibanjih iz kolektivnih pogodb, pa tudi v posameznih vprašanjih, zlasti v pravnih sporih. Delavske strokovne organizacije so v Delavski zbornici našle vedno svetovalca in pomočnika. Ustanovljene so Delavske zbornice namreč bile na inici.iativo svobodnega strokovnega gibanja, zato gibanju ne morejo škodovati, marveč hočejo in morajo biti le javnopravni interpret delavskih teženj in predlogov pri oblastih in v parlamentarnih ustanovah. Toda nje delovanje more biti uspešno le ob živem sodelovanju svobodnih strokovnih organizacij.
Tudi za nezaposlene je storila Delavska zbornica mnogo. Podpore presegajo samo v našem področju na leto 500.000 Din, dasi zbornica po svojem zrnislu nima tega namena in bi morale to nalogo opravljati druge socijalne ustanove, kjer so potrebna v tem oziru izboljšanja.
Delavska zbornica ima sedaj dve delavski knjižnici, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Obe knjižnici sta izposodili doslej 313.372 knjig. V obeh knjižnicah je danes 18.968 knjig.
Delavska zbornica ima svojo hišo v Ljubljani in Celju, v Mariporu pa je najela del prostorov v poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Vsi ti prostori so postali pravo središče delavskega gibanja. V Ljubljani. Celju in Mariboru je Delavska zbornica tudi sodelovala pri ustanovitvah javnih delavskih kuhinj. ki vse lepo uspevajo.
Skupščina Delavske zbornice je bila precej živahna. — Deklaracija. ki so jo delegati podpisali, ni mogla biti prečitana, ker tega čjta-nja ni vseboval dnevni red, ki je bO od oblasti uradno potrjen. Vendar jc med besedami in poročili bilo, marsikaj, kar je jasno govorilo, da, se Zakon o zaščiti delavca in njegove ustanove ne upoštevajo. Skupščiuaje odobrila račune minulih let in proračun za bodoče leto. Odobrila je tudi nakup palače Delavske zbornice v Ljubljani in v Celju ter i*>godbo z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev za v Mariboru najete prostore. Vrhu tega je bil obravnavan pravilnik za podpiranje nezaposlenih.
Delavska zbornica je doslej izplačala za nezaposlene direktno podi>or za 950.000 Din. poleg, tega pa indirektno znatne zneske. Vsi dohodki Delavske zbornice iz prispevkov znašajo okoli 2 in pol milijona, kar je z ozirom na potrebe in ustanove za bodočnost jako majhen znesek.
Želimo Delavski zbornici še večjih uspehov za sedanje izboljšanje so-cijalnega položaja delavstva. Delavsko strokovno gibanje vidi v Delavski zbornici svojega solidarnega sobojevnika.
In to mora ostati! Da pa bo ostal, je skrb in volja svobodnih strokovnih organizacij.____________________________
Bl
oc
s« bo salel razpošiljati okrog 15. novembra 1932. — Podružnice, ki ga le niso naroille, naj ga takoj narole.
Velik shod za zriiianje najemnin v Ljubljani.
Velika dvorana »Uniona« skoraj nabito polna, vahnost in ogorčenje med zborovalci.
V nedeljo, dne 30. oktobra t. L, ob 10. uri dopoldne so se zbrali v Unionski dvorani v Ljubljani ljubljanski stanovanjski najemniki, organizirani v novo ustanovljen nem društvu stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino.
Dvorana se je napolnila že pred 1.0. uro. Balkon in galerija okrog in okrog sta bila natlačeno polna. Ogromna dvorana, iz katere so bili odstranjeni vsi sedeži, je bila skoraj polna. Torej nad 2000 do 3000 ljudi.
Shod je otvoril predsednik Čeferin, ki je podal besedo tajniku J. Ermanu, ki je v kratkih besedah jedrnato povedal, zakaj smo se zbrali in kaj hočemo. V dvorani je zavladalo na mah živahno razpoloženje.
Glavni govornik, Kuzelac iz Zagreba, je pozdravil ljubljanske stanovanjske najemnike v imenu zagrebških in beograjskih stanovanjskih najemnikov. Njegova izvajanja so žela burna odobravanja in pritrjevalne medklice. Orisal je položaj delavstva, na-meščenstva, obrtništva in malih trgovcev v živih besedah. Privatna lastnina ni tukaj zato, da bi se je dandanes posluževali, kakor bi kdo hotel. Čas gre naprej in sodoben položaj gospodarstva omejuje razmah privatne lastnine. Če delavec ali nameščenec vloži svoj prihranjeni denar v banko, v hranilnico... bi moral razpolagati z njim po svoji volji. Ker je njegov. Ker je njegova privatna lastnina. Ali, kakor veste, banke in hranilnice ne dajo denarja nazaj, če ga hočeš dvigniti. Samo gotovo vsoto... na obroke ga vračajo. Ali ni to kršitev privatne lastnine? — In tudi v vseh drugih slučajih se omejuje privatna lastnina. V vseh... samo v enemi ne. Hišni posestnik si ne pusti omejevati te lastnine.
Burni protestni klici.
Govornik je nadaljeval in poudarjal, da društvo stanovanjskih najemnikov ni nič drugega, nego organizacija vseh prizadetih, ne glede na svetovno naziranje, stanovsko pripadnost itd. Zato ne more razumeti incidenta, ki se je zgodil in ki kričeče priča, da so skupine, v katerih ni iskrenosti nego samo zahrbtni manevri.
Prečital je iz sobotnega »Jutra« izjavo, kjer organizacije: Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani, Juvan in Kravos, ter društvo vpokojencev in vpo-kojenk, M. Lilleg, in JUU, sekcija Ljubljana, tajnik Iv. Kobal, izjavljajo in ogorčeno ugotavljajo, da nimajo nič skupnega s tem
Nad 2000 udeležencev. — Velika ži-Obsodba razbijačev akcije.
ker
shodoifi stanovanjskih najemnikov, imajo baje že svoj akcijski odbor.
Med poslušalci zavlada ogorčenje. Govornik pa nadaljuje:
»Nočem kritizirati. To je njihova stvar in njihova taktika, ki jim je gotovo za nekaj potrebna. Rečem pa samo eno: Tako se ne dela!«
Za hip je nastala grobna tišina. Nato pa je zaorilo ogorčeno klicanje:
»Ali je to narodnost? Nacionalizem? Sami so si pisali svojo sodbo!«
»Tako je!«
»Govorili smo!... Izbrisali smo jih, narodne organizacije^ Naj izginejo!«
Vseh medklicev, ki so utonili v protestu tisočev, niti navesti ni mogoče.
Gromoviti aplavz in pritrjevanje. Shod se je spremenil v kipeče valovanje tritiso-čere množice.
V imenu svobodnih strokovnih organizacij, včlanjenih pri Strokovni komisiji za Slovenijo, je govoril s. Svetek. Pokazal je, kako so hišni posestniki složni in da si ta primer morajo vzeti tudi stanovanjski najemniki za vzgled. Svobodne strokovne organizacije so že večkrat postavile zahteve glede predragih najemnin in organizirano delajo za rešitev tega problema. Zato naj. stanovanjski najemniki tudi delajo organizirano z močjo organizacije in svobodne strokovne organizacije jim bodo vedno _stale ob strani... Pokazal je na stanovanjsko politiko na Dunaju in kaj se vse lahko naredi, če so složni vsi, ki so prizadeti. Pri znižanju plač in mezd, pri brezposelnosti, se morajo znižati tudi najemnine. Ako to ne bo, potem sta v državi tudi na temi polju dva razreda, velika večina najemnikov proti manjšini hišnih posestnikov, ki pa vkljub manjšini diktirajo svoje cene.
Izvajanjem; s. Svetka, ki se je tudi dotaknil privatne lastnine in pokazal nekaj primerov. kjer se jo krši (znižanje mezd, ki so zaslužene, neizplačilo naložb prihrankov iz bank in hranilnic, pa četudi gre za plačilo najemnine).
Dvorana je bučala medklicev in pritrjevanja.
Nato je tajnik Erman prečital resolucijo, ki se je poslala v Beograd ministru socijalne politike in narodnega zdravja, predsedstvu vlade in Narodni skupščini, ki je bila soglasno in z odobravanjem1 sprejeta.
Poziv!
Smo na prelomu dveh dob. Kapitalizem se preživlja, kar nami priča neozdravljiva kriza v materijelni in duhovni kulturi. Namesto njega se kažejo temelji bodoče družbe. Naravni zakon namreč zahteva, da se vsaka družba razvija in propada. Neizmerno bedo te propadajoče družbe pa čutimo mi proletarci najhuje. Neštete naše množice umirajo v pomanjkanju in nasilju, počasne in nagle smrti. Zato je vedno jačja v nas želja, da se čimprej ustvari pravični družabni red, ki bo zagotovil vsakemu delovnemu človeku zadostno hrano in obleko, zdravo in lepo stanovanje, pa tudi dovolj časa in sredstev za izobrazbo, razvedrilo in počitek. Toda sama želja nam ne zadošča za dosego tega cilja. Treba nam je imočne volje, trdega dela in smo-, trne vzgoje. V to svrho moramo sodelovati vsi. ki smo prizadeti po sedanji krivici, ves proletarski razred, ne le možje, ampak tudi žene.
V sedanji družbi je proletarka še bolj izkoriščana od moža. V bodoči družbi pa bo vladala enakopravnost v dolžnostih in pravicah. Proletarska žena je živela še bednejše življenje od moža, stoletja je bila v popolni odvisnosti iti vzgojena v pokorščini in suženjstvu. To je vzrok, da še sedaj mnogokrat ne razume, zahtev po izboljšanju in osvoboditvi in ovira naš razredni pokret. Zato je še bolj potrebna vzgoje, da bo postala sodelavka in soborka.
Vendar mora biti njena vzgoja drugačna od moževe, ker je različen tudi njen razvoj in telesni in duševni ustroj. Medtem ko je moral mož služiti kruh sebi in družini zunaj v pridobitnem delu, je bil omejen ženin
delokrog skozi stoletja le na hišo in rodbino. Umevno je torej, da imajo žene poleg splošnih zahtev in potreb proletarijata še svoje lastne, ki jih morejo poznati najbolj same. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, da so za delo med ženami poklicane v prvi vrsti žene same, saj najbolje zastopa kako stvar tisti, ki jo pozna in je sam po njej prizadet.
Iz tega spoznanja je nastala Zveza delavskih žen in deklet, ki ima namen vzbuditi v širokih množicah proletark razredno zavest in jo usmeriti h kulturnemu napredku. V to svrho izdaja tudi glasilo »Zenski list«, ki obravnava vsa vprašanja, katera zadevajo proletarko, kaže njeno trpljenje in pot k rešitvi. Članarina je nizka, saj znaša le 3 Din mesečno, list pa stane za nečlanice 12 Din letno in izhaja enkrat na mesec. V to organizacijo spadajo vse proletarke, da se pripravimo z združenimi močmi na vršitev naloge, ki jo zahteva od proletarijata sedanjost in bodočnost.
Sodražice, iskreno Vas vabimo: pridite med nas in pripeljite s seboj somišljenice!
Sodruge pa prosimo: opozorite na to naše vabilo svoje žene in hčere, saj veste, da brez sodelovanja vseh je rešitev še daleč!
Zveza delavskih žen in deklet.
Priobčujemo ta poziv »Zveze delavskih žen in deklet« z željo, da bi strokovno organizirane sodružice postale članice in s tem daie zvezi močani proletarski polet. — Dobro bi bilo, da bi vodstvo »Zveze delavskih žen in deklet« že enkrat očrtalo vse tiste ZAHTEVE proletarske žene, ki se dajo vršiti le, ali pa najuspešneje od žene same, kakor se to vedno in povsod od vodstva povdarja.	Uredništvo.
so mogli kriti dolga, ki so ga naredili, ko so bili v mesecu marcu vrženi na cesto in ostali tani brez vsakega zaslužka po 6 do 8 tednov. Z enodušnostjo in spontano voljo dobiti nazaj vsaj te izgubljene % in pa kurjavo, je šlo jeseniško delavstvo v novi boj, pričakujoč, da bo našlo razumevanja na merodajnem mestu, vsaj se cene železu niso kljub našemu aprilskemu popustu nič
znižale in obratovanje je šlo s polno paro naprej.
Samo toliko za danes, o stvari bomo še poročali.
Jeseniškemu delavstvu pa samo eno, vztrajaj na odločeni poti, absolutna disciplina in volja, kakor v zadnjem mezdnem boju, mora biti med nami in uspeh ne more izostati.
Index cen najmanjše porabe življenskih potrebščin za petčlansko družino.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Jesenice.
Jeseniški kovinarji se nahajamo znova v mezdnem gibanju. To pot smo se odločili za ta korak sami. Pod pritiskom razmer in rapidnega porasta najnujnejših življenskih potrebščin smo bili prisiljeni, da gremo na to pot. Indeksa, katera priobčujemo, nazorno pokazujeta na visoki skok cen, katere pa, kakor pravijo, še niso ustanovljene in bodo šle še vedno navzgor. Eden je sestavljen na znanstveni podlagi kalorij, katere mora imeti sleherni delavec, da more
opravljati svoje delo, drugi pa na najnujnejših potrebščinah, katere rabi danes vsak delavec. Odstotki teh barometrov, s katerimi bi se morale pečati vse strokovne organizacije in jih poznati vsi delavci, so tako visoki, da nam je bilo nemogoče še nadalje utrpeti te visoke izgube na naših plačah. V aprilu smo pustili od 4 do 6% na naših že itak skromnih plačah; meseca junija nam je bila odvzeta cenejša kurjava, v zameno zato smo pa dobili poleg mnogega drugega še visoko vodarino, zato ni bilo čudno, če se je naše delavstvo zadolževalo še naprej in da mnogi, minogi še ni-
Količina	Vrsta blaga	cena	iznos ^	cena	iznos
		maj	1932	oktober	1932
45.— kg	moke za kruh	3.25	146.25	3.75	168.75
13.50 kg	moke koruzne	2.25	30.38	2.50	33.75
4.50 kg	koruznega zdroba	2.75	12.38	3.—	13.50
1.50 kg	pšeničnega zdroba	3.75	6.—	4.—	6,—
3.— kg	ajdove moke	4 —	12.—	4.50	12.—
3.38 kg	fižola	3.25	10.99	3.50	11.83
2.25 kg	kaše	3.50	7.88	3.50	J. 88
2.25 kg	ješprenja	3.75	8.44	4.—	9.—
3.38 kg	riža (Splendor subl)	5.50	18.50	6.—	20.28
2.25 kg	testenini	7.—	15.75	7.50	16.88
45.- kg	krompirja	0.75	33.75	L—	45.—
4.50 kg	masti	14.—	63.—	17.—	76.50
2.25 kg	zaseke	14.—	31.50	14.50	32.63
0.56 kg	kave Rio (najslabša)	48.—	26.88	60,—	33.60
3 šktl.	cikorije	4.—	12.—	4,—	12.—
4.50 kos.	mila po Vi kg	6.75	30.38	6.75	30.38
2.50 kg	sode kristalne	2.—	5.—	2.—	5,—
4 — kg	luga (radion, persil)	5.50	22.—	5.50	22—
2.25 kg	soli mJete kuhinjske	2.75	6.19	2.75	6.19
4.50 kg	sladkorja v kockah’	15.—	67.50	16.50	74.25
4.50 kg	sladkorja sipe	14.—	63.—	14.75	66.38
4.50 kg	kisa navadnega	4.—	18.—	4,—	18.—
3.50 kg	olja jedilnega	12.—	42.—	13,—	45.50
8 kom.	limon	0.75	6.—	1.25	10.—
4 šktl.	globina	5.—	20.—	5.—	20.—
10 šktl.	vžigalic	1.—	10.—	1,—	10.—
1 kom..	sveč	1.—	1.—	1.25	1.25
45 kom.	jajc	0.75	31.50	1.10	49.50
45 lt.	mleka	2,—	90.—	2,—	90,—
9.— kg	mesa za juho	6,—	54,—	6,—	54,—
9.— kg	mesa za večerjo	8.—	72,—	8.—	72.—
4.50 kom.	klobase	4 —	18.—	4,—	18.—
2.25 kg	suhega mesa	17.—	38.25	17.—	38.25
2.50 kg	telečjega mesa	14,—	35.—	14,—	35,—
2.25 kg	čebule	2.50	5.63	2.50	5.63
0.25 kg	česna	8.—	2,—	8.—	2.—
0.10 kg	čaja	100.—	10.—	100,—	10.—
0.30 kg	kvasa za kruh	40,—	12.—	40.—	12,—
	razne dišave za jedila		10,—	12.—	12.—
	malice za moža 25 krat 2		50.—	60.—	60,—
	šolske potrebščine		30,—		50.—
	kurjava 300 kg premoga in		*		
	/4 m; drv		75,—	139.50	139.—
	razsvetljava		23.—	23,—	23.—
	stanovanje		250,—	250,—	250.—
	časopis		10.—	10,—	10.— '
	zobozdravstveni fond		5.—	5,—	5.—
	bolniško zavarovanje		31.—	31.—	31.—
	starostno zavarovanje		40.—	40.—	40.—
	uslužbenski davek 1500 (všte-				
	to s tremi otroki)		20.—	20.—	20,—
	brezposelni sklad		3.50	3.50	3.50
	Delavska zbornica		3.—	3,—	3.—
	vodarina		20.—	20.—	20.—
	kovinarska organizacija		20.—	20,—	20,—
	ženska organizacija		3.—	3.—	3,—
	Svoboda		4,—	4,—	4.—
	za oblačila, perilo itd.	(glej			
	specifikacijo)		225.—		227.—
1.917.54
Povišana cena od maja do 21. oktobra za 12.69%.
2.158.73
Specifikacija za oblačila, perilo itd. za leto dni:
3 delovne obleke	300.—
1 pražno obleko	700.—
4 delovne srajce	128.—
4 pražne srajce	200.—
2 majci	70.—
4 delovne spodnje hlače	104.—
4 pražne spodnje hlače	140.—
15 parov moških nogavic	105.—
1 klobuk	100.—
2 čepici	60,—
2 para delovnih čevljev	300,—
2 para pražnih čevljev	400.—
2 delovni obleki za ženo 140.—
1 pražna obleka za ženo 150.—
4 srajce za ženo	88.—
4 hlače za ženo	80.—
6 parov nogavic za ženo	90.—
1 par čevljev za ženo	150.—
1 copate za ženo	50.—
1 popravilo za ženo	30.—
3 predpasniki za ženo	75.—
1 pletena jopica za ženo 80.-^-
1 pletena jopica za moža 100.—
V* plašča za ženo	150.—
Vs vrhne suknje za moža	300,—
2 kravati	30.—
1 pokrivalo za ženo	100.—
za otroke vse skupaj	1.500,—
1 ducat žepnih robcev	48.—
6 brisač	60.—
24 koim sukanca po Din. 3.— 72.—
48 kom. krpanca po Din 1.50 72.—
12 kom. vezalk za čevlje 36 m oblačilnega traku gumbi posteljnina
4 ribarice, 2 metli, 2 ščetki, 2 krtači za čevlje, 1 ma-zaljka, navadna ali boljša
18.—
18,—
24.—
300,—
84.-
Izdatki za leto dni skupaj 6.416,— Din. Povprečni izdatki za mesec dni Din 537.—.
V index cen. smo vzeli samo Din 270.—, torej je razvidno iz tega, da bi znašal index cen, če bi vzeli vso potrebo, za Din 267.— več.
1. Pri šolskih potrebščinah smo v oktobru 1932 upoštevali dejstvo, da hodi en otrok v meščansko šolo, kjer mora plačevati šolnino in razne kolke.
2. Pri kurjavi je upoštevanih 300 kg premoga in pol kubičnega metra drv (bukovih). Cena v maju je znašala za 300 kg premoga in pol metra drv po Din 50.—, zdaj pa po Din 90.—.
3. Kakor je razvidno iz količine in vrst blaga, so v indexu upoštevani samo,najbolj nujni izdatki. Pri mesu smo vzeli, da ima družina samo 4 krat na teden: govejo juho, za katero uporabi pol kg najcenejšega mesa
(govejega), ki edino ostane za kosilo. Prav tako ima družina samo 4 krat na teden po pol kg govejega mesa. Po enkrat na teden ima družina tudi po pol kg telečjega mesa, pol kg suhega mesa in eno klobaso. Prav tako ne pozna taka družina nobenega kupljenega sadja in nikakih slaščic in podobnega. Seveda o vinu, pivu ali pa celo o žganju niti govora ne sme biti. še konjaka ali ruma ne more uporabljati za čaj. Tak delavec mora biti tudi nekadilec, ker mu ne preostaja za to denarja. Taka rodbina ne more uporabljati nikakega denarja tudi še za tako važiie kulturne prireditve. Manjkajo tudi izdatki za britje in striženje.
Index cen eksistenčnega minimuma za 5 člansko družino (mož, žena in 3 otroci, stari 12, 7 in 1K let).
maj 1932 oktober 1932
za enoto skupaj za enoto skupaj Din Din Din Din				
moka 0	3.25	48.75	3.75	56.25
moka za kuho	3 —	30,—	3.25	32.50
moka krušna	2.75	27.50	3.—	30,—
koruza	1.75	35.—	2.—	40.—
krompir	0.75	52.50	1.—	70.—
fižol	3.—	9.—	3.50	10.50
meso I. vrste	8.—	88,—	8;—	88.—
meso II. vrste	6,—	60.—	6,—	60.—
mast	14.—	42.—	17.—	51.—
sol	2.75	2.75	2.75	2.75
olje	12.—	18,—	13.—	19.50
riž I. vrste	9,—	22.50	9.50	23.75
riž 11. vrste	5.50	12.65	6,—	13.80
sladkor kocke	15.—	30.—	16.50	3&—
Sladkor kristal	14.—	28.—	14.75	29.50
kava Santos	52,—	36.50	64,—	44.80
kava Rio	48,—	33.60	60.—	42.—
kava Frank	4.—	4.—	4,—	4.—
milo	12,—	12.—	13.—	13.—
kisova kislina	55,—	0.55	55.—	0.55
čaj	100.—	10.—	100,—	10,—
mleko	2.—	40.—	2.—	40.—
rum.	32.—	16.—	32.—	16.-
drva	50.—	50,—	90.—	90.—
premog	62.50	62.50	112.50	112.50
čevlji	200.—	200 —	240.—	240,—
kamgarin	180,—	180.—	200,—	200.-
ševijot	100.—	100.—	120.—	120,—
molinos	9.—	9.—	10.50	10.50
Skupaj 1.275.70	1.503.90
Povišek cen od maja do 22. oktobra t. I. je Din 228.20 ali 17.88%.
Opomba: Računamo, da odpade od zneska 32% na težkega delavca, 25% za ženo, 20% za otroka nad 12 let, 17% za otroka v šolski dobi, 8% za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu, računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70%.
Za valorizacij*) mezd! Proti novim odpustom! Za 40 urni tednik!
(Velik javen shod jeseniških kovinarjev.)
Savez metalskih radnika Jugoslavije, podružnica na Jesenicah, je priredil o priliki odpovedi kolektivne pogodbe s strani delavcev pri KID včeraj v Delavskem domu na Savi veliko javno zborovanje vsega delavstva, ki je bilo kljub delavniku prav lepo obiskano. Dvorana je bila polna in kar čutil si lahko, kako preveva vse zborovalce volja, da svoje že tako in tako nizke mezde vsaj delno valorizirajo na vrednost, ki so jih imele pred izredno visokim' porastom cen v naši državi.
Shod se je pričel ob tričetrt na 5. uro popoldne in mu je predsedoval s. Ivan Če-lesnik. K prvi točki je poročal s. predsednik o odpovedi kolektivne pogodbe, ki je bila izvršena 28. okt. t. 1. in je tovarna prejem pisma potrdila. Zaenkrat še ni sklicala razprave, vendar je obljubil gen. ravnatelj, da se vrši do konca prihodnjega itedna. Zahteva se v glavnem odpravo točke kolektivne pogodbe, ki govori o 4—6% odbitku mezd. Prav tako se zahteva, da se oddaja delavstvu kurivo, zlasti premog, po prejšnjih cenah.
S. Jeram Jurij je poročat zatem o položaju. Po sestavi indexov kaže index po kalorijah 18% povišanje cen v primeri z majem 1932. To je izredno visoko znižanje kupne moči delavstva, kar je prisililo delavstvo k temu, da je odpovedalo kolektivno pogodbo in se zaenkrat bori samo za 4—6%. Če bi bilo pa delavstvo 100% organizirano, pa bodi v tej ali oni organizaciji, bi se pa lahko postavilo v boj za 15% povišek mezd, kar bi šele dalo isto vrednost mezd kakor je bila v maju mesecu. Glavna ovira vsakega boja so neorganizirani delavci, ki so glavna železna rezerva kapitalistov in glavni škodljivci delavstva. Obenem so pa paraziti na delavskih ramah in na organizacijskem delu, ki brez moralne upravičenosti uživajo vse uspehe organizacij.
Tovarna KID je nameravala odpustiti z današnjim dnem 178 delavcev in jih postaviti na cesto. Menda bi jih sprejela čez nekaj dni spet na delo in jim takoj odpovedala. Ali to mahinacijo je preprečila organizacija, ki Je takoj stopila v akcijo, poklicala zastopnika Delavske zbornice v Ljubljani, in danes so izjavili merodajni či-nitelji pri KID, da o tem ni govora ter da o tem ničesar ne vedo... Odrejena so celo nova zasilna dela, ki bodo zaposlila spet večje število delavcev, ki bi drugače morda morali na dopust. Deputacija SMRJ je izjavila činiteljem tovarne, da se z odpovedmi ne odgovarja na odpovedi kolektivnih pogodb, zlasti če so take odpovedi popolnoma upravičene in podprte z zadostnimi dokazi. 178 delavcev je tako rešenih. Vendar, če ne bomo stali na braniku, se lahko zgodi to pozneje. Zaradi tega mora biti delavstvo edino, strnjeno v organizaciji in čim; bolj Popolno organizirano. Najslabše je to, da toliko delavcev sploh ni organiziranih, polno jih je pa takih, ki vsak mesec menjajo organizacijo: ti so brez značaja. Povsod, kjer pa se kaj- vsiljuje, naj se stori po vzgledu martinarjev, ki so se tedaj, ko jim je vodstvo hotelo vsiliti skladanje materi-jala, zbrali vsi in so šli po posameznih po-sadah k svojim'mojstrom in jim po zaupnikih sporočili: »Nakladali ne bomo, kajti rajši gremo danes zdravi iz podjetja kakor pa da bi nas čez nekaj časa odnesli kot pohabljence in bolnike.« In zmagali so! Polno je tudi denuncijantov in petoliznikov. (Dol z njimi!) Povedali smo vodstvu KID, da bodo ustvarili toliko banditov, kolikor ljudi bodo postavili na cesto. Mezde bodo kmalu navzdol, če ne bo organizacije. Saj se še dobijo taki delavci, ki poročajo vodstvu KID: Potoval sem po Južni Srbiji im Vam vljudno sporočam!, da so tu mezde dnevno samo
16 Din. — Morda si tak ___________ misli: zakaj
so pri Vas plačani s 40, 60 in 70 Dini? To so čudni stvori!! Dokažite, da ste vsi pro-pagatorji za organizacijo!
Čuvajmo svoj savez.
Pod tem naslovom je sodr. Haramina v »Radničkem glasniku« z dne 22. oktobra t.
1.	otvoril diskusijo o sanaciji financ našega saveza. To vprašanje je pokrenil Haramina v svojem referatu tudi na naši oblastni konferenci 2. oktobra t. 1. v Ljubljani, ter po-vdaril, da je savezno finančno poslovanje vsled rastočega deficita treba nujno spraviti v ravnovesje.
V tem svojem članku pravi sodr. Ha-ramiina uvodoma, da je temelj vsaki instituciji, občini ali državi, da gospodari v okvirju svojih dohodkov, ter da je zlasti v delavskem; pokretu treba držati izdatke v sorazmerju z dohodki. 10 let, pravi Haramina, se trudim', da obdržimi ravnovesje med dohodki in izdatki. To je najtežje delo, ker mnogi funkcijonarji ne računajo z dohodki, ampak stalno zahtevajo pare, pare, ne da bi se vprašali, kje naj se vzamejo in kako se pride do njih. Dalje omenja, kako so razni savezni funkcijonarji po .celi državi, razen Hrvatske in Slavonije, po nepotrebnem trosili denarna sredstva in savez-ne tiskovine. Prihajala so poročila: vršil se ie tu in tu velik shod, takoj je pristopilo v organizacijo več sto delavcev, pošljite takoj tiskovine in markice in toliko in toliko de- . narja. Dolgo časa, pravi, se je takim zahtevam ustrezalo, dokler se nismo prepričali, da so dostikrat poročila netočna. Da se to prepreči in koristi saveznim financami, se je ■eta 1929 osnovalo oblastna poverjeništva ter se določilo kvote: za zagrebško 35 odst.,
ljubljansko 50 odst., za beograjsko in bosansko 60 odst. od dohodka, nevštevši pristopnine in zneske za članske izkaznice 111 Po odbitku tangente podružnicami (40 para od prispevka). Haramina pravi, da bi mo-fala oblastna poverjeništva shajati z 35%
'h da se je dalo večje odstotke le kot inve-
S. Mohorič je kot glavni zaupnik poročal o obratih:
Odpust 178 delavcev: Videl sem okrožnico zaradi tega in vse drugo. Zdaj je to odstranjeno. Vendar bodimo na straži!
Tesarji: KID jim ne nudi orodno doklado, dasi je v kol, pogodbi.
Mehanična delavnica: KID noče priznati 5 vajencev kot vajencev, dasi jim daje take mezde. Tudi učnih pogodb z njimi ne napravi. Enega pa celo niti ne vodijo pod tem obratom, dasi tu dela.
Zidarji dobivajo samo Din 40.—, ne pa pravo mezdo.
Livarji: pomožni delavci, ki opravljajo tudi livarska dela in so livarji, dobivajo namesto Din 56.—, na dnino samo Din 45.— in so tako v predzadnji najnižji kategoriji.
Prostor: Delavce na planemi požene vodstvo, če dežuje, kar domov in morajo potem naslednji dan brez vsake odškodnine v nadurah nadomestiti izgubljene ure zaradi dežja... Saj niso Elije!!
Mehanična delavnica:	Neki pomožni
delavki, ki dela tu, dajejo namesto 34.40 Din samo 29 Din, in ko je glavni zaupnik interveniral v smislu kolektivne pogodbe, so pa izjavili: »vodili jo bomo pa odslej v obratu ekonomije, kjer bo dobila samo 25 Din,!« Tako se izigrava kolektivna pogodba!
Javornik: Tu so delali zasilna dela v ja-vorniškem rovtu, za kar bi delavci morali dobiti doklade 30%. Nič je ni. Napravili so ti delavci tudi mnogo nadur; niti navadno, niti s 50% jih še niso plačali.
Razni obrati: Zeli se slediti tvrdki Slo-grad in delavstvo imeti v neprekinjeni odpovedi.
Magacin Šinkovec: Ko je lepo vreme, delajo nekateri delavci notri; ko je pa slabo, jih pa pošljejo na dež. Menda se hoče tu delati po načinu, kakor Je bil nekje v veljavi: Tako dolgo Vas bomo šikanirali, da boste odšli sami!
Mrzla valjarna: Tu vsiljuje ravnatelj Schiller nov akord kar preko kolektivne pogodbe in preko organizacije in skuša ločiti velike stroje od majhnih. To bi značilo za celo vrsto delavstva poslabšanje mezd za 6.8% do 9.9%.
Sploh je treba biti na straži: tovarna hoče izigrati kolektivno pogodbo in jo krši kar na debelo. Vse je treba takoj ukreniti in popraviti in strahopetci škodujejo samo samim sebi to vsem. Tudi je treba napraviti enkrat konec z onimi tako zvanimi »štrafkompanijami«, ki jih uvajajo zdaj v tovarno in v tovarni.
S. Jože Kopač pozdravlja organizirano delavstvo in ugotavlja, da je bila pravilna podmena, da je bil danes nameravani odpust delavstva samo streljanje v slepo in preizkus moči organizaclie, za boj v vprašanju kolektivne pogodbe. Preskusiti Je bilo treba moč organizacije in menda je ta pre-skušnja preskuševalce v njihovih nadah razočarala... Vsak organizirani delavec, pa bodi kjerkoli, nam; je ljubši od neorganiziranega. Vsi bodimo apostoli organizacije in vsi vanjo!
Za Jugoslovansko strokovno Zvezo govori tov. Pukšlč, ki se solidarizira z odpovedjo in akcijo SMRJ in prečita tozadevno pismo svoje organizacije. Zeli v imenu oiv ganizacije oži.votvoritev oz. ustvaritev med-strokovnega akcijskega odbora za skupne akcije.
G. Lauseger izjavlja v imenu NSZ, da bo tudi ona gotovo solidarna z odpovedjo.
S.	Jeram Jurij predlaga, da zborovalci odglasujejo naknadno, da-li soglašajo z odpovedjo kolektivne pogodbe im s tem: z začetim bojem za valorizacijo mezd in za cenejše kurivo.
Predlog je bil sprejet soglasno.
Ad II. Sklenjeno je bilo, da se vsi obrati postavijo v bran za svoje pravice im si ne dopustijo kršiti pogodb. Naj se že enkrat odločita obadva bregova in naj se že enkrat pokaže, kaj hoče tovarna s svojimi ši-kanami in s svojim nenavadnimi postopanjem.
Ad lil. S. Jurij Jeram je zatem pojasnil, da je s tem javnim; shodom; združena
sticije, da bi se lahko izvedle akcije za po-vzdig članstva in ojačanje organizacije. Te akcije, pravi s. Haramina, pa niso prinesle zaželjenega uspeha, odnosno jih oblastna poverjeništva niso izvršila. S 40 odst., ki ostanejo savezu, pravi, pa je nemogoče kriti brezposelne podpore, centralno upravo in administracijo. Vsled tega, ker je bilo treba izplačevati zadrnja leta velike vsote na brezposelnih podporah, so zapadle nekatere oblasti zopet v težke deficite. V bosanski oblasti je bilo na primer v zadnjih 3 letih Din 157.033.48 več izdanega, kakor pa je bilo dohodkov. V beograjski oblasti je bilo v istem času Din 64.551.99 več izdanega, kakor pa je bilo prejetega. Ta ogromni deficit sta morali kriti zagrebška in ljubljanska oblast. V kolikor pa je bilo tega premalo, je morala dodati še centralna uprava iz dohodkov Radničkega Glasnika in s posojili. Vsled takega položaja, pravi s. Haramina, je treba radikalno spraviti vse oblasti v ravnovesje z dohodki in izdatki. Vsled tega se sklicuje plenarna seja savezne uprave, ki ima to vprašanje urediti in rešiti. K zaključku pa pravi: Iznašamo to vprašanje pred naše članstvo, da bo o stvari podrobno informirano. Potrebno je to radi tega, da se prepreči vsaka »haranga« onih, ki bi eventuelno zahtevali od delavcev, da se brezposelne podpore znižajo zato, da ostane oblastnim poverjeništvom dosedanja kvota. Moje globoko uverjemje je, da, če se zniža kvota oblastnim poverjeništvom na 40 odst., da bo potem omogočeno redno izplačevanje vsemu članstvu brezposelne podpore, kakor to predvideva savezni pravilnik. Ako imajo oblastna poverjeništva premalo dohodkov, naj funkcijonarji istih zasukajo rokave in delajo, da se organizacije ojačajo in članstvo dvigne in dohodki se jimi bodo povečali. Pozivam vse one, ki jim je kaj do svoje organizacije, da delajo
tudi manifestacija za uvedbo 40 urnega delovnega tedna in za znižanje brezposelnosti. V več kakor polurnem govoru je slikal položaj na svetu in zahteval v imenu vsega delavstva Jesenic uvedbo štirideset-urnega delovnega tedna in skrb za omejitev brezposelnosti. Ta izvajanja so navzoči sprejeli z navdušenjem in ko je s. Jeram prečital tozadevno resolucijo, je bila soglasno sprejeta.
S tem je bil ob 7. uri zvečer zaključen ta izredno lepo uspeli javni shod, ki je pokazal solidarnost vsega jeseniškega delavstva, ki trdno stoji za svojimi organizacijami.
Kovinarji! Preti Vam nevarnost! V združenju je moč in zaradi tega vsi v udru-ženje, v svojo strokovno organizacijo, za katero stojte na braniku. Vsi v svojo svobodno razredno zavedno organizacijo, ysi v Savez metalskih radnika Jugoslavije.
RUDARJI.
Rudarji drž. rudnikov v borbi za svoj obstoj.
Zahtevajo spremembo »Radnega ugovora«.
V februarju t. 1. je napovedala Direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu revizijo do takrat veljavnega »Radnega ugovora« predvsem' v pogledu znižanja doklad na temeljne plače in akordne postavke. Vršila so se topogledna pogajanja med zastopniki uprave in delavstva v Sarajevu, ki pa niso prinesla nobenega zaključka iz razloga, ker delavski zastopniki niso mogli pristati na nobeno znižanje že itak prenizkih mezd.
To je imelo za posledico, da je Generalna direkcija pri ministrstvu za rude in šume s i. aprilom' t. I. enostransko uveljavila nove delovne pogoje, kateri poslabšujejo prejšnje stanje na dokladah na temeljne mezde za 30%, na akordnih postavkah za 25—30% in predvsem, pa pravice nezgodnih rentnikov.
Proti temu poslabšanju se borijo rudarji drž. rudnikov že takoj od početka. Po Savezu rudarskih radnika v Zenici, po Zvezi rudarjev Jugoslavije v Zagorju in po il. skupini Rudarske zadruge so bile poslane Direkciji v Sarajevo in Gen. direkciji v Beograd številne spomenice in deputacije z zahtevo, da pride čimprej do ponovne razprave. Nato je bilo že v septembru mesecu od ministrstva za rude in šume obljubljeno, da se bo v najkrajšem času to uredilo.
Ker se pa še do danes ni nič na tem izvedlo, je smatrala Zveza rudarjev Jugoslavije za potrebno, da je sklicala za dne 27. okt. v Zabukovci konferenco, katere so se udeležili zastopniki rudarjev drž. rudnikov Zabukovca in Velenje, Delavske zbornice in Zveze rudarjev v Zagorju. Na konferenci se je soglasno odobrilo predložene predloge po Savezu rudarjev v Zenici, ki v načelu popolnoma odgovarjajo potrebam- tukajšnjih rudarjev. Podrobnosti k posameznim točkam bodo ! iznešene na razpravi satni.
Delavsko zbornico se je pooblastilo, da o tem takoj obvesti pristojno rudarsko oblast in Delavsko zbornico v Sarajevu, da Pospeši akcijo za razpravo. Delavska zbornica je to tudi takoj izvršila, in sedaj je na upravi drž. rudnikov, da upravičenim zahtevam svojega delavstva čitmprej ustreže s tem, da razpravo skliče in ugodi delavskim' predlogom.
V Zagorju deJo počiva.
Že dolgo napovedana ustavitev obrata vsled spoja nove separacije s staro je s 25. okt. izvršena. Od tega časa dalje stojita oba obrata Kotredež in Kisovec. Kako dolgo bodo dela na separaciji trajala, se Sicer ne ve natanko, ali sodi se, da znajo biti od 10.-14. nov. gotova.
Kako tiha in mirna je sedaj zagorska kotlina. Rudarji so se povečini razšli na kmete beračit^ sadja in drugo. Od darežlji-vosti {isteg~a^ "kt I’arn-skor o nič nima, je takorekoč odvisna eksistenca vseh rudar-
v tem pravcu, da obvarujejo svoj savez. Tako piše sodr. Haramina v tem članku.
*
Po mojem mnenju je sodr. Haramina napisal ta članek *gotovo z namenom, da se o tem perečem vprašanju razvije diskusija, katere rezultat naj bo, da se najde najboljši način za rešitev tega vprašanja. Iz tega vidika posvečam tudi jaz temin vprašanju spodnje, vrstice:
Položaj saveznih financ ni bil nikdar rožnat. V prvih povojniM ltetih se je trosilo veliko za organizacijo in agitacijo ter za akcije za izboljšanje plač. Kar ni šlo za upravo in agitacijo, je šlo za stavke. Da se ni pred 1929. letom v savezu najbolj racijo-nelno gospodarilo, priznava sam s. Haramina. Stavka steklarjev 1928. leta se je v glavnem financirala s posojili. Ko pa se enkrat zapade v dolgove, se ni lahko izkopati iz njih. Ko pa so izdatki za stavke ponehali, je nastopila brezposelnost in z njo veliki izdatki za podpiranje brezposelnih članov, tako da tudi snovanje oblastnih poverjeništev ni prineslo zadovoljivih rezultatov v pogledu saniranja saveznih financ. Ni pa temu kriva previsoka kvota oblastnim poverjeništvom, kakor to meni sodr. Haramina, ker so vsi ti izdatki, ki jih. imajo poverjeništva, obstojali tudi prej, da ne rečem še v večji meri.
Prav ima s. Haramina, ko pravi; izdatke je treba spraviti v okvir dohodkov, ker tako se dalje ne more in ne sme. Kako to izvesti, je pa druga stvar, ki ni lahka. Haramina je na naši oblastni konferenci postavil tri možnosti, ki pridejo za uravnove-senje naših financ v poštev: 1. ali zvišati prispevke, 2. ali znižati podpore in 3. ali zmanjšati kvoto oblastnim poverjeništvom, Haramina pa je sedaj, kakor je razvidno iz njegovega članka, prvi dve možnosti izključil in pride po njegovem: mneroju v poštev
jev. Zakaj, če bi jili kmetje v teh težkih časih ne podpirali, potem bi bila lakota v revirjih še veliko hujša kakor je. Žalostno, a resnično.
Eno dobro stran pa ima tudi ta ustavitev v Zagorju. Rudarjem se bodo vsaj začasno ušesa ohladila od večnega priganjanja, a nadzorniško osobje si bo pa nekoliko svoje razruvane živce umirilo, zato da bodo pri zopetni vpostavitvi obrata tem hujše delovali.
Trbovlje.
Zadnje čase se pri našem rudniku uveljavlja režim, ki, kakor bi rekli, iz človeškega stališča nima absolutno nobene upravičbe. Zdi se nami, im najbrž bo tudi držalo, če rečemo, da ni oportuno, vedno izdajati odredbe, ki vedno bolj vznemirjajo delavstvo, ki je že itak skrajno obupano, in ničesar storiti, s čemur bi se vsaj kolikor toliko blagodejno vplivalo na razdraženo živčevje izmozganih rudarjev.
ŽIVILCI.
Zlvežarl.
Zakaj neki mi čakamo? Članstvo strokovnih organizacij v naši državi lahko z veseljem konstatira, da naš pokret vidno napreduje; to se opaža predvsem na jugu, kjer se zaporedoma ustanavljajo nove postojanke naših) organizacij. Predvsem je naša dolžnost, da posvetimo živežarskemu pokretu na tem mestu več pozornosti. Strokovničar, ki zasleduje gibanje v posameznih banovinah, se mora začudeno vprašati, odkod ta velika razlika med posameznimi pokrajinami, dasi tvorijo vse organizacije eno celoto z enakimi nalogami in ciljem. Pri nas v Sloveniji ima živilska stroka svoje podružnice v Ljubljani, Celju in Mariboru. So to številčno močne postojanke, ki imajo svojo pokrajinsko centralo in strokovno komisijo v Ljubljani. Na zahtevo strokovnih organizacij so se ustanovile v vseh centrih države tudi »Delavske zbornice«, naš proletarski parlament, čijili dolžnost je, čuvati socialne interese delavstva.
Zivežarski pokret v Sloveniji nima zadnja leta zaznamovati nobenih vidnih uspehov za očuvanje svojih pravic, ako-ravno se položaj delavstva od dneva v dan slabša. Nima urejenega delovnega časa, pereče je vajeniško vprašanje, nerešen je tedenski odmor v obliki nedeljskega počitka in odprava nočnega dela. Vse podružnice so brez kolektivnega dogovora, zatorej izročeni na milost in nemilost delodajalcem. Vemo pa, da poseduje delavstvo več socialnih zakonov za zaščito delavcev, ki pa na žalost ne pridejo do veljave, ker se ne izvajajo.
Vidimo pa, in to predvsem v drugih banovinah, da se sklepajo kolektivni dogovori, da se urejuje vajeniško vprašanje, da se predpisujejo higijenični predpisi za pekovske delavnice, da se vrše potom i oblasti pregledi pekarn in s tem ureja delovni čas zaposlenega osobja, vidimo celo, da se v posameznih banovinah odpravlja največje zlo živilcev, nočno delo, in vse to na inicijativo organizacij s posredovanjem Delavskih zbornic.
Kje torej tiči vzrok, da spe živilske organizacije v Sloveniji spanje pravičnega? Mar imajo po ostalih banovinah močnejše organizacije, agilnejše funkcijonarje? Ne, krivda leži predvsem v tem, ker ni inicijativnosti od zgoraj, torej od našiti višjih inštanc. One posedujejo več moči, več avtoritete, zato so poklicane, da izvo-jujejo s pomočjo organizacij že obstoječe socialne zakone za organizirano članstvo. Resnici na ljubo treba povdariti, da se v Sloveniji mnogo greši na škodo delavstva, zato ni čuda, da postaja članstvo nezaupljivo v svoje višje forume. Tako ne sme iti naprej, abstinenčna taktika je pogrešna v škodo delavskega pokreta, osobito ta čas, ko mora razredno delavstvo biti pripravljeno na predstoječe borbe. Apeliramo na odgovorne činitelje delavskega pokreta, izvoljene in postavljene od organizira-
le tretja. Prve možnosti sploh ne omenja, to je zvišanje prispevkov, proti drugi, to je znižanje podpor, pa se je postavil absolutno proti, in je oni, ki bi se za to zavzel, celo škodljivec oreanizacije, vsaj tako ga je razumeti, ko pravi; treba je preprečiti ha-rango onih, ki bi hoteli znižanije brezposelnih podpor. On je torej mnenja, da je mogoče spraviti finančno poslovanje v ravnovesje, če se zniža kvota oblastnim poverjeništvom na 40 odst.
Poglejmo, če je ta način, v katerem vidi sodr. Haramina rešitev finančnega položaja našega saveza, izvedljiv, če bo to dalo kak finančni efekt in če je za savez to sploh koristno? Če se hoče s tem doseči kak finančni efekt, je popolnoma razumljivo, da je mogoče to le tedaj, če je oblastnimi poverjeništvom pri dosedanji kvoti denar pre-ostajal, ali pa, da se oblastnimi poverjeništvom ukinejo izdatki, taki izdatki, Jki so se recimo delali brez nujne potrebe. Kakor pa to dvoje ni slučaj, tedaj bo organizaciji samo v škodo, če se oblastnim poverjeništvom zmanjšajo dohodki za 15, 20 ali 10 odst., ker tedaj poverjeništvo ne bo moglo opravljati vseh organizacijskih poslov, ki jih bi sicer, ker bo imelo premalo denarnih sredstev.
Kaki so torej bili dohodki in izdatki oblastnega poverjeništva za Slovenijo, ali so sredstva ostajala in ali se je kaj po nepotrebnem trosilo? Z junijem 1929 so se osnovala poverjeništva in določilo kvote. Ljubljansko poverjeništvo je prejemalo do junija 1931 50 odst., od tega časa dalje pa prejema 55 odst. od celega dohodka, nevštevši pristopnine in po odbitku tega, kar si obdržijo podružnice. V treh letih je znašal torej ta dohodek povprečno na mesec Din 6.170.—. Izdatek pa je bil v istem času povprečno na mesec Din 6.200.—. V celem času je bil torej povprečni mesečni primanjkljaj Din 300.—. Zanimivo je. kak je bil
Stran 4
»DELAVEC«
10. novembra 1932
nega delavstva, vzdramite se, pomagajte organizacijam uveljaviti socialne pridobitve, ščitite s svojo močjo izkoriščanje delavstva, le tako bo imelo delavstvo zaupanje v svoje ustanove.	R.
Za odpravo nočnega dela v pekarnah. Borba za odpravo nočnega dela gre z vso močjo naprej. Ni pokrajine, kjer bi organizacije ne nadaljevale energično borbo za odpravo kulturne sramote, nočnega rob-stva. S ponosom ugotavljamo že vidne uspehe. Tako imamo primorsko banovino s Splitom na čelu, kjer je nočno delo že odpravljeno. Tamošnja zadružna delavska pekarna je odposlala na ministrstvo za socialno politiko resolucijo. V resoluciji je iznešeno, da se v Splitu že 26 mesecev ne dela po noči, ampak po dnevu, dobre posledice so vidne v boljši kakovosti peciva, higijenski položaj se vidno boljša, konzu-rnenti so povsem zadovoljni in nikdo več ne zahteva nočnega dela. Vsa čast splitskim sodrugom, dosegli so prvi odpravo nočnega suženjstva. Istotako je zveza jugoslovanskih mest na svojem kongresu zahtevala od ministra za socialno politiko, da se nočno delo v pekarnah odpravi. So-drugi, vidimo vsepovsod energično borbo za pravice živilcev, zato tudi mi ne odnehajmo, dokler nam ne zasije dan odprave nočnega dela.
Peki Celje.
2.	t. m. smo imeli zopet lepo obiskani članski sestanek. Seveda dnevni red vedno eden in isti: nočno delo v pekarnah.
Brezmiselno je že o tem govoriti, ker vedno se samo govori, kar pa se tiče dela, pa je zmiraj na mrtvi točki. Čudimo se, da oblasti ne vidijo do skrajnosti razburjenih pekovskih pomočnikov?
Poslali smo neštete resolucije na vse merodajne činitelje, a vse brez uspeha; radi tega smo sklenili, naj bi šla ponovno delegacija na Kralj, bansko upravo ter ponovno intervenirala' za boljši položaj pekovskih pomočnikov, za osemurno delo in ukinitev nočnega dela v pekarnah. Lanska anketa, ki jo je sklical g. Minister za socialne zadeve, ni imela nikakih uspehov, ker so baje različne razmere v pekarnah, ker še niso vse pekarne moderno urejene ter iz tega razloga ni mogoče, da se vpelje osemurno delo in ukinitev nočnega dela. Čudimo se pa vendar, kako je mogoče, da se je ravno tam ukinilo nočno delo, kjer je še več kakor tri četrtine starih pekarn, a pri nas v Sloveniji pa ni mogoče, da se ukine, akoravno imamo že večino pekarn najmoderneje urejenih, nočnega dela pa le ni mogoče odpraviti. Trpini-pe-kovski pomočniki moramo še vedno delati ponoči, akoravno smo pri nas že na višku modernizacije, kar se tiče pekarn v Jugoslaviji. Zato pa, sodrugi, ne klonite glav. Ako so drugi dosegli, moramo tudi mi, in tudi poprej ne nehamo, dokler ne bo nočnega dela konec in uveljavljen osemurni delovni čas v pekarnah.
MONOPOLCI.
PololaJ delavstva, zaposlenega v monopolsklh podjetjih v Srbiji.
(Iz »Izveštaja Radničke komore«, Beograd.)
(Nadaljevanje.)
Strokovna organizacija.
Razen tiskarjev in delavcev (k), kateri delajo v Državni markarnici in so organizirani v Savezu Grafičara, bi morali biti vsi ostali delavci in delavke vseh ostalih mo-nopolskih podjetij organizirani v Savezu delavcev (k) monopolskih podjetij in predelave papirja v Jugoslaviji. Centrala tega Saveza se nahaja v Delavski zbornici v Beogradu. Ali na žalost se monopolsko delavstvo ne zaveda, koliko pravic bi si pridobilo, če bi bilo enotno organizirano (vzgled: tiskarji, kateri so organizirani vsi do zadnjega)* Zato pa je delavstvo v njih (s svojo mržnjo do enotne organizacije in kibicanjem eden drugega) jako zaostalo s plačami, katere bi jim lahko pripadale. Tako
dohodek poverjeništva v poedinih letilt Leta 1929/30 je bil povprečni dohodek Din 6.284.—, izdatek pa Din 6.276.— ; leta 1931 je bil povprečni mesečni dohodek Din 5.786.—, izdatek pa Din 6.192.—. V letošnjem prvem polletju pa je bil povprečni mesečni dohodek Din 6.439.—, izdatek pa Din 6.139.—, je torej mesečnega prebitka Din 300.—. ki pa mora nadoknaditi prejšnje primanjkljaje.
Denarna sfedstva oblastnemu poverjeništvu niso preostajala, zato se tui ne da nič brez škode za organizacijo vzeti, kar smo omenili že v našem blagajniškem: poročilu za oblasti.o konferenco 2. oktobra t. 1. Ali se kaj brez potrebe trosi im za kaj se trosi teh 6.139 dinarjev?
Trosi se mesečno:
Za organizacijo, agitacijo: Potni stroški za zborovanja, intervencije itd. Din 657, tiskovine, brzojavi, telefonski pogovori itd. Din 58.—, seje oblastnega odbora Din 56.—.
Uprava: Plača tajniku Din 2.200.—, prispevki za pokojninsko zavarovanje Din 180.—, prispevki za OUZD Din 95.—, davki Din 53.—, lokal, kurivo, luč, naročnina telefona in poštnega predala Din 250.—, poštnina, koleki Din 84.—, pisarniške potrebščine Din 50.—.
Skupni izdatki za poverjeništvo Din
3.683.—.
Poleg teh izdatkov pa so še:
Kvota Strokovni komisiji minimalno mesečno Din 400.—.
Iz teh 55%, ki jih prejema poverjeništvo kot kvoto, pa se plačuje tudi list »Delavec«, kar znese mesečno povprečno Din 2.056.—.
Vse skupaj mesečno minimalno Din 6.139.—.
Članstvo naj samo presodi, če se da tu še kje kaj prihraniti in če se preveč
pa ne sme več biti! Narodni pregovor pravi: »Kdor išče — najde! Kdor zahteva — dobi!«
A neorganizirani delavci to ne morejo, oni ne smejo ničesar zahtevati! Zakaj? Ker se boje v prvi vrsti eden drugega! Med neorganiziranim delavstvom ni sloge in — je nemogoče, da bi bila, kjer 'ni nikogar, ki bi prevzel odgovornost nase v slučaju kakega ostrejšega spora! Ako bi se kateri bolj pogumni poedinec tudi odločil, da povede kakšno akcijo in jo upravi podjetja predal s podpisi od nekaj delavcev, takega bi se takoj označilo, da je »puntar«. Popolnoma drugače pa je s sindikalno organiziranim delavstvonu Zakaj?
Povsod po svetu je sindikalno organiziranje delavcev svobodno. Svobodno je tudi v naši državi. Še več: pri nas je celo z žakonom o zaščiti delavcev garantirano, kajti §'35 tega zakona se glasi:
»Pomožno osobje (delavstvo), katero dela v podjetjih, predvidenih v § 1. tega zakona, more se udriiževati v specijalnih udruženjih za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov.
Ta udruženja lahko ustvari pomožno osobje (delavstvo) po poklicih ali brez obzira na poklic — ravnotako se lahko udru-žujejo v posamezne ali pokrajinske saveze.
Clan teh udruženj je lahko samo pomožno osobje (delavstvo), zaposleno v podjetjih (industrijskih, rokodelskih in trgovskih), predvidenih v § 1. tega zakona brez obzira na starost in spol.«
Ta svoboda organiziranja delavcev za zaščito in zahtevo svojih ekonomskih interesov jasno je izražena v obstoju, javnem in legalnem delovanju svobodnih sindikatov »Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije«, v katerega sestavu se nahaja tudi »Savez delavcev-k monopolskih podjetij in predelave papirja v- Jugoslaviji«.
Zato pa, ker je sindikalno organiziranje delavcev svobodno in z zakonom zaščiteno, se vsi pokreti organiziranega delavstva popolnoma drugače presojajo in tolmačijo. Kajti samo po. sebi se razume, da se delavstvo organizira radi zboljšanja ekonomskega položaja. ln> — zato — če se organizacija ustanavlja — se javno ustanavlja. Delavci in delavke pristopajo eden za drugim k organizaciji, vzdržujejo sestanke, seje, zborovanja itd. Na teh zborovanjih razpravljajo o svojem položaju, prenizkih plačah in drugih težavah (katere naklada podjetje že itak napol ali pa popolnoma zasužnjenemu delavstvu — Hlapcemi Jernejem).
To javno, legalno in postopno delo ni za upravo podjetja nikakšna tajnost, ker vsaka uprava podjetja zasleduje delo organizacije. Zato pa tudi čestokrat pametne uprave podjetij niti ne čakajo, da jim delavska organizacija poda kakšne zahteve. Ona, zasledujoča delo organizacije in v obzir jemajoča želje in zahteve delavstva, izražene na zborovanjih, gre postopno sama nasproti delavskim zahtevam ter jih do-nekle ugodi.
Pa tudi tedaj, kadar odrejeni predstavniki organizacije ali zaupniki pridejo pred upravo podjetja s prošnjo ali predstavko. se vsaka pametna uprava ponaša proti njim kot predstavnikom legalne organizacije. In če more in v kolikor more, gre delavskim željam na roko. Ce ne more, to na vljuden način pojasni in delavce napoti na pristojne višje forume. Medtem se smatra, kot po pravilu, vsak pokret neorganiziranih »puntarski.« Popolnoma razumljivo, kajti vsak tak pokret, pripravljen v tajnosti, tudi pred upravo podjetja izgleda kot upor! Odtod se tudi vsak tak pokret konča brez vsakega uspeha za delavstvo in s težkimi posledicami za one — ki so se toliko ojunačili, da so tak pokret vodili, medtem se pa pokreti organiziranih delavcev ponavadi končujejo z večjim ali manjšim uspehom za delavstvo.
Ravno tako takrat, kadar prevzame organizacija večje kolektivne dogovore z večjimi zahtevami, ki se tičejo urejanja in poprave položaja celokupnega delavstva monopolskih podjetij in pride radi tega do celotne obustave dela, tudi gleda na tak pokret kot legalen in se konča kot tak za delavstvo dobro. En primer:
trosi. Prosim, opraviti vse organizacijsko agitacijsko delo, plačati lokal, pisarniške potrebščine, skratka vse za mesečnih Din
3.683.—, mislim, da je zelo malo, če se pomisli, da je opravka z 18 podružnicami. Da je treba plačati tudi kvoto Strokovni komisiji od vsakega člana Din 0.70, je sa-moposebi razumljivo in je znesek Din 400.— za naše članstvo gotovo premajhen. Poleg tega pa je za nas Strokovna komisija velike važnosti. Za nas je to žarišče inicija-tive, centrala v Zagrebu je pač centrala. Poverjeništva izven ljubljanskega ne plačujejo kvote pokrajinskimi odboromi Urša, mogoče njim radi tega ostajajo sredstva? Poleg tega je v Sloveniji, hvala bogu, obvezno pokojninsko zavarovanje za nameščence in je treba plačevati mesečne prispevke za to. Izven Slovenije poverjeništvom tega ni treba plačevati. Toda vkljub temu lahko rečem, da je naše poverjeništvo najcenejše. Naj objavijo tudi druga poverjeništva tako odprt račun, pa se bo videlo, kje more savez dobiti pokritje za izredno velike izdatke za brezposelne podpore.
Za slovenski del Splošne delavske zveze Jugoslavije je torej način, kakor ga misli s. Maramina za uravnovesenje financ, škodljiv. Naj pa zavihajo rokave in delajo, da bo več članov in več dohodkov, pravi Haramina. Ce tukaj misli Haramina tudi nas pri ljubljanskem poverjeništvu, tedaj je to od njega zelo netaktno. Ko smo pred dobrimi štirimi leti prevzeli funkcije, je bil v Sloveniji celoten povprečni mesečni dohodek od vseh podružnic povprečno okrog Din 9.000.— ; mi smo dvignili dohodek tako, da je sedaj, pri vsej tej veliki brezposelnosti mesečno okrog Din 15.000.—. Ali je mogoče prejšnje tajništvo manj stalo? Stalo je mesečno vedno čez 4.000 dinarjev, brez kvote in brez lista »Delavec«, na ka-
V začetku aprila 1920. leta je dostavil Savez monopolskih radnika-ca Jugoslavije upravi državnih monopola zahteve, katere so se nanašale na urejanje delovnih pogojev delavstva, zaposlenega v vseh podjetjih tobaka v državi. Zahteve so bile velike in Uprava Monopola jih je odbila. Zato je prišlo do ustavitve dela v vseh tobačnih tovarnah v državi. Vse tovarne so bile zaprte. Čez 10 dni je podpisala Uprava državnih monopola sledeči
Zapisnik sporazuma
temeljnih dogovorov, pod katerimi se zaključuje štrajk delavcev (k) v vseh monopolskih podjetjih, dosežen med upravnikom Državnih Monopolov z ene in delavstvom Saveza monopolskih delavcev (k) z druge strani.
Sporazum se nanaša na sledeče pogoje:
1. Povišanje draginjske doklade, katero je odobril g. Minister financ v aprilu t. I. (leta 1920), a v podjetjih, v katerih še do danes ni bila izplačana, se ima takoj izplačati, a naj dalje do konca tega meseca.
2. Priznava se zahteva Saveza monopolskih delavcev(k) po povišanju delavskih dnevnic in plač v obliki draginjske doklade kot upravičena ter se imajo odrediti z obzirom na današnjo draginjo po razmerah v mestu, kjer je podjetje.
3. Potrjuje se pravilo permanentnega dviganja in znižanja draginjske doklade v razmerju dviganja ali padanja cen življen-skili potrebščin, katero se sporazumno med upravo poedinih podjetij in predstavniki delavskih organizacij Saveza monopolskih delavcev (k) določi vsake tri mesece. V slučaju hitrega dviganja ali padanja cen živ-ljenskih potrebščin se ta rok lahko skrajša.
4. Kot maksimalni delovni čas v Niški tovarni se omejuje dnevno na 8 ur s tem, da se lahko zniža v gotovih oddelkih, kjer je za to po potrebi dela in higijenskih okol-ščinah delavnice potrebno. V ostalih podjetjih ostane delovni čas dosedanji.
5. Uposlenje novih delavcev(k) se ima prvenstveno vršiti iz vrst brezposelnih prejšnjih delavcev(k) dotičnih podjetij. Način uposlovanja se mora urediti po definitivnem sporazumu v poedinih podjetjih.
6. Vse spore, kateri bi se primerili med poedinimi upravami monopola in lokalnimi organizacijami delavcev (k), rešuje sporazumno Uprava državnih monopolov in uprava Saveza monopolskih delavcev(k), katera rešenja so za obe strani obvezna.
7. Uprava državnih monopolov pooblašča uprave vseh monopolskih podjetij v državi, da na podlagi spredaj predvidenih dogovorov dosežejo definitivni in v detajlu sporazum s predstavniki delavskih organizacij Saveza monopol.skih delavcev(k) Jugoslavije.
Ako se v katerih vprašanjih uprave pod-- jetij in delavski predstavniki ne zlagajo, jih rešuje Uprava državnih monopolov in uprava Saveza monopolskih delavcev(k).
8. Nova povišica delavskih dnevnic in plač v obliki draginjske doklade po točki 2. se ima računati od dneva, ko se prične zopet z delom' in naknadno izplačati.
Na osnovi gornjih točk sporazuma se štrajk delavcev (k) v vseh podjetjih monopola konča in se prične zopet z delom od 16. do 19. tekočega meseca. Radi tega je dolžnost vseh delavcev-stavkarjev. da prično z delorn^ kakor je tudi dolžnost uprav vseh podjetij, da vse stavkujoče delavce sprejmejo v delo.
Ta sporazum je sklenjen v Upravi državnih monopolov dne 15. aprila 1920. leta v Beogradu.
Delegati Saveza monopolskih delav-cev(k):
M. Ristovič. M. Ilič, L. Pavičevič,
P. Pavlovič.
Pomočnik upravnika drž. Monopola
R. S. Majstorovič.
Podpis prednjega sporazuma je nedvomno zasluga polne organiziranosti in kolosalne solidarnosti celokupnega delavstva tobačnih tovarn v državi, ali, ha žalost,
terem je bil vedno dolg in se je te stvari poravnalo šele v sedanjem času.
Poglejmo še, kaki so bili v zadnjih treh letih celotni dohodki in izdatki pri slovenskem delu Opčega radničkog saveza, kako se je* ta denar porabil in ali smo pasivni ali aktivni.
Celotni dohodek od junija 1929 do julija 1932 je bil Din 557.562.—.
Porabilo se je od tega za Slovenijo Din 432.801.56.
Za centralno upravo v Zagrebu, tiskovine, seje itd. Din 115.166.30.
Prebitek Din 9.594.14.
Skupaj Din 557.562.60.
Pasivni, kakor je razvidno, doslej še nismo.
Kako se je porabilo denar, ki je odpadel na Slovenijo:
Podružnice obdržale 40 para od prispevka (je 10% dohodka) Din 66.756.50.
Za list »Delavec« mesečno Din 2.100.— krat 36 je Din 75.600.—.
Poverjeništvu za upravo, organizacijo, agitacijo itd. mesečno po Din 4.176.— krat 36 mesecev je Din 150.336.—.
Za podpore Din 140.109.26.
Skupaj porabljeno v Sloveniji Din 432.801.76.	.
Kaj vidimo iz tega? Vidi se, da je bil izdatek za centralno upravo, v primeri z izdatkom' za poverjeništvo v Sloveniji sorazmerno zelo velik in da smo za centralno upravo veliko prispevali, ko se ve, da je z upostavitvijo poverjeništev bilo pre-nešeno v glavnem vse delo na poverjeništva.
Z znižanjem kvote poverjeništvom se ne more sanirati financ, treba je torej iskati drugih načinov in sredstev. Naša oblastna konferenca je 2. oktobra v Ljubljani po tozadevni razpravi tudi sklenila, da znižanje kvote poverjeništvu ne more priti
niso si bili svesti, da je potrebno za dosego stalnosti istega vztrajnost v borbi, v organizaciji in članstvu.
Ko so dobili te uspehe, je večina delavstva mislila, da je dobljeno vse, kar je potrebno, pa so eden za drugim cepali od organizacije. Medtem je pa draginja stalno rasla in po 2 letih dobljene povišice, leta 1920, so bile plače za potrebe življenja že veliko premajhne. Vsa leta dalje je draginja še dalje rasla, a dnevnice so ostale iste. Oslabela in leta 1922 raztrgana organizacija — vsled odstopanja članstva — ni bila več v stanju podvzeti kak odločnejši korak za povečanje dnevnic, kakršne bi odgovarjale, toliki draginji. Ali vseeno, v podjetjih, v katerih je slabo obstojala, je uspela s svojimi in intervencijami Delavskih zbornic, da so se jim sukcesivno dvignile dnevnice. To pa žalibog nikdar ni doseglo relacij dnevnic in draginje iz leta 192!). Dnevnice so ostale vedno nižje, nego potrebe monopolskega delavstva. V tem je, leta 1929, prišel »Pravilnik«, kateri je že itak nizke dnevnice v dobri meri še zmanjšal. No, in tako je prišlo leto 1932, ko je vsled splošne redukcije budžeta bilo odrejeno tudi za monopolce dvakratno znižanje dnevnic po 50 odstotkov.
(Dalje.)
OBLAČILNI DELAVCI.
VABILO
na XIII. redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 20. novembra 1932 ob pol 9. uri dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s sledečim dnevnim redom:
1. Citatne zapisnika.
2. Poročilo odbora in kontrole.
3. Poročilo podružnic.
4. Volitev novega odbora in kontrole.
5. Razno.
Vabijo se vsi sodrugi in sodružice, da se sigurno in točno udeleže občnega zbora!
Odbor.
Kultura.
REPERTOAR Delavskega .odra »SVOBODE« — dvorana »Delavske zbornice«.
Nedelja, 13. novembra, ob pol 9. uri MAGDA (premijera).
Nedelja, 20. novembra, ob pol 9. uri KARI.IERA MOŽINE.
Nedelja, 27. novembra, ob pol 9. uri PTIČKI BREZ GNEZDA.
Delavski oder »Svobode« v Ljubljani, ki je letos začel prvo redno sezono, je namenjen predvsem našemu delavstvu in njegovim prijateljem, zato je tudi repertoar delavskega odra sestavlj.en iz najboljših domačih in tujih del socialne literature. Igralci delavskega odra so delavci, ki so se združili v igralsko edinico z enim samim ciljem: Z odra govoriti delavstvu, seznaniti ga s perečimi socialnimi vprašanji in kazati mu pot v lepše dneve. — Dosedaj je »Delavski oder« vprizoril »Hlapca Jerneja«, ki je žel triumfe v Ljubljani, Zagrebu, Alariboru, Celju In Ptuju, »Dobrega vojaka Švejka«, to duhovito satiro militarizma, »Ptičke brez gnezda«, dramo, ki ji ni podobne v svetovni dramski literaturi. Vsa kritika, naša in meščanska, pozdravlja »Delavski oder« kot najzmožneiši in umetniško najvišje stoječi ljudski oder v Sloveniji. Zato je naša dolžnost, da pose-čamo stalno predstave »Delavskega odra«, da za »Delavski oder« agitiramo povsod in za vsako predstavo. Ne »Delavski oder«, delavsko občinstvo bo oder obdržalo _ ali pa (če bo kazalo premalo zanimanja zanj) zavrnilo. Delavci, delavke! Posečai.te naše gledališče, agitirajte za vaše gledališče, zavedajte se: gledališče bo — dokler boste vi za njim.
Naše geslo mora biti:	Vsak delavec
mora biti stalen posetnik »Delavskega odra«.
v poštev, ker bi s tem bila povzročena organizaciji le škoda. Ostaneta le^ še dve možnosti. Zvišati prispevek, ali znižati podpore. Omenim naj samo to, da tedaj, ko so se sestavljali pravilniki in določale višine prispevkov, nismo niti od daleč mogli slutiti, da nas bo zajela taka brezposelnost, zato se pri določanju višine podpore tudi ni s tem računalo. Pravilnik predvideva naslednje podpore: brezposelne, potne, bolniške in izredne. V II. razredu vplača član v enem letu 208 Din, podpore brezposelne pa ima pravico prejeti Din 210.—, v III. razredu vplača v 1. letu Din 260.—, brezposelne podpore ima pravico prejeti Din 270.— itd. Poleg tega pa še bolniške, potne in izredne podpore. Član^ ki se organizira in se kot tak z organizacijo bori za izboljšanje položaja, prejema strokovni časopis, ima pravno zaščito itd., ne bo poleg tega vsega zahteval, da mu da organizacija v obliki podpore več nazaj, kakor je v organizacijo vplačal.. Nekaj drugega je, če je postal član brezposeln radi delovanja za organizacijo, take pa je naravno treba izdatnejše podpirati.
Za nas v Sloveniji torej ta način kakor misli s. Haramina ne more priti v poštev. Kako je po drugih poverjeništvih, nam ni znano, gotovo pa je, da še enkrat naglasim', da so vsi ti izdatki, ki jih imajo oblastna poverjeništva, obstojali tudi prej, ko še ni bilo odrejenih kvot za poverjeništva in da niso bili nič manjši. Ker torej na zvišanje prispevka za organizacijo pri sedanjem položaju ni upati, ostaja le še ta možnost, da se razmišlja o spremembi saveznega pravilnika v pogledu višine podpor. Ako pa vidijo naši funkcijonarji za rešitev naših financ in iiijih uravnovesenje še kak drug načni, naj se oglasijo, ker hvaležni jim bomo za nasvete in predloge, ki so izvedljivi in koristni za naš savez, katerega čuvajmo in branimo.	L.	Jakomin.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.