Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ob dnevu spomina Ptuj, petek, 16. oktobra 2020 Letnik LXXIII  št. 82  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Bolnišnični covid oddelek v nekaj dneh poln  Stran 2 Podravje Ptuj  Del Grajenčanov ob glavni cesti še dolgo brez kanalizacije  Stran 5 Kmetijstvo Slovenija  Prodaja ob cesti le, če bo določena kot tržnica  Stran 8 Politika Ormož  Kdo laže, kdo zavaja, kdo je obupan in kdo (n)ima prav  Stran 9 SPORED Ludwig van Beethoven Četrt tisočletja od rojstva enega največjih skladateljev Can Yaman Osvojil Italijo in Italijanke! 15. OKTOBER 2020 ŠT. 42 Ste vedeli, da jih gledamo že toliko let? Darja Zgonc, Edi Pucer, Petra Kerčmar in Jani Muhič Od 16. 10 . do 22. 10 . 2020 TV-spored V središču  Največ visoko izobraženih v službi v Ljubljani  Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Kronika Kidričevo  Še leto dni in daljnovod bo zgrajen  Stran 12 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Gostilničar Trinkaus  »Ni prav, da nas vse mečejo v isti koš«  Stran 2 Boxmark  Dodatnega odpuščanja ni na vidiku  Stran 3 Videm  »Kazen« za tiste, ki nočejo prodati parcel  Stran 2 Kidričevo  Eles se umika iz aluminijskega giganta Talum v roke SDH-ju ali Demografskemu skladu Direktor Elesa Aleksander Mervar je ob delovnem obisku v Kidričevem napovedal možnost, da Eles najverjetneje ne bo več lastnik Taluma. Po njegovih besedah naj bi se lastništvo preneslo na katero drugo institucijo, ki jo obvladuje država, bodisi na Slovenski državni holding (SDH) bodisi novoustanovljeni Demografski sklad. »O tem sva z ministrom za infra- strukturo Jernejem Vrtovcem že govorila,« je povedal Mervar. Več na strani 3. Ptuj  Brez rešitve za 600 učencev glasbene šole  Stran 5 Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  16. oktobra 20202 Aktualno „V obrtni coni je 17 parcel, od tega jih je pozidanih sedem. S sprejetjem odloka o taksi na ne- izkoriščena stavbna zemljišča že- limo doseči, da se cona pozida. V nasprotnem primeru, če lastniki niso zainteresirani za dejavnost, naj zemljišča prodajo investitor- jem, ki imajo namen graditi in tod poslovati. Temu je cona namenje- na, zato je bila oblikovana. Če bi se v njej izvajale gospodarske dejav- nosti, bi občina za nepremičnine pobirala NUSZ, hkrati bi bila na voljo delovna mesta. To ima obo- je pozitivni učinek na gospodarski in splošni družbeni razvoj lokalne skupnosti. Imamo obrtno cono in v njej prazna zemljišča, na drugi strani pa prejmemo kar nekaj po- izvedovanj investitorjev, ki bi bili pripravljeni investirati. A občina lastnih zemljišč za gospodarsko dejavnost, ki bi jih lahko prodajala, nima,“ je ob sprejemanju odloka o taksi svetnikom pojasnil videmski župan Branko Marinič. Dodal je, da obžaluje, da gospodarska cona doslej ni zaživela. Še pokosijo ne, kaj šele, da bi gradili … Lastnike zemljišč so po župano- vih besedah o nameri za dodatno obremenitev s takso obvestili že pred poletjem. „Dali smo jim na voljo čas, da se odločijo, kaj bodo z zemljišči: ali prodali ali gradili ali pa pač plačevali takso. Po eni strani imamo za gospodarsko dejavnost nezazidana stavbna zemljišča, po drugi pa investitorje, ki bi želeli graditi, pa jim ne moremo ponuditi zemljišč. Takso po novem odloku bomo lastnikom prvič obračunali v začetku leta 2022, saj se bo obra- čunavala za leto dni nazaj. Sicer pa lastniki zemljišč od 2014 do danes niso naredili nič, še h košnji pristo- pijo komaj tedaj, ko jih na to opo- zori komunali inšpektor.“ „Zakaj bi pomagali nekomu, ki je bil 20 let župan“ Svetnik Brane Kolednik je bil do predloga občine o dodatni obre- menitvi s takso skeptičen. „Občina bi lahko šla bližje podjetnikom, ne pa da jih dodatno fi nančno obre- menjuje,“ je menil Kolednik, ki sta mu prikimala še Darko Jerenec in Dušan Serdinšek. Predlagala sta, naj se s takso nekaj časa počaka, zlasti zaradi oteževalnih okoliščin v zvezi s koronavirusom. Brez dlake na jeziku je bil tudi tokrat Andrej Rožman. „Zakaj bi morala občina pomagati nekomu, ki je bil 20 let župan?“ je bil oster in s temi besedami povedal, da zem- ljišča v obrtni coni obvladuje nek- danji videmski župan Friderik Bra- čič oziroma njegova družina. Hkra- ti je Rožman opozoril še na eno od dejavnosti, ki poteka v obrtni coni, ampak naj bi bila z vidika varovanja okolja posebej občutljiva. „Ali se v obrtno cono res vozijo nevarni odpadki? Kaj to pomeni za okolje, je to zakonito, dovoljeno? Da ne bi kakšnega lepega dne prišlo do vžiga. Blizu so naselja. Prosim, da se to razčisti,“ je opozoril Andrej Rožman. Foto: ČG Lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč bo občina Videm obremenila s plačilom posebne takse, ki bo znašala 30 centov za m². Prve obračune bodo zavezanci prejeli marca 2022. Še vedno pa se lahko odločijo, ali bodo zemljišča prodali ali pa na njih zgradili poslovne objekte in zagnali dejavnost. Videm  Taksa za nezazidane parcele v obrtni coni »Kazen« za tiste, ki nočejo prodati parcel Občina Videm bo v obrtni coni, ki je tik ob podravski avtocesti, dodatno obdavčila nezazidane parcele. Cilj ukrepa je, da cona zaživi: ali da sedanji lastniki zemljišča prodajo ali pa pridobijo gradbena dovoljenja, zgradijo poslovne objekte in začnejo dejavnost. Trnovska vas  Inšpektorji zaprli tudi gostišče Siva čaplja »Ni prav, da nas vse mečejo v isti koš« Javnost je pred dnevi šokirala novica o rezultatih inšpekcijskega nadzora gostinskih obratov, zaradi katerih so inšpektorji za hrano delno ali v celoti zaprli kar 31 lokalov po Sloveniji. Krivi sta bili dobavnici Kot glavni razlog za zaprtje lo- kalov so navedli slabe higienske razmere v kuhinjah in postregli z ogabnimi fotografi jami odkrite plesni na stropovih in hrani, debe- le plasti umazanije na štedilnikih, delovnih površinah in v hladilni- kih pa tudi nezaščitene vabe za glodavce. Inšpektorji so v prvih devetih mesecih letošnjega leta pregledali 769 gostinskih obratov in jih, kot rečeno, začasno oziroma do odprave neskladnosti skupaj zaprli 31. Z Uprave za varno hra- no, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so sporočili, da je večina lokalov nepravilnosti že odpravila. Med »grešniki« se je znašlo tudi gostišče Siva čaplja v Trnovski vasi, znano po malicah in kosilih, v časih pred pandemijo pa tudi po prazno- vanjih za velike skupine. Na lastnika Janka Trinkausa smo se obrnili z vprašanjem, ali je gos- tišče že odprto. »Seveda smo od- prti, delamo s polno paro. Nisem pa presenečen, da me to sprašu- jete, saj je to zadnje dni verjetno glavno vprašanje, ki mi ga zastav- ljajo naše stranke. Res je, da smo imeli v začetku julija inšpektorski obisk. Takrat sva bila z ženo na do- pustu, pisarna je bila zaklenjena, zato inšpektorica ni dobila vpogle- da v dve želeni dobavnici. 4. julija je naš lokal zato zaprla, takoj ko sva se z ženo vrnila domov in dobav- nice dostavila, ga je znova odprla. Zaprti smo bili torej dva dni.« »Nič nimam proti inšpekcijske- mu nadzoru, ta seveda mora biti, me pa moti to poročilo, ki je odjek- nilo v javnosti in nekaterim dela kri- vico, saj nas vse meče v isti koš. Ko gledaš tiste fotografi je, te mine, da bi se še kdaj ustavil v taki gostilni. In glede na to, da so zaprte gostilne samo naštete, ne pa tudi vzroki, za- kaj so jih zaprli, deluje, kot da ima- mo vsi takšne kuhinje, kot so prika- zane na posnetkih,« meni Trinkaus, ki je vajen akcij inšpektorjev, saj ga, kot pravi, dokaj pogosto obiščejo. »Samo zdravstveni inšpektor je k nam letos prišel že petkrat, med- tem ko k naši konkurenci v okolici še niti enkrat.« Foto: SD Janko Trinkaus pravi, da so inšpektorji gostišče Siva čaplja za dva dni zaprli v času njegove odsotnosti, ker niso dostopali do dobavnic. Ptuj, Podravje  Ptujska bolnišnica zapolnila kapacitete Covid oddelek v nekaj dneh poln Čeprav so v ptujski bolnišnici najprej za covid oddelek pripravili osem postelj, je hitro postalo jasno, da bo treba glede na trenutno stanje zagotoviti še kakšno dodatno. Že nekaj dni po odprtju od- delka, so imeli na zdravljenju devet covid bolnikov. Enega so premestili na intenzivni odde- lek Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, a ker se mu je stanje izboljšalo, je bil v začetku tega tedna ponovno premeščen v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Delo s covid bolniki seveda za bolnišnice pomeni po- polno prilagajanje delovnega pro- cesa in reorganizacijo na številnih področjih. V ptujski bolnišnici so že pred časom opozorili, da bo največji problem zagotavljanje kadra, saj da so na tem področju podhranjeni. Očitno je bila boja- zen upravičena. Pomanjkanje kadrov komaj rešujejo Direktorica SB Ptuj Anica Už- mah je povedala: „Kader za delo na covid oddelku smo zagotovili s prerazporeditvijo iz drugih de- lovišč, kjer pa jih zdaj primanjkuje. Prihaja pomoč iz Psihiatrije Or- mož, prav tako smo poslali poziv za pomoč študentom zdravstve- ne nege. Redno delo še poteka normalno in ga bomo skušali pe- ljati, vse dokler bomo lahko. Po- moč v kadru iščemo za izvajanje redne dejavnosti.“ Kar se tiče morebitnega uki- njanja drugih dejavnosti oziroma programov, bodo na Ptuju skušali zadeve obvladovati, vse do spre- jetja odloka o zaustavitvi nenuj- nih storitev, ki se napoveduje na državni ravni. Za zdaj še ne krčijo programov Če bo ta vnovič sprejet, bo veljal enak sistem kot spomladi; izvajale se bodo samo nujne sto- ritve. Da jim trenutno še ni treba krčiti programa, se zdi zelo po- membno tudi Teodorju Pevcu, strokovnemu direktorju ptujske bolnišnice. Se pa boji, da kmalu sledi prekinitev nenujne dejav- nosti na državnem nivoju, torej preden bodo bolnišnice same pri- morane izvesti notranje krčenje programov. „Vsi, ki neposredno v bolnišnici delajo na covid oddel- ku, si zaslužijo veliko pohvalo. Od- delek vodi zdravnik Primož Hor- vat, s timom kirurških sester, po potrebi bomo kader dopolnjevali s sestrami drugih oddelkov,“ plan dela pojasnjuje Pevec. Za zdaj torej način dela v ptu- jski bolnišnici, tako kot v večini drugih, ostaja nespremenjen, na- ročene zadeve se izvajajo nemo- teno. Kako dolgo bo tako, pa bo odvisno predvsem od epidemio- loške situacije in ukrepov Vlade. Foto: ČG Covid oddelek ptujske bolnišnice je prve paciente sprejel minuli konec tedna. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020 COLOR CMYK stran 3 desetih let,« je pojasnil Mervar in o upravljanju ter vodenju Taluma povedal le najboljše. Poudaril je, da če uprava ne bi bila toliko pri- zadevna in aktivna, Taluma danes več ne bi bilo. »Za zdaj so zvozili, lahko bi bilo veliko slabše.« V drugačnih pogojih bi ustvarjali milijonske dobičke Prvi mož Elesa meni, da se pre- malokrat poudarja učinkovitost Talumove proizvodnje primarnega aluminija glede na porabljeno ele- ktrično energijo po toni produkta. Po tem kriteriju so Kidričani drugi na svetu. »Imajo samo en hud pro- blem, ki izvira iz tega, da poslujejo v Sloveniji. Če bi za Talum veljali pogoji poslovanja, kot jih imajo njegovi konkurenti v Nemčiji, bi letno poslovali z 10 milijoni evrov dobička, ne pa da životarijo. Da ne bo narobe razumljeno, bodimo pošteni: Talum redno izpolnju- je svoje fi nančne obveznosti, ne posluje z izgubo, pravočasno so sprejeli ukrepe in znižali proizvo- dnjo primarnega aluminija, več se poslužujejo rabe sekundarnega. Izvajajo proces prestrukturiranja, ki teče v smeri poudarka proizvo- dnji produktov z višjo dodano vrednostjo. A pogoji poslovanja so s konkurenti neprimerljivi,« je spomnil sogovornik ter dodal, da Po njegovih besedah bi se lastništvo lahko preneslo na katero drugo institucijo, ki jo obvladuje država, bodisi na Slo- venski državni holding (SDH) bodisi novoustanovljeni De- mografski sklad. »O tem sva z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem že govo- rila. Zaradi vseh sprememb, ki se nam obetajo na področju energetike, Eles ne bo mogel biti več dolgo Talumov lastnik. Naj pojasnim natančneje, da ne bo kakšnega napačnega razu- mevanja. Eles je v 100-odstotni državni lasti, država – vlada lahko kot skupščina Elesa ka- darkoli izčleni naložbo, ki jo imamo v Talumu, in prenese na drugo pravno osebo. Morda bo to SDH ali Demografski sklad. Prepričan sem, da smo bili zadnjih deset let dobri lastniki Taluma, čeprav se za lastništvo v tem podjetju nismo odločili zaradi tržnih pogojev, ampak smo lastniki delnic postali s konverzijo terjatev za neplača- ne račune za elektriko iz devet- petek  16. oktobra 2020 3Aktualno Kidričevo  Eles se umika iz aluminijskega giganta Talum v roke SDH-ju ali Demografskemu skladu Direktor Elesa Aleksander Mervar je ob robu delovnega obiska v Kidričevem napovedal možnost, da Eles več ne bi bil lastnik Taluma, ki velja za eno največjih podjetij na Štajerskem in v državi. Foto: ČG Nekaj vetra v jadra »Trenutne razmere na trgu so se malo izboljšale, vendar še dolgo ne bodo na ravni leta 2019. Ocenjujemo, da bo trg za okrevanje potreboval več let. Naše trenutne kapacitete so prilagojene tržnim razmeram in popolnoma ustrezajo zahtevam kupcev. Na delo prihajajo vsi zaposleni, državne pomoči od junija dalje več ne koristimo. Vsekakor pa dosledno izvajamo ukrepe za varnost pri delu, spoštujemo navodila NIJZ in skrbimo, da ne bi prišlo do okužb,« je za Štajerski tednik povedal prvi mož kidričevskega Boxmarka Marjan Trobiš. Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Kako bo z lastništvom Taluma in v katere produkte bo usmerjena nje- gova proizvodnja, bo po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mer- varja znano že kmalu, predvidoma v prvi polovici naslednjega leta. se država ozira za sistemskimi rešitvami, da bi podjetju stopi- la nasproti. »Če bo Talum lahko posloval pod enakimi pogoji kot njegova evropska konku- renca, potem se za prihodnost podjetja ne bojim.« Talum za državo pomemben in koristen Na vprašanje, kakšna bo (ali ne bo) prihodnost elektrolize, Mervar ni dal jasnega odgo- vora. »Bomo videli, kaj se bo dogajalo. So stvari, na katere enostavno nimaš vpliva. To so borzna cena aluminija, dodat- ki na borzno ceno, tečaj dolar – evro, cena elektrike, cena glinice, embargi … Poteza mi- nistra Vizjaka, ki je predlagal pomoč podjetju v obliki emisij- skih kuponov, daje slutiti, da je država prepoznala, da podjetje potrebuje oziroma da je Talum s takšno dodano vrednostjo in takšnim deležem izvoza za dr- žavo pomemben ter koristen.« Kidričevo  Boxmark prepolovil delovna mesta, delo enoizmensko Odpuščanj v prihodnje ni na vidiku Leto 2020 je za kidričevsko podjetje Boxmark Leather, ki se ukvarja s proizvodnjo visokokakovostnih usnjenih sedežnih prevlek, nedvomno prelomno. Za Boxmarkovimi šivalnimi stroji so v treh desetletjih, kolikor je podjetje prisotno v Sloveniji, sedele številne šivilje iz spodnjepodravske regije. Na scenarij, kot se je zgodil letos, ni računal nihče od zapo- slenih. Število delovnih mest v podjetju se je skoraj prepolovi- lo. Februarja je najprej brez dela ostalo 150 delavk, v kasnejših mesecih pa še okoli 500. Po zelo turbulentnih in bolečih mesecih letošnjega leta naj bi se sedaj si- tuacija v podjetju ustalila. Na delo prihajajo vsi zaposleni; od 1.450, kolikor jih je bilo v začetku leta, jih je ostalo 800. Delo je orga- nizirano enoizmensko. V upravi podjetja so pojasnili, da delo in proizvodnja potekata nemoteno, tudi interventna pomoč države od junija naprej več ni potrebna. Zaposlovali bodo le strokovne kadre S takšnim številom delavcev želijo vstopiti v leto 2021. Zanikali so informacije, ki jih je moč slišati na terenu, da naj bi sledil še en val odpuščanj in bi podjetje ob koncu leta imelo le še sto zaposlenih. Direktor Marjan Trobiš je po- udaril, da bodo ostali pri sedanji številki zaposlenih. Povedal je, da prav tako ne drži, da bi nazaj na delo vabili nekdanje zaposle- ne. Izpostavil pa je, da bodo res zaposlovali, vendar druge profi - le. »Potrebovali bomo strokovni kader, ki ga bomo v kratkem tudi zaposlili.« Od 1.450 zaposlenih jih je v Boxmarku ostalo 800 Še v začetku 90. let je Boxmark pomenil rešitev za več sto šivilj, ki so si kruh služile s šivanjem srajc v ptujski Delti in zaradi propada podjetja ostale brez dela. Ob prihodu v Slovenijo je današnji Boxmark posloval pod imenom Schmidt šiviljstvo. Prva leta, tam nekje do preloma tisočletja, so šivilje rade zahajale na delo. Tudi sobotnih delovnikov in nadur jim ni bilo težko oddelati, saj so bile za to lepo nagrajene. Za ženske, ki so poprej v Delti šivale za majhen denar, je Schmidt pomenil pravi preporod. Vendar ne za dolgo. Tovarna se je širila, norme so rasle, delovni pogoji so se zaostrovali, denarja za delavce pa je bilo vedno manj, vsaj v delu nagrajevanja za nadurno ali sobotno delo. Delo je teklo v treh izmenah, prostori so postajali (pre)tesni, delavke so tožile o slabih delovnih pogojih. Še posebej je bilo delo naporno med poletjem, ko so nekatere zaradi vročine in slabega zraka za šivalnimi stroji tudi izgubljale zavest. Z gradnjo nove moderne tovarne oziroma razvojnega centra, ki so ga dokončali v letu 2012, so se pogoji dela za zaposlene bistveno izboljšali. A pri vprašanju plač je bilo med delavci še vedno čutiti nezadovoljstvo. Foto: Črtomir Goznik Takšnega leta 2020 verjetno ni nihče pričakoval Marca je proizvodnjo ustavila epidemija koronavirusa, šivalni in drugi stroji v tovarni so utihnili. Nekaj šiviljskih strojev so potem le zagnali, šivali so obrazne zaščitne maske. Večina delavcev je bila na čakanju na delo, podjetje je koris- tilo tudi fi nančno pomoč države. Postopoma se je proti poletju za- čelo v tovarno vračati življenje, a v bistveno manjšem obsegu, kot je to bilo še v začetku leta. Na prehodu iz poletja v jesen je nato uprava izvedla še drugo fazo od- puščanja in na novo organizirala delo. Od 1.150 delavcev jih je brez dela ostalo še 350. Delo v tovarni so organizirali v eni izmeni, di- rektor Marjan Trobiš pa je jasno povedal, da serijsko proizvodnjo usnjenih prevlek za avtomobilske sedeže selijo v države s cenejšo delovno silo. V regiji sta to Hrva- ška ter Bosna in Hercegovina. Kidričevski obrat bo v prihodnje po besedah direktorja Trobiša ponujal delovna mesta z višjo do- dano vrednostjo, v načrtu je obli- kovanje matičnega razvojnega centra za vsa podjetja v poslovni skupini. Ukvarjali se bodo tudi s proizvodnjo visokokakovostnih, luksuznih produktov. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 Tako že zadnja tri leta lastna investicijska sredstva, to je okrog 250.000 evrov letno, namenjajo v urejanje cestne infrastruktu- re, k temu pa je treba prišteti še 200.000 evrov za vzdrževanje cest. »Letos smo zaradi nižjih stro- škov zimske službe lahko del teh sredstev namenili za modernizaci- jo cest in tako naredili še več, kot smo sprva načrtovali, prav tako smo za vzdrževanje cest porabili denar , ki nam je pripadal z naslo- va dodatne obremenjenosti cest za nadzor meje, sicer pa cestna infrastruktura ostaja največji pro- računski izziv naše občine.« Tako je občinska uprava na poziv vlade občinam, da te pripravijo seznam projektov, ki so pripravljeni za iz- vedbo, iz predala potegnila tudi ureditev ceste Žetale–Majšperk. »Sami te ceste niti v štirih letih ne moremo prenoviti, saj gre za skoraj pet kilometrov dolg cestni odsek. Oddali bomo tudi projekt izgradnje večstanovanjske stav- be ter izgradnjo kanalizacije v Žetalah. Vsak projekt je zagotovo težak okrog milijon evrov.« Glede možnosti za pridobitev sredstev, ki jih država namenja za zagon gospodarstva po epidemiji, pa je dejal: »Ne morem reči, da sem op- timističen ali skeptičen. Vse halo- ške občine smo izpadle iz črpanja evropskih sredstev, pričakoval bi, da bi nam država sedaj pomaga- la.« Pomoč namreč potrebujejo. »Tudi sedaj, ko se je povprečnina zvišala, še ne dosega ravni de- janskih stroškov, ki so pri nas iz- jemni. Imamo malo prebivalcev in veliko kilometrov cest, ob tem ni- mamo lastnih proračunskih virov – turistične takse, izplen iz naslova nadomestila stavbnega zemljiš- ča je skromen, zato nas je izpad evropskih sredstev še toliko bolj prizadel.« Sicer pa jim je v Žetalah z vsakoletnimi vlaganji in vse bolj- šimi cestnimi povezavami, ki so temelj razvoja lokalne skupnosti, uspelo zajeziti upad števila prebi- valstva. »Verjetno nikoli ne bomo na ravni izpred pol stoletja, smo pa v zadnjem obdobju resnično za- beležili več nakupov nepremičnin. Kar tudi ni presenečenje, saj je iz centra Žetal do avtoceste pet kilo- metrov, od tam pa 33 km do Ma- ribora.« Še več povpraševanj se nadejajo s sprejetjem občinskega prostorskega načrta. »Trenutno smo v izvedbi poplavne študije, ki so jo od nas zahtevali pristojni, trudimo se, da bi v načrt vključili obrtno cono v Dobrini.« Na občini si prizadevajo tudi za vzpostavi- tev optičnega omrežja, vendar pa je dinamika odvisna od podjetja Rune, ki naj bi projekt udejanjilo. Sicer pa so največja vrednost te haloške občine ljudje. Povezanost občanov in pripravljenost poma- gati sočloveku sta se pokazali konec poletja, ko je del občine pri- zadelo neurje z močnim vetrom, pa tudi ob razglasitvi epidemije spomladi letos. »Vsem društvom in posameznikom, ki so v težkih trenutkih pristopili na pomoč sok- rajanom, se iskreno zahvaljujem. Morda je sodelovanje v manjšem kraju res boljše in enostavnejše kot kje drugje. Zavedamo se, da moramo vsi brcati na en gol, ni pomembno, ali z leve ali z desne, skupen cilj nam je zadetek.« Sicer pa župan Anton Butolen ob ob- činskem prazniku občanom in ob- čankam želi, da obeležijo praznik občine, ohranijo pozitivno narav- nanost in ostanejo zdravi. petek  16. oktobra 20204 Podravje Popravek V članku Korona odnesla tudi 30. kostanjev piknik smo napačno navedli ime nagrajenca. Prejemnik plakete Občine Žetale je družina Pulko, in sicer zakonca Stanko in Darinka ter sinova Oto in Danilo. Za pomoto se iskreno opravičujemo. Žetale  21. občinski praznik »Ni pomembno, ali z levo ali desno, pomembno je, da zadenemo« Občina Žetale te dni obeležuje 21. občinski praznik in 22 let delovanja občine. Župan Anton Butolen, ki občino vodi že vse od ustanovitve, ocenjuje, da je bila odločitev za lastno pot pravilna. »Marsikaj smo v tem obdobju postorili, res pa je, da smo v zadnjih letih odrezani od evropskih sredstev, ki bi nam omogočala izvedbo večjih projektov.« Foto: ČG Ptuj  Novo staro vodstvo v Zdravstvenem domu Petek Uhanova ostaja direktorica Zdravnica Metka Petek Uhan je na čelu Zdravstvenega doma Ptuj vse od leta 2001, nekaj manj kot 20 let. Decembra ji poteče petletni mandat, zato je svet zavoda že objavil nov raz- pis, na katerega pa se je prijavila le ena kandidatka: sedanja direktorica. 12. decembra letos se Petek Uhanovi izteče mandat, zato so po- stopki za izbiro direktorja v polnem teku. Skladno z Odlokom o ustano- vitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj direktorja imenuje svet zavoda, s soglasjem občin usta- noviteljic. V odprtem roku se je na razpis prijavila le ena kandidatka, Metka Petek Uhan, ki je, kot ugo- tavlja svet zavoda, predložila vsa v razpisu zahtevana dokazila in iz- polnjevala vse zahtevane pogoje. Svet je minuli teden njeno prijavo obravnaval in sprejel sklep, s kate- rim jo je izbral za staro, novo direk- torico Zdravstvenega doma Ptuj. Zdaj morajo soglasje k imenovanju podati še občine ustanoviteljice. Mestna občina Ptuj je to uvrstila na dnevni red naslednje seje, ki bo 19. oktobra. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlog že obravnavala in mestne- mu svetu predlagala, da poda so- glasje k imenovanju Metke Petek Uhan za direktorico javnega zavo- da Zdravstveni dom Ptuj. Končno besedo bodo torej ime- li svetniki občin ustanoviteljic, a zapletov ni pričakovati. Zraven ptujske občine so ustanoviteljice še občine Destrnik, Hajdina, Kidri- čevo, Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale. Na Ptuju je Petek Uhanova tudi sama svetnica, zato se bo pri glaso- vanju o tej točki izločila. A podpo- re ji ne manjka. Tudi nekateri njeni „nasprotniki“ ji priznavajo, da je pri vodenju zavoda zelo uspešna in da ga je postavila zelo visoko tudi v slovenskem merilu. Kljub pomanjkanju sredstev v zdravstvu je uspešna pri pridobivanju novih programov, kadra, vlaganjih, poso- dabljanju voznega parka ... Foto: ČG Metka Petek Uhan Dornava  Ta čas aktualna delovišča Pokopališče, avtobusno postajališče, javna razsvetljava V občini Dornava so to jesen na delu pokopališča namestili novo panelno ograjo, v Pre- radu urejajo avtobusno postajališče in v Žamencih javno razsvetljavo. Za novo ograjo na pokopališču so se odločili, ker je bila živa meja iz cipres že precej široka in se je zaraščala v grobove. Živo mejo v dolžini 90 metrov so odstranili in pokopališče ogradili s panelno og- rajo višine 1,5 metra. Strošek del je bil okoli 10.000 evrov, sredstva so zagotovili iz proračunske po- stavke za tekoče vzdrževanje pokopališča. V prihodnjih dneh nameravajo med grobovi nasuti še nekaj drobljenca, dela bodo v celoti končali do konca oktobra. Župan Janko Merc je povedal, da bodo zamenjavo ograje na poko- pališču postopoma nadaljevali, prav tako je želja, da bi prostor slovesa in zadnjega počitka v pri- hodnje opremili z žarnim zidom in prostorom za raztros pepela. Lani decembra je občina končala tudi postopek legalizacije pokopališke vežice, za del objekta, ki je bil gra- jen naknadno in ni imel potrebnih dovoljenj. Okoli 10.000 evrov bo občino stala tudi ureditev avtobusnega postajališča v Preradu, kjer je bila prejšnja utica kar nekajkrat tarča vandalov. Postajališče ostaja na istem prostoru, kot je že bilo. Ob- čina je za njegovo ureditev kupila 130 m² zemljišča. Najprej so ga očistili podrasti in podrli drevesa, sledi ureditev betonskega teme- lja, nanj bodo montirali lično tip- sko utico. Nosilna konstrukcija bo kovinska, stene pa steklene. Po besedah župana Merca računa- jo, da bi utico v Preradu montirali konec tega meseca, s postavitvijo enakih tipskih postajališč bi nada- ljevali tudi v naslednjih letih. Občina Dornava ta mesec od- pira še delovišče v Žamencih, kjer bodo namestili devet svetilk nove javne razsvetljave, štiri ob- stoječe pa zamenjali z novimi. Prav tako bodo postavili novo odjemno mesto. Strošek del bo okoli 15.000 evrov, končana bodo oktobra. Nove svetilke javne razsvetlja- ve bodo ob cesti skozi naselje in proti športnemu parku. Foto: MZ Živo mejo iz cipres so na delu dornavskega pokopališča odstranili in postavili 90 metrov panelne ograje. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020 COLOR CMYK stran 5 Premajhni prostori, neprimer- na dvorana, dotrajana streha, ob vetru strešniki na cestah in odpa- dajoči omet so le nekatere izmed karakteristik stavbe, v kateri deluje Glasbena šola Karol Pahor na Ptu- ju. Čeprav šolo obiskuje okrog 600 otrok, pa trenutno vizije, ki bi kaza- la vsaj v to smer, kdaj in kje bi lahko dobili nove prostore, ni na vidiku. Za Staro steklarsko evropski denar je, za glasbeno šolo ne S tem, ko se je začela sicer prav tako potrebna prenova Stare ste- klarske, se je pojavilo tudi vpra- šanje, zakaj sredstev, ki so bila na voljo, niso namenili za ureditev glasbene šole. „Opravljeni sta bili preverbi za preselitev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj na Rai- čevo 2 in za preselitev v zgradbo nekdanjega Koteksa, pri čemer nobena od variant ne bi zagotovila vseh potreb glasbene šole v celoti. Raičeva 2 bi potrebovala prizidek, pri varianti za Koteks pa bi tudi bilo premalo prostorov za potrebe glasbene šole in bi en del ostal, kjer je. Preverjamo več različnih mož- nosti, a za zdaj rešitve še nimamo. Evropska sredstva so vedno veza- na tudi na točno določeno časov- nico črpanja. Območje Koteksa potrebuje tudi izdelavo OPPN-ja, ki traja dobri dve leti, zato je vse, kar se tega objekta tiče, treba pripraviti veliko prej, kot so razpi- si,“ so aktivnosti in razloge, zakaj so prednost pri črpanju evropskih sredstev dali ureditvi Stare steklar- ske in ne stavbe glasbene šole, po- jasnili na ptujski občini. Raičeva ni več v igri Za objekt Koteksa je bila naro- čena statična presoja, a izsledki še niso znani. Stavba na Raičevi ni v tako slabem stanju in jo je možno adaptirati, a bi bil očitno vložek v sanacijo in dejstvo, da bi bilo še vedno premalo prostorov za vso glasbeno dejavnost, prevelik. Zato so tudi od te namere odstopili. Ob- čina se je že pred časom odločila za prodajo tega objekta. Kmalu nameravajo ponovno razpisati jav- no dražbo. „ Po dveh neuspešnih javnih dražbah je pristojna komisi- ja izhodiščno vrednost znižala na 321.020 evrov. Izvedene so bile že štiri neuspešne javne dražbe,“ pra- vijo na ptujski občini. Ponujena ni bila nobena primerna rešitev Junija lani je občina prostorske rešitve vrtčevske kuhinje in Glasbe- ne šole Karola Pahorja iskala tudi na način, da je objavila javni poziv promotorjem. Izkazalo se je, da bi potrebovali okrog 12 milijonov evrov za ureditev novih prostorov za glasbeno šolo in enoto vrtca skupaj s kuhinjo. Za selitev Glas- bene šole Karola Pahorja občina nima primernega lastnega zemljiš- ča, zato so izbiro lokacije prepustili izvajalcem, a tudi prispele ponud- be niso bile primerne. Cena izgra- dnje naj bi se po ponudbah sodeč gibala okrog šest milijonov evrov. Na poziv so se v roku prijavila tri podjetja. Eno ni podalo ne fi nanč- nega okvira ne natančne lokacije, drugo bi glasbeno šolo gradilo na Raičevi, tretje na Puhovi, v bližini starega pokopališča. Za zaključek del bi vsi potrebovali približno tri leta. Eden izmed potencialnih in- vestitorjev je ponudil gradnjo tako glasbene šole kot vrtca, za 12,6 mi- lijona evrov. petek  16. oktobra 2020 5Podravje Ptuj  Pol milijona evrov za kanalizacijo Kanalizacijsko krpanje po obrokih Ptujska občina je letos iz proračuna za dogradnjo kanali- zacijskega sistema namenila pol milijona evrov. Pred ne- davnim so tako položili okrog 670 metrov cevnega sistema v središču Grajene, dela pa v tem času še potekajo na des- nem bregu reke Drave, na območju Suhe veje. Končali jih bodo predvidoma konec novembra, medtem ko bodo cesto preplastili šele spomladi. Grajenska investicija je bila vredna 204.000 evrov, prav te dni je bil opravljen kakovostni prevzem. Izvajalec del Komunalno podjetje Ptuj je izvedlo niz kanalov v centru Grajene, nasproti osnovne šole. Zraven ureditve kanalizaci- je v dolžini 673 metrov so izvedli hišne priključke od glavnega kana- la do parcelnih meja stanovalcev. Preplastili so tudi cesto. „Investi- cija predstavlja dograditev manjkajočega kanalizacijskega sistema na tem območju mestne občine Ptuj in s tem omogoča celostno odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda. Ta teden je bil izveden kakovostni pregled investicije. Sledi izdaja 33 obvestil in odločb o komunalnem prispevku,« pojasnjujejo na ptujski občini. Del Grajenčanov že dolgo priključen, del še dolgo ne bo Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je kanalizacijska veja v Grajeni res končana. Pri tem ne gre za tiste, ki živijo v redkeje pose- ljenem gričevnatem delu, do koder kanalizacijska mreža sploh ne bo segla, temveč za tiste, ki živijo v gosto naseljenem ravninskem delu. Brez možnosti priključka so tako občani na začetku naselja v dolinskem delu te primestne četrti, na levi strani regionalke iz Ptu- ja proti Vurberku. Zanimivo je, da so kanalizacijski sistem z vsemi navezavami do objektov ob regionalni cesti na desni strani zgradili že pred več leti. Tako so Grajenčani, ki stanujejo na desni strani ces- te, že dolgo priključeni na mestno kanalizacijo, tisti na levi (sosedje na nekaj metrih razdalje) pa se sprašujejo, ali so drugorazredni dr- žavljani oz. občani, saj o možnostih njihove priključitve ni ne duha ne sluha. Iz MO Ptuj so v zvezi s tem pojasnili, da se bodo sicer tudi slednji imeli možnost priključiti, a je nemogoče reči, kdaj, saj za območje od hišne številke 1 do 9 ni niti projektne dokumentaci- je, posledično pa seveda niti gradbenega dovoljenja. Nič bistveno na boljšem niso niti Grajenčani, ki živijo od hišne številke 10 proti središču četrti; za ta del je sicer že pridobljeno gradbeno dovolje- nje, ni pa denarja. In dela se bodo nadaljevala šele, ko bo MO Ptuj zagotovila proračunska sredstva ... Nekaj metrov kanalizacije tudi v Suhi veji in na Poti v toplice Foto: ČG Na območju Suhe veje so dela v teku. Izgradnja kanalizacije je v MO Ptuj eden pomembnejših projektov naslednjih let. V načrtu je nadaljevanje izgradnje sistema z vključitvijo 700 uporabnikov v Ptuju, Turniščah do cerkve sv. Roka, ob Dravi in delu Zagrebške ceste, Žabjaka in Nove vasi, Sovretove poti, Anželove ulice, Kicarja in Sp. Velovleka. Projekt je ocenjene na 10 mio evrov, pri čemer si glavnino sredstev (6,5 mio €) obetajo iz EU. Ravnatelj: »Najboljša bi bila novogradnja« Ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Štefan Petek je dejal, da skupaj z občino aktivno iščejo najprimernejšo rešitev, a je priznal, da je ni na vidiku: „Seveda pa si želimo čim prej priti do novih prostorov. Po našem mnenju je najboljša opcija novogradnja. Naša dejavnost je specifična in največji problem je iskanje primerne lokacije.“ Kot pravi Petek, je ključno, da se za zdaj vsaj obstoječi objekt adaptira na način, da bo začasno primeren za delovanje. Streha je eden največjih problemov. Foto: ČG Ptuj  Glasbena šola še vedno v dotrajanem objektu Brez rešitve za 600 učencev glasbene šole Stanje stavbe na Dravski ulici, v kateri deluje Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, je iz leta v leto slabše. Načrtov, kam umestiti glasbeno dejavnost šolajoče se mladine, je bilo v zadnjih letih kar nekaj. Od ureditve ali novogradnje stavbe v neposredni bližini, nekdanjega Koteksa in prenove„rdeče“šole na Raičevi do gradnje povsem novih pro- storov na kakšni drugi lokaciji. Občina je sicer lani preverjala interes med potencialnimi investitorji gradnje, a se je izkazalo, da primerne lokacije in kratkoročne rešitve ni na vidiku. Spodnje Podravje  Pridobitev za paciente Delati bo začela dodatna ortopedinja Čeprav ptujska bolnišnica nima zaposlenih ortopedov, so doslej imeli pogodbe s štirimi zunanjimi izvajalci. Zdaj se jim pridružuje še peta ortopedinja, ki pa prinaša tudi nekatere dodatne dejavnosti, saj bo pregledovala vso ortopedsko patologijo, ne le kolkov in kolen. Če ne bo zapletov zaradi epi- demije, bo še ta mesec v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj začela delovati dodatna ortoped- ska ambulanta. Kot je pojasnil stro- kovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec, bo delovala enkrat tedensko. V njej bo pacientom na voljo zdravnica Andreja Pehnec, ortopedinja, ki je bila zaposlena v UKC Maribor, zdaj dela kot za- sebnica. Pevec pri tem izpostavlja pomembno novost: „Pregledovala bo vso ortopedsko patologijo in ne zgolj patologijo kolen in kolkov kot ostali štirje gostujoči ortopedi.“ Samoumevno pa ni niti samo dejstvo, da ptujska bolnišnica ohra- nja program ortopedije. Predvsem zato, ker so si nekateri posamezni- ki in ustanove večkrat prizadevali, da se ga prenese v druge bolnišni- ce. Dodatni razlog v prid temu naj bi bilo dejstvo, da ptujska bolnišni- ca nima redno zaposlenih ortope- dov, pač pa le gostujoče. Novo sodelovanje omenjene or- topedinje in ptujske bolnišnice je pomembno tudi z vidika čakalnih dob. Najdaljše pri prvih pregledih so prav na področjih internistike, nevrologije ter ortopedije. A po- dobne težave z obvladovanjem ča- kalnih dob na teh področjih imajo tudi druge zdravstvene ustanove.Foto: ČG Kmalu bo v ptujski bolnišnici začela delati dodatna ortopedinja. Foto: ČG Dela na območju Suhe veje naj bi bila po pogodbi končana mar- ca prihodnje leto. Šele spomladi, ko se bo zemlja posedla, zaradi velike globine izkopov, bo izvedena kakovostna preplastitev ceste v skupni dolžini 1.052 metrov. V sklopu te investicije se bo izvedlo okrog 55 hišnih priključkov. Septembra se je izvedla tudi fekalna kanalizacija na Poti v topli- ce, v dolžini 165 m, s tremi hišnimi priključki ter vodovodni priklju- ček v dolžini 170 m. Investiciji na območju Suhe veje in pri ptujskih termah sta skupaj vredni 328.600 evrov, izvajalec pa je prav tako Komunalno pod- jetje Ptuj, d. d. Za vse tri investicije je sredstva v celoti zagotovila ptujska občina. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  16. oktobra 20206 V središču Nagrada za sodnika porotnika znaša dva evra bruto za vsake začete pol ure sodelovanja pri so- jenju. To pomeni, da v eni uri sod- nik porotnik »zasluži« 3,12 evra neto. Ob tem je upravičen do po- vrnitve potnih stroškov in plačila stroškov za prehrano, če ima sod- nik porotnik prebivališče zunaj kraja sedeža sodišča. Navkljub vsem postavkam so plačila zane- marljiva. V letu 2019 so namreč stroški za sodnike porotnike na ravni vseh sodišč pri nas znašali 227.264 evrov (najmanj v zadnjih štirih letih), skupno število sodni- kov porotnikov pa je okrog 2.570, kar na enega v povprečju znese 88 evrov letno. Za primerjavo – stroški za ho- telske in restavracijske storitve slovenskih sodišč so lani znašali nekaj manj kot 300.000 evrov. Sicer pa je iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2019 še razvidno, da vro- čevalci, porotniki, priče, izvršitelji JJPS, izvršitelji, cenilci in hramba drugih predmetov skupaj pred- stavljajo 4,41 % delež v okviru stroškov sodnih postopkov. »Glavno besedo ima sodnik, mi lahko povemo svoje mnenje« »Na razpravi sodelujemo, pos- lušamo razprave in zaslišanja, nato se posvetujemo. Seveda ima glavno besedo sodnik, vendar pa lahko povemo svoje mnenje,« je dejal Širec, ki se letno udeleži le nekaj obravnav, saj imajo sodniki na voljo dolg seznam porotnikov, med katerimi lahko izbirajo. Na Okrožnem sodišču na Ptuju lahko ta seznam vsebuje do 100 imen, trenutno jih je na njem 64, so s podatkom postregli na pravo- sodnem ministrstvu. Pogosteje v sodnih dvoranah prisostvuje Ptu- jčan Janez Rožmarin. »Nekajkrat sem si dovolil, da sem se oglasil in povedal svoje mnenje. Navsezad- nje je to tudi naša naloga, torej da aktivno sodelujemo.« Glede upoštevanja laičnih mnenj sodni- kov porotnikov pri razsodbah pa je dejal: »Tudi naša mnenja imajo težo, včasih so upoštevana, spet drugič ne. Vsekakor pa menim, da je naša vloga pri sodnih obrav- navah pomembna, tudi zaradi zaznanega nezaupanja v sloven- sko sodstvo.« Na drugi strani pa je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik pred leti za enega od slovenskih porta- lov ocenil, da je sistem sodnikov porotnikov za današnjo težav- nost zadev morda nekoliko preži- vet. »Mislim, da bi si v najtežjih za- devah predsednik senata ob sebi želel imeti kolege, saj bi težke pravne probleme lažje predebati- rali znotraj pravne stroke, sodniki porotniki teh znanj nimajo.« Foto: Dreamstime/M24 Slovenija, Podravje  Za eno uro sodelovanja pri sojenju 3,12 evra neto Več za hotelske storitve kot za sodnike porotnike Občine v Podravju so zadnje tedne zbirale predloge za sodnike porotnike na Okrožnem sodišču na Ptuju. Vsaj v Majšperku posebnega zanimanja za opra- vljanje te funkcije ni bilo. Na pet prostih mest sta se prijavili le dve osebi. Je razlog v skromnem plačilu? »Morda,« odgovarja svetnik Vekoslav Širec, ki bo z januarjem začel že tretji mandat sodnika porotnika, in dodaja, da je bolj kot zaslužek v ospredju častnost funkcije. Dejstvo, ki ga prinaša podroben pregled statističnih podatkov o izobrazbi zaposle- nih, nedvoumno nakazuje, da glede na izobrazbo zaposlitev na vseh območjih Slovenije ni enako perspektivna. Na obmo- čju celotne Slovenije je bilo po podatkih Statističnega urada RS v preteklem letu zaposlenih 901.537 oseb. Največ delovnih mest, dobrih 505.000, so zase- dali delavci z dokončano sre- dnješolsko izobrazbo, in sicer kar v 56 %, 35 % vseh zaposle- nih pa predstavlja visoko izo- bražen kader. Na državni ravni pa je bilo med zaposlenimi naj- manj zaposlenih delavcev, ki so kvečjemu dokončali osnov- no šolo. Njihov delež med za- poslenimi namreč znaša zgolj 9 %. Ob pretresu podatkov o izobrazbi zaposlenih pa se po- javlja zanimiv fenomen. V slo- venski prestolnici je delo našlo kar 234.606 delavcev. Od tega je 121.011 visoko izobraženih, kar pomeni 52-odstotni delež med vsemi zaposlenimi na ob- močju Ljubljane. Če podatek pogledamo iz drugega stali- šča, je v Sloveniji zaposlenih 316.690 oseb z dokončano vi- soko izobrazbo, od tega pa jih ima več kot 112.000 zaposlitev v Ljubljani. To pomeni več kot 35 % prebivalcev z dokončanim študijem, ki je našlo službo, je zaposlenih v Ljubljani. Na periferiji se zaposluje manj izobražene kadre Podatki o zaposlenih razkri- vajo, da so na območju občin Spodnjega Podravja najpogo- stejša delovna mesta po meri srednje izobraženega kadra. Na Ptuju je bilo v preteklem letu zasedenih skoraj 14.000 delovnih mest, zasedalo pa jih je več kot 8.700 delavcev z dokončano srednješolsko izobrazbo, kar pomeni 63 % zaposlenega kadra. Pod drob- nogledom smo obravnavali tudi bližnje občine, ki imajo nad 4.000 prebivalcev, pri čemer se je izkazalo, da so podatki močno primerljivi. Na območju obravnavanih občin se delež zaposlenih s srednje- šolsko izobrazbo giblje med 60 in 70 %, pri tem izstopa občina Markovci, kjer je na delovnih mestih na območju občine zaposlenih kar 71 % delavcev z dokončano srednjo šolo. Manj kot tretjina zaposlenih ima dokončan študij V primerjavi z mestno obči- no Ljubljana so na SURS-u za območje Spodnjega Podravja v preteklem letu zabeležili krepko nižji delež delovnih Spodnje Podravje  Razmerje med izobrazbo in možnostjo zap Visoko izobraženi kadri lažje Izobrazba je neposredno močno povezana z možnostjo zaposlitve, predvsem tak diploma, magisterij ali celo doktorat niso prinesli pričakovanih možnosti za zap pa je, ali razmišljajo v pravi smeri. Prvi pogoj je starost – 30 let Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let, je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. Sodnike porotnike imenuje predsednik višjega sodišča na predlog občine, društev in združenj. Njihov mandat traja pet let. Sicer pa sodniki porotniki sodelujejo pri izvrševanju sodne oblasti samo pri okrožnih sodiščih ter delovnih in socialnih sodiščih. Splošno pravilo je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Sestava senata je torej odvisna od vrste kaznivega dejanja. Vir: Vrhovno sodišče RS S podatkom, kolikšen je delež sodb, kjer sodelujejo sodniki porotniki, ne na pravosodnem ministrstvu ne na Vrhovnem sodišču RS ne razpolagajo. Zaposleni po izobrazbi v letu 2019 glede na lo Občine Zaposleni Osnovnošolska izobrazba Srednješols Število Število Delež v % Število Gorišnica 895 86 9 604 Kidričevo 4.691 538 11 3.292 Majšperk 538 60 11 355 Markovci 1.033 61 6 736 Ormož 3.714 356 10 2.418 Ptuj 13.806 1.133 8 8.739 Rače – Fram 1.685 83 5 1.178 Slovenska Bistrica 8.885 695 8 5.691 Starše 499 28 6 347 Videm 744 89 12 472 Maribor 63.643 3.335 5 36.095 Ljubljana 234.606 15.243 6 107.352 Slovenija 901.537 79.676 9 505.171 Podatki nedvoumno kažejo, da je potreba po visoko izobraženih kadrih v večjih Kidričevo so zgolj na 18 odstotkih delovnih mest zaposlenih delavci z zaključenim Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 mest za visoko izobražen kader. Na območju obravnavanih občin se delež delovnih mest z visoko izobraženim kadrom giblje med borimi 18 in 28 %. Najizrazitejši je podatek občine Kidričevo, kjer je od 4.691 zaposlenih študij dokon- čalo zgolj 861 delavcev. Na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Staršah ima študij zaključen 28 % zaposlenih, kar pa je še vedno zelo nizek de- lež. Kakor hitro pa pogledamo večje središče MO Maribor, pa ta delež poskoči na 38 %. Na študij se še vedno splača Če pogledamo na trg delovne sile za območje celotne Sloveni- je in primerjamo razmerja med zaposlenimi in brezposelnim, pa podatki kažejo, da je najmanjši delež brezposelnih prav med vi- soko izobraženimi. V preteklem letu je na trgu delovne sile na- stopalo skupaj 315.114 delavcev z dokončanim študijem, od tega jih je bilo 15.496 brezposelnih, kar pomeni nekaj več kot 4 %. Med delavci z dokončano srednješolsko izobrazbo je bilo brezposelnih skoraj 9 % prebi- valcev, najvišji delež v tem oziru pa smo glede na podatke Sursa zabeležili med delavci, ki so do- končali največ osnovnošolsko izobrazbo. Skupno je na trgu delovne sile nastopalo 93.829 delavcev, od tega pa je bilo kar 17.482 brezposelnih, kar izraže- no v deležu predstavlja skoraj 19 %. petek  16. oktobra 2020 7V središču »Brez šole še ceste ne boš mogel pometati!« Tako se je glasil stavek, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pogosto postrežen kot spodbuda za učenje. Nato so sledile napovedi, da je za zagotovitev varne prihodnosti treba dokončati gimnazijo in opraviti študij. Mladina je sledila naukom modrih mož in žena, nakar je sledil porast števila diplom, ki je posledično znižal njihovo vrednost. Zabeležili smo tako imenovano infl acijo diplom. Medtem ko so v sedemdesetih letih kakovostne službe dobivali posamezniki že takrat, ko so se vpisali na študij, se je to do danes močno spremenilo. Diplome, magisteriji in celo doktorati več niso nobeno zagotovilo za uspešnost na trgu dela. Kot kažejo podatki, pa je bilo ob koncu preteklega leta še vedno najmanj brezposelnih prav med diplomiranci ali še višje izobraženimi. K o m e n ti ra m o Foto: Profimedia/M24 oslitve vedno znova buri duhove e dobijo službo v velikih središčih krat, ko govorimo o prvi zaposlitvi. Mnogokrat se je že izkazalo, da kljub vsem naporom na študijski poti oslitev na trgu dela. Mnogi mladi visoko izobraženi tako razmišljajo o selitvi v večja središča. Vprašanje Foto: Arhiv M24 V slovenski prestolnici je delo našlo 234.606 delavcev. Od tega je kar 121.011 visoko izobraženih. Podravje  S porabljenimi maskami bi lahko dvakrat prekrili Slovenijo Kirurška maska se razkraja do 450 let! Maske za enkratno uporabo, ki si jih je treba s čistimi roka- mi nadeti in sneti ter po uporabi tudi zavreči (ne pospraviti v žep ali torbico), postajajo vse večji ekološki problem. »Po nekaterih podatkih naj bi se maske v naravi razkrajale tudi do 450 let,« poudarjajo Ekologi brez meja, zato so kirurške maske preimenovali kar v ‚nove plastične pošasti‘. Obstaja več tipov mask, najbolj razširjene so t. i. medicinske modre maske, ki jih je mogoče sedaj kupiti praktično na vsakem koraku. Te so za enkratno uporabo, menjati jih je treba na dve uri oziroma prej, če postanejo vlažne. Načeloma velja, da bi jih morali pospraviti med nevarne odpadke, a večina jih odvrže v mešane komunalne odpadke, kar pomeni, da se kopičijo na smetiščih, pogosto pa jih je opaziti tudi na parkiriščih in v okolju, kjer pa zlepa ne razpadejo. Kar tudi ne preseneča, če preživijo pranje v pralnem stroju in še marsikaj drugega. Kako resen ekološki problem predstavljajo te maske, so izpostavili v društvu Ekologi brez meja. »Vsak mesec globalno porabimo in posledično zavržemo 129 milijard mask ter 65 milijard plastičnih rokavic. Če bi skupaj zašili vse maske, ki smo jih že in jih še bomo proizvedli, bi lahko s to površino dvakrat prekrili celotno Slovenijo.« Ob tem poudarjajo, da bodo nepravilno odložene maske prej ali slej našle svojo pot do morja in tako še dodatno poslabšale slabo stanje zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča odpadna plastična embalaža. Zato Ekologi brez meja pozivajo, da običajni uporabniki posežejo po pralnih maskah za večkratno uporabo. Maske iz blaga res ne nudijo tako visoke zaščite kot kirurške maske, če so seveda slednje nošene v skladu s priporočili, a za splošno javnost zadoščajo, so poudarili tudi Mladi zdravniki Slovenije. S tem pa državljani in državljanke ne bodo pripomogli le k zmanjšanju zasičenosti okolja z odpadki, temveč bodo tudi privarčevali. Komplet 50 kirurških mask pri enem izmed slovenskih trgovcev stane 30 evrov, kar pomeni 0,6 evra na masko, na drugi strani ena pralna maska, za katero proizvajalec zagotavlja, da zdrži minimalno 50 pranj, stane 4,88 evra. Pri covidu tudi ločevanje odpadkov odpove Uporabljene zaščitne maske morajo gospodinjstva po navodilih okoljskega ministrstva odlagati med mešane komunalne odpadke. V to posodo sodijo tudi rokavice, robčki, maske, ki so jih uporabljale osebe z znaki bolezni covid-19. V tem primeru še dodatno velja, da Foto: Črtomir Goznik Plastičnim kozarcem in slamicam so se pridružile nove ‘plastične pošasti’ – kirurške maske. Od 6 do 8 ton odpadnih mask letno Komunala Slovenska Bistrica letno zbere okrog 21.000 ton odpadkov. Direktor Maksimiljan Tramšek pravi, da maske predstavljajo zanemarljiv delež. »Ocenjujemo, da bo na območju, kjer mi izvajamo obvezno gospodarsko javno službo obdelave, to je za približno 70.000 prebivalcev, zbranih mask med šest in osem ton letno.« Zbrane zaščitne maske iz mešanih komunalnih odpadkov so, enako kot drugi ločeni odpadki, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, namenjene za termično obdelavo. je treba uporabljena zaščitna sredstva shraniti v plastično vrečko, jo tesno zapreti ter nato odložiti v posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in nikakor ne v zabojnike, namenjene zbiranju ločenih odpadkov – biološki odpadki, embalaža iz plastike ..., so izpostavili v Čistem mestu Ptuj. Pri pravnih osebah, kjer je poraba zaščitnih mask bistveno večja, morajo ti poskrbeti za ustrezne in namenske posode. »V podjetju Čisto mesto Ptuj teh odpadkov ne zbiramo, zaradi tega pa podjetja usmerimo na druge ustrezne prevzemnike,« so še povedali. okacijo delovnega mesta ka izobrazba Visokošolska izobrazba Delež v % Število Delež v % 67 205 23 70 861 18 66 123 23 71 236 23 65 940 25 63 3.934 28 70 424 25 64 2.499 28 70 124 28 63 183 25 57 24.213 38 46 121.011 52 56 316.690 35 Vir: SURS središčih občutno večja. Na območju občine m študijem. Foto: Profimedia/M24 Zaposleni in brezposelni glede na dokončano izobrazbo v letu 2019 Dokončana izobrazba Brezposelni Zaposleni Skupaj Delež brezposelnih v % Osnovnošolska 17.482 76.347 93.829 19 Srednješolska 48.126 508.315 556.441 9 Visokošolska 15.496 315.114 330.610 5 Vir: SURS Kljub lokalnim posebnostim je bilo v minulem letu v Sloveniji krepko največ brezposelnih med delavci s srednješolsko izobrazbo. Med zainteresiranimi za delo je bilo največ brezposelnih med delavci, ki so imeli dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo. Kljub pogostemu tarnanju, da mladi diplomanti ali tisti, ki so dosegli še višjo izobrazbo, ne dobijo dela, pa razmerje med brezposelnimi in zaposlenimi kaže, da so visoko izobraženi še najmanj na udaru krute usode. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 Javna obravnava in medresor- sko usklajevanje novele zakona o kmetijstvu sta se zaključila že 10. avgusta. Kot pravijo na kmetij- skem ministrstvu, ostaja odprto še področje, ki se nanaša na defi nicijo kmeta, kmetijskega gospodarstva in kmetije. Spomnimo, da je Slove- nija dolžna svojo zakonodajo tudi na področju kmetijstva uskladiti s skupno v Evropski uniji. To je prvič poskušala storiti že lani, a neuspe- šno, saj pogajanja niso »šla skozi«, tako da zdaj s sprejemanjem nove- le pravzaprav lovimo zadnji vlak pred sankcijami iz Bruslja. Težave še vedno s statusom kmeta Največ pozornosti javnosti in slabe volje pri kmetih je vzbudila prav omenjena defi nicija kmeta, ki očitno še vedno ostaja jabolko spora. Kmet, ki je fi zična oseba in ni samostojni podjetnik, naj bi se po novem imenoval kmet posame- znik, njegovo kmetijsko gospodar- stvo pa kmetija. A kmetje pravijo, da so že siti različnih nazivov, ki jim jih je politika dajala v zadnjih letih. Tako so bili že navadni kmetje, pa aktivni kmetje, pravi kmetje, nosil- ci kmetije, po novem naj bi postali kmetje posamezniki, v igri pa naj bi bil zdaj še en naziv, in sicer kme- tovalec. Ker se kmetje po zdravi kmečki logiki identifi cirajo samo z nazivom kmet, ima ministrstvo najbrž zato prav glede opredelitve statusa kmeta takšne težave pri sprejemanju sicer nujno potrebne novele kmetijskega zakona. »Vse- kakor si prizadevamo, da najdemo optimalno rešitev omenjenih de- fi nicij, ki bo ustrezna in v skladu s kmetijsko, davčno, delovno in soci- alno zakonodajo,« pravijo na mini- strstvu in dodajajo, da so obenem sprejeli večino predlogov iz javne razprave v zvezi z razširitvijo krajev možne prodaje sadja in zelenjave. »Predlogi so šli predvsem v smer dovoljene prodaje preko spletnih trgovin in avtomatov, medtem ko je bilo komentarjev glede same prepovedi prodaje izdelkov ob cestah malo. Pravzaprav smo tu naleteli tako na kritiko takšne ure- ditve kot tudi na odobravanje,« pojasnjujejo na kmetijskem mini- strstvu. Hudič se znova skriva v podrobnostih A ta trditev se ne sklada povsem s pripombami Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije (KGZS), ki je pred časom protestirala proti v noveli zakona predvideni ukinitvi prodaje lastnih pridelkov in živil na stojnicah ob cestah. Kot smo že poročali, so na zbornici zahte- vali izjemo, prepričani, da mora biti prodaja ob cesti dovoljena kmeti- jam in njihovim družinskim članom. »S tem ohranjamo slovensko pest- rost in manjše kmetije, predvsem pa kratke verige in lokalno oskrbo. Ob povečanem obsegu dela, kot je na primer sezonska prodaja sadja ali kislega zelja, se pojavi začasna potreba po večji delovni sili. Takrat bi bilo treba omogočiti, da lahko pri neposredni prodaji začasno so- delujejo vsi ožji kmetovi družinski člani,« so bili odločni na KGZS. Da tudi predlagana novela za- kona dovoljuje prodajo na stojni- cah na mestu proizvodnje, torej na kmetiji, in na vseh registriranih mestih, torej tržnicah, zagotavljajo na ministrstvu. »Če bodo lokalne skupnosti ali drugi registrirali do- ločeno mesto ob cesti kot tržnico, poskrbeli za tržni red, izpolnjeva- nje higienskih zahtev in drugo, bo mogoča prodaja sadja in zelenjave na taki registrirani tržnici.« Ker se hudič vedno skriva v podrobno- stih, najbrž kmetom ne bo tako lahko zadostiti vsem zahtevanim standardom za obcestno prodajo in pridobiti registracije. petek  16. oktobra 20208 Podravje Z znanstvenimi metodami nad poreklo Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvajajo reden nadzor nad poreklom sadja in zelenjave, ki ga prodajajo gospodarske družbe in kmetovalci – pridelovalci sadja in zelenjave. Da bi bili pri preprečevanju goljufi vih praks kar najbolj učinkoviti, pravijo na kmetijskem ministrstvu, uporabljajo tudi najnovejše znanstvene metode, kot so na primer izotopske analize. »Z njimi se dokazuje poreklo sadja in zelenjave ter pravilnost navedbe kraja proizvodnje. Predvidevamo, da si posamezni kmetje ne želijo takih postopkov, večina pa jim najbrž ne nasprotuje, še posebej zato, ker je UVHVVR to ureditev predhodno že prediskutirala, med drugim tudi s predstavniki sindikatov kmetov, ki so jo podprli, medtem ko Kmetijsko- gozdarska zbornica Slovenije pomislekov v zvezi s to tematiko niti ni podala.« Foto: PK/M24 Slovenija  Novela zakona tudi o obcestni prodaji sadja in zelenjave Prodaja ob cesti le, če bo določena kot tržnica Spremembe kmetijskega zakona sicer še niso dokončno usklajene in pripravljene, pa vendar so že znana nekatera nova pravila, med drugim tudi glede razširitve krajev možne prodaje sadja in zelenjave. Kidričevo  Devetmilijonski proračun 2021 Napočil čas črpanja evropskih sredstev? Občina Kidričevo v prihodnjem letu načrtuje za dva milijona evrov višji proračun, kot je le- tošnji. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da bo v prihodnjem letu več denarja zaradi premika evropskih projektov iz letošnjega v naslednje leto. Če bo šlo vse po načrtu, bi občina Kidričevo v prihodnjem letu počrpala 2,7 milijona evrov evropskih sredstev (EU in držav- ni delež), denar bodo usmerili v širitev obrtno-poslovne cone v za- ledju Talumovega industrijskega kompleksa in naselja Strnišče ter regionalnih kolesarskih povezav. Za opremljanje obrtno-poslovne cone bodo v letih 2021 in 22 name- nili 4,7 milijona evrov. Od tega v prihodnjem letu 3,5 in leto kasneje 1,2 milijona evrov. Občina se bo za projekt tudi zadolžila, predvideno je dolgoročno najetje kredita v znesku 1,4 milijona evrov. Župan sicer pričakuje, da se bodo vlože- na sredstva občini skozi obračun komunalnega prispevka in NUSZ hitro povrnila. Pa tudi nova delov- na mesta v coni za lokalno skup- nost niso zanemarljiv dejavnik. Skozi bodočo industrijsko cono bo vodila tudi obvoznica, ki bi jo država, če bo odločitev o izbiri gradbenika postala pravnomoč- na, lahko začela kmalu graditi. Drugi močan investicijski pro- jekt, za katerega bi se prav tako črpala evropska sredstva, je grad- nja regijskih kolesarskih povezav. V letu 2021 bi projekt fi nancirali v višini 1,3 in v 2022 v znesku 3,5 mi- lijona evrov. Proračun je v javni obravnavi, drugo branje z dokončno potrdi- tvijo sledi sredi decembra. Zakaj piti smoothije? • Pomagajo pri izgubi teže. • Pomagajo pri hidraciji telesa. • So odličen vir kalcija. • Zagotavljajo dovolj vlaknin telesu. • Nas nasitijo in zagotovijo energijo. • Postreženi so v priročni embalaža za s sabo. • Pomagajo pri delovanju možganov. • So vir antioksidantov. Zraven zgoraj naštetega pa Vas bo zagotovo nav- dušila še cena. 0,3 l smoothija v Smoothie baru dobite za kar 2,5  oz. 0,5 l smoothija za 3,2 . Poskrbite za svoje zdravje in si privoščite smoothie! Dolgo je veljalo, da je najbližji smoothie tisti iz enega od nakupovalnih središč v Mariboru. Pozabite na dolgo pot, smoothije od zdaj naprej najdete tudi v Qcen- tru Ptuj v Puhovi ulici, kjer se je pred kratkim odprl Smoothie bar! S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Smoothie bar Smoothie bar je na koncu nakupovalne ulice Qcentra Ptuj na Puhovi. Stoji nasproti posloval- nice Tuš in zraven X Bara. V Smoothie baru naj- dete kar 26 različnih okusov Smoothijev, ki jih za Vas pripravi zelo prijazno osebje. Smoothie lahko predstavlja ali kozarec zdravja ali pa tudi kozarec razvade. Izbirate lahko med široko izbiro sadja ali pa si privoščite smoothie z Oreo keksi in čokola- do. V Smoothie baru pa lahko najdete tudi poseb- ne ‘’boosterje’’, ki Vam dajo novo energijo za vse izzive, ki jih dan prinaša. Izrežite kuponček, ki vam ob nakupu 0,5 l smo- othija prinaša 0,3 l smoothija brezplačno. Na kozarec zdravja v Qcenter Ptuj v Puhovo ulico! Foto: MZ Lanskoletna realizacija proračuna občine Kidričevo je znašala 6,4 mili- jona evrov, letošnja bo okoli sedem milijonov, za prihodnje leto občina načrtuje proračun v višini dobrih devet milijonov evrov. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020 COLOR CMYK stran 9 »Na seji je bilo rečeno, da so ljudje želeli zemljišča prodati, pa jih občina ni želela kupiti. Ampak nihče od tistih, ki bi želel zemljišče prodati, ni ostal pred zaprtimi vrati občine. Lastnike smo spodbuja- li, da bi zemljišča prodali, še več! Spremenili smo odlok o stavbnem nadomestilu za zemljišča v indu- strijski coni. Izbrisali smo popust in lastniki so morali plačati polno ceno za stavbno zemljišče,« je o spodbujanju prodaje zemljišč v coni navedel Sok. Bivšega župana Alojza Soka so namreč razjezile Vrbnjakove na- vedbe na septembrski redni seji občinskega sveta, ko je beseda tekla o industrijski coni. Takrat je svetnik Simon Kolmanič (NSi), Vrbnjaka povprašal, koliko zemljišč na območju industrijske cone je občina v tem mandatu odkupila in kako bodo preprečili privatnim la- stnikom zemljišč, da bi po izgradnji komunalne infrastrukture dvignili ceno. Vrbnjak se je na izziv od- zval z besedami: »Zemljišča so se v preteklosti ponujala za 10 evrov na m², pa jih občina ni bila priprav- ljena odkupovati. Takrat bi morali vse pokupiti.« Vrbnjak je pri tem s prstom pokazal na bivše vodstvo občine z Alojzom Sokom na čelu. Sok tovsrtne navedbe kate- gorično zavrača, izpostavil pa je primer, ko naj bi dedinja ene od stanovanjskih hiš v coni občini nepremičnino ponujala v trikratni vrednosti nepremičnine, česar pa takrat na občini naj ne bi želeli sprejeti. »Če bi šli v to, bi planili po meni!« je Sok opravil z navedba- mi Danijela Vrbnjaka.»Da so bile kakršne koli ponudbe, je lažniva izjava! Kupili smo 4,2 ha po ceni 10 evrov na kvadratni meter. Vseskozi smo na projektu ormoške industrij- ske cone trdo delali,« je zatrdil Sok. Kdo je kriv, da je projekt obnove vodovoda obtičal Spregovoril je o drugi fi nančni perspektivi za razvoj podeželja, kjer so se na občini odločili, da dajo prednost nadgradnji čistilne napra- ve. »Dobili smo sredstva za del pro- grama, ki ga je pokrival naš opera- tivni program za Prlekijo, kjer smo bile tri občine. Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Pripadlo nam je okoli 8,4 milijona evrov. Ta denar je bilo treba porazdeliti tako, da smo se vse tri občine strinjale in bo potem tudi to vključeno v razvoj regij,« je pojasnil Sok. Projekt nad- gradnje čistilne naprave je bil oce- njen na 3,5 milijona evrov, ostalo je še okoli 5,4 milijona evrov. »Morali smo razmišljati o projektu, ki ga bosta podprli tudi občini Sv. To- maž in Središče ob Dravi. Soglasja za to, da bi tri milijone evrov vložili v industrijsko cono, ni bilo. Edino soglasje, ki ga je bilo moč doseči, je bil vodovod. Na koncu mojega mandata je bila vsa dokumenta- cija za obnovo zahodnega dela vodovoda pripravljena. Proti Sv. Tomažu, Veliki Nedelji, Šalovcem in Godenincem. Nato so se zgodi- le volitve in zgodilo se je, da se je ponovno odprl dogovor o razvoju regij, nekaterim je pač to všeč in zato se v tem trenutku ne dela niti čistilna, niti vodovod. Oboje pa bi se moralo že moralo začeti delati. Sedaj pa kaže s prstom na mene in to je sprenevedanje,« je dejal Sok in s prstom pokazal nazaj na Vrb- njaka. petek  16. oktobra 2020 9Politika Vrbnjak v velikih težavah? »Sedanji župan je očitno v velikih težavah, ker mu marsikaj ne gre po načrtih. Da se v obupu zateka k izgovorom, da nečesa ni naredil prejšnji župan, pa je vredno obsojanja,« je navedel svetnik Jožef Cajnko in pri tem opozoril na skromno realizacijo letošnjih načrtov: »V letu 2020 je bilo načrtovanih deset zelo pomembnih projektov, ocenjenih skupno na več kot pet milijonov evrov, ki naj bi se pretežno sofinancirali iz evropskih in državnih sredstev. Od tega večina ni bila realizirana.« Dotaknil pa se je tudi digitalizacije poslovanja občine, ki naj ne bi bila ustrezno urejena. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: KG Gornja Radgona  Poziv za pomoč Sejmarji bijejo plat zvona Odpovedi sejmov zaradi pandemije koronavirusa niso priza- dele samo sejmarjev, ampak tudi več kot 350 podjetij indu- strije srečanj; po osmih mesecih ukrepov in vse slabši epide- miološki sliki se zdaj sprašujejo, kako naprej. »Letošnjo krizo smo sprejeli kot prispevek k reševanju globalnega problema in hkrati upali, da bo trajala zgolj nekaj mesecev, nato pa se bomo vrnili v vsaj kolikor toliko normalno življenje, v katerem bo mogoče ponovno prirejati dogodke. Žal pa je situacija takšna, da smo sejmarji in vsa spremljajoča industrija obstali na robu preživetja. Zato smo se na zadnjem sestanku branže dogovorili, da vlado zaprosimo za pomoč,« razlaga Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. »Pomoč vidimo v obliki subvencije. Po našem predlogu naj bi se subvencija gibala med 1- in 1,8-odstotnim izpadom prihodka posameznega podjetja, višina pa bi se določila glede na to, kako velik izpad je utrpelo podjetje. Subvencija bi bila namenjena pokrivanju fi ksnih stroškov poslovanja.« Pomurski sejem bo letos, tako pravi Erjavec, utrpel izpad prihodka v višini skoraj 1,9 milijona evrov. Kljub temu so za zdaj obdržali vse zaposlene, tudi po zaslugi vladnega ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, in preko spletnega sejma tudi stik z razstavljavci in obiskovalci. »Finančne posledice za družbo bodo večletne, to je jasno; če ne bomo kmalu deležni posebne pomoči ali možnosti za nadaljnje delo, pa bodo tudi usodne za preživetje. In bojim se, da bo tako tudi za druge slovenske organizatorje sejmov in celotno industrijo srečanj. Zavedamo se, da bo trg po pandemiji še bolj neizprosen kot do sedaj. Zato je še toliko pomembnejše, da preživita sejemska dejavnost in industrija srečanj, ki lahko pomembno prispevata k normalizaciji gospodarskih in družbenih procesov.« Foto: Agra Janez Erjavec: »Če sejmarji ne bomo kmalu deležni posebne pomoči ali možnosti za nadaljnje delo, bodo fi nančne posledice usodne za naše pre- živetje.« Hajdina  Razpis za sofi nanciranje prenove šole prestavljen Bo državni denar na voljo ali ne? Kljub negotovosti, ki smo ji priča zadnje mesece, in dejstvu, da so bili nekateri razpisi preklicani ali razveljavljeni, Hajdinčani še vedno upajo, da bodo novembra prijavili projekt energetske prenove osnovne šole in vrtca. Izbrali so tudi zasebnika, ki bi bil pripravljen skleniti javno-zasebno partnerstvo. V tem projektu so se v konzorciju združili z občino Duplek. „Razpis za energetsko sanacijo šole in vrtca, na katerega se prijav- ljamo, še ni preklican. Objavljen naj bi bil novembra. Če bomo uspešni, bi bil delež sofi nanciranja države 49 % vrednosti investicije,“ je pojas- nil Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. Energetska sanacija starega dela šole in vrtca se bo izvajala po sistemu javno-zasebnega par- tnerstva. Poleti so zasebnika, ki je pripravljen sodelovati v tem za Haj- dino pol milijona evrov vrednem projektu, že izbrali. Prijavljeno je bilo le eno podjetje, Plistor iz Ptu- ja, ki je izpolnjevalo vse zahtevane pogoje. Prenovo javnega objekta OŠ Hajdina, ki je v občinski lasti, nameravajo izpeljati sočasno z vzpostavitvijo sistema energetske- ga upravljanja objekta v prihodnje po modelu energetskega pogod- beništva. Zasebnik bo sofi nanciral nekaj manj kot polovico vrednosti investicije, okrog 190.000 evrov. Pogodbeništvo bi trajalo 20 let. Iz naslova javnih virov EU in RS (Mi- nistrstvo za infrastrukturo) kohe- zijskih nepovratnih EU-sredstev si obetajo več kot 200 tisočakov, preostanek pa bi kril občinski pro- račun. Ker je pogoj za prijavo na ome- njeni razpis vrednost investicij nad 700.000 evrov, so se Hajdinčani pri- javili v konzorciju z občino Duplek. Ta prav tako želi prenavljati šol- sko stavbo. Kot je dejal Glažar, so izbrali sistem, po katerem bi oboji lahko najhitreje realizirali želeno investicijo. Objava razpisa je bila predvidena septembra, a je Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo odločitev, da povi- ša delež sofi nanciranja upravičenih stroškov s 40 na 49 %, kar naj bi bil razlog, da se je objava razpisa za- maknila v november. „Z izvedbo investicije bo zagotovljeno boljše delovno okolje za vse uporabnike objektov, povečala se bo energet- ska učinkovitost objektov, prihra- nili bomo pri stroških ogrevanja,“ prednosti načrtovane investicije izpostavljajo na hajdinski občini. Dejstvo, da bo razpis objavljen nekoliko pozneje, ne bo vplivalo na terminski plan. Če bo objavljen no- vembra in bodo uspešni, bi se dela začela prihodnje leto.Foto: ČG Hajdinčani upajo na najboljše: da bo razpis novembra objavljen in da bodo uspešni pri pridobivanju sredstev. Ormož  Občinski odbor NSi Ormož kritično čez besedovanje na sejah Kdo laže, kdo zavaja, kdo je obupan in kdo (n)ima prav Predsednik Občinskega odbora NSi in bivši župan Alojz Sok je na nedavni tiskovni kon- ferenci ostro obsodil nekatere izjave aktualnega župana Danijela Vrbnjaka, pa tudi sve- tnika Stanislava Kosija, ki so se nanašale na razvoj industrijske cone v občini. O ceni najemnine v ZD Ormož Na seji občinskega sveta je bila med točkami dnevnega reda tudi podelitev koncesije. Pri razpravi o podelitvi koncesije se je oglasil svetnik Slavko Kosi. »Rekel je, da je bila najemnina prostorov smešno nizka. To je eklatantna laž!« je Sok obsodil besede Slavka Kosija in predstavil številke: »Najemnina je takrat znašala 8 evrov na kvadratni meter. ZD Ormož je tako v prvem letu tako pridobil okoli 25.000 evrov sredstev, ki jih občina ni odvzela, pač pa so v ZD lahko ta sredstva porabili v okviru dejavnosti.« Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domanjko je povedala, da cena najemnine za koncesionarje še vedno znaša 8 evrov na m2, ob tem pa plačujejo še funkcionalne stroške. Najemnino plačuje tudi zasebni zobotehnični laboratorij. »Na letni ravni smo imeli iz tega naslova v letnem poročilu za leto 2019 za 50.368 evrov prihodka,« je podatke predstavila Zupanič - Domanjkova. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 „Vsak človek v novo okolje pri- nese novo energijo, ideje in prav se mi zdi na določeno obdobje me- njati delovno mesto. Tako se svet premika hitreje naprej in si lahko uspešnejši, čeprav je res, da pri nas to ni v navadi, pa tudi priložnosti ni veliko,“ odločitev o spremembi delovnega mesta komentira Po- točnik Benčičeva. Priložnost za vodenje Lekarniš- ke zbornice Slovenije se ji je ponu- dila in z veseljem jo je sprejela. Lekarne odrinjene v ozadje ... Potočnik Benčičeva se zaveda, da jo čaka veliko izzivov, ključni pa je pozicioniranje lekarn v zdra- vstvenem sistemu. Prepričana je namreč, da se jim ne daje dovolj velikega pomena, čeprav se je rav- no letos pokazalo, kako pomemb- na je njihova vloga: „ Reševali smo mnoge težave pacientov, dejstvo je, da je dostop do zdravnikov ote- žen. Lekarne so bile ves čas krize neposredno dostopne in preskrba z zdravili je potekala nemoteno, ljudje potrebujejo našo pomoč in nasvete. Čeprav imamo tako kot vse ostalo zdravstvo hudo težavo s pomanjkanjem kadra, smo me- dijsko odrinjeni na obrobje.“ Prav spreminjanju tega bo posvetila ve- liko časa. Kar se tiče izzivov, ki si jih postavlja ob prihodu na novo de- lovno mesto, izpostavlja še manj- kajočo zakonodajo. Čeprav je bil sprejet nov zakon o lekarniški dejavnosti, v tem, po prepričanju Darje Potočnik Benčič, manjka kar nekaj podzakonskih predpisov. Treba bo sprejeti tudi standarde in normative za lekarne, saj so številne kadrovsko podhranjene. Priložnost vidi tudi v okrepljenem sodelovanju z mednarodnimi orga- nizacijami. Oglasi prepričajo bolj kupce kot farmacevte Velike vsote denarja, ki se obra- čajo v farmacevtski industriji, ne- malokrat pod vprašaj postavljajo tudi odločitev lekarnarjev ob izdaji zdravila ali ostalih zdravilnih učin- kovin. Potočnik Benčičeva o more- bitnih vplivih farmacevtskih družb pravi: „V naših lekarnah zmeraj izdamo tisto, kar je predpisal zdravnik. Odstopanja so lahko le v sistemu medsebojno zamenljivih zdravil, ko pacient zdravila ne želi doplačati. Samo takrat ponudimo drugo, a dokazano enakovredno zdravilo. V sistemu terapevtskih zdravil pa mora pacient, ki ne želi doplačati, po nov recept k zdravni- ku. To, da bi farmacevtska industri- ja imela vpliv na to, katera zdravila izdajamo, ne drži. Tudi v primeru samoplačniških zdravil je vedno prva izbira zdravilo, saj je s klinič- nimi študijami dokazana njegova kakovost, varnost in učinkovitost. Kar se tiče prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov, pa farmacevtska industrija vpliva na uporabnike veliko bolj kot strokov- ne delavce preko oglasov, objav na spletu ... Mi celo velikokrat upo- rabniku odsvetujemo nakup neče- sa, po kar je prišel, ko ocenimo, da zanj tak izdelek ni primeren.« Izzivov, s katerimi se bo sreče- vala v prihodnjih štirih letih, novi predsednici Lekarniške zbornice Slovenije ne manjka. Prepričana je, da Lekarne Ptuj po 20 letih za- pušča v zelo dobrem stanju. Ob tem je posebej izpostavila sode- lovanje z zaposlenimi in občinami ustanoviteljicami: „ Ko sem prišla v Lekarne, smo imeli tri posloval- nice, danes jih je osem, deveta naj bi se odprla naslednje leto v Mar- kovcih. Smo eden bolje sodobno opremljenih javno lekarniških za- vodov, veliko smo vlagali v znanje zaposlenih.“ Trenutno je v ptujskih lekarnah 45 zaposlenih. Do izteka mandata, spomladi prihodnje leto, pa Darja Potočnik Benčič ostaja tudi predsednica Ma- nager kluba Ptuj. petek  16. oktobra 2020Ljudje in dogodki10 Veliki zaslužki farmacevtskih družb, na trgu pa manjka zdravil Darja Potočnik Benčič izpostavlja problem preskrbe z zdra- vili v Evropi. Poudarja, da to ni le odraz koronakrize, saj smo bili temu priča tudi pred pandemijo. Številna evropska pod- jetja so namreč v želji po čim večjem zaslužku ogromno far- macevtske industrije preselila v Azijo, kjer je delovna sila ce- nejša: „Ko se zgodijo zapleti na teh trgih, pa jih najprej obču- timo manjše države. Trenutno je sicer tako, da pomanjkanje zdravil čutimo vsi v EU. Na tem področju Evropa sprejema strategijo, med drugim naj bi fi nančno podprli proizvodnjo zdravil v državah EU. Razmišlja se tudi o skupnem razpisu za vse države EU, začelo se je s cepivi. Obenem je skupna želja evropskih držav povezava in medsebojno obveščanje o sta- nju zdravil ter lajšanje možnosti transporta oziroma naba- ve zdravil preko državnih meja. Skupna evropska politika bi bila zelo dobrodošla.“ A pri tem pravi, ne ve, kako bi bilo možno spoštovati dolo- čila Zakona o javnem naročanju, ki je tudi brez tega proble- ma potreben sprememb za lekarništvo. „V sistem nemotene preskrbe z zdravili in drugimi izdelki nikakor ne paše Zakon o javnem naročanju. Tudi tu si prizadevamo priti do rešitve,“ enega svojih ciljev na novem delovnem mestu predstavlja nova predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Po njenem mnenju bi se te stvari morale urediti na ravni države, saj ni smiselno, da vsak javni zavod pripravlja svoj javni razpis. „V primeru, da bi to počela država, bi priskrbeli enotne cene, obenem pa zagotovili, da je na trgu dovolj zdra- vil. Tudi Zbornica pripravlja novi skupni javni razpis za zdra- vila, ampak smo skeptični, kako ga bomo izpeljali do konca. Problematika je kompleksna in k sodelovanju smo pritegnili Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo,“ poja- snjuje nova predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. O Lekarniški zbornici V Lekarniško zbornico Slovenije so včlanjene vse javne in bolnišnične lekarne v državi. Ustanovljena je bila leta 1992. Članstvo v zbornici je obvezno za vse izvajalce lekarniške dejavnosti, kot prostovoljni člani pa se vključujejo tudi farmacevtski strokovni delavci. V zbornico je včlanjenih 24 javnih zavodov, 87 izvajalcev s koncesijo, 27 bolnišničnih lekarn ter več kot 500 prostovoljnih članov. Foto: sta/M24 Ptuj  Pogovor z dolgoletno direktorico Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič: lekarniška dejavnost je odrinjena na obrobje Po 20 letih vodenja Lekarn Ptuj konec novembra z direktorskega mesta odhaja Darja Potočnik Benčič. Po no- vem bo predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, kjer bo v štiriletnem mandatu reševala številne težave. Sprememba zakonodaje na področju priznavanja standardov in normativov za zaposlene v lekarnah, uvajanja novih storitev, sodelovanje z Evropo in nemotena preskrba trga z zdravili so le nekateri izmed izzivov, ki si jih je zadala. Šetarova 21, 2230 Lenart Foto: ČG Ptujčanka Darja Potočnik Benčič je nova predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Slovenija  Zbornični poziv vladi Proti zapiranju dejavnosti Gostinci, kozmetiki in frizerji pri Obrtno-podjetniški zborni- ci Slovenije (OZS) so vlado pozvali k ponovnemu razmisleku omejevanja posameznih dejavnosti. Če bo prišlo do omeje- vanja ali zapiranja, pa pričakujejo, da jim bo država pokrila nadomestila stroškov plač zaposlenim, temeljni dohodek za delodajalce in stroške najemnin. Gostinci, frizerji in kozmetiki do v pismu predsedniku vlade in resornim ministrom zapisali, da se zavedajo slabe epidemiološke slike v državi, da pa so mnenja, da je možno kljub temu še vedno opravljati dejavnosti v skladu s priporočili NIJZ. Gostinci opozarjajo, da se omejuje gostinske lokale, kjer se držijo navodil, na drugi strani pa se slavja in druženja selijo v zasebne prostore, kjer nadzora ni mogoče izvajati. »Gostinski lokali nikoli niso bili viri okužb, zato se nam zapiranje zdi neupravičeno. Če bi do tega prišlo, pa bi to pomenilo ogromno gospodarsko škodo za gostinstvo, turizem in vse povezane panoge,« pravijo v sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS. Zato predlagajo, da se, podobno kot v Avstriji in Nemčiji, omejitve sprejema glede na število okuženih po občinah ali regijah. Kot alternativno rešitev zapiranju gostinci predlagajo, da bi lahko poslovali vsaj obrati s terasami, podobno kot maja, ter vsi obrati, kjer lahko zagotovijo ustrezno razdaljo med mizami. Ob morebitnem zaprtju od države pričakujejo, da jim bo v celoti pokrila nadomestila plač za zaposlene in temeljni dohodek za delodajalce (ne glede na upad prometa), pokrila stroške najemnin in ostale fi ksne stroške. Država pa naj poskrbi tudi za poroštva bank, ki terjajo obroke posojil tudi v času zaprtja ali omejenega delovanja lokalov. Gostinci obenem pričakujejo, da se jim predvidene ukrepe predstavi pravočasno, vsaj en teden prej, da lahko prilagodijo nabave in se na ukrep pripravijo. Frizerji in kozmetiki so prav tako zaskrbljeni, saj je v novih ukrepih predvidena zgolj ena stranka v salonu, kar pomeni zanje dodatno gospodarsko škodo. V sekciji frizerjev in sekciji kozmetikov pri OZS menijo, da se delo v salonih lahko nadaljuje z veljavnimi ukrepi NIJZ, ki so že sedaj strožji kot v sosednjih državah. Obenem opozarjajo, da takšnega omejevanja, torej ena stranka v salonu, nima nobena od držav, ki ima še slabšo epidemiološko sliko. Zaradi trenutnih ukrepov NIJZ frizerji in kozmetiki že sedaj ne morejo opravljati dela v prvotnem obsegu. Dodatno omejevanje na eno stranko na salon pa v praksi pomeni, da bo čez noč ostalo brez dela veliko zaposlenih. Ker pa je v enem salonu lahko tudi več različnih samostojnih podjetnikov, bi omejitev na eno stranko v salonu pomenila tudi zapiranje dejavnosti. Hkrati se bo, tako kot v času zaprtja spomladi, ponovno povečalo delo na črno po domovih, in to brez ustrezne zaščite, menijo. Foto: SŠ/M24poziv Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 gledalo različne televizijske pro- grame v živo ali s časovnim zami- kom, 22 odstotkov pa videovsebi- ne na zahtevo, kot sta na primer Netfl ix in HBO GO. Tretjina Sloven- cev se je izobraževala po spletu, skoraj desetina pa se je udeležila kakšnega spletnega tečaja. Na- raslo je tudi število uporabnikov spletnih izobraževalnih gradiv, s 60 odstotki (51 % v 2019) posebej v starostni skupini od 16 do 24 let, kar je razumljivo glede na online šolanje v času lockdowna. Internet je služil tudi kot po- memben vir za pridobivanje infor- macij o zdravju, kar četrtina ljudi pa se je preko spleta naročila za pregled pri zdravniku. Ljudje so na ta način dostopali tudi do svoje zdravstvene dokumentacije, pri- dobili recept ali se posvetovali z zdravnikom, ne da bi jim bilo treba za to fi zično obiskati zdravstveni dom ali zdravnika. Povečala se je tudi uporaba spletne strani in storitev javnih ustanov preko tako imenovane e-uprave; to možnost je v zadnjih 12 mesecih izkoristilo 67 odstot- kov ljudi, kar je 14 odstotkov več kot v letu poprej. petek  16. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 11 Ormož  Pozdrav jeseni Zadišalo je po kostanjih Pretekli petek so se zbrali stanovalci Centra starejših obča- nov Ormož in obeležili letošnji Pozdrav jeseni. Osrednji in največji dogodek, ki ga v domu prirejajo že vrsto let, je bil zaradi aktualnih ukrepov močno okrnjen. Dogodek Pozdrav jeseni že vrsto let velja za osrednjo prireditev, ki jo v C SO Ormož pripravijo za stanovalce. Dogodek poteka na lokaciji v Ormožu, na ta dan pa jih obiščejo tudi stanovalci doma iz Svetega Tomaža. Druženje je bilo tokrat omejeno in program nekoliko okrnjen, a kot je dejala direktorica Janja Jurkovič, je bilo razpoloženje zelo dobro. »Letos smo jesen pozdravili na drugačen način. Praznovali smo kot velika družina, stanovalci in zaposleni. Ker sprva nismo vedeli, ali bi ga sploh izpeljali, je bilo naposled veselje dvojno,« je povedala Jurkovičeva. Sproščeno druženje so začeli že v dopoldanskem času, ko je bila na programu tombola. Dve medicinski sestri sta za stanovalce pripravili skeč o Micki in Pepeku, ki je zbrane dodobra nasmejal. Zbrani so lahko sodelovali v srečelovu, vsak pa je prejel tudi majhno pozornost. Ob posebni priložnosti tudi poseben jedilnik V kuhinji so na ta dan pripravili posebne dobrote, poleg tega pa so si na dvorišču spekli mesne dobrote na žaru. A kaj bi jesen brez kostanjev, tudi te so spekli in nazdravili z moštom. »Prav je, da pozdravimo jesen in smo polni lepih misli in občutkov. To pa je v tem času, ko je vsakodnevno dogajanje v domu močno okrnjeno, še veliko bolj dragoceno,« je bila prepričana Jurkovičeva. Zadonela je viža, ko je zaposlena raztegnila meh harmonike, v prijetnem sončnem popoldnevu pa so dogajanje popestrili tudi pevci Fantje iz vasi, ki so zapeli kar na zunanji strani ograjenega dvorišča. Dobre volje ni manjkalo, le gostov, ki jih sicer vsako leto spremljajo, tokrat ni bilo. »Stanovalci so pogrešali svoje domače, ki jih v zadnjem času zaradi ukrepov lahko le omejeno obiskujejo, in pa razne prostovoljce ter prijatelje. Kljub temu pa nam je ob spoštovanju vseh ukrepov uspelo dogajanje splesti v sproščen dogodek,« je še povedala Jurkovičeva. Foto: Arhiv CSO Ormož Po podatkih statističnega ura- da smo Slovenci ob razglasitvi pandemije internet izkoristili kot nadomestilo za komuniciranje, iz- obraževanje, nakupovanje, zaba- vo in izvajanje različnih drugih ak- tivnosti. Tako je internet v prvem četrtletju letošnjega leta redno uporabljalo kar 87 odstotkov ljudi, starih od 16 do 74 let, v primerjavi z lanskim letom torej štiri odstot- ke več. Statistika ločuje tudi med tistimi, ki so internet uporabljali vsak ali skoraj vsak dan, in drugimi, ki brez njega ne morejo, saj so ga uporabljali večkrat na dan. 76 odstotkov statistično obrav- navane populacije je bilo na spletu enkrat dnevno (lani 74 %), večkrat na dan pa 75 odstotkov, kar je za šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Medtem ko lani in- terneta še nikoli ni uporabljalo 13 odstotkov ljudi, se je ta delež letos ustavil pri 11 odstotkih. Kot je raz- vidno iz tabele o rednih uporab- nikih interneta po starostnih sku- pinah, so ga Slovenci do 54. leta starosti koristili skoraj vsi, nato pa je do starosti 64 let to število padlo pod 80 odstotkov. Po priča- kovanjih je bil z 51 odstotki delež rednih uporabnikov interneta v času pandemije pa tudi sicer naj- manjši v starostni skupini od 65 do 74, pa vendar ta hkrati pomeni, da celo v generaciji, ki ni bila digital- no vzgojena, internet postaja del vsakdana pri vsakem drugem, ki je starejši od 65 let. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je z uporabo spleta pri populaciji nad 74 let, vendar je statistiki žal niso zajeli v omenjeno analizo. Četrtina online naročil pri zdravniku Komunikacija se je med pande- mijo na splet preselila pri kar 67 odstotkih prebivalcev, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju 2019. Pisali so sporočila, objavljali slike in telefonirali pre- ko interneta, in sicer največ preko Snapchata, Facebooka, Instagra- ma, TikToka, Viberja, WhatsAppa, Skypa in Messengerja. 77 odstot- kov ali sedem odstotkov več kot lani jih je po internetu iskalo infor- macije o izdelkih ali storitvah, 71 odstotkov (63 % v 2019) pa bralo spletne novice, časopise ali revije. 36 odstotkov jih je po internetu Slovenija  Med pandemijo internet redno uporabljalo skoraj 90 odstotkov Slovencev Na spletu tudi že vsak drugi starejši od 65 let Čeprav digitalizacija že dolgo sodi med razvojne prioritete Evropske unije in verjetno tudi drugih držav, smo se po- mena internetne povezave s svetom še posebej zavedeli šele med »lockdownom« v času pandemije, ko se je družbeno življenje tako rekoč ustavilo, saj so bile onemogočene klasične oblike druženja in komuniciranja. Žetale  Pušnikova domačija še čaka na svojega princa Denar imajo zagotovljen, izvajalca še ne Občina Žetale ponovno išče izvajalca za obnovo Pušnikove domačije. Na prvo zbiranje ponudb se namreč ni odzval nihče. Župan Anton Butolen predvideva, da zaradi raznolikosti predvidenih del in zasedenosti obrtnikov. Pušnikova domačija je ena iz- med redkih še ohranjenih haloških hiš iz 19. stoletja s tradicionalno razporeditvijo prostorov in še z nekaj ohranjenega pohištva Tudi gospodarska poslopja (vinska klet s prešo, skedenj s kletjo z letnico 1836, svinjaki, čebelnjak) so takšna kot nekoč, opremljena z različnimi predmeti in vsakovrstnim doma- čim orodjem. Domačijo, ki je bila še pred leti naseljena in skrbno vzdrževana, je Občina Žetale od- kupila in nameravala še letos ob- noviti. A sklep o sofi nanciranju so prejeli šele septembra, zapletlo pa se je tudi pri izbiri izvajalca, saj se na prvi razpis ni prijavil nihče. Na občini tako ponovno iščejo iz- vajalca, ki bi opravil gradbena dela za ureditev stanovanjske hiše, kle- ti, hleva in skednja. Obstoječi lesni pod v hiši je namreč napadla lesna goba, zato ga je treba odstraniti in ga nadomestiti z novim, pred tem pa še toplotno in hidro izolirati. S projektom se predvideva tudi re- stavriranje obstoječega pohištva, nabava nove opreme v slogu časa med obema vojnama, obnova krušne peči. Prav tako pa se od iz- vajalca zahteva še obnovo podov v skednju in hlevu ter seveda sode- lovanje z delavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vrednost projekta v razpisni do- kumentaciji ni navedena, iz prijave na razpis LAS Haloze pa je znano, da je vrednost projekta ocenjena na 55.000 evrov, občina Žetale pa naj bi prispevala približno 16.700 evrov. Obnovljena ali ne – brez vsebine bo tudi Pušnikova doma- čija zapisana propadu. »Ni smisel- no, da tudi Pušnikovo domačijo preuredimo v muzej, menim, da bi lahko domačijo oddajali turistom, saj bo le s prisotnostjo ljudi živela in zaživela,« je še prepričan župan Anton Butolen. Turističnemu delu naj bi bil na- menjen hlev, kjer so predvidena skupna ležišča in kopalnica. Foto: Občina Žetale V Žetalah imajo občinske koze Občina Žetale je sodelovala v projektu Življenja traviščem, v okviru katerega so očistili približno hektar zaraslega pašnika in zasadili nekaj starih drevesnih sort. »Ker nismo želeli, da se očiščena površina ponovno zaraste, smo sklenili, da nabavimo tudi živali. Tako smo del pod Pušnikovo domačijo ogradili in vanj naselili tri ‚občinske koze‘, eno pa imamo izposojeno,« je smeje dodal župan Anton Butolen in v šali dodal, da nove delavke še nimajo izbranih imen. Prostor za prezimovanje jim v sodelovanju z občani še iščejo, enako hrano. Foto: Občina Žetale Delež uporabnikov interneta (16–74 let) po namenih uporabe, SLO, 2019/20 Foto: Dreamstime/M24 Od pametne ure do glasovnega upravljanja Med Slovenci narašča število pametnih naprav oziroma siste- mov, saj jih uporablja že 63 % oseb, starih med 16 in 74 let. Gre za širok spekter naprav, ki omogočajo uporabo storitev, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev, dajanje navodil za izvedbo nalog in prejemanje povratnih informacij. Omenimo naj- pogostejše: pametni gospodinjski in varnostni aparati (pametni hladilnik, termostat, svetila ali vtičnice, robotski sesalnik, kamere, pametni senzorji in ključavnice), pametne ure, zapestnice, brez- žične slušalke, naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, pametne igrače, glasovno upravljanje naprav … Vir: SURS Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil, da je priprava doku- mentacije za gradnjo daljnovoda trajala 20 let, gradnja pa bo pred- vidoma vzela dve leti, kar je deset- krat manj. »To je dokaz, da je nujno skrajšati birokratske postopke. Namesto da bi iskali rešitve, iščejo probleme,« je poudaril in dodal, da se bistva električne energije mor- da premalo zavedamo. Enako kot pri zdravju se pomena zavemo šele tedaj, ko ga izgubimo. »Elektrika ni nekaj samoumevnega. Je dobrina, ki tudi v 21. stoletju ključno vpliva na obstoj civilizacije.« Janša je še dodal, da je Slovenija na pragu velikih investicijskih pro- jektov, ki so se načrtovali več dese- tletij. Poleg podravsko-pomurske- ga daljnovoda se gradbišče odpira še na Koroškem, stekla bo gradnja tretje razvojne osi. Nadeja se, da bo končanje del na daljnovodu čez dve leti potekalo v drugačnih, bolj pozitivnih okoliščinah, brez omeji- tev zaradi koronavirusa. Orban o zgodovinskem trenutku Predsednik madžarske vlade Vik- tor Orban je govoril v madžarščini. Začetek gradnje daljnovoda in so- delovanje držav na področju ener- getike je označil kot zgodovinski trenutek. Povezovanje držav sre- dnje Evrope je ocenil kot zelo po- membno tudi v evropskem merilu. »O tem običajno ne govorim pred javnostjo, toda srednja Evropa pri- dobiva vrednost in pomembnost, zato postaja prizorišče geopolitič- nih iger: ruski, nemški, turški inte- resi so razvidni. To ni težava, to je dober znak, ki pomeni, da je regija postala pomembna in pridobila vrednosti.« Orban je spomnil, da je ener- getika pomembno vprašanje za celotno Evropo. »Ko povežemo elektroenergetski sistem v regiji, bomo v geopolitičnih igrah krepili našo pozicijo, tudi s povezovanjem plinovodnega in železniškega omrežja. S tem krepimo moč regije in suverenost, pri tem je še kako pomembno medsebojno zaupanje med državami.« Predsednik madžarske vlade je poudaril, da ima Madžarska v Evro- pi najcenejšo električno energijo, zemeljski plin je drugi najcenejši. Pred njegovim prevzemom ob- lasti sta bili ceni elektrike in plina v evropskem merilu na 16. in 17. mestu. Največja dosedanja Elesova investicija Direktor Elesa Aleksander Mer- var je dejal, da je vrednost gradnje daljnovoda z vso spremljevalno infrastrukturo 150 milijonov evrov. »Gre za največjo investicijo v zgo- dovini Elesa. Priključitev daljnovo- da v omrežje pričakujemo konec leta 2021, v letu 2022 bomo grad- njo v celoti končali. S projektom se ukvarjamo od leta 2000. Dalj- novod peljemo čez deset občin, petek  16. oktobra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo oblačno, občasno bo ponekod še rahlo deževalo. Po- nekod na Primorskem bo dopol- dne pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 12, v alpskih dolinah okoli 5, na Primorskem do 16 °C. V soboto in nedeljo bo na Pri- morskem povečini sončno, po- nekod bo pihala šibka burja. Kidričevo  Meddržavno srečanje Slovenija–Madžarska–Hrvaška Še leto dni in daljnovod bo zgrajen V občini Kidričevo so ta teden gostili meddržavno srečanje predsednikov vlad Slovenije Janeza Janše in Madžarske Viktor- ja Orbana ter zunanjega ministra Hrvaške Gordana Grlića Radmana. Gostitelj srečanja je bil Eles, ki bo skozi podravsko in pomursko regijo v prihodnjih dveh letih zgradil gigantski 2 x 400-kV daljnovod. Trojica državnikov je z obiskom Kidriče- vega simbolično naznanila začetek gradnje daljnovoda, ki bo povezoval vse tri države. Madžarska v partnerstvu z Rusijo gradi dva bloka nuklearke Rusi na Madžarskem, v kraju Paks južno od Budimpešte, gradijo nove reaktorje jedrske elektrarne. Slovenija je kot sosednja država pred začetkom gradnje opravila postopek javne razgrnitve projekta. Bila je stranka v postopku, saj je bilo treba za pridobitev dovoljenj izvesti postopek čezmejne presoje vplivov na okolje. Okoljevarstvene organizacije so sicer širitvi nuklearke nasprotovale, slovenska država pa projektu ni oporekala. V letu 2015 smo poročali, da se bo zmogljivost elektrarne Paks po nadgradnji iz zdajšnjih 2.000 povečala na 4.400 megavatov (MW), po 1.200 MW na posamezni blok. Prvega bi v omrežje predvidoma priključili leta 2025. Za primerjavo: nazivna moč krške nuklearke je blizu 700 MW. O nadgradnji nuklearke predsednik madžarske vlade Viktor Orban v Kidričevem ni govoril. Foto: ČG Začetek gradnje 2 x 400-kV daljnovoda so pospremili (z leve) minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, direktor Elesa Aleksander Mervar, župan občine Kidričevo Anton Leskovar, predsednik slovenske vlade Janez Janša, pred- sednik madžarske vlade Viktor Orban in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Podravje  Stanje testiranj Pozitivnih 14 % testiranih Eksponentna rast okužb s koronavirusom je opazna tudi v Spodnjem Podravju. V zadnjem tednu je bilo pozitivnih 14 % vseh odvzetih brisov. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, sicer miri, da razloga za paniko ni, opozarja pa, da bomo morali ukrepe za zamejevanje virusa bolj dosledno spoštovati. Čeprav je Podravje v primerjavi z drugimi regijami po številu oku- ženih, dokaj uspešno pri zameje- vanju širjenja okužb s koronaviru- som, niti pri nas stanje ni rožnato. V času od 6. do 13. oktobra so v Zdravstvenem domu Ptuj odvzeli 376 brisov, pozitivnih je bilo 61, kar predstavlja 14 % vseh testiranih. V teh številkah so zajeta testiranja za Ptuj z okolico in Ormož. »Panika ni potrebna, kažejo pa te številke, da bomo morali ukrepe bolje spošto- vati, tako kot pomladi. V zadnjih tednih je bilo preveč druženj, ljudje so se preveč sprostili. Problem so bile tudi trgatve. Vem, da smo ljud- je socialna bitja, da druženje potre- bujemo, ampak potrpimo malo, da ostanemo zdravi. Virus nima nog, ljudje jih imajo,« opozarja Petek Uhanova. Svari tudi pred prihajajočimi krompirjevimi počitnicami. Tudi te bi lahko pomembno vplivale na širjenje okužb: »Porast okuženih je evidenten, ne vemo, kaj prinašajo naslednji dnevi, tedni. Ostanimo med počitnicami raje doma, igraj- mo karte, uredimo kaj, tako kot marca in aprila, ko smo pokazali, da skupaj zmoremo.« Petek Uhanova upa, da ukrepov na področju zdravstva, kot smo jim bili priča spomladi, ne bo: »Imamo zaščitno opremo, da lahko delamo v zdravstvenih ustanovah. Nove omeji tve pri našem delu ne bi pri- nesle nič dobrega.« Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Predstavniki vlad Slovenije, Madžarske in Hrvaške so daljnovod Cirkov- ce–Pince označili kot izjemno pomemben projekt. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar srečanje ocenjuje kot pomemben dogodek, ne samo za občino Kidričevo, temveč za celotno Spodnje Podravje. »Razvijamo gospodarske dejavnosti, gradimo prometno in energetsko infrastrukturo. Vesel in zadovoljen sem, da je bilo srečanje predstavnikov treh držav v naši občini. Strinjam se tudi, da je Kidričevo pomembna točka na slovenskem energetskem zemljevidu. Pa ne samo na slovenskem, ampak tudi v širšem regijskem evropskem prostoru. Verjamem, da se bomo v Kidričevem o razvoju gospodarstva in energetike v prihodnje še veliko pogovarjali. Seveda pa pri razvoju iščemo tudi sinergijske učinke za lokalno okolje.« njegova dolžina je 80,5 kilometra, pridobljenih imamo 3.200 služnos- ti lastnikov zemljišč. Danes, po 20 letih, je jasno, da sedaj gre zares. Za projekt smo pridobili 50 milijo- nov evrov nepovratnih sredstev EU. Daljnovod nedvomno pomeni večjo zanesljivost elektroenerget- skega sistema in možnost večjih količin prenosa električne ener- gije,« je ob simboličnem začetku gradnje megalomanskega projek- ta, ki bo bistveno posegel v krajino Podravja in Pomurja, povedal prvi mož Elesa. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020 COLOR CMYK stran 13 Rovi pod ptujskim gradom so, odkar jih je odkril Samo M. Strelec, postali izjemna ptujska kulturna kulisa, ki kar kličejo po novih vse- binah z novim rodom kulturnikov. Tako so doživeli tudi krstno gleda- liško predstavo novega ptujskega gledališča Teatra rovk. Mlada režiserka in strastna kul- turna ustvarjalka Nika Šoštarič je trenutno študentka slavistike in fi - lozofi je na Filozofski fakulteti v Lju- bljani, sicer pa je njena največja že- lja, da bi se ji uspelo vpisati na AGR- FT, na študij režije in dramaturgije. V prvem poskusu ji ni uspelo, zato bo čez leto dni ponovno poskusila. „Ukvarjam se s snemanjem fi lmov oz. režijo in pisanjem. S prijateljem sva poleti nameravala snemati fi lm v okolici Ptuja, gradu Turnišče. Proti koncu julija sem videla, da so ponovno odprli rove pod ptujskim gradom. Želela sem videti, ali bi lahko v njih posneli tudi kakšen dober kader za fi lm. Že ko sem vstopila vanje in so prižgali lučke, sem takoj dobila idejo, da bi bilo zelo inovativno imeti predsta- vo v takšnem okolju, kjer se ljudje sprehajajo z lučkami in tako opa- zujejo gledališko dogajanje. Ovir za uporabo rovov za predstavo ni bilo, ideja je bila dobro sprejeta. Najprej sem želela poiskati že na- pisan primeren tekst za to okolje. Nisem ga našla, zato sem se odlo- čila, da bom napisala nekaj svoje- ga. Ugotovila sem, da Edgar Allan Poe ni pisal samo kratkih zgodb o nekih mističnih zadevah, ampak je dejansko pisal tudi poezijo. V svojo zgodbo s svojimi dialogi sem do- dala njegovo poezijo,« je v uvodu povedala mlada ustvarjalka Nika. Predstava je zgodba dveh bra- tov Princa in Krokarja: »Starejše- mu bratu Princu je pred sedmimi leti umrla velika ljubezen Lenora. Zaradi žalosti je sebe in mlajšega brata zaprl v grad. Po sedmih letih si Krokar zaželi, da bi se vrata gra- du ponovno odprla, da bi se žalost končala, da bi se vrnilo življenje. Njegova misija je uspešna, vrata gradu so se odprla, skupaj z bra- tom organizirata ples v maskah, ki ga je pokojna Lenora zelo občudo- vala. Krokar pa je v svoji biti hina- vec in že načrtuje, kako bo ta ples in žalost svojega brata spremenil v svoje dobro. Tako načrtuje, da mu bo Lenorino masko, ki jo Princ hrani mnoga leta, nadel na obraz in nato oznanil, da je masko nek- do ukradel. To je tudi storil, brata nato skupaj iščeta to masko po gradu, nakar se v zadnjem prizoru pred ogledalom predstava kon- ča ...,“ zgodbo svojega gledališke- ga prvenca Krik pod rdečo masko v rovu, polnega temačne človeške podzavesti in skrivnosti, predstavi režiserka Nika Šoštarič. Predstava je svojevrstno doživetje Že v teh dneh naj bi tudi izvede- la, ali se jim je posrečila uvrstitev na državno srečanje v Novi Gorici. Po zapolnitvi oktobrskih termi- nov bodo nove razpisale za no- vember in december. Sicer pa se njihovo delo nadaljuje. Nika je že napovedala, da s Kajo nadaljuje- ta skupno ustvarjanje v Ljubljani. Načrtujeta serijo monodram, s ka- terimi se bosta predstavili tudi na Ptuju. petek  16. oktobra 2020 Kultura 13 Ste že brali / Jonas Jonasson: Morilec, ki je hotel v nebesa Oni dan sem razmišljal, zakaj je pravzaprav v zad- njih nekaj letih skandinavska književnost doživela takšen razcvet. Seveda pametnega razloga nisem našel, a sem pomislil: tam so noči zelo dolge, dnevi krajši. In imajo ljudje z domišljijo več časa, da si v nočnih urah izmišljajo različne zgodbe, medtem ko prebivalci z daljšimi svetlimi dnevi pač več časa de- lajo. Kakorkoli že: švedskim piscem uspeva osvajati svetovni literarni trg enemu za drugim. Tokrat smo se seznanili z Jonasom Jonassonom. Jonasson je švedski pisatelj in novinar, morda najbolj poznan po Stoletniku, ki je splezal skozi okno in izginil, o Analfabetki, ki je obvladala računstvo, stoletnik pa je potem dobil še nadaljevanje: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil. Med tretjim in zadnjim tu naštetim pa je kot četrti izšel roman Morilec, ki je hotel v nebesa. Kot vidite, ima pisatelj rad dolge naslove, ki že s svojo vsebino nakazujejo, da gre za duhovite pripovedi. Jonasson se norčuje iz vsega in vsakogar, ki ga najdemo v njegovih delih. V tokrat prebranem romanu predvsem iz vere, pa iz švedskih navad in običajev, iz naivnih ljudi, ki jih lahko nekdo mimogrede žejne prepelje čez vodo, iz pohlepnosti in neumnosti ... Kako mu uspe vse to spraviti v berljivo obliko romana, si človek težko predstavi, ima pa bralec včasih že občutek, da pisatelj vendarle pretirava v svojih nenehnih poskusih, da bi bil duhovit. A vendarle vztrajamo do konca, ker ves čas pričakujemo, kako se bodo goljufi osmolili, a po enem neuspehu že imajo v glavi novo goljufi jo. Osrednji liki romana o morilcu, ki se je spreobrnil v gorečega vernika, so trije: seveda morilec, ki so ga pravkar izpustili iz zapora, potem ko je odslužil drugo večletno zaporno kazen zaradi drugega umora, sedaj pa išče priložnost za novo, drugačno življenje. Brez umora, kajti ne želi si še enkrat za rešetke, saj bi tokrat odslužil kazen že kot starec, celega življenja pa vendarle ne more zafrčkati kot jetnik. Na prostosti spozna receptorja, drugi pomemben lik romana, v nekem zanikrnem hotelu, ki se ga v življenju prav tako drži smola, saj njegov nekoč bogati dedek svoje milijone, ki jih je pridobil z vzrejo in prodajo delovnih konjev (pri tem je sicer imel tudi goljufi ve metode bogatenja, boste spoznali v romanu), izgubi takrat, ko konje nadomestijo traktorji – pa on teh sprememb na deželi ni pravi čas zaznal. Zdaj se receptor jezi na svoje prednike, obenem pa se na vse mile viže trudi vsaj malo obogateti. Tretja pomembna oseba tega romana je duhovnica, ki je izgubila svojo službo, ker se je neprimerno obnašala v svoji fari. Pa pravzaprav sploh ni želela biti duhovnica, a je bil duhovnik že njen oče, njen dedek in po vrsti vsi njeni predniki. Žalibog se ni rodila kot fant, a jo je oče vseeno prisilil v duhovniški poklic. Pa čeprav niti ni bila verna. No, ta zanimiv trio se odloči obogateti. Tako ali drugače (bolj 'drugače' kot tako). Omislijo si podjetje, ki bi proti plačilu poskrbelo, da bi nekdo, ki ga naročnik (in plačnik) storitve ne mara, doživel 'neprijetnost': zlom roke, noge, razbit obraz ... Idejna vodja tega podjetja (in glavna zaslužkarja) sta bila receptor in duhovnica, izvršni oddelek pa je bil v rokah morilca. Sicer je res sklenil, da ne bo nikogar več umoril, ampak kakšno roko (ali dve), pa koleno (ali dve) bo že še razbil. In posel steče! Kako se vse skupaj sfi ži in kako morilec zaide v verske vode (in tudi na ta način trojica služi denar), pa kako skupina spet fi nančno propade in se loti tretjega projekta – božičnih radosti – pa si boste morali sami prebrati ... Ptuj  Teater rovk – nova zgodba ptujskega gledališča Krik pod rdečo masko V času, ki ni najbolj naklonjen kulturi in kulturnim ustvarjalcem, je nastalo avtorsko delo, interaktivna predstava luči in teme Krik pod rdečo masko mlade Ptujčanke, režiserke Nike Šoštarič, ki se prepleta s poezijo Edgarja Allana Poea. Majšperk  Podružnična osnovna šola Stoperce Slavnostni sprejem za najmlajše V okviru OŠ Majšperk poleg matične delujeta še podružnični osnovni šoli na Ptujski Gori in v Stopercah. V slednji so v tednu otroka, ki je bil minuli teden, pripravili sprejem štirih prvošolčk- ov v šolsko skupnost, na Ptujski Gori je učencev prvega razreda 12. V šolskem letu 2020/21 prvi ra- zred podružnične šole obiskujejo štirje učenci, dve deklici in dva dečka. Tako so se v kombiniranem oddelku pridružili trem učencem 2. razreda. Učenci višjih razredov so prvošolcem zapeli šolsko himno, ki je nastala ob 200-letnici pouka v Stopercah, jih nagradili še s šol- sko gledališko igro Pod medve- dovim dežnikom, skozi katero so prvošolčke seznanili, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči in da ima le prijazen človek lahko veliko prijateljev. Učenci 1. razreda so se morali slavnostno zaobljubiti, da se bodo pridno učili, spoštovali šol- ska pravila, ubogali svoje starše in vse zaposlene na šoli. »Da na to ne bi pozabili, so prejeli obeske sovic, ki jih bodo opominjale na opravlja- nje domačih nalog in lepo vedenje. Učence so tudi letos z darilci raz- veselile članice Ustvarjalne klepe- talnice DPD Svoboda Majšperk, zaradi česar se jim iz srca zahva- ljujemo,« je še povedala učiteljica Janja Kitak. Foto: Janja Kitak Foto: Črtomir Goznik Režiserka in avtorica predstave Nika Šoštarič z igralkama Kajo Petrovič in Vito Mrgole. Rovke v tekmi za državni festival Vizije Odzivi po premieri, ki je bila 24. septembra kot uvodna zgodba 2. festivala Ptujskih zgodb in nato ponovitev, so dobri. „To je moja prva drama, moja prva samostojna režija. Svojevrstna izkušnja pa je bila tudi za igralki Kajo Petrovič in Vito Mrgoli, ki sta prvič igrali, ne da bi imeli kakršnega koli mentorja. Ni bilo nikogar, ki bi nas usmerjal in spodbujal. Dejansko smo predstavo ustvarile same. Za kostume je poskrbel Gašpar Marinič, za glasbo Gašper Bračič in Teodor Lenart, tehnika je v rokah Darvina Vauda Benčeviča in Sergeja Skaze, grafično podobo pa je ustvarila Hana Cerovšek. V srednji šoli sem igrala v gledališču Gnosis na II. Gimnaziji Maribor. Vsako leto smo se s predstavami udeleževali festivala Vizije. Letošnji festival je bil zaradi koronavirusa prestavljen na jesen, kar se je skladalo tudi z našo premiero. Prijavila sem jo za ta festival, v prijavi pa je bilo treba navesti ime skupine oz. gledališča. Takrat še imena nismo imele, zato smo ga morale najti. Teater rovk kot rovi, kot neke lovke hobotnice, ker tako so tudi videti, se nam je zdel najprimernejši,“ je povedala Nika Šoštarič pred nedeljsko tekmovalno predstavo za letošnji festival Vizije. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  16. oktobra 2020Zdravstveni globus14 Slez sicer velja za zdravilno ra- stlino iz družine slezenovk. Slezo- vo korenino so cenili že v antiki, zato so ga pogosto sadili tudi na vrtove. Gre za nezahtevno rastli- no, ki ima rada vlažna tla, razmno- žuje pa se tako s semeni kot z de- litvijo korenin. Zraste vse od 60 pa do 200 centimetrov in je trajno ze- lišče. Korenina je vretenasta, moč- no razraščena, bela in mesnata. Steblo pa pokončno in skoraj nič razraščeno. Slez poznamo po sivo- zelenih listih, ki so po obeh straneh nežno dlakavi, in belih ali rožnatih cvetovih, ki so združeni v malocve- tne zalistne ali končne grozde. Zdravilni deli Pri slezu nabiramo vse dele, torej korenine, liste in cvetove. Najpogosteje se v zdravilstvu upo- rabljajo korenine, ki jih izkopljemo Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si Slez: Pomirja kašelj, čisti sluznico in celi rane Tokrat pišemo o slezu, ki ima različna domovanja, vse od Sibirije do Afrike, a se je tudi pri nas hitro razrasel. Če ne veste, ali ste ga že pokusili, naj vas spomnimo na ameriške »marshmallows«, slezove penice, ki jih zagotovo vsi poznamo, če ne drugače, iz fi lmov. Alergijo ali preobčutljivost pri bolniku izzove stik z določenim antigenom (alergenom), ki je za zdrave osebe povsem nenevaren, je praviloma beljakovina in pride v telo na različne načine: • skozi dihala (pelodi, plesni, perje, iztrebki žuželk); • skozi prebavila (sadje, jajca, začimbe, oreščki, raki, školjke, zdravila); • skozi kožo (piki žuželk, injicira- nje zdravil). • ob stiku s kožo ali sluznico. Nujna stanja predstavljajo aler- gične reakcije takojšnje preobčut- ljivosti: Foto: Črtomir Goznik Darja Poročnik Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Anafilaktična reakcija in uporaba avtoinjektorja z adrenalinom Anafilaktična reakcija je najintenzivnejša alergijska reakcija takojšnjega tipa, ki po stiku z vzročnim alergenom akutno zajame vse organske sisteme v telesu. Razvije se v nekaj minu- tah in prizadene predvsem dihalni sistem (edem sluznice grla, bronhospazem), srčno-žilni sistem (hipotenzija, sinkopa) in kožo (rdečina, urtikarija). Kako naredimo izvleček iz sleza VODNA OSNOVA Za pripravo čaja potrebujemo dve žlički zmletih posušenih korenin ali sveže oziroma posušene liste, ki jih čez noč namočimo v hladni vodi. OLJNA OSNOVA Potrebujemo tri četrt kozarca sleza, svežega ali posušenega, ki ga prelijemo s hladno stiskanim oljem in pustimo stati 14 dni v temnem in hladnem prostoru. Pripravke lahko uporabljate kot obkladke, za čiščenje kože in za obrazne maske. SLEZOV ČAJ Ugodno učinkuje proti kašlju, bronhitisu in astmi. Mrzel je izjemno učinkovit tudi kot ustna voda ter za grgranje in izločanje sluzi. Svetovna zdravstvena orga- nizacija (WHO) na spletni strani navaja, da večina ljudi po okužbi z novim koronavirusom zboli z mi- lejšimi simptomi. Pri približno 10 do 15 % obolelih se razvije resnej- ša oblika bolezni, približno 5 % jih hudo zboli. Večinoma ljudje okre- vajo po dveh do šestih tednih. Kot priznava tudi WHO, pa pri nekaterih določeni simptomi vztrajajo oz. izginjajo in se na novo pojavljajo še več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. To se lahko zgodi tudi pri tistih z milejšo obliko bolezni, celo med mladimi odraslimi in otroki brez predhodnih zdravstvenih težav, opozarja organizacija in dodaja, da ljudje v tem času niso kužni. Simptomi tovrstnega dolgot- rajnega prebolevanja, ki se ga je prijelo ime »long covid« oz. dolgotrajni covid, so raznovrstni: utrujenost, kašelj, zadihanost, izgubo okusa in vonja, glavobol, bolečine v različnih delih telesa, diarejo, slabost, bolečine v prsih ali trebuhu ter zmedenost. V veliki Britaniji je glede na apli- kacijo Covid Symptom Study, na- menjeno spremljanju simptomov covida-19, približno 300.000 ljudi poročalo o simptomih, ki so vztra- jali več kot mesec dni, 60.000 lju- di pa se jih je z njimi spopadalo več kot tri mesece. Številni med njimi sicer niso bili testirani na koronavirus. »To je druga stran covida: dolgo oboleli bi se lahko izkazali za večjo težavo za javno zdravje kot presežne smrti zara- di covida-19,« je v nedavno obja- vljeni študiji Inštituta za globalne spremembe Tony Blair posvaril razvijalec britanske aplikacije, profesor genetske epidemiologi- je na londonskem King's Collegu Tim Spector. Študij in raziskav o dolgotraj- nem prebolevanju covida-19 je si- cer že veliko, posebno poročilo o tem pripravlja tudi WHO, težavo za prizadete pa po pisanju sple- tnega medija Politico v največji meri trenutno predstavlja težav- na postavitev diagnoze. Opozar- jajo tudi na pogosto spregleda- nost s strani zdravstva, češ da so - če njihovi simptomi niso ocenjeni kot resni - prepuščeni sami sebi. Da bi bili bolj slišani, se tako ti- soči, ki so se ali se še vedno boju- jejo s simptomi, ki jim močno krni- jo možnost normalnega življenja, združujejo v različne podporne skupine. Ena izmed takih je britanska LongCovidSOS, ki glede na na- vedbe na svoji spletni strani želi pritisniti na vlado, da bi prepozna- la njihove potrebe, in osvestiti javnost ter delodajalce, da bi to- vrstni oboleli ne bili deležni diskri- minacije. Podoben cilj si je zadala tudi francoska skupina Apres20, ki opozarja na nujnost ustrezne oskrbe in raziskav na tem podro- čju. Težav, ki jih izkušajo prizadeti in ki jih to prinaša tako za zdravstvo kot družbo v celoti, se, kot kaže, vse bolj zavedajo številne države in odločevalci. Tedenski mikroskop Znanstvenike in zdravstvo begajo simptomi dolgotrajnega covida-19 Med obolelimi s covidom-19 so tako tisti s hudimi kot blagimi simptomi, obstajajo pa tudi ljudje, pri katerih znaki bolezni vztrajajo izjemno dolgo - več tednov ali celo mese- cev. Tako za znanstvenike, ki se še vedno trudijo razvozlati vse lastnosti novega koro- navirusa, kot za zdravstvo in seveda prizadete je tovrsten potek bolezni poseben izziv. Foto: Dreamstime/M24 zgodaj spomladi ali šele po cvete- nju, pozno jeseni. Korenine imajo svojevrsten vonj in so, če jih pre- lomimo, precej sluzaste. Cvetove nabiramo v času cvetenja, od maja do avgusta, medtem ko listov ne smemo nabirati spomladi, temveč šele po cvetenju, saj takrat vse- bujejo najugodnejšo sluz. V slezu tako najdemo sluznato sestavino, škrob, sladkor, pektin, čreslovino, mastno olje, asparagin, jabolčno in salicilno kislino ter fosfor. V antičnih časih so ga uporabljali predvsem kot sladilo, šele kasneje so spoznali tudi njegovo zdravilno moč. Kako in za kaj ga uporabljamo Pri slezu je dobro poznati nekaj pravil. Nikdar ga ne poparimo ozi- roma ne kuhamo v vodi, saj je izje- mno sluzast in bi nastala gostljata zmes, medtem ko bi uničili njego- ve zdravilne učinkovine. Korenine olupimo in posušimo. Lahko si po- magamo tudi s sušilnikom sadja, a pazimo, da temperatura ni višja od 40 stopinj Celzija. Nato koreni- ne zmeljemo v prašek. Žličko pra- ška namočimo čez noč v pol litra hladne vode in pred pitjem blago pogrejemo. Pripravek uporablja- mo pri obolenjih dihal, ob vnetju grla, bronhitisu, kašlju; čisti ustno votlino in pljuča ter tudi zdravi afte. Pri težavah s prebavili poma- ga čaj, ki ga lahko pripravite prav tako iz listov, in sicer jih namakaj- te vsaj osem ur. Nato precedite in blago pogrejete. Pomaga pri teža- vah debelega črevesa, pri zaprtju, ustavlja drisko, blaži bolečine v žolčniku. Prav tako lajša mokrenje in zadržuje uhajanje vode. Simptomi in znaki anafi laksije Organski sistem Pogostost Simptomi in znaki Koža 80–90 % bolnikov z anafi laksijo Urtikarija, izpuščaj, pruritus (srbenje), rdečina, angioedem Dihala 70 % alergijskih reakcij prizadene dihala Edem sluznice ust, grla ali jezika, hripav glas, stridor ali piskanje, centralna cianoza (modra obarvanost kože ali sluznic) Srčno-žilni sistem Pogosteje izraženo pri odraslih Hipotenzija (nizek krvni tlak), srčno-žilni kolaps Centralno-živčni sistem Omotica, zmedenost, anksioznost (strah), potenje, omedlevica ali koma Prebavila Slabost, bruhanje, krči v trebuhu, driska Za anafi laksijo je značilna hitra prizadetost dihal, ki se kaže z na- slednjimi simptomi in znaki: edem (oteklina) sluznice grla, bron- hospazem in srčno-žilnega sistema (znižan krvni tlak, sinkopa, pospe- šen utrip srca). Pri večini bolnikov so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah (srbež, urtikarija in angioedem) ter tahikardija. Naj- resnejši znaki in simptomi anafi lak- tične reakcije so nizek tlak, oteže- no dihanje in izguba zavesti. Opis simptomov in znakov podajamo v preglednici 1. Anafi laksijo naj bi vsaj enkrat v življenju imelo vsaj 0,1 % ljudi, največkrat jo povzročajo aler- geni v hrani, zdravila in piki žuželk.Foto: zasebni arhiv Bojan Madjar • alergični rinitis (5–10 % prebi- valstva); • poslabšanje astme (pri bolni- kih z alergično obliko astme); • urtikarija (koprivnica); • angioedem je podoben urtika- riji, vendar nastaja v globljih plasteh kože ali v podkožju ter v sluznici dihal in prebavil. Ne srbi. Najpogosteje ga vidimo okrog oči in na sluznicah; • anafi laksija, ki izhaja iz grške besede phylaksis (varova- nje), je akutna sistemska preobčutljivostna reakcija in najpogosteje prizadene žilni, bronhialni ter gastrointestinal- ni organski sistem. Opis anafi laktične reakcije Anafi laksija je akutna, resna, ži- vljenje ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v sekundah ali minutah kot posledica nenadnega sproščanja mediatorjev iz mastocitov in ba- zofi lcev. Sprožilni dejavniki anafi - laktične reakcije vključujejo hrano (npr. arašidi, ribe, školjke, kravje mleko, soja, jajca), lateks iz narav- ne gume, zdravila (npr. analgetiki, penicilini) in piki žuželk (čebele, ose). Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 petek  16. oktobra 2020 Za kratek čas 15 DROST - srednjeveški dedni dvorni urad stolnika v severnih nemških deželah, ORMOND, Julia - angleška igralka (Sibirski brivec), TERP - bivalna nasutina na poplavnem območju Severnega morja, vurt, TIECK, Ludwig - nemški pesnik, pisatelj in prevajalec Pred vami je čudovit teden predvsem na osebnem področju, saj boste po daljšem obdobju negotovosti glede srčnih zadev končno začutili, h komu spadate. Ljubljena oseba vas bo presenetila z lepim darilom ali z drugo pozornostjo. Najlepše se boste imeli v soboto. Pred vami je prijeten teden, čeprav boste v službi ali na poslu delali za dva, da bi na ta način več zaslužili, kar vam bo tudi uspelo. Zvezda Venera, ki vas bo obsijala, vas bo polepšala in pomladila. Vikend bo zelo prijeten, saj ga boste preživeli med prijatelji. V službi boste v teh dneh zelo ustvarjalni. Bodite pozorni tudi na nove zamisli in predloge vaši poslovnih kolegov. Skupinsko delo bo na ta način še bolj uspevalo. V ljubezenskih zadevah bosta četrtek in petek bolj neugodna in stresna, bo pa zato že v nedeljo bolje. Pred vami je še en teden poln adrenalina. Energije boste imeli za dva ali celo tri, lahko pa se vam tudi zgodi, da boste dobivali zahteve, ki jim bo zelo težko ustreči. V ljubezni pa boste doživeli novo strast v stari zvezi ali pa vas bo poiskala nova ljubezen. Ta teden bo za vse leve zelo prijeten in harmoničen. V poslu vam bo sreča stala ob strani, zelo boste ustvarjalni in ob koncu tedna zelo ponosni na to, kar ste ustvarili. V osebnem življenju boste razigrani, veseli in živahni, torek in petek bosta poslovno najbolj uspešna. V prihodnjih dneh boste zaradi poslovnih zadev ali novih projektov zelo nemirni in raztreseni, zato bodite previdni, da kaj ne izgubite ali celo pozabite. Pri tem vam bodo pomagali vaši poslovni kolegi in prijatelji. Najbolj ugodna dneva bosta petek in sreda. Pred vami so dnevi, ko boste čisto brez energije, zato obstaja nevarnost, da zbolite ali postanete depresivni. Toda ne obupajte! Ko se vam bo zdelo, da so vam zaprta vsa vrata, bo prišla pomoč. Oseba, ki bo vstopila v vaše življenje, vam bo vlila nov optimizem in moč. V tem tednu bodite previdni na delovnem mestu, saj vas bo obdajal občutek, da vas ne upoštevajo dovolj. Pri tem je pomembno samo to, da ne zahtevate preveč. Med vikendom pojdite v družbo, da se boste sprostili. Pred vami je zelo pomemben teden predvsem glede poslovnih poti, saj boste končno podpisali zelo donosen poslovni dogovor. V ljubezni boste občutili, da se zveza še bolj utrjuje in poglablja. V nedeljo boste zelo romantični. Na poslu ali na delovnem mestu boste doživeli manjše razočaranje. Se boste pa že od ponedeljka naprej veliko lažje dogovarjali glede novega projekta. Pri tem vam bo v veliko oporo vaš partner, saj vas bo znal umiriti in potolažiti. V tem tednu boste imeli zelo srečno roko predvsem na poslovnih poteh, saj bodo sodelovanja uspešna in prijetna. Dogovorili se boste o novih korakih. Najugodnejša dneva za vse te razgovore bosta četrtek in torek. V ljubezenski zvezi boste srečni. V dneh, ki so pred vami, boste v glavnem uživali v vaši ljubezenski zvezi, saj boste romantični in srečni. Še najbolj se bo pokazalo v petek in sredo, ko bo zaljubljenost na višku. Na poslu ne bo večjih stresov ali šokov, vse bo potekalo umirjeno. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 22. oktobra Petek, 16. oktober 15:30 Hajdina, nočni pohod na Donačko goro 16:00 Ptuj, Sončni park, javno tematsko vodenje po mestu, položaj žensk v različnih zgodovinskih obdobjih Sobota, 17. oktober 09:00 Hajdina, OŠ, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 09:00 Draženci, pri ribniku, Memorial Danija Rajha 10:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Muzejski vikend, ogled razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, tkanje vrvice, za družine z otroki, starimi več kot 5 let, brezplačno Mestni kino Ptuj Petek, 16. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Grenlandija, poslednje zatočišče; 21:00 Sinonimi. Sobota, 17. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Sinonimi; 21:00 Grenlandija, poslednje zatočišče. Nedelja, 18. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Grenlandija, poslednje zatočišče; 21:00 Sinonimi. Prireditvenik Slovenija  Zanimivosti o kostanju Trpežen in barvit les Kostanj ni zanimiv le zaradi jesenskih plodov, zelo iskanega kostanjevega medu, temveč ali predvsem je zanimiv zaradi lesa. Kostanjev les je namreč zelo trpežen in obstojen. Tako so ga nekdaj uporabljali za drogove (elektro), stebre in količ- ke v sadjarstvu in vinogradništvu, saj se lepo cepi, pa tudi za izdelavo mostov, podpornih zidov in celo ladij, je spomnil Matjaž Zupanič iz Zavoda za gozdove. Dodal je, da je les kostanja zelo barvit, saj se barva lesa preliva od svetlo rjave do tem- no rjave. »Zato pohištvo in parket iz kostanjevega lesa delujeta zelo 'bogato',« je poudaril, a v isti sapi priznal, da kakovostne hlodovine, ki bi bila primerna za mizarsko ob- delavo, ni veliko. Na drugi strani pa tudi zastopanost kostanja v lesnih sestavih upada. Predvsem zaradi kostanjevega raka, ki povzroča sušenje in odmiranje dre- ves, in kostanjeve šiškarice. Pri nas se je najprej pojavila v zahodni Slove- niji, kamor se je razširila iz Italije. Posledično je bila na območju Goriških brd, Trnovske planote in Vipavske doline spomladi 2013 potrjena od 70- do 100-odstotna napadenost dreves, jeseni pa je bil pridelek manjši za 70 do 95 odstotkov. »Potem je Gozdarski inštitut Slovenije opravil poizkus: iz Kitajske je 'uvozil' še njenega naravnega sovražnika – zajedavca, ki je v štirih letih skoraj izkoreninil kostanjevo šiškarico in letos je sploh nismo več opazili,« je še povedal Zupanič. Sicer pa je v Sloveniji, po podatkih KGZ Nova Gorica, nekaj več kot 30 hektarjev kostanjevih nasadov, s pridelavo pa se ukvarja okrog 70 kmetij- skih gospodarstev. Večina nasadov je na Primorskem, kjer je zaradi višjih temperatur in vlage za gojenje kostanja klima ugodnejša. Kostanj namreč spada med sredozemske sadne vrste, ki slabo prenašajo daljši zimski mraz. Foto: gpi.si Kostanjev les Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  16. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU MAJA FERME Biti mama me ne definira, a me osrečuje PRILOGA AVENIJA& ŽENSKA EMANCIPACIJA: SMO SI ŽENSKE Z NJO NAREDILE MEDVEDJO USLUGO? ALENKA KESAR: VEDELA SEM, DA BO DO TEGA PRIŠLO ŠPELA GROŠELJ: NAJDRAŽJA SO MOJA POTOVANJA NINA OREL: PRI KOM PA VSE ŠTIMA?! RD OG REDO V MESECU 20 w w w .m ed ia 24 .si 6 x postercena: 2 ,9 9 € ok to be r 2 02 0 v prodaji • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 Tekma med Aluminijem in Kop- rom, ki se je v Kidričevem začela 3. oktobra ob 19. uri, se je končala 13. oktobra malo pred 19. uro. Razlog tako »dolgega igranja« je seveda prekinitev zaradi neurja v 17. mi- nuti prvega termina, nogometaši so v torek nadaljevali tekmo od te minute. Ena »daljših tekem« v zgo- dovini slovenskega nogometa se je končala z remijem, zdi pa se, da s tem razpletom ni bil nihče pretira- no zadovoljen … Obe omenjeni ekipi sta trenu- tno v spodnjem delu lestvice in za mirnejše nadaljevanje potrebujeta točke, ki bi v moštvi vnesle nekaj več samozavesti. Torkovo nadaljevanje srečanja je bolje začel Koper, ki je nevtraliziral večino najmočnejših orožij šumar- jev, predvsem hiter prehod v pro- tinapad. Posledično se je igra več odvijala na polovici domačinov, po odvzetih žogah agresivnejših gostov je bilo tudi več nevarnosti za domačega vratarja Luka Jan- žekoviča. Po nekaj nenatančnih posku- sih so Koprčani do zasluženega vodstva prišli v 39. minuti, ko je Nardin Mulahusejnović prejel uporabno žogo Maksa Barišiča iz boka, prvi strel je Emirju Aze- moviću še uspelo blokirati, dru- gega pač ne in žoga je končala za hrbtom nemočnega Janžekoviča v mreži – 0:1. Po odmoru je domača ekipa sto- pila odločnejše na igrišče in že po dobrih dveh minutah izenačila. Da- vid Flakus Bosilj je popeljal žogo v protinapad, jo oddal do Jureta Matjašiča, ki je mimo branilca Ko- pra natančno sprožil proti golu in zadel v polno – 1:1. Za Matjašiča je to drugi gol v sezoni, enega je za šumarje prispeval le še Filip Kuku- ličić. »V prvem polčasu se je Koper dobro postavil v obrambi, dopuš- čali so nam malo prostora. V dru- gem polčasu smo poskušali igro prenesti na njihovo polovico, kar nam je dobro uspelo,« je dogajanje videl Grubor. Tudi v nadaljevanju je bila tek- ma zelo dinamična in polna (pol) priložnosti na eni in drugi strani. Za domačine je dvakrat s strelom poskusil Matjašič, Pečnik pa je za malenkost zamudil podajo iz stra- ni. Več izrazitih so imeli gostje, za katere je Mulahusejnović v 66. mi- nuti zadel tudi prečko. Trener Srebrnič je z menjavami močno dvignil tempo v zadnjih 25. minutah, predvsem Spinelli (posojen igralec italijanske Genoe) je bil s svojimi prodori in podajami težak zalogaj za domače branilce. Domači strateg Grubor je sicer odgovoril z menjavami, tako sta debitirala Roko Prša in Dohyun Kim, a so bili gostje bolj nevarni. Zadnjo priložnost na tekmi so imeli v 92. minuti, ko se je Luka Vekić znašel na kakšnih petih metrov od gola, Prša pa je s požrtvovalnim metom pod noge preprečil gol. »Novinci potrebujejo čas za prila- goditev, tudi na kondicijskem nivoju še niso povsem pripravljeni. Dela- mo na izboljšavah, moramo pa biti strpni,« je o tem povedal Grubor. Jože Mohorič Naslednji krog v 2. ligi prinaša srečanje med Dravo in Triglavom. Nekdanja prvoligaša sta danes daleč od nekdanje slave, a bo sre- čanje vsekakor zanimivo iz več vi- dikov. Ptujčani so v prejšnjem krogu prvič v sezoni remizirali, proti še enemu nekdanjemu prvoligašu iz Velenja. Zanimivo bo videti, ali lahko nekaj podobnega ponovijo dvakrat zapovrstjo. Druga zanimivost dvoboja bo ta, da bo na klopi Kranjčanov sedel Damjan Gajser, nekdanji slovenski reprezentant, ki je kariero začel v Kidričevem pri Aluminiju. Po vlogi pomočnika trenerja Anteja Šimun- dže pri Muri se sedaj prvič preizku- ša v vlogi glavnega trenerja. Vsak začetek pa je težak … Veliko mu v zadnjem obdobju pomaga na- padalec Haris Kadrić, ki se je pred kratkim pridružil Gorenjcem. Trije goli na treh tekmah so njegov do- sedanji izkupiček. Mu lahko doslej luknjičasta obramba Drave prepre- či naslednji vpis v statistiko golov? JM Slovenska reprezentanca je kljub nekoliko spremenjeni sestavi, brez Iličića, Šporarja, Zajca, Beriča, Joki- ča, Strune, Krhina, Matavža …, zelo dobro odigrala zadnje tri reprezen- tančne preizkušnje. Z zmagami je po vrsti odpravila San Marino (4:0) v prijateljski tekmi, nato pa je slavi- la tudi v tekmah Lige narodov proti Kosovu (1:0) in Moldaviji (4:0). Tekmeci resda niso bili iz vrha lestvice evropskih reprezentanc, kljub temu pa je četa selektorja Matjaža Keka pokazala nekaj tis- tega, kar je krasilo naše najuspe- šnejše selekcije iz zlate generaci- je. V prvi vrsti sta to borbenost in želja za uspehom, v drugi pa nato tudi povezanost in usmerjenost k skupnim ciljem. Kek je vse skupaj uspešno vkomponiral tudi v zame- tek igre, ki znova vzbuja upanje na boljšo prihodnost. Med novinci je posebno pozor- nost vzbudil Sandi Lovrić, novinec iz Avstrije, ki se je odločil za nastop v slovenski reprezentanci. Takoj se je izkazal za dodano vrednost, ima odličen pregled nad igro, spo- soben je odigrati tudi t. i. zadnjo podajo, ki je v nogometu posebno cenjena sposobnost. Razveseljivo je, da so v tej novi reprezentanci svoje priložnosti na zadnji akciji dočakali kar trije nek- danji igralci Aluminija: Blaž Kramer na tekmah s San Marinom in Koso- vom, Dejan Petrovič proti San Ma- rinu in Moldaviji ter Lovro Bizjak na tekmi z Moldavijo. Kramer si se- daj služi kruh v Švici (Zürich), Bizjak v Rusiji (Ufa) ter Petrovič v Avstriji (Rapid). Za vse so bili to debitant- ski nastopi v članski reprezentanci. K omenjenim moramo prišteti tudi Matjaža Rozmana in Maria Jurčevića, ki sta del dosedanje ka- riere preživela pri Aluminiju. Sku- paj dobimo že pravi klub nekdanjih šumarjev … JM Nogomet Zavrčani zadeli večkrat od Podvinčanov, a izpadli Stran 19 Odbojka Pomembna zmaga po maratonski tekmi Stran 19 Vršič: »Najboljša tekma v sezoni, morali bi zmagati« Slobodan Grubor, trener Aluminija: „Glede na vse okoliščine se mi zdi končni rezultat naj- bolj realen. Rezultatski zaostanek smo hitro izničili ter imeli v tem delu še nekaj obetavnih napadov, a nam manjka zaključek. V napadal- ni tretjini igrišča moramo biti bolj konkretni in unovčiti ves trud, ki ga vlagamo v tekme. Fantje so oddelali dobro tekmo, veliko je bilo agresivnosti in teka, s tem sem zadovoljen, z rezultatom pač ne. Miran Srebrnič, trener Kopra: „Prikaza- li smo res dobro igro, bili smo veliko bolj 'živi', kot na dosedanjih tekmah, trdni v dvobojih – dejansko je bil viden napredek. Na začetku drugega dela smo imeli slabših deset minut, kar so domačini izkoristili za izenačenje. Mi smo imeli več kot dovolj pri- ložnosti za zmago, škoda, da jih nismo iz- koristili. Točke v Kidričevem ni lahko dobiti, vseeno pa ostaja grenak priokus, saj smo bili bližje zmagi.“ Mario Lucas Horvat, Aluminij: „Tekma je bila zelo odprta, z veliko dinamike in protina- padov, oboji smo si pripravili kar precej pri- ložnosti, zato je remi kar korekten. Koprčani so bili tokrat zelo dobro pripravljeni na našo igro, niso nam puščali veliko prostora.« Dare Vršič, Koper: »To je bila prva tekma v sezoni, na kateri smo pokazali kar precej pra- vega nogometa. Imeli smo precej priložnosti, ki bi jih enostavno morali pretvoriti v zadetke in tekmo zmagati. Ko so domačini zabili gol, so se dvignili, bili v moralni prednosti, zato smo potrebovali nekaj časa, da smo vzposta- vili ravnotežje. Te slabe trenutku moramo čim bolj izbrisati iz naše igre. 1. SNL 1. MURA 6 4 1 1 10:3 13 2. BRAVO 6 3 1 2 9:9 10 3. MARIBOR 6 2 3 1 12:8 9 4. OLIMPIJA 6 2 3 1 6:5 9 5. TABOR SEŽANA 6 3 0 3 9:10 9 6. DOMŽALE 6 2 2 2 10:9 8 7. CELJE 6 2 2 2 7:7 8 8. KOPER 6 1 3 2 7:8 6 9. GORICA 6 1 1 4 6:11 4 10. ALUMINIJ (-2) 6 1 2 3 3:9 3 Tenis Na članskem mastersu ptujski fi nale Stran 18 Atletika Uspešni na državnih prvenstvih in v mnogoboju Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si V nedeljo v goste k vodilni ekipi lige Konec tedna bodo prvoligaši odigrali tekme 7. kroga, šumarje pa čaka nova težka preizkušnja – gostovanje na Fazaneriji. »Mura igra letos zelo dobro, po mojem mnenju imajo najbolj orga- nizirano igro v tem trenutku v Sloveniji. Vsak natančno ve, kaj mora opraviti, zato bo proti njim zelo težko igrati. V Mursko Soboto bomo odšli s spoštovanjem do tekmecev, a jih bomo vsekakor poskusili presenetiti, točke moramo iskati na vsaki tekmi,« je pred gostova- njem v Murski Soboti dejal Mario Lucas Horvat, ki je na dan tekme s Koprom dopolnil 35 let. Trener Mure Ante Šimundža v reprezentančnem premoru časa ni mogel docela izkoristiti za priprave, saj je morala ekipa po tekmi z Bravom v 10-dnevno karanteno. Kako se bo to poznalo na ekipi, je težko napovedati, vsekakor pa je Mura v obračunu z Aluminijem po- poln favorit. Kidričani lahko svojo priložnost iščejo v manjšem padcu forme Mure, ki je po izpadu iz evropskih tekmovanj (boljši je bil PSV) prvič v sezoni klonila tudi na domači sceni, v 6. krogu je izgubila v Ljubljani z Bravom (2:1). Kidričani so bili v lanski sezoni trd oreh za muraše, na štirih med- sebojnih tekmah so izgubili le enkrat, ob remiju so dvakrat slavili. 2. SNL, 12. krog: Drava – Triglav, v soboto, 17. 10., ob 15.00 v Zavrču. 1. SNL, 7. krog: Mura – Aluminij, v nedeljo ob 19.00 v Murski Soboti. Aluminij – Koper 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Mulahusejnović (39.), 1:1 Matjašič (48.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Krajnc (od 80. Jakšić), Azemović, Petek, Pečnik (od 65. Klepač), Grajfoner (od 77. Prša), Horvat, Čermak (od 77. Kim), Matjašič (od 81. Maletić), Flakus Bosilj. Trener: Slobodan Grubor. KOPER: Vargić, Žužek, Rajčević, Mlakar (od 68. Mišić), Palčič, Dod- lek, Knežević (od 90. Bešir), Steva- nović (od 68. Krajinović), Barišić, Vršič (od 68. Spinelli), Mulahusej- nović (od 81. Vekić). Trener: Miran Srebrnič. Nogomet  1. SNL, 6. krog Z remijem oboji nezadovoljni Nogomet  2. SNL, Drava Ptuj V goste prihaja Damjan Gajser Nogomet  Reprezentanca Slovenije Reprezentančni debi dočakali Kramer, Bizjak in Petrovič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Kopra so v nadaljevanju prekinjenega srečanja zadeli po enkrat in se razšli z remijem. Gol za šumarje je dosegel Jure Matjašič. Foto: NZS Reprezentančni vratarji: Jan Ob- lak, Matjaž Rozman in Vid Belec Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 V vseekipni konkurenci so pred- stavnice AK Ptuj osvojile 5. mesto med 21 ekipami, fantje pa so uspeh s 5. mestom ponovili med 18 eki- pami. Aleš Bezjak, trener AK Ptuj: „Maja je pokazala, da je resnično vsestranska atletinja, še posebej je dobra v sprintu in daljini. Zelo do- ber je bil tudi Žan, ki je nastopal na svojem prvem uradnem mnogobo- ju, za nameček še z leto starejšimi konkurenti. Prve tovrstne izkušnje so pridobile tudi Maja in Pia ter tudi mlajši atleti v konkurenci U-14. Na nek način smo dobili potrditev, da se naši atleti dobro znajdejo v zelo različnih disciplinah.“ Jože Mohorič ATP-točk,« je povedal zmagova- lec letošnjega članskega master- sa Jan Kupčič. JM V Portorožu potekajo zaključni mastersi sezone, na katerih ima pravico nastopa 12 najboljših igral- cev iz lestvic TZS za posamezno kategorijo. Med člani so ob odsot- nosti nekaterih najboljših nastopali kar štirje igralci TK Terme Ptuj: Blaž Vidovič, Jan Kupčič, Filip Jeff Pla- ninšek in Toni Hazdovac. Ptujska zasedba pa ni bila samo številčna, ampak tudi zelo uspe- šna, saj sta se Jan Kupčič in Filip Jeff Planinšek s po tremi zmagami uvrstila v veliki fi nale. Filip, ki se na igrišče vrača po poškodbi gležnja, je na tej poti ugnal tudi klubskega kolega Blaža Vidoviča. Finale je bolje začel Planinšek in dobil prvi niz, čemur je sledilo izenačenje. V odločilnem nizu je Planinšek že vodil 3:1, a je Kupčič zmogel preobrat in slavil dragoce- no zmago. »Klubski fi nale je bil dober za- ključek turnirja, čestital bi tudi mojemu klubskemu kolegu Fili- pu za dobro igro. Morda bi bilo najbolj pravično, da bi bila oba zmagovalca, a na žalost je to lah- ko le eden. Vesel sem te zmage, mislim, da sem si jo s trdim delom zaslužil. V kolikor se bodo turnir- ji nadaljevali, bi si v nadaljevanju sezone želel nastopiti na futures turnirjih, cilj je osvojitev prvih DP U-12 in U-14 Trikrat tudi na najvišji stopnički Konec septembra je v Mariboru potekalo državno pionirsko pr- venstvo za kategoriji U-12 in U-14. Uspešno je bilo tudi za mlade čla- ne AK Ptuj, saj so osvojili osem medalj, med njimi so bile tri najbolj žlahtne. Posebno pozornost si zasluži zlata medalja v štafetnem teku na 100 metrov, do katere so Timi Ze- bec, Lan Žitnik Rogelj, Nik Stajnko in Andraž Petrovič prišli med dese- timi ekipami v starostni kategoriji do 14 let. Za sabo so pustili veliko močnejše in številčnejše sredine, npr. Gorico na 2., Krko na 5. in Mass na 6. mestu. Na najvišjo stopničko je stopila tudi Taja Pučko v skoku v daljino, krepko je presegla mejo 5 metrov (526 cm). Za seboj je pustila zelo številčno konkurenco več kot 40 tekmovalk … Ista tekmovalka je bila odlična tudi v metu vortexa, bila je druga. Za tretji naslov dr- žavne prvakinje je iz ptujskega kluba poskrbela Tia Kelc v metu 2-kg krogle, sunila jo je 10,90 metra daleč. Na drugi stopnički sta pristali Tija Lovše (vortex) in Taja Pučko (60 m ovire), na tretji pa Andraž Petrovič (daljina), Nik Lovše (krog- la) in Ana Čurin Prapotnik (60 m). Slednji je to npr. uspelo med re- kordnimi 72 tekmovalkami! Gorazd Rajher, AK Ptuj: „Gre za skupino mladih, ki jih pri nas usmer- jamo v mnogoboj, v različne disci- pline, nikakor še ne v specialne di- scipline. Kažejo veselje do atletike, kar je za nas v atletski šoli zelo dra- goceno, ob tem dobro delajo, zato iz skupine vedno nekdo ‘skoči’ do medalje na različnih tekmovanjih, česar smo seveda veseli.“ Nekateri rezultati članov AK Ptuj: U-14, dečki: 60 m ovire: 6. Nik Stajnko – 11,04 s 200 m: 6. Timi Zebec – 26,77 s (50 nastopajočih) 4 x 100 m: 1. Ptuj (Timi Zebec, Lan Žitnik Rogelj, Nik Stajnko, An- draž Petrovič) 52,56 s (10 ekip) Daljina: 3. Andraž Petrovič – 5,18 m, 7. Timi Zebec – 5,01 m 200 m ovire: 4. Nik Stajnko – 32,50 s 60 m: 4. Timi Zebec – 8,04 s, 9. Andraž Petrovič – 8,33 s U-14, dekleta: 60 m ovire: 2. Taja Pučko – 9,86 s, 5. Katarina Simonič – 10,24 s 200 m: 15. Katarina Simonič – 28,38 s (80 tekmovalk) Daljina: 1. Taja Pučko – 5,26 m (41 tekmovalk) Vortex: 2. Tija Lovše – 55,99 m 4 x 100 m: 10. Ptuj (Maša Rus, Vera Veronika Muršec, Tia Kelc, Va- lentina Lah) Krogla (2 kg): 1. Tia Kelc – 10,90 m U-12, dečki: Vortex: 6. Nik Lovše – 41,24 m Krogla: 3. Nik Lovše – 7,86 m 60 m: 7. Nik Lovše – 9,10 s, 11. Aleks Žitnik Rogelj – 9,27 s Daljina: 6. Nik Lovše – 4,32 m U-12, dekleta: 60 m: 3. Ana Čurin Prapotnik – 8,77 s (72 tekmovalk) 200 m: 5. Ana Čurin Prapotnik – 29,74 s Atletski pokal v mnogobojih V Novi Gorici je v začetku okto- bra potekalo pokalno tekmovanje v mnogobojih. V različnih staro- stnih skupinah se ga je udeležilo tudi devet članov AK Ptuj, ki so bili zelo uspešni. Med članicami je Maja Bedrač z zbranimi 4.406 točkami osvojila 1. mesto in premagala vse konkurent- ke. Izmed sedmih disciplin je zma- gala v štirih: teku na 200 m, skoku v daljino ter metih kopja in krogle. V konkurenci pionirjev U-16 je med fanti Žan Ritlop osvojil visoko 4. mesto, zmagal je v teku na 60 metrov in v skoku v daljino. Med dekleti sta nastopili Maja Kosta- njevec in Pia Klasinc ter zasedli 14. in 16. mesto. V konkurenci U-14 je nastopila peterica mladih atletov AK Ptuj, ki so močno mešali štrene pri vrhu. Najboljši rezultat je po štirih di- sciplinah na koncu dosegel Timi Zebec, ki je zasedel 3. mesto, blizu sta bila tudi Andraž Petrovič na 5. in Gašper Plavec na 7. mestu. 16. je bil Nik Stajnko in 18. Lan Žitnik Rogelj. Ko nastajajo te vrstice, še vedno ni znano, ali se bo rokometno prven- stvo v NLB ligi glede na epidemiološko sliko v državi sploh nadaljevalo. „V Ormožu še vedno treniramo po začrtanem planu. Torej vsak dan po uro in pol do dveh ur. Na srečo imamo glede na koronavirus zdravo ekipo in upamo, da tako tudi ostane. Živimo v veliki negotovosti iz dneva v dan, kar nas vse, ne samo športnike, počasi 'ubija'. Verjamemo v boljše čase, v klubu pa smo mnenja, da enostavno moramo živeti naprej, tudi s koronavirusom, in da ne smemo ustavljati življenja ne na gospodarskem, šolskem, kulturnem in športnem področju,“ nam je ob četrtkovem obi- sku dvorane Hardek povedal predsednik Mladen Grabovac. V NLB ligi so le trije klubi, ki so odigrali vseh šest krogov: Jeruzalem Ormož, Slovan Ljubljana in Krka. Doslej je bilo v NLB ligi odpovedanih se- dem tekem. Najmanj tekem sta odigrali ekipi Gorenja (štiri) in Loke (le tri). „Prav Gorenje je naš naslednji tekmec. Velenjčani so po prihodu iz karantene v torek gostovali v Trebnjem in kljub porazu (29:28) odigrali odlično tekmo. Na koncu jim je prav zaradi pomanjkanja treningov zmanj- kalo moči za uspeh proti Trimu. Z Gorenjem smo v pripravljalnem obdob- ju odigrali prijateljsko tekmo, kjer so nas povsem nadigrali. Danes je zgod- ba povsem drugačna in menim, da lahko v Rdeči dvorani domačinom v soboto nudimo dostojen odpor. Velenjčani so za dobrih 14 dni ostali brez treningov, izgubili so svojega najboljšega strelca Matica Verdineka (od- rezal si je prst – palec). Mislim, da lahko kar z optimizmom odpotujemo v Velenje. Seveda, če bo sploh do tekme prišlo,“ je o pričakovanjih pred gostovanjem v Velenju povedal Jure Kocbek, drugi strelec ormoške ekipe in četrti strelec NLB lige. Tekma med Gorenjem in Jeruzalemom je na sporedu v soboto, 17. ok- tobra, ob 19. uri. V velenjskem klubu bodo poskrbeli za spletni prenos, tako da si bodo tekmo lahko ogledali tudi ljubitelji in navijači ormoškega kluba. Uroš Krstič V sredo je bil izveden žreb osmine fi nala futsal pokala Terme Olimia. Zmagovalci dvobojev se bodo uvrstili v četrtfi nale, tekme so predvidene 6. novembra. Naslov iz lanske sezone brani Dobovec. V žrebu je bilo tudi nekaj ekip iz našega področja, pri čemer bo imel najmočnejšega tekmeca Tomaž, ki se bo v prvoligaškem dvoboju pomeril z ekipo Mlinše. Prvoligaš bo gostoval tudi v Benediktu. Pari osmine fi nala: Extrem Sodražica – Hiša daril Ptuj, Tomaž Šic bar – Mlinše, Benedikt – Bronx Škofi je, Proteus Svet Savn Postojna – Mete- orplast, Miklavž – Litija, Dobrepolje – Siliko, Kix Ajdovščina – Oplast Ko- barid, Sevnica – Dobovec. JM Drava 1 – Johanes 6:2 (3050:2896) DRAVA 1: Janez Čuš 464, Pavle Ilič 439, Robi Golob 553, Milan Čeh 542, Boris Premzl 556, Bojan Krušič 496 podrtih kegljev Invalid impedanca 1 – Drava 1 3:5 (2957:3019) DRAVA 1: Robi Golob 485, Mitja Kramberger 504, Janez Čuš 467, Bojan Krušič 508, Boris Premzl 552, Milan Čeh 503 podrte keglje Kegljači Drave so vpisali dve novi zmagi v 1. OTS Maribor, potem ko so najprej na kegljišču Deta centra ugnali Johanes s Fale s 6:2, nato pa so v gosteh bili s 5:3 boljši od prve ekipe Invalid impedanca. Na domači tekmi s tekmeci s Fale so prišli do zanesljive zmage. Odlično so kegljali Boris Premzl, Robi Golob in Milan Čeh. Na koncu je bila razlika 154 kegljev v korist ptujske ekipe. V 4. krogu so Ptujčani gostovali na vročem terenu v Mariboru, kjer so se na šeststeznem kegljišču v dvorani Tabor merili z ekipo Inva- lida. Zmago so si gostje priborili v zadnjih 60 lučajih zadnjih treh pa- rov, kot bi se domačini celo nekoli- ko ustrašili zmage, ki so jo imeli na dosegu roke. Premzl je v zadnjih 60 lučajih podrl 293 kegljev in je bil s 552 keglji daleč najboljši igralec tekme, zmago je prispeval še Milan Čeh, točko pa Mitja Kramberger. Igralci prve ekipe Drave so na kon- cu pridelali celo 54 kegljev pred- nosti in so zmagali tekmo s 3:5. David Breznik Masters, člani: 1. krog: Kupčič (Ptuj) – Kovačič (ŽTK MB) 6:1, 6:3; Planinšek (Ptuj) – Bezjak (ŽTK MB) 3:6, 6:3, 6:3; Hazdovac (Ptuj) – Plestenjak (Slo- van) 3:6, 4:6; četrtfi nale: Kupčič – Tomac (MAX LJ, 4.) 6:3, 6:2; Planinšek – Vidovič (Ptuj, 2.) 6:2, 6:4; polfi nale: Kupčič – Andrejič-Go- ljar (Triglav) 6:1, 6:2; Planinšek – Di- mic (Triglav, 3.) 6:3, 7:6(5); fi nale: Kupčič – Planinšek 5:7, 6:3, 6:4. petek  16. oktobra 2020Šport, šport mladih18 Tenis  Masters za člane v Portorožu Na članskem mastersu ptujski finale Atletika  AK Ptuj Uspešni na državnih prvenstvih in v mnogoboju Rokomet  NLB liga, Jeruzalem Ormož V pričakovanju ukrepov Futsal  Pokal Terme Olimia Znani pari osmine finala Kegljanje  1. OTS Maribor Dve zmagi kegljačev Drave Filip Jeff Planinšek (levo) in Jan Kupčič (desno) s trenerjem Tonijem Hazdovcem (vsi TK Terme Ptuj) Foto: AK Gorica Maja Bedrač (AK Ptuj) med nastopom v Novi Gorici. Foto: AK Gorica Žan Ritlop (AK Ptuj) Foto: AK Ptuj Ekipa AK Ptuj, ki je uspešno nastopala na državnem prvenstvu U-12 in U-14 v Mariboru. Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 Mladi Jesenice – ŽOK G.S.V. Ptuj 2:3 (-24, 31, 19, -21, -8) ŽOK G.S.V. PTUJ: Oancea, Toma- nič, Boroja, Horvat A., Paternost, Koren, Pignar, Arnuš. Trenerka: Marijana Horvat. Dve uri in 25 minut zagrizenega boja sta prikazali mladi ekipi Jese- nic in Ptuja. Obe sta se v tej sezoni namensko odločili startati z novo zgodbo v najnižji ligi in z lastnim igralskim kadrom. Trenerka gostu- joče ekipe Marijana Horvat tokrat ni mogla računati na pomoč Milo- šičeve, ki je že dalj časa poškodo- vana, in Horvatove, Mlakarjeve in Hrenove, ki so nastopile za mla- dinsko ekipo. Ne glede na zmanj- šan igralski kader se je ta izkazal s predstavo in zmago na uvodni tekmi. V prvih dveh nizih sta bili ekipi izjemno enakovredni, oba sta se končala na razliko s 24:26 in 33:31. V tretjem nizu so bile Jeseničanke za malenkost boljše, medtem ko so članice G.S.V. Ptuja zaigrale bolj motivirano v četrtem nizu, ki so ga tudi dobile in izenačile rezultat na 2:2. Obe ekipi sta še naprej de- monstrirali nepopustljivo igro in določene točke so trajale več kot minuto. Odločilni niz so bolje začele do- mačinke, saj so povedle s 4:0. Po minuti odmora trenerke Ptujčank se je stanje spremenilo, gostje so se začele držati navodil Horva- tove in prišle do popolnega pre- obrata. Odlično je servirala Sara Boroja, v polju so njene soigralke zaigrale zares dobro ter so nani- zale kar 11 zaporednih točk – 4:11. Prednosti niso več izpustile iz rok … Ptujčanke so že nekaj dni prej odigrale pokalno tekmo, v gos- teh so z ekipo KLS Ljubno (2. liga vzhod) izgubile s 3:1. David Breznik Med tednom so bile odigrane tri tekme četrtfi nala pokala MNZ Ptuj, četrta med Dravo in Cirkulanami bo odigrana naknadno. V polfi nale sta se uvrstili dve tretjeligaški eki- pi, ena pa je presenetljivo izpadla. Videm je bil v Poljčanah kljub vsem težavam, s katerimi se ubada, v vlogi favorita. A tega statusa ni us- pel upravičiti, domači superligaš je napredoval z golom Davida Škrabla v zgodnji fazi tekme, ob tem pa že v 1. polčasu zapravil še kopico lepih priložnosti. Da je bil izpad za Videm- čane še bolj boleč, je »poskrbel« vratar Tibor Banič, ki je bil izključen pred koncem tekme in ne bo mogel nastopiti na naslednji tekmi. Ob okr- njenem igralskem kadru je to nova težava za Luka Gajška, ki je tokrat zadnjo tretjino tekme preživel na igrišču kot igralec-trener. Bistričani na Pragerskem niso imeli težav z domačini, že do pol- časa so si zagotovili neulovljivo prednost. Zanimivo je bilo v Zavrču, kjer pa so imeli gostje iz Podvincev de- jansko vse pod kontrolo. Pri tem so jim obilno »pomagali« domačini, ki so dosegli kar dva avtogola! Na koncu tekme je bila lista strelcev daljša pri domačinih (4) kot gostih (3), kljub temu pa je zanesljivo na- predovala ekipa Podvincev. REZULTATI 3. KROGA: Pragersko – Kety Emmi Bistrica 1:7 (0:4); strelci: 0:1 Šlak (12.), 0:2 Topič (16.), 0:3 Iršič (27.), 0:4 Šlak (32.), 1:4 Brumec (49.), 1:5 Pušnik (71.), 1:6 Bračko (86.), 1:7 Bračko (88.); Boč Poljčane – Videm 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Škrabl (18.). Rdeči kar- ton: Banič (82., Videm); Zavrč – Podvinci 2:5 (0:2); strel- ci: 0:1 Lah (34.), 0:2 Bajraj (40.), 0:3 Papec (48., ag.), 1:3 Punčec (56.), 1:4 Kokot (72., ag.), 2:4 Potočnik (81.), 2:5 Lah (87., z 11 m). Tekma Drava Ptuj – Cirkulane bo odigrana 3. 11. Para polfi nala: Boč Poljčane – Podvinci, Kety Emmi Bistrica – zma- govalec tekme Drava – Cirkulane. JM petek  16. oktobra 2020 Šport, šport mladih 19 Nogomet  Pokal MNZ Ptuj Zavrčani zadeli večkrat od Podvinčanov, a izpadli Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev (na fotografi ji Branko Lah, modri dres) in Bistrice (rdeči dresi) so napredovali v naslednji krog pokala MNZ Ptuj. Odbojka  3. DOL (ž) Pomembna zmaga po maratonski tekmi PA Kurent Konec tedna sta v Kopru pote- kali moštveni državni prvenstvi za poletno sezono 2019/20, ki bi sicer morala biti izvedena julija. Tek- movanja za mlajše dečke/deklice (letnik 2008 in mlajši), ter dečke in deklice (dečki 2006/07, deklice 2007/08) se je udeležilo skoraj 600 plavalk in plavalcev. Tekmovanje je potekalo pod strogimi ukrepi NIJZ. Med mlajšimi so PA Kurent pod vodstvom Boruta Petroviča zasto- pale Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Žanin Krušič in Sofi ja Peteršič. Dekleta so nastopila na številnih disciplinah in enega za drugim popravljale svoje osebne rekorde. Na DP dečkov in deklic je PA Kurent ponovno pisala mejnike ptujskega plavanja. Na prvenstvu je PA Kurent zastopalo šest pla- valk, dva plavalca ter trener Bo- štjan Maračić. Najuspešnejša je bila tudi tokrat Lina Maltarić, ki je ubranila naslov državne prvakinje iz leta 2019 na 50 m prsno, naj- boljša pa je bila tudi na 100 prsno. V starejši kategoriji je odplavala skupno 3. rezultat prvenstva. Us- peh je zaokrožila še z 2. mestom na 200 m prsno. Dvakratna državna prvakinja je postala tudi Zala Mojsilovič Mez- narič. Naslova si je priplavala v iz- redno težkih disciplinah, na 100 in 200 m delfi n. Na stopničke je sto- pila tudi Emma Krevs, kar trikrat je bila srebrna: na 50 in 100 m hrbtno ter 100 m delfi n. Med dečki je Matevž Kostanje- vec dvakrat osvojil 4. mesto (na 50 m delfi n in 100 m hrbtno), obakrat je le za malenkost zaostal za sto- pničkami. Ekipo PA Kurent so odlično do- polnjevali Iza Jurgec Bauman, Eli Kumer, Ema Zorec in Jurij Peter- šič. Ekipa je odplavala tudi pet šta- fetnih tekem. V ekipni konkurenci so plaval- ke PA Kurent osvojile skupno 7. mesto med 27 ekipami, plavalci pa 17. – to je zadoščalo za skupno 14. mesto med vsemi nastopajočimi in tudi veliko številčnejšimi ekipami iz vse Slovenije. Na DP nastopile tudi tri mlade plavalke TK Terme Ptuj Pod vodstvom trenerja Igorja Sternada so na Primorskem PK Ter- me Ptuj zastopale Ana Črepinko, Zala Črepinko in Tija Lovše. Mlade tekmovalke so nastopile v discipli- nah 50 m prosto, 50 m delfi n, 50 m prsno, 100 m prsno, 200 m prsno, 50 m hrbtno in 100 m hrbtno. Vse tri so v Kopru plavale dobro in so si v močni konkurenci nabirale nove tekmovalne izkušnje. UR, DB Plavanje  Državno prvenstvo v Kopru Štirje državni naslovi za kurente Foto: PA Kurent Uspešna ekipa PA Kurent na državnem prvenstvu v Kopru Foto: PK Terme Ptuj Ekipa PK Terme Ptuj na DP v Kopru Nogomet  1. SNL RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.45: Koper – Domžale; OB 18.00: Gorica – Maribor; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Se- žana – Bravo; OB 17.00: Olimpija – Celje; OB 19.00: Mura – Aluminij. 2. SNL RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krka – Brežice Terme Čatež; V SOBOTO OB 14.00: Nafta – Rudar; OB 15.00: Drava Ptuj – Triglav Kranj, Vitanest Bilje – Šmartno, Krško – Brda, Primorje – Kalcer Radomlje, Fužinar – Jadran Dekani, Beltinci – Roltek Dob. 3. SNL – vzhod RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Dobrovce – Kety Emmi Bistrica, Zreče – Dravinja, Rogaška – Šmarje; V NEDELJO OB 15.00: Cirkulane – Korotan Prevalje, Podvinci – Koroška Dravog- rad, Šampion – Videm. Super liga RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Markovci – Apače, Hajdina – Zavrč, Boč Poljčane – Stojnci; V NEDELJO OB 15.00: Bu- kovci – Skorba, Gorišnica – Gerečja vas. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Grajena ANpro – Ro- goznica Slofi n, Središče – Majšperk picerija Špajza, Ormož – Tržec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Podlehnik. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik, Oplotnica – Zgornja Polskava; V NE- DELJO OB 15.00: Makole Bar Miha – Slovenja vas SMS sanacija, Pragersko – Leskovec. Veteranske lige +35 vzhod RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 16.30: Gorišnica – Markovci, Leskovec – Zavrč-Cirkulane, Borovci – Rogoznica Gostilna Muršič, OB 18.30: Dornava – Grajena. Prosta je ekipa Podvinci. +35 zahod RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 16.30: Pragersko – Spodnja Polskava, Tržec – Podlehnik, Apače – Skorba. Tekma Lovrenc – Ge- rečja vas je bila odigrana v četrtek, prosta je ekipa Hajdina. +40 RAZPORED 7. KROGA V PETEK OB 16.30: Pohorje Oplotnica – Vi- dem, Hajdoše – Ormož, Majšperk – Zgornja Polskava. V Rogoznici turnir selekcij U-10 V soboto, 17. 10., z začetkom ob 9. uri, NK Rogoznica organizi- ra turnir selekcij U-10 (letniki 2011 in 2012). Organizatorji so za vse udeležence priskrbeli medalje, pokale bodo prejele tri najboljše ekipe ter naj vratar in strelec turnirja. Nastopilo bo 12 ekip. Rokomet  NLB liga RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 18.45: LL Grosist Slovan – Slovenj Gradec; OB 19.00: Butan plin Izola – Trimo Trebnje; V SO- BOTO OB 17.30: Celje PL – Riko Ribnica; OB 19.00: Gorenje Velenje – Jeruzalem Ormož. Tekme Ljubljana – Urbanscape Loka, Krka – Koper in Maribor Branik – Dobova so prestavljene. 1. A SRL (ž) 6. KROG: ŽRK Ptuj – Z’dežele (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljud- ski vrt). 2. SRL (m) 2. KROG: Velika Nedelja – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.30 v Veliki Nedelji), Ajdovščina – Drava (v soboto ob 20.00). Futsal  1. SFL RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj – Litija, Sevnica – Dobrepolje; OB 20.30: Bronx Škofi je – Oplast Kobarid, Mlinše – Tomaž Šic bar, Siliko Vrhnika – Dobovec. Odbojka  3. DOL (ž) 2. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj – Uniforest Prebold (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Jože Mohorič Športni napovednik Marijana Horvat, trenerka ŽOK G.S.V. Ptuj: »Na uvodni ligaški tekmi sezone so se vse igralke zelo borile in so poka- zale veliko željo po uspehu. V zelo izenačeni tekmi mladih ekip so pokazale, da so na pravi poti, zmaga na začetku je lepa spodbuda za naprej.« Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 20 Rastline, ki jih izberemo, naj bodo odporne na vremenske razmere Naj bo izbrano, skromno, a lepo Ob dnevu spomina na mrtve na grobove pogosto odnese- mo šopek cvetja ali cvetlični aranžma. Nekateri ob tej pri- ložnosti izberejo pokojnikove najljubše rože, drugi pa aranž- ma izberejo po občutku ali tre- nutnih trendih. Matej Božič iz Vrtnarstva Iris pravi, da se večina kupcev še vedno odloča za klasične aran- Bliža se dan spomina na mr- tve in čas urejanja grobov. Naj velja preprosto pravilo, manj je več in ne pretiravajte. Uredi- te ga tako, kot bi urejali najlep- šo gredico na cvetličnem vrtu ali v cvetličnem loncu. Grob predstavlja prostor počit- ka in za svojce mesto spomina, kjer lahko mnogi občutijo še po- vezavo s preteklostjo. Kako in kaj boste zasadili na grob, je po- polnoma vaša odločitev, pazite le, da ne bo vsega preveč, saj boste tako izgubili rdečo nit. Ne kupujte preveč različnih vrst, pri izbiri raje upoštevajte pravi- lo manj je več. Izberite raje dve vrsti rastlin, ki se bosta dopol- njevali v barvah in skupaj pred- stavljali smiselno celoto. Preproste in nezahtevne Mačehe veljajo za rože, ki sim- bolizirajo zvestobo. Niso zah- tevne, vendar pa jim moramo kljub vsemu zagotoviti ustre- zne razmere za rast. Veljajo za rastline, ki imajo rade vlažna žmaje, a vendarle se v njihovem vrtnarstvu skušamo vsako leto posebej potruditi, da sledijo no- vim trendom. Tako so zadnja leta v modi preprostejši aranž- maji, z nekoliko več zelenja in v naravnih, umirjenih barvah. ''Le- tos so v modi jesenske, tople barve, kot so nežno rjava, rume- na in oranžna. Veliko se upora- bljajo tudi razni suhi dodatki, da so aranžmaji bolj trpežni. Trend OB DNEVU SPOMINA, oglasna priloga Štajerskega tednika se zadnja leta vedno bolj nagi- ba k zeleni – z dodatkom cvetja, ki popestri aranžma, pojasni. Jeseni so seveda najbolj prilju- bljene krizanteme z dodatkom trpežnega zelenja, ki se odlič- no podajo k rezanim vrtnicam in gerberam. H klasiki spadajo še marjetke, pajki in velikocve- tne krizanteme. Vedno bolj so popularne 'ping pong' krizante- me, ki jih je moč najti v rumeni, beli in različnih odtenkih vijolič- ne barve. Za posebnosti poskr- bijo rezani athuriumi, palmini listi, potonike, evkaliptusi in pal- mini listi. Kot pravi Matej Božič, je pri izbi- ri aranžmaja pomembno, da se le-ta ujema z zasajeno gredico in šopkom. Pri zasaditvah je še vedno najpopularnejša klasika tla, vendar to ne pomeni, da naj bo zemlja premočena. Zato jih posadite v polsenco ali sonce, vendar bodite previdni, saj jih premočno sonce lahko škodu- je. Najprimernejši čas za setev je pozno spomladi in jeseni, v dobro odcedno bogato prst. nesmrtnost Krizanteme zagotovo veljajo za znanilke dneva spomine na mrtve, med drugim pa simbo- lizirajo tudi nesmrtnost duše, večnega življenja in podobo ža- lovanja. Načeloma veljajo za enoletnice, lahko pa jih vzga- jamo tudi kot zelnate trajnice s cvetovi najrazličnejših oblik in s široko barvno paleto. Rade ima- jo sončno rastišče in dokaj rodo- vitna ter dobro odcedna tla.. Na gredah so videti lepo v kombi- naciji z drugimi jesenskimi traj- nicami, posebno z okrasnimi travami in drugimi jesenskimi cvetlicami. Ne zasajajte dreves, ki se lahko razbohotijo. Primer- ne so le manjše ciprese in prezi- mni bonsaji. Na grobu ne mešajte različnih barv in velikosti peska. Svetuje- mo vam čim manjši drobljenec ali večje kamenčke. Če vam pe- sek ne deluje estetsko, lahko na- mesto njega uporabite okrasno lubje ali posadite travo. Ko se odločite za posip peska, najprej položite filc, ki bo preprečil me- šanje z zemljo. Z.F. Ponudba cvetličnih aranžmajev je vsako leto ogromna, zato se je pri izbiri treba nekoliko pozanimati o njihovi trpežnosti. ''Za naše podnebne razmere so primerni aranžmaji, ki vsebujejo bolj odporne rastline. Tako so med primernejšimi aranžmaji tisti, ki vsebujejo marjetke, pajke in ping pong žogice, gerbere ter vrtni- ce. Velikocvetne krizanteme v cvetličnih aranžmajih po navadi propadejo prej, prav tako niso odporne na vremenske vplive, kot sta dež in veter. Kupci se zaradi tega vedno pogosteje odlo- čajo tudi za suhe aranžmaje, ki zdržijo veliko daljše obdobje kot sveži aranžmaji. – drobnocvetne ali velikocvetne mačehe, ki jih sadimo v kom- binaciji z jesenskimi vresami in trajnicami. Na področju za- sajevanje gredic so vedno bolj popularne hojhere, enciani, pla- nike in grmasti jetičniki. Pomembno je tudi, da preveri- mo, v kakšni posodi je cvetlični aranžma. Veliko bolj od plastič- nih so primerne glinene poso- de – posoda iz gline je težja, kar pripomore k večji stabilno- sti ob vetrovnih razmerah, prav tako ima sposobnost zadrževa- nja vlage. Cvetlični aranžma v glineni posodi bo bolj stabilen in rastlinam se s tem podaljša življenjska doba,'' razloži Božič. Zagotovo so bolj kot sveži aran- žmaji s svežim cvetjem trpežni 'suhi' aranžmaji s suhim cve- tjem in svežim zelenjem. Zele- nje v aranžmajih v primerjavi s cvetjem veliko dlje ohrani svojo obliko. Če se vseeno odločimo za svež aranžma, so najvzdr- žljivejši aranžmaji s pajki, mar- jetkami in ping pong žogicami. Vrtnice po navadi zdržijo dlje od gerber, ki se prav tako veli- ko uporabljajo v cvetličnih aran- žmajih. Da bi aranžma ohranili čim dlje, ga je seveda treba zalivati. Vla- žnost najlažje preverimo po teži, oziroma je treba preveriti gobo, ki se ne sme izsušiti. Še posebej je pomembno zalivanje v suhih, vetrovnih obdobjih. Če kateri cvetovi v aranžmaju propade- jo prej kot ostali, jih po potrebi odstranimo. Lahko jih zapolni- mo s svežim zelenjem, drugim cvetjem ali preprosto pustimo, kot je. Tudi zelen aranžma lahko v jesenskih in zimskih mesecih lepo popestri grobove. Fo to : D re am st im e/ M 24 Fo to : V rt na rs tv o Ir is Fo to : V rt na rs tv o Ir is Fo to : V rt na rs tv o Ir is Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 21 21OB DNEVU SPOMINA, oglasna priloga Štajerskega tednika Ni ekološko vse, kar se pod tem imenom prodaja Ob dnevu spomina na mrtve na grobovih zagorijo številne sveče. Sveča ponazarja večni plamen, ki ga prižigamo v spo- min pokojnikom. Je simbol luči, upanja in novega rojstva, njen plamen pa razsvetljuje temo smrti in pokojne vodi po smrti. Kot pojasnjuje Igor Peter iz podjetja Sveča, se trendi pri izbiri nagrobnih sveč niso veliko spremenili, se pa vendarle nekoliko spreminjajo. Najbolj prodajane so še vedno klasične parafinske sveče, zadnja leta pa je v porastu prodaja različnih eko sveč – tako jih oglašujejo različni proizvajalci in trgovci nagrobnih sveč. Med ekološke sveče tako štejejo elektronske, steklene, solarne in papirnate sveče. Med priljubljene v zadnjem času sodijo solarne sveče – so okolju prijazne, saj gorijo s pomočjo sončne energije. Takšne sveče ne pečejo, ne rjavijo, pri uporabi ni ognja in ne dima. Solarna sveča lahko sveti tudi do leta in pol. Zmanjšujejo onesnaževanja okolja, tistemu, ki jo je postavil na grob, dajejo zadovoljstvo, da na gro- bu neprestano gori sveča, hkrati pa je nakup večne elektronske sveče cenovno dolgoročno ugodnejši. Sogovornik ob tem kupce sveč poziva, da razmislijo o tem, kaj je res ekološko in kaj ne – saj ni ekološko vse, kar se pod tem ime- nom prodaja. Nagrobni spomenik predsta- vlja simbol življenja in pove- zanosti družine, je tudi izraz odnosa do pokojnih – prav zato je izbira nagrobnega spo- menika zelo pomembna odlo- čitev. Osnovna oblika nagrobnika je odvisna od načina pokopa. Žar- ni nagrobni spomenik lahko postavimo kmalu po pokopu, pri klasičnem pokopu s krsto pa je treba zaradi posedanja ze- mlje s postavitvijo nagrobnika počakati vsaj nekaj mesecev. ''V Sloveniji imamo kot edini na svetu urejeno zbiranje in reci- kliranje nagrobnih sveč, tako da odpadkov tudi pri nagrobnih parafinskih svečah načeloma ni in se vsi materiali predelajo in porabijo naprej v drugih proizvodnjah. Po drugi strani pa pri elek- tronskih svečah po uporabi ostanejo baterije, ki pa spadajo med nevarne odpadke,'' pojasni sogovornik. Ob tem izpostavi svečo, ki so jo razvili v njihovem podjetju in po besedah Igorja Petra narekuje trend sprememb v svečarski indu- striji. Plastični lonček je namreč narejen iz bio plastike – okolju prijaznega materiala, sveča pa je polnjena z rastlinskim parafi- nom, ki je prav tako okolju prijazen. Plastika sveče je 100 % bio- razgradljiva ter po štirih mesecih industrijske predelave postane organski kompost – CO 2 in voda. Med pozitivnimi vplivi na okolje je tudi to, da sveča ne vsebuje naftnih derivatov, pri gorenju pa nastaja tudi veliko manjši ogljični odtis … ''Da se sveča res razgradi, dokazuje tudi potrdilo Fakultete za tehnologijo biopolimerov iz Slovenj Gradca, ki tovrstne teste iz- vaja. Smo pionirji pri razvoju takšnih sveč. Da bo sistem delo- val, kot želimo, moramo doseči mejno količino približno 15–20 % nagrobnih sveč. Takrat bo mogoče na pokopališčih postaviti tudi svoje zaboje za ločeno zbiranje teh sveč,'' pojasni Igor Peter. NŠ Fo to : S ta /M 24 Fo to : A rh iv Š T Fo to : S ta /M 24 Fo to : A rh iv M 24 večini se kupci odločajo za te- mne odtenke, med materiali prevladuje granit. Marmor se pri nas za nagrobnike zelo malo uporablja, saj je zaradi svoje ba- zičnosti občutljiv na podnebne vplive, predvsem na kisel dež. Znova se vračajo klasične obli- ke, torej ravne linije – je pa res, da je to popolnoma odvisno od vsakega naročnika posebej – eni imajo radi okrogle, drugi pa ravne in čiste linije,'' pojasni. Pomembne so dovoljene dimenzije spomenika Pri izbiri spomenika moramo biti predvsem pozorni na odlo- ke o velikosti in višini nagrob- nika, ki veljajo na posameznih pokopališčih, saj se ti med po- kopališči po Sloveniji zelo razli- kujejo. Zato je priporočljivo, da pred izbiro nagrobnika od upra- vljavca pokopališča pridobimo podatke o dovoljeni višini oziro- ma velikosti nagrobnika na po- sameznem pokopališču. Oblika nagrobnika in izbira kamna sta prepuščeni osebni odločitvi, vendar naj bo izbira barve ka- mna skladna z okoliškimi, že obstoječimi nagrobniki: ''Če so v okolici groba, na katerega bomo postavili nov nagrobnik, večinoma starejši spomeniki iz črnega in svetlega kamna, ni primerno izbrati nagrobnika iz na primer rdečega kamna. Se- veda v prvi vrsti upoštevamo želje naročnika; če to konstruk- cijsko ali dimenzijsko ni mogo- če, pa je seveda pomemben tudi kamnosekov nasvet,'' pove Kolarič. Najprimernejši so graniti Za izdelavo nagrobnikov torej kamnoseki uporabljajo različ- ne vrste kamnov, ki jih mora arhitekt ali kamnosek pravilno izbrati glede na zasnovo na- grobnika: ''Primerni so tako gra- niti kot tudi nekateri marmorji in apnenci. Na hitro rečeno so za naše območje najprimernej- ši graniti, na Primorskem pa marmorji in peščenjaki. Zelo pomembno pri izbiri kamna je tudi kulturno in geografsko območje, na katerem bo stal spomenik. Na primorskem Kra- su je zaradi avtohtonosti in za- dovoljive obstojnosti na tem območju primeren kamen re- pen, v štajerski Oplotnici pa bo prav gotovo najprimernejši na- grobnik, izdelan iz pohorskega tonalita. Na splošno narav- ni kamen, predvsem granit, ni občutljiv – dobro se obnese v dežju, mrazu in vročini. Paziti je treba samo, da ga v hudi vroči- ni ne polivamo s hladno vodo, saj se zaradi krčenja lahko po- javijo razpoke.'' Preprosti za Kot pravi sogovornik, nagrob- ni spomeniki zahtevajo mini- malno oskrbo. Naravni kamni, še posebej brušeni ali polirani graniti in marmorji, so prepro- sti za čiščenje in negovanje. Zadošča že brisanje z vodo in blagim čistilnim sredstvom za kamen. Kislinastih ali jedkih či- stilnih sredstev pri brušenem ali poliranem marmorju ne sme- mo uporabljati, lahko pa po njih posežemo pri brušenem ali poliranem granitu. Najpogo- steje je sicer treba očistiti use- dline vodnega kamna. Te lahko enostavno očistimo samo pri granitnih materialih, in sicer z navadno solno kislino, vendar pri tem ne smemo pozabiti na zaščito rok z gumijastimi roka- vicami. Za zaščito površine vseh vrst naravnega kamna Bojan Kolarič priporoča uporabo protivodne in protioljne zaščite – impre- gnacije za naravni kamen, ki jo je dovolj opraviti enkrat letno, oziroma po potrebi. Z izvedbo zaščite bomo preprečili vdor vode, maščob in umazanije v naravni kamen in mu s tem iz- boljšali videz ter podaljšali upo- rabnost in trajnost naravnega kamna. Zaščito lahko izvedemo pri popolnoma suhi in čisti po- vršini in pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija. N.Š. Kot pojasni ptujski kamnosek Bojan Kolarič, ima vsak kamni- ti nagrobnik svoj kanček ek- skluzivnosti in individualnosti. Z umetniško žilico bo kamno- sek iz tega naravnega materia- la oblikoval izdelek, ki bo hkrati trajno lep, večno moderen in unikaten: ''Trendi, če lahko tako rečemo, so odraz časa in na- predka pri načinu izdelave. Vse drugo ostaja nespremenjeno. Lahko rečemo, da je Podravje glede izbire materialov za na- grobnike zelo tradicionalno – v Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  16. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22 Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Churchillova grška tragedija Ko je leta 1944 Britanska vojska osvobodila Atene, so oblast nameravali prevzeti pripadniki grškega komunističnega gibanja. Da bi to preprečil, se je Churchill odločil povezati s skrajno desnico, ki je malo pred tem sodelovala z nacisti. Džungelski junaki druge svetovne vojne Leta 1944 so Japonci napadli Indijo. Po nekaj začetnih porazih so Britanci zbrali dovolj moči za odločilno bitko, iz katere so prišli kot zmagovalci. Ciklon, ki je sprožil državljansko vojno Leta 1970 je Bholo prizadela verjetno najhujša nevihta v zgodovini človeštva, v kateri je življenje izgubilo pol milijona ljudi. DARILO OB NAROČILU brezžični polnilnik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. 17. in 18. oktobra, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V Talumu odprtje največjega hranilnika električne energije v širši regiji. Na odprtju prisoten predsednik države Borut Pahor. Gastrojev hrib v Kočicah je pokošen in daje prijaznejšo podobo v tem delu Haloz. Košnjo so opravili člani Strojnega krožka Žetalanec. Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj je uspešno izvedlo 18. grajske igre s prizori iz življenja in zabave srednjega veka na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Klopotci so utihnili, trga- tev se bliža koncu, jesen je tu. Kamera je ujela trgatev na kmetiji Zvonka Korpiča v kraju Dravci v Halozah. Zakaj se sončnica obrača k soncu, daje odgovor mednarodno nagrajeni dokumentarni fi lm – Skrivnostna sončnica, ki ga je posnel Tinček Ivanuša. Trganje koruze in kožuhanje kot je bilo nekoč, so obudili prizadevni člani Etnografskega društva Šurc Lesko- vec. Ljudski godci Kurja koža so nekaj posebnega, prav tako njihova glasbila, danes bomo spoznali to enkratno haloško skupino. Z narodno-zabavnimi ansambli v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  16. oktobra 2020 Oglasi in objave 23 Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) SPOMIN 14. oktobra je minilo eno leto, odkar si se od nas poslovila Vesna Petrovič, roj. Topolovec TOVARNIŠKA CESTA 6, KIDRIČEVO Težko je sprejeti, da te ni v eč med nami. Ostala je praznina, ki hudo boli. Ni besed, ki bi nas tolažile, ni solz, ki bi oprale bole- čino iz naših src. Ostali so le dragoceni spomini. Hvala vsem, ki prižigate svečke na njenem grobu, prinašate cvetje in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. SPOMIN 17. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Irena Frč ec DOKLECE 25A Ni besed in solz, ki bi nas tolažile in oprale bolečino iz naših src. Ostali so le dragoceni spomini. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljube žene, mame, babice, praba- bice, tašče, sestre in tete Marije Vojsk, roj. Vajda *18. 3. 1937 †1. 10. 2020 IZ ZAGOJIČEV 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem, zahvala govornikoma g. Tončku Žumbarju in vnuku Petru, pevcem, gospodični Barbari Prelog za odigrano melodijo. Hvala za cvetje, sveče in za svete maše ter dar za cerkev. Hvala za ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen cerkveni obred in podjetju Mir. Hvala za njeno spoštljivost in spremstvo na zadnji poti. Njeni najdražji Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, nam pa ostane nema bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Dragica Čančar S PTUJSKE GORE 51 *15. 10. 1947 †14. 9. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku Martinu Gašpariču, Miru za pogrebne storitve in odigrano Tišino, gospe Klarič in vnukinji Tiji za izre- čene poslovilne besede slovesa. Žalujoči: mož Adolf, sinova Rudolf in Gorazd z družinama ter vsi vnuki Nikoli več te sonce ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjerkoli si, naj angel te čuva! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, dragega atija, tasta, dedka in pradedka Stanislava Malingerja IZ GEREČJE VASI 75A Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- cem za ustno in pisno izražena sožalja, darovane vence, cvetje, sveče, svete maše. Prisrčna hvala duhovniku gospodu Marjanu Feslu in kaplanu gospodu Primožu Lorbeku za lepo opravljen cerkveni pogreb in mašo zadušnico. Zahvala tudi pevcem in pogrebnemu podjetju Mir ter cvetli- čarni Orhideja. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi najdražji Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Globoko se v sebi žalostimo, da čas nam ozdravi rane, želimo. Iskreno nam žal je, da z nami te ni, v srcih naših za vedno živiš. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da naju je v 51. letu zapustil dragi mož in ati Jože Družovič (1969–2020) Neizmerno te pogrešava žena Jerica in sin Klemen Vsaka pot se nekje konča ... Tvoj korak se ne bo več družil z nami, tvoja beseda ne bo več odmevala po hiši. Tako kot reka v daljavi se zgubi, odšla si ti, tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in b abice Antonije Pihler IZ SPODNJEGA VELOVELKA 15 Hvala vsem za vse izrečene besede v tolažbo, za darovane svečke in cvetje ter hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino. In navsezadnje en velik HVALA tudi tebi, mama, za vsak tre- nutek, ki si ga delila z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, požrtvovalnost in hvala za vse velike malenkosti o življenju, ki si nas jih naučila. Bila si in vedno nam boš vzgled v mnogih pogledih. Ni res, da si odšla – nikoli ne boš! Vedno boš v naših srcih. V neizmerni žalosti: tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) OSMRTNICA V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, botra in soseda Rozalija Korpar IZ OSLUŠEVCEV 15 Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 19. oktobra 2020, na pokopališču v Podgorcih v ožjem družinskem krogu. Cvetje hvaležno odklanjamo. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze bijejo iz oči, dom pa prazen in otožen, ker te več, mama, med nami ni. OSMRTNICA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 93. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Daniela Kelner, rojena Šumenjak S PREČNE POTI 7, NA PTUJU Od nje se bomo poslovili v soboto, 17. oktobra 2020, ob 12. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žalujoči: hči Vida in sin Miran z družinami FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Da- nilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www. lesgrad.si. ODKUPUJEM les smreka, bor, hrast. Lah- ko na panju. Ugodno prodam drva iz žage. Vse informacije na 041 610 210, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - Ptuj, trisobno stanovanje (2000), popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 73 m2. Cena: 66.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. JARKICE, v začetku nesnosti, 8 €/kom, prodamo in dostavimo. Cepljene proti 8 boleznim. Kmetija Šraj, Čadranska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. PRODAM teličko simentalko. Tel. 041 848 359. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dosta- va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38. Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAM telico pasme limuzin, staro 14 mesecev. Tel. 041 831 610. NESNICE, rjave, črne in bele, lekhorn, 19-tedenske, v začetku nesnosti, proda- jamo. Možnost brezplačne dostave. Tel. 040 531 246, Rešek, Stareše 23. DELO NUDIMO brezplačno pomoč starejšim osebam v okolici Ptuja. Tel. 070 709 198. NEPREMIČNINE RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. OTROŠKI voziček, kombiniran, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 070 513 677. Spomin – je kot pesem, ki v srcu odzvanja, je kot cvet, ki nenehno poganja, je ljubezen – ki v srcu prebiva. Mineva prvo žalostno leto, odkar sta zastali utrujeni srci naših najdražjih. Z ljubeznijo se vaju spominjamo. Vajini najdražji Vida Marija Topolovec 1940–2019 IZ SLOVENSKE BISTRICE Vlado Topolovec 1963–2019 IZ ORMOŽA www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 16. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 V preteklem tednu so namreč potrdili več kot 2.000 primerov okužb z novim koronavirusom, število ljudi, ki so bili v stiku z oku- ženimi v dneh pred začetkom kli- ničnih znakov okužbe, je torej še bistveno višje. Odrejanje karanten trenutno poteka tako, da epidemiologi na NIJZ podajo predloge za karante- no tistim, ki so bili v visokotvega- nem stiku z okuženim. Odločbe o karanteni pa izdaja ministrstvo za zdravje. Po predlogu novega protiko- ronskega paketa pa bi karanteno na domu odredili ustno in bi bila izvršljiva takoj. Po novem bi bila za odreditev karantene pristojna epidemiološka služba NIJZ oz. policija, ki bi morala izdati pisno odločbo o karanteni v osmih dneh od ustne odločitve. Pritožba zo- per pisno odločbo ne bi zadržala nadaljnjega izvrševanja ukrepa, predlaga zakon. Čas trajanja karantene bi predla- gal NIJZ, pri čemer ne sme biti dalj- ši od najdaljše inkubacijske dobe za covid-19, ki znaša največ 14 dni. petek  16. oktobra 2020Križem kražem24 Najprej politiki b rusijo jezike, nat o vojaki bajonete . * * * Najpomembnejš a kvalifi kacija za novega viceguve rnerja/ viceguvernerko: izraziti smisel za črni humor. * * * Pravi vladar ne potrebuje vladav ine prava. * * * Bila sta idealni p ar: on je vrhunsk o obvladal lizanj e, ona prilizovanje. * * * Kakšen pijanec n eki, sem le razisk ovalni enolog. * * * Prava reč, če je n a 95 kvadratih p rijavljenih 157 os eb. Jih je že v moji glavi 8. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  »Skrivnosti« novega protikoronskega paketa V karanteno brez pisne odločbe?! NIJZ je v preteklem tednu dal predlog za 5.731 odreditev karanten. A so na ministrstvu za zdravje, kjer podpišejo odreditev karantene, tako obremenjeni, da prihaja do zaostan- kov. To bi sicer lahko reševali z določbo v predlogu novega protikoronskega paketa, da se karantena na domu odredi ustno in je izvršljiva takoj. Foto: Sta/M24 Brazilija  Otok brez okužbe Vstop le turistom, ki so preboleli koronavirus covid-19 Čeprav je Brazilija ena najhuje prizadetih držav v pandemiji covida-19, pa je otoku Fer- nando de Noronha doslej uspelo, da niso potrdili še niti ene okužbe. Obisk otoka tako sedaj preventivno dovolijo le obiskovalcem, ki so covid-19 že preboleli. Rajski otok je sanjska destinacija številnih turistov, ki pa je bil zaradi pandemije covida-19 zaprt skoraj pol leta. Od septembra lahko zdaj otok obiščejo le tisti, ki pred vkrca- njem na letalo predložijo dokazilo, da so razvili protitelesa na novi koronavirus oz. preboleli bolezen. Otok sredi Atlantskega oceana je bil mesece izoliran. Prebivalci so bili ta čas solidarni med seboj, saj niso imeli možnosti služenja na ra- čun turizma. Med drugim so ribiči vsak dan razdelili ulov med okoli 1000 otočanov, v zameno pa so jim oblasti dale na voljo brezplačno gorivo. Ker so pandemijo preživeli brez okužb, želijo ta trend nadaljevati tudi v času odpiranja. »Sprejeli smo stroge ukrepe, da se obranimo ko- rone,« je dejal vodja otoka Guilher- me Rocha. Poleg predložitve doka- zila, da so obiskovalci preboleli co- vid-19 oz. so razvili protitelesa na novi koronavirus, na otoku redno izvajajo tudi naključna testiranja prebivalcev. Fernando de Noronha ni večje od običajnega mesta in velja za eno najbolje varovanih naravnih območij Brazilije. Ker želijo obra- niti biser narave pred množičnim turizmom, ga lahko letno obišče do 100.000 ljudi. Foto: Wikimedia.com Letošnje dneve slovenskega turizma so zaradi epidemioloških razmer prestavili na december. Plenarni del bo tako potekal 8. decembra, 67. Go- stinsko-turistični zbor pa 7. in 8. decembra. Slovenski turizem letos rešujejo turistični boni. Do 8. oktobra jih je bilo unovčenih 865.074. V turistični sektor se je na ta način steklo 118 milijo- nov evrov. Velik naval domačih gostov pa v turističnih krajih pričakujejo v krompirjevih počitnicah. Bolj ali manj so vse zmogljivosti že zasedene. Slovenija je bila v preteklih dneh ponovno v ospredju mednarodne javnosti. Tako je bilo med 100 trajnostnih destinacij uvrščenih tudi devet slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljana, Logarska dolina – Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaška Slatina. Kampanja Zdaj je čas. Moja Slovenija je v 21. tednu zabeležila že več kot 432.000 novih objav na družbenih omrežjih. Na voljo je več kot 390 turističnih paketov različnih ponudnikov po celi Sloveniji. Rok za oddajo zimskih paketov pa se izteče konec oktobra. Kot poudarjajo v Slovenski turistični organizaciji, je ključnega pomena za slovenski turizem v tem obdobju, da se ohranijo stiki s ciljnimi javnostmi na turističnih trgih, zato bodo trženjsko-komunikacijske aktivnosti v jesenskem času še okrepili. Za Slovenijo je tudi sicer veliko zanimanja na tujih turističnih trgih in tudi sicer. Tudi prestižni mednarodni vodnik Lonely Planet jo prepoznava kot priljubljeno trajnostno destinacijo za edinstvena in neposredna doživetja. Bled, ki ima najbolj fotogenično jezero na svetu, pa je uvrstil med 10 top destinacij, ki jih je vredno obiskati. Ljubljana pa je uvrščena med najvar- nejše božične destinacije v Evropi. V preteklem tednu je potekal prvi od serije virtualnih dogodkov, ki predstavljajo uvod v tematike prihodnje svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju. Slovenija je predstavila svoje dosežke na področju vesoljskih tehnologij. Expo je za Slovenijo izjemna priložnost, da svetu pokaže naj- boljše, kar ima. Aktivna pa je tudi že spletna stran slovenske predstavitve na razstavi Expo 2020 Dubaj, ki bo oktobra leta 2021 v Dubaju, kjer se bo NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so kapucini na Ptuju pričeli s privatno gimnazijo? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Terase se praznijo ... Nagradno turistično vprašanje njih prostorih pa je število gostov močno omejeno zaradi upoštevanja za- povedane primerne varnostne razdalje in posledično močno zmanjšane- ga števila miz. Tudi obiski razstav in galerij so zaradi upoštevanja covid-19 ukrepov manjši. Eno najslabših plovnih sezon pa je letos zabeležila ladjica Čigra. Od maja do konca septembra je opravila le nekaj voženj. Mnogi dogodki, četudi je Ptuj eno izmed redkih festivalskih mest, ki je izvedlo svoje tradicionalne festivale, ki so jih organizatorji planirali septembra in oktobra ter tudi kasneje, so prestavljeni, nekateri tudi odpovedani. Tako še vedno niso razglasili letošnjih prvakov tradicionalnega grajskega oce- njevanja vin, četudi so to planirali v sklopu letošnjih 18. ptujskih grajskih iger. V ožjem krogu pa bodo letos razglasili tudi novega princa karnevala. Dogodek naj bi namesto v mestnem jedru potekal na ptujskem gradu. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje, kdaj se v arhivskih gradivih prvič omenja predmestje Kaniža, da je to bilo leta 1321, bo prejela Marija Pučko. Danes sprašujemo, kdaj so kapucini na Ptuju začeli s privatno gi- mnazijo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko- va 3, do 23. oktobra. Slovenija predstavila pod sloganom Slovenia. Green Smart Experience (Slovenija. Zelena, pametna izkušnja) kot trajnostna, sodobna in ustvar- jalna ter v prihodnost usmerjena država. Pripravo na predstavitev Slove- nije v Dubaju vodi javna agencija Spirit Slovenija, sicer pa gre za skupni projekt Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenske turi- stične organizacije, Ministrstva za zunanje zadeve in Urada vlade RS za komuniciranje. Zaradi ponovno zaostrenih ukrepov v gostinskih in turističnih organi- zacijah poslujejo z velikimi težavami. Slabo vreme prazni terase, v notra- Več kot 865.000 unovčenih turističnih bonov