C_C. Postale. — Esce ogni mercoledl e venerdi — 28 Marzo 1928. Posamezna itevilka 25 stotinK Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» * » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mamuTMLi Št. 25 V Qorici v sredo 28. marca 1928 Leto XI Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oglat se računajo po dogo> voru in se plačajo \ naprej. — List izdaj* konsorci] »Gor. Str<»' ie«. — Tisk KatoMkt tiskarne v Gorici. Rt* va Piazzutta St. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. Moška značajnost. Za poštenega človeka veljä kot najvišja odlika to, da si more pred svojo vest jo mirno reči: Značajen sem. Biti značajen pomeni, se trdno in dosledno držati tega, kar sem spot znal za pravo: drzati se načel. Ostas sti zvesi svojim načelom, naj pride kar hoče, obvarovati čisto in nedo* taknjeno svoje prcpričanje — to je znamenje značajnega moža, poster njnka. Značaj pa se preskusi v težkih dneh, kakor se kovina preskusi v ognju. Lahko ti je bilo biti zaveden Slovenec, dokler ti jeto nosilo dot biček, stolčke, ugled. Toda ko prU tisnejo hujši časi, ko zapiha drugi veter, se marsikatero drevo, ki je prej na videz ravno in visoko rastlo, nakrai prelomi. Zakaj? Ker v osr* čju debla ni imelo notranje moči. Tako se godi tudi Ijudem, ki nimajo v svojem osrčju zvestobe, niožatoz sti, značajnosti: pride vihar in se zlomijo. Kar so včeraj oznanjali, danes preklinjajo, na zastavo, ki so jo včeraj slovesno dvigali, danes pljuvajo. Taki Ijndje brez jedra in vsebine hodijo po svetu kakor prazne vreče na dveh nogah. Dvonožni žaklji se dobijo tudi pri nas in ni jih tezko kupiti. Pa ni vredno, to povemo kupovalcem. Več je vreden en značajen mož, ko sto dvonožnih žakljev, več je vred* no eno pošteno srce, ko sto zeljna? tih glav. Neznačajne, slamnate mot ze dobiš pri vsakem ljudstvu. Vsak narod ima trope figovcev, ki so prU pruvljeni pred vsakim mogočnja; kom kriviti hrbtenico in vsakemu snažiti škornje. Povsod najdeš možice, ki bi nosili kite, če bi za; vludali Kitujci in bi korakali z rini kami v nosu prcd zamorskimi po* glavarji, če bi zamorci imeli nad njimi oblast. Vsak poštenjak v svo? jem srcu pomiluje ljudi, ki so tako glohoko zdrčali in tako omadeže; vali svojo čsst. Dajmo, skušajmo one, ki jim v srcu gori še iskra po? štene zavesti, spraviti na pot znas čajnosti. Pokažimo jim, kako so celo m:sprotniki siljeni spoštovati znas čajnega moža in kako zaničujejo vetrnjake, razložimo jim, da je pot poštenja in zvestobe najlepša in najvarnejša pot, četudi je včusih s trnjem posejanu. Tiste pa, ki radi sklede leče izdajo čast, zvestobo, značaj, je in bo ljudstvo zaznamo; valo s sramoinim pečatom. Njih slava bo kratka, njih moč piškava, njih ime osovraženo. V sedanji materijahstični dobi se srčne vrednote žal zanemarjajo. Denar velja, bogastvo velja, dobh ček in pečenka. Tako se vsaj zdi in dela na vide/. Toda tudi v človeku sedanje dobe so šc druga merila. Zakaj v globini človeskega srca je vest, ki sodi ljudi drugače, jih meri po poštenju, zvestobi, značajnosti. In zdrava, pravilna človeš.ka vest oznanja večno resnico, da je znas čajnost in zvestoba prvo odličje člo- veka. Čimbolj je slovenski značaj v ne; vamosti, da se skvari, da se radi gmotnih iigodnosti pusfi lomiti — tembolj je potrebno. da se vsi za; vemo, da je značajnost največja vrednota človeške osebnosti. To resnico oznanjajmo z besedo in zgh'dom! Oznanjajmo jo zlasti mhy dini, da v maierijalističnem ozračju sedanjosti ne omaga! Ni glavno, da postaneš bogataš, da dobiš toplo mesto, ne da ohranis koncesijo, ne da postaneš ljubljenec mogocnja* kov — glavno je, da si in ostaneš zvest značajf To resnico vcepi otrot kom v srce — in postali bodo de; ležni najvišje človeške časti, ki je značajnost! Kdor pa hoče doseči to visoko stopnjo človeške časti, se mora zas vedati, da si mora cast značajnega človeka zaslužiti. Za svoje preprh čanje mora znati trpeti, mirno, vedro, z zaupanjem frpljenje pre? našati, nič ne dvomiti, nič ne oma* hovati. Za načela, ki jih Ijitbi, mora požrtvovnlno, stalno, brez nehanja, a modro delati. Načela, ki jih v svojih prsih nosijo taki možje, mo; rajo prej ali slej zmagati. Zakaj zgodovina človeškega rodu nas uči, da Bog ne plačuje vsako soboto — a prej ali slej tudi celim narodom poravna račune. In zvestim, znas čajnim ljudstvom se obračuna ni bati. Kaj se godi po svetu? Razmerje med Italijo in Jugoslav vijo še vedno ni razčiščeno. Ko je lansko jesen po sklepu jugoslovan? sko;francoske prijatcljske zveze in iialijanskosalbanske brambne po? ^odbe nastalo razmerje zelo napeto, je posegla vmes zlasti An^lija, ki je pornirjevalno vplivala na obe stra? ni. Sad te<4a posredovanja so bila nova po^ajanja, ki so dovedla v ja* nuarju do šestmesečne.Ua podaljša* nja odpovedneüa ro'ka prijateljske zvczc, ki jc bila sklenjena 27. Jan. 1924 v Rimu, in sc navadno naziv= lje »rimski pakt«. Kakor rečeno, je bil podaljšan sarno odpovedni rok, to se pravi, po^odba sama še ni bila obnovljena. Če 27. julija t. 1., ko ta podaljšani odpovedni rok preteče, po.ijodba ne bo znova sklcniena. bo prijateljska pogodba mcd obema državama sama po sebi prenehala. To bi pa ustvarilo brez dvoma ne> uCodnc odno.šaie in prišlo bi lahko do zapletljajev. Vsled tega se v vseh teh mcsecih dclajo oboje* stranski poskusi skleniti novo po» Uodbo nreden zapade odpovedni rok. O korakih, ki se podvzemajo v ta namen, pride jo zelo redke vesti v iavnost. Ker je pa razmerje med Italijo in Jugoslavijo izredne vaz* nosti ne samo za obe prizadeti dr* /avi.temvee za Srednjo Evro ramo dobiti pravi naein, kako lire? diti naše odnošaje do ltalije. vpo? števajoč koristi našc jugoslovanske države. Ureditev naših odnošajcv do Ita= lije ni lahka. Sai celo Marinkovič in Mussolini sama uvidevata težko> če, ko pravita, da ie naiprei potrc? ba ustvariti razpoloženje in podla= go na obeh straneh. Da bi olaišali položaj in pripravili ugodna tla, smo mi podvzeli vse. Kdor zasle= duje naše časopisje, sc bo preprical, da je nic.aovo stališče čisto drusiae? no kakor italijansko. V kolikor do- puščajo nazadnjaški paragrafi uži* va našc časopisie prilično svobodo pri razpravljanju tega vprašanja, medtem ko je italijansko časopisje popolnoma odvisno od fašistovske vlade.« Ovire. Jovanovie ie naklonjen pogaja- njem z Italiio, toda sedan ji trenu? tek se mu ne zdi primcren. »Nasilja, ki se izvajajo nad naši? mi sorojaki v Italiji«, je rekel Jova- novic, »nikakor ne morejo ustvariti ugodnega ozračia za pogajanja. ltalija je dolžna spoštovati pravice naših soplemenjakov v isti meri ka? kor vpošteva pravicc svojih lastnih državljanov. Kral] Viktor Erna? nuel 111. je 1. 1920. obljubil v svojem proglasu druijorodnemu prebival? stvu iste pravice kot iih uživajo Italijani. »Delovanjc,« nadaliuje Jovano* vic, »ki ga razvija Italija po svojih- zastopnikih v Jugoslaviji spada v področje policije. Slovenci pač do» bro poznajo delovanje italüanske^ ßa konzulata v Ljubljani. Tudi mo* noštrska as era z crožjem nam na> zorno slika, kako obcrožuje Italija svoje zavcznike proti Jugoslaviji, in to v času, ko se z nami pogaia.« Po mnenju Jovanovicevem ima tudi razdiralno delo macedonskih komitašev ozke zveze z aotovimi italijanskimi kroßi. Tiranski pakt, voiaška poßodba med Italiio in Al= banijo, je tudi očiten člcn v verißi, v katero hoče Italija vklcniti Jußosla» vijo. Vsc to, zlasti pa ta vojaška pogodba dokazujc, po Jovanovičc» vem mneniu, da Italiia ne misli na resna in iskrena poßajanja. Radičevo mnenje. Tc dni je vodia jußoslovanske opozieije izrazil o italiianskoHußo* slovanskih odnoša.iih sledece misli: »Vcsti, da nam 1 tali ja ukazuje sprejeti nettunske poßodbc. so po* vsem izmišljene. Mi smo samo sto \* na, suverena država. Zavedamo se, da bi enostavno spreietje nettun- skih doßovorov ne imelo nobene praiktične vrednosti za razmerje med Italiio in Jußoslavijo, ker bi kljub tcmu ostali odnošaji še ncu^ rejeni. Sprejctic teh doßovonw bi ne prineslo Itnliji nobene koristi, nam pa silno škodo. Zato ne ßre samo za nettunske doßovorc, mar? več za zdrave odnošaje Italije na= pram nam, to se pravi, da se Italiia nima vmeševati v balkanskc zade? vc. Jußoslavija pa mora strcmeti za tern, da ustvari čimprcj sporazum med balkanskimi narodi (balkan? ski Locarno), po katerem so vse dr? žave na Balkanu enakopravne in se jim ne bo več treba bati Jußosla> vije, stremeče po nadvladi. Naš sporazum z Italijo bi pomenil pod» lago za mir na Balkanu in v Srednji Evropi. Glas hrvatskegi lista. Zaßrcbskc »Novosti« od 23. t. m. se tudi bavijo s tern vprašanjem in menijo, da se je med Mussolini jem in jußoslovanskim poslanikom Ra» kieem v Rimu že dosegcl sporazum v načelu. Na podlaßi tcßa sporazu* ma bo Jußoslavija do 27. julija t. 1. sprejela nettunske doßovorc, Italija pa je pripravljena podaljšati pri ja? teljsko poßodbo, ki je bila sklenje? na 27. jan. 1924. že za nadaljnih pet let, t. j. do 27. julija 1933. »Novosti« dostavljajo, da bo Ju? ßoslavija lahko doscßla potrditev nettunskih doßovorov. ker jc s sprejetjem belßrajskih poßodb po? dala dokaz dobre volje in ker je z izvedbo italijansko?srbskih doßo- vorov iz 1. 1879. itak že zajamčeno isto postopanjc italijanskim dr> žavljanom, ki bivajo v Jußoslaviji kot Jußoslovanom samim. (Ti do= ßovori iz 1. 1879 sc tičejo nakupo- vanja ncpremičnim v Srbiji po Ita» lijanih. Po teh doßovorih je bil Ita? lijanom nakup dovoljen. Z razteß? nitvijo teh doßovorov na celo Jußo* slavijo bi stopil že vnaprcj v velja? vo oni odstavek nettunskih doßo* vorov, ki dovoljuje italijanskim državljanom nakup posestev v 50 km širokem obmejnem pasu. To dovoljen je je pa ravno bilo, ki je vzbujalo v jußoslovanski javnosti najjačji odpor. Op. ur.) Kaj pravijo angleški listi? Vodilno anßlesko ßlasilo »Ti? mes« prinaša k tcmu vprašanju zna? čilcn članek, v katerem naßlasa važnost sestmesecneßa podaljšanja odpovedneßa roka za poßodbo med Italijo in Jußoslavijo. Po »Timeso? vem« mnenju se bo spor med Itas lijo in Jußoslavijo lahko poravnal, ako bi se zadovoljivo uredili odno* šaji mcd Rimom in Parizom. Spo= razumu med Italijo in Francijo bo sam po sebi sledil tudi sporazum med Italijo in Jußoslavijo. Če bi Ju» ßoslavija odobrila nettunske po> ßodbe, bi to pomenjalo velik napre? dck. Italija bi bila ßotovo priprav> ljcna na kompromis. Jußoslovan* skim željam, da bi se dala zadovo* ljujoca razloßa tiranske poßodbc, bi sc lahko ußodilo na ta način, če bi albanska vlada dala novo razlaßo tc poßodbc. Danes ni več predpo* stavljati. da ima Italija teritorialnc namere na Balkanu .Kajti solidar» nost med balkanskimi državami se je zelo okrepila. Italijanski ßlasovi, Umcvno, da italijansko časopisje pridno beleži vse tc ßlasove in jim dosta.vl.ja svoic pripombe. »Ultime Notizic«, večerna izdaja trzaskcßa »Piccola« z dne 26. t. m. prinaša pod naslovom: »Italiji soyrazno vz= dušje v Jußoslaviji sc spreminja in njcßovo mesto zavzema čimdalje bolj ozračje prepolno rožnatih sklcpov.« V tem pismu iz Rima pi? šcjo »Notizic«, davla da v diplomat» skih kroßih v Bcoßradu krepak op? timizem ßlede ureditve italiiansko» jußoslovanskih odnošajev. Govori se cclo o sporazumu treh: Italije, Francije in Jußoslavije. Upajmo, da se vse te vesti ne bo* do izkazalc za varljive in nam bo* do spomladni vetrovi res prinesh toliko zažcljcne rrijateljske zvcze med sosedi, mesto divjih viharjcv, katerih se mnoßi bojijo. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« Okno v svet Anglesko posojilo Jugoslaviji. Belgrajska »Politika« poroča, da ba 11. aprila odpotoval v London jugoslovanski finaneni minister Markovič, da bo končno urcdil vprašanje /»osojila v zncsku 50 mi* lijonov štcrlingov (skoro 5 mil jar d lir), ki ga bo dobila Jugoslavija od skupinc angleških in amcrikanskih bank. O posojilu smo že večkrat pisali. Posojilo jc namenjeno za javna dela in za ureditev valutc. Jugoslovanski minister umrl. Nepričakovano je umrl jugoslo* vanski minister post dr. Kočič, star komaj 42 let. Umrl je posledicah operacije. Volilni boj na Francoskem, Volilni boj na Francoskem se je že razvnel. Zadnjo nedeljo je imel min. nreds. Poincare svoj prvi vo? lilni govor in jc s tern nekako ofi? cijclno otvoril volilno borbo. Nje? gov govor je napravil globok utis. Poincare ie zelo ostro nastopil pro* ti levičarskim strankam. V Nemciji Lire doba sedanjega državnega zbo^ ra h koncu. V parlamentu se z mr* zlično naglico rešujejo še zadnji zastanki. V cni zadniih sej se je govorilo tudi o man.jšinskem vpra? šanju. Poslanec centra Schreiber se je pri tej priliki. ko je govoril o nemških manjšinah v tujini, toplo zavzel za južnotirolske Nemcc. Nove volitve v državni zbor se bodo vršile 20. rnaja t. 1. Lord Rothermere v Rimu. Znani angleški lord Rothermere, ki je vzbudil svoječasno pozornost svetovne javnosti radi svojega za? vzemanja za Ogre, se jc mudil te dni zopet v Rimu. Sprejet je bil v avdijenci tudi od ministrskega predsednika. Ob odhodu iz Rima se je zelo laskavo izrazil o fašizmu in njegovem delu. Razorožitvena konferenca v Ženevi je imela zadnjo soboto svojo zadnjo sejo. Razšla se je, ka? kor smo napovedovali, brez uspeha. DNEVNE VESTI. Osebna vest. V Rimu je te dni napravil naš go? riški rojak g. prof. Anton Pavšič izpit iz slovenščine za srednje sole. Častitamo! »Naš čolnič«. Marčna številka tega priljublje? nega našega družinskega lista leži pred nami. Pestra in bogata je ka> kor obe dosedanji. Prinaša več glo> bokih pesmi V. Sejavca. Prcgljevih »Božjih potov« tretja in eetrta sli? ka »Od Marije v snegovih domov« in »Prva pesem« sta krepki in živi kakor jih zna pisati pač samo Pre? gelj. Magajnov »Gozdovnik« gre, žal, že h koncu. »Vrtna greda« je posvečena najdražjemu — materi. Fr. Rupnik nadaljuje svoje zanimi? ve »Davnc dni«. Tokrat nas sezna? ni s prvim človekom. Nov sotrudnik Tober nam bo v »Svarilnih z.s4lcdih« Eodal zgodbo nemškega cesarja Vi? ljema 11. Pokazal nam bo, kolikega pomena je dobra vzgoja na zgledu visoke hohenzollernske družine, ki je sama sebi izkopala zasluženi pa* dec. — Globoko zajeto pismo Loj? zetovo na slaba pota zašlcmu bratu bo šlo k srcu. — Pravilno je, da nam je »Čolnič« v »Globoki rani« priobčil nekak pregled naših letoš? njih plesnih norosti. —V glasbenem kotičku jc postavil Vinko Vodopi? v€C skromen spomenik petdesctlct? niku Adamiču in pred kratkim umrlemu skladatelju Fr. S. Vilhar? ju. In potem sledi še mnogo »zani? mivega in poueljivcga«, drobiž od »doma in drugod«, »zasoljene in zaplctcne«, »za smeh« in za ugan? karje. V »Pošti« urednik ni pozabil priobčiti odlične in vzpodbudne ocene »Čolniča«, ki jo je napisal vseuč. profesor cerkvenega prava dr. Rožman. Posebej bo zanimala njegova sodba o Prcgljcvem »Zvod? niku«. Za velikonočni dar prinaša »Čolnič« umetniško prilogo, ki jo je nalašč za ta zvezek narisal Tone kralj. Slika je umetniški biser in bo "V pravi kras naših sob. Turati v Gorici. V soboto okroß devete ure je dospel v Gorico ^lavni tajnik fa* Šistovskc stranke poslanec Avtfust Turati, kjer je kljub ncprestanemu dežju prisostvoval drugemu faši? stovskemu naboru, ki se je vršil na »Telpvadncm trj4u«. Ob tej priliki je ekscelenca Turati naraščajnike \ kratkih besedah na^ovoril. razložil jim pomen ceremonij in jih slovcs* no zaprise^cl. Izročil je novim mi? ličnikom strankarsko izkaznico in puško. Med novimi miličniki je tu- di nekaj deklet. Po preßledu faši* stovskih čet, ki so korakale mimo nje^a pred mestnim vrtom, si je oßledal razne fašistovske ustanove v mestu in okolici. Popoldne ob pol petih se je vršilo v mestnem .Uledališeu zakljueno zborovanje. Dostop so imele samo vabljene ose? be. Govorila sta Turati in pokra^ jinski tajnik Cacccse. Zvečer se je Turati odpeljal v Trst. Mussolinijeva poslanica. Ob priliki 94etnicc ustanovitve fašijev je izdal načelnik vlade na vse italijanske črnc srajce proßlas, v katerem jih spominja na sveea= nost dneva. Črnim srajcam pravi prvi minister, da praznujcjo to ob» lctnico s spomini in dejanji. Na? rašeajnike pa opominja, da naj bo* do ponosni, ker dobe črno srajco in puško milice. Caccese in slovenski učitelji. Na popoldanskem zborovanju zadnje sobote je fašistovski tajnik Caccese podal poročilo o svojem delovanju v minulem letu. Med dru* ^im je tudi povedal, da so bili slo* venski učitelji na njcßovo pobudo prestavljeni v stare province Itali- je. Tudi za prihodnje leto bo po> skrbel, da bodo odstranjeni vsi učitelji dvomljive zvestobe. Poslanec Mrach, znani istrski fašistovski vodja, je spremenil svoje ime. Scdaj se imc? nuje »Maracchi«. Kadilcem in trgoveem. »Katoliška knji^arna« v Gorici je dobila večjo množino pristne^a cißaretnega papirja »Oleschau«. Javno pismo. Govori se, da je »Čevljarska za« druj^a« v Mirnu vkinila obrat in da je v likvidaeiji. Sporočamo, da so te govoricc nercsnične. »Čevljarska zadru^a« obratuje kakor vsa indu* strija v zmanjšanem obseßu, a ven- dar nepretr^oma. Zadnje case je svoj obrat v strokovnem oziru celo izboljsala ter izdelujc zraven dose? dan j ill tinov tudi najličnejše «alan* terijske eevlje. Opozarjamo na naš danasnji o.ulas. »Cevljarska zadruga« v Mirnu. Katoliške organizaeije v Kopru — razpuščene. Kakor poročajo italijanski listi je puljski prefekt na ppdla.Lji ministry ske odredbe razpustil vse katoliške or^anizaeije — moške in ženske — v Kopru. Organizacijam se očita, da so pod verskim plaščem ^ojile protifašistovsko politiko. Nov poskus prekooeeanskega poleta. To pot hoče poskušati svojo sre^ eo Nemec. V ponedeljck popoldne je neprieakovano pristal na nekem irskem letališču nemški kapetan Kohl na letalu »Junker D 167«. Spremlja sia letalec von Hühnen» lels. Drzna moža, ki sta predpripra* prave izvršila kolikor mo^očc na skrivnem. hočeta iz Irske preleteti Atlanski ocean in doscči New Jork. Letalo je že opremljeno s potreb» nim bencinom. Obsodba. V ponedeljek 26. t. m. se je vršila pred ^oriškim tribunalom razpra? va, ki bo gotovo našla v vsej deželi živahen odmev. Na zatožni klopi so sedeli: Ivan Gaberšček, Anton Kurinčič pok. Antona, Stanislav Jermol, Franc Uršič, Ivan Panjtar. Janez Volarič ter Anton Kurinčič pok. Andre ja, vsi iz Idersketfa pri Kobaridu. Obtoženi so bili, da so težko žalili ministrskega predsed? nika eksc. Mussolini ja. Kaj se je z^odilo? V noei med 19. in 20. marcem je neka družba, ki je prišla v Idersko z avtomobilom, poslikala več hiš* nih proeclj z ^lavo ministrskega predsednika. Dnigo jutro je bilo 18 teh ulav pomazanih, in sicer je bil eez vsako glavo napravljen križ, po zatrdilu obtožnice. z Ljnojnico. rFo dejanje seveda ni ostalo neo- paženo. V torek popoldne se že pris pelje iz Kobarida na Idersko komi- sija preiskovat zadevo. Komisijo so tvorili: ^oriški komisar Novolo, tolminski orožniški poročnik in dru^i orožniki s kobariškim marša> lom na čelu. Prva sta bila aretirana Uršič Franc in Kurinčič Anton pok. Andreja; odpeljali so ju v Ko? barid, kjer je bil Kurinčič kmalu izpuščen. Zvečer se je komisija vrnila na Idersko in je v noči ho> dila po hišah ter odpeljala s seboj deset osumljencev. Med njimi so bili vsi, ki so v ponedeljek sedeli na zatožni klopi, kajti Antona Ku* rinčiča, ki so ga popoldne spustili na svobodo, so ponovno zaprli. V sred.o zjutraj so bili štirje spuščeni iz zapora, ostala sedmorica je pa bila proti veeeru odpeljana v Toi- min. odkoder so potem v četrtek prišli v goriške zapore. Obravnava je bila tako zvana »diretissima«. Sodišču jc zadosto? val nabrani dokazni materi jal, zato je lahko brez nadal.jnjih preiskav dvignilo obtožbo in razpisalo ob? ravnavo že za v ponedel ick. Obrav* nava je trajala ves dopoldan in je privabila v sodno dvorano mnoßo občinstva. Zlasti mnogo je bilo lju* di iz Idcrskega. Prišli so očetje in matere, bratje in sestre obtožen» cev,da vidijo, kakšen bo izid zade> ve, ki jim je povzročila toliko skr* bi. Razpravo ve vodil sodni svetnik Serpi. Obtožence je zastopal od* vetnik Pa.t«lila, kateremu sta bila dodana kot uradna zastopnika še odvetnika dr. Sturani iz Gorice in dr. Rosignoli iz Cedada. O poteku razprave, ki je bila par^ krat prav dramatiena. bomo poro> eali prihodnjič. Za danes naj nave^ demo samo izid: obsojeni so bili Ivan Gaberšček, radi mladoletno* sti, na 15 meseccv zapora in 750 lir globe, Ant. Kurinčič pok. Antona na 18 mesecev in 900 lir, ravnotako Franc Uršič. Ostale štiri obtozence je sodišee oprostilo radi pomanjka* nja dokazov. Ljudje se varajo, ako mislijo, da so na dobičku, če kupujcjo cene makarone. Varcna Uospodinja kupuje le PEKATE1E, ker se zelo nakuhajo in ker so re* dilne._ Zanesljivo prave dobiš le v ]A kg zavojih z napisom PEKA* TETE. Listnica uredništva. /. K., Plave: Ker Vas je drug do? pisnik prehitel, Vašega dopisa žal ne moremo več porabiti. Oglasite se še! Popoinik, Bovec: Brez podpisa roma v koš. Nesrece brez konca. Grozna nesreča v Rožni dolini. V ponedeljek dne 26. marca, tik preden je počil top na gradu, se je dogodila v goriškem predmestju v Rožni dolini grozna nesreea, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Cecon Anton iz Dogna (okraj Videm), pa Alojzij Bajt iz Kanala, sta dopol* dne nabirala po Panovcu granate in jih nalagala na voz 194etnega Ri- iavea Franca, da bi jih ob vznožju hriba sv. Marka razstrelili. Nalože* ni voz so ho'tcli zapcljati iz Panov? ca mimo judovskega pokopališča pod hrib. Ker jc pa voz bil preoblo* žcn z granatami in je bila pot zelo blatna, sta konja kpmaj vlekla. Za? to so' bili spremljevalci prisiljeni, vec'krat med potjo materijal odkla? dati. Pri tem delu se je granata — najbrž kalibra 15 — s strašnim po? kom nenadoma razpočila in napra? vila grozen učinek. Oba nabiralca z voznikom vred so bili razmesar? jeni. Njihovi udi so ležali razmeta? ni daleč naokrog. Tudi en konj je ostal mrtev. Na lice mesta je prihi? tel »Zeleni križ«, ki pa ni mogel nie več pomagati. Tudi zdravnik dr. Simoniti, ki je nemudoma bil na kraju nesrece, ni mogel drugega kot ugotoviti smrt, ki je nastopila pri grozno razdejanih reve/ih ta= koj. Dclavci so bili uslužbeni pri tvrdki Badoni in zavarovani. — Popoldne ob šestih so pobrali nji? hove ostanke in jih prepeljali na pokopališče na Mircnski cesti. Ne* sreča je mesto in okolico globoko pretresla. Nesreea v St. Petru. Jožef Škarabot iz Ozcljana, sta» nujoč v Št. Petru, je našel železno cev. Misleč, da ie prazna, jo je pri? eel žagati, da bi jo uporabil pri tr=> tah. Cev pa, v kateri se je nahajala želatina. je nenadoma eksplodirala in ga ranila v levo roko, prsi tcr v nogo. Skarabot je bil na mestu mrtev radi izkrvavljenja. Mož za? pušea ženo in šest otrok. Darovi. Za »Sirotišee«: P. n. gospa Mer? molja v Gorici 5 L, A. P. 15 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: Velcc. g. Bene? dikt Poniž izročil volilo v znesku 381.90 L. po pok. Avgusti Poniž. Prisrena hvala! Mesto evetja na grob rajni teti darujeta družini Fabijan?Gerželj 100 lir za Alojziievišče in 100 lir za Sirotišče. Srčna hvala! Tržne cene dne 27. marca 1928. Česnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 1.20 do 1.40; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.80 do 2 kg; čebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 80 cent, kg; repa sladka cent. 30 do 40 kg; repa kisla 80 cent, do L 1 kg; radič rdeč L 3 do 5 kg; špi? nača L 1.20 do 1.60 kg; motovilec 2.60 do 3 kg; pomaranče L 1.80 do' 3 kg: limoni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.— kg; orehi L 3.60 do 4.— kg; hruške L 2.— do 4.20 kg; češplje suhe L 3.— do 4.— kg; maslo sveže L 14 do 14.50 kg; presno L 17.— do 18.— kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 10 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Valuta. Dne 27. marca si dobil: za 100 franc, frankov 74 85 do 74.65 Lir za 1(X) beiß. frankov 262.- do 266.— za lOd Svic. frankov 363.50 do 365.50 za 100 čcš.-slov kron 55.97 do 56.27 za ino dinarjev 33.18 do 33 48 za 1 sterling 92 30 do 92.50 za 1 dolar 18.88 do 18.94 Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 za HO avst. šilingov 263.75 do 269.75 Benečijske obveznice dne 27, marca: 77.30. »GORISKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Sveto razpelo na vseučiliščih. Ob začetku letošnjega šolskega leta je naučno ministrstvo v Rimu zaukazalo, naj sc v vsako učno dvo? rano na vseučilišču upostavi sveto razpclo. Univerzitctni rcktor prof. Dc Logu jc imel ob tej priliki ta?le pomcnljivi go vor: »Ko otvarjam novo akademiško lcto, moram pou? darjati, da novi ukrcp glcde uposta? vitve svetega razpcla v najvišje so» lc je velikega moralnega in politic? neßa pomena. Z njim jc vlada ob> novila princip avtoritetc, dala po roštvo za prostost in red, zašeitila zasebno last, zavarovala družino proti napačnim in razkrajajočim te? orijam, dala javnemu poduku edino trdni in nerazrušljivi temelj, ki jamči za uspch. Versko prepriča* njc ic ono sredstvo, ki vodi posa? mcznika, pa tudi narode do najviš? je stopnjc dušne popolnosti. Tako ie podoba Odrešcnika slič? na svetilki, ki živo razsvetljuje cci svet s svojo mogočno in blagodej? no lučjo.Iz vsakc avlc odmcva na vscučiliško mladino nauk, da nad? kriljuje življcnjc duha ono tvarine, uči, kako goliufivo in zapeljivo je bogastvo, predočuie H bedo življe? nja in pot, po kateri dospe do naj? višjih vzorov intelcktualnih, moral? nih in političnih. Tako ji zagotavlja najvišje vcseljc čistih in vzvišenih čustcv, ii pridobiva neizrečeno za? dovoljnost pri pridobitvah duha. Kristusova nodoba nas spominja vsak dan, da so Njegove zapovedi cdin zakon duha, ki očiščuje miscl, blaži srce, oddaljuje človeka od motnega vala vsakc korupcije in ki so hkrati čisti in ncusahliivi vir vsake civilne in politične zakono? daje, ki edina zamore človcku jam* čiti prosto rabo vsakc pravice na torišču socialnega razmcrja in tako zagotoviti vscm narodom pravo plemenitost, ncodvisnost in mir.« Vzvišenc besede! Da bi se jih lc držala učcča se mladina. Umor nerojenih. Proti temu zločinu, ki se po ne? kod strašno pojavlja in razširja, so začeli zakonodajalci celega sveta ostro nastopati po vseh državah, ker je zakonodajalcem na tern, da ostanc ljudstvo zdravo in n ravno. Nastopajo s kaznimi proti onim, ki hočejo s spisi ali z umetnimi srcd stvi zmanjšati pri eloveškem rodu število rojstev. Kardinal Tosi v Milanu je v resnih besedah obsodil to strašno pregreho. Tudi vlada, ka> kor znano, je razpisala nagrado za vse one družine, ki imajo po več otrok. Na Ogrskcm jc vlada naro? čila pri zdravniku in pisatelju La? d.islavu Eerdes ^ledališko predstvo z imenom »Otrok«. Pri tej sodelu* jejo najznamenitejši člani narod? j, nega gledišča. Hodijo od občine do občine, od mesta do mesta, v kate? rih je razširjen v družinah sistern | enega otroka. Tako upajo, da pola? goma ozdravijo narod od te bo? lezni. Odkod strašanski propad mladine v Rusi.ji? S tem vprašanjem se bavi med? n a rod no glasilo za mladinsko skrb. Ugotavlja, da je na Ruskem 8 mi? ljonov otrok brez doma in družine. Od tch je le 80 tisoč oskrbljenih v zavodih. Statkstika uči tudi, da je izmed 36 tisoč mladinskih zločincev bilo 20% otrok v dobi 8—12 let. Glasilo prihaja do zaključka, da lcži glavni vzrok tem pojavom v družini. Boljševiki so razdrli staro razmerje v družini, odpravili, kakor pravijo, ozkosrčno ljubezen mate* re do lastnih otrok in vpeljali lju* bczen proletarske družine za vse otroke. In uspeh je bil ta, da se je v taki družbi skrb za otroke popol* noma zanemarila, ker državna skrb ne more nikdar nadomestiti prave maternc in individualne skrbi. Ka? ko mladina moralno propada, o tem ^ovore bolnišnice in porodnišnice: 13 in 14 letnc matere niso tarn več redek pojav. — Ko zapuste družinc tem el j, ki jim je od Boj^a dan, zač? no hitro razpadati. Z A H V A 1L A. Čut hvaležnosti nas sili, da se tem potom prisrčno zahvalimo vsem, ki so našega preljubega IVANA kakorkoli tolažili v njegovi bolezni, kakor tudi onim, ki so pokazali toliko soCiutja ob pogrebu, ko so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem vencev, fantom, dekletom in pevskemu zboru. Sturje, dne 21. marca 1928. Družina Kavčič. Kaj je novega na deželi? Plave. V petek popoldnc smo prenesli zemeljske ostanke nam nad vse draLjej4a Karola Gabrijelčiča k veči* neinu pocitku na domače pokopa? lisee pri Sv. Ahaeu. Udeležba je bila velika; prihiteli so vsi domaeini in mnoji'O oddaljenih, ki so pokoj* nika radi njegove poštenosti spo* štovali in radi imeli, da mu skažejo zadnjo cast. Prihiteli so tudi sorod- niki in zastopniki domačih oblastev, da se poslove od pokojnika. — Za* hvaljujemo se vsem udeležencem pogreba, zahvaljujemo se č. g. vi* karju, znhvaljujcmo se domačemu pevskemu zboru za jjanljive tri ža* Lostinke, posebna zahvala pa naj gre g. občinskemu tajniku za nje= gov nagrobni govor, kateri je vse navzoče ganil. Ti pa, dragi Karlo, počivaj v miru in bodi uverjen, da bodo želi Tvoji dobri nauki obilo sadu pri Tvojih otrocih, katere je kruta smrt v tako nežni mladosti odtrgala od Tebe dobrega in skrb? nega očeta. Šebrelje. i Dopis, ki jc bil priobčen pred ne* ! kaj časa v »Straži« iz naše vasi jc zelo razburil par oseb, ki sta potcm v »Edinosti« in »Straži« preobra* čali in trdili stvari, katerih ni. Do? pisnik iz Šentviške gore trdi, da je k. prefektura sklenila združitev obč. Šcntviška gora in Šebrclje, a je to prcprcčila cna vodilna oseba, — ; kakor kažc je ta oseba res vodilna. ! Dokazuje prav otročje, da se lah? ko zdravnika in druge v slucaju po* trebe pokliče v svoj kraj, ako tudi niso občine združene. Slišite, kdo trdi nasprotno! Saj zdravnika lah? ko pokličctc iz Rima, samo da je denar. Ali pa ni znano, da ljudje potrcbujejo mnogokrat zdravnika radi raznih spričeval; takrat pa go* tovo nc bodo klicali zdravnika na dom, ampak bo vsak šcl k njemu. A napravljcno sprieevalo mora po? trditi županstvo! Kai io boljše za enega iz Šebrelj? Ako dobi potrdi? lo na županstvu v Cerknem ali pa da mora potem romati še na Sent? viškogoro. Da hodi davkar v Sebrelje in na Šentviško goro pobirat davkc, je določeno v pravilniku, in bo hodil, ako se obeine združijo ali pa ne, Vaš dokaz, ki ga navajate, da na Bukovo nc hodi, kažc lc to. da se vtičetc v stvari, katerih nc razume* tc, ker Vam ni znano, da sc za Bu? kovo ob čsau ni nobeden potegoval. Ako bi se nc videlo v vsem zaviva? nje resnicc, bi mislili, da dopisniku ni znan urnik vožnjc s koriicro. Ali ne vozi korijcra iz Žclina v Cerk? no 4 krat na dan in ravno toliko? krat nazaj. Ali vas ni sram. ko v svojcm zavijanju navajate urnik za Idrijo ne pa za Ccrkno. Vsem je znano, da pride korijera v Cerkno ob 6, 11, 16 in 22 uri vsak dan; ali ne veste, da pride polovica obča=> nov iz Šebrclj, ako imajo opraviti v Ccrkncm, na Žclin, drugi pa pridcjo na Reko in imajo od tarn do štiri? kratne zveze po 3 km poti. dvakrat pa vozi korijera tarn mimo. O starih gorskih tradicijah ni vrcdno niti govoriti, ker jih dopis? niku nobeden nc zavida, nercsnič? no pa jc to, da ni nobeden delal, da bi se Šebrelje priključile k Šentvi? ški gori, saj je občinsko starešin* stvo pod sedajnim županom skleni? lo /c lcta 1923, da sc Sebrclje njim priključijo, in to se je prcprcčilo lc z odločnim nastopom šebreljskega starešinstva. Črni vrh. (Iz potne torbe.) Pred kratkim scm se mudil v Idriji, kamor sem se pripeljal s korijero od Sv. Lucije. Ker jc bilo lepo vrcme in ker je bil tudi sneg že skopncl, sem jo nazaj grcde mahnil kar pcš čez Koševnik proti Črnemu vrhu in dalje proti lepi Vipavski dolini. Spotoma scm si hotel ogledati tudi Črni vrh. kjcr že zelo dolgo niscm bil in o kate? rcm sem slišal, da zelo naprcduje. Kö sem jo mahal po glavni ccsti mi? mo pokopališča proti ccrkvi, scm zamogel vidcti samo ccrkveni stolp; ccla stavba cerkve mi je bila zakri? ta. No, scm si mislil, ti presneti Čr? novršci so pa res iznajdljivi, še cerkev hočcjo zakriti, da bi jo ra? doveden tujee takoj ne opazil. Ko sem prišcl bližje ,sem videl da stoje prcd ccrkvi jo našc starodavne in častitljive lipe, kakor jc to žc stara in lepa navada po vseh naših kra? jih. Kar pa daje prostoru pred cerk? vijo izvanreden kras. pa niso koša? ta lipova drevesa, ampak dolg ko? zolec, in siccr prav »zlat« kozolec. ki stoji ravno pred ccrkvijo. () ti Črnovršci ti, sem si mislil, ti so pa res posebneži, kdo bi si bil mislil, da imajo tako visoko razvit cut za lepoto, da vam postavijo pred cer? kev »zlat« kozolec, da ga ja noben tujee nc prezre, ko pride v vas. Ker si radi kozolca nisem mogel bolj od dalcč ogledati procclja cerkve, scm si ga moral čisto od blizu. In ko scm tako kolovratil pred cerkvijo gori in doli in zijal gori v proeclje, scm sc spodtaknil nad pred ccrk? vijo nakopiecnim materjalom, ki je ostal tarn od gradnje novega župni? sea, in sem tclcbnil na tla kakor sem dolg in širok. Ko bi se nc bil še pravoeasno spomnil, da scm prcd ccrkvijo, bi bil prav pošteno zarentačil nad to ncmarnostjo. Ko scm, otcpajoč prah z oblekc, iz? razil mimoidočcmu domačinu svoje ogorčenje nad tem nepridipravom krog cerkve, radi katerega bi si bil kmalu nogo zlomil, mi je možakar pojasnil, da pustijo ležati te kupe materjala prcd ccrkvijo samo radi nckatcrih fantov, da sc, ko pridcjo ob nedeliah in praznikih vsi slabot? ni do cerkve in radi onemoglosti nc morcjo v njo, lahko posedejo kar na kupe kamenja in drugega mate? rjala, da tako lahko vsaj zunaj ccr> kve z vso pobožnostjo prisostvujc? jo službi božji. Nič kaj zadovoljcn s tem pojasnilom scm šel, kakor sc poštcncmu kristjanu spodobi, tudi v cerkev, ki jc prostorna in lepa. Potem scm pa krenil dalje po va? si, žclcč si ogledati tudi druge zna? menitosti. Ko sem prišel na sredo vasi, sem se začudeno ustavil in ozrl krog sebe, ker nisem vcč vidcl lepc in košatc lipe, ki je še pred lcti, ko scm bil zadnjič v Crncm vrhu, ponosno stala sredi vasi. V veliki gorečnosti za lepoto svoje vasi. so Črnovršci tudi staro častitljivo lipo podrli. Mcnda so takrat rekli, da bo? do na njeno mesto drugo vsadili. Pa kakor scm imel priliko se prcpriča? ti, menda do sedaj še niso dobili primernega lipovega drevesa. Mo? goee sc jim bode v bodoče to po? sreeilo?, Zahvala Globoko ganjeni se zahvaljuje? mo vscm, ki so izkazali zadn|o cast nasi prcdragi mami Tereziji IHunili, roj. Gerželj, Posebno se zahvaljujemo prcč. g. V. Pircu, idrskemu župniku, pev? skemu zboru, i. t. d. Sv. Lucija, dne 14. marca 1928. Žalujoča družina Munih. Sv. Lucija. Prcd štirinajstimi dnevi je pri nas neusmiljena smrt kar dvakrat za« mahnila svojo koso: Dne 12. t. m. je po daljšem bolehanju v 67. letu starosti umrla gospa Tereza Munih, p. d. Pečanka, mati gosp. učitelja Jožeta na Selih. Pokojna je bila vseskozi vzorna krščanska žena in skrbna gospodinja. Naslednji dan pa je kruta smrt ugrabila v najlcpsi moški dobi posestnika Ferdinanda Sepiča, p. d. Padarja iz Bače. Mno«? gi ga bodo zelo pogrešali, ker jim je veliko dobrega storil, bodisi z besedo ali dejanjem. — Do-maci pevski zbor jima jc v slovo zapel krasne. v srce scgajoče žalostinke. N. p. v m. Kakor jc žc bilo omcnjcnO' v >>G. Straži«, je na.š priljubljcni gosp. župnik Jože Abram zelo nevarno obolcl. Napadla ga je huda pljučni* ca, da smo se resno bali zanj. Hva* la Bogu, sedaj se mu je pa žc obr? nilo na bolje. Iz srea mu želimo, da bi kmalu popolnoma ozdravil in zo# pet šcl na delo, za nas, posebno pa za našc malčkc, za katere sc ie toli* ko in tako rad žrtvoval. — Bog ga živi in ohrani še mnogo let med nami! Idrijske novice. Smrt na kosa. Iz Ljubljane je došla vest, da je 21. t. m. nenadoma preminul želez? niški uradnik g. Kajctan Novak. Kruta smrt ga je ugrabila v najlep? šem cvetju življenja, šclc 29 let sta? rega. Malcnkostna pika na obrazu jc povzročila zastrupljenje in v kratkem času popolnoma nepriča? kovano — smrt. Pokojni je bil iz* rcdno nadarjen in obče čislan mla^ dcnič, — doma v Idriji, kakor tudi ,v svetu in pri svojih predstojnikih, vsled čcsar je njegova nagla smrt marsikoga globoko vžalostila. Lan? sko leto mu je umrl oee, kar ga je silno potrlo. Pred dobrim pol letom se je poročil in si lepo urcdil vse po? trebno za vzorno družinsko življe? njc. Toda žal, »človck obrača, Bog obrne.« Naj mu sveti večna luč! Vsej preostali družini — zlasti nje? govi zvesti družici, ki jc tako režko in neutolažljivo zadeta, pa iskreno sožalje. Iz bo!nice! V nedeljo 25. t. m. je v tuk. hoh nišnici umrl Leopold Brus, bivsi mali trgovee z slaščicami. N. v m. p.J — V bolnišnici se zdravi tudi več rudarjev, ki so se bili zadnjc case ponesrečili pri rudniku in sicer: Ivan Kogej, L. Vidmar, Franc Štravs in Anton Hvala, o katerem je »Straža« že poročala. Stran 4. »GORISKA STRA2A« VABILO k rednemu občnemu zboru »Okrajne posojilnice« v Kanalu, vpisane zadru^e z neomejenim jam» stvom in s sedcžem v Kanalu, ki se bo vršil v ncdcljo dne 15. aprila 1928 ob 3. uri popoldne v zadruž* nih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjetfa obencga zbora. 3. Foroeilo naeelstva. 4. Poroeilo nadzorstva. 5. Volitev načclstva in nadzorstva. 6. Slueajnosti. Opomba. Ako bi ob zqoraj dolo- čcni uri zbor ne bil sklcpčen. se bo vršil cno uro kasneje drugi obeni zbor, ki bo sklcpal pravnoveljavno v vseh zadevah, ki so na dnevnem redu, brez ozira na število navzo? eih elanov. K obilni udelcžbi vabi odbor. V Kanalu, 1. marca 1928. VABILO k rednemu obenemu zboru Kmečkosdelavske gospodarske zas druge v Dobravljah, ki se bo vr.šil v nedeljo dne 15. aprila 1928 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poroeilo naeclstva. 2. Oitanje in prctresovanie raeun? skesia zaiključka za 1. 1927. 3. Nadzorstveno poroeilo k raeun- skemu zakliueku in odobritev istega. 4. Volitev načclstva in nadzorstva. 5. Slueajnosti. Ako bi ta obeni zbor ne bil sklepeen, se bo vršil eno uro po* zneje drußi obeni zbor, ki bo sklep* een ne oziraie se na število navzo- eih elanov. Odbor. Radi selitve prodam tri krave. Kupci obrnite se do tfostilniearja Kolarja, Trnovo pri Kobaridu. Na prodaj je skorai nov, močan voz pri Alojziju Lozar. Vrtovin 22. Voz je last Franca Severja iz Ze> mona. Cena nizka. Kupci, pridite! Vila v Volčah št. 160 na pol po= rušena v obse^u 149 kvadrat. me- tro v, vrt, 18 sadnih dreves, 500 kvadrat. metrov zemlje je na pro- daj. Pripravno za letoviščarje ali vpokoience. Naslov pove uprava >'(.roriške Straže«. V Volčah je na prodaj malo pos sestvo obse^ajoče hišo in zemlii? see. Pojasnila se dobijo pri Ceciliji Mijani, Via Bertolini st. 6, Gorica. ACQÜÄ DELI/AUBroi proti izpadanju lac. Vsebuje kinin in je vsled te^a po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca< stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario. št. 2 Gorica. Čistokrvnega bika švicarske pa* sme, potrjeneßa od komisije, 11 me* secev starega prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAIGHEE sprejema V GORICI Piazza della Vittoria Štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 b: Zavod Dp. BOHCIHü-FINETTi TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdrävljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganjc v kolku) Zdrävljenje živčnega trganja v laktih in v bokih. - Sprejema oü 10-12 in od 15-17. Tudi za NAJMAN|ŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času nakup posnemalnika „ DIABOLO" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan ' in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — '— Večletno j jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki i se iščejo-------Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Največja zaloga mrtvaških pred* metov. Velika pre.tiriniala od 15 lir naprej. Ne pustite se pregovarjati od nikogar. Konkurenca izkljueena. Terezija Pavsie, Via Monache 10. Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje potnik tvrdke VIttorlo Jonson, Gorica Via Contavalle 4sII. j - 'ßs2? \ GROŽHJA i 1 za vse ofroke od 2 do 12 let 5 so gliste, ki so nevarne zaje- ) davke črcvcs. | 1 Ta bolezen se ozdravi popol- j noma s čokoladnimi bonboni | ARRIBA PROTI GLISTAM , V zelcnih zavitkih po L. 1.- ' Prodaj.1 se v vseh lekarnah. ----------------*~~ v CARRIBA COKOLAONI BONBON PROTI GLISTflM Zastopnik: ERNEST KÜHN TRST, Via Utline šteV 2 Najuečja prodajaina ceuljeu u siorici CORSO VERDI 32 /\ II l^ I /\ CORSO VERDI 32 V tej trgovini se prodajajo vsakovrstni čevlji, izdelani v edini tovarni čevljev v Julijski Krajini, t. j. v tovarni Čevljarske zadruge v Mirnu ZA VELIKO NOC V je Cevljarska zadruga izdelala najnovejše tipe čevljev za otroke in odrasle v „fantazija" krojih in barvah. Čevlji so lični, lahki in trpežni. Ne podcenjujte domače industrije zoto oglejte si pred nahupom izložbenn ohno prodojalne ČBvljorshe zadruge. Ako dobite drugod lepše, boljše in cenejše čevlje, kupite jih! Nesmiselno bi pa bilo, da kupite dražje, slabše in maiij lične čevlje ne- . domačega izdelka, ne da bi si prej ogledali, kaj nudi domača industrija. Obenem opozarjamo na našo prodajalno v Trnovem pri Ilirski Bistrici in komisijske zaloge v drugih krajih. . CEVLJARSKA ZADRUGA. L