Katoli&k cerkven list.
\ Ljubljani 11. kimorca 1866.	M J Hi :i9.
Te vaj U.
M*of/te<i nazaj na Laska.
(Ilaljc.)
/ I.ure 11* pelje pol -koz lepo iloliuo in >c /.aeue kmal zavijati med mnogoterimi lieiiimi liomei. Povsod, kjer je bilo nekoliko nakviško peljali, je liil hilro pri roki l.ah .s param sivih volov, kteri so nekoliko ogcrskim podobni, ter jih je pred konje pripregcl. Desiravno naši l.alii niso imeli sosebno dobre priprave za vožnjo, so vender prav dobro vozili iu tudi z živino lepo delali. Nič ui bilo tistiga gerdiga vpitja, kakor se včasi drugod sliši, vse se le nekako tiho in zlah-kama dela. Ako sc je kaj pokazilo. so lako z lepo in mirim ravnali, de smo komej spazili. de ni vse prav. Nobeukral nisim vidil. de bi bil kleri svojiga konja neusmiljeno pretepal: pa ga tudi živinica lepo \lmga. kakor de bi bila prav pri jat !a iu zaupljiva med seboj. Tudi tolstim iu debelim volani se vitli, de jih l.ah ne pretepa, kakor tolikrat kak lo-gotin krajiicc. ki noče pomislili, dc je v peli Božji zapovedi prepovedano, ubogi živini nepotrebno terpljenje delati. Pšenica iu drugo žito je bilo nekaj zrelo, nekaj je dozorevalo. Oh straneh na hribcih nekoliko ml ceste grcdoeiui ste za nami ostali mesli Kekanati iu M a če ra t a. V poslednjim so imenitne visoke šole. desiravno je mcstice prav majhno vidili. Zvečer smo dosegli mesto To I en I i no in smo ogledali cerkev sv. Nikolaja Toleutinskiga. ktera seje ravno popravljala. Za velikim altarjem sim vidil majhno priprosto kamrico v tihim, mirnim kraji, kjer jc la svetnik navadno molil. Tudi stol iu mizica sta se uoiri. mende še od njega. Predraga truga z njegovim lelesani pa je skerbno pod ključavnico. Pripoveduje se namreč, de pred veliko leti je bilo nekakiga popotnika nekaj /.molilo, de je roko svetnikov«* poro pa I ler jo unesel, s pomočjo černe teme je vso Ho/jo noe šel zuiiraj dalje in dalje s svojim ropam brc/, počitka iu oddiha, zjutraj pa ga jc leden mraz po kosteh grabil, ko je vidil. de tudi stopinje dalje ui prišel. — 20. rož. zvečer smo prišli v Koli njo. kjer nam je bila zla-ti I i:s stopinj dol<^o stolna cerkev všeč. Ima podobo latinskiga križa in gotovo je nar ličniši zmed v-ili, kar snui jih dosihmal vidili. Sredi v ramah križa je velik trou kakor altar iu pod njim grob škofa iu uiučenca sv. Kelicijana. Vsa cerkev je silno obogatena z dragim marmorjem iu drugimi ozalisbami; tlak je ves iz heliga in pisaniga marmorja. Od Ko lilija nektere ure nazaj v večerno siran je imenitna Božja pot Asi/.i. ktero smo tudi v osnovi imeli in smo >r torej 21. z ju t rej ua vse zgodej ije podali, t II. si. I
\ekaj zastran plesa.
(Dalje.)
kaj pa duhovska gosposka, to je. sv. cerkev , zastran te reči pravi, ki ima od Boga oblast, svete zakramente deli'« iu zato vedno skerbeti. de -e vredno dele? Ona tudi ob posebno svetili iu resnobnih časih celo svatov šine prepoveduje. De se pa zavolj tega predolgo ne mudim, le opomnim
ohreduika ljubljanske škofije, v kterim se lole bere na -irani 211. »I. 21: Naj fajmoštri opominjajo in podučevajo -.»•rnc pri sleherni priložnosti, posebno ženine, neveste in -vale. de naj ne obhajajo dneva poroke s plešam iu iii zmci nosijo i. i. d., temveč v Kozjim strahu, de se blagoslova K<>/jiga vdclcžijo. ki je novozaroeenim tolikanj potreben. Pod 22. številko se pa dalje bere: kristusovi služabniki naj se nikdar ne pridruževajo svatavskim pojedinam, kjer se potratno baba. pleše in nepristojno razsaja, de ne bodo oni. se vde-deleževaje, lega pričujoei poterdovali. kar so zavezani po nauku Jezusovim, po svetih očetih in cerkvenih zborih -variti in odsvetovati.
Naš (iospod iu Zveliear je bil povabljen iu jc ludi ua ženitniiio prišel. Pa tudi sveta ccrkcv duhovnam -aj nekoliko časa iic prepoveduje, si- svatam pridružili: kjer se pa nepristojne burke vganjajo iu plcsavci iu ple-avkc šopirijo. tam naj se duhoven nikdar lic v seda. ako -e mu ludi ponuja zlat iu z dragimi biseri olišpan sede/., ker lega mu njegov poklic nc dopusti.
Revežem i/, dobriga namena kaj podelili, p- pac r— dobro delo. zakaj Jezus govori v 2."». pogl. pri sv. Matevžu, de oii poreče -odnji dan : ..Pridite vi izvoljeni mojiga oeela. iu posedile vam od začetka pripravljeno kraljestvo, bil -im lačen, in -te me nasitili itd.**. On pa ludi pravi: ..kar desna roka podeli, naj tega leva iic ve*\ Sv. Janez v 12. pogl. pripoveduje, de jc Marija Magdalena s predragim iu dušečim maz.ilam Je/.u-u glavo mazilila. Jude/ l-karjoi pa ui bil lega zadovoljili, rekši. de naj bi se bilo drago mazilo prodalo iu denar med uboge razdelil. To sli-ali. bi bil skorej vsaki primoran misliti, de je bil Jude/, l-karioi dobra in do ubogih jako usmiljena dušica. ali bil jc on Ic v resnici zvila buča. ki mu reveži celo nic niso bili mar. lem-vcč. ker jc on lat bil. je le za svoj žep -kerbel. Take l.uce bi. berzde. utegnili ludi zmed tistih nekteri biti. ki se izgovarjajo. de za dovoljenje, godce imeli, nekaj revežem v prid plačajo. Oni pa pogostama le malo pra-ajo /.a siromake, temuč Ic bolj na ples in norčije mislijo. \ko bi jim reveži pri sercu bili. in bi jim želeli zavolj Boga pomagali, bi jim resnična krisijauska ljubezen že krajši pol do njih pokazala. de bi jim v lakih okolisjnah ne bilo ireha gode«v na pomoč jemati, de bi revežem kak krajcar naklonili. Mislim. de mi tiihce caslilih bravcov nc bo zameril, ako -e nekaj v misel vzamem. preden svoj spis sklenem.
Pri Izraelcih niso slarši hčeram dol dajali: kakor se bere v I. Moz. hukv., je očak Jakob II b*t -lu/.il z a Kabel. ktero -i je bil - težavno -lu/ho za zen« dobil: v .'ti. pogl. ravno v lisiih bukvah -e pripoveduje od Siheioa . ko oii snubi Jakobovo hčer. prosi ocela in njegove -inove. de naj povedo, koliko hočejo imeli, de jim lioce se vee dali. kakor je navada. Dola pri Izraelcih je bila. «lc -o hčere sramožljiv« zrejciic bile in so pobožno živele. 1'a ludi pri kristjanih bi te baze dola. če bi dekleta bolj -raiaožljivo Živele iu vselej venec *;cd 'zno-'! \ /ak<»o pi»n«--le iu piid-
ne gospodinje bile. vec veljala, kol kupe /.lata in srebra. Tast ilekletam. ki so poštene! Ali mnogo jih je le ua videz, v resnici jih je pa sram poštenim hiti, iu poštenost prodajaj««. kadar jim prekanljiv up zabliši, de se ostudna kupčija morde ne ho zvedila. Xe lerdim ravno, de vselej in povsod. vender pa dota mnogokrat dosti napak napravi. Cesar Drago!in Peti. tudi Veliki imenovan, ni njega dni hčeram, desiravno je njegovo cesarstvo veliko veliko bilo, obleke kupoval, temuč one so si mogle same za potrebno obleko na-presti. V naši deželi pa celo med kmeti staršev v nekterih krajih ne manjka, ki pomožij.i svoje hčere, in jim vso halo napravijo le iz kupljenih pridelkov iu tako včasi njih hčere za pedanj nitke ne umejo na kolovratu izvertrati. .Se ve, de je treba v roke. ki niso izurjene za tlelo, ki ga je treba pridni gospodini vediti. dokaj položiti. de st ložej kam odrinejo. ker lene roke si ne upajo kruha same prislužiti.
Kdor se pa bogato oženi pa tudi rad veliko potrosi. Koj po poroki pelje ženin svoje prijatle v kerčmo, kjer gotici urno godejo, in kjer se kmali več potroši, kakor si marskteri dobrovoljiii ženin celo leto prigospodari. Tode s tem se še ni. kakor pravijo, svatovšina začela, ki se ho na domu ženina ali neveste ali pa pri obeli obhajala. — Tast pa včasi le veliko doto obljubi, iu je ne plača precej, pa tudi zet na tast ovc obljube marskeriga obesi, iu ne mara de kerčmarja naj perviga ta čast zadene. On ženina opominja. ker je pa h- predolgo treba čakati, mu jo gre kerč-mar v sodiiijo zagost zavolj dolga. ki je ob svatbi hrti* potrebe storjen bil. Zeniti pa prime tasta, in ker ravno zdaj uiiua s čim zeta odrajtati. mu tudi zet v sodnii strune napne. Nevesta je pozabila seboj prinesti predrago popotnico, ki sta jo hčeri Sari Kagvcl in Ana ob odhodu s Tohijem skerbno izročila: ..Spoštuj tasta in laso. ljubi svojiga moža. vladaj družino, skerbi za hišo iu hotli nesvarljiva! (to je. taka. de ne bo ničesar nad teboj očitati K Tobij. buk. 10. 13. Kavno zato pa. ker se razun obljubljene dote tudi še naj boljši zaklad pogreša, se zdaj kaj urno predrami doma neusmiljena godba, ki je domačim zoperna in soseski po-hujsljiva. Mož iu žena si eden drugimu smert vošita. želita. de se nikdar ne bi bila poznala in ne vidila itd. To so pač čudne strune, bobneči kotli iu preglasne I rombe, ki vec let kaj neprijetno done. in ki v silno žalosten iu obup-Ijiv ples nehotema nektere zakonske priganjajo! Ako bi se bila oh svatbi nekoliko manjši mera za veselje odločila, bi se ga bilo vender še kaj prihranilo za kasnejši dobo pustili zakonskih dni: ako bi se bilo od obeh strani bolj gledalo ua pošteno seree iu pridne roke. kakor na gladko kožo in beg-Ijivo doto. hi se bilo v zakonu tudi majhno premoženje množilo in vterdovalo; ako hi bila ženin in nevesta zakrament .sv. zakona za poglavitniši reč čislala memo drugih praznih primeekov. brez kterih se zakon po kristjaiiskim duhu celo lahko sklene in doverši . bi jima še vedno kaka cvetlica tudi brez ternja se prijazno prikazala. ».Veselite se vedno v tiospodu iu še enkrat rečem, veselite se" piše sv. Pavel, do Kil p. 11. V Gospodu se razveseljevati, pa ravno ui treba godeov. uevartiiga plesu, nespametniga hahanja, nepristoj-niga -umenja in prevelikih potroškov. ali pa celo novih dolgov -i napravljali.
Jez mislim, česar mi nobeden pameten človek ne more ovreči. de bi se listi lahko v Gospodu radovali, ki se mislijo poročiti, če bi oni vselej ob tej slovesnosti z očišeno vestjo pri daritvi svete maše bili. potem bi pred Gospodovim dariliiikuin sveti zakon prejeli z vso spodobno pobožnostjo. in s tem se poglavitna reč dokonča.
Vse pa, kar se še potlej zunej cerkve godi. je le primeček in ne histcviia reč. — Kdo ne pogreša pri kmetijskih ljudeh ua deželi kristjanskiga duha, kjer se zvečer k poroki pride, kjer se kak vinjen svat opoteka, kjer se nezmerno kriči, strelja iu gode do eerkveniga praga, ali pa kjer bi se kaj lahko nekoliko popred k poroki prišlo, pa mora nalaš duhoven s -v. mašo blizo poldne čakati* Ali s«
mar ne spodobi vselej k Gospodovi hiši približevati sc z lepim obnašanjem in s trezno glavo, ne pa kakor de bi veljalo iti kako divjo iu škodljivo zver preganjat. Kdo sme reči. de se to pravi v Gospodu se razveseljevati? (K. si.)
Mz Tnrškiga.
Iz Carji grada. 14. v. serp. piše O. Angclik Medved svojimu prijatlu v Terstu med drugim tole: Kavno ko pišem, zagermi strašno pokanje iz kanon na vsih straneh silno velikiga mesta. Je namreč četerti iu poslednji dan v elikiga Heirama (da-rovavuiga praznika). Viditi je. de lurki vender še niso vsiga smodnika postrelili. zakaj s tem. kar so ga le 4 dni požgali. bi bili z3nesiiesljivo zamogli precej jako terdnjavo pokončati. — Se par dni. in nobeniga zavezniških vojakov ne bomo več vidili med našimi zidovi. Rusovskimu poslancu, ki ima jutri priti, blezo rudeče hlače in rudeče suknje niso kaj po godu. torej se tolikanj podvizajo, mu z oči iti. — Dosihmal sim vender pet Kranjcu v tukaj iztaknil. Med njimi je neka žena iz Doba. že 12 let omožena z nekim Tcržačanam Kocjančičem. ludi neki Kibničan je tukaj strežnik (Kammerdiener) pri g. internuiiciii. — Pred tremi tedni sini vidil pri g. iiiternuuciu 13letno deklino, kije vredno, de njeno dogmlbo v misel vzamem, ker sim jo iz vira samiga slišal. Imenovani otrok je doma blizo Skadara v Alhanii. od katoliških staršev, preti 3 leti pa od turkov poropan in v neki kraj privlečen, za kteriga so še le pred kakima 2 mescaina zvedili. Po dolgim prepraševanji in s posebnim prizadevanjem ondotniga c. k. avstrijanskiga poročnika ali konzula so še le zvedili. kje de bi mogel otrok biti. Konzul sc poganja pri ondotnim pašatu. pa zastonj; naznani to reč tukajšnjimi! internuiiciu in dobi ojstro povelje. de naj nt me otroka, kakorkoli le more. \aključno spoznajo kmalo potem roparje, iu konzul jih da po svojih ka-vasili (beričili) zapreti, dokler ni bil otrok pripeljan, vender ne pred konzula, ampak preti pašata. kteriga je poročnik lako dolgo in lako močno itaganjal. de je sirotico, spreinljeno po kav asu na l.ojtlovim parobrodu v Carjigrad poslal. C. k. poslanec tukaj zve to reč do časa, pošlje tisti dan. ko je imel l.ojdov parobrod priti. c. k. vojno barko ..Kurtatoiie" naj bližej Ije. kjer je paruik imel obstati. Ko parobrotl pride, gre poslanec sam z nekterimi oboroženimi mornarskimi vojaki na l.ojdov paruik in vzame sirote seboj sem v Bujukdere z njeno sestro in nekim keršanskim Al-bancam vred. ktera je bil poročnik zavolj varnosti poslal z otrokam. in tako jih avstrijanski konzul nt me. desiravno je turški kavas branil. Poslance ima zdaj sirotico v svojim dvoru. iu ko se bo prenapetost turških urednikov ulegla, misli poskerbeti. de bo v kakim ženskim samostanu čedno podučena in odrejena. Ker tlekelce le albansko (arnavtiško) govori, je Albanec, ki je z njo prišel in tudi laško govori, za dragontana (tolmača). Pri ti dogodbi je spomina vredno še to: Koje paša konzulu vpričo otroka zaterdoval, de je dekle k turški veri prestopilo, je tleklina iieprestrašena otl-govorila: ..Jest sim katolikinja. iu le s silo so me izlama (turške nejevere) učili". Iz tega vidite prečudni napredek turške omike!! (Prav zares! Nesnažni turki nedolžne keršanske otroke ropajo, in k gerdimu turčinslvu silijo, njih uredniki jim pa potuho dajo! Ti nesrečno mohamedanstvo — ii! Vred.") Pošljem Vam ob enim nektere mozaiške kamne iz Zolijnc mošeje. ktero sim že trikrat ogledoval iu kam-ničke seboj vzel. Nevedni lurki jih od prelepih sten pulijo iu prodajajo keršanskim ogledovavcam. (Znano je namreč, de la mošeja je bila poprej imenitna keršanska cerkev sv. Zolije. Vred. >
Afrikansko.
Iz pisma rokodelca Jan. Klančnika iz llartuma od 24. rož. posnamemo naslednje: Gospod Jernej Možgan >o mi pisali, de bi jim celo ljubo bilo. ako bi na Belo roko k njim
sel, kjer imajo silo veliko opraviti, in z arabskimi ali nio-hamedanskiini hlapci se nočejo več objedati ali prekarjati. G. Pircher, ki so bili g. Možganu namenjeni, so jim le 14 dni pomagali, potlej so pa v Gospodo zaspali. \aj v miru počivajo. ^Kavno to piše tudi g. Gostner iz. Ilartuma. Vr.) G. Možgan pišejo: ..So vsi drugi Krajnei tukaj pomerli.de bi saj midva skupaj bila". Ce je Božja volja, tudi jest menim še ene 14 dni opeke delati, de jih bodo prihodnje leto zadosti imeli, potlej če se kako drugač ne zasuče, grem na Plavo reko les sekat iu tudi mizar z menoj, ki so se mt: vse dile posušile, in potlej še Ic se bom na Belo reko pripravljal: torej še enkrat prosim, mi velik in močen štuc poslati, ker tudi g. Mozga n a večkrat hodijo sloni obiskovat. (Stuc po g. Knafliču za njega podarjeni so sedanji novi misijonarji seboj vzeli in ga mu bodo zročili. Vr.) — G Daninger je 211. rožnika prišel z Bele reke , ki smo se ga zlo razveselili. (In misli v llartumu ostati, dokler se tudi g. Provikar ne povernejo z Bele reke. potem pa v Kvropo se podati. G Provikar mislijo še le v kakih 2 mescih z Bele reke priti.
Ogled po Slovenskim.
Iz \eapelna piše oče uhozih zamorskih otročičev. g. Olivieri. ljubljanskim častitim gospem ITršulinarieam, de pride v začetku mesca kozoperska z 12 ali 14 zauiurkaiiii v Milan, in de utegne z njimi tudi skoz Ljubljano i!i. Bile so mu namreč častite gospe lepo zbirko milih darov poslale, in de je le zvcdil. de je denar v Milanu, je precej iz Xe-apelna pisal in sc ponižno zahvalil. ravno tako priserčno ali pa še bolj, kakor de bi bila zanj (a milovšina. Tudi ..Danica" ima že lep znesek od dobrotnikov za ta sveti namen, in ga mu ho zročila, ko v Ljubljano pride, ali pa ue mara še poprej.
Iz Celja so nam poslali visokočastiti opat, gosp. M. Vodu še k, 20 zvezkov podobic ss. Cirila iu Metoda, vsaki zvezek po 100 podobic. To je drugi natis tudi z 10.000 iz-tisi, potem ko je pervi z ravno tolikerimi v ."i letih pošel (dobro znamnje!), in dobra polovica jih je ua kranjskim oddanih. Zamore jih tedaj slehern dobiti, kdor koli želi. Kar se za-nje dobi, bo za družno cerkev sv. Jožefa nad Celjani. Bratovšina šteje na Stajarskim. Kranjskim in Koroškim že nad 20.000 družnikov, kakor visokočastiti gospod pišejo. Zares lepo število! Pa tudi vspeh molitve se sem ter tje sliši, kar tudi ravno poslednji list Danice priča.
Iz Celovca. 2. kim. Iz pisma iz celovškiga ur-šulinskiga samostana do I j u b I j a n s k iga. ki nam je bilo dobrotno zročeno, posnamemo naslednje:
S težkim sercam naznanim, de je naša ljuba zamur-ska Kataiinica po 14 dnevni bolezni lil. u. m. za persno vodenico zveličano, kakoi ncdolžin otročiček. s smertjo zaspala. I"bogi otrok je bil sicer vedno bolehen. vender se je postelji še hranila. poslednji čas pa je šlo z njo naglo proti koncu: Kalirinica je mogla hiti neiitegama prevideua. in kratko pred poslednjim zdihljejem je še glasno molila, de smo se vse čudile, rekoč: „Visokohvaljeiio. češe no in moljeno bodi presveto Rešuje telo itd." Njena smert je bila kakor pohleven spauček; čisto nič se ni spremenila. To je zares čudno! Kdor hi je nc bil z roko potipal. bi bil zanesljivo mislil, de spi. Pa je tudi težko; tem otrokam se mora vse verjeti, kadar kaj potožijo, ker sena njih obrazu ne more kaj razločiti: oni so černi — zdravi, bolni in mertvi. Petere druge zamurke so bile sicer žalostne, de se Kata-rinica več ne zbudi, imajo pa živo vero. in so se tudi veselile ter svojo sestrico hlagrovale. de je zdaj pri svojim ljubim Ježušku v nebesih. To smemo tudi prav zanesljivo upati, zakaj ona je svoje kerstno oblačilo nesla neomudežano pred sedež Božji. V kerstnim oblačilen je tudi mertva ležala in v njem je bila pokopana. Bila je na ležišku kakor v rožnim vertiču. tudi njena kerstna sveča je med dru-
gimi gorela. je bila za pogreham z njo nesena in |e zgorela na njenim grobu. Meri vaška kamrica je bila zjutraj od 6 do 8 zvečer skoz dva dni vsa napolnjena z ljudmi: ludi je velika množica ljudi tega posebniga merliča spremila d» pokopališa. Tudi Angela je holehua. in zlo se bojimo za njeno življenje. Leta mora biti dete kakiga poglavarja, »e prav nežniga života, posebno Ijubeznjiva. pa tudi zlo šibka. (Zanesljivo je. de so ti otroci že poprej v sit/.nosi i mnogo terpeli in marsikteri že bolchni pridejo: torej ni čudo. ako nekteri pomerjo; sicer pa mislimo, de zdrav iga otroka obnebje ali klima ne konca lahko. — ue afrikaiiskiga pri nas. ne našiga v Afriki Otrok sc vsiga privadi, sam., stari nismo zanič. Vr.) Drugi 1 otročiči so zdravi; koti-štauca in lledviga ste bili že letaš > šolskimi darili obdarovani. H cd v i ga je tudi ogovorček /.glasovala pri slovesni darilni delitvi, tako prijetno, dc so sc vsi čudili. Ni hoilo ploskanja konec biti. ko je mala čerua govornica v pisanim oblačilen odstopila. Ze se je ludi za svitlo cesarico prav ginljiv stavček naučila; ta ..t r uče le" vse le tolikanj prijetno napravi; ako hi nam ta otrok umeri, hi si oči iz glave izjokale.
Zunaj med svetam iu v samostanu je zdaj pri nas ua nogah: ljudstvo je vse zvun sebe od veselja iu dobre volje zavoljo prihoda Njih veličanstev . cesarja iu cesarice. Po razglašeni osnovi bomo me v cciertek med 10. in II uro imele prev isoko milost. svitlo cesarico v našim samostanu pozdravili.
Iz (lorice. 4. kim. — JM. t. m. se bodo začele duhovite vaje za duhovstvo. V nadškofijskim razglasu 22. vel. serp. je med drugim rečeno: Kvercilia spiritualia pro (leto saec. hujus dioecesis melise Scpl. atnio |s54 in semiuario cent. emu optimo fruciu. ul sperare licet. Iiahiia sum. Ktiain aniio elapso omnia praeparala eraui. ul memorata pia exercitia locum haberent. sed propier grassaniem pei totam dioecesini morhum asialicum ah opere proposito ab-stinendum erat.
Cuiii hoc anno ejusmodi iiiipediinenium Deo propiiio non evistal. uihil obstal. quominus evercitia Spiritualia prosimo melise Septembri ad finem vergenlc eodem circiter modo. quo anno 1854 faeluni est. habeantur.
yuam utilia ne dieani ueccssaria ejusmodi evercitia sint. n«n opus est plurihus deinonslrare. cuiii res per se clara sit. SuflTicial adduccrc supreinam in Kcclcsia auclori-tateni seilicel Kom. Pon(. Pium l\.. qui iu suo liescripto. propria manu signato. de die 17. Martii ls."><» ad singulos Austriae Archicpiscopos et L p ise o pes Vieuuae cougrcgalos dalo. inter alia liacc Antistibiis <|iiam uiavime com menda i.
..Ouain vehementer ad eecleoiasticuui špiritom lueiidumei fovciiduni atque ad salularem coustaiiiiaui relinendam run-ferant spiritualia Kicrcitia innuuicris idcirco per Komanos Pontifices Praedecessores Nosi ros dilata indulgeuliis. «juis-que v est rum optiuic noscil. Ka proiude cunelis ecclesiasticis vi ris vcslris etiam alque etiam commeudare et iucolcare ne desinatis, ijuo ipsj certo dierum spalio in opportuuum aliijuem locum sacpe sccedant. uhi quavis hiimaiiarum temni cura abjeeta. omnia sua facta. dieta, cogitala coram Deo quam diligeiitissime repulantes. et auiios aeternos assidua medila-lionc habenlcs iu menic, ac inavima heneficia sihi a Deo collala recolentes. studeanl coiitracias de uiundaiio pulvere sordes ahluere et resuscilarc gratiam. quae ipsis data esi per impositionem maiiiiuni. et e\poliautes velercm homincni cuiii aclibus suis novuio induaiil. ijui erealus est in jusiiiia ct sauctitate". To leto bodo duhovne vaje v nemškim, drugo leto \ laškim jeziku, iu tako zaporedama. Vodila jih bota dva jezuita.
.'10. n. iii. se je končalo solsko leto goriškiga nad-gimnazija. Leiasiiji letopis obsezc: Pesem za god s\it|i^a cesarja: - zgodbe goriškiga gimnazija od njegoviga začetka do združenja z modroslov skim ucilišem: - prednosti novogreške iy.r»-k" p" t Kia/iiet,.: s.d>ke naznanila I/.
poslednjih Milimo, ile -doveušiua jc bila za po vedana (varina vsim Slovencam. italijatisiua pu vsim Furlanam. Francosko, angleško. telesna vaja iu risanje so bile radovoljne tvarine.
Prihodnje šolsko leto se zacue z začcikam listopada. 13 učeneov je do/orne i/.prašcvunjc dostalo. Bilo je vsih ob koncu lela v celim gimtluzii 202. |3f> Slovencov. tii> Fur-lanov. 33 Italijanov. 22 Nemcov.
Hazgletl po kersonskhn svetu.
V l.in c u bo 23.. 24. in 2.». lega mescu veliki '/.bor \sib katoliških /borov na Avslrijanskiin in na Nemškim. — Lani v vel. tr. osnovano rokodelsko tovarštvo v Peš t i šteje /e lOO rokodelskih lovaršev: mali Šmaren pa so ga kardinal pokiie/.cni pervak slovesno pričeli — I/ Ostrogo na. Posebno ginljivo je bilo o posvečevanji ostrogonske ba/ilike. ko so pred cesarjem kakor ogerskim kraljem po stari pravici mi ti i kri/, nesli. Cesar so tudi narodovim veselico obiskali in ljudje. \eseli dc imajo svojiga gospodarja in očeta med seboj.
zaupljivo bli/ali in jim roko kuševali. /nicil cesarskih gostov sr jr iiudv »jvoda .Maksimilijan naj delj mudil v Ostro-gonu. Obiskal je se v pondeljik novoposvečeno cerkev iu je pol drugo um \ nji ostal. Ihil je tudi v inertvuški kapelici maševati /.a svojiga ranjciga brata. — Speierski nadškof v posebnim pastirskim listu priporoča skerb z a zapušene iu zanemarjene otroke. Popotvanja v Kim se Imdo blezo res množiti začele. u. m. je prišlo v to sveto mesto nu enkrat T duhovnov iz ostrogonske nadskofije, ki so bili tudi pred svetiga Očeta spušeni in s spominki obdarovani. Spustili so jih po 21 minutah z besedami: ..Angelus Kaphael coni i tet ur vos!" t angel liafacl vas nuj spremlja! I — Turško. V Sa raj c vini je dodelana nova katoliška cerkev >\. Ane. ktera pa nima praviga liirua. ampak le dimniku podoben stolpce, ki pa tudi turke strašno v oei bode. Prenapeti turki so mende posebno zvonikaui sovražni, iu menijo, de Imdo javaine dosegli v tem stoletji \ Surejevim. de bi se suiclo k Božji službi zvoniti. — Po novi turški postavi morajo tudi kristjani v vojušino iti. ako sc hočejo pa odkupili, morajo za vsaciga 101» cekinov plačati.— Scrbske cerkvene bukve, ki so >e dosihmal v Pcirogradu natiskale, m' bodo posihmal na Ounaji. k čimur jc razkolniski pervak Kajacic posebno liskarnico vstanovil.	zgornji Kanadi
\ \meriki so sv. Oče dve novi >kofii v>ianovili. v llaiiiiltuu in v Londiiu.
nr obline.
Trije reki v prevdarek.
..IV/ak voz nerad teče. ali celo zastane, ako vsa živina. kar jc je v prežene, zvesto naprej nc vleče". -- Taki voz je. postavim, zveličanje vsih farmanov. kleriga ima duhovni pastir vleči, njegove duhovite ovce pa iiiii zve-s|o pomagati: ako pa nekteri le ua stran, drugi še celo nazaj vlečejo ta te/.ki voz - voz svojiga lastniga zveličanja: kako grenko jc vender to delo ubogi iiiii pastirju! t.orje ovci. ktera voz svojiga lastniga zveličanja /a vera. aii celo nazaj vleče!
..Mlin slabo melje, ali celo stoji, ako sc iiiii voda od-iieljuji—. Tudi ta mlin bodi delo našiga zveličanja. kteri nc s,oe noheiikral stati. ampak v se dni našiga živ ljenja nur čistejši moko dobrih del za večnost mleti. Torej sc mora .oda naših misel iu dobrih namenov vedno ua la mlin obračali; ako je pa tvoje ziv Ijciijc vse ruzmišljcno. tvoje tuhtanje .ii djanje le na posvetno ohcrnjcno: li svojimu duhovniinii mlinu vodo odicgiiješ. mlin sloji, in ti greš brez zlaht-i •* moke neizmerni večnosti nasprot!
..Drevo slabo raste, ali se celo Usiisi. ako ga pri koreninah cerv spodjeda: pa ludi pristranski odrasliki po deblu s« iiiii škodljivi, ako se i,c trebijo.-* — To drevo hodi
drevo čednosti na vertu tvoji ga scrca. Ako ti to žlahtno drevo čer v greha neprenehama spodjeda, sc od spovedi do spovedi v ravno tiste smertne grehe povracuješ. ml velike noči do velike noči v ravno listih grešnih navadah živiš: le verjemi mi. de je tvoje drevo s sailam vred vse grintavo; vertnar — tvoj spovednik - ga zastonj oko-puje. in pravični sodnik bo oh dnevu sodbe primoran. ga prekleti — enako uniinu figovi mu drevesu, ki pri vsi naj lepši strežbi ni sadu rodilo.	Pr. S.
Gorje pohujšljivcani! Toma/. Kanliprat piše. de jc imel šolskigu tovarna, ki jc prav bogoljubno živel. Bil je pa od hudobne drušiue zapeljan in je v pregrehe zašel. Zboli in ume rje nesrečno — brez pokore. Njegove poslednje besede so bile: /daj grem jest v pekel: pa gorje tisti mu. ki meje v greh zapeljal!
Strah pred večnim ognjem. Sv. Frančišk Scraliiiski sc je vselej jokal, kodar je vidil razbeljeno železo, ker se je s tem večniga ognja pogubljenih spomnil.
J Sili ilarori.
Za misijon gosp. Olivicri-a.
l.audate pucri Doininuni 9 gold. v sr. — Od Nove-stifte 7 gold. — Gosp. J. V. 2 gold. — ..Luc v razsvetljenje narodov" 5 gold. —
Za a f r i k a n s k i misijon.
Devica ti tolarjev, to je: 12 gold. -- Žena 10 gold — Iz Sostriga 4 golil. —
Za Semiču ne s točo poskodvane.
..Bog varuj revuiga kmeta hude toče!" iz Celja .*> gld.
nuhorske zadere.
V	I j u b I j a n s k i š k o fi i: (i. Gregor Zaje. fajmošter v Lescah. je S. t. m. za pljučnim oslahljenjcm v Gospodu zaspal, v .">S. letu svoje starosti. K. I. P.!
V	I a v a n t i u s k i škofii. Za duhovne pomočnike pridejo novoposvcčciii gg. mušniki: Anton K ob I v Dobcrnljo vas; .lan. Novak v Gornji grad: Leop. Kac k sv. Lenartu: .lan. K ruš i c v A rtič: .lan. Modic v Laško; Ant. Oblak v Selil - Ožbald nu jezer: Jan. Prebovšic v Konjice: Lorcne Sever v Kapljo: Jož. Sket v Klekovec; Franc Sv are v Kolohje: Blaž Triink k Materi Kožji ua jezer: Jan. Čibašek v \Volfsherg; Matija Zank v Novo cerkev. Prestavljeni so gg. pomočniki: Mih. Korošic v Klobusnico: Blaž llcriuerker v Kapljo; Krist. Kandut v Sein-Andrej: Jož. Turkuš v Sreče: Gregor P reko v-š e k v Slivnico: .Mart. Grobeliiik v Stari lerg: šini. C c i n o ž a na Videm; Toni. Mraz v Sladko goro: Andrej Z u rman k sv. Duhu v Loče: France Kenč v Kožnjo dolino: Jan. Žehelj v Zibiko: Anton Oliban v Turjak; Mih. t r ha n v Smarlin; Mat. Do pel še k tudi v Šmurtin; Fr. A rim ž k 1). Marii v Kajah: Fr. P i nt ar v Ribnico; Greg. Orešnik v Dol: Juri G rum v Šmarijo pri Volfs-bergu : Jož. Je rc b v Djekšo; Alojzi K a h I ha m mer v Hrei-tenek: Sini. Pihlcr v Kutlo: Juri Koželj v Pliberg: Dra-gotin Katej k sv. Štefanu: Stef. Vnuk v Sen-Peter na Medvedovim seli: Aiulr. Vodeb v Vuzenico; Fr. Pccrik v spodnjo Polskavo; Fr. Miklav ž v Sevnico. — Gosp. Fr. Mok za oskerbniku v Savodnje: g. Fr. Vožnar v Klekovec za proviz. Fisingcr. kur.: g. Mat. Spcnko za ekspo-zita vNeuhuuscI. G. Vlaga za duh. pomočnika v Gotovlje. g. Jernej Cozcj pa ravno tako v Dramlje.
V	goriški nadškofi i: Gosp. Andr. S k oei r dosed. Pod be rs ki fajmošter je imenovan fajmošter Tominski. V Lahih pa: gosp. Ani. Tre visan. ki je bil začasno v pokoji, gre za kaplana v St. Kancian. - Lorenc Vittori začasno v pokoji. gri v Medejo namesto g. Andr. Koiič-ta. kije imenovan lluiarski kaplan.
IJ4-: •■•■>> tti -•■'rfiii'i f,uhn Jsr<tn — Založnik: Jožef Blatnik.