Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 15
Ljubljana, petek, 13. aprila 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Markša trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj 'Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Manca trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite sel
Po vseh krajih se morajo ustanoviti takoj skupni Prvomajski odbori iz zaupnikov političnih, strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Treba je predvsem poskrbeti ZA POPOLNO USTAVITEV DELA NA DAN PRVEGA MAJNIKA.
Glad.
DELAVCI GLADUJEJO VSLED BREZPOSELNOSTI IN PRENIZKIH MEZD, KMETJE VSLED PREVELIKIH DAVKOV IN PRENIZKIH CEN.
V Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in nekaterih delih Srbije umirajo ljudje na kmetih od gladu. Stotisoči revnih kmetov so brez hrane in dogajajo se vedno v večjem številu slučaji, da po dolgem gladovanju in mučenju nastopi smrt. Vlada se dolgo ni brigala za umirajoče in šele, ko so pritisnili generali, ki so opozorili na to, da izgladneii možje ne bodo sposobni za vojsko, je vlada dovolila 150 milijonov kredita za pomoč gladujočim. Po teh 150 milijonih pa so padli vladi blizu stoječi špekulanti, ki so prevzeli nakup žita za gladujoče in v parlamentu in časopisju so te radikalno-klerikal-ne liferante obdolžili, da so pri dobavi žita na račun gladujočih prispekulirali že 16 milijonov. Vlada tudi pri tej pomoči gladujočim postopa sila pristransko. Medtem ko so srbske pokrajine dobile več kot so zahtevale, so zahteve prečanskih pokrajin znižali za 50 odstotkov in v Srbiji razdeljujejo gladnim pšenico, v prečanskih krajih pa koruzo. In podpora se ne deli po potrebi, temveč po strankarskih legitimacijah. V Dalmaciji so člani radikalne stranke dobili po 25 kg koruze, ostali pa samo po 5 kg. — Vzroki vedno bolj se razširjajočega gladu ležijo v vedno večjih davčnih dajatvah, medtem ko cene pridelkov padajo. Ko je državni proračun znašal 4 milijarde, je veljal cent pšenice 500 Din, danes ko znaša proračun 12 milijard, je cena pšenice komaj 250 Din cent. V Hercegovini je mnogo kriva državna monopolska uprava. Ona daje kmetom za kilogram tobaka povprečno samo 23 Din, prodaja ga pa po 300 do' 700 Din kilogram. In ne samo to, da odira kmete pri cenah, ona tudi predpiše, koliko sme posameznik posaditi tobaka in lani je to dovoljenje zelo skrčila, da bi cena tobaku, ki ga ima v zalogi, ne padla. Kakor za brezposelne, se tudi za gladujoče vlada ne zmeni dosti. Sama noče pomagati, ko pa so črnogorski in hercegovski kmetje povedali, da bodo za pomoč prosili Rusijo, ki jim bo dala pomoč, so začeli kmete, ki so to govorili, preganjati kot boljševike.
Tudi v Sloveniji se bližamo času. ko bo glad objel cele okraje. Doslej so se kmetje še mogli zadolževati in si sposojati pri sosedih, toda teh možnosti je vedno manj. Ena slaba letina in glad. ki ga poznajo sedaj samo še brezposelni delavci in delno zaposleni rudarji, bo pritisnil tudi na kmete. Kaj storiti? Od vlade, od parlamenta, od oblasti in meščanskih strank nimamo niti delavci niti kmetje nič pričakovati. Zvezati se moramo delavci in kmetje in skupno nastopiti proti vsem onim. ki so nas privedli v to stanje.
Živel prvi mai!
Po vseh krajih ustanavljajte skupne Prvomajske odbore in poskrbite, da bo Prvega Maja povsodi izvedena popolna ustavitev dela!
Na Jesenicah se vrši konferenca za skupno prvomajsko proslavo v soboto 14. aprila ob 7. v Delavskem domu.
V Hrastniku je skupni prvomajski odbor že sestavljen in pridno dela.
V Ljubljani se vrši v svrho priprave prvomajske proslave velika konferenca zaupnikov in funkcionarjev strokovnih in političnih organizacij v petek 13. aprila ob pol 8. uri pri Lloydu na'Sv. Petra cesti.
VSEM PRVOMAJSKIM ODBOROM!
V smislu dogovora med dekalisti in SSJ bodo izdale obe stranki vsaka svoje znake in vsaka svoje majske spise in zato pozivamo dekaliste. da čimpreje sporočijo, koliko znakov in prvomajskih spisov bodo potrebovali, kakor tudi spored proslave in če potrebujejo govornika. — Storite to čimprej, da ne bo zamude.
Kongres Rdeče Strokovne Internacionale.
Od 17. marca do 4. aprila se je v Moskvi vršil IV. kongres Rdeče Strokovne Internacionale (RS1), na katerem je bilo 450 delegatov iz vseh delov sveta.
K prvi točki dnevnega reda »Položaj in nadaljnje naloge mednarodne strokovnega gibanja« je poročal s. Lozovski, ki je izvajal med drugim:
Kapitalizem preživlja periodo zelo zaostrenega boja za politično in gospodarsko svetovno nadvlado, za tržišča, za izvoz kapitala in novo razdelitev kolonij. Vsled tega je oboroževanje vedno hujše, se sklepajo vojne zveze in vedno bolj se vršijo priprave za nove imperialistične vojne. Slabost kapitalizma se povečuje z gospodarskim in političnim razvojem ter ojačenjem Sovjetske Unije. Kapitalistične države se oborožujejo na eni strani za vojne med seboj, na drugi strani pa poizkušajo upostaviti enotno fronto za skupno akcijo proti Sovjetski Uniji.
Veliki gospodarski konflikti med delom in kapitalom so prinesli delavstvu neuspehe, ker se kapitalisti vedno močneje organizirajo, v delavskem gibanju pa ni enotne fronte. V vseh kapitalističnih državah je živi jenski nivo (položaj) ogromne večine delavstva daleč pod onim predvojne dobe. Brezposelnost je v raznih državah postala stalen pojav. Osemurnik je dejansko skoro povsod odpravljen. Posebni zakoni se uvajajo, ki omejujejo delavstvu pravico samozaščite (štrajka itd.). V celi vrsti dežel so delavci že oropani pravice do strokovnih organizacij na bazi razrednega principa. \ mnogih državah so uvedli s pomočjo reformistov obligatorno (obvezno) poravnalno postopanje za konflikte med delavci in kapitalisti.
Reformistične strokovne organizacije se v bistvu ne razlikujejo več od meščanskih, katoliških in nacionalnih strokovnih organizacij, ki so zgrajene na načelu skupnosti interesov dela in kapitala. Vrhovi reform, strok, zvez se bližajo organizacijam kapitalistov. Ponekod je nastal blok podjetnikov, policije in strokovnih birokratov proti stavkujočim delavcem.
Obenem vzbuja tesno sodelovanje kapitalistov in reformizma naraščajoče nezaupanje mas napram reform, voditeljem.
Gospodarski boji zavzemajo vsled koncentracije industrije vedno bolj političen značaj.
Zelo važno postaja vprašanje stavkovne strategije. Potrebno je veliko dela za organizacijo mas za boj proti kapitalistom in tudi proti reform, voditeljem. Ni treba, da vsak konflikt delavcev s podjetji brezpogojno vodi v štrajk. Ne more se v štrajk pozivati, če je situacija neugodna in če mase Se niso pripravljene za boj. Izogibati se je zvenečih
fraz, ki jim ne slede dejanja. Zavedati se moramo, da zahteva štrajk največji napor sil in jasnost glede ciljev, za katere se vodi. Da se zasigura zmaga v gospodarskih bojih, je treba štrajkbreherje in agente kapitala izključiti iz vodilnih inštanc reform, strokovnih organizacij.
Medtem ko v vseh kapitalističnih državah divja politična in gospodarska ofenziva proti delavskemu razredu in njegovim strokovnim organizacijam, pa je v Sovjetski Uniji vloga strokovnih organizacij v političnem in gospodarskem življenju vedno večja. Gospodarski položaj delavskih mas se boljša. Socialistična racionalizacija produkcije dviga materialni in kulturni nivo delavskega razreda. Zato je racionalizacija produkcije v Sovjetski Uniji zvezana z uvajanjem sedemurnika in z boljšo zaščito dela. Odtod privlačna moč Sovjetske Unije za delavce vsega sveta in naraščajoče sovraštvo svetovne buržuazije napram edini delavski državi na svetu, katero ščititi je razredna dolžnost slehernega proletarca.
V	vseh akcijah buržuazije proti revolucionarnemu delavstvu in proti Sovjetski Uniji je amsterdamska internacionala na prvem mestu. Ona je
postala organski del meščansko-kapitalističnega sistema in odtod izhaja njena taktika in politika.
Glavna parola Rdeče Strokovne Internacionale mora biti: enotna fronta odspodaj v obratih irf podružnicah reform, strokovnih organizacij.
Problem ustvaritve enotne internacionale ostaja v polni meri na dnevnem redu kljub vztrajnemu izmikanju amsterdamske internacionale pred zahtevami in interesi mas. Vprašanje enotnosti se bo odločilo z neposrednim bojem v obratih za zaupanje mas. Čim močnejše bo revolucionarno strokovno gibanje, tem hitreje bomo upostavili enotnost.
Akcijski program R. S. I. nalaga boj proti podaljšanju delovnika, za sedemurnik kot najvišjo mero in za šesturnik pri delavcih pod zemljo, pri delih v zdravju škodljivih obratih in za mlade delavce in delavke pod 18 leti; nadalje boj proti zniževanju življenskega nivoja in za zvišanje realnih plač, za razmah strokovne demokracije, za pritegnitev nekvalificiranih in neorganiziranih delavcev v strokovne organizacije, proti fašističnim in žoltim strokovnim organizacijam, proti obligatornemu poravnalnemu postopanju, proti pristojnosti meščanskih sodišč za konflikte med delom in kapitalom, za bratsko zvezo delavcev v boju proti kapitalu. — Ta akcijski program moramo med širokimi delavskimi masami čimbolj razširiti.
Prot s Kristanom in njegovimi kupljenci iz vodstva razrednih strokovnih organizacij!
Za banke — ali za delavce ?
»Letošnji občni zbor Splošnega kreditnega društva v Ljubljani je napravil velik korak naprej. Odobril je soglasno dogovor med Zvezo gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani na eni strani, ter med največjima strokovnima organizacijama: Zvezo železničarjev in Zvezo kovinarjev na drugi strani, da bo odslej »Splošno kreditno društvo« denarna centrala za ti dve in njima prijateljske strokovne organizacije v Sloveniji, kamor bodo strokovno organizirani delavci vlagali svoje prihranke in organizacijske fonde. V upravo in nadzorstvo se izvoli po polovici odbornikov iz strokovnih organizacij in Zveze gospodarskih zadrug.
Posamezne organizacije organizirajo pod okriljem Splošnega kreditnega društva svoje hranilne krožke in finančne odseke. V upravni svet se izvoli iz vrst strokovničarjev: Ivan Vuk, Blaž Korošec, Martin Pušnik, Franc Grum, Franc Pančur, Jakob Kovač. Iz vrst Zveze gospodarskih zadrug pa: Anton Kristan, dr. Danilo Majaron, France Kobler, Valentin Vrhunc, Emil Podkrajšek, Franjo Vilhar. Predsednik upravnega sveta je Anton Kristan; predsednik nadzorstva pa Stanko.«
Navedeno vest je objavil »Konzument«, mesečno glasilo Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani od 31. marca 1928, čigar odgovorni urednik je Cvetko Kristan, tajnik Zveze same. Sedaj je tudi pojasnjeno vprašanje, kakšne opravke je imel Anton Kristan v prostorih Strokovne komisije. In mi bi sedaj le to radi vedeli, ali bo omenjeni dogovor med Kristanom in Stankom in Vrankarjem dobil tudi oficielni socialističen blagoslov in kakšno stališče bo vodstvo socialistične stranke zavzelo napram temu najnovejšemu pojavu v vrstah delavskega gibanja. Med delavskimi strokovnimi organizacijami in delavskimi konzumnimi zadrugami bi morale vladati čisto naravne prijateljske vezi tudi v denarnih zadevah. Tu ni treba nobenih posebnih dogovorov. Čemu je treba med strokovne organizacije in konzumne zadruge de-vati še Zadružno banko in Splošno kreditno društvo? Te reči stanejo delavstvo predrago. Ako hočejo strokovne organizacije podpreti konzumne zadruge, naj strokovne organizacije vlagajo svoj denar, ako ga imajo, v hranilni oddelek konzumnih zadrug. Tako se pa godi, da ima, recimo organizacija kovinarjev, naloženih nekaj tisočakov pri Kristanovi Zadružni banki, ki plačuje kovinarjem 7odstotne obresti. Zadružna banka pa posoja denar konzumnim zadrugam, ki morajo zanj plačevati 14odstotne obresti. Kristanova »delavska« banka ima velik dobiček. Ali ne bi bilo bolje, da bi strokovne organizacije vlagale svoje prihranke direktno v konzumne zadruge?
To splošno, kar se tiče odnošajev med strokovnimi in zadružnimi organizacijami.
Ampak so še druge reči: Zakaj se hoče bankirja in dvornega zaupnika Kristana vsiliti delavcem, ki ne marajo njegovega bančno-dvornega »socializma«.
Kaj ima delavsko gibanje opraviti z »delavskimi« bankami, ki odirajo konzumne zadruge?
In naposled: Od vseh koncev in krajev se govori o delavskih prihrankih. »Konzument« pravi, da bodo delavci vlagali svoje prihranke v Splošno kreditno društvo. Delavska zbornica je izdala »Navodila« za ustanavljanje delavskih podpornih fondov, v katerih navodilih je povedano tudi, da delavci zapravijo najmanj 10 odstotkov na alkoholu in 3 odstotke na tobaku. Delavci naj hranijo denar, je rečeno v omenjenih navodilih, ki nai ga posojajo podjetnikom, kojim delavska zbornica prepušča učinkovito kontrolo nad delavskimi fondi. V kakšne strašne roke je padlo delavsko gibanje v Sloveniji? Ali si je mogoče misliti boljših kapitalističnih oprod?
Za hrbtom delavstva!
ŽELEZNIČARSKO IN KOVINARSKO STROKOVNO ORGANIZACIJO SO ŽE SPRAVILI POD KRISTANOVO KAPO! KAJ JE ISKAL KRISTAN NA STROKOVNI KOMISIJI?
Ko smo pred tremi tedni javno vprašali tajnika S. K. Stanka, kaj išče Kristan na Strokovni komisiji, so socialisti napisali v »Del. Politiki«, da jih blatimo, ker jih spravljamo v zvezo s Kristanom, na vprašanje pa niso odgovorili. Izšel je »Delavec«, izšel »Ujed. Železničar«, pa v nobenem nismo našli besede o zvezah strokovnih organizacij s Kristanom. Izdajatelji teh strokovnih listov so se sramovali in bali delavstvu povedati, da so pognali strokovne organizacije v Kristanov bančni objem.
V	»Konzumentu« (št. 11 in 12) pa so Kristanove! z veliko reklamo proglasili svoj velik uspeh, da so spravili strokovne organizacije železničarjev in kovinarjev v svojo službo potom »Splošnega kreditnega društva«, o katerem piše, da »SO GA PRED 30 LETI USTANOVILI NAPREDNI SLOVENSKI RODOLJUBI« in iz katerega se je »po-
■w
rodila leta 1900 prva slovenska banka — sedanja velika Ljubljanska kreditna banka«, leta 1920 pa »prva slovenska delavska (!) banka, sedanja lepo procvitajoča »Zadružna banka« IZ PROSLULE »VOJNE ZVEZE KONZUMNIH DRUŠTEV IN ZAVODOV« (t. j. iz vojnih profitov)...
Dogovor, ki smo ga zgoraj na prvem mestu objavili iz »Konzumenta«, je politično in organizacijsko velikanske važnosti. Voditelji železničarske in kovinarske strokovne organizacije niso o tem niti vprašali članstva, niti ga obvestili potom časopisja. Za hrbtom članstva so vpregli strokovne organizacije v Kristanov voz in se zedinili s Kristanom.
Kakšen je »dogovor« sicer ne vemo, vidimo pa dejanja: Iz strokovne komisije so vrgli že Berdajsa, odpovedali so službo že Makucu, nameravajo in pripravljajo odpust Tometa, ki jim ne pa-rirajo, in v železničarsko organizacijo mesto Vuka. ki gre na SK, pride Kristanov zaupnik Aleš. — VSE TO SE GODI BREZ ZNANJA IN ODOBRE-NJA.ČLANSTVA, pač pa po »dogovoru« s krista-novci, ki so postali odločujoč faktor v strokovnih organizacijah.
Kam vodi to?
Pod kristanovsko kapo lahko zlezejo voditelji, delavstvo pa ne gre in ne bo šlo za njimi.
To zedinjenje s Kristanom jemlje strokovnim organizacijam železničarjev in kovinarjev ves proletarski značaj in če se izvede, bosta obe strokovni organizaciji kot taki razrušeni in uničeni.
NASTOPIMO POVSOD PROTI ZVEZI S KRISTANOM!
Železničarji iz delavnic, iz proge, kovinarji Jesenic, Ljubljane, Kamnika in Guštanja, vse podružnice železničarjev in kovinarjev se morajo dvigniti in svojim voditeljem zaklicati: Kristanove roke proč od strokovnih organizacij! Vse podružnice morajo obsoditi Stanka in Urankarja, ker sta brez znanja članstva napravila ta dogovor s Kristanom in vse podružnice morajo nastopiti proti zvezi razrednih strokovnih organizacij s kapitalističnimi bankami. Dogovor, napravljen brez članstva, ki zadaja strokovnemu gibanju smrtni udarec, se mora razveljaviti!
Kako dela kristanovska strokovna komisiia.
PAR UGOTOVITEV IN JAVNIH VPRAŠANJ STROKOVNI KOMISIJI!
Odkar straši na Strokovni komisiji Kristanova diktatura, se sklepa vse v banki, mi. ki nismo za Kristana, pa ne dobimo nobenih pojasnil več o tem. kaj in kako se dela. — Na pokrajinski strokovni konferenci izvoljeni, smo odgovorni proletariatu za delo v strokovnih organizacijah in ker na pristojnem mestu nismo dobili odgovora, javno tem potom vprašujemo:
1. Kam ste dali 20.000 Din, ki jih je sprejel predsednik S. K. Jernejčič v Delavski zbornici za Strokovno komisijo? V knjigah S. K. tega denarja, namenjenega strokovnim organizacijam, ni vpisanega!
2. Kaj je z 19.000 Din, ki jih je S. K. sprejela za kulturne namene, za predavanja in tečaje?
Ta vprašanja smo prisiljeni staviti, ker nočemo biti soodgovorni za tako tajno delo, ki se sedaj vrši na S. K. Ne gre, da se brez sklepa, daje denar v Kristanovo banko, ki je namenjen podružnicam za prosvetno delo, ne gre, da zgine 20.000 dinarjev brez sledu, da nihče ne ve. kam in zakaj.
Če tudi na ta javna vprašanja ne dobimo odgovora, se bomo obrnili na tisti forum, ki vas lahko prisili, da razkrijete svoje tajnosti!
Rekli boste, da drekamo. Ali smo krivi mi, da se moramo posluževati takih sredstev, da vas prisilimo polagati račune? Ni škodljivec tisti, ki vprašuje za izginulimi vsotami delavskega denarja, nego tisti, ki so denar pustili izginiti! B. M. T.
ZAHTEVAJMO, KAR NAM GRE!
Jesenice, 7. aprila 28.
Na III. skupščinski seji Delavske zbornice za Slovenijo se je med drugim odobril tudi proračun Kulturno-prosvetnega odseka DZ za poslovno leto 1927 28, v katerem se je vsota Din 2o0.000 porazdelila na v predlogu imenoma navedena industrijska okrožja kot podpora za vzdrževanje tečajev. Za jeseniško okrožje se je določilo Din 2000, katera vsota naj bi služila po prvotno zamišljenem načrtu kot podpora za otvoritev tečajev skupno z ostalimi v DZ zastopanimi grupami. Ker pa je radi nedoseženega sporazuma bilo nemogoče organizirati skupne tečaje, bi se imela navedena kvota razdeliti po ključu mandatov na vse tri v Delavski zbornici zastopane grupe. Kot ostali dve skupini, je tudi Delavsko telovadno in kulturno društvo »Svoboda« podr. Jesenice prijavilo nemški učni tečaj in ga je takoj po dokončanih predpripravah in prijavi Kulturno-prosvetnemu odseku DZ, tudi otvorila.
Ne dolgo po tem pa se je ugotovilo, da sta dve društvi (demokratsko »Bratstvo« in klerikalna »Krekova mladina«) njima pripadajoči del že prejeli, in na dvakratno urgenco pri Delavski zbornici nam je bilo sporočeno, da je bil jeseniški podruž. »Svoboda« pripadajoči del kvot« odkazan Strokovni komisiji za Slo-
venijo v Ljubljani, z nalogo, da ga nakaže podružnici na Jesenicah. Strok, komisija pa, skoro gotovo iz političnih nagibov in mržnje do jeseniške podružnice »Svoboda« in morda tudi do neke druge osebnosti, tega neče izplačati. Sicer se nekaj čuje, da je bil jeseniški »Svobodi« pripadajoči del kvote nakazan Juriju Jeramu za njegovo »Leibgardo«, t. j. UDR, ki jo je ustanovil iz častihlepja in iz osebne mržnje do gotovih oseb v odboru jeseniške »Svobode« in deloma mor^a tudi, da na ta način odvrne nekaj mladih sodrugov in vstvari napeto razmerje med njimi, t. j. med »Svobodaši« in »Udarniki«.
Z ozirom na to, ker niti Strokovna komisija in (računajoč na verjetnost druge vesti o izplačani podpori) niti UDR nista v tekočem proračunskem letu vzdrževala ali sploh prijavila kakih tečajev na Jesenicah, je povsem upravičeno in pravo mnenje, da si nimata tudi
nikake pravice lastiti za jeseniško »Svobodo« določeni del kvote za vzdrževanje tečajev.
V svesti si svoje dolžnosti kot delegat DZ podpisani javno zahtevam od Strok, komisije, da nemudoma izplača jeseniški »Svobodi« pripadajočo vsoto, ker mora v nasprotnem slučaju računati na posledice javnega mnenja^ o njeni morali in poštenju, kakor tudi na posledice pri bodočih volitvah v Delavsko zbornico.
V slučaju pa, da je Strokovna komisija izplačala v roke Jurij Jerama za jeseniško »Svobodo« določeni in pripadajoči del kvote za vzdrževanje tečajev, potem naj centr. uprava »Svobode« v Ljubljani pouči Strokovno komisijo, da naj se vendar priuči, da bo znala ločiti osebo Jurij Jerama od jeseniške podružnice Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« na Jesenicah.
R. F, delegat Del. zbornice.
Pripravimo pravilne predloge za izredni občni
zbor II. skupine.
II.	rudarska skupina je stara avstrijska inštitucija za delavce rudarskih in plavžarskih obratov, ki je bila zakonito uvedena — tako kot v Jugoslaviji Delavske zbornice — z gotovimi nameni buržuazije proti delavskemu razredu in njegovemu razrednemu boju. Naloga delavstva je, da iz vsake take inštitucije napravi svojo oporo in svojo pozicijo proti buržuaziji. To so naši rudarji vsa leta tudi poizkušali. Ko je pa izgledalo, da so delavski zaupniki po novem zakonu o zaščiti delavcev iz
1.	1922 bolje zaščiteni kot po starem rudarskem zakonu, so rudarji naravno rekli: Vrzimo II. skupino v kot, likvidirajmo jo in izvolimo si zaupnike po zakonu o zaščiti delavcev! Socialpatriotje so bili na vso silo proti temu. Decembra 1926 so bile zopet volitve v II. skupino, pri katerih so bili izvoljeni po veliki večini pristaši likvidacije in na obč. zboru 1927 je bil izvoljen likvidacijski odbor s predsednikom, članom JSDS. Likvidacija pa se ni dala še izvesti, treba je bilo čakati na pravilnik o delavskih zaupnikih. Tega je izdal decembra 1927 klerikalec Gosar in izkazalo se je, da je ž njim propadlo, kar je zakon o zaščiti delavcev prinašal boljšega. Vsled tega likvidacija II. skupine ni bila več na mestu, ker bi pomenila le pot iz dežja pod kap. Očni zbor 4. marca t. I. je zato od likvidacije odstopil in likvidacijski odbor se je izpremenil v rednega.
Isti občni zbor II. skupine 4. marca t. I. je tudi sklenil še ustanovitev Rudarske Posredovalnice Dela (RPD) in nov proračun, ki predvideva veliko povišanje prispevkov. Ti predlogi so bili stavljeni, kot smo v »Enotnosti« štev. 11, 12, in 14 jasno dokazali, v SKORO POPOLNI TAJNOSTI PRED RUDARJI IN DELAVSKO JAVNOSTJO in dele-gatje na občnem zboru so bili po ogromni večini ž njimi takorekoč nenadoma napadeni.
Da je tako postopanje VELIKA NAPAKA in TEŽAK GREH, čutijo danes vsi, tudi tisti maloštevilni, ki še smatrajo, da so ti sklepi občnega zbora pravilni.
Njihova proletarska dolžnost je, da to svojo napako javno obsodijo in se ji v bodoče odrečejo ter priznajo, da kot ZAUPNIKI rudarjev stoje in padejo Z ZAUPANJEM RUDARJEV vanje, da torej morajo vse predloge in sklepe prej javno pokazati rudarjem in jih v delavski javnosti prediskutirati!
Večje število zaupnikov, ki so na občnem zboru glasovali za sklepe, je že v tem času popolnoma priznalo našo kritiko in sklenilo na podlagi te težke izkušnje ne pozabiti njenega nauka. Med njimi so tudi člani JSDS, ki morajo pa še uvideti, da glavno krivdo nosi ravno Bernot, ki jim je to juho skuhal, pri tem pa pokuril »načelo javnosti« in vso »demokracijo«. V »Napreju«, ko kaže zadnja (12.) štev., hoče Bernot ravno to postopanje zamolčati in skriti. Braniti ga ne more, obsoditi se noče! Zato se dela slepega. Sodrugi delavci v JSDS! K temu morate reči svojo besedo!
ZAKAJ JE »NAPREJ« POROČAL NAPAČNO? Takoj po občnem zboru je objavil »Naprej« sprejeti pravilnik RPD in predlog proračuna ter le dodal, da je bil proračun znižan skoro na polovico. Rudarji po revirjih in tudi mi smo smatrali, da je poročilo točno, saj-je poročevalec Bernot osebno dirigiral na občnem zboru v Trbovljah. Na shodu v Velenju je tudi Martinšek čital poročilo iz »Na-preja«. Funkcionarji glavnega odbora II. skupine niso dali nobene izjave, da netočno »Naprejevo« poročilo popravijo. Nihče ni mislil, da je Bernot še v poročanju ustrelil takega kozla, ki ga medtem že bridko obžaluje.
Kot smo zadnjič poročali, je sprejeti proračun precej, različen od predlaganega in v »Napreju« objavljenega, kajti nima nobenih postavk za zgradbo hiš, za konzume in nobenega rezervnega zaklada poleg tega, da je za polovico manjši. Tozadevna kritika »Enotnosti« ostane v celoti veljavna napram Bernotovim predlogom, neupravičena je pa, v kolikor je naperjena proti občnemu zboru, ki teh predlogov ni sprejel (kot je ravno »Naprej« netočno poročal).
No, tu gre le za dvoje kratkih odstavkov v izvajanjih »Enotnosti«: V uvodnem članku štev. 11, odstavek: »Kam pa bo šel ta denar?« in v drugem članku štev. 12, odstavek: »Ta RPD bi bila nekaka »Madchen fiir alles...« VSA OSTALA KRITIKA »ENOTNOSTI« GLEDE SPREJETEGA PRAVILNIKA RPD IN GLEDE SPREJETE BERNO-TOVSKE METODE »POBIJANJA BREZPOSELNOSTI« PA JE V CELOTI UPRAVIČENA TUDI NAPRAM OBČNEMU ZBORU. Vprašanje smo v štev. 11, 12 in 14 izčrpno obravnavali, česar ne bomo ponavljali.'1'
Tem manj nam je treba ponavljati našo kritiko, ko je rudarska masa po vseh glavnih revirjih to kritiko že sprejela in je zahteva po razveljavljenju sklepov občnega zbora popolnoma prodrla, kakor tudi zahteva, DA NOVI IZREDNI OBČNI ZBOR VSA TA VPRAŠANJA REŠI PRAVILNO
V	INTERESU MASE RUDARJEV IN PO VOLJI RUDARSKIH MAS.
Preiti je treba torej naprej k pripravi izrednega občnega zbora II. skupine. Prediskutirati je treba na rudarskih sestankih, shodih in v tisku javno in vsestransko 1.) vprašanje boljše zaščite zaupnikov, 2.) vprašanje brezposelnosti v zvezi z vprašanjem Rudarske Posredovalnice Dela na drugi podlagi.
V	TA NAMEN OTVARJA »ENOTNOST« O TEH VPRAŠANJIH JAVNO DISKUSIJO!
Udeleže se je lahko vsi naročniki »Enotnosti« in tudi vsi oni, ki še niso naročniki, če to postanejo.
* Lažnjivi »Naprej« je našo notico v štev. 13 nesramno izrabil in poroča svojim bravcem, da je^Enot-nost« »izvedela, da so sklepi občnega zbora dobri« (!). _Tudi tu velja: Kdor resnice ne mara, si z lažjo pomaga. In pa: Laž ima kratke noge.
Pozivamo vse sodruge rudarje in druge, ki imajo o tem svoje’ misli in predloge, da pošljejo dopise »Enotnosti« da bo nov občni zbor II. skupine mogel sprejeti dobre in koristne sklepe, ki bodo odgovarjali spoznanju in volji rudarjev!
DVOLIČNA VLOGA SOCIALPATRIOTOV. DELAVSKA ZBORNICA (ČOBAL, URATNIK IN ARH) ZA SKLEPE OBČ. ZBORA II. SKUPINE — SOCIALPATRIOTJE (KRUŠIČ, VALENČAK ITD.) PO REVIRJIH PA PROTI!
Točno smo obveščeni, da se je Delavska Zbornica že pred občnim zborom izjavila za Bemotove predloge in videli smo dokument, podpisan od Čohala in Uratnika, ki poziva glavni odbor II. skupine, naj doseže čimprej potrditev sklepov s strani rudarskega glavarstva, t. j. da se začno povišani pri-sprevki pobirati.
Ali ni čudna ta enotna fronta in skupna volja Bernota z Uratnikom in Čobalom od slavne DZ? Čudna je le na prvi pogled! No. protimarksistični in protirazredni eksperimenti Bernota z II. skupino so, razumljivo, Uratnikom in Čobalom všeč ...
Na drugi strani pa izgleda čudno, da socialpatriotje po revirjih s tako silo napadajo sklepe obč zbora. Odkod ta »zmešnjava« v socialpatriot-skem taboru?
Odtod, ker so Krušiči, Valenčaki itd. videli ogorčenje rudarjev nad sklepi občnega zbora in pogruntali, da bi bilo zelo koristno val tega ogorčenja speljati na socialpatriotski mlin! Ti ljudje, ki so bili prejšnje čase na vso silo proti likvidaciji II. skupine, sedaj naenkrat z vso silo nastopajo za njeno likvidacijo!
Rudarji že poznajo te frazerje in njihovim manevrom ne bodo nasedli, tem manj, ko vidijo njihovo dvolično vlogo: od zgoraj hočejo izsiliti potrditev sklepov obč. zbora, od spodaj pa bi radi izrabljali ogorčenje rudarjev nad temi sklepi v svoj prid.
KAJ PRAVI »NAPREJ« NA NAŠO KRITIKO?
»Naprej« z dne 7. aprila v dveh člankih skuša izpodbiti našo kritiko sklepov občnega zbora. Umaknila se je daleč nazaj: O tem, kako so pojedli »načelo javnosti« in poteptali s »svojo vestjo« demokracijo — molči. Ne upa se braniti, grehov pa noče priznati.
Očita nam »grozno demagogijo« (! v čem obstoji, ne pove), sam pa uganja resnično demagogijo in priobčuje debele laži. Odgovoriti hočemo danes le na nekaj točk.
Na neresna vprašania, zakaj da še nismo prisilili podjetij in kapitalistov, da prispevajo za brezposelne in reducirane in da več dajo za starostno zavarovanje, je težko resno odgovarjati. Vendar izmed resnih vzrokov, zakaj delavstvo v tem oziru pri nas še ni ničesar doseglo, lahko povemo: Zato, ker še hodijo pri nas med delavstvo konfuzionisti, ki kriče »Kdor plača, odločuje« in razlagajo delavcem, da naj sami plačujejo, kapitalista in njegove profite naj pa pustijo pri miru! Ko bodo ti konfuzionisti in lažisocialisti utihnili, bo eden od vzrokov odpadel.
Na poziv, naj »Enotnost« objavi pravilnik RPD. odgovorimo le, da ga je »Enotnost« prav dobro razložila delavstvu. »Naprej« pa še do danes ni popravil napačnega poročila o občnem zboru
II.	skupine.
V	drugem članku pa veren Bernotov učenec razlaga — ČUJTE IN STRMITE! — da se da uspešno boriti proti kapitalizmu edino le »z zdravim, resnično delavskim zadružnim protikapi-talom« (!!!)
Prijatelji! To je vendar pravo kristanovstvo! Kristan se je s kapitalom začel »boriti« (!) proti kapitalu. No, pri njem je ta »borba« (!!) mogoča, ker on ima kapital. Delavstvo pa kapitala nima in ga ne bo imelo, ono ima moč in garancijo za uspeh le v svoji solidarnosti in združenosti za cilj, da osvoji vso kapitalistično produkcijo in jo socializira. In take predpotopne nazore, ki jih po nastopu Marxa noben človek nikjer več ne piše, razen direktnih kapitalističnih agentov, čitamo v 1. 1928 v »Napreju«. Žalostno!
Tudi na tri vprašanja, ki jih naslovlja na »Enotnost« lahko odgovorimo:
1. Rusija je agrarna država in v njej VLADAJO DELAVCI IN KMETJE.
2. V Rusiji so imeli delavci 6 boljševiških poslancev in še ti so bili v pregnanstvu v Sibiriji, ko je zmagala marčna revolucija.
3. V Rusiji obstojajo danes mogočne strokovne organizacije z 10 milijoni prostovoljnih članov, v katere pristopi lahko sleherni proletarec in mu ni treba biti obenem član komunistične stranke (ki je vladajoča), ki pa niso bile nikdar nevtralne, kot si domišlja Bernotova teorija.
Dodajamo pa še en četrti odgovor:
Delavci in kmetje so v Rusiji zmagali zato, ker so šli po marksistični poti in ker so tam zavedni marksisti odklanjali nevtralne »federativne stranke dela« (ali ričet-stranke). odklonili oportunizem II. internacionale in »dovoljeni komunizem«, medtem, ko na »delavski protikapital« sploh mislili niso, ravnotako ne na »Skupni dom« in še manj pa na to, da bi se z mokro cunjo parlamentarizma borili proti kapitalističnim baionetom.
NAZNANILO!
Obveščam cenjeno občinstvo, da sem otvoril svojo čevljarsko delavnico in da izdelujem vsakovrstne galanterijske, športne, nogometne, gorske in ortopedične čevlje. Sprejemam čevlje tudi v popravilo. Za cenjena naročila se priporoča
FR. ZUPAN Gallusovo nabrežje 29 (pri mostu Sv. Jakoba).
Za konsolidacijo delavskega gibanja.
strokovni organizaciji, ki ščiti svojega člana Bitenca.
Po našem mnenju, ne samo, da bi morala biti-takoj suspendirana obratovadja in delovodja, temveč demisionirati bi morali takoj tudi občinski zastopniki v upravi cestne železnice.
Naknadno izvemo, da so med suspendiranimi
tramvajski uslužbenci odborniki demokrfttsk*
UJNŽB in da je eden med njimi celo starešina obratnih zaupnikov ljubljanske cestne železnice. Te delavce je suspendiral obratovodja ing. Tekavčič, ki bi moral poznati zakon o zaščiti delavcev in pravilnik o obratnih zaupnikih. Stvar je menda dovolj prozorna!
Kaj pišejo delavd In kmetje 1
Kakšna je vloga SSJ in JSDS?
1. (Prvi del.)
Eno glavnih vprašanj, ki danes bega proletarce, zlasti one, ki se probujajo in na novo prihajajo v delavsko gibanje, je:
ZAKAJ OBSTOJATA DVE DELAVSKI INTERNACIONALI, ZAKAJ OBSTOJAJO PRI NAS TRI DELAVSKE STRANKE? ZAKAJ NI SAMO ENA DELAVSKA STRANKA?
Iz sramotnega kraha II. internacionale ob izbruhu svetovne vojne izhaja mednarodna ločitev svetovnega proletarskega gibanja v komunistično smer na eni in v socialistično smer na drugi strani. Klice te ločitve, tega razkola so se že jasno pojavile pred vojno v I. internacionali, kjer se je vršil več ali manj oster boj med marksističnim, levim krilom in oportunisti. Vendar je le v Rusiji prišlo do razkola že pred vojno, ker le tam je tedaj že stala na dnevnem redu revolucija, medtem ko je v drugi Evropi vladala dolgotrajna mirna epoha. Ob izbruhu svetovne vojne pa je proletarsko gibanje moralo izbirati ali roditi boj proti imperialistični vojni, kot so to zahtevali vsi socialistični programi, vsi sklepi in marksizem, ali pa vse to izdati' in stopiti v lakajsko službo imperialistične buržuazije. In tedaj se je pokazalo, da je oportunizem skoro popolnoma izpodkopal in uničil marksistično revolucionarnost socialdemokratičnih strank, ki so se takoj odločile podpirati imperialistično vojno, razbiti internacionalo in poteptati marksistični program.
Pred izbruhom svetovne vojne se je socialdemokracija, sicer skozi in skozi zastrupljena z oportunizmom, vendar šopirila pod zastavo marksizma, a dejansko ni ničesar storila, da bi privedla idejo marksizma bližje k uresničenju in je dopuščala oportunističnemu krilu, da je prikrito in odkrito tajilo ter zavračalo revolucionarne zaključke marksistične teorije (revolucijo in diktaturo proletariata). Taka politika seveda ni popolnoma nič ogrožala kapitalizma; nasprotno, ona je ravno omogočila, da so ob izbruhu vojne socialdemokratske stranke postavile proletariat v službo medseboj bojujočih se imperialističnih držav.
Še bolj ostro in globoko pa je postavila ruska revolucija vprašanje proletarske politike za proletariat celega sveta. Po zmagi proletariata v Rusiji, na katere primeru vsi vidijo, kaj pomenja zmaga marksizma, socialdemokracija ni mogla več koketirati z idejo socialne revolucije in diktature proletariata, ne da bi s tem predstavljala za kapitalizem gotovo nevarnost. Potem ko je že zdavnaj prelomila z duhom marksizma, je sedaj bila primorana, da odkrito nastopi proti, revolucionarnemu proletarskemu (marksističnemu) gibanju, da odkrito nastopi proti ruski revoluciji in proti prvi proletarski državi na svetu.
TAKO STA SE IZ II. INTERNACIONALE V OGNJU SVETOVNE VOJNE IN REVOLUCIONARNEGA VALA PO SVETOVNI VOJNI RAZVILI DVE V TEMELJU SE NASPROTUJOČI STRUJI, ki se nista spopadli samo teoretično, temveč tudi z orožjem: ruski menjševiki so podpirali in podpirajo kontrarevolucijo, nemški socialpatri-oti so v potokih krvi zadušili revolucionarno vstajo nemškega proletariata, oportunistična socialdemokracija se je v vseh državah po vojni zvezala z buržuazijo za konsolidacijo kapitalizma — proti revolucionarnemu proletariatu.
IMAMO TOREJ DVOJE POPOLNOMA NASPROTNIH SMERI KI SE JE NE DA ZDRUŽITI, KOT NE OGNJA IN VODE: Medtem, ko revolucionarna smer stremi za strmoglavljenjem kapitalizma in upostavitvijo diktature proletariata in vsa dnevna politična vprašanja zastavlja s tega stališča — pa socialistična struja gleda v smeri obnove (konsolidacije), vzdržanja kapitalizma in uničevanja vsega, kar bi bilo potrebno za diktaturo proletariata (zato se bori proti Sovjetski Uniji, kjer hoče likvidirati diktaturo proletariata in vpo-staviti meščansko »demokracijo«!).
DANAŠNJI SOCIALDEMOKRATIZEM (II. INTERNACIONALA) JE OPORA KAPITALIZMA IN IMPERIALIZMA. Socialdemokracija je bankrotirala kot napredno delavsko gibanje, ni pa še bankrotirala kot pomočnica mednarodne kontrarevolucije. Ona sicer ne podpira kapitalizma vedno naravnost v obliki sodelovanja v kapitalističnih vladah. To le takrat, kadar jo buržuazija nujno rabi, kot je to bilo skoro v vseh kapitalističnih državah Evrope takoj po svetovni vojni, ponekod (Anglija, Francija, Belgija itd.) že med svetovno vojno. Če bi vedno sedela v vladi, bi se socialdemokraciji ne posrečilo, da zavaja kak večji del proletariata v službo buržuaziji. To, da slepari delavce kot »delavska« stranka in obenem podpira buržuazijo, ji uspeva ravno z njeno »lojalno opozicijo« napram kapitalističnim vladam in režimom belega terorja. Socialistične stranke so zadnja rezerva buržuazije, ker se nahajajo na njenem najbolj levem krilu in ker svoje podpiranje kapitalizma prikrivajo z navideznim besednim vpitjem
Vestnik „Svobode“.
PLENARNA SEJA ŠIRŠEGA ODBORA »SVOBODE«
je sklicana za nedeljo 22. aprila ob 10. uri dopoldne v Ljubljani na Marksovem trgu 2/11 z dnevnim redom:
1. Poročilo o organizacijskem in finančnem stanju »Svobode«. 2. Formiranje podzvez in ujedinjenje z društvi izven »Svobode«. 3. Letošnje prireditve »Svobode« (zlet v Studencih, proslava lOletnice Cankarja, lOOlet-nice Tolstoja, 601etnice Sinchair-a). 4. Razno. — Ta konferenca ima napraviti prve sklepe o reorganizaciji Zveze in o zedinjenju Zveze pevskih društev in drugih delavskih kulturnih organizacij s »Svobodo«. Vse podružnice se pozivajo, da v svojem lastnem interesu izpolnijo vsa navodila in zahteve, ki jim jih je pismeno sporočil centralni odbor.
PRAVICE SAMOSTOJNIH DRUŠTEV V »SVOBODI«.
Ker so sedaj v toku pogajanja z raznimi društvi v svrho vstopa v »Svobodo«, objavljamo v naslednjem iz pravil »Svobode« ona mesta, ki obravnavajo razmerje takih društev do »Svobode«, ako se ji priključijo. Pravila priznavajo včlanjenim društvom iste pravice kot podružnicam »Svobode«.
§ 2 zvezinih pravil pravi: Zveza pospešuje duševno in telesno vzgojo delavstva. Označeni namen skuša Zveza doseči: a) z ustanavljanjem podružnic in sprejemanjem drugih delavskih kulturnih društev.
V § 3, točka b) pravi, da so sredstva za dosego teh ciljev »Svobode« »na občnem zboru sklenjeni prispevki društev«. To se pravi, da se vsako društvo določi, koliko kvoto plačuje centrali »Svobode«.
§ 4 pravi, da je reden član Zveze tudi vsako delavsko kulturno društvo, ki se zaveže izpolnjevati od Zveze potrjena in izdana pravila in pravilnike.
§ 6 pravi: Vse podružnice in v Zvezi včlanjena društva so upravičena posluževati se vseh naprav, označenih v teh pravilih.
§ 8 pravi: V slučaju razpusta ali razida podružnice pripada celokupno imetje Zvezi. Isto velja tudi za slučaj razida ali razpusta v Zvezi včlanjena društva s tem, da upravlja Zveza tako premoženje samo toliko časa, dokler se ne ustanovi v dotičnem kraju društvo z enakimi nameni. V Zvezo sprejeta društva so dolžna prilagoditi svoja pravila tem določbam.
§ 9 pravi: Zvezin odbor razpušča podružnice in izključuje: a) če se ne ravnajo po pravilih potrjenih od
proti kapitalizmu, navideznim priznavanjem »marksizma«, iz katerega pa izpuščajo vse ono, kar ni všeč buržuaziji.
Zaradi tega ravno buržuazija vsepovsod socialdemokracijo favorizira (ji daje prednost in jo pospešuje) proti revolucionarni delavski stranki, se samo v državah, kjer vlada meščanska demokracija, ampak tudi v državah belega terorja. Edina izjema je Italija, kjer se je fašizem požvižgal na pomoč onih reformistov, ki niso prestopili k njemu (kot je prestopil slavni italijanski socialpa-triot D’Aragona). Buržuazija tudi drugod podpira socialpatriotizem, tako kot pri nas v Jugoslaviji: REVOLUCIONARNEMU PROLETARIATU ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE, NAGOBČNIK, BIČ IN GLAVNJAČO, SOCIALPATRIOTOM PA SLAŠČICE:	DELAVSKE DOMOVE, DELAVSKE
ZBORNICE, INŠTITUCIJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN VSO SVOBODO TER LEGALNOST.
Saj je vladajoča srbska buržuazija užila veliko pomoč s strani .jugoslovanskega socialpatriotizma! L. 1918, 1919 in 1920 ji je ta pomagal konsolidirati državo, pomagal zadrževati proletariat od boja in pomagal, da je konsolidirana država z nasilji in zopet z nasilji strla moč proletariata! In tekom vsega nadaljnega razvoja je služil socialpatriotizem buržuaziji kot njena agentura med delavstvom, ki delavstvo straši in mu uliva malodušje, ki razbija njegovo bojevno enotnost (spomnimo se na štrajk rudarjev 1. 1923 in na boj proti jugofašizmu 1. 1924, kjer sta tako SSJ in JSDS razdirali delavski boj in ga slabili, kolikor sta ga mogli!) In dela vse z namenom, da izprosi in izsili od buržuazije čimveč slaščic zase (monarhistične manifestacije, denuo-cijacije in vsemogoče klečeplazenje pred buržuazijo).
TAKA JE OBJEKTIVNA (STVARNA, DEJANSKA) VLOGA SOCIALISTIČNIH STRANK PRI NAS IN PO VSEM SVETU.
DANAŠNJI SOCIALDEMOKRATIZEM JE OPORA KAPITALIZMA IN ČE SE HOČEMO RESNIČNO BORITI PROTI KAPITALIZMU, SE MORAMO BORITI BREZ KOLEBANJA TUDI PROTI SOCIALPATRiOTIZMU. Ne moremo storiti konca kapitalizmu, ne da bi pokončali prej v delavskem gibanju oportunizem!
KAM VODIJO SOCIALISTI DELAVSTVO? VODIJO GA V NOVO L. 1918! ONI NISO ZA URESNIČENJE MARKSIZMA, POD PROLETARSKO ZAVEDNOSTJO ONI NE RAZUMEJO REVOLUCIONARNE ZAVEDNOSTI, TEMVEČ POSLUŠNOST OPORTUNIZMU, ONI NOČEJO ITI PO MARKSISTIČNI POTI, KI EDINA VODI K CILJU.
Kot je rekel Lassalle: »CILJ IN POT DO CILJA STA ENO. ČE IZDAMO POT, IZDAMO TUDI CILJ«.
Tako je oportunizem že enkrat izdal pot in cilj proletarskega boja (1918) in hoče storiti to še enkrat. Nikdar ne smemo pozabiti na izkušnje iz 1. 1914 in 1. 1918,19! Da je socialdemokracija tedaj tako sramotno izdala proletariat, to je bila posledica vse politike predvojne II. internacionale, ki ni hotela izvajati boja proti oportunizmu in jo je zato oportunizem požrl. RUSKI PROLETARIAT, v katerega gibanju marksisti (Lenin) niso dopustili lažnjive in usodne »enotnosti z oportunizmom«, temveč so se proti njemu dosledno in brezobzirno borili, JE RAVNO ZARADI TEGA DAL ŽE PRED SVETOVNO VOJNO KAPITALIZMU ODLOČILNO BITKO IN ZMAGAL, medtem ko je proletariat Evrope plačal »enotnost z oportunizmom« s potoki krvi, prelite za kapitalizem (1914 do 1918) in s potoki krvi, prelite v porazih njegovega boja (1913 do 1924) in v dobi reakcije.
Ne sme nam ta dolga doba črne reakcije vzeti pogleda naprej! Razredni boj proletariata je danes še samo obrambni boj, toda ne smemo izgubiti izpred oči, da gremo z veliko brzino nasproti novi revolucionarni dobi, v kateri bo buržuazija potisnjena v obrambo in ko bo moral proletariat biti pripravljen za končni boj. Brez boja proti oportunizmu ta pripravljenost ni mogoča.
Zato moramo čuvati samostojni obstoj resnične proletarske stranke in se boriti proti vsem iluzijam o »zedinjenju« z oportunizmom, o združenju s socialističnimi strankami, o pomnjenju z njihovo kontrarevolucionarno ideologijo.
❖
S tem smo podali splošno sliko vprašanja o razkolu mednarodnega delavskega gibanja in o od-nošaju med marksizmom in oportunizmom. Iz te slike mora sleherni proletarec in mora vsak marksist dobiti predstavo, ODKOD IZVIRAJO TI BOJI MED RAZNIMI STRUJAMI V DELAVSKEM RAZREDU. Za pravilno razumevanje takega resnega vprašanja je potrebno,
DA SE VSAK ZAVEDNI DELAVEC POGLOBI V VSA DEJSTVA, KI SMO JIH TU NAVEDLI IN DA PREMISLI NJIH RESNIČNOST.
(V drugem delu članka, ki izide prihodnjič, bomo podrobnejše obravnavali to vprašanje.)
Zveze: b) če delujejo proti Zvezinim ukrepom in namenom; c) če četrt leta ne plačajo rednih prispevkov. Prizadetim je prosta pritožba na Zvezin občni zbor.
§ 12 pravi: Zveza ustanavlja in upravlja podzveze za razne duševno in telesno vzgojne panoge sestavljene iz posameznih odsekov- Zvezinih podružnic ter v Zvezi včlanjenih društev. Te so: telovadna, športna, skavtska, dramska, pevska, godbena, knjižničarska itd; Podzveze delujejo po svojih pravilnikih, ki se sprejemajo in spreminjajo na podzvezinih občnih zborih.
§ 17 pravi: Glasovalno pravico na Zvezinem občnem zboru imajo delegatje podružnic in včlanjenih društev.
§ 18 pravi: Vsaka podružnica in včlanjeno društvo ima pravico delegirati na Zvezin občni zbor največ pet delegatov, ki imajo skupno toliko glasov, kolikor ima od delegata zastopana članica članov posameznikov.
§ 30 pravi: Vse podružnice in včlanjena društva so dolžna javljati Zvezinemu odboru kraj, čas in značaj vseh občnih zborov in svojih prireditev, gmotni uspeh istih in pošiljati Zvezi vse zahtevane izkaze, poročila, statistike itd. ter se tudi drugače ravnati po navodilih Zvezinega odbora.
§ 31 določa: Ce Zveza preneha s svojim delovanjem ali je razpuščena, pripade vse imetje in ves inventar Zveze, kakor podružnic Konzumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Ta ima celokupno imetje izročiti novemu društvu, oziroma Zvezi, ki bi se ustanovila v iste ali podobne namene. Premoženje v Zvezi včlanjenega društva pa ostane last društva v smislu društvenih pravil.
§ 33 predpisuje: Društvo, ki bi pristopilo k Zvezi z lastnimi pravili, je dolžno na svojem občnem zboru, najkesneje pa tekom enega leta prilagoditi ista v smislu Zvezinih pravil.
KAKŠEN MORE IN MORA BITI CILJ PROLETARSKE RAZREDNE IZOBRAZBE?
(K članku »Razredna Izobrazba« v vestniku »Svobode«, »Enotnost« štev. 14.)
Točna je ugotovitev, da v naših delavskih kulturnih ali izobraževalnih društvih izobraževalno delo ni urejeno, temveč se vrši brez vsakega načrta in brez jasnega cilja.
ČlanA »Razredna izobrazba«, ki izhaja iz centrale »Svobode«, nam skuša pokazati tak cilj, h kateremu naj stremi proletariat v svojem izobraževalnem delu.
Vendar v tem ni uspel, ker je vprašanje deloma napačno postavil, deloma se pa zapletel v konfuzijo.
Najprej govori o letnicah, latinskih besedah, potovanjih, tujih jezikih, lepem oblačenju in olikanosti (bontonu), češ, da te stvari smatra meščanstvo za Izobrazbo, in izvaja precej nejasno, da to ni prava izobrazba, ker ni osnovana na — »srčni kulturi«. Takoj nato pa pravi, da mora biti namen naše (t. j. proletarske) izobrazbe: »vzgojiti socialno čuteče ljudi«.
Do te točke se s člankon ne moremo strinjati.
Zakaj?
Prvič: Kaj je izobrazba? Izobrazba je ZNANJE.
Človek je lahko tehnično izobražen, umetniško izobražen, politično izobražen, v oni meri, v kateri obvlada gotovo znanje (ali gotovo znanost). Govori se mnogo tudi o splošni izobrazbi; ki pomeni da človek obvlada osnovne .pojme vseh najvažnejših znanosti. Nasprotje od izobrazbe je nevednost.
Kakšno izobrazbo daje proletariatu kapitalistična družba? V osnovni ljudski šoli nauče proletarca pisati, čitati, računati, veronauka, spoštovanja predpostavljenih in obstoječega reda. Kapitalistična družba daje širokim masam delavcev in kmetov samo toliko izobrazbe in znanja, kolikor je potrebno, da so delavci uporabljivi mezdni sužnji (brez znanja pisanja, čitanja in računanja je danes delavec malo uporabljiv) in obenem mu da tako znanje, da v njem vzgoji pokornost kapitalu in njegovi volji« Za današnjo družbo ima delavec vrednost samo kot delovna živina, medtem ko vso višjo izobrazbo buržuazija monopolizira (jemlje v zakup) zase in za od nje odvisno družabno skupino inteligence. Kapitalizem ne samo zasužnjuje proletariat politično in gospodarsko, ampak ga glede izobrazbe globoko zapostavlja.
Kakšno izobrazbo, kakšno znanje proletariat rabi? Tako se moramo vprašati, če hočemo najti pot do cilja proletarske izobrazbe. Kot razred, gospodarsko izkoriščan, politično zatiran, kulturno zapostavljen, stremi ven izpod izkoriščanja, izpod jarma, iz zapostavljenosti — k osvobojenju. To stremljenje je temelj razrednega boja in v razrednem boju, s katerim edino se more proletariat dvigniti višje in pridobiti svet, razvija proletariat svojo novo kulturo. Razredna proletarska izobrazba mora torej biti podrejena razrednemu boju, mora služiti razrednemu boju, mora proletariat usposabljati za razredni boj, mu mora nuditi ono znanje, ki ga v razrednem boju potrebuje.
Drugič: Kaj pa je to: »socialno čuteč človek«? To je zelo meglen in nejasen pojem, kolikor se pa da posneti iz splošne uporabe tfega izraza (»socialni čut«, »socialno čuteč«), pomeni človeka, ki se mu zatirani smilijo in ki čuti ž njimi. No, proletariat ne rabi usmiljenja, socialno čutečih« kapitalistov, ki ga niso zmožni (četudi so lahko pobožni katoličani), ne rabi usmiljenja od purgerjev, malomeščanov (ki govore o svojem »socialnem čutu« samo zato, da prikrijejo svojo strahopetnost in brezmiselnost), najmanj pa da bi se sam izobraževal za to, da se sam sebi smili!
Pustimo »socialni čut« v miru, naj ostane fraza v ustih klerikalcev in vseh malomeščanov! V proletarcih moramo vzgajati čut solidarnosti, bojevnosti, revolucionarnosti, izobraževati jih pa moramo predvsem in v prvi vrsti za razredni boj, dajmo jim onega znanja, ki jim je potrebno, da izvedejo osvoboditev iz kapitalističnega pekla!
Z nadaljnimi izvajanji članka »Razredna izobrazba« sc strinjamo, saj izhajajo iz naših misli, ne pa iz onih, ki jih vsebuje članek v začetku.
Naloga centrale »Svobode« je, da si vprašanje cilja proletarskega izobraževalnega dela v tem smislu razjasni in da izdela za sistematično izobraževalno -*ielo pravilen načrt.	D.
Tudi denarne manipulacije pri ljubljanski cestni železnici?
ŠTIRJE NEDOLŽNI TRAMVAJCI SUSPENDIRANI NAMESTO TISTIH, KI SO JAVNO OBDOLŽENI MANIPULACIJ.
Mi smo že pisali o tem, da stane stara in popolnoma izrabljena cestna železnica nad dva milijona dinarjev, ko bi jo bila lahko dobila skoraj zastonj in da je imenoval sodr. Gustinčič vprašanje ljubljanske cestne železnice »eno največjih korupcijskih afer ljubljanske občine«. 6. aprila je pokrajinski odbor UJNŽB raztrosil po Ljubljani letake, na katerih stoji tudi sledeči stavek: »Ali bi vedela pojasniti gg. obratovodja inž. Tekavčič in delovodja Bitenc, kje je denar privatnih strank, sprejet za račune, poslane od strani cestne električne železnice ljubljanske?« Kakor razvidno, se javno v plakatu trdi, da gre tudi za denar, ki je bil sprejet in ki menda ni izkazan. Z ozirom na ta letak in ker so še različne druge take vesti prišle na uho preiskovalni komisiji, je šel sodr. Gustinčič 10. t. m. v pisarno cestne železnice, da izvrši revizijo tega obrata. Ker se je pravilno legitimiral, mu je osobje tudi takoj dalo na razpolago uradne knjige, toda glej ga šmenta. Komaj je sodr. Gustinčič pričel s svojim delom, ga pokliče na telefon bivši komisar ljubljanske občine Mencinger, ki še vedno zastopa (kot predsednik) ljubljansko občino v družbi cestne železnice. Postavil se je na stališče, da je cestna železnica privatno podjetje in da revizijska komisija ni opravičena izvršiti revizije, pa čeprav je občina na tem podjetju zainteresirana z dvema tretjinama delnic. Sodr. Gustinčič se je postavil na stališče, da se to juridično vprašanje njega ne tiče in da naj se g. Mencinger obrne na župana in ker je izvršil predhodne ugotovitve in ker ni bil navzoč še drugi pooblaščenec, je pretrgal svoje delo do naslednjega dne. Zanimivo na vsej stvari je to, da ravno zastopnik občine v družbi ljubljanske cestne železnice protestira proti reviziji in postavlja vprašanje čisto formalno juridično.	*
Sodr. Gustinčič je še isti dan opozoril župana, da pošilja za dan 11. ali 12. aprila družba Sietnens-Halske svojega glavnega knjigovodjo v Ljubljano, ki naj bi pregledal poslovne knjige. Opozoril ga je tudi, da če so različne navedbe točne, za kar da govorijo utemeljene indicije, da so znatni interesi občine v vprašanju ter da je njegovo mnenje, da morajo biti tudi pri tej reviziji navzoči zastopniki revizijske komisije. Naravno je, da morajo biti podrejeni tej komisiji tudi upravni odborniki cestne železnice, v kolikor so zastopniki ljubljanske občine, zato smo radovedni, kako stališče bo zavzel župan.
Štirje tramvajci, ki da so bojda govorili v neki gostilni nekaj o denarnih manipulacijah pri cestni železnici, so bili na Veliko soboto suspendirani od dela. Ing. Tekavčič je prečital sodr. Gustinčiču protokol, ki jih obdolžuje, ni mu pa dal vpogleda tudi v protokol, ki ga je sestavil s suspendiranimi delavci. Delavci so bili takoj suspendirani kakor hitro je izšel letak UJNŽB, ostala pa sta na svojih mestih obratovodja ing. Tekavčič in poslovodja Bitenc, ki se jih dolži manipulacije z denarjem. To je naravnost nezaslišano! Vsakomur mora biti jasno, da ta dva lahko vpliv ata na potek preiskave, zato bi bilo treba ta dva tem prej suspendirati, če bi se hotelo izvesti nepristransko preiskavo. Zastopniki mestne občine v upravnem odboru niso bogovi in morajo vršiti naloge občine, zato bomo tu zopet videli, koliko je županu in njegovi SDS na resnični nepristranski preiskavi, oziroma, koliko ga veže pogodba s SLS tudi v tej točki.
Končno pripominjamo še, da so vsi odpuščeni š tramvajci člani UJNŽB. Demokratje bodo imeli tu I lepo priliko, da pokažejo, če je večja njihova lju-I bežen do delavcev, ki se zavzemajo za koristi ob-1 čine ali njihova »lojalnost« nasproti SLS in njeni
IZKORIŠČANJE V »NOVI TEKSTILANI« V KOČEVJU.
To novo podjetje je last neke češke družbe. En del že obratuje že okrog tri mesece, izdelujejo se nogavice na električen pogon. V obratu dela okrog 39. delavk in trije delavci, nadzorujeta dva mojstra, ki obenem učita delavke delati pri strojih V tem podjetju, je navada, da mora vsak delavec in delavka prve 14 dni delati za božji Ion (zastonj) druge štirinajst dni dobijo po 1 Din na uro, to je celih 8 din na šibt,' za tretjih 14 dni obetajo po 1.50 Din na uro, to je 12 Din na šiht. V tem obratu je neki delavec zaposlen že okrog tri mesece še zmiraj po 1.50 na uro, delavke imajo še vedno po 1 Din na uro. Za tiste zastonjske 14 dni se je izjavil upravitelj, da ne more nihče plačo dobivati, ker je to doba za učenje. Imamo dokaze, da vsi, ki se učijo pri strojih, že z drugim ali tretjim dnevom toliko naredijo, da si za hrano pošteno zaslužijo (plače seveda pa ne dobi). Jaz sem tudi delal 12 dni, in sem pri strojih samostojno delal, mojster me je učil le dva dni, potem sem kar sam naprej delal. Danes sem pa odpuščen zato, ker so zahtevali, da naj grem po deske na Kajfeževo žago, pa sem izjavil: da nisem na delo vzet za deske nositi, ker sem pri strojili 14 dni brezplačno, če grem pa po deske, bi moral imeti vsaj 4 do 5 Din na uro. Jaz nisem hotel zastonj deske nositi in zato me je kar odpustil. Takega dela, ki se ne plača, je v Jugoslaviji dovolj! Za teh 12 dni, ki sem delal pri tem podjetju, sem dobil celih 90 Din plače, ker sem odpuščen, drugače bi pa itak moral 14 dni delati zastonj. Kje je inšpekcija dela? Tako se pa uvaja prav po češkem sistemu, da eni delajo po 14 dni zastonj, potem se te odpusti in dobijo spet nove za drugih 14 dni torej, in tako gre ta stvar zmiraj naprej tako, da nima to podjetje sploh potrebe, da vzame računskega vodjo v službo, ko pač s plačami nimajo za opraviti, ker gre vse zastonj. Izučenih delavcev sploh ne rabijo, zato ker bi jih bilo treba takoj plačati. Inšpekcija dela, Delavska zbornica, kje ste!
IZ MARIBORA.
Pri nas se sliši vedno kaj novega, toda vedno pomenijo novosti za delavstvo nove udarce: gospodin dje-neral je kar brzojavno ukinil živilsko skladišče in s tem železničarjem za praznike obesil nagobčnik; zato pa za veliko noč lahko rečemo: »radikalsko-klerikalna buržuazija voskrese — postavimo se v bran«!
Vsak si lahko zrajta, kaj ima za pričakovati delavec z 3 otroci in 900 Din mesečnega zaslužka, ki je dosedaj nakupoval na kredit živila v skladišču, tako, da na prvega ni dobil drugega, kakor prazen listek, za 15. pa komaj par sto Din, da je plačal stanovanje in mleko. Zraven tega je pa uprava svoječasno, da nas ja prav zasužnji, uvedla tak sistem odtegovanja, da to, kar si nakupil v mesecu februarju, se ti odtegne 1. aprila, 1. aprila pa niti ficka na roko in konsum zaprt, k trgovcu ne moreš iti na puf kupovati, ker 1. maja še tudi ne bo denarja; takrat se bo komaj odtegnil nakup iz minulega meseca marca. In gospodje se čudijo, če so železničarji do skrajnosti razburjeni in če jim v obupu kri zavre. Tako je v tuk. kurilnici ta obup kar nenadoma pognal delavce do — česa? Do nič drugega, kakor da so lačni in obupani. Pri teh ljudeh je pa nekaj zaropotalo in so mislili: revolucija je tu; telefonirali so hitro po 'policijo in kmalu je okoli kurilnice kar mrgolelo... Nato se je konštatiralo, da je prišel ropot od tega, ker je baje par visokim uradnikom radi pomanjkanja vsakega čuta do trpečega proletarca posušeno in okostenelo srce zaropotalo v hlače. Ker pa akademično naobraženi gospodje ne smejo biti »Scheisskcrlni« se sedaj protoko-larično konštatira, da je vse glih bila revolucija in se hoče tako zatušati afero v hlačah.^— Toda delavci hočemo živeti in ne crkniti gladu in tudi ne plačati račun za umazano perilo.	G.
Delavnica Maribor. Dne 24. marca so se pri nas
vršile volitve obratnih zaupnikov. Razredno bojevna lista je dobila od 16 zaupnikov 13, združena buržuazna lista, to je klero-demokratsko-fašistovska pa 3. Ako-ravno so naši nasprotniki triumfirali, da jim je nad polovico mandatov zagotovljeno, se je vendar našim agilnim sodrugom posrečilo pravočasno razkrinkati laži in hinavščino buržuaznih strank. Pri prihodnjih volitvah hočemo pa v organizaciji obratnih zaupnikov popolnoma pomesti s podrepniki kapitalistov, ki se danes skrivajo za hrbti inženerjev, delovodij in sličnih priganjačev. Skrajni čas je, da zaupniški aparat poseže v te razmere, ki danes vladajo v naši delavnici. — Na prvi seji je bil izvoljen za predsednika obratnih župnikov s. Canžek, za zapisnikarja s. Zupanc. Delavstvu kličemo: Dali ste zaupanje razrednim borcem, da zastopajo vaše interese, da. vas vodijo v borbi, na vas je sedaj, da v to borbo stopite, vašim zastopnikom date oporo, da njih delo kontrolirate in tako postanete vsi razredni borci.
Zaupnik dekalist.
Mizarski oddelek. Je že predolgor odkar molčimo tu v mizarskem vozovnem oddelku. Imamo namreč nekega enostransko naobraženega valpta, ki pozna svojevrstne šikane. Ker je svet mož, velja seveda pri njem samo delavec njegovih -nazorov. V zadnjem času se je ta človek radi poraza žolte liste ob priliki volitev obratnih zaupnikov tako razhudil, da prestavlja zavedne delavce brez posebne potrebe v drugi oddelek ter k slabšemu delu, ker nas na ta način misli spokoriti. S takimi metodami, kot jih prakticira omenjeni gospod, pa nas nikoli ne bo pridobil, zlasti ne on, odločen pristaš SLS, ker vemo, da med delavci in podrepnikom buržuazije ni kompromisa. Pri volitvah obratnih zaupnikov je ta gospod agitiral za žolto ali klero-demokratsko listo, napada pa naše sodruge, češ, politizirati v oddelkih med delovnim časom je prepovedano. S tem se je pač sain najbolj zadel. Kličem vsem zatiranim: združite se v boju za naše človečanske pravice, katere nam internacionalni kapital krati.
Eden za več drugih.
+ Celje. Neka strokovna organizaciza v Celju je pod vodstvom prejšnjih soc. voditeljev' vedno bolo-vala in propadala, pa tudi ni bilo izgleda, da bi se še kdaj izboljšale razmere. Pa se je precej popravilo, število članov je narastlo, ko se je stari odbor odstranil iz organizacije in se izvolil nov odbor, ki pa ni po volji socialističnemu tajništvu, ki je napelo vse strune, da bi jih pridobili v SSJ. Do danes se jim to ni posrečilo in se jim tudi ne bo, dokler bodo s tako demagogijo hodili med maso in lovili v Kristanovo mrežo delavce. Sedai je začelo socialistično tajništvo blatiti in grditi na vse načine sedanje odbornike strok, -organizacije. Napadajo predstavnika, da ne spada na to mesto, ker se preveč spušča v kroge komunistov itd. Mi ne delujemo pod nobeno masko, kar delamo, delamo iz oči v oči. Zato izjavljamo sodrugom, da vsak, kateri se resnično bori za korist delavstva, ne more biti socialpatriot, ampak komunist. Ako se ne zaveda tega, ni sposoben za nobeno delo v korist delavstva. Še noben socialpatriot ni zavpil doli Glavnjača, doli teror, kateri se izvaja nad proletariatom SHS, ki se bori in zahteva enakost in svobodo, takšno, ki obstoji danes samo v sovjetski Rusiji. — Delu čast in oblast!
+ HRASTNIK. Steklarski delavci se med seboj vprašujemo, kje je vzrok, da je pri nas zmiraj slabejše? Nekateri pravijo, da je kriza. Res, je, da je za nas kriza, ali gospoda te krize ni, jo ne pozna, ker jim mi naku-pičimo z našim žuljevimi rokami vsega, kar si želi. Poglejmo dalje, da najdemo vzrok našemu trpljenju! Ko je bila naša steklarska strokovna organizzacija še močna, je bilo še malo boljše za živeti, kot pa zdaj. Zanemarili
so delavci organizacijo, ni več sodružnosti, začelo se je trpejlnje: produkcija dan za dnem večja, zaslužki pa manjši, preganjanje, kazni nobene pravice, vse to je prišlo na dnevni red. Zaposlenih v tovarni je preko 500 delavcev in delavk, organizirano samo preko 70. So-drugi in sodružice! Skrajni čas je, da ojačimo našo organizacijo, ker v organizaciji je naša moč. Vstanite sužnji iz prokletstva...	Prolet.
+ Jesenice: Po sklepu pokrajinske strokovne konference bi se morale po vseh krajih vršiti strokovne konference. Pri nas je Strok, komisija to tako napravila, da je poklicala 15 prijateljev skupaj in predsednik SK Jernejčič jim je razlagal važnost svojega prihoda na Jesenice. Ko smo se oglasili mi delavci k besedi, je slavni predsednik prijateljski sestanek zaključil. Škoda dijet za potovanja takih ljudi, ki ne vedo, po kaj so prišli.
S. KOZAR IZ HRASTNIKA PIŠE:
Pesem Zapor, ki si jo objavil v »Enotnosti«, ni moj lasten proizvod, temveč je prevod nemškega poeta Oskar-Kanehia. Nujno prosim, da se ta »pogreška« popravi in navede oz. objavi avtorjevo ime.
ZAHVALA.
Vsem sodrugom darovalcem v tovarni KID na Savi in Javorniku tem potom s hvaležnostjo potrjujem prejem potom nabiralnih pol zbranega zneska Din 309, kot podporo v moji dolgotrajni bolezni, za kar se tem potom darovalcem tudi najiskreneje zahvaljujem;
Podgora, dne 26. marca 1928.
Juri Vidmar,
Podgora štev. 1, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko.
ZA SKUPEN BOJ IN SKUPNO DELO DEKA-LISTOV IN SOCIALDEMOKRATOV!
Pozdravljamo sklep hrastniške organizacije JSDS in KDZ, objavljen v zadnjem »Napreju« pod naslovom »Za združitev«, ki v bistvu stremi za tem, da se zbližajo socialdemokratični delavci in dekalisti, iz spoznanja, da je potreben skupen boj proti kapitalu in njegovim oprodam, socialpatri-otom. V tem smislu smo mi dekalisti lani postavili platformo DKRB, ki je omogočila skupni in pravilni nastop v parlamentarnih volitvah in v tem smislu stremimo ravnotako naprej, da dosežemo skupno pravilno sodelovanje tudi v bodoče. To je platforma sama že zahtevala. V zadnji »Enotnosti« smo pokazali na one ovire, ki so po volitvah to sodelovanje onemogočile. Prihodnjič bomo pa objavili NAŠE PREDLOGE ONIM DELAVCEM-ČLANOM JSDS, KI UVIDEVAJO POTREBO SODELOVANJA IN SKUPNEGA BOJA Z DEKALISTI, o katerih naj se razvije odkrita in poštena debata.
SOCIALDEMOKRATIČNI DELAVCI LAHKO VSE OVIRE ODSTRANIJO NA STRANKINEM ZBORU JSDS, KI SE VRŠI 27. IN 28. MAJA, kot
poroča »Naprej«.
SOMIŠLJENIKOM DEKALISTOV V ODBORIH II. SKUPINE.
»Naprej« vas poziva, da poveste, zakaj da ste glasovali na občnem zboru II. skupine za sklepe. Prav storite, da na ta poziv odgovorite. Pri tem pa razjasnite sledeče točke:
1. Koliko ste bili informirani pred občnim zborom o nameravanem pravilniku RPD in proračunu? Kdaj ste dobili oba predloga v roke?
2. Kako da niste opazili tega, da so bili ti predlogi šele v zadnjem trenotku sestavljeni, tako da se ni mogla o njih izvršiti med rudarji in v delavski javnosti diskusija, vsled česar seveda tudi proti-predlogov ni bilo.
3. Kako se je pretresal med vami predlog velenjskih rudarjev z dne 5. februarja t. 1. likvidacijskemu odboru?
Pripominjamo le:
Danes, ko jasno vidite pomen in smisel Berno-tovih predlogov, ki je hotel z II. skupino eksperimentirati z rudarji kot s poizkusnimi kunci, vam je le v priznanje in čast, če javno priznate izvršene napake in sklenete v bodoče tudi od takozvanih pristašev »načela javnosti« zahtevati, da s^- vsa vprašanja, ki se tičejo mase rudarjev, javno razpravljajo pred sklepanjem z maso rudarjev. To je dolžnost zaupnikov.
Za ,,Enotnost“ dvakrat na teden.
15.129 DIN TISKOVNEGA SKLADA, 771 NOVIH NAROČNIKOV, 421 ZA DVAKRATTEDENSKO IZHAJANJE »ENOTNOSTI«.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 7. do 11. aprila 1928.
Belgrad: Demak 5. Jesenice: Vilman 5. Dob: R. R. 2. Ljubljana: Smerajc 5, Hauptman 5, M. 5, Erbežnik
4, Bolševik 8, Matija 4, Monte Kristo 5, skupaj 36. Zidani most so sodrugi zbirali in nabrali 185 Din (in sicer za zrušenje Glavnjače 30, za zmago nad menjševiki 25, za vstajo sužnjev iz prokletstva 30, za odpravo zakona o zaščiti države 100). Imena objavimo prihodnjič! Hrastnik: Genialer 1, Eskimo 5, Kellner A. 8, Pichler E. 10, Slava Mateottiu 5, Kosmopol 5, Spartak 3, Martini M. 5, Živela revolucija 3, Rebršek Iv. 3, za boj proti soc. patriotom 4, Žabkar R. 3, Perci J. 5, skupaj 60.
Skupaj 293 Din, od 4. septembra 1927 15.159.10 Dla.
Čitaj!
Sodrugi! Dosegli smo pri tiskovnem skladu vsoto 15.000 Din katero smo si zastavili za dvakrattedensko izhajanje, manjka nam pa še 229 novih naročnikov in 579 izjav za dvakrattedensko izhajanje. To vse lahko dosežemo že pred Prvim Majnikom, če gremo na delo vsi in povsod. RESNO PA MORAMO OPOZORITI NAROČNIKE NA REDNO PLAČEVANJE NAROČNINE. Zadnji in današnji številki lista smo priložili položnice in na naslovnih listkih navedli datum, do katerega je naročnina plačana. Mnogo jih je, ki so zaostali nedopustno dolgo in na te apeliramo, da storijo svojo dolžnost napram svojemu listu. NIHČE NAJ Sl NE NAKOPLJE UPRAVIČENEGA OČITKA, DA S SVOJO MALOMARNOSTJO OVIRA NAPREDEK IN RAZŠIRJANJE »ENOTNOSTI«, MEDTEM KO DRUGI ŽRTVUJEJO mnogo za svoj list. — Poglej na naslovni listek na prejšnji in današnji številki lista in ČE SI DOBIL OPO-MINJEVALNI LISTEK, ALI ČE IMAŠ RDEČE ZNAKE NA NASLOVNEM LISTKU, JE SKRAJNI ČAS, DA PORAVNAŠ SVOJ DOLG. Padel je predlog, da naj ravnotako, kakor objavljamo imena darovalcev za tiskovni sklad objavljamo tudi imena onih, ki list prejemajo a ne plačujejo. To bomo tudi s prihodnjo številko pričeli delati, naj se vidi, kdo ovira dvakrattedensko izhajanje lista.
trbovlde:
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in higijensko urejeni pekarni, JOSIP VARGA.