PoStnlna plačana v sotovfnL Leto XV., štev. 33 opi avuistvo. Lijuuijana, Knafljeva ulica 5. — leleton St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inBeratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova al 3. — Tel 3492, 2492, Pouružmca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teieton St 24S5 Podružnica Celje. Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt Cek zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, VVien št 105 241 Ljubljana, sobota 10. februarja 1934 Cena 2.— Dii? Naročnina znada mesečno Din 25.—% Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zadovoljni in nezadovoljni Včerajšnji podpis balkanskega pakta, svečano opravljen v starodavnih Atenah, tvori izredno važen dogodek ne le za jugovzhodni del Evrope, marveč za vso mednarodno politiko. Na drugem mestu objavljamo besedilo sklenjene pogodbe. Kratko je, a vendar ustvarja nad vse dalekosežne činjenice. Po pogodbi so se države podpisnice zelo tesno med seboj povezale, mnogo tesneje kakor n. pr. po Kelloggovern ali drugih siičnih paktih. Balkan je bil v zgodovini pozorišče najbolj kompliciranih prepirov, ki niso redko dovedii do težkih evropskih konfliktov. Sedaj pa se je pred očmi vsega sveta pojavila za sedanje čase naravnost paradoksna sprememba. Balkanski narodi so krenili na povsem druga pota, kakor so jih hodili zadnjih sto let. Sedanja politika bokanskih narodov lahko služi za vzgled razumnega računanja z dano situacijo. Mnogi evropski politiki uvidevajo, da bi morali temu vzgledu slediti v pogledu sporazumevanja tudi vsi drugi narodi. Balkan je pokazal, da ustvarja nekaj novega, solidnega in močnega ter da stoDa med Drve branilce trajnega miru. Na žalost zaenkrat še ni prišel trenutek splošnega balkanskega pakta, vendar bo že atenski pakt lahko rešil mnoga vprašanja in mnoge spome točke ter pomeni zato velik korak naprej h konsolidaciii Balkana in s tem vse Evrope. Evropska javnost presoja balkanski pakt kot neuspeh italijanske politike in kot viden dokaz za nazadovanje italijanskega vpliva na Balkanu. Francoski in nemški listi javno ugotavljajo, kako je italijanska kombinacija, da bi ustvarila t zbližanjem Turčije in Grčije zase r>o-voijnejšo situacijo na Sredozemske «i morju, povsem poražena in da je nastalo iz tega zbližanja nekaj povsem drugega, kakor ja pričakovala fašistična diplomacija. Turčija in Grčija sta oi poiskali opore ne v Italiji, marveč pri ostalih dveh balkanskih državah. Tur-ško-grško zbližanje je služilo za prvi temelj ustvaritve balkanskega pakta. Na drugi strani je bila italijanska želja, da bi se s pomočjo grško-turškega zbliranja ustvarila še večja zmešnjava na Balkanu in da bi se zaneslo med balkanske države še večje nezaupanje. S sklenitvijo balkanskega pakta je vse to padlo v vodo. Balkanski narodi so razumeli klic časa in storili to, kar je bilo edino umestno. Paralelno z akcijo za odtujitev Grčije ln Turčije od ostalih balkanskih narodov je šla italijanska akcija tudi za rušenjem vsakega tudi najmanjšega zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Fašistična Italija skuša na vse načine prepričati bolgarsko javnost, da zbližanje z Jugoslavijo ni v interesu Bolgarije. V to politiko spada tudi podpiranje makedonskih emigrantskih organizacij. Visoki poseti in poizkusi za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo so bili spremljani v Italiji z največjim nezadovoljstvom. Bolgarija je res vse do danes ostala na strani in ni sodelovala pri izgraditvi balkanskega pakta. To pa ne pomeni, da so s tem prekinjene zveze za njeno zbližanje s sosednimi narodi. Balkanski pakt ni naperjen proti nikomur, najmanj pa proti Bolgariji, ki se danes čuti osamljeno in mora iskati podpore v stikih s sosedi. Napori za zbližanje se bodo brez dvoma še ojačili ter ne bodo zaradi tega, ker Bolgarija ni pristopila k balkanskemu paktu, morda nazadovali. Bolgarija bo pač u*idela, da nikakor ne sme verovati intrigam in priše-petovanju, da je balkanski pakt ustvarjen zaradi oviranja razvoja bolgarskega naroda. Prav tako balkanski pakt, ki sta ga podpisali tudi dve članici Male antante, Rumunija in Jugoslavija, ne pomenja nikake izpremembe v odnošajih Male antante. Ta je ohianila absolutno svojo čvrstost ter svoje popolnoma določene cilje. Dejstvo, da sta dve članici Male antante udeleženi na delu pri konsolidaciji Balkana, ne bo niti najmanj vplivalo na oslabljenje interesov teh držav za one probleme, ki jih tretira Mala an-tanta v svojem programu. Pač pa bo balkanski pakt hudo zadel vse one nezdrave struje v mednarodnem političnem življenju, ki se razvijajo na škodo miru. Ta pakt je pred vsem nasproten ponorelemu revizioniz-mu, ki preti s svojo ekspanzijo znova zapaliti svetovni i>ožar ter pahniti narode in države v dalekosežne avanture. Revizionistična kampanja, ki hujska narod proti narodu in se igra z ognjem, predstavlja danes največjo nevarnost miru. Tej brezvestni kampanji proti miru je bila dosedaj Mala antanta glavna ovira, odslej pa bo ooleg Male antante predstavlja! tudi balkanski pakt nov in čvrst betonski jez. ki bo zadržal vse valove bojno razpoloženih imperialističnih revizionistov. Po svojem ustroju in po svojem pomenu predstavlja balkanski pakt, ki je le naravna posledica pozitivne politike Balkanski pakt podpisati Včeraj dopoldne Je bil v Atenah ob grmenju topov podpisan pakt, s katerim si štiri države jamčijo varstvo svojih balkanskih mej Atene, 9. februarja, p. Podpis balkanskega pakta se je pretvoril v pravi narodni praznik, ki ga je proslavila vsa država. V Atenah in vseh ostalih mestih sirom vse države so bile v znak proslave tega pomembnega dogodka zaprte vse trgovine, prav tako pa je počivalo tudi vse delo v tovarnah in drugih podjetjih, da se je moglo delavstvo in nameščenstvo udeležiti vsenarodne proslave V proslavi je sodelovala tudi celokupna grška vojska, na katero je izdal vojni minister general Kon-dilis poseben proglas V njem poudarja pomen sklenitve balkanskega pakta in odreja. naj se današnji dan proslavi v vseh gar-nizijah na najsvečanejši način kot najpomembnejši državni praznik. V Atenah je že od ranega jutra vladala izredna živahnost. Množice naroda so se zbirale in se združevale na trgu pred Akademijo ter ▼ sosednih ulicah, ki so bile kmalu tako zasedene, da je bil vsak prehod nemogoč. Vse mesto je bilo svečano okrašeno z zelenjem, cvetjem in z grškimi, jugoslovenskimi. rumunskimi ir. turškimi zastavami. ! Prihod ministrov v dvorano Akademije i Točno ob 11. so prišli iz poslopja zunanjega ministrstva jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič rumunski zunanji minister g. Nikola Titulescu, turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej ter grški zunanji minister g. Maksimos. Spremljali so jih jugoslovenski. rumunski in turški poslanik v Atenah Ko jih je množica zagledala, jim je priredila viharne ovacije. Posebno viharno je množica aklamira-la jugoslovenskega zunanjega ministra gospoda Jevtiča kot iniciatorja balkanskega pakta. Zunanii ministri so se med gromkimi ovacijami množice podali v svečano dvorano Akademiie, kjer so jih že pričakovali grški ministrski predsednik gospod Tsaldaris na čelu članov grške vlade in grške generalitete. navzoči pa so bili tudi nredsednika obeh zbornic ter šefi vseh političnih strank, med njimi tudi voditelji onozicije gg Kafandaris. Pananastasiu in Metaxas. ki so na ta način pred vsem svetom manifestirali svojo popolno solidarnost z zunanjo politiko vlade, ki je doved-la do sklenitve in podpisa balkanskega pakta Podpisovanje pakta Po prisrčnem pozdravu zunanjih ministrov štirih balkanskih držav s strani prisotnih je grški zunanji minister v največji tišini prečital besedilo balkanskega pakta. Ko je končal, so številne vojaške godbe na trgu pred Akademijo zaigrale grško, ju gosi ovensko. rumunsko in turško narodno himno, nato pa so zagrmeli topovi in zazvonili zvonovi v vseh cerkvah v znak. da je nastopil najvažnejši trenutek, to je podpis pakta, ki bo za dnlgo dobo jamčil miren razvoj Balkana. Po vrsti so pristopili k mizi zunanji ministri in z dragocenimi zlatimi nalivnimi peresi podpisali pakt. Prvi ga je Dodpisal jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. za njim pa grški zunanji minister g. Maksimos, rumunski zunanji minister g Titulescu in naposled turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej. Po podpisu je predsednik grške vlade poklonil zunanjim ministrom v dar dragocene nalivne peresnike, s katerimi sn podpisali pakt. DeSile vojske V proslavo dogodka so nato natočili šampanjca in v najlepšem razpoloženju je prvi napil svojim tovarišem zunaniim ministrom rumunski zunanji minister g. Titulescu Njegovi zdravici so se pridružili predsednik grške vlade g. Tsaldaris. vojni minister general Kondilis in mnogi drugi navzoči odličniki. ki so izražali željo da bi pravkar podpisani pakt rodil zaželjene sadove pri konsolidaciji miru in prijateljstva med balkanskimi narodi. Ob splošnem vzklikanju in medsebojnem čestitanju so nato odličniki zapustili dvorano ter se podali na trg pred Akademijo, kjer jih je sprejela deset in deset tisočglava množica z viharnimi ovacijami Jugoslovenski zunanji minister g Jevtič je bil ponovno izredno navdušeno aklamiran ter so ga naravnost zasuli s cvetjem Svečanost je bila zaključena z uspelim defilejem vojske. Posebno pozornost so vzbuiali oddelki evzo-nov v svoji slikoviti uniformi. Opoldne je priredil predsednik grške vlade na čast zunanjim ministrom in ostalim odličnikom ki so prisostvovali podpisu pakta^ svečano kosilo, med katerim je bilo izrečenih več pomembnih govorom, zvečer pa je priredil gala-večerjo predsednik republike g. Zaimis. Akropolis je bil zvečer v proslavo današnjega zgodovinskega dogodka svečano razsvetljen, v Atenah pa se je spontano formiiala veličastna po-vorka, ki je krenila po glavnih mestnih ulicah in navdušeno manifestirala za slogo vseh balkanskih narodov. Ministri odpotujejo danes Jugoslovenski, rumunski in turški zunanji ministri bodo s svojim spremstvom jutri zapustili Atene in se vrnili domov. Pred balkanskih držav, dragoceno aktivno postavko za evropsko situacijo. Prijetno je presenetil zato vse one. ki žele evropske narode obvarovati novih usodnih preizkušen j, neprijetno pa le one, ki si žele kalne vode, da bi v njej uspešneje ribarili. odhodom bodo vsi štirje zunanji ministri sprejeli novinarje ter jim dali izjave o balkanskem paktu in njegovem pomenu za nadaljnji razvoj prilik na Balkanu. Pozdrav Tsaldarisa Uzunoviču Atene, 9. februarja. AA Ministrski rrea-sednik Tsaldaris je poslal predsedniku jugoslovenske vlade g. Nikoli Uzunoviču tole »brzojavko: Posebno sem srečen, ua vam lahko javim, da so danes opoldne v dvorani atenske akademije zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grčije podpisali pakt o balkanskem sporazumu. To veliko delo bo okrepilo mir in varnost ter srečo narodov In bo. kakor sem globoko prepričan, služilo za zgled drugim narodom, ki takisto streme po miru. Vaša ekscelenca se lahko ponaša s tem, da so bili vaši napori za ustvaritev tega velikega dela kronani s popolnim uspehom. Zaradi tega vam pošiljam s posebno radostjo najtoplejše čestitke iz izraze prisrčnih želja za blagostanje velikega iugo-slovenskega naroda. Zahvala g. Uzunovisa Predsednik vlade g. Nikola Uzunovič sc je predsedniku grške vlade Tsaldarisu zahvalil z naslednjo brzojavko: V času, ko so štirje ministri podpisali pakt o balkanskem sporazumu v prestolnici grškega naroda, se podvizam, da sporočim vaši ekscelencl in preko vas tudi vašim tovarišem v Imenu Jugoslovenske vlado hi v svojem lastnem imenu zagotovila, da bo ta sporazum mnogo prispeval k organizaciji balkanskega in splošnega miru ter da bo novo Jamstvo za plodno sodelovanje med balkanskimi narodi. Odlikovanje grSkih državnikov Atene, 9. februarja, p. O priliki današnjega podpisa balkanskega pakta je Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič izročil visoka odlikovanja, s katerimi je odlikoval Nj. Vel. kralj grške državnike. Med drugimi so odlikovani: predsednik grške vlade g. Tsaldaris in zunanji minister g. Maksimos z redom Belega orla I. stopnje, pomočnik zunanjega ministra Leopanas in grški poslanik v Beogradu g. Melas z redom sv. Save I. stopnje ter svetnik grškega poslaništva v Beogradu g. Vatikatioti z redom sv. Save m. stopnje. Grki o Jevtiča Atene, 9. februarja- AA. Na enoenjem sprejemu pri predsedniku republike so opazili. da se ie jugoslovenski zunanji minister e. Jevtič, ki ie bil predmet posebne pozor-| nosti, mnogo razgovarial tjdi z voditelii ! etra nit gg. Papanastasijem, Kafandarisorn i in Mcitaxom. G J^vtic ia mnogo govoril tudi 6 šefi tukajšnjih diplomatskih misij. Današnja listi prinašajo posebne članke o delovanju ministra g. Jevtiča in poudariajo niegove diplopiatsslke uspehe. Tako pravi "El in ikon Melon« med drugim. da ie mmi-pter Jevtič diplomat velikih sposobnosti, ki si je na mah pridobil simpatije vseh er-rodajen za sestavo Briand-Kellogg>ovega pakta in za sklepe skupščine Društva narodov sprejete v zvezi ž njim, trdno odločeni, da zavarujejo veljavo že obstoječih pogodbenih obvez ln ohranitev teritorialnega reda, ki danes velja na Balkanu, so se odločili, da sklenejo pakt o balkanskem sporazumu. V to svrho so lm»>novall kot svoje pooblaščence: NJ. Vel. Kralj Jugoslavije g. Bogoljuba Jevtiča, ministra zunanjih del. predsednik grške republike g. Demetra Maksimosa. ministra zunanjih del, Nj. Vel. kralj Rumunije g. Nikolaja Titulesca, ministra zunanjih del, predsednik turške republike g. Tevfik Buž^i beja, ministra zunanjih del, ki so po izmenjavi svojih pooblastil, ki so jih našli v redu ln v predpisani obliki, sklenili: Cl. 1. Jugoslavija, Grčija, Rumunija In Turčija si vzajemno jamčijo varnost vseh svojih balkansKlh mej. čl. 2. Visoke pogodbene stranke se obvežejo. da se dogovore o ukrepih, ki bi jih Izdale za primer, da bi bili prizadeti njihovi Interesi, definirani s tem sporazumom. Obvežejo se, da ne bodo pokrenlle nobene politične akcije proti nobeni drugI balkanski državi, ki tega sporazuma ni pod- pisala, preden predhodno ne Izmenjajo svojih misli, in da ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti nobeni drugi balkanski državi brez pristanka ostalih pogodbenih strank. čl. 3. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse pogodbene sile, ter bo ratificiran čimprej mogoče. Dostopen bo vsem drugim balkanskim 6ilan. Njih pristop bo predmet naklonjene proučitve s strani pogodbenih strank in bo postal pol-nomočen, čim ostale podpisane države no-tificirajo svoje soglasje. Izolacija Bolgarske Sofija, 9. febr. p. V javnosti je zbudil veliko pozornost članek voditelja bolgarskih socialistov Krste Pastuhova v sofijskem »Narodu«, v katerem ostro kritizira politiko bolgarske vlade in njeno oklevanje povodom sklepanja balkanskega pakta, še večjo pozornost je vzbudil danes v sofijskem »Miru« članek bivšega trgovinske-ga ministra Madžarova, ki se docela pridružuje temu mnenju in pravi med dragim: Bolgarski vladi je bilo ponovno predlagano naj podpiše ba.kanski pakt, toda vlada g. Mušanova se vse do danes, ko je balkanski pakt postal dejstvo, ni odločila. Znana je formula g. Mušanova, ki pravi, da je proti paktonoroaniji, ker da je pakto-fob. Zal se je njegovi politiki pridružila tudi opozicija. Jugoslovenska vlada je storila vse, da bi omogočila podpis balkanskega pakta tudi Bolgariji. Leta 1915. je Bolgarija odklonila predlog velesil za ustanovitev Velike Bolgarije in takrat smo se prav tako radovali odklonitve, kakor s« radujemo sedaj, ko je vlada odklonila podpis balkanskega pakta. Tudi, če bi ostal v vsej Bolgariji docela osamljen, takega p>ostopanja ne bom nikdar odobril, ker vodi taka politika Bolgarijo v popolno izolacijo. Po odklonitvi balkanskega pakta bomo imeli proti sebi skupino držav, ki štejejo 50 milijonov prebivalcev. To dejstvo bo vsekakor moralo upoštevati tudi Društvo narodov. Kar se tiče Turčije, je sedaj Jasno, da ona ne bo pustila rušiti nobene meje in noče niti slišati o reviziji mirovnih pogodb. Težko ml Je pri srcu, ko st predstavljam posledice, ki bodo nastale za Bolgarijo iz te ponolne izolaclie. če je bi* la res kaka resna ovira za pristop Bolgarije k balkanskemu paktu, potem Je bila predvsem dolžnost vlade, da dobro premisli, kaj more imeti za nas neugodnejše posledice. Ali pristop h paktu ali pa popolna izolacija. Kakor v privatnem življenju, tako tudi v mednarodnem življenju ni ničesar absolutno dobrega in odnošaji med narodi in državami so rezultat medsebojnega popuščanja. Morda &o naši sosedje zelo slabi, potem tudi mi nismo bili bolj pametni, če smo jih naravnost silili, da nas od vseh strani obdajo z železnim obročem. Tako smo tudi leta 1913. domnevali, da bomo zmagali In si domišljali, da bodo centralne sile zmagale v svetovni vojtl. Kaj bodo pač rekli takratni preroki o sedanji Izolaciji Bolgarije. Jaz ne vidim ni2 dobrega ln najbolj obžalujem, da so Je danes v Bolgariji ljudje v vladnih ln opozicijskih krogih, ki se vesele teea. da se Bolgarija nI priključila balkanskemu paktu, žal bo moral ves narod drago plačati posledice, ki so neizbežne, če se odgovorni državniki ob 12. uri ne bodo spametovali. Koncentracija v Franciji Včeraj popoldne je Doumergue sestavil vlado nacionalne koncentracije brez socialistov in komunistov Pariz, 9. februarja, g. Mandator predsednika republike Gaston Doumergue je v teku včerajšnjega dne sprejel mnogo političnih osebnosti, predvsem poslance Herriota, Malvyja, Berengerja in Ybarn6-garaya. Sprejel je tudi odbor državne zveze bivših bojevnikov, ki mu je zagotovil popolno lojalnost bivših bojevnikov in na-glasil nujnost, da se sestavi ministrstvo iz novih, nikjer prizadetih mož, po možnosti tudi iz vrst bivših bojevnikov. Dopoldne je Doumergue nadaljeval konzultacije. Sprejel je Louisa Marina, predsednika skupine republikansko-demokrat-ske unije, bivša predsednika vlade Tar-dieuja in Sarrauta, zastopnika francoskih neosocialistov Marqueta, bivšega proračunskega ministra Germaina Martina, voditelja socialistov Leona Bluma, maršala Petaina, bivšega premierja Pierra Lavala. bivšega proračunskega ministra Palmada in predsednika radikalnih socialistov Herriota. Leon Blum je po konzultaciji izjavil, da bo socialistična stranka ostala izven vlade. maršal Petain pa je dejal, da je samo vojak in da se kot vojni minister ne bo spuščal v politične subtilnosti, temveč skrbel samo za organizacijo vojske Nova vlada Popoldne je Doumergue že sestavil svojo vlado. Nova vlada je naslednja: ministrski predsednik: Gaston Doumergue, zunanje zadeve: senator Barthou, (demokratska in radikalna unija), notranje zadeve: senator Sarraut, (rad. soc.), pravosodje: senator Cheron, (neodvisen), vojna mornarica: Pletrl, (dem. levica), vojska: maršal Petain, zrakoplovstvo: general Denaine, finance: Germain Martin, (rad. soc.) prosveta: Berthaud, (rad. soc.). kolonije: senator Laval. (neodvisen), javna dela: Flandin. (dem. levica), narodno zdravstvo: Louls Marin 'ren. dem. unija), delo: Marquet. (neosociatet), proračun: Jacquier, kmetijstvo: Ouellle, (rad. soc.), trgovina: Lamoureux, (rad. soc.), pošta in brzojav: Malvy, (rad. soc.), trgovinska mornarica: Bertrand, pokojnine: Rivollet, (zastopnik bivš;h bojevnikov), brez oortfelia: Tardleu, (reij\ centrum), lin Herriot, (rad. soc.. V novi vladi ni državnih podtainlkov. Ob 20 30 je predsednik Doumergue predstavil predsedniku republike Lebrunu člane svojega kabineta. Doumergue o parlamentarnem položaju Zastopnikom tiska je Doumergue izjavil na vprašanje, ali se hoče takoi lotiti revi-ziie ustaive, da se mora taka 6tvar izvesti brez prenagljenosti. Poudaril ie. da ni noben revolucionar in da se bo izogibal vsemu. kar bi moglo imeti značaj kakega prevrata. Če pa bo povzročala poslanska zbornica telkofe glede hitre odobrMve proračunskega predloga in zakonite likvidacije ko-rnpciiskih afer. bo predlagal predsedniku republike razpustitev parlamenta. Odveč ie vsaka bojazen pred izpremembo jstave, ki ni noben fetiš. Ustava se mora razvijati e časom in skraini čas ie že, da ee napravi konec neprestanim trenjem med vlado in parlamentom- Najprimernejše sredstvo za to more biti le normalna uporaba pravice državnega poglavarja za razpust parlamenta. Zato hi ielei. da hi vsaki nezaupnici sledil avtomatično takoj raimi9t ««'nnske zbornice, fcer bi na ta nafin mogli Izrefi srojo sodbo tndi volilei. Nevarnost, da bi izgubili mandate, bi narekovala poslancem previdnost, kar bi imelo za posledico. da bi postali pndr.i vlad redk Mir v Parizu V Parizu vlada pork> lic-i Trga republike so. že popoldne zaprle svoje lokale. Tjdi del trgovin ie zaprl svoie prostore prei kakor običajno. V poznih popoldanskih urah se je na obali Seine postavilo več polkov mob;lne garde. Žrtve zadnjih izgredov 0 žrtvah izgredov t. m- je policijska prefektnra obiavila. da ie bilo ranjenih 170 civilistov. 181 policistov. 130 planov republikanske garde in orožnikov. 102 člana mobilne garde, dočim je bilo ubitih 6 civilistov in 3 gardisti. Avstrijska pritožba Društvom narodov pred Dunaj, 9. febr. s. Avstrijski poslaniki ▼ Rimu, Parizu in Londonu so včeraj izročili vladam od avstrijske vlade izdelani do-sier za utemeljitev koraka avstrijske vlade pri Društvu narodov glede spora z Nemčijo. K temu izjavljajo z merodajne strani: Ker je avstrijski ministrski svet po posvetovanjih z velesilami dal na svoji zadnji seji kancelarju dr Dollfussu vsa pooblastila, da stori vse primerne korake za ureditev spora z Nemčijo, je položaj sedaj ta. da bodo mogle velesile z izročitvijo tega dosiera že pripraviti končno veljavni korak Avstrije in dati svoj pristanek. Rim. 9 febr. AA. Reakcija v italijanskih krogih proti grožnji s priključitvijo Avstrije k Nemčiji je prvič po prihodu Hitlerja na oblast postala jasna in neprikrita Fašistični listi odkrito nastopajo proti hitler-jevskim nakanam nasproti Avstriji. Preosnova deželnih vlad v Avstriji Dunaj, 9. februarja, g. Kakor javljajo večerni listi so zastopniki nižjeavstrijske-ga Heimwehra in domovinske fronte Izročili nižjeavstrijskemu deželnemu zboru slične zahteve kakor na Tirolskem. Ni še znano. aH je ta korak Heimvvehra uspel. Deželni voditelji Heimwehra pod vodstvom Starhemberga in dr. Steidlea so posetili kancelarja Dollfussa takoj po njegovem povratku iz Budimpešte ter mu predložili svoje zahteve po avtoritativnem vodstvu v posameznih deželah. GOSPODARSTVO V NAŠI BANOVINI Banovinski svet je na včerajšnjih sejah razpravljal o proračuni« oddelka za trgovino, obrt in industrijo Ljubljana, 9. tebruarja. Popoldne je banovinski svet nadaljeval najprej še razpravo o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. V debati je b s. Detela govoril o zavarovanju gozdnih delavcev, ki plačujejo previsoke pr,spevke B s Zadravec je poudarjal potrebo ustanovitve vajeniških domov tudi v Celju in Mariboru Tudi b s. dr. Lipold je podčrtal veliko potrebo ustanovitve vajeniškega doma v Mariboru zla sti v nacionalnem pogledu, ker se mnngo kmečkih fantov ponemči pri nemških mojstrih Toplo se je zavzel tudi za podporo domu kraljice Marije na Pohorju. Podban dr Pirkmajer je odvrnil, da so banski upravi vajeniški domovi zelo pri srcu, vendar pa ji ni mogoče ustanavljat' lastnih vajeniških domov ker ima v oskrbi že itak mnogo humanitarnih ustanov Pripravljena pa je vedno poapirati vsako iniciativo v tem pogledu kakor je to storila tudi v Ljubljani. B s Skuhala ie prosil, naj bi se pri razdelitvi bednostnega fonda za javna dela upoštevale potrebe ljutomerskega sreza Omenil je dalje, kake težkoče imajo občine s pošiljanjem nevarnih slaboumnih v za vode za duševne bolezni, kjer pa jih odklanjajo zaradi prenapolnjenosti prostorov. Načelnik oddelka z« socialno politiko in narodno zdravje dr. Dolšak je izjavi!, da ae )e zaradi prenapolnjenosti bolnic večkrat pripetilo da boln:kov niso mogli sprejeti Med tem se je dogradila bolnica za duševne »olezni v Novem Celju, ki je predvsem Fsmenier.a bolnikom iz bivše mariborske oblasti Ko \jO opremljen novi paviljon v Dolnici za duševne bolezni na Studencu, se bodo v tem pogledu razmere še boli zboli-šale. V razpravi o posameznih postavkah je načelnik dr Dolšak opozoril, da ie v pr« računu določen nov izdatek 150.000 D-n za babiške internate. V banovini je 600 babic, katerih število pa neprestano paoa. tako da pride sedaj ena že na 1900 prebivalcev in je vedno vec otrok rojenih brez pomoči babic Na babiški šoli v Ljubi jan je prostora za 60 gojenk kar je mnogo premalo Sedaj je samo vprašanje, ali naj ss poveča šola v Ljubliini ali pa ustanovi ut< v« v Celju aH kje drugoH. Brezposelni primorski begunci Prečitana je bila nato prošnja Zveze m-goslovenskih emigrantskih udruženj, ki opozarja na obapni položaj primorskih beguncev Za nje se nihče ne zmeni, dočim se je za Zide. ki jih je izgnal Hitler iz Nemčije. zavzel ves svet. V naši državi je že 4000 brezposelnih primorskih beguncev Zveza je zaprosila vse banovinske svete v državi, naj pri razpravi o svojih proračunih določijo primerne zneske za podpiranje teh re-vežev 3 s Tavčar je rekel, da znaša postavka za izseljcnce in priseljence ie 200.900 Din. kar je premalo Med priseljenci mso samo Primorci, temveč tudi Kranjci iz Idrije. Postojne in Vipave Kredit za podniranie em;2rantov naj se zviša za 100 000 Din. Ban dr Marušič je na predlog pristal Proračuni Mnic m zdravilišč Nato je banovinski svet. pričel razp-av-Sjati o proračunih raznih zdravstvenih zavodov Za snloSno bolnico v Mariboru je določen'b 4.72"^ 0*0 D;n ;zd«tkov z dotacijo banovne 2.341060 Dm: za bolnico v Celiu 2.314 Hm izdatkov z dotacMo r»a-nov;ne 784 300 D;n- za bolnico v Murski Sobot1 10^2 280 Din izdatkov z dotacijo banovin* ?80 D;n- za boln;co v S>ovenj-gradcu 908 090 Dm izdatkov z dotacijo banovne W 000 0;n za ho'mco v B-ežicah 86^ 4^O Dm izdatkov z dotacijo banovine 44") 4^0 Din: za './oln;co v Vnvem m^stu 769 100 Dm z dotaerio 396 800 Din: /.a bolnico v Ptuju 583 260 Dm z dotacno 23} 260 d:nariev itd Za hanovin«ko hira1n;co v Vo'"n;ku ie določen;h 83*120 Dm izdatkov doč;m znaSaio plačala banovne 172 120 D n za banovn«ko hiralmco v Ptuju ie določenih 6"0 420 Din izdatkov doč'm zna=a do-taciia l>anovne 74 420 D;n Proračun zdravilišča na Golniku izkazuie S 026 000 Dm iiedaHcov in prav tol:ko dohodkov Proračun banovinskega zdrav;1išča v Dobrni izkazuje 1.732 ^62 izdatkov in prav tol;ko dohodkov Proučim banovinskega zdrflv'1'ščfl v Rogaški Slatini izkazuif 10=63075 D;n izdatkov in prav tol:ko dohodkov V debati je b s Koder rekel da je za bo'n;co v Murski Soboti določena postavka 50 000 D;n za vzdrževan ie nos'opii in tehničnih naprav prema ihna PotreV>no je tudi povečanie 5tev;la rv^hia v tei M'n;ci B s dr. Senčar je zagovarjal razširjenje boln4ce ;n lvraln'ce v Ptuju B s Gaišek je pred'agal nai bi se ekonomija zdravilišča v Rogaški Slatini preured:la v vzorno veleposestvo ker ni v šmarskem srezu no ben'h vzoru;h kmetij y zimskem času b' se lahko prazne hotelske sobe uporabljale za en al; dvomesečni kmetijski tečaj B s dr Sajovic je želel da bi se imenoval poseben odbor, ki b preg^dal do prihodnjega zasedanja banov;nskega sveta vsa banovinska podjetja in zavode B s Ktihar je prosil, naj prekmurskim občinam dovolijo prispevki za napravo zdravih vodnjakov. S tem je bila razprava o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje končana. Banovinski dolgovi šnjih let odločno premajhna ker znašajo samo ostanki banovinskih prispevkov are-skim cestnim odborom mnogo več. Podban dr pirkmajer jt izjavil, da znašajo zaostanki v prispevkih banovine sre-skim cestnim odborom okrog U milijonov Dm Za njihovo pokritje v resnici v proračunu ni predvidenih sredstev Izhod se je našel na ta način, da se bodo iz rednega proračuna plačevale samo nekakne anuitete. Za bodoče je preskrbljeno, da ne bo več nobenih zaostankoy. B s. Jereb je prosil, naj bi se pri izplačevanju zaostankov obravnavali vsi cestni odbori enako B s. dr. Obersnel je rekel, da bi morala banovinska podjetja svoja posojila amortizirati sama in bi se to ne smelo vršiti na breme splošnih banovinskih financ. Prav bi tudi bilo, če bi se predložil banskemu svetu izkaz, komu se morajo plačevat: anuitete. Načelnik dr. Orel ie pojasnil, da gre prete/no za po^oiila, ki sta jih najela bivša oblastna odbora v Mariboru in Ljubljani. B. s. Jereb je odobraval, da plačuje ba- j novina denarnim zavodom točno anuitete za posojila, ker jim s tem znatno o'ajšuje v sedanjih težkih časih njihovo poslovanje. Banovina nai bi skiiša'a svoia posojila konvertirati z dolgoročnim posojilom pri Državni hipotekami banki. Načelnik dr. Orel je navedel, da je banska uprava svoičas zaoros;la pri Državni hipotekami banki za posodilo 10 milijonov za zgradbo ceste iz Ljubljane v Litijo in da so njeno prošnjo podnirali naibolj me-rodajni čini tel ii v državi. Vendar pa ni imela uspeha. Prav tako ni misliti, da bi se mogla pri Poštni hranilnici dobiti več'a vsota. kakih 20 milijonov, za konvertiranje dolgov Drugi denarni zavodi pa v tem pogledu sploh ne pridejo v poštev. Podban dr. Pirkmajer je izjavil, da banska uprava še nadalje proučuje možnost za konvertiranie banovinskih in komunalnih dolgov in da posveča temu vprašanju vso pozornost. Če bi se banovinska in občinska posojila konvertirala v*aj do polovice bi to pomenilo znatno olajšanje v našem gospodarstvu in bo banska uprava nadaljevala svoja prizadevanja v tej smeri. Trgovina, obrt, industrija O poslovanju oddplka za trgovino, obrt in industrijo ie predložil nie.gov nače!n;k dr. Mam obš;rno poročilo. Pro-ačum tega oddelka izkazuje 2.088 040 Din izdatkov. V debati ie b s. Vidmar izvaial, da so sredstva oddelka tako skrčena, da se z njimi v resnici ne morejo delati čudeži. Zato se v podrobnosti proračuna ne spušča Govornik je nato razpravi;al o davčni obremenitvi in opozoril, kako se znajo nekatera velika podjetja, ki so v rokah tujega kapita'a in imajo milijonske dobičke, izmikati obdavčenju, dočim domača podjetja pod davčnimi bremeni omagujejo. Važnost obrtništva B. s. Zadravec iz Središča je rekel, da pogreša v poročilu oddelka za trgovino, obrt in industrijo nekatere važne stvari, ki se tičejo obrtnega stanu in gospodarstva, med drugim preglednejše podatke o položaju trgovine in obrti v naši banovini ter načelne smernice, kako namerava banska uprava po možnosti ustreči zahtevam naše obrtne politike V naši banovini predstavljata obrt in trgovina tudi v socialnem in političnem jx>gledu tako važen faktor da se v nobenem pogledu ne smeta postavljati v drugo vrsto Saj imamo nad 20.000 obrtnikov s približno 30.000 obratovališči m okrog 15 tisoč obrtniškega naraščaja Obrtniški stan izvira skoro v celoti iz vrst našega kmečkega naroda i-n daje eksistenco velikemu številu kmečkega naraščaja ki na rodni gru-d- nima dovoli kruha. Smotreno podpiranje obrtnega stanu zato ni samo vprašanje obrtne polit;ke. ampak tudi v veliki meri vprašanje agrarne politike, socialnega skrbstva in narodne politike naše banovine. Hudo skrb mora povzročati dejstvo, da je bilo lani od javi jenih nad poldrugi tisoč obrtnih listov Zato naj banska uprava posveča vso pozornost obrtnemu stanu. Govornik je dalje omenjal nekatere ne-dostavke na srednji tehniški šoli v Ljubljani in preše1 nato na obrtno-nadaljevalne šole. katerih uspehi tudi v mnogih primerih ne zadovoljujejo Pouk v njih naj se vrši spo-redno in v soglasju z vzgojo doma m s poukom v delavnici ter na praktični osnovi. Zato spadajo na take šole poleg učiteljstva tudi specialno izobraženi mojstri kot preda vatelji Obrtno-nadaljevalno šolstvo pa mo ra vsekakor dobiti več sredstev Po novem obrtnem zakonu bi banska uprava lahko mnogo koristila nadaljevalnim šolam z dohodki iz glob za šušmarstvo Res je treba iz socialnih vidikov paziti, da se ta lok preveč ne napenja v sedanji dob' krize m bede. predaleč pa popusti j-ivost ne sme 'ti Če bo banska uprava vztrajala pri strogem izvrševanju svojih okrožnic i zasliševanjem predstavnikov obrtnih organizacij, ni dvoma. da se bo položaj legalnega obrtništva v najkrajšem času znatno zboijšal m da se bodo tudi šušmarji vrnili k legalnemu izvrševanju svojih odloženih obrti. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je b. s Zadravec podrobno bavil še z nekaterimi zahtevami in težnjami obrtništva, kako z nedeljskim poukom v obrtno-nadaljevalnih tečajih, s sodelovanjem banske uprave m Zbornice za TOI pri pospeševanju obrtništva, s strokovnimi tečaji, s štipendijami za obrtni studii v inozemstvu z vajeniškimi domovi, z izdajanjem obrtnih listov zadružnim organizacijam itd. B s. Zadravec je zaključil svoja, s splošnim odobravanjem sprejeta stvarna in tehtna izvaianja, z besedami: »Ce bomo poleg kmečkega ohranili tudi zdrav gospodarski in šc posebno obrtniški stan, bomo zgradili riajsolidnejše temelje za boljšo bodočnost vsega ljudstva dravske banovine.« Seja je bila ob 13. prekinjena ter nadaljevanje napovedano za 6. uro. Popoldanska seja Na popoldanski seji je najprej b. s. Snoj prečita! resolucijo čevljarskih obrtnikov iz svojega okraja ki protestirajo proti snovanju Bat:nih podružnic. B. s. Golouh je razpravljal o obrtno-nadaljevalnih šolah in zahteval njih modernizacijo Zahteva! je večjo zaščito vajencev; ravnanje z vajenci naj nadzirajo sreska na-čelstva in učiteljstvo. B. s. Lavtižar je v obširnem govoru priporoča! pospeševanje tujskega prometa, posebno na Gorenjskem. Mala gost:lna naj postane po svoji domačnosti drugi dom posebno turistom in letoviščarjem srednjega stanu. Za pozitivno delo B. s- dr. L, pol i ie v daljših stvarnih izvajanjih r-odčrtal nume potrebo pozitivnega gospodarnega in političnega dela. Težka goapod-nrsl:a depresija naravno ustvarja nezadovoljnost. Vse čuti posledice gospodarske krize. go6podar6k; krogi in široki sloji, za katere je vedno manj možnosti zaslužka. Taka sit.iaciia naravno?! izziva, da išče vse leka. Zdravila pa ni lahko najti, naibolj nevarno pa ie. če ia hočejo iznajti šušmarii nod psihotičnim vplivom nezadovoljnih množic- Negativizem je zastrupljanje vodnjakov, pozitivna kritika pa te potrebna. Če ee govori o korupciji, o potrebi čiščenja, ee moramo pač nakloniti na vlado, katere predsednik gospod Uzunovič je dal v t*m pogledu jx»dčrtano odločne iz-ave vo jih tudi s de'am>m oo^krjp;> Politiziranje, taktiziranje in intrigiranje spada v polpreteklo dobo če ga Je pa še kaj v smereh stare politike ga moramo iztrebiti. Treba nam je zdrave gospodarske politike Izključeno pa mora biti, da skušajo razne akcije najti vsaka svojo metodo ozdravljenja Nemogoče jč. da bi razni krožki dajali smer za izboljšanje razmer Ne smemo si domišljati, da bomo na ta način prinesli luč iz Slovenije Treba je. da se vse pozitivno ustvarjajoče sile združijo. Sistematično, načrtno, enotno organizirano delo potrebujemo in enoten nastop vseh pozitivnih sil. B. s. Detela se je pritožil zaradi strogih predpisov glede domačega klanja živine. B. s. Gorniak opisuje težave industrije olja pri uvozu bučnic, dočim se ščiti tuja industrija. B. s. dr. Sajovic izvaja, da ni obrt, trgovina in industrija nič manj važno poglavje kakor kmetjistvo. Nujno potrebna je gospodarska solidarnost obeh stanov. V pjodrobni dpbat: ie zagovarjal b. svet. Pire podporo za tekstilno šolo v Kranju, dr. Lipold domaČo obrt v Maribor i. Vid mar pa prošnjo društva »Probude«, ki ie izdelalo načrt za višje umetno obrtno šolo Govorili eo nato Še b. e. dr S e n f a Erjavec, Kuhar. Birolla, Jereb. Koder. Ba;uk n $ o ! a r ki sta iim »d govariala ban dr. Marušič in načelnik mJ delka za trgovino, obrt in industrijo dr Mam. Prihodnja seia bo jutri ob pol 9. dopoldne. Napredovanja v sodni služb' Beograd, 9. februarja p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino Henrik Toplak, višji pisarniški predstojnik pri sreskem sodišču v Celju; Josip Raj-ner, višji pisarniški predstojnik pri sreskem sodišču v Ljubljani; Ivan šemrov. vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Celju; Josip Zupan, upravitelj jet nišnice pri okrožnem sodišču v Ljubljani: višji pisarniški oficijaJ Josip Rubin pri sreskem sodišču v Ptuju; Matija Meznarič pri okrožnem sodišču v Mariboru; Josip Kokolj pri sreskem sodišču v Laškem; Tvan Rudolt pri sreskem sodišču v Ptuju; Ivan Barbič pri okrožnem sodišču v Novem mestu; Josip Gunstek pri sreskem sodišču na Vrhniki; Miha Visočnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; Matevž Grunb-lahner pri sreskem sodišču v Mariboru: Ivan Drobnič pri sreskem sodišču v Metliki; Ivan Draksler pri sreskem sodišču v Mokronogu; Pavel Vovk pri sreskem sodišču v Kočevju; Fran Osoinik pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Fran Morelj pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Anton Ukmar pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Beograd, 9. februarja, p. S kraljevim ukazom je napredovala v višjo skupino profesorica dr?awe trgovske šole v Ljubljani ga. Ana šifrer. Obsodba vohuna Beograd, 9 februarja. AA. V državnera sodišču za zaščito države je bila danes javna razprava proti Teršovcu Andreju iz Maribora zarad' zločina vohunstva v korist neke tuje države. Po končani razpravi je sodišče obsodilo Teršovca na 3 leta robije. Sloveč orientalist v Zagrebu Zagreb, 9. februarja n V Zagreb je pri spel znani orientalist. berlinski vseučilišk profesor za zgodovino islamske kulture dr. FTanz Bebinger, ki že 10 let proučuje 1 naše spomenike islamske kulture. Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pn zavaroval niči »Jugoslaviji«, aa.i točnosti v plačevanju ni smatrati za kake protida.iatev Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste noslali naročnine. Zastopniki industrije pri trgovinskem ministru Beograd, 9. februarja, p. Danes je po-setila večja deputacija zastopnikov industrije pod vodstvom predsednika industrijske centrale g. Vladimira Arka ministra za trgovino g. Juraja Demetroviča ter mu obrazložila težkoče, s katerimi se mora boriti domača industrija spričo sedanje gospodarske krize. Deputacija je obenem Izročila g ministru obširne predloge glede zakonskih ukrepov za olajšanje in sanacijo prilik ter ohranitev industrijske delavnosti. Predlogi vsebuiejo tudi ukrepe za ureditev kreditnih odnošajev. ki povzročajo Industriji glavne težkoče. Minister g. Demetrovič se je podrobno zanimal za želje industrijcev ter jim obljubil vso svojo pomoč z zagotovilom, da bo stavljene predloge podrobno proučil in v najkrajšem času izdal primerne odloke. Obenem pa je izrazil tudi upanje, da bodo industrijski krogi upoštevali sedanje težke pri''ke. ki tareio vse sloje ter da bo tudi industriia doprinesla =voi delež za splošno sanacijo prilik v državi. Seja finančnega odbora Beograd, 9. febr. p. Finančni odbor Narodne skupščine je imel davi daljšo sejo pod predsedstvom g. Sečerova. Finančni minister je podal kot uvod v razpravo o državnem proračunu obširen ekspoze o finančni politiki in o stanju našega gospodarstva. Glavno vsebino ekspozeja je »Jutro« že objavilo. Finančni odbor je nato razpravljal o uredbi glede organizacije ptt. službe ter je izpremenil nekatere določbe Člen, ki je določal delokrog posameznih oddelkov in odsekov, je bil brisan ter pooblaščen prometni minister, da uredi delokrog posameznih ustanov s posebnim pravilnikom Finančni odbor Je tudi izpre-menil določbe čl. 38., ki določa, v kakem številčnem razmerju se smejo zaposliti v poštni telefonsko-brzojavni slufcbi ženske Po predlogu finančnega odbora se lahko zaposli 30% žensk z nižjo 8olo. 25% žensk z maturo ln 5% žensk s fakultetno Izobrazbo Po teh Izorememitah Je finančni odbor uredbo odobril Prihodnja seja finančnega odbora Narodne skupščine bo v torek ob 10. dopoMne. Na dnevnem redu Je načelna razprava o proračunu. Seja senata Beograd. 9. febr. p. Danes dopo'dne se je vršila kratka seia senata. Po uvodnih formalnostih je bil na;.prej prečitan ukaz o ostavki dr Srškičeve in imenovanju nove vlade Nikole Uzunoviča, nakar je sledilo 5i-tanje večjega Števila interpelacij, prošenj m pritožb. Med drugimi je bila prečitana tudi prošnja časopisnih podjetij, v kateri apelirajo na senat, naj ne odobri predlaganega povišanja takse na časopisne oglase ker bi to resno otrroža'o obstoj časopisni podjetij ter ime'o za posledico povečanie brezposelnosti med novinarji! in črkostavci Senat je nato prešel na dnevni red ter ie naiprvo izvolil odbor za proučitev zakona o pob;iani'ti spo''n;h bo'ezni. ki ie bil nedavno s.preiet v Narodni skwšč'ni. Ffnančn-zakoni so bil'" dostavnem finančnemu odboru senata v svrho nrotič:tve. Prhodmia seia senata ^o v nonedehek ropoMne ob 5. Finančni odbor senata se je takoi popoldne sestal k seji ter nrče! razmravliati o iavčn:h zakon-h ki so bili te dni spreleti v Mg rodni sk^^ščini'. Pogajanja za preosnovo bolgarske vlade Sofija, 9. februarja, č. V rolitičnih krogih se vztrajno širijo vesti o pogajanjih za spremembo bo garske vlade. Na pobudo predsednika Sooranja Malinova nai bi se sedanji demokratski vladni večini pr.dru-ž:la še skupino Demokratičeskega zgovo-ra pod vodstvom Burova in Molova Ministrski predsednik Mušanov bo skušal pregovoriti k pristanku na to izpremembo še zemlijedelce. ki so smatrali pristaše De-mokratičeskega zgovora doslej za svoje največje nas-rotn:ke. Načelno niso proti temu. da bi se Burov. Moiov in drug: pristaši pridružili vladni večini, upirajo pa se zaradi sedanjega poetičnega položaja v Bolgariji. ker se pripravljam občinske volitve in ze>m>!oedelci ne bi radi nastopili v vo-ilm borb že kot prijatelji Demokratičeske- ga zgovora. Zato pričakujejo, da bo prišlo do sporazuma šele po občinskih volitvah. V vrstah Demokratič&skega zgovora se je že pričela borba med mlajšo in starejšo generacijo za ministrske portfelie Stareiša generacija se 'e zavzela za Molova m Burova. miaiSa oa te postavila za svoia ministrska kandidata Stainova in Mošanova Poučeni krogi zatrjujejo, da ie za sedai Se vse odvisno od izida bližnjih občinskih volitev Danski krali v Milanu Milan. 9 februarja A A. Snoči je prispel iz švice v Milan danski kralj Prisostvoval je predstavi v sScali«, nato pa odpotoval proti Genovi. Obsodba šnansMh unomikov Madrid. 9 februarja AA Vrhovno sodi če je v procesu proti častnikom zaplete nim v vstalo dne 10 aveus** 193? v Sevl Iji, obsodilo 7 častnikov, med nilmi ge nerala Gonzalesa na 12 let Ječ«, 31 obtožencev pa oprostilo. Poset poljskega zunanjega ministra v Moskvi Varšava, 9. febr. Zunanji minister Beck bo odpotoval v Moskvo prihodnji po-oedeijek. Oticieino zatrjujejo, da boče vrn-ti s tetn obiskom nekdanji obisk ru^sega komisarja Cičenna v Varšavi, poJitiini povod, da je poljski zunanji m.nister pospeiš.i svoje potovanje v Moskvo, pa je vsekakor vznemirjenje, k. ga je povzročila v Kusiji zaključitev nemško-poijs^e pogodbe o nenapadanju. Povratek DoIIfussa na Dunaj Budimpešta, 9. februarja, č. Po programu bi moral avstrijsk. z vez m kancelar dr. Dollfuss že opolnoči zapustiti bud;mpešto, njegov odhod pa je bil odgoden do davi, ko je ob 8.10 odpotoval nazaj na Dunaj. Na železniški postaji so se poslovili od rtega predsednik vlade Gombos. m:m.stri in druge ugledne osebnosti. Rusi pripravljajo nov polet v stratosfero Moskva, 9. februarja, k. V tukajšnjih letalskih tvorni ca h so priče : graditi nov s-tra-tostdt, s katerim namerava prof. Prokopijev izvršiti v letošnjem po etju nov poiet v stratosfero. Pri gradnji novega baimia seveda upošteva,o tud:. najnovejše izkušnje, ki so se pridobile pri poslednjem ruskem poletu, ki se je tako trag čno zakfcjučii. Nad gondolo bodo za primer padca pritrdi« večji padobran, pa tudi član: posa.dke bodo opremljeni $ padali. V gondoli ts>do namestili! tudi poseben avtomatični ra.d:ood-dajni aparat, tako da bodo mogli vsak hip ugotoviti položaj in lego stratestata med po. e to m. Prof. Prokoipijev je iajavil novinarjem, da. bo skuša! z novim stratostatom doseči Vidino 30.000 m. Zvišanje eskontne mere v Franciji Pariz, 9 .februarja. AA. Naror ie celo neznatno nadel. Dimniška rrcmfnnb nmiotcd za soboto; Spremenljivo, podnevi nekoliko južno, lab ni zaspadni vetrovi. Načelnik finančnega oddelka dr Orel je poročal o posam.-znih postavkah proraču na finančnega oddelka Osebn' izdatk so v tem oddelku prora- unan- na S55 900 D'n pokojnine pa na 600 000 Dm Stvam^ izdatk' so naslednji: strošk' denarnega prometa 200 000 D>n anuitete obrest- in vra čila posojil banov-ne ter nienih nodietij m ustanov 7.780 000 Dm obveznost' iz prejšnjih let 2000 000 Din obveznost h;vVh okraimh samouprav SO 000 D n strošk' za stopstva banovine pred sodiJči 10 000 Dm za reprezfntflrMo 06000 Dm za zaupne za deve 90 000 Dm vse skupai 11.731000 Dm B s dr Lipold je poudarjal da je postavka 2,000.000 Din za obveznosti iz prej- »ržavna razredna loterr Žrebanje 7. februarja Din 8.000.— Din 3 000.— Din 2.000.— Din 1.000. St. št. št. št.: 5.982 42.540 10.851 4.456 62.?43, 73.361 _ _ L7.il , ^L 5 971 10.8S9 37.020. 37.046. 42.535. 4o.728. 45.739 45.758 45.779 51.566 51.5P0 58.316, 58.400, 62.260, 62.290, 73.303. 73.314, 73.333 73.383. 73.388. 88.208. 88.213. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e, 19 Naši kraji in ljudje šest let raziskavanja v Potočki zijalki Raziskovalec prof. Brodar o lanskih najdbah Ljubljana, 9. februarja Nocoj je ▼ predavalnici mineraloškega instituta na univerzi kralja Aleksandra predava' prof. Srečko Brodar iz Celja, znani razisAovatelj znamenite Potočke zijal-ke v Olševi nad Solčavo o izsledkih svojega dela v lanskem poletju. Kopanje v Potočki zijalki je od vsega početka vzbudilo v javnosti prav živahno zanimanje in zato se razume, da je razen odlično zastopanih strokovnjakov in visokošolske mladine dodobra napolnilo dvorano tudi mnogo širšega občinstva. Lani je ekspedicija, ki jo je vodil prof. Brodar, delala v Potočki zijalki že svoje 6 leto. Ob vhodnem delu jame je lansko poletje razkopala 150 m2 zemlje do 5 m globoko. Pri tem je ekspedicija odkrila dve novi ognjišči, ob katerih je pračlovek pred davnimi tisočletji živel tu gori svoje romantično, malo idilično življenje. Pred ognjiščema so našli mnogo kamenitega in koščenega orodja, strgalca, praskalca, konice. svedre, šila in ost od puščice. Med najdbami je posebno dragoceno šilo z znamenito omamentiko. Vsi ti predmeti so bili najdeni v spodnjih kulturnih plasteh. Prof. Brodar loči pri svojem delu zemeljske plasti na: grušč, sigo, zgornjo kulturno plast in spodnjo kulturno plast, pri vsaki od teh dveh pa še zgornji in spodnji del. Razen navedenih orodij je našel prof. Brodar tudi mnogo koščene in kvarcitne industrije, kakor jo ponavadi nahajamo tudi po drugih visokih alpskih jamah. Naša Potočka zijalka pa je posebno zanimiva predvsem zaradi tega, ker med vsemi tako visokimi alpskimi jamami samo v njej nahajamo tudi mlajšo paleolitsko kulturo auri-gnaške stopnje. Tako je Potočka zijalka edinstven primer med vsemi jamami in bodo najdbe v njej velikega pomena za celotno proučevanje ledene dobe. Iz lepega, poučnega predavanja, v katerem je g. profesor z besedo in ob skioptič-nih slikah poslušalcem predočil, kako so se tisočletja človeške zgodovine odigravala v tej naši slavni jami, naj navedemo še, da je ekspedicaja v lanskih mesecih izkopala med drugim 217 medvedjih okostij in se je število vseh doslej odkritih okostij tega prakosmatinca približalo že visoki številki 1(X>U. Prof. Brodar je s svojimi sodelavci odločno pripravljen, da z iskanjem sledi za našim pračlovekom nadaljuje do konca. Od kopanja na sedanjem odseku si g. profesor obeta še pomembnejših odkritij zlasti zavoljo tega, ker se zadnje ognjišče v pretežnem delu nahaja še pod plastmi. Preprost miselni račun pa nam pokaže, da je moral pragospodar pod vrhom Olše-ve imeti več svojih stvari spravljenih za ognjiščem kakor pa pred njim. Beograjska občina za ljudsko zdravje Poleg centralne nudi pomoč 7 krajevnih ambulanc Beograd, v februarju mesecu. Dasi se nahaja v zelo težkem gmotnem položaju, je vemdar treba priznati, da mestna občina beograjska v znatni meri skrbi za ljudsko zdravje v prestolnici, vzdržujoč poleg svoje centralne ambulance še sedem krajevnih ambulanc. Centralna ambulanca »e nahaja v precej neprimernih prostorih na vogalu občinskega sveta med Aleksandrovo in Beograjsko uii, kjer je bii nekdaj živinski trg. S to ambuJanco je zvezana tudi rešilna postaja. V ambulanci, ki posluje nepretrgano dan m noč, je poleg glavnega zaposlenih še devet zdravnikov in šest strežnikov. Ambulanca posluje za ljudi, ki se izkažejo z ubož-nim listom, brezplačno. Plačati pa morajo v primerih kiirurgične pomoči ovoj in to 5 Din. Ordinacije za druge bolnike pa se plačajo po 50 do 200 Din. Ambulanca ima splošni. kiruTgični, očesni, rdntgenološJti, zo-bozdravniški in oddelek za zdravljenje grla in nosu. V ulici Brače Krema novica je ambulanca, ki se v glavnem bavi s kožnimi in veneri č-nimi boleznimi. Ima razmeroma zelo veliko dela in se zateka vanjo dan za dnem do 150 m še več bolnikov obeh spolov, med katerimi je povprečno po dve tretjini moških in tretjina ženskih. Zdravljenje je tu popolnoma brezplačno. Bolniki so večinoma : d i ljudje. Odgovori, ki jih dobiš na vprašanje, odkod jim bolezen, pa dajejo precej mračno sliko beograjskega velemestnega življenja. Tako vam odgovarja n. pr. mladič, ki še nima dvajset let, da mu je naprtila lues — mlada učenka. In zdravnik potrjuje to žalostno izpoved. Ambulanca v Sredački ulici hna menda najbednejšo klijentelo. Najubožnejše ljud-tvo prihaja semkai iskat pomoči, zlasti za otroke. Ambuiianca posluje zanje seseda brezplačno. Trije zdravniki in ena zdravnica le komaj in komaj zmagujejo ogromno delo. Saj prihaja na dan nad 150 otrok na obsevanje in zabeležuje ambulanca nad 20 tisoč iskalcev zdravniške pomoči in sveta na eto. Druge ambulance se nahajajo potem ▼ ulici Petra Zrinskega. pri Gospodarski me-fcani, na Kaleniča zuonu, v ulici prote Ma- m ® rv, , ® Danes premiera filma gg Greh ® gospe Claudet H Ljubezen in življenje mlade, lepe jjjjjjj žene. g ZVOČNI KINO IDEAL e3 S S 0 Predstave ob 4., 7. in 9.*4 uri. Cene 4, 6 in 8 Din, teja Ln Višegradski. Tudi tu 90 povsod zdravniki preobloženi z delom, ker se vse bolj množi število ljudi, ki jih sili gosp> darska kriza, da iščejo zdravniške pomoči v občinski ambulanci, ko nimajo sredstev, da bi je iskali pri zasebnih zdravnikih. Tako je v teku lanskega leta iskalo zdravniške pomoči v vseh občinskih ambu-lancah precej nad 120.000 ljudi in so te občinske ustanove opravile res ogromno delo v korist ljudskega zdravja v prestolnici. Proti poslovanju ambulance se sicer pogo-stoma slišijo pritožbe. Zlasti se ostro obsoja določba, da mora tudi največj: revež plačati 5 Din za ovoj, češ da se mu sicer rana ne obveže. Toda zdi se. da je precejšen del teh pritožb neupravičen, ker si ni mogoče misliti, da bi se odrekala v nujnem primeru zdravniška pomoč revežu, k; nima 5 Din za ovoj. Če se pa zateka v občinsko ambulanoo človek, lei lahko plača, je pa čisto pravimo, da mora plačati, ker pač ne gie da bi 'okoriščali javno ustanovo ljudje, id imajo sredstva, da se zdravijo na svoi račun, pa bi se hoteli z izkoriščanjem javne ustanove otresti zdravniških stroškov, ali si jih vsaj znatno znižati ter jemati zdravnikom zaslužek. Beograd bi seveda potreboval še znatno večje število takih ambulanc, toda mestna občina nima sredstev za tako razširjen te svojega zdravstveno skrb skega delovanja. Želeti pa je nujno, da se vsaj kolikor toliko pomnoži zdravniško osebje v sedanjih ara-bulancah, da bodo mogle v večji meri izpolnjevati svojo občekoristno nalogo. Za tesnejše sodelovanje vodilnih državnih gledališč Ljubljana, 9. februarja Kakor znano, bi se bil moral vršiti pred 14 dnevi v Zagrebu sestanek intendantov vseh treh osrednjih narodnih gledališč, iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, da se posvetujejo o težavnem položaju, v katerem se nahajajo naša državna gledališča, in da 6e sporazumejo o enotni akciji za rešitev tega vprašanja. Ker je bil intendant beograjskega gledališča Ilič takrat zadržan, sta se v Zagrebu sestala na razgovor samo upravnik zagrebškega narodnega gledališča Konjovič in namestnik upravnika direktor Golia iz Ljubljane Te dni potuje direktor Golia v Beograd, kjer se bodo vodje naših narodnih gledališč vnovič sestali. Predlogi, ki jih bo pretresala konferenca intendantov in ki bodo potem v posebni spomenici stavljeni na odločujočih mestih, gredo za tem, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo zajamčila obstanek vseh treh gledališč v dosedanjem neokrnjenem obsegu. Med drugim bodo gledališki upravniki predlagali, naj bi bil uvoz vseh materialij, ki jih morajo teatri nabavljati v tujini, dovoljen brez carine. Na vse zabavne prireditve naj se uvede taksa v višini 1 Din za vsako vstopnico in naj se donos iz te takse steka v prid narodnim gledališčem. Za turneje po državi in za gostovanja izven središč naj bi bil na železnicah dovoljen prevoz osobja in materiala po režijski ceni. Na5e radlopo-staje naj bi tesneje in smotrno sodelovale z našimi osrednjimi teatri, ki posredno ali neposredno že doslej izvajajo pretežni del radioprogramov, ne da bi bili zato deležni odgovarjajočih koristi, ki bi jih radio lahko nudil gledališču. Delovna področja posameznih teatrov naj bi se reorganizirala tako, da bi narodno gledališče v Ljubljani veljalo kot oficielno gledališče za ves slovenski del. Mimo tega pa bodo upravniki sklepali tudi o tesnejšem sodelovanju vseh treh gledališč, ki smo ga doslej v resnici težko pogrešali tako v Ljubljani, kakor tudi v ostalih dveh središčih. Med drugim bo konferenca sklepala tudi o tem, kako bi se organizirala pogostejša gostovanja tujih umetnikov pri nas, zlasti češkoslovaških, poljskih in bolgarskih. — Konferenci želimo čim plodnejšega in čim trajnejšega uspeha, ki ga terjajo interesi naroda in kulture. Franc Čuk f Zagorje, 9. februarja V Kisovcu pri Zagorju je umrl v sredo zjutraj upokojeni delovodja g. Franc Čuk, ki je služboval pri rudniku 63 let. Rodil se je 26. januarja 1859. in je služboval že kot otrok v rudniški steklarni kot odnašalec stekla. Dopoldne je hodil v šolo. popoldne pa na delo v steklarno. Leta 1873. je bil sprejet v rudniško strojno delavnico in je potem kot strojnik in delovodja službo- val do leta 1931., ko je bil upokojen. Prej vedno zdrav in delaven v svojem pokoju ni našel oddiha, marveč bolezen. Zdravja je šel iskat v Ljubljano, pa so ga v torek popoldne pripeljali z reševalnim avtomobilom domov, kjer je že drugi dan umrl. Pokojnik je bil blagega in odkritega značaja, zgleden naprednjak in narodnjak. V dobi svojega dolgoletnega službovanja je užival zaupanje in ljubezen vseh tovarišev. S soprogo gospo Heleno, sinom Francetom, ki je že 26 let zaposlen kot jamomerec pri zagorskem rudniku, in s 4 hčerami žalujejo za njim mnogoštevilni prijatelji. Zglednega in zaslužnega moža so danes popoldne položili k večnemu počitku na zagorskem pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin. 10.000 dinarjev za izsleditev morilcev viove Juvančičeve KakoT je »Jutro« že svoječasno poročalo, je bila 27. novembra lani umorjena v Vidmu premožna vdova Marija Juvančiče-va. Roparskega umora sta bila tedaj osumljena brat in sestra pokojnice, ki pa sta bila kmalu izpuščena na svobodo, ker se je izkazal sum kot neosnovan. Drugi brat g. Anton Kinčič. lastnik razpošiljalne koles in šivalnih strojev v Berlinu, je tedaj razpisal nagrado 5000 Din za onega, ki bi omogočil izsleditev morilcev. Kljub temu pa je umor ostal doslej še nepojasnjen in ni sledu za morilci. To je napotilo g. Kinčiča, da je nagrado povečal na lOCOO Din, kar velja za čas dveh mesecev. G. Kinčič, ki živi v Nemčiji že 33 let, je pismeno zaprosil naše uredništvo, da objavi ta njegov razpis. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve» grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Težavna borba proti raku Zagreb, 9. februarja V Zagrebu deluje že štiri leta Društvo za borbo proti raku. ki zasluži največjo podporo ne samo Zagrebčanov, marveč tudi vsega jugoslovenskega prebivalstva. Namen društva je proučavanje in pobijanje raka ter je društvo v najširšem pomenu besede socialna organizacija proti tej nevarni bolezni. V dobi, ko se rak na strahovit način širi po vsem svetu in ko si znanost toliko prizadeva, da bi našla učinkovito sredstvo proti njemu, pa ima društvo vendarle samo — 188 članov. V sredo je imelo društvo svoj IV. občni zbor v poslopju zagrebškega Higienskega zavoda. Predsednik društva univ. prof. dr. Dragutin Mašek je v svojem govoru očrtal napore znanosti pri iskanju uspeS-nega sredstva proti raku. Pobijanje raka je najtesnejše združeno x raziskovanjem in bi moralo biti zaradi tega društvo, ki se ie takemu delu posvetilo, deležno splošne podpore .Iz dobe štirih let, odkar društvo obstoja, pa se vidi, da ni v javnost dovolj prodrlo niti zanimanje za društvo in razumevanje za njegova stremljenja. To žalostno dejstvo se kaže pri vseh akcijah, ki jih je društvo doslej izvedlo. Že nekaj let si društvo prizadeva poma^ gati zavodu za radijsko terapijo v Zagrebu. Nabiralna akcija, ki je bila izvedena lani v maju. da bi si mogel zavod nabaviti večjo količino radija, pa je dala samo — 12 658 Din. Zaradi tega je najvažnejša naloga društva, razviti propagando med naiširšimi sloji, da bi bil narod opozorjen na prve znake bolezni in na važnost pravočasnega zdravljenja. Borba proti raku bi morala biti izvedena na najširši podlagi in v vseh krajih naj bi se vršila predavanja o raku in o sredstvih, ki jih že pozna znanost proti tej nevarni bolezni. Fotoamaterji, poslužite se prilike! Sveži filmi uporabni do sept. 1935 1. od 6X9 8 snimkov 26° Sch. & Din 15.— 8 snimkov 26° Sch. k Din 18.— 8 snimkov 26° Sch. k Din 22.— Povrhu Se eno povečano sliko 13X18 gratls za vsak pri nas kupljen film. FOTO TOURIST LOJZE SMUČ vi s-a-vi s hotela Union Most čez Savo in cesto t ob njej! Litija, februarja. Iz vseh krajev se čujejo glasovi o težavnem življenju, litijski brezposelni pa nimajo nikogar, ki bi jim bil vodnik ln tolažnik, zato se smatrajo povsod zapostavljeni in je gotovo tudi v tem vzrok, da jih prezrejo oblastva takrat, ko se deli pomoč. Kriza se je pri nas pričela 2o • težavami v nekdanji topilnici. Prostor, kjer jo stala ta važna industrija, je poravnan in čaka novega gospodarja in novega dela, niso pa poravnani udarci iz onih časov. Mnoge delavce, ki so bili tik pred upokojitvijo, je ustavitev zadela v živo. Nič ali pa le pičlo malenkost dobivajo iz penzijskih fondov, v katere so vplačevali dolga leta. Potem. ko so ustavili peči v »šmelcu«, je prenehal dihati tudi »Sitarjevec«, naš svinčeni rudnik. Zadušil ga je največ ogromni napredek brezžične telegrafije in radiofo-nije. Za svincem ni več povpraševanja, odkar sili brezžični val v vsako hišo. Močno so naše udarile tudi redukcije v predilnici. Litijski rudarji, ki so služili kruh po svetu, so prišli domov, število brezposelnih raste, mnogi niso že po tri mesece zaslužili niti pare. Oblastva v našem kraju se sicer trudijo po svojih močeh, da pomagajo najbednejšim. Prav v zadnjem ča- KULTURNI PREGLED Knjige Slovenske šolske Matice Za 1. 1933. je SŠM izdala tri knjige, ki štejejo skupaj 672 strani in stanejo za člane 30 Din — cena ki nas zlasti pri znanstvenih kniigah preseneča Dobro varno, da Matica ne more imeti kdo ve koliko tisočev članov, zato je tudi to dejstvo značilno za idealizem vodilnih Matičarjev in sodelavcev pri p lblikaciiah Pedagoški zbornik prinaša razpravo dr. Karla Ozvalda ».Nov?* psihološke smeri«, Frana MilSinskeea »Pijanca pred sodiščem« v obdelavi Leopolda Puharja, dr. B. Škerlja ^Socialno - antropološko študijo k vprašanju manjvrednega otroka*. Matije Senko-viča razglabljanje »Šola in doma«, Jana Seri ivega pregled bolgarskega šolstva in B. Horvata dal;še strokovno poročilo o knjigi E. Antaueria »Do stvarnega uka v I. razre-du osnovnp Šote«. Nekatere razprav? eo zanimiva tudi za nešolnika- Tako smo na tem nip«tu že poročali o doc dr. Škerlja »Socialno antropološki Studili k vnrašanm manivr»dnpcr3 otroka« Razprava miv prof dr Karla O z v a 1 d a se bavi e psihoanalizo in individualno psihologijo e pedagoškega vidika vpfnda' pa >o bo s pridom prpči tal ®eak izobraženec, sai ie vzgoja v tem primeru tako š^rok pojem, da daleč presega oži^ kroge vseh šol in s-> dotika človeka in naroda na njegovih najobčutljivejših in naj- važnejših mestih. Ugledni avtor sklepa, da utegne tako zvana psihoanalitika smer d\i-šeslovja biti v pravih meiah dragocena pomoč pri oblikovanju mladega človeka, svari pa pred prekoračenjem teh mej in o poza m na potrebo previdnosti pri psihoanalitiki literaturi, ki io pišejo večidel zdravniki, katerim nedostaja redne psihološke šole. Tudi Pubarjeva, po zapiskih pokornega Mil-činskega sestavljena študija o slovenskem pijancu sega daleč preko »šolskih« krofov in bi bila vredna, da bi io v primerni obliki spoznali široki krogi našega naroda. Razen Pedagoškega zbornika sta izšli še dve knjigi: dr. Josipa Jeraja »Naša vas« in dr. Stanka C o g a 1 e »Temelji občo metodike«. »Naša vas« je spis, ki bi se bilo treba k njem j vračati vedno iznova, sai obraT-nava e sociološkega in psihološkega vidika bitje in žibje slovenskega kmečkega ljudstva. Dr. Jeraja »Naša vas« predstavlja prvi poskus v naši literaturi, podati na znanstven-' osnovi in v zaokroženi obliki notranjo podobo vaškega. t. i. ljudskega življenia. Kniiga vsebuje vse polno dragornnih opazovanj in daje čitateliu obilo izpodbud k razmišljanju o našem lindstvu. ki se mu začeniamo v mestih čedalje boli oddaljevati. Umljivn »e. da ima »Naša vas« ob^težje avtorjevega svetovnega nazora in kaže zaradi tog® v tem ali onem preveč očitno enostranost Vsekako pa bi moral to lanigo pognati vsak. kdor ie idejno uli praiktiano udeležen v javnem življe- nju: ne da bi pavšalno sprejemal avtorjevo stališče, marveč zato, da bi sploh razmišljal smotrneje o tem usodno važnem kompleksu življenjskih problemov našRevue de Litteraiture comparee«. ki jo urejata in izdajata znamenita *-Jncoska literarna zgodovinarja - kom on ris* a profesor ia F. Bald ^npnerger in P. Hazard ie pravkar izišlo številko za fonuar - unre posvetila srednji Evropi. Tu so priobčene med drugim razprave: TtaliianAki volili na hrvaško kniiževnoet jadranskega primoria do konca 18. stolet'«« (M. Deanovič). »Cer-vantes v i' jcoslovanski literat-ric fltf. Markovič). »Evropsk-« ideje 16. in 17. stoletja in slovenska književnost (Anton O c vir k). »Tuji avtorji v repertoarju Narolnega gledališča v Zagrebu« (I. H e r g e š i 6). Med krajšimi članki je objavljen tudi R. W a r -niera »Prispevek k intelektualni biografiji Charlesa Nodiera«. V slovenskem kulturnem krogu utegne posebno zanimati razprava s^drnjega urednika »Ljubijan6kega Zvona« dr. A. Ocvirka: »La pensče europeenne d as XVIe -A XVIIe sičdee et la litterature slovenesc. (T i-karski škrat H žal avtorjevo sme popd-iiunta epsčil in razprava ie izšla pod nežna ni n in trom Anton Orvicz, smola, ki ee ni pnmerila nobenemu drugemu sodelavcu in k: se ji pri tako ugledni reviji čudimo!). Prej omenjena razprava je p.*vi »oskus te vrstp v francoskem ieziku 'n bo nedvomno opon rila tuje kompariste tudi na slovensko književnost. V 'ivouu pravi avtor, aa je primorialna književna zgodovina doelej videli svoio pc glavituo nalogo v proučevan'a medsebojnih odnos.»v vebkih literatur in p majhne literature dosledno zanemarjala. Komparist pa b' našel tu nmogo prav zanimivih probleme v. ki un»>o včasi velik pomen in kažejo, kako ('iileč in e kakšno jakosijo eo se Sirila velika gibanja evropskih idej. Nato podaia dr. Ocvirk zgoščen in pregleden. hidi za tuje znanstvenike zanimiv oris protestantizma. ianzenizma in idej franeo ekih mislecev 18 stol^ia v slovenski litera turi. Ta velika gibanja »niso eamo imela globokih odmevov v slovenskem idem°m svetu, marveč 90 zlasti vplivala na razvoi domačega jezika in književnosti, kakor ludi na oblikovanja narodnega duha. Prav kakor su nadaljujejo dela pri regulaciji potoka Reke. Iz bednostnega fonda bodo popravili tudi nekaj okoliških poti in cest. Prav je, da se vrste zaposlenci na 14 dnevne ših-te... Tako se bodo počasi vsi zvrstili. Ustanovili smo socialni odsek JNS. Za predsednika imamo predilniškega podrav-natelja g. Gjajo, pomagajo pa mu tudi g. Vidovič z Grbina, postni upravitelj gospod Kolbe ter zastopnik brezposelnih gospod Jelen. Naša JNS sklicuje, za nedeljo 11. t. m. ob 10. sestanek vseh brezposelnih na Stavbe. Prešteli bomo njih vrste in čuli njih nasvete. Na predilniškem plesu so gostje nabrali nekaj stotakov za najbolj potrebne. Se delujoče litijske obrti in industrije plačujejo v banovinski bednostni fond prav čedne zneske. V imenu naših brezposelnih prosimo, naj bi oblastva zato čim večje zneske dodelila naši občini, da bo iz tega sklada čim več zaposlitve. V težavnem položaju pa naših ljudi ne zlomi obup. S pomladjo se obeta novo življenje. Pripravljalna dela za zgraditev mostu na Savi dozorevajo. Morda bodo v kratkem udarile prve lopate. Vedno bolj resna je tudi namera, da prično graditi zasavsko cesto. Dve rešitvi bo nova cesta prinesla našim krajem: zvezo s svetom ia kruha našim rokam. V kraja, kjer so včasi bili kranjski velesejmi Senožeti, 9. februarja V našem okolišu je letošnja zima prinesla v hiše mnogo bolezni, zlasti davice, zdaj pa se je pojavilo nekaj primerov — trahoma. Otrokom se vnamejo oči, ki so prično gnojiti. O opasni bolezni je že tudi obveščeno zdravstveno oblastvo. L"kreniti bo treba vse, da se bolezen zatre. Naša gasilska četa je imela v lastnem gasilskem domu prisrčno slavnost z gledališko igro. Ob tej priliki je bila izročena vnetemu gasilskemu delavcu g. Mehletu Antonu za 601etnico diploma častnega članstva. Diploma je lično delo mladega risarskega samouka Lovrenca Gradiška, ki je uporabil mnoge motive iz davnih dni našega kraja. Senožeti in bližnja okolica so pomenili v prejšnjih stoletjih mnogo več, kakor danes. Nedaleč od gasilskega doma je stala še pred desetletjem starodavna kapelica, ki so jo podrli nevedni ljudje 1. 1924. To znamenje, je bilo postavljeno že v 9. stoletju in je bilo posvečeno sv. križu. V kasnejših stoletjih pa je v njem vladal sv. Nikolaj, zaščitnik savskih brodnikov, ki so imeli v Senožetih važno postajo. Rovško-va domačija in veliki hlevi še pričajo o tem. Kronika, ki sega 600 let nazaj, pripoveduje. da je bil pri nas v Senožetih eden največjih vsakoletnih sejmov, kolikor jih je tedanja Kranjska sploh premogla. To je bil velesejem, ki je trajal po 8 dni. Obiskovali so ga sejmarji iz najod-daljenejših krajev in celo iz tujih dežel. Valvazor pa govori tudi o stari slovanski lipi, ki je stafa v bližini znamenja. V vročih dnevih so se ob službi božji na prostem stiskali sejmarji v senco ogromne lipe. Valvazor trdi, da je šlo v njeno senco 1000 sejmarjev. Danes je na vse te čl-se le še nekaj medlega spomina. I Danes TOM M IX v senzacionalnem velefilmu Strašna zapreka Napeti boji. Senzacija nad senzacijo. ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Cene 2, 4, 6 in 8 Din. proteetantizem {e tudi janzenizem povzročil poleg čisto verskega gibanja veliko živahnost v razširjanju knjig, ki so bile namenjene prosveti slovenskega kmeta. Ti venski predhodniki so pripravili tla gibanja francoskega in nemškega klasicizma in so tolikanj razvili jezik, da je mogel izražati misli pesnikov. Tako je prišlo do prvih primerov didaktične in moralizujoče poezije-Izmed vseh gibanj je bilo najbolj plodno tisto, ki ie prišlo od francoskih eneiklopedd-stov in humanistov. Privedlo je do končnega preporoda slovenske narodne misli. Evropske ideje 16., 17. in 18. stoletja 60 torej polagoma ustvarile trdno podlago, na kateri se je lahko razvijala slovenska moderna literatura.« S to razpravo eo bila tudi naši književnosti odprta vrata v omenjeno revijo, ki ie osrednji organ evropskih kompanistov, saj ta zvrst literarne vede nima nikjer drug>d tako močnega središča kakor v Pariziu. (Prim. tudi razgovor e Pajlom Hazardjem v knjigi A. Ocvirk. Razgovori. »Slovenske poti« 9-10, Tiskovna zadruga 1933.) Premiera Bossl"JJevega »Viljema Telia« v ljubljanski operi zaznamuje lep uspeh. Poročilo našega gledališko-grlasbenega referenta smo lz tehničnih razlogov odložili za jutriSnjo številko Koncert jugoslovanske glasbe v Parizu. Dne 7. f- m. se je vršil v Parizu koncert jugoslovanske glasbe, ki ga je organizirala »La Renaissance Frangaise« s sodelovanjem umetnikov-solistov, pariškega. Ju- MASKARADA V LUČKAH - V SRČKIH NA TABORU PUSTNA SOBOTA. DNE 10. FEBRUARJA 1934. lloiiiaee vesti ♦ Šolska proslava 130 letnice Karagjor-i gjeve vstaje. Banska uprava razglaša: 15. t. m. poteče 130 let Karagjorgjeve vstaje. V šolah se ta dan vrši skupna Šolska proslava, h kateri naj se povabijo tudi krajevni činitelji ln starši otrok. Glavna točka proslave bo govor, v katerem predavatelj oriše zgodovinski potek vstaje in njeuih posledic s posebnim ozirom na Ju-goslovensko idejo. Orisati je poedioe faze vstaje, njen kulturni in politični pomen za jugoslovenski narod in vse nadaljnje napore in zmago v bojih za osvobojenje in uedinjenje našega naroda. Ta dan bo pouka prost. ♦ Novinarji, člani ljubljanske sekcije JNU, ki še niso dvignili svojih legitimacij za leto 1934. naj se čimprej zglase pri .poslovodji ljubljanske sekcije v tajništvu »Jutra«. Proti nevarnosti Infekcije potom ustne dupline uporabljajte okusne ANA-COT PASTILE. ♦ Odvetniški Izpit Je napravil * prav dobrim uspehom pri apelaeijskem sodišču v Ljubljani g. Ciro Kocuiur, odvetniški pripravnik v Mariboru čestitamo! ♦ Upokojitev v sodni službi. Ker Ima polna službena leta je upokojen z ukazom NJ. Vel. kralja g. Mladič Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. ♦ Dušanov zakonik spet v Beogradu. »Jutro« je pred meseci obširao poročalo, kako so v neki lipski knigaml našli rokopis zakonika carja Dušana, ki ga zgodovinarji označujejo s prizrenskim prepisom ter smatrajo za največje kulturno delo srbskega srednjega veka. Rokopis so iz Nem- PUSTNO SOBOTO VSI V „UNION" čije poslali ueiiišikeuiu p-ublauistvu v Beograd ln v četrtek so člani nemškega poslaništva. naši zgodovinarji in člani narodne biblioteke izvršili ekspertijo te zgodovin Ske dragocenosti, ki bo do izpolnitve nekih formaltiusti še shranjen na nemškem poslaništvu, potem pa izročen naši Narodni biblioteki. Ugotovljeno je tudi, kod je zakonik romal 18 let. ♦ Pogreb Alojzija Benkovlča v Kamniku je bil v četrtek popoldne z Novega trga aa pokopališče na Žalah ob veliki uielež bi občinstva. Na zadnji poti so ga spremili tudi številni zastopniki Apotekarske komore s predsednikom mr. pharm. Bakarči-čem. Zvezo lekarniških sotrudnikov, ki je poKlonila tudi krasen venec, pa sta zastopala predsednik Igor Kraut in Leon Trost. Svojemu zaslužnemu rojaku Akjžiju Ben-koviču bodo ohranili Karaničant časten spomin: Velimir Hr2h»-Topuski, ki Je dolga leta deloval v Zagrebu in si je pridobil mnogo zaslug za višje šolstvo a svojim pedagoškim delom. Pokojnik je bil tudi velik dobrotnik revnih dijakov. ♦ Umrl je v Trstu upokojeni svetnik g. Anton Rebek, oče univ. prof. dr. M. Rebe-ka in inž. Konstantina Rebeka. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! ♦ Velika umrljivost otrok v Slavoniji, Iz poročil, ki so jih poslala posamezna sre-ska načelstva banski upravi, je razvidno, da je umrljivcdt v Slavoniji vedno večja in da odpade vedno večji del na deco. Zviša- I nje umrljivosti sploh je posledica slabih zdravstvenih razmer ln tudi prekomernega uživanje alkohola. Učinkovito pobijanje tuberkuloze v Slavoniji ovira v znatni meri revščina. Osnovani so sicer protitu er-kulozni dispanzerji, urejeni so dobri studenci in vodnjaki, urejujejo se tudi občinske kopalnice, a vse to bi moralo biti združeno a temeljito asanacijo vasi. Nemški prebivalci, ki so sorazmerno najpre-možnejšl. Imajo kolikor toliko higienskim predpisom odgovarjajoča stanovanja in Je j zaradi tega pri njih umrljivost še najmanjša. V mnogih vaseh pa so zaradi revščine stanovanja skrajno zanemarjena ln manjka zlasti mladim materam najosnovnejši | pouk o higieni sploh, o negi otrok pa še posebej. Mlade žene postajajo žrtve jetike, otroci pa umirajo že v prvih svojih letih. Lani je v osiješkem srezu umrljivost otrok tvorila 38 odstotkov od splošne umrljivosti. ♦ Stavka mlekarjev v savski banovini. V zadnjem času so kmetje v daruvarskem, grubišnopoljskem in deloma tudi v bjelo-varskem srezu popolnoma ustavili lifera-cije mleka raznim mlekarnam ter ima ta stavka hude posledice tudi za Zagreb, ki je navezan na dobavo mleka iz širše okolice. Do stavke je prišlo zaradi tega, ker mnogi trgovci In prekupčevalci mleka niso dajali več gotovine, marveč raznovrstno blago. S kolenijalnim blagom bi bili kmet- miimrannnmj rajcojnog g Nocoj ob 20. url vsi k g □ □ v Kazino. ♦ Pogreta narednika Josipa Perhaja. V četrtek popoldne so pokopali v Splitu četrto žrtev strašne avtomobilske nesieče narednika Josipa Perhaja. Poleg vojakov in mornarjev so se pogreba udeležili tudi meščani v velikem številu, kajti pokojni Perhaj je bil med njimi priljubljen v največji meri. Roriom je bil iz Ljubljane, oženil pa se je lani v Splitu s hčerko neke ugledne rodbine Bil je star komaj 2S let. služboval pa je kot narednik-strojnik pri zrakoplovnem poveljstvu v Divuljah. Bil Je blag človek, v svoji stroki pa nenavadno spreten in vesten. Med predstojniki in tovariši in tudi med civilnim prebivalstvom je uživa! velik ugled. ♦ Smrt zaslužnega profesorja. V Mona-kovein, kjer je bil na obisku pri svoji sestri. je umrl 73 letni upokojeni profesor v dvorani Delavske zbornice Pustna sobota. Do 4. ure zjutraj. je še zadovoljni, uprli pa so se, ko so jim prekupčevalci mleka začeli namesto denarja vsiljevati manufakturno blago, ki je po večini slabše kvalitete. Producenti mleka so imeli v zadmjen času že več sestankov, na katerih so ugotovili in objavili svoje zahteve o ceni mleka in o rednem plačevanju v gotovini. ♦ Redni občni zbor Slovenskega lovskega društva — podružnice Ljubljana bo dne 20. t. m. ob 20. v hotelu »Metropol« (Miklič) v Ljubljani z običajnim sporedom, ki je natisnjen v februarski številki ,Lovca«. Odbor. ♦ Poročila sta se ▼ župul cerkvi v Trebnjem g. Marjan Tratar, učitelj in zna.nl sokolski delavec v novomeški sokolski župi, ln gdč. Poldika Bukovčeva, enako delavna Sokolica, hčerka trebanjskega gostilničarja g. -Ivana Bukovca. SokolsKemu paru naše Iskrene čestitke! ♦ »Situacija na liškl progi«. Pod tem naslovom objavlja splitski dnevnik »Novo Doba« daljši članek o liškl progi, ki ao jo sedaj že četrtič v tej zimi očistili z ogromnim trudom ter Izročili prometu. Vsako zimo je treba pisati o situaciji na tej .progi, ki je posledica nekdanje avstroogrske politike in borbe med dvema deloma nekdanje monarhije na škodo jugoslovenskih pokrajin splch, Primorja pa še posebej. Zrmanja je središče orkanskih neviht in je zaradi tega jasno, da proga preko nje ne more Izpolnjevati svoje naloge. Samo s progo preko Knina bi dobilo Primorje železniško zvezo, ki bi bila vama pred vremenskimi nezgodami ♦ Najkrajša avtomobilska zveza Bosne z morjem. Neko avtobusno podjetje v Banji luki namerava otvoriti promet na progi Banjaluka-Livno s priključkom na avtobus, ki opravlja promet med Livnom in Splitom. To 'bi bila najkrajša zveza Bosanske Krajine z morjem in če bo projekt izveden, bo imela velika pokrajina od njega največje koristi. Ta proga bi bila Krajša od zveze Okučanl-Split in ker oi avtobusi j iz Banjaluke vozili samo do Livna, od ko- : der bi drugi opravljali vožnjo do Splita, ; bi bile preprečene tudi razne nezgode, ki so navadno posledice predolgotrainih vo- j žen j earh ln istih vozil. Neprestano izloča tvoje telo nepotrebne snovi in gradi na novo. Pazi, da bo to novo koristno! Najdragocenejše snovi za izgradnjo mišic, živcev, krvi in kosti vsebuje Ovomaltine ▼ pravilnem razmerju. Ovomaltine naglo in lahko prehaja v kri, kjer ustvarja novo moč. Pijte Prodaja se povsod. * Led na Donavi, Dravi in Tisi. Huda zima in nenavadno nizka voda naših rek v zadnjih dneh povzroča na Dunavu, Tisi in Dravi tvorbo velikih kompleksov ledu. Dunaj je najvišji pri Vukovaru, in sicer 1.35 metrov nad normalo, Tisa. ki je komaj nekaj centimetrov nad normalo, pa je polna ledu. Dosti ledu je tudi na Dravi, najmanj pa na Savi, ker je njena voda toplejša. Zaradi strnjenih in plavajočih ledenih plošč je rečni promet spet reduciran do skrajnosti. ZVOČNI KINO MOSTE Sobota ob 8. uri, nedelja ob 3., %6. in 8. uri, ponedeljek ob 8. uri Louis Graveiu ▼ romantifinl veseli opereti »Pevčeva ljubezen" Od 13. do 15. februarja: ŽENIN GREH Svetislav Petrovič in Szoke Szakall • Melioracija Ivanjskega polja na bosanski strani, ki je vsako leto, če se Sava razlije preko obale, dolgo časa pod vodo. bo Izvršena še letos. Velik del Ivanjskega polja je pod vodo tudi ob vsakem močnejšem deževju, ker se voda nima kam odtekati. Z melioracijo so pričeli že pred vojno. pa je pozneje vse delo zastalo. ♦ Od številke do številke nam prinaša »Fotoamater« zanimivosti iz fotografske umetnosti, mnogo pouka za armado naših amaterjev Ln vselej tudi izbrane umetnine naših mojstrov kamere. V februarski številki govori Vlado Pfeifer o pozabljenem izumitelju Puharju in sodobnikih, Lojze Pengal o portretu ▼ fotografiji, inž. Bur-ger o osvetlitvi iz glave, ki bo zlasti dobrodošel vsem začetnikom, slednjič naj še omenimo zanimi^'. prispevek našega ameriškega rojaka Joe Z. Lista iz hol!ywood-Bkih filmskih študijev. Drobiž Je tokrat še posebno pester, zlasti mnogo povedo številke o napredku našega fotoamaterstva. Ni dvoma, da .pritiča za ta razvoj lepa zasluga tudi »Fotoamaterju« in njegovemu Izdajatelju. * Obledele obleke barva v različnih barvah In pltsirg tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Novosadske pevke v Ljubljani. S po- Eoldanskim Drzovlakoin je včeraj prispel v jubljanc/ ženski pevski zbor Novosadske-ga glasbenega uaruženja, da priredi zvečer koncert v filharmoniji. Na kolodvoru se je k sprejemu zbrala množica občinstva, zlasti mnogo ženstva in mladine, prisotni pa so bili tudi zastopniki vseh naših glasbenih hi drugih kulturnih zavodov in organizacij. V imenu Hubadove župe je pozdravil vojvodinske pevke predsednik dr. Svigelj, v imenu našega ženstva jim je izrekla dobrodošlico 2a. štebijeva. S kolodvora so se Novosadčanke, ki jih je bila dolga vožn a pač utrudila, takoj oapravile v hotel. Ob petih popoldne so se udeležile čajanke v Mladiki, ki jim jo je priredilo Kolo jugo-slovenskih sester in na kateri so imele Vojvodinske in naše domačinke zadosti prilike, da navežejo trdnejših stikov med našim in njihovim kulturnim krogom. Zbor šteje 32 pevk. Večerni koncert v filharmo-nični dvorani je bil prav toplo sprejet DREVI OB 29. URI TRGOVSKI DOM goslo venskega kvarteta (Spiller, Smirnov, Sijanec, Antolek) in zbora »Jadran« pod vodstvom svojega dirigenta Draga šijan-ca. Izmed slovenskih skladateljev sta bila zastopana E. Adamič in A. Lajovic. Milan BegoviC, Tri drame. (Božji čo-vjek. — Pu^tolov pred vratiiua. — Bez. tre-čeg). V založbi Geze Kohna v Beogradu so izšle t v cirilici) navedene tri drame enega najboljših dramatikov Jugoslavije. Naše gledališko občinstvo jih dobro pozna izza vprizoritve v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ob tej priliki je bila o njih beseda tudi v listih in revijah. Sedaj, ko so združene v eno knjigo in izdane v okusni obliki, bodo dostopne tudi čitateljem. Čeprav je težišče Begovičevih dram v njihovem teatrskem učinku, nas vendar tudi čitanje v knjigi zabava z zapletljaji ln z živahnim dialogom teh iger. Iz opombe na koncu knjige posnemamo, da so »Božjega človeka« vprizorili v vseh gledališčih Jugoslavije, peleg tega pa še v Pragi, v Brnu, v Bratislavi, v San Franciscu, v Los Angelesu in v New Yorku. »Pustolovca pred vrati« so igrali na tehle inozemskih odrih: Praga, Brno Sofija, Dunaj, Rim. Oslo in Bergen Vprizore ga tudi v Stock-holmu in v Parizu Igro »Brez tretjega« so doslej vprizorili v Brnu in v Olomoucu. Dr. Aleksandra Bilimovlča »Uvod v ekonomsko vedo«. V zbirki »Kozmos« (Jugoslovanska knjigama) 1e izšel spis profesorja za nacionalno ekonomije na ljubljanski univerzi dr. Aleksandra Bilimoviča. »Uvod v ekonomsko vedo« je sestavljen iz predavanj, ki jih ima avtor na svojem znanstveno visokem mestu in je, kakor sam pravi, namenjen v prvi vrsti slušateljem pravne fakultete. Nedvomno pa bo s pridom segel po tej knjigi vsak izobražen Slovenec, ki ga zanimajo narodno-gospo-darske teorije. Spis izhaja od osnovnih pojmov (pojem gospodarjenja, oblike ln vrste gospodarskih dobrin, načelo gospodarnosti, nagibi gospodarskega delovanja, gospodarstvo ln tehnika). Nato prehaja k zgodovinskemu razvoju in obravnava zakonitost gospodarskih pojavov in njih zgodovinski značaj, karakterizira zaključeno domače gospodarstvo, vezano lokalno gospodarstvo, vezano narodno gospodarstvo ln moderno narodno gospodarstvo. Posebno zanimiv člen dragega poglavja je 11., ki obravnava razvojne tendence sodobnega gospodarstva Tretje poglavje je posvečeno organizaciji sodobnega socialnega gospodarstva (prim. zlasti člen »Država in gospodarstvo« in »Pravni pogoji sodobnega gospodarstva« z utemeljitvijo socialno-go-spodarske funkcije zasebne lastnine). Četrto poglavje ima še najbolj strokoven značaj, razpravlja namreč o značaju ekonomske vede, o sistematiki posameznih ved o gospodarstvu in o sistemu splošne teorije socialnega gospodarstva. Peto poglavje obravnava metodologijo ekonomske vede. Tu so med drugim členi o statistični ugotovitvi empiričnih gospodarskih zakonov, o vzročnih gospodarskih zakonih i. dr. Povsod, kjei je mogoče, je avtorjeva beseda tako jasna, da so njegova izvajanja tudi splošno dostopna. V današnji dobi, ko stoje gospodarska vprašanja (»kriza«!) v ospredju vsega lavnega zanimanja in ko jih z raznih strani osvetljujejo žarometi socialnih ideologij, bo »Uvod v ekonomsko vedo« lz spretnega peresa pri nas popolnoma udomačenega ruskega učenjaka dobro rabil vsem, ki se ne zadovoljujejo s površnimi pojmi. Zanimiv je tudi g!eds nazivoslovja. Jezik je čist in slog preprost, jasen. Knjiga je okusno opremljena. Balzac in slovanski svet. Z odnosi velikega francoskega romanopisca H. de Balzaca s Slovani ee bavita dve novi. v Parizu izišli knjigi: »Balzac et le monde slavec in »Balzac "?n Pologne«. Ob? ie spisala dr. Sofija pl. Korvvin - Piotrovvska. Prva obravnava na 521 straneh Balzacove odnošaie z gospo Hpnsko in njen vpliv na Balzacovo delo. 50!etnica »Slovenskih Pohl'adov«. Vodilna slovaška revija »Slovenski Pohl'ady«, ki ie pričela izhajati tri leta pozneje od »Ljubljanskega Zvona«, je pravkar nastopila petdeseti letnik. Iz revij, »ženski Svet« priobčuje v drugi številki poleg leposlovja (Maša Slav-čeva. Milica Ostrovška-šaup, Vida Taufer-jeva) avtobiografsko črtico Marije Vere »Pred 25 leti...« in Maše Slavčeve daljši članek o Mariji Veri. Aktualnega pomena so razglabljanja Angele Vodetove »Za odpravo prostitucije« v zvezi z novim zakonom o pobijanju spolnih bolezni, v rubriki Književnost in umetnost ocenjuje A. Vo-detova nove slovenske prevode iz Turge-njeva, M Omeljčenkova poroča o ogromnem delu češke avtorice Maryše šireekž-Radonovč »z kulturnich dčjin Mdstva«, Vera Dostalova p* poroča o razpravi Marje BorSnikove »France Levstik in Prešernova hči« Praktične priloge. ilustracHe in drobno gradivo lzt>opo1n1u1e1o ta pestri kulturni organ našega ženstva. Pride originalni ruski zvočni H film H Pot v življenje | Družabni večer gg. oiicirjev in vojaških uradnikov z njihovimi rodbinami bo drevi ob 21. v prostorih Oficirskega doma. Prosijo se gg. rezervni ©Sicirji in gospodje, ki imajo stalna vabil*, naj blagovolijo po- setiti ta večer. u— 15 letnico slovenske drame proslavi Udružeiije gledaliških igralcev v soboto 17. t. m. z »Divjim Lovcem«, v katerem gostujeta g. Nučič in ga. Podgorska. Pred predstavo bo govoril o tem pomembnem jubileju g. prof. France Koblar. Cene običajne dramske. Vstopnice bodo v predprodaji pri dnevni blagajni od ponedeljka dalje. u— Intimni koncerti Glasbene Matice. V letošnji koncertni sezoni je Glasbe.ia Matica vpeljala intimne koncerte, ki se vr še v Hubadovi pevski dvorani. Prvi koncert, na katerem je nastopil komorni trie Rupel, Leskovic, Lipovšek, Je bil izredno simpatično sprejet ter imel Jako lep uspeh. V ponedeljek 12. t. m. se bo vršil II. intimni koncert, katerega spored izvaja kvintet, ki ga tvorijo gospodje: Korošec Slavko (flavta) Gregorc Janko (klarinet). Hauck Viljem (fagot), Lukas Robert (rog) in dr. Danilo Svara (klavir). Izvajali bodo Mo zartov kvintet v es-duru in kvintet Rim ski-Korzakovega. Vse prijatelje komorne glasbe vabimo k temu koncertu. Sedeži su v prodaji v GlasLenl Matici po 10 Din. stojišča pa po 5 Din. Opozarjamo, da so sedaj sedeži numerirani in si vsakdo lahko prostor izbere ▼ predprodaji, v kateri vrsti želi imeti svoj sedež. Začetek točno ob 20 u— Okrajna organizacija JNS za Prule v LJubljani ima drevi svojo HI. redno letno skupščino v gostilni pri »Kavčiču« na Prl-vozu. Pričetek ob 20. uri Odbor vabi vse člane k polnoštevllnl udeležbi. u— Omladina Narodna odbrane v LJubljani priredi pod okriljem ZKD predavanje z diapozitivi o temi: Položaj nemške manjšine r Jugoslaviji in slovenske manjšine v Avstriji in na Koroškem. Predaval bo g Vekoslav Iskra, akademik. u— Ekskurzljskt odsek pri sekciji JUU javlja • tovarišem smučarjem in smučarkam, da priredi smuškl izlet ▼ Višnjo goro. Odhod Iz Ljubljane jutri 11. t. m. z jutranjim vlakom ob 7.2S, povratek z večernim vlakom Iz Stične ob 19.38. Udeležite se polnoštevilno. Smuk! URAN-K REMA u, ZA LICE VAS NAPRAVI LEPŠO IN MLAJŠO! u—• Danes senzacionalni trlkfiim »Klng. Kong«. Je pravo čudo fotografije hi filmske tehnike. Ustvarjen Je bil po zamisli Edgarja Wallacea. Vselina: pokazati hoče kaj bi se zgodilo, ako bi Kar naenkrat nastopile na svetu predpotopne živali. — Izmed drugih filmskih novosti naj or.enlmo, da bomo v kratkem videli »Pot v življenje«, prvi originalni ruski film. Odlikuje se po vsebini In fotografiji. Senzacijo vzbuja pevski zbor, kakršnih le malo čujemo. u— Ljubezen na povelje J« težavna stvar, vendar pa ne prehuda, ako se vrši na povelje v imenu raznih interesov. Kako se to vrši, nam pokaže film ZKD da nes ob pol 15. In jutri ob 11. v Elitnem kinu Matici. u— Popis davčnih zavezancev se Izjem no podaljša ln se bodo sprejemale popisne pole Ie še 12., 13. in 14. t. m. Vsi oni, ki še niso vrnili popisnih pol, se pozivajo, da jih v navedenih dneh zanesljivo vrnejo mestnemu načelstvu. u— Stanovanjske odpovedi. Do t. t. m. je bilo letos prijavljenih pri sreskem sodišču že 165 stanovanjskih odpovedi. Pregled kaže žalostno sliko, kajti mnogo stanovanj so morali hišni posestniki odpovedati, ker jim stranke že več mesecev niso plačevale najemnine. Za januar je bilo odpovedano stanovanje 8 najemnikom, za februar 20, za marec 46, za april 2 in za maj 17. Mestna občina je odpovedala 6 strankam stanovanje v nekdanji šentoeterskl vojašnici, ker bo dotične lokale preuredila za policijske zapore. Nekdanji garnizijski zapori, kjer Je imela ruska ko'onija 14 stanovanj, so bili preurejeni v stanovanjske sobe. u— Drevje obsekavajo. Delavci mestne vrtnarije že nekaj tednov obsekavajo drevje v mestnih nasadih, parkih ln drevoredih. V Zvezdi so kostanje pošteno oklestili in rešili drevesa posebno starih ln trhlih vej. Prav tako so otrebili kostanje v Tivoliju, v šolskem drevoredu in obžagali akacije ob Bleiweisovi costi. Zdaj so *e lotili tudi parka pred sodiščem, dočim so drevje na Gradu očistili že prej. EDINA DIJAŠKA u —Kakšne eksekucije so bile lani v Ljubljani In okolici, izvršilna oddelka ljubljanskega sreskega sodišča sta prelela lani 11.718 izvršilnih predlogov, dočim predlanskim 12.242. Na nepremičnine 1e bila predlagana prisilna zastavna pravica v v 1213 primerih (predlanskim 1221), prisilnih uprav je bilo 125 (85), prisilnih dražb posestev je bilo 287, (220), dovršenih je bi- lo samo 46, ustavljenih pa 150. Mnogo je bilo eksekucij na razne premičnine in terjatve odnosno stalne mesečne prejemk»> Telesnih rubežni je bilo lani 3503, predlanskim 9254. Rezultat teh rubežni je bil v 50% negativen. Prisilnih prodaj raznih za-rubljenih predmetov Je 'bilo predlaganih 321, predlanskim 288. Močno so se pomnožile rubežni na stalne prejemke in razne terjatve. Teh je bilo lani 2775, predlanskim 2496. Na druge imovinske pravice so bili lani podani 103 predlogi Deložacijskib predlogov je bilo lani 304. predlanskim 333 u— Pod tramvaj Je padel. Na Celovški cesti v šiški je zvečer spodrsnilo na cesti 23 letnemu brez-voselnemu delavcu Vinku Grebliharju Pa^el Je na tramvajske tirnice vprav v trenutku, ko ie privnzil mimo tramvajski voz. K »reči ea Je vo« odbil Občutno Je poškodovana samo desnica Delavčevo ženo Marjeto J Je v SiSki. ko 'e prosjačila po hiSah. pona^el pes in jo hudo ugrlanil v levo nogo Oba poškodovanca se zdravita v bolnici. FOTO AMATER JI! Gsvaert film 6D, posnetkov 8 Din 12.- Razvijanje filma Kopija 6/9 . . . Din Din Drogerija Kane ▼ nebotičniku in židovski nL 1 VELIKA 12 BERA fotoaparatov ln povečevalcev. u— Ogenj na Starem trgu. V hiši fit 9. na Starem trgu je včeraj okrog polnoči nastal nevaren ogenj. Doslej še nI popolnoma pojasnjeno, kako se je vnelo zagri-njalo pri oknu in pa kos pohištva. Gasilci so prispeli na Kraj nevarnosti s tren-skim vozom in so ogenj ukrotili, še preden se je mogel razviti. u— Da Ljubljančani nismo baš suhel, «o pričale številne čestitke, ki so bile izražene na debeli četrtek na precej hrapne načine. Ljudje so si podajali roke ln se vt>aj za to priliko zadovoljno tapljali po zalirih ramenih, obkrožujoč s pogledi nastajo e ali že dovršeno okrogle trebuščke. Oni pod starega centa na ta »praznik« seveda niso prišli do veljave. V staroznani gostilni na Poljanski cesti se je zbral čeden pu-šeljc debeljakov, ki so sešteli težo že pr< d večerjo, se stehtali na pošteno besedo in glej, številka je narasla skoro na poldru? tisoč kg. Kar je znova utrdilo vero ▼ agrarno državo. SAMO SE KRATEK ČAS VELEMESTNA ATRAKCIJA temperamentna družba Rumunk T ODEON BARU Poljanska cesta. Pričetek ob 11. urt. u— Zbirališče nakradenega perila je stals predvčerajšnjim ln včeraj posehiift soba kriminalnega oddelka na policijski upravi. Tam »o odprli dosedaj že več k > šar, ki so jih zaplenili detektivi v mestu pri raznih strankah, kjer so jih spravljali tatovi. Največ nakradenega perila, ki ;e izginjalo strankam s podstrešij, so oaLli v baraki nekega čevljarja pred Prulamt. Včeraj je bil aretiran tudi znani tat pe; 1-la, komaj 20 letni Roman, ki je izvršil prt-d dnevi drzen vlom v podstrešje. Delavs-e zbornice na Miklošičevi cesti Ln odnet jI več košar perila, last družine ravnatel a Kopača. Poleg perila so odnašali tatovi t i-di razno pesodje, jedilno orodje in različ: 9 druge predmete. Policija je prišla po zaslišanju aretirane Malke, njenega zaročen a Bruna in Romana na sled dobro organizirani družbi, ki se je specializirala na vlome v podstrešja. u— Skrajno drzni vlom v cerkev sv, Frančiška v šiškl, ki je vrgel vlomil u prav velik plen, še vedno razburja gišenc\ Policija Je razpredla mreže na vseh straneh, vendar doslej še nI bilo mogoče priti zločincu na sled. Lopov Je po vlomu najt c že izginil iz Ljubljane in bo skušal prstane in uhane razprodati v večjih mestia. Cerkev je bila k sreči proti vlomu zavarovana pri banki Slaviji in tako je Škota z zavarovalnino popolnoma krita. gnmnnnnnnnnnnaggncaillllir r Pustni korzo 1 □ fantov šentpetrske £are n § pustni torek 13. februarja 1934. gj □ v vseh prostorih na Taboru. u— Nevarne ciganke. Gospodinja Trdinove gostilne na Zaloški c. 3 je včeraj sušila perilo, pa je še napol mokro izginilo z verande. Odnesli sta ga v bisagi dve mladi ciganki, ki sta nekaj časa postajali okrc; hiše. Trdinova je oškodovana za okroglih 300 Din. u— Samarltanskl tečaj Rdečega krlia Zadnje predavanje bo v četrtek, 1©. L m. in ne v torek. u— »Tam v lučkah — v «r6kih«, gre od ust do ust. Naiepši ples bo letos za pred-pust. Kdor nima v svojem srcu lučke še. zvečer naj danes ta na Tabor gre! življenja krize vse in vse težave, odnesel bo princ Karneval nam z glave! u— Edino dijaško maškarado, ki bo dr5-vl ob 20. v Trgovskem 'lomu boste posetill, kaj ne? Saj vendar vsa Ljubljana govori o tej študentovskl prireditvi. Vabimo vse ponovno, pridite in pripeljite tudi prijate lje. Dostojne maske vabimo še prav posebej, saj smo pripravili zanje .-anlmive igre in presenečenja. Okrepč^vališče bc posloval'' brezhibno. Zato ne pozabile: Sre-vi v Trgovski dom na tradicionalno Prs porooovo dijaško maškarado. Na j/idenjb u— Restavracija pri »šestič!« priredi danes domačo zabavo z godbo 'n plesom, ki se ponovi na pustni torek. Cene zmerne, vstop prost! MAŠKARADA S. O. PREPORODA u— S. O. Preporoda zadnjič opozarja vse svoje članstvo in ostale Preporodovr*> (ke), da si nabavijo vstopnice že v predprodaji, dop. od 10. do 12. in pop. od 16. do 18. v društvenem lokalu (Toinanova 3). Istotam se lahko reklamirajo vabila za ev. pomote (tel. 29—74 dovolilo iz prijaznosti JNAD Jadran) Zvečer pa vsi v Traovsk' dom na maškarado. u— »Otroški ringaraja« posetijo Številni mladi gostje. Majhni so. a vendar v«nkl umetniki. Saj nam bodo skupine otrok mladinskega odra »Tabor« predočile prtt-hod kralja in kraljice iz Devete dežele. Naše licejke zaplešejo ples mladih vola-kov Prima balerina Malutka bo obvladala v plesu Medvedka Mlado hitie bo iskalo svojo dušipovu zelo živahne, prisrčne aplavce. Koncert pa je bil ža!:bog slabo ob;skan. kar Celjanom gotovo ni v Čast. Gostovanje Borisa Popova bi bilo pač pač zas'uži'o mnogo bolj-§i obisk. 0'edal'šCe je "bilo zopet premalo kurieno. Ali se to res ne da odpraviti?! - R. P. e—- Koliko smo lan! v Celju pop;li? K;en-mm vina ie znašal lani v mesrtu Celju 411.760 j. konsum piva 135 654 j, konzum žgania na 10 763 1. če vzamemo za vina povprečno reno 10 Din. za pivo d Di.i in za zg*n'e 20 D:n za !'ter. so CHiar.. lani potrošili za altko^olne pijače 5.553.74'S D"n tako da je lani odpadlo ia vsakega preb:valca okrog 70"> D;n. Seveda, pri terr. ne smemo pozabiti, da je Celje trgovsko in prometno sred;šče. e— Rok za plačilo takse n« bicikle ter firaVflrske in polp;aVar«ke vozove je za cel'^k.1 srez pod^Ušan nepreklicno do 28 tega meseca Takso je treba plačari pri davčn: irnrav? v Ce'iw e— K;no Union Danes ob 16.30 in 20 30 zvočna opereta »Paprika* m dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Zahvala princa Pavla. Predsednik rra-;borske sekcije avtokluba. veletrgirvec g Fe-do Pinter je prejel iz maršalata dvora zahvalo Nj Vis. princa Pavla za pozdravno brzojavko. ki mu je bila poslana z nedeljskega občnega zbora sekcije. a— Srebrno poroko ohhaiata danes priljubljeni policijski nadro-pik g Srečko in nie^ova soproga gosrm Frania G Saksida službuje že 30 let, pa ie še čil m /drav ' akor tudi njegova ž;vljenislca druž'ca Mnogoštevilni prijatelji želijo slavljenjema še mnoori» je odob^lo letošnie novo sestavi iene vo1;lne imen;ke mestne občine. Ti imeniki ostanejo stalno razgrnjeni pri mestnem načeistvu v kon«kripciickem uradu na Slomškovem trgu št 11. prit^čie lev**. kier iih ima v«ak p-avico pregVdati prepisati, razglasiti al' natisniti ter zahtevah bodisi jrce bodisi za koga drugega njihov nonravek ' e— V včeraiSpjem poročilu o ob'.nem zboru ljubi ian«ke Zveze gostiln1 "a^kih zdmženi za dravsko banovk1;cne in nepok':ene vozače motornih vozil, ki bivalo v Mariboru da mora io svoje šoferske dokumente do 20 t m zamenjati za nove To7sdevni obrazci za pro«nie se dobe pri predstojništvu v sobi št 12 a— Prepovedana maškarada. Za pustni torek zvečer nanovedar-a predpiKtna prireditev tukaišniega nemškega športnega kluba »SK P.ipid« je prepovedana m se torej ne bo vrs'la. a— Ribji trg. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale: menule po 10 do 14 denarjev, zobatci in ribe sv Petra po 36 di-nariev. sipe no 30 Din in živi krapi po IS Din kilogram a— Izbrisane obrtne pravice. V mesecu januarju so bile 'zbrisane naslednje obrt ne pravce- M Heller jeva me«ariia Glav ni trg M Anderletova šivilja Gosrmske 10. M Kerček avtotsksa Aleksandrova 67 J Zidanšek starinarna Židovska 8 T Pavličeva, gostilna Cvetl;čna 11 A Za kotnik, goctilna Stnd^n^k« 2. L Lorger jeva. mod;«t;nia Vetr-niska 72 tv Per kič fr Polak tovarna perila Dravska 10 F Caser prodni« stroiev Fr^n^^nov,, 30 F Fuchs trgovina. Stritarjeva 21 * Pirnatova ?:vi|ia Oh železnic' 6 B T-ekič trgovi-na Dravska 8 F Ussar. trgovn« Glavni trg 1 S černetič. trgovina Stolna 1. M ^man trgovina Taftenhachova 1 L L°?*nc trtforina IHics 10 oktobra S tv »Medo« Glavni trg F Gmbelšek pre voz tovorov Aleksandrova 57 F Grobel šek. trgovina. Aleksandrova 57. S Bole. trg. egentura, Meljska 12, F. Kaufman, tr- gda!fl ^loijs _ 1: Godba za ples - BHPTMpE STA 19 45 Godalni kvartet. — 2n.80-loisra- - 2210- Koncert orkef^ra - 2310 L?hka in pWna glasba — RIM 17: Voka len in instrumentalen koncert. — 18: Lahka glasba. — 21: Opereta >0rfej v podzemlju«. Gospo Zaposlenost v Januarju (.krpi.iii nad m zavarovanje lelavctv v Ljubi,ani ie stavil podatka o giban.iu tava-rovan-»ga članstva za uies^c iar.aar. iz Ku-tarih ;e razvidno, da je bilo skupno število članstva v tem mesecu ix nalctikn-t višje, nego v is««:n» mesecu pr^ekl«** leta V 6;>iošn<-ijj lor^H lahko ugoiovmio. .la od lan-sk(\f* ,anuat:a povprečno zaposlen.»t ni nazadovala. vt-ft! kar se tiče delavsKa zavarovanega pri Okrožnem uraJ-j (torej br-z rudarskega d;lavetva). V ianu.iriu je bilo » drivjki banovini iavarov.n h v^eea 7l|."!'l delavrev in nanieščeiu-ev, t. j. ir 731 vef neao ? januarju preteklega leta in i)3 mani nego v januarju 19-12. Tuli prošnje m -sei-e se število zavarovanega članstva .:i mnogo razlikovalo od lstrezajočega števila pred einim ietom; v decembru je bil zabele žen le malenkosten primanjkljaj JO članov, v novembru presežek 489 članov, v oktobru presežek 807 članov in v septembru primanjkljaj 212 članov- Tako ridimo » »seh zadnjih 5 mesecih, da se število ia»arova-nega članstva giblje skoro na isti višini ka kor pred enim letom. Obseg zaposlenosti je torej ustalil, seveda pri najnižje doseženem nivoju. Nekoliko drjgačna js slika, 6e primerjamo gibanje članstva od decembra na januar. Tu vidimo, da ee je skupno število zavarovanih članov zmanjšalo od 74.205 na 70 591 Ta padec pa je izključno sezonskega značaju in znaša v celoti 3(il4 članov (od decembru 1932 na januar 1933 je bil padec nekoliko večji in ie znašal 4355 članov). Če ločimo moške in ženske člane, tedaj vidimo, da je biio povprečno v januarju še vedno 798 molkih članov mani zaposlenih, nego v lanskem januarju, dočim je pri ženskih članih zabeiležiti prirastek nasproti lanskemu januarrJ za 1529 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških članih 25.88 Din (t. j. za 0.47 Din mani neao lani): povprečna dnevna mezda ženskih članov pa je znašala 18.34 Din in ie bila za 0.13 Din višja nego lani. Skupna dnevna znvc.ovana mezda je znašala v januarju 1.608.f00 Din. t. i- le za 9100 Din. ali nekaj več nego pol promila mani nego lani. V glavnem se je fr.idi zaslužek delavstva ustalil na lanski vdšini. Gospodarske vesti Narodna banka je tnižala tudi obrestno mero za blagajniške bone. lz Beograda poročajo, da ie Narodna banka po izvršenem znižanju eskontne obrestne mere za pol od-stotika, sedaj znižala z veljavnostjo od 9. L m. tudi obresti, ki jih plačuje za izdane blagajniške bone. Obrestna mera za blagajniške bone z rokom enega meseca se zniža od 1®/» na 0.5 %>. za blagajniške bone z rokom 5 mesecev od 2®/» na 1-5 */o in na blagajniške bone z rokom 3 meeeoefv od 3 na 2.5 °/e. Zmanjšanje znaša torei '/»•/• za vse roke. Kakor znano, nalagajo v I3 blagajniške bone svoja sredstva le denarni zavodi. ker sme Narodna banka le tem prodati blagajniške bone. S ponovnim znižanjem obrestne mere na te bone se seveda poslabša donos takih kratkoročnih naložb denarnih zavodov. Kako ee giblje obtok blagajniških bonov naše Narodne banke, ia tedenskih izkazov žal ni razvidno. vendaT se ceni obseig izdanih blagainiških bonov na preko 200 milionov — Konferenca predstavnikov zbornic tz vse države Minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič je predvčerajšnjim poklica! na konferenco predstavnike trgovsko-industrijskih zbornic, ki se mudijo v Beogradu zaradi posvetovanj o reviziji obrtnega zakona Konferenci so prisostvovali tudi načelniki trgovinskega ministrstva St. Krpan. Milivoj Pilja, dr Mil Lazarevič. ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič in inšpektor trgovinskega ministrstva dr. Pav-letič. Na konferenci so bile izmenjane ml sli o intenzivnejšem sodelovanju zbornic in državnih oblastev. zlasti pri pripravah za trgovinska pogajanja, nadalje o reviziji obrtnega zakona in o uredbah k temu zakonu, o banovinskih in občinskih financah in o davčnih zaketnskih predlogih. = Zvišanje diskonta Francoske banke. V zvezi z znatnim odtokom zlata v Zedinjene države je Francoska banka s takojšnjo veljavnostjo povišala svoj diskont od 2 Vi na 3 odst Dosedanji diskont 2 1/0 odstotka je bil neizpremenjeno v veljavi nad 2 leti. — Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo Z Dunaja potrjujejo vest, da se bodo v kratkem pričela na avstrijsko zahtevo pogajanja za revizijo lani v jeseni sklenjenega dodatnega sporazuma k jugoslovensko-avstrijski trgovinski pogodbi. Avstrijski agrarci zahtevajo predvsem znižanje kontingenta za uvoz jugoslovenskih svinj. = Avstrija onemogoča nvoz naših lanenih tropin. Iz krogov naše industrije laneneg3 olja in firneža nam poročajo, da pričakuje-io v Avstriji oovišanje licenčne takse na la-nene pogače za 2 do 3 šilinge na 100 ku. kar predstavlja 12 do 18•/• sedanje nov prečne cene. S tem bi bila naša industriia. ki pogače izvaža, silno prizadeta. Veliko vprsSanie pa ie. komu razen fiskusu bi bila v Avstriji v korist, saj bo moral avstrijski krnit zahtevati za mleko, maslo in druge mlekarske proizvode toliko viSjo oeno. kar bo prizadelo konzumenta. ki pa povišanje ne bo zmogel in bo konzum padel, o tem pa naš izvoz Brez ozira na to, moramo pa načelno oporekati take-mj oviranju medsebojnega trgovskega prometa Sai ie vse lepo. da so licenčne in drage takse samo avtonomni ukrepi, na katere druge države ni-rnaio nikake ingerenre. ie pa izven dvoma da so dvorezen nož Tako kakor Avstrija na lanene pogače lahko tudi Ju<*oelaviia uvede na kak predmet ki sa irvaža iz Avstri ie. avtonomne takfe v taki viSini. do bo uvoz raradi nerentabilnosti nemogoč Kam mor-taka trgovinica politika voditi, leži na dlani. dvomimo pa. da jo more katerakoli država za dali časa osvojiti brez nevarnosti za •tvoio trgovinsko in plačilno bilanco V interesu priiatpPskih slikov s sosedno repub-I ko bi bilo. da od svoie. uvodoma omeni3-ne n*"if>ri'> odpt*v»i = Uverlha vabitne premi ie tn uvoz su rovin v Češkoslovaški Ker je češkoslova ?ka idustrija pričela v zadnjem času v ve likih količinah uvažati surovine zaradi na meravane uvedbe va'utne premije ki bi ta uvoz podražila je češkoslovaška vlada s takojšnjo veljavnostjo uved'a režim uvoz nih dovoljeni za uvoz vseh važnih suro vin da prepreči take soekutativne nakupe Od 9 t. m je na uvozno dovoljenje vezan uvoz sirovih kož, bombaža, konoplje, ju- arstvo te, volne, volnenega prediva, »vile, kavčuka. neplemenitih kovin kemičnih pomožnih sredstev in anilinskih barv r: Žrebanje vojne škode za dobitke. Kakor znano, je bil v skupščini sprejet zakon o spremembi zakona o izplačilu vojne škode S tem zakonom se bo izpremeni! način amortizacije (odslej z odkupom), pa tudi način žrebanja. V bodoče se bodo žrebali dobitki 4 krat na leto v skupnem iznosu 6 milijonov dinarjev. Oddelek za finančne dolgove obvešča sedaj imetnike obveznic vojne škode, da se po doseda njem zakonu predvideno žrebanje 16. t. m ne bo vršilo, temveč se bo letos vršilo že po novem zakonu. = Vprašanje ustanovit\'e Industrijske banke. Te dni se je vršila v Beogradu seja Centrale industrijskih korporacij pod predsedništvom Vladimirja Arka, ki so ji prisostvovali vsi delegati. Po daljši razpravi o vprašanju kreditnih odnošajev in obrestne mere, je bilo sklenjeno, da je treba čim prej ustanoviti privilegirano Industrijsko banko, ki naj bi regulirala kreditne odnošaje naše industrije in podpirala tudi nadaljnji industrijski razvoj. Doseženo je bilo popolno soglasje pod pogojem, da se tej Industrijski banki dado olajšave, ki jih imajo ostale privilegirane banke, kakor tudi olajšava v pogledu obveznega vpisa delnic. Ti zaključki so bili v obliki predstav-ke predloženi ministrskemu predsedniku Uzunoviču in trgovinskemu ministru dr Demetroviču, ki ga je posetil ves odbor centrale. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov ka/alnih stekel, 20 komadov gledalnih stekel, 200 komadov prozornih šip, 400 komadov gledalnih stekel za lubrikatorje 50 komadov stekel za oljne stiskalke, 80 komadov signalnih šip in 51)0 komadov na-lučnikov, prometno-komercialni oddelek do 15. t m. ponudbe glede dobave 133 koma dov pečatnih žigov iz medi. gradbeni od delek pa do 16. februarja ponudbe glede dobave 15.000 kg plinskega koksa, 300 komadov krtač, 300 komadov sirkovih metel 200 komadov čopičev in do 20. t m glede dobave 600 komadov držajev za kladiva _ Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 22. t. m ponudbe glede dobave Od komadov manesmanovih cevi Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5 marca ponudbe glede dobave 100 m* azbestnega platna. Direkcija državnih želez nic Subotica sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave 1 centrifugalne sesaljke Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 24 t m pri ekonomskem oddelku ko mande mornarice v Zemunu glede dobave 120 000 porcij mesnih konzerv in 35 000 porcij jetrnih konzerv, 2. marca pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave zakovic, vijakov, 5. marca pa glede dobave medenine. Borze 9. februarja. Na ljubljanski borzi sta v skladu z zunanjimi tečaji devizi London in New York danes ponovno popustili, dočim sta se dvignili devizi Amsterdam in Bruselj. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu notiral 8.90 do 9 (v Zagrebu promet po 8.7750 -n v Beogradu po 8.82), grški boni pa so no-tirali 35 do 36 (v Zagrebu promet po 35.50) Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v državnih papirjih nadalie čvrsta, čeprav danes ni prišlo več do tako znatnih dvigov. Vojna škoda se je ponovno nekoliko dvignila in je bila najprej zaključena po 310 pozneje po 323. ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 314 (v Beogradu je bil prvi zaključek zabeležen celo po 330. pozneje pa po 313) Promet je bil še za marc po 313 in 320 (v Beogradu po 322 in 316) in za april po 318. V investicijskem posojilu je prišlo do zaključka po 76 Agrarne obveznice notirajo v glavnem neizpremenjeno 38 do 40 brez prometa (v Beogradu promet po 42 in pozneje po 36), 6 odst begluške obveznice pa so bile zaključene po 58 in 60 (v Beogradu po 60 in 57) Dolarski papirji so se nadalje dvignili in je prišlo v 7 odst. Blairovem posojilu do prometa po 52 in 53 (v Beogradu 52.25) ter v 8 odst Blairovem posojilu po 60 (v Beogradu po 57.50 in 57). Tudi delnice PAB so se nadalje dvignile in so bili zaključki po 260 in 266 Promet je bil še v Sečerani Osijek po 160 in v Trboveljski po 110. Devize Ljubljana. Amsterdam 2305.40 _ 2316.76. Berlin 1351.25 — 1362.05 Brise!j 798.02 -801.96. Curih 1108 35 - 1113.85, London 175.42 - 177.02. Nt\vyork 3474.94--3503.20 Pariz 225.71 - 226 83. Praga 169.34-17d.20 Trst 300.90 - 303.30 (premija 28.5 odst) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90 -9__ Zagreb. Amsterdam 2305.40 — 2316.76. Berlin 1351.25 - 1362.05. Brueeli 79802 do 801.96. London 175.42—177 02. Milan 300.90 do 303.30. Newyork kabel 3196.94-3525.20 ček 3477.94 - 3503 20. Pariz 225.71—226.83 Praga 169.34 - 170.20. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.37. London 15.85. New york 315 75. Bruselj 72.05, Milan 27.1850. Madrid 41.95. Amsterdam 208. Berlin 122 10 Dunaj 57.60. Stockholm 81.90. Oslo 79.80. j Kobenhavn 70 90 Praga 15.29. Varšava 58.05. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tpčaii v oriv. kliringu.\ Reograd 11.33. London 27.69. Milan 47 37. Ne\Vyork 549.96. Pariz 35.58. Pra "a 25.33. Curih 174.25 tOO S v zlatu 128 S oao;r- Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 315 den., 7°/» investicijo 76 dem., 4*l« agrarne 38 den.. 6°/« begluške 59 den., 7°/» Blair 52 dem.. 8°/« Blair «0 bi.. 7tf/o Drž. hipotekama banV.-> fi~ len Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod* 314 - 318. za februar 310 - 318. za marc 313 — 318. za april 306 _ 312. 7°/o inv* sticiisko 76 — 80. 4d'n agrarne 38 — 4o. 7*'i. Blair 52 - 53 8®/« Blair 57 _ 60. 7°'» Dri hipotekama banka 68 - 73. 6°/0 beg luške 58 - 58 50; bančne vrednote: Narod na banka 4200 den., Priv agrarn* banka 260 — 265 industrijsk-« vrednof'na Skoda 330 313 /akli.. za februar 328 322 zaklj. za mom 322 31P zakli. T'* inv«*s*!ieko 78 d«=n 40/n ao 245 - 250 banatska no 255 - ?"0 + Novosadska blagovna borza (9. t m.") Tendenca stalna. Promet je bil srednji. Pfteii.ra: baška (»kolu-« Novi Sad «r»*5« 137.50 - 157.50; ,6« 107.50 _ 117.50: »7« 75 - 85: »8« 6750 _ 72.50: sremska »2< 152.50 - 167.50. »5e 132.50 _ 147.50; »6« 102.50 - 11250: »7« 75 _ 85: >8< 67.50 - 72 50. Otrobi: ba^ki 64 — 66; banat-ski 61 _ 63. Fižol: baški uzančni 124—128. + Somborska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca stalna, prometa je bilo 60 vagonov. Pšenica: baška. okolica Soinbor 104 do 106; gornjebaška. baška potiska 106 — 108: sremska, slavonska 104 — 106; banatska potiska 1()5 — 107; gornjebanatska 102 do 104. + PndlmpeStanska terminskg boria (9. t. m.) Tendenca za koruzo priiazna. Promet sreidni-i. Pšenica: za marc 8.21 — 8.22. za maj 8.37 _ 8.38; koruza: za maj 8.83—8.85. ŽIVINA "f Živinski sejem v Ptuju dne 6. in 7. L m- je bil zelo dobro obiskan. Prignanih ie bilo: 103 krave. 30 telic. 65 volov. 16 bikov in 107 konj. Cene so bile nasledme: krave 2—3.50 Din. telice 3—4.50 Din. voli 3—4.25 Din. biki 4—4 Din za kg žive tež*. Konii so se prodajali po 1000—3250 Din za komad. Vs;ga je bilo prodanih 183 glav. Prasoev je bilo pripeljanih 28, svinj pa 172. Cena prascem je bila 125—150 Din za komad, polmastne svinje pa 90 se prodajali 00 7—8 Din za kg žive teže. Vsepa ie bilo orodanih 81 komadov. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Pobota. 10.: Charl->yeva teta. Premiera. Tzv. Nedelja. 11. ob 15.: Kariera kanclista Vin-ciga. Izven- Znižane cene. — Ob 2u.: Charleveva teta. Izven. OPERA. Začf-rpk oh 20. Sobota. 10.: Mala Floramye A. Nedelja, 11. ob 15.: Tičar Izven. Znižan« cene. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. ★ »Charlejeva tetac. Na pustno soboto in pustno neideljo zvečer ob 20. uprizori naša drama ponovno izvrstno Brandonovo burko »C1iarleyevo teto« v novi zase* 1 bi, režiji in inscenaciji. Ulogo >Charleyeive tete« bosta izmenoma igrala gg. Daneš in Zehznik. — Drevi igra g. Daneš. jutri pa g. Zelesnik. Pravo teto igra ga Medvedova. V ostalih ulogah nastopijo: ga Mira Danilova in gdč. Boltarjeva ter ga. Vida Juvanova in gdč-Slavčeva. Izmed gg. so zaposleni: Jerman, Jan. Gregorin, Potokar in Debevec. ki ima tudi režijo. Dejanje se godi v angleškem univ-rrzitetnem mestni Oxford j. Prizorišče t* stanovanje bogatih študentov, lordov. Burka ie izredno zabavna. Sobotna prem;«"i m nedeljska repriza sta izven abonmaja. — Jutri oopoUlne ob 15. uprizori drama veseloigro »Kariera kanclista Vinciga«. ki ie imela do s^daj vedno zelo velik usoeh. Za nedeljsko popoldansko predstavo veliaio znižane dramske cene. »Mala Floramye« z g. Dubaiičem kot gostom se poje drevi ob 20. v ljubljanski operi. Sprememba repertoarja ie potrebna zaradi bolezni. vMala Floramv»-< ic izvrstna splitska operda. ki ee ie zatadi lahke priletne vsebitiP in lepih metodu pri naši publiki izredno pniijbiia. Preislav«« bo za red A. Sicer veliaio znižane opem- cene. Jutri popoldne bodo peli v operi Zeller-jevo opeieto »Tičar« po znižanih opernih cenah. Naslovno ulogo poje g Janko. V kalili večiih ulogah nastopiio: ge. Poličeva. Ribičeva. KogHeva. dalje gg. Zupan. PeMt, Siniončič. Magolič in Dermota Dirigira ravnatelj Polič, režija Golov.nova Zvjčer oh 20 6e ponov" izvrstna Al-tahamova opereta »Ples v Savoiu« v premi>rski zasedbi pod taktirko kapeinika Stntofa in v r^žiii prof. ^esta Popoldne valjajo znižane r-Mie. zvečer pa običajne operne. Mariborsko gledall&o 7.«ČPt»»b ob 90 Sobota. 10.: Okerrc* Predstava za Zdnižanje nar atrok ors Nedelja. 11 ob 15.. Orlov Gostuje tenorist Ivan Gor«»ky Zadniič Znatno znižane cene. — Ob 20.: Gospodična- Premiera. Red A. d Strupeni plini Niso tako nevarni, kakor običajno menimo Eden najboljših angleških kemikov, dr. Freeth, je imel te dni predavanje, v katerem je dokazoval, da tudi strokovni krogi, zlasti vojaški, pretiravajo možnosti, ki jih daje kemična vojna. Trditve, kakor ta, da bo mogoče v nekoliko urah zastrupiti cela velemesta in uničiti njih prebivalstvo, ne držijo. Freeth pravi, da so baš najbolj strupeni plini najmanj uporabni za vojne namene. Tisti, ki so uporabni, pa spet nimajo učinkov, ki jim jih običajno pripisujejo. Na razpolago nam je nadalje nešte-vilno pripomočkov, ki nas lahko branijo teh strupenih plinov. Za primer je navedel Freeth ogljikov monoksid, ki je eden najhujših strupenih plinov in povzroči smrt že v majhni koncentraciji. Izpušne cevi motornih vozil ostavljajo v zraku neprestano velike množine ogljikovega monoksida. Ceste velemest so dobesedno zaplinjene z njim. Tre- ba je n. pr. pomisliti, da obratuje v kakšnem Londonu vsak dan na tisoče manjših in večjih motornih vozil, ki izpuhavajo najmanj na šest odstotkov koncentriran monoksid. To je že zelo visoka koncentracija za ta plin. A vendar nismo še nikoli slišali o tem, da bi kakšnemu človeku radi tega postalo slabo — in kaj šele, da bi umrl. Zrak se pač avtomatično sam ven-tilira in paralizira vplive najhujših plinov. Plin, ki so ga med vojno najbolj uporabljali, je bil klorov plin. Njegov učinek pa je zavisel od tega, da-li je bilo ozračje v dotičnem trenutku popolnoma mirno. Najmanjša sapica je zadostovala, da je postal klorov plin neraben. Tako so bili tudi drugi najhujši vojni plini povsem odvisni od brezvetrja. Težkim plinom sicer ni škodovala vsaka sapica, a zato je bil njih učinek omejen na zelo majhna ozem- lja, ker so se držali v oblakih skupaj. Doslej najhujši vojni plin je pač lewisit, ■ ki ga na obeh straneh oceana proizvajajo v precejšnjih množinah, dasi je to z mednarodnim dogovorom prepovedano. Ta plin bi v vojni nedvomno zahteval številne žrtve, a uporabljiv je vendarle v zelo omejenem obsegu. Na mokrih tleh svojo moč n. pr. izgubi. Poleg tega se je izkazalo, da nikakor ne usmrti vsakega človeka. Po podatkih iz industrije znaša umrljivost pri zastrupitvah z Iewisitom komaj 6 odstotkov. Ljudje si vedo veliko povedati o novih, neznanih vojnih plinih. Te vesti so običajno brez podlage. Posebnih vojnih plinov sploh ni. Vojna tehnika uporablja samo pline, ki jih poznamo iz industrije in ki se tam uporabliaio. Za vse te pline pa poznamo pripomočke, ki jih delajo neškodljive. Operirano srce čudeži moderne kirurgije Število srčnih operacij je še danes razmeroma majhno, čeprav so čestokrat edina rešitev pacientovega življenja. Operacije te vrste spadajo še vedno med najtežje in to je umljivo, saj je srce najvažnejši in najobčutljivejši organ našega telesa. Prvi, ki je skušal 1. 1653. odpreti človeško srce, da bi z operacijo ustavil vodenico, je bil zdravnik Riolanus. Operacija pa je uspela šele mnogo let pozneje nekemu španskemu zdravniku. Večkrat so potem poskušali, da bi bolno tekočino odstranili iz srca z izsesavanjem z votlo iglo, toda uspehi te metode so bili zelo majhni. Današnji kirurg doseže ta uspeh po lokalni anesteziji, odstranitvi kakšnega rebrnega hrustanca in majhnim vrezom na razmeroma lahek načiu. Operativna odstranitev oteklin in po-apnenitev na srčni mišici je že težja, še Prva vinska razstava v New Yorku ... ^ V "liff* t •sfe-jJl'? Je razkazovala svojevrstno atrakcijo: velikansko šampanjsko steklenico s človeškim okraskom Slab položaj praškega tramvaja Te dni je izšlo v P»agi poročilo,, k? pravi. da so bili dohodki praške cestne železnice letos znatno pičlejši kakor lani v istem mesecu. Kaže se jasna tendenca padanja inkasa. Kaj je vzrok temu pojavu? Nedvomno previsoke tramvajske cene, kar lahko opazujemo že tudi pri ljubljanskem tramvajskem prometu. Kadar nastopi tak položaj, ni mogoče rešiti situacije na drug način, kakor da se cene znižajo na stopnjo, ki odgovarja življenjskim razmeram ljudstva. Kako umira človeško telo Sloviti pomlajevalec prof Voronov, ki *e je proslavil s svojim presajevanjem žlez, poroča, da žive možgani pri človeku še nekaj minut potem, ko nastopi telesna smrt. V tem času občutijo možgani tudi vsako bolečino. Nadalje žive kosti mrliča še 18 ur po smrti, obisti, jetra in žleze pa delujejo še 6 do 8 ur potem ko človek izdihne dušo. Če jih kirurg v tem času odreže mrliču, da jih prenese na drugega človeka, se izkaže, da v njih še ni ugasnila življenjska sik. Carjeva nečakinja toži filmsko tvrdko Pred londonskim sodiščem se je te dni obravnavala tožba carske nečakinje kne-ginje Aleksandrovne, žene kneza Jusupo-va. ki toži filmsko družbo Metro Gold-win. Kneginja zahteva od družbe 5000 dolarjev odškodnine, ker je utrpela s predvajanjem filma o Razput;nu veliko škodo na časti. Film prikazuje kneginjo v lažni \-logi Razputinove hčere. Slepci bodo spregledali V londonski vseučiliški kliniki za očesne bolezni so izvršili te dni senzacionalno operacijo. Prvič v zgodovini medicine je uspelo povrniti nekemu slepcu vid s presaditvijo zdrave roženice. šlo je za 291et-nega moža, ki je že v svojem drugem letu izgubil vid zaradi škrlatinke. delikatnejšo nalogo pa ima kirurg, ki naj zašije ranjeno srce. Tu je treba delati z vso hitrico, da pacient ne Izkrvavi, za-šitje samo na sebi pa ne zahteva izrednih spretnosti. Običajno se posreči in pacient kmalu okreva, kakor po srčnih operacijah sploh — nevarne so le nepredvidene komplikacije, kakor zagnojitev rane itd. Po zašitju ranjenega srca je treba pacientu običajno vbrizsgniti solne raztopine ali izvršiti transfuzijo krvi. Najtežji problem predstavlja pač operacija poškodovane srčne zaklopke. Kirurgi so jo že izvršili z uspehom na poskusnih živalih, na človeku je pa ni tvegal še nihče. Tudi odstranitev krvnega sesirka iz srca spada med najtežje operacije. Doslej so jo poskusili le kakšnih desetkrat. Dotok in odtok krvi je treba med operacijo namreč zapreti, a več nego 45 sekund to ne sme trajati, ker dlje človeški možgani ne zdržijo. Samci v ČSR PraSki Ksti poročajo, da se čeSfcorfova-Ska dekleta upravičeno pritožujejo, ker se ne morejo omožiti. Pri zadnjem ljudskem Štetju so namreč dognali, da ima ČSR 3.3 milijona samcev. Med njimi je 2.2 milijona takšnih, loi še niso prekoračili 24. leta. Dobitnik — neznan V torek je bilo v Parizu Šesto žrebanje Nar. loterije. Za to žrebanje se ni javnost skoro nič zanimala. Glavni dobitek pet milijonov frankov je zadel neki neznana meščan iz Cimieza. Shaw noče obriti brade Neka ameriška tvomica za izdelovanje brivskih rezrl je ponudila pisatelju B. Shawu 10.000 funtov, če podpiše listino, da se brije z njenimi klinami. Shaw je ponudbo zavrnil takole: »Čutim se zelo počaščenega z Vašo ponudbo, a ji žal ne morem ustreči, ker ne morem žrtvovati brade, ki je slavnejša od mene.« Karneval v Niči Avstrija v borbi z nacisti , r „ * £ s - * Aretacija hitlerjevskega agenta v In orno« tu Njegovo Veličanstvo princ Karneval je tudi letos zmagoslavno obiskal svoje dobro staro mesto Nico Senzacionalen proces v Rimu Rimsko vrhovno sodišče je izreklo oprostitev obtoženih kirurgov zaradi pomlajevalne operacije V raaspravni dvorani najvišjega italijanskega sodišča v Rimu se je vršil proces, ki je po svojem značaju takšen, da zanima tud« izveni talijansko javnost. Obravnavalo »e je vprašanje, če je presaditev spolnih žlez od enega človeka na drugega zločin aii ne. Ozadje procesa je naslednje: Nek« imo-vfcti Argentrinec, z imenom Lapegna. je bil zvedel za Voronovljeve pomlajevalne operacije in je žeflel, da bi se takšna operacija izvršila tudi na njem. Našel je kirurge, ld •o bili pripravljeni izvesti operacijo, če se najde človek, ki bi dal potrebne žleze. Tega človeka »o začeli iskati in so ga našli v osebi nekega egiptskege dijaka, ki je bil pripravljen proti odškodnini 10.000 lir žrtvovala svoje žleze za pomladitev Argentine«. Operacija je bila poverjena Strnim rimskim kimrgom. Operacija je bik izvršena v avgustu 1930. Bila je prva operacija te vrste v Italiji. Zato je zbudila razumljivo zanimanje. Lapegna je Icmalu okreval in se vrnij v Južno Amerilko. Bil je z uspehom operacije izredno zadovoljen. Nasprotno pa je mož, kateremu so odvzeli žleze za presaditev na Argentinca, vedno bolj pešal. Egiptski dijak je bil po- Viharni dnevi v (pari$u (ponesrečen e&btremhticni udar & &odetovan)em apaiev -odčeni advokat - hiappe se 60 vrnit? kj — Pariz, 7. februarja. Zadnja izdaja Daladierjeve vlade je prinesla francoski prestolnici zelo burne dneve in noči. Zaradi posledic afere Staviskega je ljudsko ogorčenje prikipelo do vrhunca in navzelo naravnost prekucuiki značaj. Veliki buljvari od Opernega trga do Ma delen ske cerkve so bili prizorišča hrupnih prizorov. Demonstranti, večinoma rojaldsfci in komunisti, »o siku šali z vso spretnostjo izrabiti položaj zase. V tej nameri «o razdejali na več mestih vodovod, da je vod« curkoma brizgala čez ulice. Drugod so preluknjali plinske cevi, da je uhajal plin, katerega so zaradi večjega učinka še prižgali. Pri velikem trgovskem domu Printemps so zažgali pol tucata časopisnih kioskov in barikad. Skoro vse šipe izložbenih oken velikih trgovin so razbite. Ulice so mestoma za ped debelo pokrite s steklom. Vse je čakalo, kaj se bo izcimilo iz tega in kdo bo zmagal, pošastna ulica ali oblast, ki skrbi za red. Gledališča in zabavišča so v strahu pred drhaljo že zapirala vrata, po cestah pa so patrolirald oddelki mobilne garde. Demonstrantom so s« v precejšnjem Šte- vilu pridružili še opaši, ki so skušali pustošiti trgovine, tako da je morala policija na mnogih krajih nastopiti z orožjem. Apa-ši so kakor divji streljali na policiste, ker 90 jim prekriževali načrte. Vedeti je nam- Frot, notranji minister odstopivše Daladierjeve vlade ____ reč treba, da so tolovaji dosegli takšno mero drznosti, da so na nekaterih križiščih ustavljali avtomobile in zahtevali od ljudi odkupnino v zneskih od 100 do 1000 frankov. Tem kaotično podeči,m se dogodkom je slednjič napravil konec Daladier s tem, da je odstopil. Zdaj, ko je najhujše prestano, pa se znaša ljudska nejevolja nad notranjim ministrom Frotom, katerega dolže, da je zakrivil toliko prelivanja krvi. Proti Frotu se je formiralo vse javno mnenje Mož. ki je po poklicu advokat, se je tako zasovražil pri množicah, da je zahtevala posebna odvetniška delegacija od justične-ga ministrstva, da se Frot črta iz seznama odvetnikov. Advokati so odprli omarico s Frotovo službeno obleko in sežgali njegov talar, med sežiganjem pa so prepevali mar-seljezo. V zvezi s temi dogodki se tudi govori^ da bo bivši policijski ravnatelj v Farizu. Chiappe, reaktiviran. Zanj se zavzema osebno državni predsednik Lebrun, ki pravi, da je bil Chiappe policijski ravnatelj ljudstva, katero ga zahteva nazaj. V ponedeljek bodo imeli v Parizu 24 urno splošno stavko, katero je proglasil »Confederation genčra-le de travail«. leg tega posvečen smrti in je molčal o tem. kaj se je z njim zgodiSo. Ko pa je rimska oblast zvedela, kaj 6e je z njim zgodilo, ga je ovadila državnemu tožilcu, ta pa je vložili tožbo proti štirim kirurgom, ki so si dovolili posežek v dijakovo življenje. Vsi štirje kirurgi so bili obtoženi zločina namerne hude telesne poš/kodbe. Prva in druga instanca sta zdravnike oprostili z utemeljitvijo, de so ravnati po zrelem preudarku ter brez namere, da oškodujejo svojega bližnjega na zdravju. Sodišče je zlasti upoštevalo dejstvo, da se nista zarod: operacije pritožita niti Argentinec, niti dijak iz Egpta. Izreklo je razsodbo, da 90 zdravniki storili samo svojo dolžnost. Glede dijaka pa je treba upoštevati zlasti dejstvo, da mu ni b!a storjena ni kakšna krivica, ker je prostovoljno pristal na to, da se mu odvzamejo žleze m je tudi prejel dogovorjeno odškodnino. Državni tožilec pa ni bil zadovoljen a to razsodbo in se je pritožil, tako da je prišla stvar na razpravo pred najvršjši sod.n1 forum. Tožilec je utemeljeval svoje stališče z besedami, da poseg., zvršena operacija v telesno integriteto oškodovanega dijaka ter da obenem žali človeško in versko nravnost. Zagovornik obtožetvh terurgov je nastopil z jako prepričljivimi argumenti za svoje kliente. Izjavil je, da ni kazenskega zakona. ki bi prepovedoval človeku razpolagati z lastnim telesom. Vsak človek lahko žrtvuje katerikoli del svojega telesa, če se mu to vidi potrebno. Nadalje je zagovornik dejal, da so štirje kirurgi z vso vestnostjo m ve5čino izvršili poverjeno jim operaoijo. Ravnali so tako, da niso dijaka r ničemer oškodovali. Po tem zagovoru se je vrhovno sodišče pridružilo zagovonr/Kovim izvajanjem in je zavrnilo pritožbo. Tako je podkrepljena sodba, da se kirurgi niso v nobenem pogledu pregrešili proti kazenskemu zakonu, in sicer iz enostavnega razloga, ker ni nikjer nobenega oškodovanca. Razsodba se zlasti v pravniških krogih živahno komentira in odobrava. Umorjeno dete je nosila s seboj V turčanskem Sv. Martinu j« policaja prijela 26 letno služkinjo Heleno Pauliko-vo zaradi umora lastnega deteta Paulikova je rodila lani 12. decembra otroka in ga je takoj po porodu zabodla z nožem v vrat. Trupelce je spravila v ročni kovčeg, ki ga je nosila vedno s seboj. To je trajalo 40 dni. V tem času je menjala tri službe. Zadnja gospodinja je začutila v svoji hiši smrad, ki je prihajal iz kovčega, in je ovadila stvar pristojni oblasti, ki je služkinjo aretirala in dosegla, de je priznala zločin. čitafte tedensko revijo f,ŽIVLJENJE IN SVET" ANEKDOTA Jaromir John je prosil pesnika Jožefa Macha, naj mu napiše pesem za list »Pestri t^den«. Mach jo je prinesel v redakcijo. John je začel takoj brati, potem je menil v svoji natančnosti: »Iti ste v neki vrsti napisali dva zloga preveč!« »Kar pustite ju tam, ne bom ju zaračunal,« se je odrezal Mach. VSAK DAN ENA Policija zapira demonstrantom vhod na trg Concordt »Povedala bom tvoji materi, da vedno onesnažiš stopnice!« »In Jaz vas bom razglasil kot denunci-antko!< /»Joumal«) KAC (Celovec) : Ilirija Danew ob pol 16. in jutri ob 10. url na drsaiišcu Ilirije ob Celovški cesti Moštvo Celovčanov je naši publiki že Tnin*ke plakete. SK Celje : SK Trbov!«e. V nedelio ob 10.45 bo na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med Celjem ki Trtx*r- Ij&mi. Sodil bo g. Ochs. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za juniorsko skupino. Puterle ln Pe- pe gotovo. 2SK Hermea. V smislu sklepe predsedstva od 9. t. m. se suspendira do končne preiskave igrač Kariž Ludovlk. (Zimsko-sportna sekcija). Za 11. t. m. določena Interna klubska smuška tekma se preloži na 18. t. m. Tečni razpis proge bo javljen naknadno. Obvešča se g. Cebohin, da se po možnosti udeleži smuAke tekme SK Javornika-Rakek v nedeljo 11. t. m. v Rakeku. Tozadevno naj stopi direktno v stik s SK Javcraikom ter nas o izvršenem obvesti. — (Nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Končarju zaradi nedeljske tekme. Prisebno se pozivajo Mokorel, Ozebek, Koše-nina, Kretič. TKD Atera. Članice se pozivljejo, da se gotovo udeležijo današnjega treninga od 17. dalje v licejski telovadnici. Vremensko poročil« od 9. februarja. Mariborska koča, Pohorski dom: —6, mirno, jasno, pršič 85 cm, smuka nadvse ugodna, sankališče sijajno. Ruška koča: —6, jasno, mimo, 105 pršiča, smuka najugodnejša, sankališče idealno. Klopni vrh: —6, jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka izborna. Pesek: —7, Jasno, mirno, 110 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica odprta. Seniorjev dom: —8. lasno, mimo, 30 cm pršiča na podlagi 130 cm, smuka Idealna, čimžat nad Falo: —6. jasno, mimo, 80 cm pršiča, smuka idealna. Sv Lovrenc na Pohorju: —7, jasno, mimo, 25 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankališče dobro, cesta za sani ugodna. Ribnica na Pohorju: —6 jasno, mimo, 80 cm pršiča. smuka ugodna, cesta za sani ugodna. Rimski vrelec: —10, mirno, jasno, pršič 20 cm na podlagi 40 cm, smuka idealna, sankališče v najboljšem stanju, cesta za skikjSring najboljša. Mo-zir^ka koča: lepo, soinčno, na zapadni strani pršič, smuka idealna. Celjska koča: sneg suh, smuka dobra. Bistrica-Bohinjsko jezero: —10, jasno, mimo, 10 cm pršiča na 100 cm. smuka idealna. Bled-jezero: 4-1, vetrovno, sne«? južen 50 cm, led gra-pav 20 cm. Kramjska gora, Rateče-Plani-ca: —7, barometer se dviga, jasno, mirno, 100 cm pršiča. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. Logatec: —12, soinčno, jasno. 50 cm snega, srež. smuka dobra. O'! 8. februarja: Smučarski dom na Pokljuki; _-6. lasno, krasno, mimo, 15 cm pršila na pod-laei 240 cm, smuka idealna, izgledi najboljši. smuka v planinah Idealna. Bl^ke: —8, Jasno, mirno, vzhodnik, 90 cm pršiča, smuka zelo dobra. Dovje-MnMmnn: vreme lasno smuka Idealna, skakalnica mv^abna ,izgledi sijajni, v planinah samo pršič. [i življenja na deželi Iz Kranja r— »Na morski obali« je naslov maška-rade, ki bo drevi v Narodnem domu v Kranju. Vhod s severne stran.. Igrata »JO—JO« in splitski »NIMFA« jazz. Volimo »kraljico srčkov«. Nagrade za skupine. Priložnostni pesiniki in pevoi imajo na razpolago radio »Neron«. Plesal ra imajo zadostno prostora. Bar, paviljoni, gorka kuhinja, kavarna itd. Vas bodo popolnoma zadovoljili. Mornarji, gostje v promenadnih oblekah in pižamah, gusarji in obaiske vile ter ribiči na svidenje! Iz Kamnika ka— Cestni proračun sprejet. Na seji okrajnega cestnega odbora je bil sprejet proračun za prihodnje leto v istem obsegu, kakor je bil predlagan Odbor je izglasoval 25 odstotno cestno doklado. ka— Kuluka ne bo več. Občinska upra va se je v načelu izrekla za predlog, da se za bodoče leto odpravi občinski Kuluk v kamniški mestni občini. Predlog bo stavljen na prihodnji seji občinskemu odboru, izvedljiv pa bo samo v primeru, če bodo zaostali obvezniki storili svojo dolžnost. Ker je bila odkupnina za osebno delo nizko odmerjena, bodo obvezniki gotovo poravnali zaostanke z denarnimi prispevki in s tem omogočili občini oup.avo nevšečnega kuluka za vedno. ica— Odprta kavarna. Poročali smo, da je z razpustom društva »Kamnika« zapadla tudi kavarniška koncesija v Kam niškem domu in da je bila kavarna zapr ta Ker je bila pred kratkim iadana nova koncesija, je zdaj kavarna spet odprta ka— Neredni plačniki električnega to ka. Občinska uprava je ponovno sklenila, da morajo biti vsi dolžni zaostanki za odjem električnega toka plačani do prihod njega tedna Kdor ne bo plačal dolžnih za ostankov, mu bo občina prihodnji teden brez nadaljnjega odklonila tok. Ka— Kino »Kamnik« bo predvajal v soboto, nedeljo fr ponedeljek veselo film sko delo »Srečna srca«. Predigra zvočni tednik. Iz Zamrla z— Občni <,bor občinske organizacije JNS v Zagorju bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu. Poleg funkcionarjev organizacije bodo podali poročila banovinsko in sresko tajništvo in narodni poslanec g. Milan Mravlje. Vabljeni! z— Knjižnica rudniških nameščencev je v preteklem poslovnem letu izposodila 779 osebam 1524 knjig. Iz domače književnosti sta bili najbolj čitani knjigi »Grunt« od Kača in »Črni breg« od Javornika iz prevodne književnosti pa »Sorel in njegov sin« od Deepinga \Varwicka in »Smeh v džungli« od Luisa Adamiča Prav pogosto so čitali Cankarja. Knjižnica, ki jo z veliko ljubeznijo vodi g. Lipovšek. obsega 1024 knjig Povečala se je za 61 knjig. z— Volitve v II, rudarsko skupino bodo v nedeljo 18 t. m Volilnih upravičencev šteje Kisovec 236. Kotredež 158, strojni obrat 44, zunanji obrat 43, separacija 12 in apnenice 29. vseka 543 Volilni lokal bo še razglašen z— Na skupščini občinskega Rdečega križa v soboto je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Šolski upravitelj g. Matija Pelko. podpredsednik trgovec g. Lavo-slav Mrnuh. tajnik g. Herman Požun, blagajnik zobni fehnik g. Ivan Hribovšek. ostali člani odbora pa so gg. dr Slavko Grum Suša Viktor Pergar Viktor. Kušar Slavoj Mitterhammerjeva Anka, Mihelči-čeva Hilda ln Angela Blatni kova. V nadzornem odboru so gg.: Šolski upravitelj g. Levstik Janko, Ernejc joSko In Gričar Ivan. Ob tej priliki Je RK poklonil Društvu za varstvo otrok 1000, Kolu jugoslovenskih sester za vzdrževanje kuhinje pa 2000 Din. r—. Podmladkarji. RK obeh šol so v režiji učitelja g. Koprive uprizorili dobro uspelo mladinsko igro »Krojaček ju-naček« ob žal majhni udeležbi. z— Požar pri Pavliniču je ostal za enkrat nerazjasnjen. Storilca se še skrivata Ogenj so prvi opazili trije brezposelni, ki so prihiteli na alarmne strele g. Jana gasit, izvlekli iz garaže avto in reševali druge predmete. z— Brezposelni so se vrnili. V sredo se je napotila skupina 58 brezposelnih v Ra deče, kjer naj bi dobila delo na cesti ob Sopoti. Mezda na uro naj bi znašala 2 dinarja 75 par. Zahtevali so zvišek 25 par na uro. Ker ni prišlo do sporazuma, so se vrnili v Zagorje. Skupina trdi, da pri tej mezdi v osmih nrah in v tem mrazu ne more zdržati. Stanovanje bi imeli prosto, hrana bi v skupni režiji stala za osebo 8 do 9 dinarjev. Upoštevati pa Je izdatkf za obleKO, obutev in majhen prigrizek, brez katerega je tako naporno delo za dalje časa nemogoče. z— Zapostenje pri rudniku. Pretekli mesec so rudarji napravili 22 šihtov. Za februar je predvidenih 17. ?z Trbovelj t— Brezposelnost In nemorala. Brezposelnost močno vpliva tudi na moralo, posebno mladoletnikov. Mladini, ki ni zaposlena, ki se potika ponoči in podnevi okrog, roji po glavi vse mogoče, samo kaj pravega ne in pada vedno niže. Ponašanje te mladine pa vpliva kvarno tudi že na šolsko mladino. Ni nobena redkost, da najdete že v Soli do temelja pokvarjeno deco. Zgodilo se je že, da šoloobvezne deklice pobegnejo od doma, se potepajo okrog in jih mora žandarmerija spraviti nazaj k staršem. Ne moremo trditi, da bi bilo to vsesplošno, ampak so to posamezni neredki pojavi in bi bilo potrebno zlo zatreti že v korenini. Oblasti bi morale skrbeti, da pridejo taki pokvarjenci v primerne zavode in bi se ne ssmelo plašiti stroškov, ker bo sicer zlo vedno večje. Iz Hra«*«ika h— Sestanek članov SPD. V torek je bil v Sokolskem domu sestanek članov SPD poverjeništva Hrastnik Matično podružnico iz Trbovelj je zastopal sam predsednik učitelj g Beg. Sklenilo se je ustanov;ti pod-odsek SPD podružnice Trbovlje Izvoljen je pripravljalni odbor, ki ga vodi agilni poverjenik g. Fran jo Hronda. h— Sokolsko gledališče. Po daliJem odmoru smo imeli pretečeno nedeljo v Sokolskem domu zopet gledališko predstavo, ln sicer burko »V Ljubljano jo dajmo.« v režiji br. inž. Freijerja Igra je bila po br. Freijerju in br. Ms h koti za naše prilike priejena Br Čander pa jo je poživel z godbo m petjem Skoraj vse vloge so bile prav posrečeno podane. Gledališče je bilo razen nekaj sedežev prvega prostora, razprodano. h— Kino Sokol predvaja danes in Jutri v nedeljo film »Grofica Monte Christo«. najnovejši tednik in kulturni film. Iz Novega mesta n— Zbor novomeške organizacije Invalidov se je vršil v nedeljo. Tajnik oblastnega odbora UV1 g Stanko Tome iz Ljubljane je podal obširno poročilo o raznih zadevah invalidskega vprašanja Zlasti se Je dotaknil finančnih težkoč, ki zadržujejo uzakonitev povoljnejšega invalidskega za-sona Naglasil je tudi potrebo složnih Iti močnih invalidskih organizacij, ako hočejo invalidi doseči pri današnjih gospodar- skih razmerah kake ladatneJM uspeh«. Ob zaključku je dajal pojasnila na stavljena vprašanja. Predsednik odbora g. Robu Ivan Je podal poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu. Po tajniškem in blagajniškem poročuu (skromen presežek 478.29 Din) je bil Izrečen staremu odboru abeolutorij ■ pohvalo. Pri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor. Pri slučajnostih je g. Jurak izrekel priznanje ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Puclju, ki Je v kratkem razdobju mnogo napravil v korist vojnih žrtev. z zborovanja je bila tudi odposlana pozdravna brzojavka ministru g. Puclju. n— V žensko banovinsko bolnišnico v Novem mestu prihajajo bolnice iz Dolenjske in Bele Krajine. Zavod, ki je v zdravniškem oziru na višku in popolnoma moderniziran, je v preteklem letu sprejel v oskrbo 2145 žensk. V zavodu je bilo izvršeni 1126 operacij, od teh -400 zelo hudih. Umrlo je 54 oseb, to je povprečno 2.4 odst. Rentgenskih preiskav je bilo 408. porodov pa 318. Zavod je z izdatno knančno pomočjo podprla banovina. I/ d '••>] ionih sredstev si je uprava, ki jo ? v > skrbnostjo vodi upravnik g. Vuk. r. ' v 'a najmodernejšo napravo za rentgeni''/ .anje, uredili so se ambulantni prostor- ter nabavile žarnice za obsevanje z višinskim solncem in toplotnimi žarki. Izvršile so se še razne druge potrebne preuredbe. V teku leta je na zavodu ordiniralo poleg šefa bolnice g. dr. čer-vinke šest zdravn kov. od katerih so bili trije postavljeni od banske uprave. Pereče vprašanje porodnišnice se je rešilo s tem, da je uprave nastavila na zavodu lastno babico. n— Pevski odsek Sloge ima 11. t m. ob 15.30 uri svoj redni občni rbor r gostilni Obrez. Iz Konjic nj— Iz delovanja JNS. Na svečnico sta se vršila občna zbora organizacij JNS v Ločah in pri Sv. Jerneju. Pri obeh organizacijah, ki sta izkazali na občnem zboru izredno živahno delovanje in lepe uspehe v preteklem letu, sta bila izvoljena z malenkostnimi izpremembami stara odbora z našimi zaslužnimi delavci na čelu. Na obeh zborih sta poročala o političnem in gospodarskem položaju v državi in o delu v srezu narodni poslanec g. Gajšek Karol in član banovinskega sveta g. Jereb Rado. — V nedeljo 4. t. m. se Je vršil občni zbor obč'^ske organizacije JNS v Zrečah po rani maši v Kračunovl gostilni, ki so jo napolnili številni pristaši do zadnjega kotička. Iz podanih poročil funkcionarjev sledi, da spada ta organizacija med naj-delavnejše v srezu. Pri volitvah je bil z nekaterimi izpremembami izvoljen stari odbor s predsednikom g. Maufcarjem Ferdinandom na čelu. Na zboru Je podal narodni poslanec g. Gajšek Karel poročilo o političnem in gospodarskem stanju in o podrobnem delu za srez, a podpredsednik sreske organizacije JNS g. dr. Mejak Er-vin je obravnaval ukrepe vlade glede omi-ljenja gospodarske krize ln razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Na vseh teh zborih Je bila Izrečena z velikim odobravanjem zaupnica narodnemu poslancu g. Gajšku Karlu ta članu banovinskega sveta p, Jerebu Radu. v Iz Ptufa J— Iz tajništva »reške organizacije JNS v Ptuju. V ptujskem srezu so občinske organizacije po večini že Imele občne zbore Iz poročil, ki prihajajo na tajni štvo, Je razvidno, da vlada po dežeii Izredno veliko zanimanje za JNS ter Ja se članstvo stalno veča, kar Je najlepši do kaz, da Je ljudstvo dobilo zaupanje dr vsedržavne stranke, ki dosledno izvaja svoj stavljeni si program. Sresko tajništvo prosi one občinske organizacije, ki še niso sklirale občnih zborov In še niso poslale svojih poročil, da to nemulno store. ker bo kmalu občni zbor sreske organizacije. j— Mladinski pevski koncert K. o. RK je priredil 6. t. m. v gledališču pevski koncert v prid uho?nim Haložanom in siromakom v trboveljskih revirjih s sodelovanjem mladinskega pevskega zbora meščanske šole pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Hasla. Zaneli so nam 19 pesmic prav dovršeno Zlasti sta ugajala koroška »Oj ta furman« in violinski nastop učenke III. razreda Gledališče je b;lo sicer razprodano, toda poslušalcev je bilo zeln malo navzoč-nih, kar je vsake graie vredno. BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi ob 20. uri in jutri v nedeljo ob pol 16. Ln 20. uri senzacionalni nemški fifm: »Afera inž. Ugrova«. Dodatek nov tednik, šala in kulturni film. BOROVNICA V nedeijo 11. t. m. priredi borovniški SoKgJ v svojem domu veliko maškarado s prav pestrim sporedom Obeta se prav lepo število mask. ki so pro-?te vstopnine, najlepša pa bo dobila še na grado Vabimo vse prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže te predpustne zabave, da se malo razveselijo v teh težkih časih. Za dobro jedačo in pijačo od strani naših požrtvovalnih sester Sokolic je najboljše preskrbljeno. Na veselo svidenje v nedeljo v borovniškem Sokolskem domu. DOLENJI LOGATEC. Glede na dopis, priobčen v številki 13 a od 18. p m na strani 7 v rubriki »Iz življenja na deželi« iz Dolenjega Logatca, ugotavljam, da ni res, da so dosedanji prostori sreskega na- četatva ▼ Dolenjem Logatca nehigienski, res pa je, d« »o ti prostori povsem hig'.enaki, kar je bilo izrecno ugotovljeno pred vselitvijo sreskega načelstva v te prostore oO priliki stavbnega ogleda od 8. avgusta 1 (<29. — Josipi na Sicherl, pocestnica na Cerici pri Logatcu. GORENJI LOGATEC. Na« zavedni kmečki iivelj se z vso vnetno v velikem številu udeležuje kmetijskega poučnega tečaja. — Na zadnjem letnem občnem zbom Sokola se je izvolila nova uprava, ki jo vodi dosedanji starosta br. Puppis. — Dn® II. t. m. ob pol 20. priredi Soko! v vseh prostorih svojega doma pustno maškaTedo ki obeta biti zelo pestra. Pridite! Israla bo prvovrstna salonska godba. — Zadnji sejem 7. t. m. je bjl zaradi mrzlega vremena prav slabo ob:skan. D. M. V POLJU. Danes zvečer nam bodo igralci našega Sokolskega društva zaigrali trodejansko kmečko burko »Maksel«. Igro bo režiral inž. Herman Reš. sodelovali pa bodo naši najboljši diletanti, tako da se nadejamo prav izvrstnega podajanja vlog, kar bo nudilo vsem obiskovalcem, katerih bo nedvomno zopet polna dvoran*, prav vesel in zabaven večer. Začetek točno ob pol 8. uri. KOČEVJE. JUU sresko društvo v Kočevju priredi pod okriljem ZKD jutri ▼ nedeljo ob 9. zjutraj predavanje g. inž, Jelačina o novih smernicah za izobrazbo kmečke mladine. Predavanje se bo vršilo v narodni šoli. LOŠKA DOLINA. V nekem ljubljanskem tedniku je izšel pred kratkim dopis lz Starega trga, ki obravnava na prvi pogled razna gospodarska vprašanja, v resnici pa je napad na ugledno osebo. Priznamo, da je vprašanje javnih del v naši občini Se vedno odprto vprašanje. Da bi pa bila tega kriva le ena oseba. Je Izmišljotina. Dopisnik prerokuje tudi smrt političnim strankam. Ker imamo danes samo eno. Je Jasno, kam moli pas taco. Sicer pa se za skromnimi željami skriva druga želja, in sicer po ustanovitvi politične farmacije, v kateri bi prišel tudi dopisnik do besede. Kar se tiče poštenja, ki je dopisniku tako na srcu, mu ga priporočamo vsaj toliko, da se pod tak dopis tudi podpiše. Gotovo Je očeta sram tako pokvar* Jenega deteta, kakor je bil omenjeni dopis. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Dramste odsek Sokola je v nedeljo 4. t. m. s prireditvijo Golarjevih »Dveh nevest« privabil toliko gledalcev, da je zmanjkalo prostora. Igra je bila prav dobro podana, kar je nemala zasluga s. režiserke. Igralci so se po vrsti vsi uživeli v svoje vloge. S predstavo je bil spojen družabni večer. V popolnoma napolnjeni dvorani je vel dih prave domačnosti, zato ni čudno, če se je veselo razpoloženje poleglo šele proti jutru. Takih družabnih večerov, ki človeka v da» našnjfih časih kar pozive, si želimo še več. Vremensko poročilo Številke ta označbo kra!a pomenijo; 1. čaa opazovanja, 2 stanje barometra, t, temperatura. 4 relativna vlasa. ? %, I. smer tn brzina vetra, 8 oblačnost 1__10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 9. februarja Ljubljana 7, 768.8, —4.0, 78, SW1. 0, —, —* Ljubljana 13, 771.0, 8.3, 31, SE2, 1, —, — { Maribor 7, 7«6.4, 3.0. 70, NI, 3, —. —: Zagreb 7, 7S7.2, 4.0. 70, NW4, 0, —. —S Beograd 7, 764.9, 2.0, 70, W2, 5, —, —i Sarajevo 7, 769.5, —10.0, 90, mirno, 10, —, Skoplje 7, 765.4, —4.0, 70, El, 3, —, —; Split 7, 764.9, 7.0, 60, NE4, 0, —, —; Kumbor 7, 763.1, 10.0, 70, ENE3, 1, —, —i Rab 7, 759.2, 6.0, 50, NNE3, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —, —4.4; 8.9, — Maribor 5.0, —1.0; Zagreb 4.0, —1.0; Beograd 8.0, —1.0; Sarajevo —2.0, —10.0; Skoplje 5.0, —7.0; Solit 13.0, 5.0; Kumbor 14.0, 7.0; Rab 1.20, —1.0. Vsled preselitve trgovine Velika odprodaja blaga po znatno znižan cenah pri Stanko Florfančič železnina LJubljana, Sv. Petra cesta St. 35 Gospodinje, ne zamudite ugodne prillkaf Prodam vsako množino sladkega s vezanega v balah na odprt račun 90 dni ALOJZIJ LAKNER, Planina pri Rakeku (Pomcttctnše po Izredno nizki ceni prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani. VATO Pristno domačo sli vo vko in v tablah ln ca odeje. Preden krijete svojo potrebo, sahtevajte moje vzorce tn cenik- (f ODIIIO V C C ARBEITER r Mnrfhor prvovrstno blago dobite ▼ vsaki količini pri FRAN AKOVDC U krepi hi zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VU parna žganjarna In veletrgovina s vinom Jastrebarsko Kdor zares teli post reči svoje goste s pristno sli-vovko ali tropinčkom, naj takoj piše po vzorec, ki se mu takoj pošlje brezplačno r označbo najnižje cene A. Chrtsti: 50 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Ce je to vse, kar ml imate povedati...« A grof je zmajal z glavo. »Ni vse, velecenjemi gospod. Vem, da bi vam bilo neprijetno, če bi vas prijeli in obsodili zaradi umora.« Derek je bfl zdaj tilk pri njem. Na njegovem obrazu se je zrcalila taka neizmerna besnost, da se je grof nehote umaknil. »Mnogo nesramnih bhiffov sem že doživel, tako nesramnega pa ie ne.« Grof je vzdignil belo, negovano roko. »Motite se. Ni bluff. Morda mi boste verteli, če vam povem, da imam svoje podatke od neke dame. Ta dama ima neovrgljive do" kaze, da ste vi izvršili ta umor.« »Kdo je ta dama?« »Mademoiselle iVBreMe.« Derek ie odskočrl, kakor da bi ga bil udaril v obraz. , »Mirelle?« je zajecljal. Grof je urno porabil ta uspeh. »Sto tisoč frankov,« je dejal »Ce to ni malenkost — za vas! hi to je vse, kar zahtevam.« »Kako menite?« je raztreseno vprašal Derek. »Se enkrat: menim, da bi ta malenkost — sto tisoč frankov — pomirila m o a) vest.« Derekova postava se je vzravnala iti napela. »Odgovora pričakujete takoj?« »Prosil bi zanj.« »Evo ga: hodite k vragu!« In že je bil grof sam v sobi. Nem od začudenja Je zmajal z gdavo. Takih ljudi pa res ni razumel! Derek je zdirjal po hotelskih stopnicah nLzdol in pomagnil taksiju. Cez nekaj minut je ustavil voz pred Mireilinim hotelom. Pri vratarju je zvedel, da se je plesalka pred nekaj minutami vrnila domov. Derek ji je poslal svojo vizitko. Takoj nato je prišel strežaj: »Mademoiselle prosi.« Val eksotičnih dišav mu je buhnil naproti, ko je stopil v plesaFkin salon. Prostor je b;l poln nageljnov, orhidej in mimoz. Mirelile je stala pri oknu, ograjena v česalni plašč iz curljajočih čipk. Z iztegnjenimi rokami mu je prišla naproti. »Prišel si, Derek. Vedela sem, da prideš!« I z vii se je objemu njenih rok in jo mračno pogledal. »Zakaj si poslala grofa de la Roche k meni?« »Jaz da sem poslala grofa de la Roche k tebi? V kak namen?« »Očividno zato, da bi izsilil od mene denarja.« Trenutek ali kaj ga je gledala kakor okamenela. Nato se je zdajci nasmehnila in pokimala. »Seveda. Drugega ni bilo pričakovati od takega človeka! Ne, Derek, nisem ga poslala k tebi, res ne.« Izkušal je uganiti misli, ki so se skrivale za njenim čelom. »Vse ti hočem priznati,« ie rekla Mirelle, »čeprav me je sram. Takrat sem bila blazna od besnosti! Hotela sem se maščevati nad teboj! Zato sem šla h grofu in sem rrru namignila, naj te naznani policiji. A nikar se ne boj, Derek, popolnoma se mi ni zmešalo. Dokaze sem si pridržala. Brez teh dokazov ti policija nič ne more.« Privila se je k n,emu. V njenih udih je bil ogenj, v njenih očeh vdanost in strast. Sirovo jo je pahnil od sebe. Njene prsi so zabutale, njene zrenice so se zožile kakor zrenice razdražane mačke. »Pazi se, Derefc, pazi se! Ali se mar ni« vrnil k meni... ah m nisi vrnil?« »Nikoli se ne bom vmH k tebi,« je trdno rekel Derek. »Ah!« Zdaj je bila podobna nevarni majhni z ved. Veke so ji drgetale, »Drugo žensko imaš, tisto, ki si ondan kosil z njo! Kaj ne da?« »Da. Prosil jo bom, da postane moja žena. Nimam razloga, da bi ti to skrival.« »Tega ti ne dovolim! Nikoli ne!« Njeno lepo, gibčno telo se je streslo. »Ali se spominjaš najinega pogovora takrat v Londonu? Rekel si, da je smrt tvoje žene edino, kar te more rešiti. Obžaloval si, da je njeno zdravje tako trdno. Nato te je obšla misel, da bi se ji mogla zgoditi nesreča — ali pa kaj drugega.« »In iz tega,« je zaničljivo rekel Derek, »iz tega mlsKž škripati obtožbo zoper mene?« Mirelle se je zasmejala. »Za tako neumno me imaš? Samo s taiko vodeno istorijo si po-licila ne bi mogla dosti pomagati. Poslušaš me, Derek. Se eno možnost rešitve ti dam. Izbij si to Angležinjo iz glave. In vrni se k meni. Potem, dragec, ne bo nikoli nihče slišal iz mojih ust, da sem —« »Da si kaj?« Tiho se je zasmejafla. »Ti misliš, da te ni n'hče videl —« »Kaj pomeni to namagavaite?« »Jaz sem te videla, Derek! Videla sein te, ko si stopil jz ženinega oddelka, tik preden se je vlak pripeljal v LYon. In to še ni vse. Vem, da je bila tvoja žena mrtva, ko si odšel od nje.« Derek je zastrmel vanjo. Nato se je obrnil in odšel te sobe. Počasi ... opotekaje se ... kakor da bi se mu nekaj sanjalo .., Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din I.— za besedo se zaračunajo nadalje vn oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamf, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najemc, »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote*, »Informacije»Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikic tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka alt službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aii za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znač&js se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratne pristojbina za iifro aii za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din M.—> pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. V— pristojbine za male oglase fe plačati pn predaji naroiiim, -oma fih fe vposlati v pismu obenem z naročilom. KAor i&če mesto pot siki, plača z* vsako l>twe4o 50 paj; w> dajanj« naslona si! za iifro S Din. — Kdor »prejema potnik«, pla Aa b&sedo po l Din; da.ianj« n.islova ali »a Šifro na 5 Din. (5) Zastupnika Muro uvedenog t-'ni eks poatera drvne industrije Ljubljane i Kraajeke, vre t-aii veliko epedxio no poduztče. Ponudb» hit 30 oa oglasni oddelek >Ju vre« pori šlfrom »Arhime-das«. U obzir dolaze re f.ektanti sto po* t o vera"-« ni b dmjoj strnci. 2S785 Potnika mofoostl verzi ranega v stroki, sprejme® «koj proti fiksni p'ači. — Prestavi tii ee je osebno: Predem, tora.rna čevljev, K ranj. 3412-5 lieecda 1 Din; za da .»nje oajiova aH »s šifro S Dia. Dijaki, ki ii&e}« instrakoije. plavajo v»«ko besedo 50 .jar; »a šifro aii &» da ;a.nj« naslova S Din. (4) Večerni in dnevni krojni tečaj »p^cij«iCB prikroj«- ca Udeleženke lahko •roj« garderobo izdelujejo po*!: strokam i ni vodstv »n Prijave d« 10. februarja. Joviiea Kumelj, Ljubljana, GluaaHSka al. 7, pritličje. 3543-4 Službo dobi Vsaka da 50 par; u dajanje na-?!nva aii ja šifro ris S Din. (1) Občinski tajnik « primemo naobrazbo, av'ejži, po motnost« tudi kuiooroi »o na.ro.inj dela vee. do« takoj mesto. — JVwn>dbe na naslov: Jakob Žemljic, narodni ptso, sprejme Siiat-nar, Levčka 8- 3501-1 Služkinjo snnino in varčno, ki sca dobno Irihatii in opravljati vf» hi&na dela, staro 20 d.o SO let, epr-ejmem. Po-nii4be z navedbo prejJtaje-ea s'i!r?bovacja nn ojlaeni oddelek »Jutra« pod šifro »19t>4<. »171-1 Brivskega vajenca e^r^jiiD e Ilovsr, Tvrže-vo 93 &51S-44 r 0-]a«s trg. znata j« 1 Di.n be«ee"3 fnaSaia ps vsaka b»seda 50 par; za dajanje nask»va a!! ta Šifro r« S Din. (?> »Dre Frau ais Hausarztin« kraffaro Dr. A.n.a« Fi- scher Dirck^teanc, d^bro o-hra.njeno poceoi prodam ali zamenism sa slovonsko y og!at«nem odd<-i«u ».Ju,tra«. 34117-3 Vsaka beeeda 50 par; u dajanje narfova aH u Šifro pa 3 Din. (S) 1 20 do 30.000 Din t gotovini iičeiek »Jutra« pod šifro »Prvo vrstna moi<. 3345-2 Korespondentinja za aloT.e®ska, brvasrks i.n neimžkn jea^k, prv-OTrstma, popofaoma eaoiostojina, dobra nemičike-elioveiiek.a ete-nogra.fi n ja, izve®ba.no tudi v tekstilni et.roki, iščo ■mesto v Lj-jbr;;ani a.!ii oko-jiiet — Dop:w ne ohlapni oddelek »Jut.na« pod šifro »Samostojna«. S45T-2 Prvovrsten kuhar želi preminiti me^to. Gre za eta'tio aii tmdi z«č««no. Event. tu>di mra.ja. — P"-ntndlhe na oglasni oddelek »Jirtrtt« pod šifro »Kii*k>-«. 3505-3 Bivši finančni uradnik IIKl.m^sftPT V ilMillfitTij- skem ali drugem pndi'et.%. Vešč je slov., erbohrvaško-ga in neimSkega j«z ika. ver-zina.n v vpeh doTČnih in fiinan^Ti^h zadevah. kor»-spotidenci etc. Gre tudi 'iv-em dravske bo.noriTie. — Cnna;«ka) »eaU »te v 6 348« Obeljeno šibje kulturne vrbe (eelšx ome rikane) io teb »edi/ke pro da Josip Zupane. Ptuj 3247 6 Aparat za trajno ondulacijo znamke »Finvn-Europ«, 160 voiilt, skoraj tt0'v, naprodaj za SGOO Din. Na.ba v na cena 17.500 Din. Po.asnilo daje sa.lon Navinšek v Ljubljani. 2026-6 Omara kuhinjska kredenca, miza. postelja iti več drosgtga pohištva zelo poc^i nj)-prod«.j na Poljanski eeefi štev. 13/11, levo. Ogl ( .da t i doipoldne. Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. f20i Enodružinsko hišo z ve-ikim vrt.om prv>i'am. Pobre^.je. Aškerčeva uilcn iStev. o — p:"i Meriboru. 35-10-20 Oblačim Irg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro j D: Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 pa.r; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131) Več ženske obleke in perila, dobro ohraojeno. poc-eni naprodaj v R>« lite* trr! pisarrai Jože Grašek, Mosarrko^a cesta št. 12. 3.117-13 Elegantne maske »os-"d.im. L.ni.bl/jajia ■ Pruie, )';mi;iermanova uMi^a št. 5. 3550-13 Lokati Vsaka beseda 1 Din; | za dajanj« naslova aii j j za šifro p, 5 Din. (19 j Lokaj za fototrgovin-o iščem v centru mtfsta. Poinu.dibe na og'ee. oddelek »Ju.tra« postn, z e.mortizaeijo po dogovora, iišče druižbo m nakup ob-šinnega zem'i;:ščnega kompleksa, v svrho nazšiirjeuja doseda njega u d ejetvo mo n ja. Posredovalci fek'1'j učeni. — Ponudioe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Diskretnost«. 3503-16 Štirisob. stanovanje lepo, oddem poleg imaj-ekega m-oetu na Reeljevi cesta š>;. 1. Poizve se pri hišnici. 32S5-23 Dvosob. stanovanie ce'o nedstropje, z vsemi pritifcM.namn za 350 Dm oddam v Zg. Šiški St. 304 — ■pri Gasitae.m domu. 8185-21 Dvosob. stanovanie parketirarifo, oddem i marcem v Aleševfevi uiioi 44. 3187-21 Petsob. stanovanje elfigantno, z majem oddam r>n prmerni ce-ni v Ljub-'Ijoml, Kralja Petra t-rg 3. 3496-21 Enosob. stanovanie oddam e 1. ma-jem. Ogledati med 16. in 13. uro na BleiTveisovi ceefl 9'TI. 3493-21 Vsaka buseda 1 Dm. sa lajanj« naslova a!" za šifro pa 5 Din (16 Bukovih suhih drv 8 vago.ni>v po ugod.n.t ceni prodam Ponudbe na ogl. oddeiek »Ju-tra« pod šifro »Drva 8«. 3435-15 Vsaka boseda 50 [«-r: 1 m dajanje naslova ali [ ia šifro 3 Din. (221 j Dijaka v popolno oskrbo sprejme Msri:a Gregorčič, K rekov trg 10/11, desno. 3438-22 Vsaka be«eda 50 par; z« d.ijsnje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Večji vrt s stanovanjem vroanem v Ljubi ja®i v na jem. Obrezujem ;tr.ckovE0 tad^ivo drevje. Naslov pove c-glocvni oddelek »Jutra«. 3479-21/a Stanovanje Vs^ika htteeda 1 Din; za dajanje na*!ova ali za šifro pa 5 Din. fžl) Stirisob. stanovanje lepo in solnčno, z 2 balkonoma, v I. na dstrop. J vi!« tik opere oddam * 1. majem. Reflektanti naj ee pismeno zg'aee ne ogasrvi odd« ek »Ju.tra« pod šifro »Somčoo stanovanje«. 3441-31 Štirisob. stanovanje ugodmo oddom z majem. Noslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 3531-21 Trisob. stanovanje »olmčno v »red;ni m#sta. v m-rn.1 uiici oddam s 1. majem. Naslov v ogasnem odd e|,k o »J ut ra «. 3480- 31 Stanovanje 2 sob. tableta ia prltii-k"n oddam z majem. Na-sl-^vv pove o.gla.=ni oddelek ».Tutma«. 3542-21 [11.1 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) Prazno sobico a štedilnikom, seperinano, v eredi-ni m»ta iščem. — Ponudbe na og'od« 3423-23/a Sobo odda Vsaka beaeda 50 par. z« daia-nje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Mesečno sobo lepo in »oiinčno, b popolnem« sei«rirauiin vhodom 9 st"pniš6a, oddem s;bi oemu gnspodu 6 15. februarjem. "Ogledati v Knafi,tiri uici 13/U. 3440-23 Sobo s strogo »epa-rasni® vhodom s stopnjSc — zraven Miši6e<*e vojašnice odflein. Naslov v cguencm odde.ku »Ju.tra«. 34)15-23 Sostanovalca k akademiku sprejmem takoj v lepo in solnčno sobe Nosl.ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3472-23 Solnčno sobo leipo ia skrajno čisto. 6 posebnim vbodom, t centru mesta oddam e po-streežbo in elektriko za 3.V) Din. Naslov v .-»ga.«, oddelku »Jutra«. 3469-33 Opremiieno sobo e eepanatrrim vhodom, elektriko in feketom oddam. Noslov v ogiaeoem oddeliku »Juitra«. 3474-23 ODremi'eno sobo zračn»5 im č^isto. s poseb n m vhodom, oddam v Rožni dolini, ccsto IV,'35. 3502-23 Solnčno sobo lepo opremljeno in separirano, v centru oddem 1 eli 2 boljšima gospod oma. Našlo.v v oglasnem odd-lku »Jutra«. £-184-23 Opremljeno sobo e posebnim vhod.om, z eno ali d-verna posteljama z« 130.ozlr. 250 Din oddam pni mitnici bk.zra tranxvara v Sp. Šiški, Ceraetova 31. 3516-23 Separirano sobo v oeotru meste takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3513-23 Sobo lepo opremljeno, » separatnim vhodom, oddam so-i:due-mu g <-pc>du ali gospo-•Učni, v b'ižini zmajskega mostn. Najilov v oglasnem oddelku »Jucra.«. 3520-23 Lepo, solnčno sobo i dvema posteljama, takoj poceni oddam boljšima osebe.me v S:ški. Jeroeje-va cesta St. 8/H. desno. 3552-23 Dopisi Vsaka beseda 2 Din. za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (24) »Dve mladenki« Zal nemogoče prd Peillcacu-Pismo prepozno dvignjeno 3600-24 Izgubljeno Vsaka baseda 1 Dia. za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din (18) Jutri vsi v Šiško na zebavai večer v novo-otvorje.no go«tiiao »Sta ra šola«, neeprotc mitnice — kjer boste postrežem e pri s-t.no kapljico in dobro večerjo po nizkih cenah. Tgra harmonika. 3544-13 Vsaka b<»«'la I Dia. ca dajanj« naslova aH za šifro o« 5 Di.ii (29' Čistilni stroj (Ausputzmflscirne) kompde-tein, rabljen in d.obro ohranjen, kupimo. Ponudbe z noved'bo cene in opisom ca naslov: Zd.ru4er»j« čevljarjev, tir.. 3401-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. P/iuudbe na oglasni oddelek »Ju^ra« pod šrlfro »De-lavški du Oseba ki j« v nedeljo 4. febr. v Planici v gost.jloi Ctevfaid pom.o.toma dobila hykori smučko se na.pro4a. da ftporo&i svoj ca8'ov nn; Lojze Š m n e, Ljubljana, Miklošičeva 6. 3434-28 Vsaka tvnieda 1 Din. za da,tanj« naslova a>l za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOČ suha drv* POHACNIK Bohoričeva ul St 5 Novo! Novo! SvitU čistilni prašek za CišCenje srebra, al-pake, medenine, bakra, stekla in ogledal ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE, če gledate na to, da }e Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. ^Sevamo s parno silo 100 k. s., poleg kolodvora prodam ali oddam v najem, ozir. sprejmem družabnika. Vprašanja oziroma ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poleg kolodvora«. 1616 Komfortno stanova v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe lz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. ------—^ Krepite organizem In ponovno postanete močni, energični in za delo sposobni! Znanstveno je dognano, da regulira ek»-trakt iz življenjske žleze zdrave in močne živali (»Kalefluid«), če pride v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi ve« organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak, življenjsko aktiven ter sposoben za delo ta borbo za svoj obstanek. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Njeguševa 5, Milcfi Markovič. — »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. 14&5 Odobr. od min. nar. zdravja S-br. 10637 38 Da postanejo Vaši zobje bolj beti za tri r Vaš lepi ln blesteči nar sme&ek aae dela brezumnega stopnje z enim Izredno naglim postopkom Koljnos na mah ugonobi mikrobe hi klice. Očistite svoje zobe s Kolyno»omu V treh dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in Rolvnos da rezultat«: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža Navadite se na uporabo Kol vnosa — 1 centimeter na suhi ščetkici. dvakrat na dan. Kupite tubo Kolynosa še danes. Sobo oddam t«.k-oj ali s 15. fe- ( brua-jem 2 gospodoma ali gospodičnama v V. d