G fírapharl-
Emma Bonino zaradi razhajanja o pokojninah ponudila odstop, a ji je Prodi potrdil zaupanje
>/14
Primož Korošec, fotograf, ki
komunicira s fotografijo
/M0
»Kamnito gledališče«v Tarpeču arena zavzemanj za - pravico do vseh pravic
>/18
Primorski
SREDA, 18. JULIJA 2007_
št. 168 (18.951) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Cena
tokrat
ni
previsoka
Bojan Brezigar
Včerajšnji podpis sporazuma slovenskega in italijanskega ministra o skupnem načrtovanju čezmejnega odseka Trst - Divača 5. koridorja je nedvomno znak otoplitve v odnosih med državama. O tem odseku je bilo namreč veliko polemik in prav toliko slabe krvi, z medsebojnimi obtožbami in očitki. Slednji so izhajali iz nekaterih objektivnih dejstev, ki jih velja na kratko obnoviti.
Za Slovenijo je nacionalni interes predvsem drugi tir na železniški progi Koper Divača, kije ozko grlo v povezavah s koprskim pristaniščem.
Za Italijo je poleg strateškega pomena 5. koridorja za italijanski izvoz proti vzhodu zelo pomembna povezava s tržaškim pristaniščem, ki je danes neustrezna predvsem zaradi prestrmega vzpona iz Trsta na kraško planoto.
Ekonomsko zelo racionalna bi bila povezava med tržaškim in koprskim pristaniščem: kratka in relativno poceni bi bila, ter bi omogočila samo en drag spust s kraške planote do morja namesto dveh.
Predlogu predsednika dežele Riccarda Illya, da bi dali prioriteto povezavi med obema pristaniščema in bi se torej Koper povezal na 5. koridor preko Trsta, je Slovenija ugovarjala in opozarjala na nacionalni interes.
Obstajala je tako samo ena možnost: samostojna povezava Trsta in Kopra na 5. koridor, kar pomeni dva spusta železnice s Krasa na morje. Šele potem bo mogoče razmišljati o neposredni povezavi Trsta s Koprom.
Politika ima pač svojo ceno. Če le pomislimo, kako so se v zadnjih desetletjih odnosi na tej meji spremenili, pravzaprav cena niti ni visoka: izplača se, če bodo zaradi tega odnosi na meji boljši in bosta državi preprečili polemike in napetosti, ki so vselej najbolj škodile prav ljudem, ki ob meji živijo.
IHrika Viaggi srl



Trst, Ul. San Lazzaro 13,S" 040/637025 Videm, Ul. Vitt. Veneto 38IB,S 0432/229270 Nimaš časa za počitnice?!
GUČA, Festival trubačev
9.8. - 1 Odhod iz
, 4 dni/ 2 noči r z avtobusom
€ 150 na osebo Ponudba OPATIJA!
G. Hotel 4 Opatijska Cvijeta 4* Hotel Agava 4*
HB€ 50 na osebo na noč Terme Čatež - Paket
Hotel Terme 4* HB Do 31.7., 4 dni/3 noči
Od €212 na osebo Terme Olimia
4 dni/ 3 noči Otrok do 12 let GRATIS!
Od €188 na osebo www.lastminutecenter.it info@lastminutecenter.it
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
RIM - Italija in Slovenija bosta skupaj vložili prošnjo za evropska sredstva
Podpis o čezmejnem odseku 5. koridorja
Di Pietro: Dogovor temeljnega pomena - Božič: Največji korak doslej
Slovenski minister za promet Janez Božič, italijanski minister za infrastrukture Antonio Di Pietro in deželnmi odbornik Lodovico Sonego po včerajšnjem podpisu sporazuma o 5. koridorju
BENEČIJA
Prošnja za srednjo šolo
v Špetru
PIERGIORGIO
Domenis
ČEDAD - Župan Podbo-nesca Piergiorgio Domenis je sinoči podpisal uradno prošnjo za ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezične šole v Špetru. Domenis je to naredil v svojstvu predsednika zveze občin Špeter, Pod-bonesec in Sovodnje, ki ima pris-toj nos ti tu di na šol skem po droč -ju.
Prošnjo deželni in državni upravi za odprtje šole lahko vloži župan občine na ozemlju katere bo šo la ali pa pred sed nik zve -ze ob čin. V tem pri me ru se je za ta korak odločil župan Podbones-ca. Predsedniška funkcija zveze treh beneških občin je sad rotacije treh žu pa nov.
Preporod turizma zahteva sodelovanje javnih in zasebnih dejavnikov
Na 5. strani
Urad za žrtve psihičnega nasilja na ^ delovnem mestu
Na 8. strani
Zaradi zgodnje trgatve na Goriškem težave
Na 11. strani
Festival Amidei v objemu parka vile Coronini-Cronberg
Na 12.strani
LIBIJA - Odločitev najvišjega pravosodnega organa
Bolgarskim sestram smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo
Svojci okuženih otrok so privolili v spremembo kazni v zameno za odškodnino
TRIPOLI - Libijski vrhovni pravosodni svet je včeraj smrtno kazen za šest tujih zdravstvenih delavcev, ki so obsojeni namerne okužbe otrok z vi ru som HIV, spre me nil v do smrt no zaporno kazen, se je sinoči izvedelo iz neimenovanih uradnih virov. Pet bolgarskih medicinskih sester in palestinski zdravnik, ki je medtem dobil bolgarsko državljanstvo, so v Libiji zaprti od februarja 1999, po navedbah ameriške tiskovne agencije AP pa bi kazen lahko prestajali v Bolgariji, saj imata državi sklenjen sporazum o izročanju.
Šesterica je bila na smrt obsoje-
na maja 2004, smrtno kazen pa je nato 11. julija letos potrdilo tudi vrhovno sodišče. Obsojeni so bili, ker naj bi z virusom HIV v bolnišnici v Ben-gaziju namerno okužili 438 libijskih otrok, od katerih jih je 56 medtem že umrlo. Strokovnjaki iz tujine menijo, da je bila vzrok za epidemijo v Ben-gaziju najverjetneje slaba higiena. Šesterica pa tudi ves čas trdi, daje nedolžna in da so krivdo priznali pod prisilo.
Vrhovni pravosodni svet, najvišje pravosodno telo v državi, naj bi omenjeno razsodbo sprejelo po tem, ko so družine otrok, okuženih z viru-
som HIV, odstopile od zahteve, da morajo biti tuji zdravstveni delavci zaradi okužbe njihovih otrok kaznovani s smrtno kaznijo. Kot je včeraj sporočil predstavnik družin Idris Laga, so od zahteve odstopili potem, ko so bili izpolnjeni vsi njihovi pogoji, s tem pa so tudi seznanili vrhovni pravo-sod ni svet.
Večina družin je že prejela odškodnine v višini približno milijon ameriških dolarjev oziroma 728.000 evrov, ki so jim jih začeli izplačevati včeraj zjutraj. V zameno so družine podpisale izjavo, v kateri odstopajo od zahtevanih smrtnih kazni. (STA)
2
Sreda, 18. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ODPRTA TRIBUNA
Zakaj komunisti nasprotujejo referendumu
Stojan Spetič
Deželno tajništvo Stranke italijanskih in slovenskih komunistov je te dni razpravljalo o skorajšnjem obisku glavnega tajnika stranke Oliviera Diliberta v naši deželi, konec tedna, kakor tudi o nekaterih drugih aktualnih problemih.
Med njimi so izpostavili tudi referendum o volilnem zakonu, ki mu komunisti odločno nasprotujejo in državljanom odsvetujejo, da bi ga podpisali.
Ljudem namreč pravijo, da gre za odpravo volilnega zakona, ki ga je po Berlusconijevem naročilu napisal minister Calderoli in ga sam označil kot svinjarijo. V resnici je ta volilni sistem glavni razlog za trenutno politično nestabilnost, predvsem v senatu, volilci pa sploh niso imeli možnosti izbirati lastne kandidate za parlament, saj je bilo vse vnaprej določeno.
Referendum v resnici ne odpravlja spornega zakona, ki ga celo juristi
imenujejo »porcellum«, pač pa ga samo poslabša.
Vprašanja, kijih ponuja, so namreč tri. Prvo dejansko ukinja koalicije med strankami, kar pomeni, da ne bo več spopada med levosredinskim in desno-sredinskim taborom, pač pa se bo vsaka stranka pomerila z vsemi ostalimi.
Tudi ta referendum ne daje volil-cem možnosti izbire, saj ne bo preferenc in bo seznam kandidatov vnaprej določen. Edina sprememba bi bila prepoved večkratnih kandidatur v različnih okrožjih.
Tretji referendumski predlog pa dejansko sprevrača celotni sistem, saj določa, da gre večinska nagrada (torej 340 poslancev!) listi, kije prejela največ glasov.
Ta stranka bo nato sama vladala državi, saj ne bo potrebovala koalicijskih partnerjev.
V bistvu si lahko predstavljamo, da bi - v primeru zmage na referendumu - na prihodnjih parlamentarnih volitvah tekmovale tri do štiri liste, med njimi Veltronijeva demokratska stranka ter svobodnjaška stranka Berlusco-nija in Finija. Tista, ki bo prejela več glasov, bo imela večino v parlamentu in vlado v rokah, ostalim ne bo preostalo drugega, kot da sedijo v opoziciji z eno izmed poraženk.
Ker si tega ne želijo, komunisti referendumu nasprotujejo in podpirajo napore, da bi v parlamentu pošteno spremenili volilni zakon in sicer tako, da se ohrani tekmovanje med koalicijami, pluralno predstavništvo in pravica državljanov, da s preferencami izbirajo svoje poslance in senatorje.
Uspeh referenduma bi te napore povsem izničil.
PIRAN - Tartinijevo gledališče
Glasovi srca
proti pehotnim minam
PIRAN - Sto trideset ženskih glasov za dobrodelni koncert: v petek zvečer je v Tartinijevem gledališču v Piranu potekal koncert ameriškega pevskega zbora Voices from the heart (Glasovi srca). Pod častnim pokroviteljstvom Občine Piran ga je priredil Lions club Ankaran Istra z namenom, da senzibilizira javnost s še vedno aktualnim problemom protipehotnih min. Te so namreč tudi danes prisotne na marsikaterem območju nekdanje Jugoslavije, na katerem je v prvi polovici devetdesetih let vihrala vojna. Žrtve min so v predvsem civilisti, v prvi vrsti otroci, radovedni raziskovalci okolja, ki jih obdaja in žal večkrat tudi minskih polj. Ameriški zbor Voices from the heart iz zvezne države New Hampshire, ki svoj e petj e rad spremlja z dobrodelnimi akcijami, se je od lo čil, da se po da na tur -nejo po Hrvaški in Sloveniji ter izkupiček svojih koncertov nameni
žrtvam min na Hrvaškem. V prvi polovici julija je tako nastopil v Dubrovniku, Splitu, Pulju in na Reki, turnejo pa zaključil z lepo obiskanim kon cer tom v pi ran skem gle da li šču. Ob prisotnosti domačega župana Tomaža Gantarja, ameriškega veleposlanika v Slovenji Thomasa Ro-bertsona, rektorice Univerze na Primorskem Lucije Čok in drugih osebnosti ter seveda članov Lions Cluba, se je zbor predstavil z enour-nim programom, ki ga je obogatil tudi krajši nastop prekmurske pevke Regine. V njem so se afriški ritmi prepletali s tistimi ameriških domo rod cev, vse do dže za in pes mi ameriške tradicije. Pod energičnim vodstvom dirigentke Joanne Connolly so s svojim navdušenjem kar nekajkrat »okužile« piransko občinstvo, ki je njihov nastop spremljalo z ritmičnim ploskanjem. Koncert pa zaključile s finsko državno himno, iz katere izžareva želja po miru. (pd)
ODPRTA TRIBUNA
Za cenejšo politiko
Stefano Ukmar*
Končno! Rimska vlada je minuli teden odobrila zakonski osnutek za zmanjšanje stroškov politike in sploh javne uprave.S tem se uresničuje še ena točka Prodijeve-ga programa s katerim se je leva sredina obvezala pred volilci, da bo posodobila državni stroj in tudi krajevne uprave. Končno, kajti naša družba ne prenaša več nekaterih privilegijev, še zlasti če so povezani s prepogosto neučinkovitostjo birokracije in politike.Konč-no, kajti brez modernizacije javnega stroja je vsakršni razvoj otežko-čen in si Italija tega ne more privoščiti v razmerju z ostalimi partnerji in tekmeci v globaliziranem svetu.
Zadevni zakonski predlog ima zdaj pred seboj trnovo pot v dveh domovih Parlamenta, kjer bodo konzervativci, prav gotovo, poskušali zmanjšati obseg ukrepa in šele zatem se bo postopek nadaljeval na deželni ravni.
Vse ka kor bo ukrep, ki je pre -cej razčlenjen, omogočil 1,3 milijarde evrov prihrankov: od katerih 800 milijonov na državni in 500 milijonov na krajevni ravni. S tem denarjem namerava vlada kriti vsaj del po treb nih stro škov za po koj -ninsko reformo in še posebej omiliti tako imenovani Maronijev starostni preskok (beri Scalone).
Zmanjšanje stroškov politike je torej plemenito dejanje tudi na področju sociale, gre za reformis-tičen in levo usmerjen ukrep in verjamem, da ga bo naša dežela, ki ima na področju javnih uprav posebne pristojnosti, še izboljšala.
Zakonski predlog predvideva 20% skrčenje števila poslancev in senatorjev ter deželnih, pokrajinskih in ob čin skih svet ni kov. ( V Trstu šteje zdaj občinski svet 40 svetnikov, po novem pa 32 in sem prepričan, da jih bo čisto dovolj; v Rimu in Milanu pa so nekateri občinski možje malih strank, ID V, Zelenih in Italijanskih Komunistov, že izrazili zaskrbljenost za njihove stolčke ...) Posledično znižanje števila odbornikov in tudi vladnih ministrov, teh naj bi bilo le dvanajst. Danes šteje naša vlada 25 ministrov in ne vem koliko podtajnikov, skupno nad 100 ljudi, kar nas postavlja izven vsakega evropskega obzorja razvitih in naprednih držav, čeprav se vsi zavedamo, da je to sad kompromisa pretirano pisane koalicije, kar pa le ovira delo vla-
de.Prav gotovo pa si ljudje želijo tudi manjšo razdaljo med njimi in politiko ter zmanjšanje števila političnih strank, na kar Levi Demokrati odgovarjamo skupaj z Marjetico in drugimi subjekti z novo Demokratsko Stranko.
Odpravili bi tudi razne nekoristne javne ustanove in rezali tako imenovane dvojčke. (Ti so po pravici povedano prisotni tudi v naši manjšini) Vladni predlog vsebuje še naknadne omejitve pri uporabi službenih avtomobilov (itl. auto blu), telefončkov in javnih stanovanj. Racionalizacija bo zadevala tudi upravne svete javnih družb, ki niso kotirane na borzi. Skratka gre za ko re ni to, po treb no in s stra -ni ljudi zelo pričakovano reformo.
Reforma vsebuje tudi nekaj postavk, ki bodo morda burile duhove v krogih domače politike.Vlada se zavzema za ukinitev gorskih skup nos ti tam kjer vsaj 80% ob čin -skega teritorija ne dosega 600 nadmorske višine, kar postavlja še bolj pod vprašaj ustanovitev Kraške Gorske Skupnosti.Poleg tega še ukinitev rajonskih sosvetov v občinah, ki ne premorejo 250000 prebivalcev. Na primer v Trstu, Gorici in Vidmu.
Ukrep o rajonih sprejemam s težkim srcem iz vsaj dveh razlogov. Ker sem si tam nabral nekaj dobrih izkušenj in ker sem pravkar vložil predlog, da bi ti organi dobili vsaj nekaj konkretnih pristojnosti in finančne avtonomije.Je pa vprašljivo če mora kadrovanje politikov sloneti na ramenih davkoplačevalcev ali morajo za to skrbeti stranke. Nagibam se k drugi verziji.
Diskusija se šele začenja, ampak vse kaže, da prihaja do vse večje potrebe po splošni reviziji ustroja in učinkovitosti državnih in krajevnih uprav, še zlasti v luči neugodnega finančnega stanja večjih in manj ših ob čin in gle de na iz zi -ve moderne družbe.
Pred stvarnostjo, ki je vsem na dlani si ne smemo zatiskati oči, tudi ker gle de na raz no raz ne mož -nosti povezave, ki jih ponuja deželni zakon št. 1 iz leta 2006, se mi zdi, da ima mo na raz po la go do bro podlago za učinkovitejši in cenejši ustroj politike in krajevnih uprav tudi v tržaški in drugih pokrajinah. Mar ni prav to kar ljudje zahtevajo od nas?
*Občinski svetnik LD v Trstu
PISMA UREDNIŠTVU
Zidovi se podirajo
Pred par meseci se je nekdo ob enajsti uri zvečer zaletel v zid v Repnu na najbolj ozkem delu ceste v vasi. Seveda se je zid podrl in ko smo posredovali občini Repen kaj se je zgodilo, so prišli pogledati občinski možje in povedali da ta zid je last pokrajine. Poslali so prijavo na pokrajino, ki je odgovorila, da pokrajina ni lastnica tega zidu. Ker je najbolj strateška točka v vasi cca 500 metrov in sem že posredovala pri gospodu županu zaradi problemov, ki nastanejo, ko vozijo mimo težki kamioni, ki prevažajo kamenje, da se lahko zgodi, da se bo še kak zid podrl. Gospod župan je ostal mrtva ladja, pred dnevi pa se je podrl naslednji zid v neposredni bližini cca 50 m naprej od našega. Kar je pa najbolj nevarno pa je hiša , ki je brez strehe in grozi nevarnost, da se bo ta del zidu ravno tako podrl na cesto morda komu na glavo, pa nihče ne ukrene nič. Sprašujem občinske može, doklej bo še tako, da se bo človek bal iti skozi vas zaradi omenjenih problemov, ki se lahko končajo tudi tragično.
Naj vendar ti občinski gospodi kaj ukrenejo, da bo ta del ceste malo bolj varen, predvsem pa, da ne bi vozili težki kamioni skozi vas, ker v vseh okoliških vaseh je to prepovedano, medtem ko je Repen izjema. Ne vem zakaj. Ali so življenja repencev tako malo vredna, da ni mogoče malo bolj poskrbeti zanje, kot sicer.
Toliko repenskim občinskim možem in pričakujemo, da bomo dobili vsaj ustrezen odgovor, kaj bi se dalo storiti.
Veronika Bizjak, Repen
Nekaj številk v zvezi z referendumom
V petek, 13. julija 2007, sem bral v Primorskem dnevniku obvestilo o zbiranju podpisov za volilni referendum. Ker se mi ne zdi logično podpreti pobudo za referendum, če sploh ne veš, kaj predlaga in kaj hoče doseči, sem šel v soboto popoldne na Borzni trg, kjer so po vesti Primorskega dnevnika zbirali podpise od 17. do 20. ure. Videl sem mizo s sončnikom, s katerega so na vse strani viseli veliki lepaki »Alleanze Nazionale« z napisom »meno partiti, meno poltrone« ali nečim podobnim. Ne vem, koliko bralcev Primorskega dnevnika se je podalo na Borzni trg v zvezi z volilnim referendumom in koliko jih je podprlo pobudo s podpisom pri tisti mizi.
Sam se nisem niti pozanimal za besedilo referendumskih vprašanj.
Doma sem si ogledal referendumska vprašanja na spletni strani »Referendum elettorale«. Prva stvar, ki me ne odvrača od podpore referendumu, temveč me prepričuje, da je treba predlaganim rešitvam nasprotovati, je predlagani prag za izvolitev t.j. 4% glasov za poslansko zbornico in 8% za senat.
Če razdelimo volilce za poslansko zbornico s številom poslancev ugotovimo, da odpade na enega poslanca 0,0015% glasov ali ena tisočinka in pol odstotka. S 4% glasov bi moralo biti izvoljenih kar 25,2 poslancev. Kje je tu proporčni sistem? Vsi, ki ne morejo izvoliti 25 poslancev, so že vnaprej obsojeni, da bodo brez predstavnika.
Z volilno pravico italijanskih državljanov v inozemstvu se je položaj znatno zapletel, toda tudi pri 618 poslancih pride na enega poslanca le 0,0016% glasov ali ena ti-sočinka in dobrega pol odstotka.
Pri senatu ni tako enostavno izračunati delež volilcev na enega senatorja, ker ima Molise dva senatorja neglede na število volilcev, Aosta pa pod istim pogojem enega senatorja.
Toda že izračun za poslansko zbornico jasno pokaže, kako je krivičen in ustavno nezakonit vsak prag, ki je nad odstotkom glasov, ki odpade na enega poslanca.
Če upoštevamo, koliko so italijanski politikanti s svojimi lopovščinami priskutili državljanom politiko, lahko pridemo do sledeče slike:
a)	18,6% državljanov, ki sploh ne gredo na volišča, bi lahko izvolilo 124 poslancev,
b)	3,2% volilcev, ki so tako besni na politikante, da popacajo glasovnico, bi lahko izvolilo 21 poslancev in
c)	4,2% volilcev, ki z belo glasovnico izrazijo nezaupnico vsem kandidatom in strankam, bi lahko izvolilo 28 poslancev.
Prva in tretja skupina bi izvolili svoje poslance tudi pri 4% pragu.
Naj politikanti, predvsem pa volilci, ki se ogrevajo za volilni referendum, pomislijo, da bi 7,2% volilcev, ki hodijo volit, toda dajo prednost več kot upravičenemu protestu, lahko izvolilo 49 poslancev. Toliko kot cel Veneto.
Bilo bi skrajno primerno, ko bi Primorski dnevnik temeljito pojasnil prednosti in slabosti rešitve, ki jo predlaga ta referendum. Posebej jasno bi moral prikazati,
kake koristi bi imela od uspeha referenduma slovenska jezikovna manjšina, odnosno, katere nevšečnosti bi lahko povzročil referendum, ko bi uspel. Od leta 2001 je zakon obljuba za olajšano izvolitev zastopnika v parlamentu, toda nič stvarnega še ni na obzorju.
Mislim, da nisem samo jaz prepričan, da težav, ki jih ima italijanska demokracija, referendum očitno ne bo rešil. »Kasta«, o kateri je pisal tudi Primorski dnevnik (24. junija 2007, str. 22 in 23), želi ohraniti svojo moč in volilni prag je očitno ena od ovir, da bi se lahko uveljavile zdrave sile, ki bi lahko imele 49 poslancev ali celo 111, ko bi uspele odpraviti nezaupanje pri polovici tistih, ki se sedaj ne udeležijo volitev.
Med 179 člani referendumskega odbora je verjetno marsikdo, čigar ime bi močno ohladilo navdušenje za referendum.
Na strokovni ravni se že več let ukvarja z vprašanjem pro-porčnega ali večinskega volilnega zakona Daniele Bonamore, univerzitetni profesor upravnega prava. Med drugim je ugotovil, da je ustavodajna skupščina 16. oktobra 1947 določila, da volilni zakoni ne smejo biti predmet referendumov, nato pa je ustrezno besedilo po pomoti izpadlo iz besedila ustave. Potem ugotavlja, da je demokratičen samo proporčni volilni zakon, ker zagotavlja spoštovanje 1., 2., 3., 48., 56., 58. in 67. člena ustave.
Dalje ugotavlja, da je nagrado najmočnejši stranki predvideval zakon Acerbo iz leta 1923, ki je olajšal uveljavitev fašizma, kakor tudi zakon Scelba iz leta 1953, imenovan »Legge truffa«.
Strogi predpisi o dolžini pisem uredništvu mi preprečujejo, da bi navedel še druge ugotovitve profesorja Bonamoreja, toda državljani, ki želijo poglobiti poznavanje tega vprašanja lahko vzamejo v roke revijo »Giustizia ci-vile« (iz leta 1999, str. 343-355), revijo »I Tribunali Amministrati-vi Regionali« (iz leta 2005, str. 229239) in revijo »Il diritto di famiglia e delle persone« (iz leta 2006, str.1938 - 1953).
Samo Pahor
/
5. KORIDOR
Sreda, 18. julija 2007
3
RIM - Včeraj na sedežu ministrstva za infrastrukture
Di Pietro in Božič podpisala sporazum o gradnji 5. koridorja
Italija in Slovenija bosta skupaj vložila prošnjo za evropsko financiranje - Zadovoljstvo odbornika Sonega
RIM - »To je proga, o kateri Slovenija in Italija soglašata, da je temeljnega pomena v Evropi in za Evropo.« S temi besedami je italijanski minister za infrastrukture Antonio Di Pietro začel včerajšnjo kratko slovesnost ob podpisu memoranduma o gradnji odseka 5. koridorja, ki je znan pod imenom Trst - Divača, čeprav gre dejansko za odsek, ki bo povezoval Ronke z Divačo. Slovenski minister za promet Janez Božič pa je, prav tako ob začetku svojega posega, Di Pietru pritrdil z besedami, da je ta podpis »velik dogodek za Slovenijo in Italijo in doslej največji korak na poti k uresničitvi 5. koridorja«.
Sporazum, ki sta ga ministra podpisala, je sicer le eden izmed začetnih korakov, vendar nujno potreben in narejen v zadnjem trenutku, saj prihodnji teden zapade rok za vlaganje prošen za evropsko sofinanciranje. Odtod nujnost, da Italija v nekaj dneh podpiše vse sporazume, s katerimi je doslej zamujala; v ponedeljek je tako Di Pietro s francoskim kolegom podpisal dogovor o odseku Lyon - Turin, včeraj pa je bil na vrsti odsek Trst - Divača. Med obema načrtoma obstaja sicer velika razlika, saj gre na piemontskem odseku za financiranje del, na slovenskem kraku pa šele za financiranje izdelave načrtov. Vendar sta kljub tej razliki oba ministra poudarila, da je bil storjen korak naprej.
Di Pietro je v uvodnem nagovoru opozoril, da gre za prošnjo za izdelavo načrtov, obenem pa tudi za začetek financiranja gradnje te proge. Memorandum, ki sta ga podpisala s slovenskim ministrom, zadeva celoten odsek mednarodne povezave, torej priključek med italijanskim in slovenskim železniškim omrežjem. »Ta vlada ne želi ničesar delati samo polovično, zato smo s tem podpisom dejansko sprožili postopek za gradnjo te tako zelo pomembne prometnice,« je še dejal Di Pietro.
Minister Božič je uvodoma dejal, da s skupno prijavnico Slovenija in Italija udejanjata skupno željo za uresničitev tega projekta, »ki je v Evropi hrbtenica med vzhodom in zahodom«. Opozoril je, da gre za realizacijo dogovora iz leta 2006, ko sta se državi obvezali, da bosta skupaj iskali finančna sredstva za uresničitev tega projekta. Poudaril je, da je slovenski državni zbor že lansko leto namenil začetni financiranje tega projekta, ki je tesno povezan z železniško povezavo med Koprom in Divačo in dodal, da je zelo vesel, da je na ravni ekspertnih skupin že prišlo do tehnične uskladitve spojitvene točke med italijanskim in slovenskim omrežjem. Gradnja tega kraka bo potekala vzporedno z gradnjo povezave med Koprom in Divačo, za katero je bil že odobren lokacijski načrt, oba kraka pa sta sestavni del 5. koridorja. Slovenija si je, tako Božič, zastavila cilj, da do leta 2015 uresniči povezavo med Koprom in Divačo in v istem roku namerava zgraditi tudi svoj krak 5. koridorja do stičišča na meji. Na vprašanje, ali je mogoče predvideti tudi direktno povezavo med Trstom in Koprom pa je Božič odgovoril, da o tem niso razpravljali, vendar pa bo že proga, ki jo sedaj načrtujejo, omogočila dobro povezavo med Trstom in Koprom, saj se bo načrtovani odcep Trst - Divača priključil na povezavo med Divačo in Koprom.
Včerajšnjemu podpisu je prisostvoval tudi deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za prevoze Lodovico Sonego, ki se je najprej zahvalil ministru Di Pietru za veliko zavzetost za dosego tega sporazuma, prav tako pa se je zahvalil ministru Božiču in slovenski vladi za prizadevanje. Poudaril je, da je modernizacija prometnih infrastruktur na meji velik uspeh in tudi doprinos k gradnji skupne evropske hiše, dežela sama pa je ponosna, da je kot partner v projektu Interreg prispevala k pripravam tega dogovora. Vsekakor pa je za Sonega dogovor o skupnem načrtovanju velik korak naprej pri uresničevanju te pomembne meddržavne železniške povezave.
B.Br.
Ministra Janez Božič in Antonio Di Pietro podpisujeta sporazum o 5. koridorju
ANSA
PROGA - Kod bo tekla in koliko bo stala
O dokončni trasi nobenih podrobnosti
RIM - Memorandum, ki sta ga včeraj podpisala ministra Antonio Di Pietro in Janez Božič temelji na finančnem pravilniku EU, na osnovi katerega sta ministra formalno obvestila podpredsednika Evropske komisije Jacquesa Barrota, da bosta Slovenija in Italija oblikovali medvladno komisijo, kateri bo zaupana naloga, da uresniči novo meddržavno železniško povezavo. Pismo s priloženim ustreznim gradivom bo Di Pietro v imenu slovenske in italijanske vlade danes v Bruslju izročil Barrotu. Državi bosta tako formalno seznanili evropsko komisijo, da sodelujeta pri oblikovanju tehničnih, finančnih in okoljevarstvenih rešitev v zvezi z novo povezavo. Te rešitve bodo morale v največji možni meri ustrezati socioekonomskim učinkom proge in obenem čimbolj omejiti njen vpliv na okolje. Italija in Slovenija se s tem pismom tudi obvezujeta, da bosta izvedbene načrte pripravila v obdobju do leta 2013 ter da čimprej začneta z deli.
Z včeraj podpisanim memorandumom sta državi dejansko zaprosili za prispevek 53 milijonov evrov oziroma polovico stroškov za izdelavo izvedbenega načrta proge. Italija predvideva za
svoj odsek skupni strošek 44 milijonov evrov (in od teh naj bi EU prispevala 22 milijonov), Slovenija pa 62 milijonov (prispevek EU pa naj bi znašal 31 milijonov). Načrti za povezavo Trst -Divača (pri čemer je treba pod tem imenom razumeti povezavo Ronke -Divača) bodo tako veljali 106 milijonov evrov. K tem je treba prišteti še 139 milijonov evrov, kolikor naj bi stali načrti za povezavo Koper - Divača.
Stroški za gradnjo te proge bodo seveda znatno višji. Točno jih bo mogoče določiti šele na osnovi končnih načrtov, vendar pa jih že sedaj ocenjujejo na 1.760 milijonov evrov za celoten odsek od Trsta do Divače; od teh naj bi odpadla približno milijarda evrov na Italijo in 760 milijonov evrov na Slovenijo. Vendar bo o tem mogočer dokončno govoriti šele, ko bodo izdelani načrti. O slednjih zaenkrat ni nobenih podrobnosti in včeraj je bilo mogoče strokovnjakom ihztrgati edinole informacijo, da so popolnoma opustili možnost, da bi trasa tekla po dolini Glinščice ali jo prečkali. Zaenkrat torej mimo splošne trase, ki j o za osvežitev objavljamo spodaj, ni o poteku proge na tržaškem Krasu (oziroma pod njim) nobenih podrobnosti.
VSE OD LETA 1990
Evropska unija prodira na vzhod
BRUSELL - Evropska komisija je leta 1990 oblikovala koordinacijsko skupino G24, ki so jo sestavljali predstavniki držav članic in držav srednje in vzhodne Evrope z namenom, da se prometna mreža Evropske unije razširi tudi proti vzhodu. Cilj Evropske komisije je bil predvideti gradnjo prometnih infrastruktur v interesu EU v smeri proti vzhodni Evropi, pri čemer je bila prioriteta namenjena železniškim progam, ki bi jih morali posodobiti tako, da bi na njih zagotovili komercialno hitrost od 120 do 160 kilometrov na uro, da bi jih elektrificirali in jih usposobili za osno težo 22,5 tone. Investicija za uresničitev trinajstih koridorjev, kolikor so jih predvideli, bi znašala priobližno 30 do 40 milijard dolarjev, kar naj bi omogočilo zagotovitev visoke hitrosti na glavnini omrežja.
Za koordinacijo del, pa tudi z namenom, da bi za vsak odsek omogočili ustrezno financiranje iz programov PHARE, TACIS, kohezijkih skladov ISPA in Pakta stabilnosti - sklada CARDS, je Evropska komisije predvidela za vsak koridor podpis protokola o sporazumu med zainteresiranimi državami.
Grupo G24 je avgusta 1991 predstavila poročilo o izvedbenih rokih, ki je temeljilo na potgrebe prevoyov glede na predviden gospodarski razvoj vzhodne Evrope. Na osnovi tega poročila, h kateremu so prispevali Zdruuženi narodi in Evropska komisija, so izdelali seznam najpomembnejših prometnih koridorjev za vzhodno Evropo, ki so strateškega pomena za razvoj prometnih povezav med starimi članicami Evropske unije, novimi članicami v vzhodni in srednji Evropi ter nekdanjo Sovjetsko zvezo. O teh predlogih so razpravljali na treh panevropskih konferencah in sicer leta 1991 v Pragi, leta 1994 na Kreti in leta 1997 v Helsinkih; na osnovi teh razporav so izdelali seznam desetih evropskih koridorjev in sicer:
I	- Helsinki - Talin - Riga - Kaunas - Varšava z odcepom Riga - Kaliningrad - Gdansk.
II	- Berlin - Varšava - Minsk - Moskva - Nižnij Novgorod
III	- Berlin / Dresden - Wroclaw - Lviv - Kijev
IV	- Berlin/Nuernberg - Praga - Budimpešta - Konstanca / Solun / Istam-
bul
V	- Benetke - Trst / Koper - Ljubljana - Budimpešta - Užgorod - Lviv, z odcepi Bratislana - Žilina - Košice - Užgorod, Reka - Zagreb - Budimpešta in Ploče - Sarajevo - Osijek - Budimpešta.
VI	- Gdansk - Grudziadz / Varšava - Katowice - Žilina; odsek A: Katowice - Ostrava - Koridor IV
VII	- Reka Donava
VIII	- Drač - Tirana - Skopje - Sofia - Varna/Burgas
IX	- Helsinki - Peterburg - Moskva(Pskov - Kijev - Ljubaševka - Kišinjev
-	Bukarešta - Dimitrovgrad - Alexandropuli z odcepoma Ljubaševka - Odessa in Kijev - Minsk - Vilnius - Kaunas - Klaipeda / Kaliningrad
X	- Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Niš - Skopje - Veleš - Solun z odcepi Gradec - Mariobor - Zagreb, Budimpešta - Novi Sad - Beograd, Niš
-	Sofija - IV koridor do Istambila in Veleš - Bitola - Florina - Via Egnatia.
4
Sreda, 18. julija 2007
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Pavšič in Štoka pri Pelikanu
SKGZ in SSO zadovoljna z odnosi s slovensko vlado
Na srečanju beseda o vseh aktualnih vprašanjih slovenske manjšine
LJUBLJANA - Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Vla-
Rudi Pavšič
Drago Štoka
ZGODOVINA
Prireditvi v Rodiku in Artvižah
KOZINA - Občina Hrpelje Kozina obeležuje svoj Spominski dan na dogodke v času NOB, ko so Nemci, fašisti in domobranci 22. julija 1944 morili in požigali v Rodiku in na Artvižah. Tako bo tudi to nedeljo, 22. julija, nadvse slovesno v Rodiku in na Artvižah. Prireditev organizirajo poleg hrpeljsko kozinske občine še Območno združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Občinski odbor za vrednote NOB Hrpelje Kozina, Krajevni skupnosti Artviže in Rodik ter Turistično društvo Rodik.
Slovesnost se bo pričela ob 15. uri pri spomeniku v Rodiku s kome-moracijsko svečanostjo, kjer bo po pozdravnih besedah hrpeljsko kozin-skega župana Zvonka Benčiča slavnostni govornik Danilo Türk.
Po uradnem delu bo sledil tradicionalni pohod po poteh spomina na padle na Artviže. Osrednja proslava na Artvižah bo ob 17.30 uri pri spomeniku NOB, kjer bo govornik predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. Poleg pihalnega orkestra iz Marezig in reci-tatorjev bo nastopil še združeni pevski zbor Slavnik in Lopar.
Borčevska organizacija pa organizira tudi avtobusni prevoz. Prijave zbira (do 18. 7) Neva Filipčič, Dutovlje 23, tel. 031/583 598 ali Odbor združenja v Sežani na tel. 05/ 7344 206.
Gre za tradicionalno komemo-rativno svečanost, ki se opravlja ob spominskem dnevu občine Hrpelje Kozina na dogodke iz NOB, še posebej vezane na tragično smrt mladincev iz Rodika.. V Brkinih so bile v dveh dneh (18.ln 19.mala 1944) požgane brkinske vasi in pobitih je bilo 69 oseb. Takšnega nasilja, kot je vladalo v brkinskih vaseh, se namreč ne beleži drugod po Sloveniji.
S tem se bodo tudi letos dostojno poklonili padlim v občini Hrpelje Kozina, ki praznuje svoj spominski dan od leta 2001, ko l e občina 28.junija 2001 na predlog krajanov vasi Rodik in Artviže ter takratnega Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Sežana slavnostno razglasila 21. julij kot spominski dan, posvečen mladincem in drugim žrtvam v tragičnih dogodkih, ki os vezani na nacifašistično nasilje v Rodiku in na Artvižah.
Olga Knez
di Republike Slovenije je bilo srečanje med državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom in predsednikoma obeh krovnih organizacij Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem.
Predsednika SSO in SKGZ sta Državnega sekretarja Pelikana podrobneje seznanila z razgovori, ki sta jih imel a v zadnjem čas u na raznih rim skih mi nis tr stvih v zve zi s ce lot no prob le ma ti ko slo ven ske skup nos ti v Italiji. Posebej sta predsednika Pavšič in Štoka seznanila Državnega sekretarja Pelikana o svojih prizadevanjih v Rimu v zvezi z ustrezno rešitvijo odprtih vprašanj slovenskih šol v Italiji, predvsem v zvezi z odprtjem nižje srednje šole v Špetru v Benečiji, z nujno ločitvijo organikov in ohranitvijo šte vi la sto lic na slo ven skih šo lah.
Nadalje sta Pavšič in Štoka govorila o prizadevanjih za povišanje prispevkov s strani italijanske vlade oz. dežele Furlanije Julijske krajine, ki so že skoraj 15 let nespremenjeni, kar zelo otežkoča delovanje slovenskih druš-
Zorko Pelikan
tev in organizacij.
Bil je nadalje govor o delovanju Paritetnega odbora, ki je sedaj pod predsedstvom Bojana Brezigarja končno začel normalno delovati, potem ko mu je bilo zadnjih pet let delo dejansko one mo go če no.
Državni sekretar Pelikan je poudaril dobre odnose med Slovenijo in Italijo, ki morajo stremeti za vedno boljše uveljavljanje pravic, tako slovenske skupnosti v Italiji kot italijanske skupnosti v Sloveniji, ker je čas Evrope tudi čas uveljavljanja vseh tistih pra-
vic, za ka te re si manj ši ne tu di na pod -la gi med na rod nih spo ra zu mov pri za -devajo v okviru obstoječih zakonov in norm v Ustavah zainteresiranih držav.
Pred sed ni ka SSO in SKGZ sta poudarila tudi pozitivno dejstvo izglasovanja v slovenskem Državnem zboru za ko na za Slo ven ce v za mej stvu in po svetu, ki je bil sprejet lani pomladi, na podlagi katerega sta začela s svojim de lom ta ko Svet za Slo ven ce v za -mejstvu kot tudi Svet za Slovence po svetu, kar odpira nove pozitivne premike in perspektive v odnosih matične države s svojimi narodnimi skupnostmi izven meja Republike Slovenije.
Predsednika SKGZ in SSO sta državnemu sekretarju izrazila željo, da bi do takih medsebojnih razgovorov prišlo vselej, ko so v ospredju aktualni problemi. S tem predlogom se je državni sekretar Pelikan strinjal in zagotovil svoje nadaljnje zanimanje za ureditev vseh vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji.
VIDEM - Zelo uspel koncert v okviru Folkesta
De Gregori je tudi tokrat segel do srca poslušalcev
VIDEM - S klobukom, potisnjenim na čelo, in nezamenljivo kitaro v rokah: tako je Francesco De Gregori stopil pred občinstvo, ki se je v ponedeljek zvečer zbralo na videmskem gradu, da bi prisluhnilo njegovemu koncertu. Nobenih nagovorov, priložnostnih pozdravov, ampak izključno s svojimi pesmimi, s katerimi je najbrž povedal že vse, kar je želel povedati svojim zvestim poslušalcem.
De Gre go ri se je tu di na le toš njem koncertu, ki ga je pripeljal v našo deželo v sklopu glasbenega festivala Folkest, izkazal kot redkobeseden kantavtor, ki pa zna s svojimi skladbami seči do srca poslušalcem različnih starosti. Teh tudi na ponedeljkovem koncertu ni bilo malo, prej nasprotno, nekaj sedežev na grajskem dvorišču pa je ostalo kljub temu praznih.
Rimski kantavtor se je videmske-mu občinstvu predstavil z bogatim sporedom, v katerem je spretno doziral stare in nove uspešnice svoje skoraj štiridesetletne ustvarjalne kariere. Danes nihče več ne dvomi, da spadajo nekate-
Francesco De Gregori
ARHIVSKI POSNETEK
re De Gregorijeve pesmi v italijansko glasbeno zakladnico, po mnenju marsikoga pa bi nekatere zasluženo sodile tudi v antologije italijanske sodobne poezije ...
Na videmskem koncertu so se kot rečeno zimzelene uspešnice prepletale s tistimi z njegove najnovejše plošče Ca-lypsos. Začetni akordi so šli baladi La ballata dell'uomo ragno, ki jo je kantavtor posodobil (namesto Mitteranda je v njej imenoval Sarkozyja), preko Bambini venite parvulus (»legalizacija mafije bo pravilo tretjega tisočletja«) do Titani-
ca, v kateri je uspešno upodobil sanje in želje njegovih različnih potnikov: bogatih deklet z novimi klobuki, ki gredo v Ameriko iskat moža, in »tretjerazrednih« potnikov, ki bi čez lužo raje našli kos kruha. Socialne teme so se prepletale z romantičnimi, s tistimi, zaradi katerih te ob poslušanju »zaboli srce«, kot je v enem od svojih redkih posegov dejal De Gregori: Cardiologia, Agnello di Dio, Il bandito e il campione, Guanto, Rimmel.
Med eno izvedbo in drugo je pevec zamenjal nešteto kitar, na odru, za katerim je bilo osvetljeno čudovito grajsko stopnišče, pa so mu družbo delali odlični glasbeniki Alessandro Arienti, Lucio Bardi, Paolo Giovench, Guido Gu-glielminetti, Stefano Parenti in Alessandro Valle. Po skoraj dvournem koncertu ga je glasno ploskanje skoraj dva tisoč glave množice priklicalo še enkrat na oder: De Gregori ji je podaril morda svojo najlepšo pesem, La donna cannone, ter ji zaželel lahko noč z novo verzijo priljubljene Buonanotte fiorellino. (pd)
ISTRA
Zagreb zavrača stališča Slovenije
ZAGREB - Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) je včeraj v celoti zavrnilo navedbe iz slovenske diplomatske note, v kateri je Ljubljana protestirala, ker Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje.
V sporočilu za javnost je ministrstvo slovenski protest označilo za »neutemeljen in protipraven«.Hrvaš-ka je v diplomatski noti poudarila, da »gre nesporno za državno območje Republike Hrvaške, na katerem so pristojna telesa Republike Hrvaške izvajala oblast in imela jurisdikcijo pred osamosvojitvijo obeh držav - tako 25. junija 1991 kot tudi danes, ko vse postopke lokalne uprave in samouprave na tem območju, vključno z razpolaganjem z zemljišči, izvajajo po ustreznih zakonih Republike Hrvaške«, so sporočili iz Zagreba.
Slovensko zunanje ministrstvo je prejšnji petek sporočilo, da je izvedelo, da »Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje, ki ležijo na slovenskem ozemlju«.
Slovenija je Hrvaški zato poslala diplomatsko noto, v kateri »protestira zoper takšno ravnanje in opozarja na neobstoj in ničnost kakršnihkoli pravnih ali realnih posledic takšnega protipravnega ravnanja«.
Državni sekretar na MZZ Andrej Šter je v petek dejal, da so omenjena zemljišča na levem bregu Dragonje, za katera je v teku postopek prodaje oziroma najema, v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so del slovenskega državnega ozemlja in so bila predmet pogajanj v zvezi s sporazumom Drnovšek-Račan.
MVPE -
I je danes ocenil, da takšna stališča Ljubljane predstavljajo »še en poskus politiziranja in enostranskega poseganja slovenske strani po državnem območju Republike Hrvaške«.
MZZ je v zvezi z omenjenimi zemljišči in hrvaškimi posegi v pravice njihovih lastnikov že večkrat uradno posredoval pri hrvaški strani. V zvezi s tem je Zagrebu izročil uradno protestno noto, v kateri so protestirali proti poskusu enostranskega in protipravnega razpolaganja z omenjenimi zemljišči. (STA)
LJUBLJANA - Napoved na včerajšnji novinarski konferenci
Za mesto predsednika republike se bo potegoval tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Gaspari
LJUBLJANA - Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo kandidiral na jesenskih volitvah za predsednika republike. Za takšno odločitev je bila najpomembnejša podpora velikega števila ljudi v javnomnenjskih raziskavah, je povedal na današnji novinarski kon fe ren ci.
Podrobnosti o volilni kampanji Gaspari še ni želel razkriti, poudaril pa je, da si jo predstavlja kot široko javno razpravo o vrednotah, ciljih in strategiji razvoja Slovenije. Gaspari se tako želi v volilno tekmo podati kot neodvisni kandidat s podporo državljanov in s pomočjo LDS, ki si bo prizadeval »za stabilno, odprto in razvito Slovenijo, za strpno iskanje skupnih odgovorov na izzive časa in sodelovanje z vsemi tistimi, ki tako sodelovanje želijo«. Ob vsem tem pa si bo prizadeval tudi za prijazno državo za vse državljane, »da bi jim bilo življenje v tej državi prijetno in prijazno«, je poudaril na srečanju s časnikarji.
Gaspari ima sicer namen voditi
umirjeno in skromno kampanjo, ki bo usmerjena k ciljem in vsebini, ne pa toliko k sami obliki kampanje. Kot je pojasnil, je široka podpora cilj vsakega kandidata, ki se poda v predsedniško tekmo, vendar pa je najpomembnejša podpora ljudi, ki se je pokazala v sedanjih javnomnenjskih raziskavah. Več podrobnosti o sami kampanji Gaspari sicer še ni želel razkriti, saj bi to pomenilo, da je dokončno odločitev sprejel že prej, bo pa to storil v naslednjih dneh.
Odločitev združenja Zares, da v predsedniški tekmi podpre profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Danila Turka, Gaspari šteje kot legitimno odločitev. Kljub temu pa je še vedno odprt za podporo drugih in ni politično omejen s podporo, ki mu jo izkazuje LDS, je poudaril. Nekdanji guverner hkrati meni, da več kandidatov v tej kampanji pomeni »bogatejšo razpravo, več možnosti izbire in boljšo vizijo naše prihodnosti«. Razprava pa bo razkrila tudi prednosti in slabosti predsedniških kandidatov.
Mitja Gaspari
Predsednik republike je po Gasparijevem mnenju »človek, ki mora s svojo osebno držo poskušati najti tiste stične točke v družbi in državi, ki omogočajo takšni družbi in državi napredek, z zavedanjem tega, da je predsednik samo ena od tistih funkcij, ki v državi odloča«. »Uspeh predsednika je, če uspe čim širši krog ljudi, hkrati tudi tiste, ki politično odločajo, nagovoriti, da gredo za osnovnimi cilji, ki jih država ima,« je poudaril Gaspari. Dodal je, da mora predsednik odpirati vrata tudi navzven, hkrati pa imeti jasno idejo, da je njego-
va politika usklajena z drugimi vejami oblasti. Gaspari bi sicer kot predsednik republike dal poudarek predvsem umirjeni drži, kvalitetnim predlogom in iskanju rešitev, kadar pride do problemov.
Gaspari pa ima zagotovo podporo Liberalnih demokratov, je po njegovi predstavitvi povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Tako mu bodo v LDS na voljo za podporo, v obliki, kot bo želel sam. Kresalova sicer meni, da je pri kandidaturi bistveno, da ima Gaspari široko javno podporo. »Nenazadnje predsednika republike volijo državljanke in državljani. Ti so jasno pokazali, da si ga želijo kot enega izmed kandidatov, med katerimi bodo lahko izbira li.«
Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah, je napoved kandidature nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Gasparija pričakoval. »Tekma bo tako še bolj zanimiva in jaz sem nanjo pripravljen,« je podčrtal Peterle. (STA)
Sreda, 18. julija 2007
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
5
GLEDALIŠČE VERDI - Dan turizma v organizaciji Zveze industrijcev
Turistični sektor krepko nazadoval Vlada in industrijci za njegov zagon
Montezemolo: Rim, dežele in podjetja morajo sodelovati - Rutelli: Deset milijard evrov za razvoj kulturnega in turističnega sektorja
Italijanski turistični sektor je kot dirkalnik Formule 1, toda z njim se peljemo s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Zato so nujni ukrepi in še zlasti vlaganje v turistične dejavnosti oziroma večje financiranje državne agencije za turizem Enit, sploh pa je nuj na dru gač na po li ti ka na tem področju. Italija ima skratka ogro men tu ris tič ni po ten ci al, za kar pa je nujna učinkovita promocija na mednarodni ravni in temu primerna strategija. Poglavitno je torej prenehati z »mikropromocijami« na deželni ravni in je treba v prvi vrsti izboljšati infrastrukturo, brez katere Italija ne more biti kos zahtevam sodobnega turizma. Bistveno je vse ka kor tu ris tič ni sek tor ob -ravnavati kot ostala področja in nudi ti tu di temu pri mer no po klic no usposabljanje.
To je izšlo z Dneva turizma, ki ga je Zve za in du strij cev pri re di la včeraj v gledališču Verdi in na kate rem so go vo ri li o son čnih in sen -čnih plateh italijanskega turističnega sektorja in še zlasti poglobili vprašanja, kot so turistična politika, per spek ti ve za tu ris tič ni raz voj in problematika razvijanja infrastrukture. Na celodnevnem srečanju so o tem razpravljali ugledni gostje, od podpredsednikov Conf-industrie Emme Marcegaglia in Andree Pininfarine do nekdanjega podpredsednika Luigija Abeteja, predsednika družbe državnih železnic In no cen za Ci pol let te, po ob la -ščenega upravitelja družbe za avtoceste Giovannija Castelluccija, predsednika komisije za transport in turizem v evropskem parlamentu Pa o la Cos te in pred sed ni ka ko -misije za proizvodne dejavnosti v italijanski poslanski zbornici Danie-leja Capezzoneja. Osrednja gosta sta bila podpredsednik italijanske vlade Francesco Rutelli, ki je posegel na koncu zasedanja, in predsednik Confindustrie Luca Cordero di Mon te ze mo lo, ki je po dal za ključ -ne misli. Da ima Italija velik turis-tič ni po ten ci al in ga je tre ba za to kre pi ti, je med go vor ni ki še zlas ti pod kre pil pred sed nik Fe der tu ris -mo-Confindustria Costanzo Jan-notti Pec ci, ker be le ži tu ri zem ne -upravičen upad na razvojni in zaposlitveni ravni. Zadevo je še poostril Montezemolo, po mnenju katerega je Italija zdrknila na domala vseh se zna mih o tu ris tič ni pri -vlačnosti, ki jih sestavljajo posebne agencije.
Sicer so zasedanje odprli pred-sed nik tr žaš ke As sin du strie Cor ra -do An to ni ni, pred sed nik De že le Furlanije-julijske krajine Riccardo Illy in tržaški župan Roberto Dipi-az za. An to ni ni je uvo do ma pre bral pis mo pred sed ni ka re pub li ke Gi or -gi a Na po li ta na, ki se tu di sam za -vzema za preporod italijanskega turizma. Slednji je med temeljnimi faktorji, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju in k zaposlitveni rasti, za čen ši z manj raz vi ti mi ob moč -ji, pravi Napolitano. Ekonomska dimenzija, ki jo je doseglo to področje, zahteva zdaj zasledovanje ambi-cioznejših načrtov, ki jih med drugim narekuje italijansko okoljsko in umetnostno bogastvo. Glede na močno konkurenco, vezano na med na rod ne tu ris tič ne to ko ve so zato za izboljšanje konkurenčnosti potrebna vlaganja v infrastrukturo in v strukture za sprejemanje turistov, seveda ob neobhodno potrebnem spoštovanju umetnostnega in kul tur ne ga bo gas tva.
Rutelli, Montezemolo in Illy med včerajšnjim zasedanjme v gledališču Verdi
KROMA
Med hu di mi prob le mi je, kot rečeno, neprimerna infrastruktura, kar pride po Antoninijevih besedah do izraza tudi na krajevni ravni. Če je tu ri zem v na ši de že li in v Trstu med glav ni mi adu ti, je šib ka to čka prav infrastruktura. Zato si ne more Antonini predstavljati, da bi tretji pas na avtocesti Trst-Benetke lahko končali šele leta 2014 in visoko hitrost (Tav) še kasneje. Visoka hitrost namreč že povezuje Pariz in največja nemška mesta in bo v krat kem še špan ska. Za to je za učin ko vi to kon ku ren co z dru gi mi evropskimi, pa tudi italijanskimi ob moč ji nuj no stra teš ko za vez niš -tvo, tudi med letališči z Ronk, Benetk in Ljubljane, je poudaril Antonini, po mnenju katerega je treba na krajevni ravni izdelovati tudi pakete znan stve ne ga tu riz ma. Če so dobre povezave na Tržaškem po
mnenju Dipiazze pogoj za uspešno turistično ponudbo v severnem Jadranu od Benetk do Istre, cilja deželni predsednik Illy na menedžer-ske sposobnosti. Illy je pač najavil odprtje prvega centra za visoko izobraževanje menedžerjev in podjetnikov, ki bo imel sedež v Trstu. Šolo bo odprla Dežela FJK v sodelovanju s tržaško in videmsko univerzo ter menedžersko šolo MIB. Dežel na vla da se je med tem osre do to -čila na ovrednotenje naravnih in kulturnih dobrin v FJK. V ta namen je ustanovila novo podjetje za turistično promocijo Turismo FVG in -v sodelovanju z ministrstvom za kulturne dobrine - Fundacijo za Oglej, katere cilj je ovrednotenje tamkajšnjega arheološkega najdbi-šča.
V nadaljevanju so iz posegov posameznikov in s specifičnih okro-
glih miz prišli na dan pomanjkljivosti v italijanskem turističnem sektorju in zadevnih vladnih politikah ter razni predlogi oziroma zahteve za njegov ponovni razmah. Tako je Pecci zavrnil razmišljanje glede »lestvic« med državami, ker ima po njegov mnenju Italija tak potencial, da se je treba osredotočiti na njeno absolutno vrednost. Med prioritetami je vsekakor obnova tu ris tič ne po nu dbe prek »in te -grirane promocije«, za katero je zadolžena agencija Enit. Dalje je treba iz bolj ša ti us trez no splet no stran www.italia.it (Rutelli je s tem v zvezi najavil, da bodo dokončno spletno stran predstavili na turistični borzi Bit prihodnje leto), ustanoviti mešani (javno-zasebni) rotacijski sklad za obnovo italijanskih turističnih sprejemnih centrov, sprejeti ukrepe za davčne olajšave in prese-
gati pojem sezonske ponudbe. K sre či je sta nje da nes vse ka kor bolj -še, saj se je trend la ni spre me nil, je do dal Pec ci, to da raz voz la ti je tre -ba vozel družbe Alitalia in obenem izboljšati povezave med letališči in turističnimi območji. Peccijevo izvajanje je podprl Pininfarina, ki pa je vzporedno kritiziral početje vlade. Lani so namreč izvoz in industrijske dejavnosti po petih let »razočaranja« končno zabeležili porast. To da to gre pri pi sa ti tru du ti -sočerih malih in velikih podjetij, ker je vse lej manj ka la us trez na vlad na go spo dar ska po li ti ka. Po li -tič ni raz red v bi stvu ni raz umel pra -vih vzrokov za krizo, ki je zajela Italijo v zadnjih 15 letih. Dovolj je bilo, da smo v Italiji zabeležili 1,3 od-stot no rast in bi li pre pri ča ni, da je kri za mi mo, med tem ko so os ta le evropske države rasle povprečno za 3 odstotke. Nasprotno, nevarnost še ni mimo, je naglasil Pininfarina. Toda podjetja sama ne morejo kljubovati propadanju in mora zato poseči politika. In to na vseh področjih, ki so da nes prob le ma tič na, od šo le in welfareja do pokojninskega sistema, javnih financ in še ne izvedenih reform.
Da si je treba za ponovni razmah krepko zavihati rokave, je med pogovorom z novinarji ob robu zasedanja poudaril Montezemolo. Italija ni več konkurenčna v turističnem sektorju, ker ga je enostavno slabo upravljala. Nujen je torej zasuk, je dejal, potrebna je mreža, v kateri morajo tesno sodelovati Rim, dežele in podjetja oziroma tu ris tič ni de lav ci, ker ni več do vo -lj ciljati le na posamezna arheološka najdbišča, na naravne dobrine ali na kulturno bogastvo. Zato je povabil Rim, naj obravnava turizem kot ostala področja in naj torej posta vi nje gov raz voj med pri o ri te te, da bo Italija na tem področju spet pridobila vodilno mesto, ki ga je imela v 70. letih. Če je bila pač Italija po podatkih svetovne organizacije za turizem v 70. letih na prvem mestu, je bila v 90. letih na četrtem. Tvegamo, da bo Italija čez pet let na sed mem mes tu, je po ve dal Mon te -ze mo lo, ki je si cer po va bil tu di pod -jetnike k inovaciji.
Ru tel li je s tem v zve zi po eni strani izjavil, da namerava vlada spre me ni ti ko le dar šol skih po čit nic ( o tem po ro ča mo na dru gem mes -tu), po dru gi pa je po tr dil, da bo vlada namenila deset milijard evrov za razvijanje kulturnega in turističnega sektorja, ki jih bodo upravljale dežele. Podpredsednik vlade je prav ta ko po uda ril po tre bo po več -ji koordinaciji med občinami, deželami in Rimom in dejal, da se vlada trenutno posveča še zlasti kopalne mu in kon gres ne mu tu riz mu, ki sta gonilna sila italijanskega turizma. Poglavitna je vsekakor nova miselnost. Turistični sistem bo moral namreč v prihodnosti namesto povpraševanja sloneti na ponudbi, je na gla sil Ru tel li. Če bo do vsi so de -lo va li, bo tu ri zem pos tal pr vi ita li -jan ski sek tor. Ru tel li je ob ro bu sre -čanja glede Trsta še poudaril pomembnost razvijanja krajevne ponudbe in še zlasti omenil Oglej ter morski park na tržaškem nabrežju, za katerega se zavzema Tržaška tr-go vin ska zbor ni ca. Trst mo ra na os -novi tega in drugih projektov v bistvu zagotavljati kakovostno in stalno ponudbo, pravi Rutelli, sicer bodo tu ris ti ve no mer šli mi mo nje ga.
Aljoša Gašperlin
6
Sreda, 18. julija 2007
TRST
/
OBČINA TRST - Sklep občinskega sveta
Na dražbo tudi teren pri Gerdoličih
Nasprotovanje leve sredine - Bodo gradili hiše?
Tržaški občinski svet je na predsinočnji seji po dolgotrajni razpravi sprejel sklep, na podlagi katerega bo Občina Trst lahko dala na javno dražbo nekatera zemljišča in nepremičnine, kijih ima v lasti, za skupno vsoto nekaj več kot 1.600.000 ev-rov. Med zemljišči, ki bodo šla naprodaj, je tudi tisto, ki se nahaja na Zgornjem Rocolu na območju z ledinskim imenom Gerdoliči med ulicama Ere-mo in Felluga, Občina pa ga namerava prodati za 240.000 evrov. Gre za zeleno površino, namera občinske uprave pa je že pred dnevi povzročila nemalo nejevolje pri krajevnih prebivalcih (nekateri od le-teh so se tudi udeležili predsinočnje seje), poleg tega pa je prodajo zelenih površin svojčas zavrnil tudi rajonski svet za šesto okrožje.
Sklep je obrazložil odbornik Piero Tononi, ki je tudi pristojen za občinsko premoženje. Po njegovih besedah je območje zapuščeno in na njem raste robida, zato ga občinska uprava želi ovrednotiti s tem, da morebitni kupci lahko tam tudi kaj zgradijo. V razpravo so se oglasili domala le predstavniki levosredinske opozicije, ki so med drugim opozorili na nejasne kriterije določanja, katera zemljišča oz. nepremičnine bo Občina prodala in katere ne. Seznam le-teh je bil namreč v začetku nekoliko daljši in za kar dva milijona evrov tudi »težji« od tega, ki je predsinočnjim šel v razpravo v občinski svet, nekatera območja pa so zatem črtali s seznama, potem ko sta si jih ogledala župan Roberto Dipiazza in odbornik Tononi. Zato je leva sredina zahtevala preložitev glasovanja o sklepu, da si območje Gerdoličev ogleda pristojna komisija občinskega sveta. Poleg tega, je bilo še rečeno, je večina zemljišč v lasti Občine zapuščenih,
v primeru Gerdoličev pa gre tudi za krajevno posebnost s starimi domačijami in borjači, ki imajo še svojo dušo. Navsezadnje, so še menili levosre-dinski svetniki, bi tam lahko tudi pustili pri miru majhno zeleno površino: če seje Občina odpovedala prodaji zemljišč, vrednih skupno dva milijona evrov, bi se lahko mirne duše odpovedala tudi prodaji terena, vrednega 240.000 evrov. Opozicija pa pri svojih prizadevanjih ni bila uspešna, saj je desnosredinska večina na glasovanju zavrnila vse njene predloge, tudi tistega, s katerim je leva sredina hotela doseči ločeno glasovanje o posameznih zemljiščih. Sklep je bil sprejet z glasovi desno-sredinske večine, medtem ko je levosredinska opozicija glasovala proti, pri čemer se ji je pridružil tudi nekdanji svetnik Nacionalnega zavezništva in zdaj član mešane skupine (drugače pripada Krščanski demokraciji za avtonomijo) Salvatore Porro.
Za levo sredino je razplet predsinočnje razprave ponoven dokaz nadutosti desnosredinske občinske uprave, saj je na seji občinskega sveta zavrnila predlog, da si območje ogleda pristojna komisija. Tudi ni razumljivo, po katerem ključu so določena območja črtali s seznama zemljišč, ki gredo v prodajo, druga pa ne. V levi sredini sumijo, daje Občina že našla kupca za zemljišče pri Gerdoličih, kjer utegnejo zrasti nova poslopja. Bliža se namreč revizija občinskega regulacijskega načrta in kupec bo gotovo maksimalno izkoristil to priložnost. O vsem tem bo govor na današnji tiskovni konferenci oz. srečanju z občani, ki jo leva sredina sklicuje ravno pri Gerdoličih, na križišču med ulicama Eremo in Felluga.
MESTNO SREDIŠČE - Po sklepu občinskega sveta
Usoda Rusega mosta vzbuja precej skrbi
Mnenje Pavla Debelisa o bodočnosti stojnic
Kakšna usoda pravzaprav čaka Rusi most?
KROMA
»Težko je oceniti danes, kaj nam bo prinesla nova ureditev tržnice. Vse je odvisno od tarife, ki jo bomo morali plačati za stojnico na novem tematskem trgu: če ne bo previsoka, bo prenovljena tržnica predstavljala pridobitev, sicer bodo nastopile velike težave.« Tako Pavel Debelis ocenjuje predsinočnji sklep tržaškega občinskega sveta glede preureditve tržnice na trgu pri Rusem mostu. Med prodajalci - in prodajalkami - je seveda občinski sklep novica dneva, predmet bolj ali manj vnetih pogovorov, nekateri so vse prej kot navdušeni, vsi so zaskrbljeni.
Na trgu je v zadnjem obdobju pet stalnih stojnic z zelenjavo in drugimi živilskimi proizvodi, kot sta sir ali vino, dve stojnici z biološkimi proizvodi trikrat tedensko, ena pa enkrat tedensko. Stalno prisotni sta tudi dve prodajalki cvetja oz. rožarci, kot jim pravijo domačini, sezonsko je prisotna tudi stojnica s sivko oz. suhim cvetjem. Poglavje zase so prodajalci oblačil: njihove tri stojnice so zadnji ostanek nekdanjega mogočnega ceha t.i. jeansinarov, ki so se desetletja mastno redili na račun prodaje cenenega blaga jugoslovanskim kupcem, sorazmerno nova pa je prisotnost štirih afriških prodajalcev. Prav slednjim, in to tako črnim kot belim, grozi, da bodo z novo ureditvijo morali zapustiti trg, saj je v občinskem sklepu točno zapisano, da bo tržnica od torka do sobote od 8. do 14. ure namenjena izključno prodaji živilskih, vrtnarskih, cvetličarskih in celo ribiških proizvodov. Ta omejitev sloni na prepričanju občinske uprave, da je treba, v skladu z deželnim zakonom, uveljavljati tipične krajevne enološke in gastronomske proizvode. V tem okviru, in tudi glede na evropska določila, ni izključeno, da bodo na trgu lahko prisotni tudi prodajalci iz sosednjih krajev Slovenije, v samem občinskem sklepu pa je že zapisano, da bo dovoljena tudi prodaja rib, kot se je že dogajalo pred nekaj desetletji.
Če se z vrhov načelnih namenov spustimo v nižave vsakodnevne gospodarske računice, prodajalce pri Rusem mostu najbolj skrbi, koliko bo po novih pravilih znašala tarifa za stojnico. Če bo ostalo pri sedanji občinski tarifi (600 evrov letno za
stalno stojnico), ne bo problemov, če pa bo uprava vnesla izračun po zgledu sedanjih nestalnih stojnic (7,5 evra za 6 kv. metrov), bi za novo minimalno površino 24 kv. metrov (v katero je sicer vključeno tudi parkirišče za dostavno vozilo) morali odšteti okrog 30 evrov na dan oz. 600 evrov na mesec. Takega stroška ne bi mogli vzdržati, je soglasno mnenje vseh dosedanjih prodajalcev, in bi se v takih pogojih morali odpovedati prisotnosti na trgu.
Vsekakor bo trda predla črnim kramarjem in zadnjim jeansinarom, ki se bodo v vsakem primeru morali odseliti; občinska uprava jim ponuja možnost prodaje v okviru drugih rajonskih tržnic.
Zaenkrat še ni znano, kdaj bo stopila v veljavo nova ureditev, in niti, kako bo urejena prodaja. Odpadla je zamisel, da bi na trgu postavili velike (in zelo lepe) marmornate pulte nekdanje glavne ribarnice, ki so jih med prenovitvijo odstranili in so zaenkrat v občinskih skladiščih. Prav gotovo bo za prodajo nekaterih tipičnih živil treba zagotoviti električno in vodno napeljavo, s katerimi ne razpolagajo na sedanji tržnici.
Predvčerajšnji sklep zadeva samo eno polovico trga pri kanalu, na drugi polovici pa bo zaenkrat še vedno parkirišče, kljub večkratnim protestom, da parkirani avtomobili resno kvarijo izgled značilnega trga ob kanalu. Na strani trga, na kateri prodajajo zelenjavo in cvetje, pa občinska uprava zagotavlja, da bo restavrirala vodomet iz 18. stoletja, ki že vrsto let pušča in je v dokaj neuglednem stanju.
Če bo šlo vse po načrtih in predvsem če bo občinska uprava res zagotovila sprejemljive tarife in organizacijo, potem bo nova tržnica tudi z obsežnejšo in kakovostno ponudbo večje število kupcev, meni še Pavel Debelis. Med drugim, bi se prvo leto prenovljene tržnice občina lahko »zadovoljila« s poskusnimi tarifami, predlaga Debelis tako da bi prodajalci, ki so v glavnem tudi proizvajalci domače zelenjave, lahko preverili, v kakšni meri se lahko razvije njihova prenovljena dejavnost.
Sergij Premru
TIHOTAPSTVO - Izkrcan v Trstu, zasežen pa pri Latisani
V tovornjaku prevažal več kot tri tone tujih cigaret
V svojem tovornjaku je prevažal 3,3 tone pretihotapljenih cigaret, po navidezno uspešnem izkrcanju v Trstu pa je že mislil, da je večji del nevarnega posla že opravil. V resnici so Giovan-niju Feliceju De Luchi in njegovemu vozilu sledili karabinjerji, ki so ga naposled tudi ustavili na avtocesti med Latisano in priključkom na odsek A27.
50-letni lastnik nekega prevoznega podjetja, doma iz kraja San Fior pri Trevisu, se je takoj znašel za zapahi. Tuje cigaretne škatlice so po vsej verjetnosti kitajskega proizvoda, v Trst pa so priplule iz Dubaja, v Združenih arabskih emiratih. Tržaški finančni stražniki in pristojni pri službi za carinski nadzor so v pristanišču opazili sumljiv tovornjak, ki se je pravkar izkrcal, a so ga pus-
tili, da je nadaljeval svojo pot. Vozilo so kmalu zatem začeli zasledovati karabinjerji iz Palmano-ve, medtem pa so njihovi videmski kolegi nadaljevali stike s silami v tržaškem pristanišču. Preden bi tovornjak prišel v deželo Veneto, so ga karabinjerji zaustavili, pregledali in zasegli.
Tovornjak s cigaretami je bil namenjen v kraj Godega di SanfUrbano pri Trevisu. Okviri, v katere se ta primer tihotapstva vključuje, zaenkrat niso še jasni. Videmski karabinjerji bodo v naslednjih tednih skušali razumeti, ali gre za protizakonito mednarodno trgovino širšega obsega. Čez dva tedna pa bodo znani rezultati kemičnih analiz zaseženih cigaret, ki bodo pokazali, ali slednje vsebujejo posebno škodljive
/
TRST
Nedelja, 15. julija 2007
7
VREME - Vremenoslovci napovedujejo nov vročinski val
Vročina? Nobenih težav, če se boste držali nasvetov
Koristni napotki zdravnika Renata Štoklja - Na voljo je tudi zelena številka za izredne potrebe
Napovedi vremenoslovcev za naslednje dni niso nič kaj spodbudne: naše kraje bo namreč znova zajel val neprizanesljive vročine, s temperaturami, ki bodo bržkone presegle 38 stopinj Celzija. Za nekaj praktičnih nasvetov o tem, kako je priporočljivo ukrepati in kako kljubovati vročini, smo zaprosili zdravnika Renata Štoklja, ki nam je postregel s celo vrsto koristnih napotkov.
Kaže, da nam bo v prihodnjih dneh pošteno vroče ... Kaj svetujete našim bralcem, kako naj kljubujejo neznosni vročini?
Sporočilo gre v tem primeru najprej starejšim osebam, ki so z otroki in srčnimi bolniki najbolj ogrožena kategorija prebivalcev. Prav gotovo je najbolj potrebno, da pijejo veliko vode; poleg običajnih tekočin, ki so že v hrani (na primer v juhi ali sadju), mora vsak spiti vsaj poldrugi liter vode. Te pa ne smemo nikakor nadomestiti z alkoholnimi pijačami, ki jih popolnoma odsvetujem. Hkrati se je treba izogibati težko prebavljivi hrani, se pravi tisti hrani, ki vsebuje veliko maščob. Pri jedači pa velja pravilo »večkrat in po malo«.
Ob najtoplejših dnevnih urah pa seveda velja pravilo, da je bolje mirovati.
Seveda, takrat svetujem, da se predvsem starejši zadržujejo v senci ali doma ter da prilagodijo aktivnosti toploti, se pravi, da se ne premikajo po nepotrebnem. Uživanja zdravil pa ne gre prekiniti, razen če tega ne veleva domači zdravnik.
Klimatske naprave prav gotovo izboljšujejo toplotne razmere v zaprtih prostorih, včasih pa so lahko zahrbtne.
Klima je v soparnih dneh koristna in primerna ter je prav gotovo ekonomska investicija za tiste, ki si jo lahko privoščijo. Večkrat pa privede prevelik razmah temperature med sobami oz. t.i. temperaturni skoki do lažjih oblik prehlada.
Po vaših izkušnjah sodeč, kdo je občutljivejši ženske ali moški?
S fiziološkega vidika ni nobene razlike, drugače pa so moški nekoliko bolj izpostavljeni, ker so bolj nebogljeni. Ženske si znajo namreč pomagati in nič jih ne prevrne ... Za vsak slučaj pa je na voljo brezplačna zelena številka 800-007800, ki so jo uvedli v vseh štirih mestnih zdravstvenih okrajih in nudi pomoč prebivalcem ob težavah pri prenašanju visokih temperatur. Osebje in bolničarji lahko tudi posežejo na domu in v sodelovanju z domačim zdravnikom nudijo primerno zdravstveno nego potrebnemu bolniku.
Še kak nasvet?
Vsak izmed nas pozna starejšo osebo, ki biva na primer v istem stanovanjskem bloku ali vasi in je popolnoma sama. V takih primerih bi bilo lepo, da bi mu od časa do časa telefonirali oziroma ga obiskali in se informirali, ali je vse v redu in če potrebuje kaj. Kanček solidarnosti z relativno eno-stavnivnim dejanjem... (sas)
Turisti so si na pomolu Audace privoščili »hladen« skok v morje
kroma
FINANČNE PODPORE - Tiskovna konferenca odbora FJK
»Dežela ne diskriminira Trsta«
Tržaška občinska uprava sploh ni vložila prošnje za obnovo stadiona Pino Grezar
Deželna vlada ne diskriminira tržaške pokrajine v korist videmske, kot menijo nekateri v Trstu. V to sta prepričana odbornika Roberto Cosolini in Michela del Pie-ro, ki sta na včerajšnjem srečanju z novinarji zavrnila kriti ke, češ da je De že la na me ni la fi nanč no po moč vi dem -skemu nogometnemu stadionu Friuli, pri tem pa popolnoma zanemarila tržaška stadiona Grezar in Rocco (foto Kroma).
Predstavnika Illyjeve uprave sta pojasnila, da je Dežela namenila Triestini 220 tisoč evrov za posodobitev stadiona Rocco, za Grezar pa ni prejela od Občine Trst nobene prošnje za finančne prispevke. V tržaški občini je deželna uprava namenila 490 tisoč evrov za igrišča pri Sv. Ivanu, Kampanelah in v Ul. Petracco.
Cosolini je povedal, da je uprava FJK pred kratkim namenila kar 28 milijonov evrov za nov sedež ugledne raziskovalne ustanove Sissa, Del Pierova pa je spomnila na zadnji deželni prispevek (9 milijonov evrov) za dograditev tržaške hitre ceste. Obtožbe, da FJK diskriminira tržaško območje, so po njunem mnenju neosnovane.
Glede finančne pomoči videmskemu stadionu, kjer nastopa Udinese, je Cosolini dodal, da nastop deželnega moštva v nogometni italijanski A ligi predstavlja promocijo za vso Furlanijo-Julijsko krajino in ne samo za Videm ali Furlanijo.
Drugi zdravstveni okraj brez telefonov
Deželno zdravstveno podjetje sporoča, da telefonske povezave uradov drugega tržaškega zdravstvenega okraja, ki ima sedež v Ul. Nordio, trenutno zaradi okvare niso uporabne. Številka za brezplačne klice 800-991170 prav tako ne dela. Pri podjetju računajo, da bodo okvaro popravili v kratkem.
Poletna šola biomedicine
V kongresnem centru središča AREA Science Park pri Padričah se bo od jutri do sobote odvijala mednarodna poletna šola biomedicine. Namenjena bo raziskovalcem iz držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), osrednji prireditelj tridnevnega izobraževalnega srečanja pa je deželni center za molekularno biomedicino (CBM). Spored predvideva 24 lekcij o genomiki, pro-teomiki in podobnih temah, pa tudi o etičnih in socialnih vprašanjih na področju genetike. Predavali bodo priznani docenti iz Italije, Avstrije, Francije, Japonske, Nemčije, Španije in Švice, izbranih slušateljev pa bo 130 (skupnih prošenj iz vseh koncev sveta je bilo 190).
PRI SV. JAKOBU
Beg ni bil uspešen
Mestni redarji so imeli včeraj dopoldne kar nekaj dela z mo-tociklistom, kije ob 11. uri na Trgu sv. Jakoba povozil 61-letno M. R. in nato zbežal. Priča nesreče, V. L., se je podal za njim in videl, da se je motociklist zatekel na območje stanovanj ATER na Ul. Patrizio.
V. L. je o za de vi ob ves til mestne redarje, ki so se podali na omenjeno ulico in najprej ugotovili, da iščejo 43-letnega M. P. Sled nji jim je po nov no pos ku sil uiti: redarji so ga po krajšem zasledovanju naposled le ujeli, eden iz med njih pa je pri tem utr pel lažje poškodbe, zaradi katerih bo počival teden dni.
Moškega je sodna policija aretirala in odvedla v Koronejski zapor zaradi opustitve pomoči in upiranja javni osebi. Ponesrečen ka M. R. naj bi okre va la v ro -ku 10 dni.
LETOŠNJE STOTICE - Nataša Balbi (Licej Franceta Prešerna)
Pozitivno o maturi
Referat o odnosu med književnostjo in narodnostjo - Jeseni študij modernih jezikov
Na straneh našega dnevnika smo že predstavili odličnjakinjo s pohvalo Metko Pucer, ki je obiskovala jezikovno smer na Liceju Franceta Prešerna. Poleg Metke pa so na tej sme ri ime li kar dru ge tri ma tu -rantke, ki so prejele najvišjo oceno -stotico, čeprav brez pohvale. Poročali smo že, da si končnih ocen, ko so bile izobešene v veži liceja Prešeren, niso ogledali vsi kandidati oz. kandidatke. Poleg Metke Pucer se je prišla seznaniti s sadovi svojega dela še ena stotica: to je Nataša Balbi, Tržačanka iz Valmaure, ki nam je v po go vo ru, na sta lem po tem, ko jo je na dan objave izidov minil prvi šok ob po gle du na okro glo šte vil ko 100/100, priznala, da take ocene ni pričakovala: »Visoko oceno ja, ma ne ta ko vi so ko,« nam je v zna čil ni go -vorici dejala Nataša, ki seveda ni skrivala svojega zadovoljstva in je odkrito priznala, da je to zanjo veliko zadoščenje.
Nataša Balbi
kroma
T
Tema referata, s katerim se je Nataša Balbi predstavila komisiji v ustnem delu državnega izpita, je bila odnos med književnostjo in narodnostjo: »Prikazala sem razne odnose raznih avtorjev v slovenščini, angleščini, nemščini in ruščini,« pravi Nataša, ki ima tudi pozitivno mnenje o no vem sis te mu, po ka te rem je letos potekal državni izpit v Italiji na podlagi odločitve ministrstva za šolstvo Giuseppeja Fioronija: »Po mojem je bila matura dobro organizira-
na in je tu di le po, ker so zu na nji čla -ni. Če imaš npr. slabe odnose s profesorji, ki jih imaš med šolskim letom, lah ko imaš tu di bolj še od no se z zunanjimi,« je prepričana odličnja-kinja iz Valmaure.
Zakaj pa je Nataša pred petimi leti izbrala jezikovno smer na liceju Prešeren? Odgovor je sila preprost: »Ker so me zanimali jeziki in sem zadovoljna s to izbiro,« je bila kratka in jedrnata odličnjakinja, ki se je v preteklosti ukvarjala s plavanjem, a zdaj za ta šport, kot pravi, nima dosti časa. Drugače svoj prosti čas, ko je prosta študijskih obveznosti, izkorišča za druženje s prijatelji, s katerimi hodi k morju ali na »fešte« in v kino.
Nataša Balbi se je po končani maturi odločila popolnoma prepustiti se uživanju poletja: »Morje, plaža, zabava, potem pa univerza,« pravi odličnjakinja, ki bo jeseni za-če la štu di ra ti mo der ne je zi ke na tr -žaški univerzi. (iž)
TriesteOperetta z Offenbachom
Ob 18. uri bo drevi na vrsti četrto in obenem zadnje srečanje v mali dvorani gledališča Verdi v okviru prireditev TriesteOperetta. Tokrat bodo predvajali videoposnetke z odlomki iz del Jac-quesa Offenbacha, vstop na srečanje je prost. V torek bo Verdi gostil delo nemško-francoskega skladatelja »La Perichole« v režiji Jeromea Savaryja.
Festival miljske popevke
Na Trgu Marconi se bo nocoj ob 21. uri odvijal festival miljske popevke, ki ga prireja Odbor za promocijo festivala tržaške popevke pod vodstvom Fulvia Mariona. Za lovoriko se bo potegovalo osem izvajalcev italijanskih narečnih pesmi iz Milj, igralka Marzia Postogna pa bo deklamirala nekatere poezije, prav tako v miljskem narečju.
V Miljah predvajajo von Trierjev film Medea
Evripidova tragedija Medeja je navdahnila najprej Pasolinija, nato pa še Larsa von Trierja. Film danskega režiserja iz leta 1988 si bo mogoče nocoj brezplačno ogledati v miljskih Vrtovih Evrope, z začetkom ob 21.30. Srečanje prireja društvo Bonawentura - Gledališče Miela.
8
Sreda, 18. julija 2007
TRST
NASILJE NA DELOVNEM MESTU - Urad za pomoč prizadetim osebam
Multidisciplinarna ekipa v oporo delavcem, žrtvam nasilja
Deželno finansiranje omogočilo posodobitev storitev urada - Od aprila obravnavali 20 primerov
»Mobbing« je pojav, ki danes prizadene vse več delavcev in za katerim se skriva slabo ravnanje s podrejenimi oziroma sodelavci, ki se v času ponavlja in povzroča v žrtvah resne socialne, psihične in zdravstvene težave. Na državni ravni predstavlja tovrsten problem še vedno nekakšno tabu temo, v naši deželi pa je uvedba zakona št. 7 iz leta 2005 pomenila korak naprej pri ozaveščanju širše javnosti o različnih oblikah tega pojava. Zakon je aprila letos omogočil finansiranje projekta, ki predvideva ureditev posebnega urada, pri katerem se lahko zglasi vsaka prizadeta oseba potrebna pomoči.
Partnerja projekta sta sindikalna konfederacija UIL in pa center proti nasilju Goap, ki sta na sedežu omenjenega sindikata uredila manjši urad imenovan »Punto d'ascolto«. »Podobno okence je sicer delovalo že od leta 2001 in od takrat ga je obiskalo nad 100 oseb. Aprila pa je deželno finansiranje omogočilo posodobitev urada in njegovih storitev,« je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil deželni tajnik UIL Luca Visentini, ki je nato prepustil besedo pokrajinskemu tajniku UIL za javne uslužbence Marinu Kermacu, ki je podrobneje predstavil osebje in pa delovanje urada. Tu je prisotna multidisciplinarna ekipa, ki jo sestavljajo 3 operaterke iz centra proti nasilju in 2 sindikalni zaupniki, ki bodo sprejemali delavke oziroma delavce v težavah, ob njih pa bodo na voljo še pooblaščeni zdravnik medicine dela, sodni zdravnik, pravnik, specialist za delavske pravice, psihoterapevt in pa psiholog. Urad v Ulici Polonio 5 (na sedežu UIL) deluje vsak ponedeljek od 16.30 do 18.30 in sredo od 15.30 do 18.30 (telefonska številka 040-660994 ali e-mail naslov info@benesserelavoro.it). »Kontaktni operaterji sprejemajo tu delavca, prisluhnejo njegovim težavam in dvomom ter ocenijo ali gre res za primer psihofizičnega nasilja ali pa za stresno situacijo. S pomočjo profesionalnih sodelavcev določajo nato postopek reševanja težave in posledično prijave psihičnega nasilja,« je izpostavil Kermac.
Odgovorna za projekt in delovanje urada, gospa Imma Tromba se je zaustavila pri analizi dvajsetih primerov, ki jih je urad obravnaval od aprila letos. Gre za primere preobremenjenosti delavca z delom, slabega obnašanja delodajalca in pa osebnega napadanja. »Žrtvi, ki se sramuje svojega položaja in izgublja samozavest, želimo pomagati, saj situacija ruši tako odnose na delovnem mestu kot tudi v družini in v krogu prijateljev,« je opozorila Trombova. (sas)
Pogled na urad za žrtve psihičnega nasilja na sedežu sindikata UIL
kroma
NA TRGU VERDI
Razmišljanje in debata o TV dnevnikih
Na Trgu Verdi bo nocoj potekala predhodna prireditev v okviru nagrade Marco Luchetta 2007 z naslovom »Antepremio«. Od 21. ure dalje bo govora o vlogi novinarstva ter o vrlinah in hibah televizijskih dnevnikov. Sodelovala bodo nekatera znana imena današnjega italijanskega novinarstva, kot so voditelj oddaje »Terra!« (Canale 5) Toni Capuozzo, direktor TG2 Mauro Mazza in voditelj oddaje »Controcorrente« (Sky TG 24) Corrado Formigli.
Debata, ki jo bo povezoval glavni urednik deželnega sedeža RAI Giovanni Marzini, bo občinstvu nudila možnost, da pove svoje mnenje in izreče tudi kako kritiko na račun televizijskih dnevnikov. V soboto zvečer bo na Velikem trgu na vrsti osrednja prireditev »I no stri an ge li«, na ka te ri bo do po -delili prestižne novinarske nagrade.
GOSPODARSKA ZADRUGA - Drevi
V Bazovici srečanje o zaščitenih conah
V zad njih me se cih je bi lo ve -liko govora o zaščitenih območjih SIC in ZPS s posebnim ozirom na kraški teritorij. Slišati je bilo veliko kritičnih pripomb na račun deželne uprave tako glede postopka, pri katerem niso bili soudeleženi prizadeti subjekti, kot glede vsebine, saj naj bi prišlo do težkih vinkulacij pri kmetijskih dejavnostih. Zato je pred kratkim Kmečka zveza skupaj z ostalimi stanovskimi in drugimi organizacijami predstavila priziv na Predsednika Republike.
Stranke Demokratične zaveze želijo to vprašanje poglobiti s prizadetim prebivalstvom in predvsem obrazložiti vse aspekte, ki zadevajo zaščito in razvoj Kraškega teritorija, ki ga deželna uprava nikakor ne želi penalizirati. V ta namen se bo drevi ob 20.30 v Gospodarski zadrugi v Bazovici odvijalo javno srečanje, na katerem bodo prisotni deželni svetovalci Demokratične zaveze ter
TRŽAŠKA HITRA CESTA - Tovor padel na cestišče, brez posledic
S tovornjaka stekleni plaz
Več kilogramov stekla prekrilo vozni pas - Promet je bil prekinjen popoldne in zvečer
Turški tovornjak je včeraj nekaj po 15. uri izgubil lep del svojega tovora na tržaški hitri cesti v bližini komercialnega centra Le Torri d'Europa, v smeri za Milje. Dogodek ne bi bil posebno zanimiv, ko ne bi šlo za ogromen kup stekla, kije nenadoma padel na cestišče (pa tudi na nasprotni vozni pas) in zagrozil pnevmatikam zadaj vozečih avtomobilov. K sreči so se slednji pravočasno ustavili in večje škode ni bilo.
Hudo je bilo s prometom. Zaradi nezgode so se mestni redarji in karabi-njerji odločili za zaprtje vhodov hitre ceste pri Sedmem pomolu, Elizejskih poljanah in Valmauri. Zapora je trajala vse do poznega večera, na bližnjih ulicah Baiamonti in Svevo pa so se ustvarile dolge kolone in zastoji.
Čiščenje cestišča je potekalo počasi, ker je steklo močno oviralo delo vozil pristojnega podjetja. Sredi steklenih razbitin je bilo videti tudi kar nekaj delcev ogledal (na sliki Kroma), kar bodo najbolj vraževerni vozniki v prihodnosti nedvomno upoštevali. (af)
odborniki Gianni Pecol Cominotto, Roberto Cosolini, Enzo Marsilio. Prireditelji vabijo vse, ki jih zanima ta problematika, da se srečanja udeležijo.
Diliberto bo v Trstu v soboto zvečer
Vsedržavni tajnik Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto bo v soboto nastopil v Trstu zvečer ob 20.30 in ne ob 18.30, kot smo pomotoma poročali včeraj. Diliberto bo v Posto delle fragole znotraj nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu odgovarjal na vprašanja nekaterih novinark in občinstva.
Dan prej (v petek) bo poslanec Diliberto ob 18. uri v kavarni S. Marco sodeloval na predstavitvi svoje knjige "I libronauti". Knjigo bo predstavil Claudio Magris.
DROGA
Trije mladi v bolnišnico zaradi mamil
Tri mladeniče, ki so sedeli na stopnicah na vogalu med Trgom Oberdan in Ul. XXX Oktobra, je včeraj popoldne okoli 17. ure obšla huda slabost. Mimoidoči so opazili, da z mladimi nekaj ni bilo v redu, obenem pa so v njihovih rokah baje videli brizgalke. Nekaj minut pozneje sta bila na mestu dva rešil-ca, zdravniško osebje pa je takoj ugotovilo znake intoksikacije. Včeraj česa več ni bilo dano vedeti, a vse kaže, da so zastrupitev povzročila težka mamila. Trojico dvajsetletni-kov A. I., P. G. in D. K., t. i. punkov-cev, ki pogosto posedajo na Trgu Oberdan, so nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo zdravljenje. Nato so enega od njih prenesli v glavno tržaško bolnišnico, na oddelek za diagnozo in zdravljenje, ostala dva pa so zadržali na Katinari: enega na intenzivnem opazovanju, drugega pa na oddelku za urgentno nego.
Jutri na Opčinah Muccinov film
/
Po dveh glasbenih večerih si bo jutri zvečer ob 21.15 prostor pod kostanjem na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah priborilo filmsko platno. Na velikem ekranu bodo vrteli eno izmed uspešnic letošnje filmske sezone in sicer celovečerni film La ricerca della felicita - V iskanju sreče. Režijo je podpisal Gabriele Muccino, scenarij, Steve Conrad, nastopajo pa pevec in igralec Will Smith, njegov sin Jaden Smith, Thandie Newton, Brian Howe in drugi. Chris Gardner je briljantni, a nesrečni prodajalec v San Franciscu v letih 80. Chris, prisrčni oče petletnega Christopherja ter soprog muhaste partnerke, se težko preživlja. Žena zapusti moža in sina ter se preseli v New York. Chris vztrajno išče zaposlitev in se zaposli kot neplačan stažist v družbi za finančno svetovanje. Brez plače in strehe nad glavo Chris in sin bosta zatočišče našla v domovih za brezdomce ali v javnih straniščih podzemne železnice. Chrisa, ki nikoli ne opusti svoje najboljše obleke in ponosa neuklonljivega, pa le čaka kanček sreče. Film, posnet po resnični zgodbi, se dotakne vsakogar in je izjemna zgodba o življenju in preživetju, viziji in sanjah, o kruti realnosti, o očetu in sinu in neverjetni moči, ki jo lahko najdemo v sebi.
Kot se spodobi za pravi kino, bodo gledalci lahko okusili slastno pokovko in se osvežili z breskvami v vinu ter pijačo.
Lacota: Sarkozy me je sprejel...
Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy si je ob številnih drugih obveznostih našel čas, da je 14. julija ob francoskem prazniku tudi sprejel Massimiliana Lacoto, predsednika ezulske zveze Unione de-gli Istriani. To v tiskovnem sporočilu trdi Lacota, ki je predsednika Francije zaprosil naj v sklopu Evropske unije urgira za ustanovitev komisije za rehabilitacijo izgnancev.
Degano podpira volilni referendum
Vodja Marjetice v deželnem svetu Cristiano Degano poziva k podpisu volilnega referenduma. Slednji naj bi pripomogel k spremembi sedanjega volilnega sistema, ki je po Deganovem mnenju zelo slab.
0 Prireditve
SKD TABOR prireja TABOR 2007-POLETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Nabrežini na trgu pred županstvom: danes, 18. julija, opereta; jutri, 19. julija, »Tržaški večer« in nastop Lorenza Pilata; v petek, 20. julija, film »Mio fratello e figlio unico«; v soboto, 21. julija, gledališka predstava »Lasa pur dir« amaterske gledališke skupine italijanske skupnosti G. Tartini iz Pirana; v nedeljo, 22. julija, gledališka predstava »I ragazzi del coro« gledališke skupine Amici di S. Giovanni. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost. SKD VIGRED vabi jutri, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempola-ju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem).
/
TRST
Sreda, 18. julija 2007
9
Včeraj danes
Danes, SREDA, 18. julija 2007
MIROSLAV
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.16 - luna vzide ob 9.46 in zatone ob 22.50.
Jutri, ČETRTEK, 19. julija 2007
VINCENC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,1 stopinje C, zračni tlak 1115,1 mb ustaljen, veter 16 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 16. julija, do sobote, 21. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom.
Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2,-Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A.
Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim tele fon skim pozivom in z nuj nim recep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bol niš nic: 040 399 -1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Q Kino
ALCIONE - 18.30, 20.15,22.00 »II matrimonio di Tuya«. AMBASCIATORI - 15.00,17.30,20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
Loterija 17. julija 2007
Bari	23	89	82	39	81
Cagliari	35	3	69	13	72
Firence	89	31	79	2	33
Genova	52	22	75	85	30
Milan	62	46	34	70	89
Neapelj	69	86	50	33	23
Palermo	65	62	69	2	28
Rim	31	57	37	70	38
Turin	36	81	59	83	79
Benetke	49	43	79	2	71
Nazionale	46	18	21	31	6
Super Enalotto Št. 85
23 31 62 65 69	89 jolly 49
Nagradni sklad	2.881.624,44€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.639.820,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
12 dobitnikov s 5 točkami	48.027,08€
1.115 dobitnikov s 4 točkami	516,88€
43.110 dobitnikov s 3 točkami	13,36€
Superstar	46
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	51.688,00 €
166 dobitnikov s 3 točkami	1.336,00 €
2.308 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.974 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.066 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »La ricerca della felicita«.
CINECITY-16.00,16.30,17.30,18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.00, 22.00 »Stepping dalla strada al palco-scenico«; 16.15, 18.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.15 »The Reef -Amici per le pinne«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -18.20, 20.10, 22.00 »Rosso come il cielo«.
FELLINI - Dvoranaje zasedena.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.00, 22.15 »La duches-sa di Langeais«.
GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite de-gli altri«.
KOPER - KOLOSEJ -19.00 »Harry Potter in Feniksov red«; 18.50, 21.30 »Veter, ki trese ječmen«; 19.10, 21.10 »Moj Hitler«; 16.50 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 18.15, 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 19.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 20.30, 22.15 »Stepping -Dalla strada al palcoscenico«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantas-tici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad v Ul. Carducci 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka, 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habilitiranih.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTE FAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PRE ŠE REN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob
sobotah zaprta do 1. septembra 2007.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 3335994450, ki vam nudi tudi dodatna ojasnila.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠ KA BAN KA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
H Čestitke
AŠD Breg - Odbojkarska sekcija čestita svojim igralkam VERENI ŽERJUL, L ARI CREVATIN in JA-RICOLARICH ob opravljeni maturi višje srednje šole in MELINI COLSANI, MARINI EREIZ, GAJI GIACOMINI, IVANI MILIČ, VALENTINI SMOTLAK in VALENTINI ZOBEC ob opravljeni maturi nižje srednje šole.
Mlado družino iz Šempolaja je v nedeljo obogatila mala VIKTORIJA. Srečnim staršem in hčerki želi vse najboljše Vera z družino.
JASMINI, MATEJI in SARI čestitajo ob uspešni opravljeni maturi vsi pri SKD Lipa in MKB.
□ Obvestila
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo danes, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni.
»LIBRONAUTI« Z MAGRISOM - v petek, 20. julija, ob 18.30 v tržaški kavarni San Marco bo pisatelj Claudio Magris predstavil knjigo Oliviera Diliberta »I libronauti« o italijanski in evropskih knjigarnah. Prisoten bo avtor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars. V nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo anagrafski urad zaprt do petka, 20. julija 2007, zaradi izpopolnjevanja osebja.
GLASBENO POLITIČNI HAPPENING Z DILIBERTOM - Stranka slovenskih in italijanskih komunistov vabi v soboto, 21. julija, ob 21. uri v »Il posto delle fragole« v parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu na srečanje s poslancem Olivierom Di-libertom, ki bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev in publike. Za glasbeno kuliso bo poskrbela Martina Fe-ri.
PD SLOVENEC I N FANTOVSKA I N DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽ-
CA priredita 21. in 22. julija v parku Hribenca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija, bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija, bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialitetami na žaru.
EMERGENCY vabi v nedeljo, 22. julija, od 18. ure dalje h kiosku v borovem gozdičku v Barkovljah na infor-
mativno srečanje in družabnost. Izkupiček večera bo namenjen podpori naših pobud.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 - 18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNI CA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VE SE LA PO MLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovod-kinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PES NI KI DVEH MANJ ŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
H Mali oglasi
4000 KV. M nezazidljivega zemljišca, med Opcinami inRepnom, dostop z avtom, prodam za 27.500evrov.Tel. 347/6145807.
DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327.
DE LAV NI CA V NA BRE ŽI NI ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom zaposli vajenca z voljo do dela. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040200329.
DVA MESECA IN POL STAR PSIČEK
mahjne rasti, mešanček, išče dobrega gospodarja. Tel. 0481-78154 ali 347-1243400
IŠČE MO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 347-7375429.
KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898.
KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH išče kozmetičarko z diplomo (t.i. qu-alifica ali qualificazione) in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899.
LONJER samostojnoobnovljenohišo, hlev in senik z dograditvenim zemljiščem ter 750 kv.m. vrta prodam. Tel. 0481-767647 ali 393-5131232.
MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komerciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 LOČNIK - LUCINI-CO (GO) - geslo: »Nabava«.
NA VZHOD NEM KRA SU prodamo brez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040911924.
PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040-228382 ali 338-7220353.
PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040-231054.
PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na Primorski dnev-
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
NAROČNIKOM
JMMHBiKEG«
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
nik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«.
PRODAM KOSILNICO (a barra 90 cm) znamke Barbieri po ugodni ceni. Tel. na št. 338-1082653.
PRODAM PEUGEOT 106 1400 kubi-kov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 348-5613140.
PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI Sportline, 80 k.m., črno meteli-zirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 3473452051.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 334-6690936.
V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 335-5976052.
[d Osmice
G IG I IN BORIS staodprlaosmicovSa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
KMETIJA V GABROVCU pričebelar-ju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni.
KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zer-jalu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sido-nja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah.
Prispevki
V spomin na Srečka Budina daruje Ro-žeta Guštin 20,00 evrov za AŠK Kras.
Za no vi les tenec da ruje Ne rina Stranj 50,00 evrov za cer kev sv. Avgus ta v Doli ni.
Ob težki izgubi očeta Dušana izrekamo Danijelu Žerjalu in družini iskreno sožalje
Guido, Walter, Radovan, Igor, Edi, Claudio, Pavel, Elio, Iztok
S fotografijo komunic
o J

v a
f j
4

ri


1


pogovor zapisala Ivana Godnik
Primož Korošec, slovenski fotograf
Melting ] nadarjenosti navdiha, ki je tedna, četud dni, pospešil življenjski ter desetimi mla vsega sveta ?s venca. Primo uvrstil med fin skega sklopa, ITS SIX prire. tindvajsetletn s fotografijo u deset let, četudi je v resnici, kot pra^ diral in nima neke »formalne fotogral Razstavljal sem sicer na številnih drugim na Fotografiji leta 2004 in 2007 se nekaj work-shopov po Sloveniji in tuj v južni Franciji, ki ga vodi David Ba glednejših francoskih portretistov: Z bil portretno fotografijo, ki mi je poseb Portreti in pripovedovanje p zgodb skozi oči protagonistov posai fij, pa če so to ugledni Slovenci ali lju no srečuje med svojimi »fotografsk Primožu Korošcu posebej všeč.
Bogato serijo portretov je že pre razstave Mestne zgodbe, v Cankarjev te pa bo zastopal Slovenijo na tržaške dogodku leta, Triestefotografia.
S portreti nekoliko samosvojih, kov, se je udeležil tudi tržaškega do delo je tako spoznal sam Gianni Ber ga je baje ocenil zelo dobro. Korošci no ni uspela. A nič zato, saj kot trdi j« enkratna. Ogromno ljudi vidi veliko t\ ki natečaji so v bistvu izložbe na kateri V resnici nisem imel večjih pričakoval smislu šele na začetku. Sklop fotografiji novili šele pred tremi leti. To pomeni, ve še preveč ljudi in imaš zato boljše uvrstiš v ožji izbor finalistov. Zame je ložnost, nagrade so zelo prestižne, p vrednosti petdesettisoč evrov, ki ti o, šolanje v New Yorku.
Za natečaj je slovenski fotograf je o njem povedala hrvaška študen vorka Požgan, finalistka ki je lani pi venijo v Fashion sklopu.
Kako bi ocenil to izkušnjo?
Stvar je namenjena izključno mli absolventom fotografskih šol ali posam področju fotografije že nekaj dokazal izjemno priložnost, ko lahko spozr, vrstnikov. Ljudi, katerih delo je zelo k Sloveniji nebi srečal, že ta je dovolj dol ležbo. Še bolj pomembno pa je to, dc zirana tako, da lahko socializiraš, st jateljiš, stopiš v stik z uredniki fotogi pogovoriš s komisijo, ki ti ob oceni d nasvetov. Druženje na takih, umeti predvsem na mednarodni ravni, je a ker se lahko primerjaš. To je vedno zt ti daje možnost, da raseš in se učiš. Ve vici povedano, tudi nisem pričakov upaš v zmago...(se smeje) Nagrada ji ideja, da bi moje delo dobilo dobro stimulativno.
Kaj ti pomeni fotografija?
S fotografijo komuniciram in st močjo slik rad pripovedujem o skupil čustvih osebe, ki jo postavim pred o, stih, ki me v določenem trenutku obe ja je navsezadnje nek film ante litti namenjena sami sebi. Fotografijo c munikacijsko sredstvo in obrt z man) vložkom.
slike KROMA Imaš mogoče kakega fotografskega vzorni
Nimam vzornikov, so pa ljudje, ki me impresioi
ko katerega se izražajo in za to,
' " ' ™
iiiiS
v
iram in se izraza
pot narodnosti, in umetniškega ; prejšnji konec i samo za dva l tržaški mirni npo, je med pet-dimi talenti iz krival« tudi Slo-ž Korošec se je naliste fotograf-ki ga je dogodek dil že tretjič. Peli Ljubljančan se ukvarja približno vi, ni nikoli štu-fske izobrazbe«. razstavah, med udeležil pa sem •ini. Tudi tistega liki, eden naju-r njim sem poglo-ej všeč.
osameznikovih neznih fotogra-dje, ki jih slučaj-imi potepi«, so
dstavil v sklopu em domu. Šepe-m fotografskem
različnih juna-godka. Njegovo engo Gardin, ki pa zmaga vsee-bila že izkušnja ;ojih stvari in ta-h se predstavljaš. nj, ker sem v tem ? so pri EVE usta-da za natečaj ne možnosti, da se bila to super pri-redvsem tista, v mogoča enoletno
' izvedel, ker mu tka dizajna Da-redstavljala Slo-
idim fotografom, '.eznikom, ki so na i. To predstavlja iaš ogromno so-valitetno in jih v er razlog za ude-i je stvar organi? s kolegi spopri-afskih revij in se a tudi kar nekaj iških področjih, lodatna vrednost elo spodbudno in č od tega, po pra-al, četudi vedno pač nagrada in oceno, je še kako
^ izražam. S po-skih zgodbah ali bjektiv, a tudi ti-iajajo. Fotografiram in ni nikoli ojemam kot ko-'šim umetniškim
ka?
nirajo. Način pre-
kar mi posredujejo. Najbolj so name vplivali klasik August Sender, Irving Pen in Richard Avedon, ampak načeloma se ne zgledujem po njih, so pa med tistimi, ki jih imam najraje.
Kaj pa med slovenskimi fotografi?
Težko bi rekel, da mi je všeč katerikoli opus v celoti. pred časom pa me je zelo prevzela portretna estetika Jožeta Suha-dolnika, všeč so Boris Gabršček, Tomaž Gregorič, Tomo Brejc in Stojan Kerbler.
Naslov natečaja je bil »Uniqueness is...«, kjer si moral svoje delo utemeljiti tudi z opisnim tekstom. Kako si ga ti interpretiral?
Moj dodatek k tej temi ni bil nek tekstopisni presežek, bolj je šlo za nekaj kar sem prilagodil temu natečaju, načeloma pa naj bi fotografije govorile zgodbo zase, ne pa tekst ki ga predstaviš pod tem.
Katero zgodbo so pripovedovale tvoje fotografije?
Gre za zgodbo prikazovanja raznolikosti družbe med Slovenci, raznolikosti posameznikov v slovenski družbi. Pri tem se mi zdi posebej pomembno poudarit to, da gre za zgodbo o Slovencih. To je širša tema. Neka zgodba, ki prikazuje stanje sodobne Slovenije, ožja tema pa bi bila odnos do drugačnosti v družbi: percepcija drugačnosti v družbi.
V	čem se kaže drugačnost in različnost tvojih junakov?
Posebej zanimivo se mi zdi, da so junaki po svoje sami sebi kontrastni in istočasno so različni tudi od drugih ljudi. Njihovo drugačnost pa gre pripisati predvsem dejstvu, da se oni držijo svojih vrednot in jim z razliko od drugih tudi sledijo.
Gre pri tem tudi za narodnostno drugačnost?
Narodnostna drugačnost v resnici ni bila v obravnavi, čeprav sem se kasneje zavedel, da nekateri od teh res pripadajo drugim narodnostim. Nebi vedel, ali gre pri tem za slučaj, do tega je v resnici prišlo zgolj posredno.
Kaj ti pomeni portretiranje in zakaj se odločaš za portrete?
Odgovor je različen od serije do serije. V
novejšem opusu fotografij se ukvarjam s prikazovanjem kontrastov med posamezniki v slovenski družbi in prek tega poizkušam orisati socialne, kulturne ideološke in ekonomske karakteristike naše države.
V	opusu starejših Slovencev, fotografiral sem Poldeta Bibiča, Boštjana Hladnika, Cirila Zlobca in Nika Kralja, sem poizkusil prikazati pomembnost le teh za naš kulturni razvoj.
Pri portretiranju včasih poizkušam čim bolj zaobjeti značaj portretiranca in vlogo, ki jo opravlja. Včasih pa ravno obratno.
O Slovencih pripravljaš tudi fotografsko reportažo...
Ne vem, če bo res reportaža. želel bi si uresničiti fotografsko raziskavo, ki bi raziskovala koncept slovenstva ob portretiranju posameznikov. Obstaja namreč nek stereotip Slovenca, ki bi ga rad raziskal. Nekateri imajo pred sabo podobo Slovenca kot kmečkega človeka. Slovenca kot pripadnika naroda, ki je bil vselej podjarmljen. To bi rad preučil in razumel do katere mere je še res. želel bi ustvariti neko reportažo o narodu, ki bi jo opravil tudi s pomočjo politične, antropološke in socialne analize.
Nekateri tvoji kolegi uporabljajo za reportaže digitalno fotografijo, ti pa se večinoma odločaš za klasično.
Digitalna fotografija se mi ne zdi presežek v kvaliteti in kljub temu, da zdaj zajema večinski delež, bo prav gotovo prišlo do novega preobrata, kjer se bo začelo spet uporabljat film in klasične procese fotografije. Načeloma pa sem zadovoljen, da gre to tako, ker bodo na tak način stvari delane na filmu vedno bolj prestižne, kar je po svoje dobro.
Pri predstavitvi svojega sklopa, si se, eden izmed redkih, odločil za črno-belo tehniko: zakaj?
Črno-bela tehnika se mi je zdela najbolj primerna za povedat to kar sem si želel povedati. Med drugim tudi zato, ker se črno-bela fotografija bolj osredotoči na formo kot pa na barve, ki mislim, da bi v mojem primeru bile moteče. Večinoma fotografiram vedno v črno-beli tehniki in postavljam v ospredje to, kar se mi zdi bolj sporočilno.
Kaj pa načrti?
Čimprej bi se rad prežarčil nekam v tujino, ker je to zelo pomembna izkušnja. Recimo, da bi najraje šel v New York.
Trst
postaja
kovačnica
novih
talentov
Najprej je bil ONE, potem je postal TWO, in nato še THREE, FOUR, FIVE in letos SIX. ITS SIX, kjer ITS pomeni International talent support, ali kovačnica novih talentov, SIX pa šesta izvedba dogodka, ki iz leta v leto postaja vse bolj pomembna in omogoča Trstu, da si utira pomembno vlogo tudi v svetovnem okviru. Znotraj vabljivega in omamnega sveta mode...
Luči, modna pista, očarljive manekenke, postavni manekeni, nekaj sto modnih izvedencev in urednikov najuglednejših modnih revij vsega sveta ter dva dni trajajoči spored, katerega ena glavnih značilnosti je ta, da poteka v celoti v angleškem jeziku.V Parizu? V Milanu? Ne, v Trstu!
Sodelovanje vseh najvažnejših modnih šol sveta in brezmejna kreativnost njihovih študentov, je pred šestimi leti omogočila tudi Trstu, da se v juliju prelevi v edinstven fashion dogodek, ki ob prestižnih imenih svetovnih modnih hiš (ki običajno sedijo v žiriji), gosti predvsem mlade talente. Tiste, ki bodo čez leto ali dve oblačili krdela fashion victim, se pravi ljudi, ki se trudijo, da bi čimbolj striktno sledili trendom in tendencam.
Danieleju Controversiu, ki je bil kronan za absolutnega zmagovalca prve izvedbe, leta 2002, je naposled res uspelo, saj sodeluje danes z Karlom Lagerfeldom, dizajnerjem francoske hiše Chanel in rimske Fendi.
Takih zgodb grdih račkov, ki se s pomočjo tržaškega talent campusa spremenijo v čudovite prince, saj se iz študentov prelevijo v prave modne oblikovalce pa je še in še. Med osrednjimi aduti je nedvomno tudi vizija, ki jo je pri tem imela Barbara Franchin, Tržačanka, ki se je pred šestimi leti odločila za pomemben korak in pri tem ponudila tudi Trstu priložnost, ki je do takrat ni imel in je k sreči ni zamudil.
Postal je tako izredna odskočna deska za desetine umetniških duš, ki bodo mogoče nekoč lahko rekle, da se je vse začelo ravno na severu Jadrana.
Coco Chanel je trdila, da moramo dogodke, zato, da se zgodijo, spodbuditi. Pri agenciji EVE so se tega vodila držali. In namesto, da bi tarnali, da Trst posveča premalo pozornosti mladim, so si zavihali rokave in priredili mednarodno priznani modni dogodek, ki je unovčil tudi obmejno lego mesta in ga spremenil v opazovalca in povezovalca trendov vzhoda in zahoda. Tendenc, ki postajajo predvsem na modnem področju še kako zanimive.
V zadnjih letih je namreč zavel zanimiv veter z vzhoda, ki uvršča ravno mlade dizajnerje vzhodne Evrope a tudi Azije med najbolj prepričljive napovedovalce bodočnosti fashion systema.
Dejstvo, da je to, kar predstavlja tržaška modna pista napoved tega, kar bodo čez kako leto predstavili tudi v Milanu ali Parizu, je namreč že pravilo. In po mnenju Renza Rossa, Mr. Diesela, ene najbolj priljubljenih italijanskih hiš med mlajšo generacijo in osrednjega sponzorja tržaškega dogodka, tudi logično. ?Saj gre navsezadnje za tiste mlade talente, ki se v Trstu predstavijo ne da bi bili zastrupljeni od zahtev tržišča in izpričajo ravno v tu enega svojih najvišjih kreativnih trenutkov«.
Da gre pri tem za izredne kreativce, dokazuje tudi njihov izbor, saj mladi »krojači« in »šivilje« izhajajo iz najbolj prestižnih evropskih in svetovnih šol. Od londonskih Central St Martins College in Royal College of Art, do pariške Institut Francaise de la Mode, Royal Academy of Art iz Antwerpna do Bunka Fashion Col-legeja v Tokiu.
Namesto oblek in kolekcij se po pisti sprehajajo prave umetnine. Ob navdihu Jean Paul Gaultierovih moških kril, ali Ferragamovih haute couture pajčolanastih večernih oblek, do klobukov, torbic in drugih modnih dodatkov, pravih inštalacij v prostoru, izpričujejo ob modnem, tudi enega visokih trenutkov sodobne umetnosti. (iga)
1 2 Sreda, 18. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - 26. izvedba filmskega festivala se začenja v znamenju številnih novosti
Festival Amidei z jutrišnjim dnem v objemu parka palače Coronini
Ob večernih projekcijah tudi številne tematske retrospektive - Vsi filmi na ogled brezplačno
Park vile Coronini je že pripravljen na sprejem ljubiteljev filmske umetnosti
bumbaca
V Medeji koncert za mir
Ob spomeniku Ara Pacis v Medeji bo v petek, 20. julija, ob 21. uri tradicionalni koncert za mir, ki je vključen v niz Med zvoki krajev. Nastopili bodo mendarodni okester Karmelos, orkester Filarmonia Veneta, zbor gledališča Verdi iz Padove, soparnistka Hyun-So-ok Lee, mezzosopranistka Silvia Re-gazzo, tenor Cristian Ricci in bas De-saret Lika, ki bodo izvajali delo Giu-seppeja Verdija Messa da Requiem.
Ineos: glasba pod šotorom
Pod šotorom, ki so ga zaposleni v tovarni Ineos postavili pred svojim tržiškim obratom, bo danes ob 21. uri nastopil glasbenik Sandro Pelos. Igral bo latinsko-ameriško in pop glasbo.
Mladi obrtniki v Gradišču
V Gradišču se bodo danes srečali mladi obrtniki, včlanjeni v zvezo Confar-tigianato, ki ustanavljajo svojo sekcijo. Ob prisotnosti pokrajinskega predsednika zveze Confartigianato Ariana Medeota bo tekla beseda o težavah, ki jih imajo mladi obrtniki, ob tem pa bodo izvolili vodstvo novoustanovljene sekcije. Srečanje bo ob 20. uri na sedežu stanovske organizacije v kraju Santa Maria Maddalena.
Gorica bo v prihodnjih desetih dneh postala pravo filmsko središče. Jutri bo namreč startala 26. izvedba festivala za nagrado Sergio Amidei, ki se letos predstavlja z več novostmi. Prva je lokacija, saj bodo večeri nagrade za najboljši scenarij potekale v sugestivnem okviru parka vile Coronini-Cronberg, druga pa je darilo, ki ga kulturno združenje Sergio Amide-i in občina Gorica poklanjata ljubiteljem sedme umetnosti: vsi filmi bodo letos brezplačno na ogled. Ob projekcijah desetih ce-lovečercev, ki tekmujejo za nagrado najboljšemu scenariju, se bo letošnji festival ponašal tudi s serijo ekskluzivnih retrospektiv in predvsem z uglednimi gosti, med katerimi izstopa nemški režiser Edgar Reitz.
Oče nemškega novega filma in avtor slavne trilogije Heimat je z veseljem sprejel vabilo organizatorjev goriškega festivala, ki mu bodo 27. julija izročili priznanje za življenjski opus. »Reitz bo v Gorico prišel 26. julija kar s svojim osebnim avtom in kopijo enega izmed filmov, ki sestavljajo drugi sklop trilogije,« je povedal direktor manifestacije Giuseppe Longo. Ob Reitzu se bodo z goriško publiko srečali tudi scenarista Stefano Rulli in Sandro Petraglia, režiser Franco Girladi, pisatelj in scenarist Francesco Piccolo, filmski kritik Goffredo Fofi in mnogi drugi. Pester program je v Gorico privabil tudi preko 60 univerzitetnih študentov iz cele Italije, ki jim je združenje Amide-
i priskrbelo akreditacijo in prenočišče.
V parku Coronini se bodo za nagrado za najboljši scenarij borili celovečerci »The Queen« (Stephen Frears), »Le vite de-gli altri« (Florian Henkel von Donners-maeck), »Mio fratello e figlio unico« (Daniele Luchetti), »In memoria di me« (Save-rio	Costanzo),	»-
I Centochiodi« (Ermanno Olmi), »N-Io e Napoleone« (Paolo Virzi), »Manuale d'amore 2« (Giovanni Veronesi), »Quattro minuti« (Chris Craus), »Dopo il matrimonio« (Susanne Bier) in »L'aria salata« (Ales-sandro Angelini). Ob večernih projekcijah predvideva program festivala tudi številne tematske retrospektive z velikim številom filmskih »poslastic«, ki bodo na ogled v dvoranah Kinemaxa Gorica v jutranjih in popoldanskih urah. Organizatorji so se odločili za retrospektivo Film and reality, ki je posvečena dokumentarnim filmom na temo španske vojne, retrospektivo »Americana off«, ki bo prikazovala dela neodvisnih ameriških režiserjev, retrospektivo o najboljšem filmskem pisanju, ki je posvečena scenaristoma Rulliju in Petragli in selekcijo zanimivih kratkih filmov. Jutri ob 10. uri bo v Ki-nemaxu na ogled film »La vita che verra« v režiji Pasqualeja Pozzessereja, ob 11. uri pa se bo v drugi dvorani zavrtel dokumentarec »The spanish earth« iz leta 1937 v režiji Jorisa Ivensa. Ob 14. uri se bo na sporedu film Matti da slegare, ob 17. uri pa »Amerika-Klassenverhältnisse«. Ob 21. uri bosta uvodni dan festivala v parku Coronini zaključila kratki film »Il supplente« in ce-lovečerec »Manuale d'amore 2«. (Ale)
SSK - Lojze Bratuž
»Postopek za odlikovanje je končan«
Generalni tajnik predsedstva Republike Italije Donato Manca je deželnemu tajniku Slovenske skupnosti in deželnemu svetniku Mirku Špa-capanu poslal pismo, v katerem ju seznanja z zadnjimi novostmi glede podelitve državnega odlikovanja Lojzetu Bratužu. V pismu se nanaša na dokument, ki sta ga slovenska politična predstavni ka posla la predsed ni ku italijanske republike glede odlikovanja Bratuža, ki je preminul leta 1937 za posledicami fašističnega napada. Generalni tajnik Manca sporoča, da je tajništvo opravilo ustrezne preiskave in da je zade vo zdaj da lo v pre sojo komisiji za odlikovanja ministrstva za notranje zadeve.
»To skratka pomeni,« pojasnu-jeta predstavnika Slovenske skupnosti, » da je pos topek za pode li tev odli -kovanja končan in da je tudi po zaslugi Slovenske skupnosti blizu dan, ko se bo republika Italija oddolžila Bratužu in njegovi družini za prizadeto gorje.«
NOVA GORICA - Upravno sodišče odločilo v prid krajanov
Ronket: gradbeno dovoljenje za nova stanovanja ni zakonito
Gradbena dela na Ronketu so zaenkrat zaustavljena
foto k.m.
GORICA - Zasedal je občinski odbor
Volilni in matični urad kmalu z lepšim videzom
Prepleskali bodo stavbo, ki stoji na notranjem dvorišču županstva in v kateri sta volilni in matični urad goriške občine. Sklep so sprejeli na včerajšnjem zasedanju občinskega odbora, na katerem so posegu namenili 30 tisoč evrov. Ob tem so odborniki menili, da bi bilo treba prenoviti tudi notranjost stavbe, ki je precej dotrajana. Med pripravo dokumentacije za poseg so ugotovili, da je goriška občina sedanjo občinsko palačo kupila pred natanko sto leti, zato pa nameravajo obletnico obeležiti s priložnostno slovesnostjo. Poleg tega so se odborniki dogovorili, da bodo na novem krožišču pri mostu IX agosto uredili gredice, v središču katerih bo mestni grb.
Na zasedanju je bilo govora tudi o nočnem hrupu, zaradi katerega se pritožuje vedno več Goričanov. Odbor občanov je v prejšnji dneh na srečanju z odbornikom Fabiom Gentilejem opozoril na težave zaradi nočnega razgrajanja v ulici Nizza ter na korzih Verdi in Italia, kjer se ob koncih tedna gnete mladih. Občani so
protestirali tudi zaradi lokala v ulici Diaz in zaradi raznih gostiln, ne nazadnje pa jim niso bile po godu niti stojnice, postavljene v ljudskem vrtu med košarkarskim prvenstvom. Da bi se našla rešitev, se bo v kratkem župan Ettore Romoli srečal s kvestorjem Emiliom Ruoccom.
Zakonca ob 40.000 evrov
Neznanec je pred dnevi obiskal priletna zakonca, ki bivata v središču Gorice. Predstavil se jima je kot finančni stražnik in povedal, da preverja avtentičnost bankovcev. Nič sluteča zakonca sta mu izročila 40.000 evrov gotovine, moški pa jima je zagotovil, da se bo k njima vrnil, komaj bo preveril, ali je denar avtentičen. Mož in žena sta nekaj časa čakala, nato pa sta razumela, da ju je obiskal goljuf. Dogodek sta prijavila goriškim karabinjer-jem, ki so na podlagi preiskave ugotovili, da je goljuf star približno 35 let in da govori brez kakega posebnega narečnega naglasa.
Novogoriško upravno sodišče je pred dnevi ugodilo tožbi Egona Valantiča zoper slovensko ministrstvo za okolje in prostor in tako odpravilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo stanovanj na Ronketu, predelu v Novi Gorici. Zoper to sodbo pritožba ni dovoljena, pojasnjujejo na sodišču. Pred tremi tedni je z odločbo o ustavitvi del v zgodbo posegel gradbeni inšpektor, kije ugotovil, da investitor krši gradbeno dovoljenje, pa tudi no-vogoriški mestni svet je na eni izmed sej obravnaval razlago prostorskih ureditvenih pogojev, po kateri gradnje v načrtovani obliki ne bi smeli graditi.
»Odločitev upravnega sodišča je pomemben preobrat, doslej upravna enota v Novi Gorici in ministrstvo za okolje in prostor pritožb prebivalcev niso vsebinsko presojali, ampak so iz formalnih razlogov gradbeno dovoljenje potrjevali, medtem ko se je upravno sodišče spustilo v vsebinsko obravnavo in odločilo, da je nameravana gradnja očitno nezakonita in v nasprotju s prostorsko ureditvenim planom,« pojasnjuje pravni zastopnik prebivalcev odvetnik Simon Če-hovin.
Potem ko je novogoriška upravna enota leta 2005 investitorju, podjetju Synthe-sys, ki je hčerinsko podjetje družbe SGP Gorica, izdala gradbeno dovoljenje, seje pritožilo nekaj okoliških prebivalcev, ki so dokazovali, da dovoljenje ni v skladu s tedaj veljavnimi prostorskimi akti. Upravna enota je postopek obnovila in presodila, da je dovoljenje izdano v skladu s predpisi, prebivalci
pa so se nato pritožili še na ministrstvo za okolje in prostor. To je pritožbo zavrnilo in odločilo, daje gradbeno dovoljenje dokončno, investitorju pa je omogočalo začetek gradnje na lastno tveganje, saj dovoljenje ni bilo pravnomočno, kar je investitor kasneje tudi uresničil. Vendar je eden izmed prebivalcev Ronketa, Egon Valantič, posegel še po drugem pravnem vzvodu: zoper odločbo ministrstva seje pritožil na upravno sodišče. To je po dobrih osmih mesecih odločilo, da tožečemu ugodi. »Sodišče je tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek,« smo izvedeli na novogoriškem upravnem sodišču.
»Sodišče je ugotovilo, da je odločba ministrstva za okolje in prostor nezakonita. Zadevo je ministrstvu vrnilo v ponovno odločanje, zato mora le-to v roku 30 dni odločiti o pritožbi Egona Valantiča zoper izdano gradbeno dovoljenje,« pojasnjuje odvetnik Simon Čehovin. Sodišče je tako ugotovilo, da zahteva za gradbeno dovoljenje ni skladna z prostorsko ureditvenimi pogoji, (PUP) ki veljajo za tisto območje,« pojasnjuje Čehovin. Ministrstvo ima tako dve možnosti: prva je, da zavrne izdajo gradbenega dovoljenja investitorja, druga pa, da vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, to se pravi na novogoriško upravno enoto. Na odločitev sodišča so se odzvali tudi v družbi SGP Gorica: izrazili so svoje presenečenje nad njo, vse vpletene pa pozivajo, da z največjo odgovornostjo pristopijo k problemu in nastalo situacijo nemudoma rešijo.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 19. julija 2007
13
BRDA - Vinogradniki že ocenjujejo letošnjo letino
Zaradi zgodnje trgatve težave z iskanjem trgačev
Pobiranje grozdja naj bi se začelo okrog 20. avgusta
% F HM
Lanske trgatve se v Števerjanu in v Brdih nasploh spominjajo zaradi manjše, a izredno kakovostne letine
bumbaca
Letošnjo letino si bodo v Brdih zapomnili kot zgodnjo, saj predvidevajo, da se bo trgatev začela kakšnih štirinajst dni prej, kot je ponavadi. Tako kot so letos češnje in drugo sadno drevje pohiteli v zorenju, tako bo tudi vinska trta pripravljena za obiranje že v mesecu avgustu. Bricem to sicer ni pogodu, saj je avgust ponavadi mesec počitka. To pa ni edina slabost, ki jo prinaša prezgodnja trgatev. Avgusta je veliko težje najti razpoložljive trga če, pa tu di vro či na je v tem ča su po -gos to ne znos na. Bri ci se še danes spo -minjajo leta 2003, ki je bilo podobno le toš nje mu in ko so se tr ga či po ti li ob več kot petintridesetim stopinjam Celzija v senci.
Trta je le tos cve te la v me se cu maju in ne v juniju, zato pa Irena Be-nedetič iz svetovalne službe Vinske kleti Brda predvideva, da se bo trgatev začela okrog 20. avgusta. V zadnjih dneh ima trta vse kar potrebuje, dovolj vode in prave temperature, vendar vinogradnik Boris Gašparin ni povsem zadovoljen, saj je njegove trte letos obtolkla toča že trikrat. Zaradi tega pričakuje najmanj četrtino pridelka manj. O kakovosti še ni čas govori ti, saj se še mar si kaj lah ko zgo di, že sedaj pa je jasno, da bo brez večjih pretresov in ob ugodnih vremenskih razmerah letošnja letina zelo kakovostna. (sj)
ŠTEVERJAN - Zasedal občinski svet
Prenova bivše šole tik pred zaključkom
Pred nekaj dnevi se j e sestal občinski svet v Števerjanu na drugi seji v letošnjem letu. V teku prvega šestmesečja so morali občinski svetniki odobriti obračun poslovanja za preteklo leto. Ob vzdr-žanju svetnikov opozicijske skupine Združene levice je občinski svet z glasovi večine sprejel finančni obračun za leto 2006. Svetniki Združene levice so opozorili na potrebo, da se zaključijo nekatera že začeta javna dela, katerih izvedba traja že kako leto, posebej pa so podčrtali, da naj uprava čim hitreje zaključi dela na stavbi osnovne šole. Župan Hadrijan Corsi je obraz lo žil svet ni kom pos to pek grad -benega posega v osnovni šoli, k temu pa pristavil, da se dela v bivši osnovni šoli bližajo koncu, tako da bo socialni center kmalu oddan namenu. Župan Corsi je odgovoril tudi na vprašanje svetnikov Združene levice o izvajanju zaščite,
specifično o izdaji dvojezičnih izkaznic; dejal je, da v Števerjanu, Doberdobu in Sovodnjah delajo na tem, da bi se ta projekt izpeljal istočasno v vseh treh slovenskih občinah, sicer pa je treba še počakati, da se prilagodi informacijski sistem.
Števerjanski občinski svet je v nadaljevanju zasedanja sprejel spremembo v proračunu zaradi sodelovanja pri projektu TIPI-NET, s katerim bo omogočena valorizacija tipičnih lokalnih proizvodov. Svet ni ki so za tem odob ri li še po -daljšanje pogodbe glede službe za izplačevanje zaposlenega osebja in upraviteljev v zadružni obliki z občino Gorica. Nenazadnje je šte-verjanski občinski svet sprejel iz-venstrukturalni dogovor za izvajanje poenotenega upravljanja krajevnih davčnih prihodkov v za-druž ni ob li ki v okvi ru skup ne ga urada.
KMETIJSTVO - Seznam travnatih površin
Dežela naj bi razpisala nov rok za pripombe
m Kino
Dežela Furlanija-Julijska krajina naj bi nameravala podaljšati oz. razpisati nov rok za vložitev pripomb proti seznamu zemljišč, ki bodo zaščitena z zelo omejevalnim režimom za travnate površine. »Funkcionar centralne direkcije za kmetijstvo Augusto Viola nam je potrdil, da dežela Fur-lanija-Julijska krajina namerava vnesti v rebalans proračuna popravek, ki naj bi omogočil podaljšanje roka za vložitev ugovorov,« je včeraj pojasnil deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, ki je poudaril, da naj bi deželni uradi v primeru odobritve omenjenega popravka vzeli v poštev tudi ugovore, ki so jih lastniki zemljišč vložili, potem ko je začetno določeni rok zapadel. Ne glede na to po Bukavče-vih besedah še ni povsem jasno, ali lahko lastniki po svoji volji razpolagajo z zemljišči, ki jih imajo v lasti, preden bo seznam travnatih površin potrjen s pravnomočnim aktom. Sedanji seznam travnatih površin naj ne bi
Edi Bukavec
arhiv
imel prave veljave, saj ga niso še uradno potrdili, ugotavljajo po Bukavčevih navedbah pri Kmečki zvezi, ki so omenjeno stališče že posredovali direktorju deželne službe za naravne vire in gozdove Rolandu Della Vedovi.
Na Goriškem je seznam travnatih površin sprožil največ zaskrbljenosti na območju sovodenjske občine, kjer naj bi zaščitili več opuščenih zemljišč, ki so bila nekoč obdelana, za nekatera pa imajo njihovi lastniki že pridobljena gradbena dovoljenja.
Končno je pršu
Tomaž
Tudi če ne znamo, kaj bu za en glas,
sej ni važno tenor ali bas, bašta, da bu z njim pravi špas.
Mamici Tamari in očku Robertu čestita
MePZ Hrast iz Doberdoba
M Izleti
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 bo v nedeljo, 22. julija, cilj pa bo dolina Preone. Zbi-ralisce ob 8. uri na parkiriscu pri goris-kem sejmiscu. Za informacije +39 328 8292397 (Robert).
Ü3 Obvestila
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: Rezervirano za festival Ami-dei«.
Dvorana 3: 17.45 »Come l'ombra«; 20.00 - 22.15 »Il destino di un guerri-ero - Alatriste«.
CORSO: zaprt.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Ami-ci per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fan-tastici 4 e Silver Surfer«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR-VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3.
septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800 955957.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v soboto, 21., in nedeljo, 22. julija, planinsko turo RJAVINA -CMIR - VRBANOVE ŠPICE. Tura je zelo zahtevna, potrebna je oprema za samovarovanje in primerna telesna pripravljenost. Število udeležencev je zato se čimprej prijavite na sedežu društva, v Bazoviški ulici 4. Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva, v četrtek, 19. junija, ob 18. uri. Turo bo vodil Simon Gorjup.
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
ií\
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
V	DVORANI OBČINSKEGA SVETA v
Gorici bo v ponedeljek, 23. julija, ob 18. uri srečanje, na katerem bo tekla beseda o preventivnih normah za omejevanje tigrastih komarjev. Predaval bo predstavnik pokrajinskega zdravstvenega podjetja, prisoten pa bo tudi goriški odbornik za okolje Francesco Del Sordi.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
H Prireditve
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Ste-fana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v četrtek, 19. julija, ob 21.30 (Trg v Pan-zanu) film »La gang del bosco«.
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču v soboto, 21. julija, ob 18. uri. Rimski zgodovinar Piero Melograni bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Tosca-nini. La vita, le passioni, la musica«.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici bo v četrtek, 19. julija, ob 21. uri koncert Fabia Accur-sa v sklopu Festivala dvorne glasbe. Vstop prost.
VSKLOPU NAGRADE SERGIO AMIDEI bodo v nedeljo, 22. julija, ob 18.30 v Hiši filma, na Travniku 41, predstavili knjigo Morena Zaga »Confini di cellu-loide - Il cinema dei confini e delle frontiere«. Spregovoril bo Aleš Doktorič.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481 -480405.
Pogrebi
DANES IZ TRŽIČA: 9.20, Nives Turus iz mrtvašnice splošne bolnišnice v ce-krev in na pokopališče v Šlovrencu; 9.55, Armando Brandolin iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Device Marije Marcelliane in v Spineo za upepelitev.
DANES V GORICI: 9.00, Renato Hribar iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.30, Itala Stabile iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Zagraju; 10.30, Bruna Cristiani iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
14
Sreda, 18. julija 2007
ITALIJA
/
POKOJNINSKA REFORMA - Zaradi izsiljevanja »konservativne komunistične levice«
Emma Bonino ponudila odstop, a ga je Prodi zavrnil
Ministrici je zagotovil polno zaupanje - V Oljki optimizem o dosegi kompromisa
RIM - »Ne grozim z odstopom, le ponujam ga, ker sem kritična do pogajanj med vlado in sindikati o pokojninah.« Tako je ministrica za evropske zadeve in za mednarodno trgovino Emma Bonina pojasnila svoje včerajšnje pismo premieru Romanu Prodiju, v katerem ga je zaprosila, naj oceni, ali je njena prisotnost v vladi združljiva z njegovim predlogom za reformo pokojnin.
Romano Prodi je Boninovi takoj zagotovil, da ji obnavlja zaupanje in dodal, da »bomo uspeli združiti spoštovanje javnih računov s potrebami državljanov«. »Ta vlada še potrebuje tvoje dragoceno sodelovanje in prepričan sem, da bomo uspeli in da ne bomo spravili te države na kolena,« je v dolgem odgovoru na pismo ministrice iz radikalnih vrst zagotovil premier.
Vse torej kaže, da je dogovor o pokojninski reformi tik pred zdajci in to je najbrž tudi vzrok, da se je Boninova odločila za tako odmevno gesto. Ni naključje, da je v pismu Prodiju polemično zahtevala, naj oceni, »ali je bolj kompati-bilna naša podpora vladi, ali pa konservativna in reakcionarna stališča komunistične levice in nekaterih sindikalnih voditeljev«.
Emma Bonino je včeraj pozno popoldne sklicala tiskovno konferenco, na kateri je pojasnila razloge za svojo gesto. »Razprava o odločitvah te vlade poteka na iz-siljevalni način. V igri je prihodnost milijonov mladih, javni dolg ne pozna zavor, proces sanacije javnih financ je bil prekinjen. Zato smo v tem odločilnem trenutku prepričani, da je koristino razčistiti stvari. Vedno smo bili namreč prepričani, da se mora Prodi odločati v interesu države in njene prihodnosti. In to zahtevo ponavljamo tudi danes: predsednik vlade naj se odloča odgovorno.«
Če je Boninova nervozna, so na skrajni levici zadovoljni. Vodja Komunistične prenove Franco Girodano optimistično napoveduje, da je »pred vrati dober kompromis, v sozvočju s programnom Unije«. Sporazum o reformi pokojnin in sprememba ali odprava preskoka v upokojitveni starosti bi lahko pristala v resoluciji večinske koalicije, s katero bo parlament odobril vladin ekonomsko-finančni programski dokument (DPEF). To je tudi zadnja novost pri poskusih, da bi rešili problem pokojnin po svarilih guvernerja centralne banke Dra-ghija, računskega sodišča in včeraj še statističnega zavoda Istat.
Med avdicijo o DPEF v proračunski komisiji obeh parlamentarnih zbornic je predsednik statističnega zavoda Luigi Big-geri včeraj opozoril na pospešno rast javne porabe, ki je prvič po približno desetih
Ministrica za evropske zadeve in mednarodno trgovino Emma Bonino
ansa
letih spret presegla polovico bruto domačega proizvoda (BDP), torej bogastva, ki ga v enem letu ustvari država. To tudi pomeni, da lahko Italijani porabijo le polovico tistega, kar ustvarijo, da omogočijo delovanje javnega stroja. Istat sicer dodaja, da se je poraba povečala tudi na račun izrednih odhodkov, kot so vrnitev davka Iva na nakup podjetniških avtomobilov (to je Italiji odredila EU) in izravnava izgube zaradi že oddanih in nikoli začetih del za gradnjo hitre železnice.
Glede gospodarske rasti Istat opozarja, da znaša rast BDP v letošnjem prvem četrtletju 1,4 odstotka, kar pomeni, da bi se morala za dosego v DPEF predvidene 2-odstotne letne stopnje rasti v ostalih treh četrtletjih povprečno zvišati za 0,4 odstotka. To bi bila zmerna rast, v povprečju rahlo nižja kot v lanskem letu, je pojasnil Biggeri, ki se je pomudil tudi pri socialnih emergencah, med katerimi je na prvem mestu stanovanje, še vedno zelo težko dosegljivem zlasti za mlade družine. Glede napovedanega znižanja davka ICI je Istat izračunal, da bi ukrep zajel 17,3 milijona družin, medtem ko naj bi bilo znižanja stanovanjskih najemnin deležno 4,2 milijona družin.
ŠOLSTVO - Podpredsednik vlade Rutelli
Bo koledar šolskih počitnic spremenjen?
TRST - Italijanski šolarji in dijaki bodo s šolskim letom 2008-2009 verjetno naleteli na drugačen koledar počitnic, kot so ga bili vajeni doslej. Podpredsednik italijanske vlade Francesco Rutelli je namreč v Trstu, kjer se je mudil na srečanju Zveze in-dustrijcev ob Dnevu turizma, napovedal, da vlada predlaga dvotedensko skrajšanje poletnih počitnic: junija naj bi se po uk po dalj šal za te den dni, septembra pa naj bi šole odprle svoja vrata teden dni pred običajnim datumom. Dalje vlada želi podaljšati velikonočne počitnice za teden dni, o dru gem ted nu pa bo do od lo ča le posamezne dežele. Po Rutellijevih besedah bo tako povpraševanje po počitnicah prispevalo k temu, da se
na teritoriju razširi turistična ponudba tudi na obdobja zunaj glavnih sezon. S tem bi se približali drugim evropskim državam, ki počitnice načrtujejo upoštevajoč sezone, medtem ko ima Italija najdaljše neprekinjene počitnice v Evropi, kakršne si malokdo lahko privošči. Vlada je svoj predlog o spremembi koledarja počit nic že po sre do va la kon fe ren ci med deželami in državo. Slednja bo v prihodnjih dneh oblikovala tehnično omizje, ki ga bodo sestavljali pristojni deželni odborniki. Pri tem je Rutelli izrazil optimizem, saj po njegovih besedah prizadevanja vlade podpira in spodbuja tudi predsednik italijanske Zveze industrijcev Luca Cordero di Montezemolo.
VROČINA - Medtem ko se po vsej državi množijo gozdni požari
Včeraj rekordna poraba električne energije, a ni tveganja prekinitev dobave
Pasje vročine ne trpijo samo ljudje, ampak tudi živali, kot tale kuža, ki se je okopal v fontani na slovitem rimskem trgu Piazza di Spagna
ansa
RIM - Vzporedno s temperaturo raste tudi poraba električne energije. Včeraj je bil dosežen letošnji rekord, saj je bilo v mrežo poslanih 55.200 megawatov elektrike, vendar tehniki zagotavljajo, da ni nevarnosti prekinitve dobave energije.
Absolutni rekord porabe elektrike je bil sicer v Italiji dosežen 27. junija lani, ko je bilo porabljeno 55.619 me-gawatov. Letos junij ni bil niti približno tako vroč kot lanski, prava poletna vročina pa se je začela ravno ta teden.
Čeprav kot omenjeno tehniki podjetja Terna, ki upravlja električno omrežje v Italiji, zagotavljajo, da ni tveganja električnega mrka, se ponekod vendarle pojavljajo znaki o nevarnosti black outa. Agencija za električno energijo je medtem pripravila nove tarife za odškodnino v primeru podaljšanih prekinitev dobave elektrike. Od leta 2009, ko bodo začele veljati, bo nestabilnost elektriškega sistema drago stala predvsem distributerje, ki bodo morali v primeru podaljšanih prekinitev odjemalcem izplačati odškodnino v vrednosti od 30 do 300 evrov za družine in do 6000 ev rov za podjetja.
Visoka vročina na polotoku ne prizanaša tudi gozdovom, ki so v vse večji meri žrtve požarov, v veliki večini podtaknjenih oziroma zanetenih iz malomarnosti. Včeraj so v Italiji, z izjemo avtomnih dežel, našteli 125 gozdnih požarov, 15 deželnih operativnih central gozdarske službe pa je prejelo več kot dva tisoč klicev.
Evropska centralna banka
17. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 17.07 16.07
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lej slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,3771 16B,07 10,4149 35,0730 7,4412 0,67320 9,1613 7,BB45 2B,271 1,6554 15,6466 245,B3 3,7511 1,43B0 1,5755 1,955B 3,1279 33,161 3,452B 0,6973 0,4293 B2,B0 1,7617 7,2925
1,37B1 167,B4 10,4292 35,0940 7,4413 0,67655 9,1503 7,9025 2B,205 1,6556 15,6466 245,50 3,7493 1,4419 1,5774 1,955B 3,1275 33,151 3,452B 0,6974 0,4293 B2,65 1,7545 7,2B05
Zadružna Kraška banka
17. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup prodaja
1,3989 1,3702
0,6B54 1,6B22
0,669B 1,6412
174,1051 163,555B
9,3B44 1,62B1 1,477B 7,5930 B,0B09 294,6 32,4357 3B,1236 7,7974
B,9355 1,5594 1,4215 7,3069 7,7190 230,77 25,3B45 29,B359 6,952B
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
17. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
,399B 0,6B69 7,554 ,4600 170,46 ,6B16 B,009 9,297 ,6016 7,57
1,3653 0,6699 7,36B 1,4240 166,26 1,6401 7,B11 9,06B 1,5621 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
17. julija 2007 Indeks MIB 30: -0,61
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,B04	+0,39
ALLEANZA		9,59	-0,66
ATLANTIA		25,6	-0,23
BANCA ITALESE		1B,2	+0,33
BANCO POPOLARE		20,12	-1,52
BPMS		4,975	-0,60
BPM		11,4	-0,77
CAPITALIA		7,255	-0,9B
ENEL		7,94	-0,5B
ENI		27,95	-0,92
FIAT		23,41	+0,47
FINMECCANICA		23,01	-0,73
GENERALI		30,45	+0,07
IFIL		B,255	-1,22
INTESA		5,45	-0,69
LOTTOMATICA		29,05	-0,21
LUXOTTICA		2B,14	-0,25
MEDIASET		7,65	-0,33
MEDIOBANCA		16,07	-0,72
MEDIOLANUM		5,99	-1,14
PARMALAT		2,B6	-0,B0
PIRELLI		0,B9	-0,73
SAIPEM		27,45	+0,40
SNAM		4,265	-0,B6
STMICROELEC		14,29	-0,40
TELECOM ITA		2,0B25	+1,04
TENARIS		17,9B	-1,53
TERNA		2,5925	-0,10
UBI BANCA		19,11	-0,36
UNICREDITO		6,51	-1,17
Podružnica Trst	IÖ	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
SVET
Sreda, 18. julija 2007
15
JAPONSKA - Zaradi požarov in izliva radioaktivnih snovi
Nuklearko zaprli, ker po potresu ni več varna
Vlada obtožila družbo Tepco, da je skrivala podatke o poškodbah
TOKIO - Na japonski nuklearki, ki jo je v ponedeljek prizadel potres, so našteli skupaj 50 okvar, po odločitvi vlade v Tokiu pa so jo včeraj začasno zaprli. Na jedrski elektrarni Kariva v mestu Kašivazaki so namreč našteli več požarov, izlitje vode in nafte.
Po luknji in požaru na transformatorju jedrske elektrarne je upravljalec nuklearke Tokyo Electric Power Co. (Tepco) sporočil, da so odkrili luknjo tudi na enem od sedmih reaktorjev. Prav tako se je prevrnilo okrog sto sodov z nizkoradioaktivnim materialom. Nekatere so našli brez pokrovov. Japonski premier Šinzo Abe je Tepcu očital, da je javnost »prepočasi« obveščal o dogodkih.
Na hitro sklicani novinarski konferenci so včeraj povedali, da je iz luknje na reaktorju številka sedem prišlo do izpusta radioaktivnih substanc, kot sta krom 51 in kobalt 60, vendar naj bi bila njuna koncentracija daleč pod mejo, ko bi bila ogrožena varnost.
Ponedeljkov potres z močjo 6,8 je po doslej znanih podatkih zahteval devet smrtnih žrtev, približno sto ljudi pa je bilo ranjenih. Okrog 800 hiš v provinci Niigata in Nagano je bilo poškodovanih ali uničenih. Oskrba z vodo in elektriko je na mnogih območjih še vedno prekinjena. Reševalci, več kot tisoč gasilcev in policistov, medtem nadaljujejo z iskanjem zasutih, med Japonci pa se je razvnela razprava o varnosti nukleark v deželi vzhajajočega sonca. (STA)
Največja jedrska centrala na svetu je zaradi poškodb ob potresu od včeraj začasno prenehala delovati
ansa
DIPLOMATSKI SPOR - Rusija včeraj reagirala na napoved izgona svojih diplomatov
Hladne vojne med Rusijo in Veliko Britanijo zaradi močnih gospodarskih interesov ne bo
Poslopje ruskega veleposlaništva v Londonu
ansa
MOSKVA - Rusko zunanje ministrstvo se je včeraj odzvalo na ponedeljkovo napoved Velike Britanije, da bo izgnala štiri ruske diplomate, ker je Rusija zavrnila izročitev poslovneža Andreja Lugovoja, osumljenega umora nekdanjega ruskega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka. Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Aleksandra Gruškova bo zunanje ministrstvo v Moskvi »zelo kmalu« pripravilo »ciljni« odgovor. »Britanske oblasti bomo zelo kmalu seznanili, hkrati pa bomo upoštevali interese navadnih ljudi,« je za državno televizijo dejal Gruškov in dodal, da bo ruska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da z ukrepom ne bodo oškodovani turisti in študentje, ki sodelujejo v programih izmenjave. »Nekdo želi kaznovati Rusijo, ker spoštuje svojo ustavo,« je ocenil Gruškov. »Splošno znano je, da naša ustava prepoveduje izročanje ruskih državljanov in nobena politična odločitev ne more spremeniti te zakonodajne realnosti.«
Politični opazovalci menijo, da naj bi Rusija zaradi napovedi Londona zamrznila sodelovanje z britanskimi varnostnimi
organi. Nadaljnje sodelovanje je zaradi stališča Londona oteženo, če ne celo nemogoče, je neuradno že opozoril Gruškov. Namestnik ruskega zunanjega ministra je hkrati pozval ostale države članice EU, naj se ne združijo proti Moskvi.
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Gordona Browna, Michael Ellam, je včeraj zavrnil odgovor na vprašanje, ali bo Velika Britanija razmislila o novih ukrepih proti Moskvi, če bo ta še vedno vztrajala pri odločitvi, da Lugovoja ne bo izročila. »Počakali bomo, da bomo videli, kako bodo odgovorili Rusi,« je dejal Ellam. Dodal je, da Brown ni navezal stikov z ruskim predsednikom Putinom ali drugimi predstavniki Rusije. Razkril pa je, da se je britanski zunanji minister David Miliband v ponedeljek pogovarjal s »svojim kolegom na ruskem zunanjem ministrstvu«.
Politični opazovalci menijo, da je le težko pričakovati izbruh nove »hladne vojne« med Londonom in Moskvo, saj imata državi zelo močne gospodarske odnose, Velika Britanija pa je največja tuja investitorka v Rusiji.
BLIŽNJI VZHOD
EU in ZDA za mirovno konferenco
BRUSELJ - Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po srečanju z novim odposlancem bližnjevzhodne četverice Tonyjem Blairom pozdravil pobudo predsednika ZDA Georgea Busha za sklic mednarodne konference o prihodnosti Palestincev, na kateri naj bi predstavniki Izraela, palestinskih oblasti in sosednjih držav skušali obuditi bližnjevzhodni mirovni proces. Bush je napovedal organizacijo mednarodne konference o prihodnosti Palestincev, ki naj bi potekala konec leta in na kateri naj bi pregledali tudi napredek pri izgradnji demokratičnih institucij. Ameriški predsednik je ob tem poudaril, da je na Bližnjem vzhodu v zadnjih nekaj letih prišlo do »nekaj obetajočih« sprememb, in dodal, daje sedaj prišel čas, da Palestinci izberejo med neodvisno palestinsko državo, ki se je odpovedala nasilju in priznala Izrael, in vladavino skrajnežev.
UKRAJINA
KOSOVO
Ahtisaarijev načrt ostaja edini izhod
BRUSELJ, LJUBLJANA - Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana naj bi na včerajšnjih pogovorih v Bruslju ocenila, da obstaja le majhna možnost, da bi Varnostni svet ZN sprejel zadnji osnutek resolucije o Kosovu, zavzela pa sta se za nadaljevanje pogajanj o statusu pokrajine. Ahtisaari je sicer po pogovoru dejal le, da je pri reševanju vprašanja statusa potrebna potrpežljivost, medtem ko je Solana menil, da bi se pogajanja Prištine in Beograda o Kosovu lahko nadaljevala brez resolucije VS ZN in pod okriljem kontaktne skupine, v kateri so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Rusija.
Kot je znano, Moskva zavrača osnutek resolucije, ker gre za besedilo, ki »je prežeto z neodvisnostjo Kosova in skriva avtomatizem Ah-tisaarijevega načrta«, zato »nima nobene možnosti za potrditev«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj v telefonskem pogovoru z italijanskim kolegom Massimom DA-lemo izrazil podporo nadaljevanju pogajanj o rešitvi za status Kosova, ki bi morala biti sprejemljiva tako za Beograd kot Prištino.
Kosovo je bilo tudi v ospredju včerajšnjih pogovorov z albanskim zunanjim ministrom Lulzi-mom Basho ob njegovem obisku v Ljubljani. Kot je povedal njegov gostitelj, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, tako Slovenija kot Albanija podpirata načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ahti-saarija o prihodnjem statusu Kosova, glede nadaljnjega odlaganja rešitve za Kosovo pa sta »zadržani«. Rupel je dodal, da diplomaciji obeh držav nasprotujeta idejam o morebitni delitvi Kosova. »Še vedno mislimo, da boljšega predloga, kot je Ahtisaarijev, ni,« je poudaril Rupel. Delitev Kosova bi bila lahko zelo velik problem za Evropo, ki se je v preteklosti odrekla postavljanju meja po etničnih načelih. »Postavljanje meja v Evropi po etničnih načelih bi lahko sprožilo nepredvidene posledice,« je opozoril slovenski zunanji minister.
»Še vedno upamo na dobro rešitev... in Slovenija si želi, da bi probleme rešili, preden postane predsedujoča EU v prvi polovici prihodnjega leta,« je ponovil Rupel. Če pa se to ne bo zgodilo, bo Slovenija »poskušala svojo nalogo opraviti z največjo odgovornostjo«, je dodal. (STA)
Po iztirjenju tovornega vlaka v bližini meje s Poljsko
Vnetje utekočinjenega fosforja povzročilo zastrupitve in onesnaženje
KIJEV - Na zahodu Ukrajine v bližini mesta Lvov na meji s Poljsko je v ponedeljek iztiril tovorni vlak, ki je prevažal utekočinjeni rumeni fosfor, pri čemer je izbruhnil požar. Velik oblak strupenih hlapov se je razširil nad območjem 90 kvadratnih kilometrov, pri čemer se je zastrupilo 20 ljudi, 815 pa so jih evakuirali, so sporočile ukrajinske oblasti. Požar, v katerem se je vžgalo šest vagonov, so reševalci pogasili v ponedeljek pozno popoldne. Strupeni hlapi so se razširili nad 14 okoliških naselij, kjer živi 11.000 ljudi.
Dvajset ljudi, ki so vdihavali strupene hlape, so morali odpeljati v bolnišnico. Med njimi je deset okoliških prebivalcev, šest reševalcev, dva policista in dva uslužbenca železnic. Eden izmed reševalcev je sicer v kritičnem stanju, vendar naj bi vsi popolnoma okrevali. Oblasti so ljudem, ki živijo na območju, svetovale, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, ne jedo zelenjave in sadja z vrta in ne pijejo vode iz vodnjakov.
Nekateri v Ukrajini nesrečo primerjajo s tragedijo v Černobilu, kjer je leta 1986 eksplodiral jedrski reaktor. »Po černobilski katastrofi se soočamo z dogodkom, ki lahko za ljudi predstavlja veliko grožnjo,« je povedal predstavnik lokal-čnih oblasti in dodal, da gre za »izreden dogodek, katerega posledice so nepredvidljive«.
Rumeni fosfor, ki ga je prevažal vlak na poti iz Kazah-stana na Poljsko, lahko v stiku z zrakom ob temperaturah, višjih od 40 stopinj Celzija, povzroči požar, ob zaužitju pa poškoduje jetra, saj je zelo strupen. (STA)
Požar in gost dim po iztirjenju vlaka s strupenim tovorom
ansa
1 2 Četrtek, 19. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NAŠ POGOVOR - Odbojkarski trener Vala Zoran Jerončič na finalu Svetovne lige
»Če bi bila Italija prava, sploh ne bi zaostajala za ostalimi«
Reprezentace niso igraie maksimalno zaradi priprav na EP - Pri Valu še vedno iščejo igralce Francoz Giuly k Romi
Alilovič bo pomagal Pipanu
LJUBLJANA - Znan je dokončni strokovni štab slovenske moške članske košarkarske reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo od 3. do 16. septembra v Španiji. Selektorju Alešu Pipanu bo poleg Aleksandra Sekuliča namesto Gašperja Okorna pomagal selektor izbrane vrste mlajših članov do 20 let Miro Alilovič, kondicijska trenerja pa bosta Miha Fajon in Jure Drakslar.
Svetovna odbojkarska smetana se je od srede do nedelje prejšnjega tedna mudila na zaključnem turnirju svetovne lige v Katovicah. Finalnim tekmam je že šestič zapored sledil kanalski strokovnjak Zoran Jerončič. Potrjeni Valov trener je bil gost kapetana reprezentance Poljske Gruszka, obenem pa je v Katovicah srečal še ostale odbojkarske »vipe«, trenerje in igralce.
Na velikem finalu v Katovicah so se med sabo pomerilo šest reprezentanc. Vas je katera od ekip posebno presenetila?
Popolnoma me je razočarala Francija, ki je prejela povabilo s strani mednarodne odbojkarske zveze, in je kot lani Italija pristala na zadnjem mestu. Menim, da bi morale ekipe, ki prejmejo t. i. »wild card« dokazati, da zasluženo nastopajo na finalu. Toda žal tudi letos ni bilo tako.
Opazil sem napredek Bolgarije, ki je pomlajena, in ZDA. Rusi so tudi napredovali kljub zamenjavi trenerja. Brazilci so spet dokazali, da so razred zase, saj je kljub višinski premoči Rusov prevladala njihova eksplozivnost in volja do zmage.
Pravo presenečenje je pripravila Bolgarija, ko je na prvi tekmi premagala svetovne in olimpijske prvake Brazilce
Tako, toda to ni novost. Tudi lani so Brazilci izgubili prvo tekmo v »Final sixu«. V nadaljevanju pa so se Brazilci zbrali in prevladali.
Kakšen pa je bil nivo igre?
Opazil sem, da nekatere reprezentance tako v kvalifikacijah kot tudi na finalu niso igrale maksimalno. To si razlagam z dejstvom, da se večina pripravlja na bližajoče se evropsko prvenstvo. Čeprav je svetovna liga s finančnega vidika zelo zanimiva (nagrada za prvo mesto je milijon dolarjev), je evropsko prvenstvo pre-stižnejše.
Letos je Italija ostala brez nastopa na finalu. Ali je kvalitetni razpon med nastopajočimi reprezentancami v Ka-tovicah in sedanjo Italijo vsekakor velik?
Če bi bila Italija »prava«, sploh ne bi zaostajala za ostalimi. S pridevnikom »pravi« mislim na tisto ekipo, ki je lani nastopala na svetovnem prvenstvu na Japonskem z Vermigliom, Fejem, Černicem in ostalimi. Letošnja pomladitev je bila preveč izrazita: nekateri igralci sploh nimajo zadostnih izkušenj. Reprezentanca bi morala biti konglomerat najboljših odbojkar-jev. Letošnje neuspehi lahko negativno vplivajo na celotno odbojkarsko gibanje.
Septembra bo evropsko prvenstvo v Moskvi, na katerem bosta nastopali tudi Italija in Slovenija. Kateri pa so favoriti za celinski naslov?
V ožji skupini favoritov je nedvomno Rusija, Bolgarija in Francija. Dobri sta tudi Nemčija in Nizozemska. Upam, da bo tudi Italija med favoriti; vse bo odvisno od Montalijeve izbire igralcev. Slovenija pa bo drugič nastopila na celinskem prvenstvu in mislim, da bodo na EP-ju tudi presenetili.
Odbojkarsko gibanje v Sloveniji je v zadnjem letu doživelo velik napredek: Bled je premagal Modeno na turnirju Top teams, slovenska reprezentanca pa se je letos uvrstila v finale evropske lige. Kako si razlagate tak kvalitetni skok?
Generacija odbojkarjev je res kakovostna. Predvsem drugačen tip dela in pravilna selekcija igralcev je ključna za tak napredek. To pa je nedvomno pravi slovenski fenomen.
Če se povrnemo k naši zamejski odbojki. Je pri Valu že kaka novost, kar se tiče igralskega kadra?
Novosti bo precej. Še vedno iščemo igralce, nekatere smo že kontaktirali, a nam morajo prisotnost še potrditi. Ekipa bo pomlajena in kompetitivna, saj ciljamo, da bomo že naslednje leto dosegli nekaj več.
Veronika Sossa
Brazilci so kljub višinski premoči Rusov še vedno razred zase. Na sliki zgoraj novi trener Vala Zoran Jerončič.
ansa, kroma
KOLESARSTVO - 94. Tour de France
Kolumbijcu Solerju zadnja etapa v Alpah
Rasmussen ubranil rumeno majico - Vinokurov ima že 8 minut zaostanka
BRIANCON - Kolumbijec Juan Mauricio Soler (Barloworld) je zmagovalec devete, 159,5 kilometrov dolge etape kolesarske dirke po Franciji od Val D'isereja (2.770 m) do Brian-cona (2.645 m).
24-letni kolesar, ki letos prvič nastopa na Dirki po Franciji, je napadel 10 km pod vrhom Galibierja (okoli 47 km pred ciljem) in se otre-sel ubežne skupine. Kolumbijec se na spustu do najvišje ležečega evropskega mesta, Briancona (1.330 m), ni pustil ujeti, tako da je imel na koncu 38 sekund prednosti pred Špancem Ale-jandrom Valverdejem (Caisse d'Epargne) in Avstralcem Cadelom Evansom (Predictor-Lotto). Včeraj Michael Rasmussen (Rabobank) je s 6. mestom ubranil rumeno majico (na posnetku Ansa čestital mu je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy).
Edini slovenski predstavnik Tadej Valjavec (Lampre-Fondital) je etapo končal kot 22. z zaostankom tri minute in 23 sekund, skupno je 20.. Korošec Peter Wrolich je bil včeraj 134., skupno je 148. Goričan Degano je odstopil zaradi poškodbe in ne bo več nastopal na Touru.
Eden glavnih favoritov Kazah-
stanec Aleksander Vinokurov se je včeraj pred dirko že poslovil od skupne zmage, ki ima že 8 minut zaostanka. Včeraj si je med etapo bolečine blažil s protibolečinskimi sredstvi, a kljub temu na 20. mestu zaostal dobre tri minute.
Danes bo na sporedu 10. etapa od Tallarda do Marseilla, ki bo dolga kar 229,5 kilometra. Na račun bodo lahko prišli šprinterji ali skupina ubežnikov.
Dopinški testi negativni
Kolesarje moštev Credit Agricole, Rabobank in Lampre; za slednjega pedala na dirki po Franciji vrti tudi Slovenec Tadej Valjavec, je pred včerajšnjim startom devete etape obiskala protidopinška zdravniška služba Mednarodne kolesarske zveze (UCI). UCI je pri omenjenih moštvih opravila 25 krvnih dopinških testov in vsi kolesarji so dobili dovoljenje za nadaljevanje francoske pentlje. Včerajšnja dopinška kontrola, četrta te vrste vse od starta Toura v Londonu, je število opravljenih krvnih do-pinških testov na letošnji dirki povišala že na 129.
NOGOMET
Tudi najmlajši Pomladi v deželni ligi
V prihodnji sezoni bomo prvič v zgodovini zamejskega mladinskega nogometa imeli obe oziroma tri ekipe v kakovostnih deželnih prvenstvih. To je za Pomlad in za ves zamejski nogomet prava čast. Poleg naraščaj nikov, ki so letos zmagali na pokrajinski ravni, in najmlajših v poskusnem prvenstvu 1994 bodo na deželni ravni igrali tudi najmlajši letniki 1993 (v lanski sezoni je ekipa najmlajših nastopala v pokrajinskem prvenstvu). »Deželna federacija je sprejela našo prošnjo, ker smo ambiciozno društvo,« je dejal predsednik Robert Zuppin.
BARCELONA - Nogometni prvoligaš Roma se bo okrepil z dosedanjim članom Barcelone Francozom Ludovicom Giulyjem. 31-letni igralec sredine igrišča bo z Romo podpisal triletno pogodbo. Vrednost prestopa naj bi bila približno pet milijonov evrov.
Liga prvakov: jutri bo Hit Gorica gostil Rabotnički
NOVA GORICA - Nogometaši Domžal, Hita Gorica ter Kopra ta teden začenjajo nastope v evropskih tekmovanjih. Državni prvaki bodo nocoj ob 20.15 v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov gostili Tirano. Hit Gorica se bo v uvodnem predkrogu pokala UEFA pomeril z Rabotničkim iz Bitole (jutri ob 20. uri v Novi Gorici), Koper pa bo igral v gosteh pri Širokem Brijegu iz Bosne in Hercegovine.
Jadralni »Giro«: FJK 7.
Posadka iz naše dežele je na regati Catania-Salerno osvojila 7. mesto. Na lestvici vodi Riva del Garda.
JADRANJE - Optimist
Tito Rodda zaključil na 23. mestu
Včeraj se je v Atenah zaključilo evropsko prvenstvo v razredu optimist. Zaradi premočnega vetra so včeraj izpeljali le eno regato. Tito Rodda (Čupa) je bil 21. in zaključil na 23. mestu na skupni razvrstitvi. 12-letni jadralec je bil drugi med italijanskimi tekmovalci: boljši je bil le Leonardo Dubbini, kije zadnji dan izgubil prvo mesto. Zmagal je Francoz Etienne Le Pen.
»To je bila prva mednarodna izkušnja mladega Tita, zato je 23. mesto vsekakor spodbudno. Titu vremeske razmere niso bile pisane na kožo, saj je bilo vseskozi preveč vetra. Če bi bila jakost vetra manjša, bi bil prav gotovo boljši,« je nastop Tita komentiral trener Maurizio Benčič.
LOKOSTRELSTVO - Odličen nastop pri Gorici
Katja Ražem (Zarja) gre na državno prvenstvo
Lokostrelka bazovske Zarje Katja Ražem si je z odličnim nastopom na dvodnevnem tekmovanju, prejšnji konec tedna pri Gorici, izborila nastop na absolutnem članskem državnem prvenstvu v disciplini poljsko lokostrelstvo (hunter field). Osemindvajsetletna Bazovka je osvojila prvo mesto in izboljšala osebni rekord. V soboto je zbrala 306 točk, v nedeljo pa še 305, vse skupaj torej 611 točk. Ražmova je na državni jakostni lestvici sedma. Pravico za nastop na državnem prvenstvu ima najboljša dvanajsterica. »Sem res zadovoljna. Prejšnji-
i konec tedna mi je šlo vse kot po maslu. Nastop na državnem prvenstvu ni še stoodstotno zagotovoljen. Zapravila pa bi ga le z zelo slabimi nastopi. Oziroma ostale tekmovalke bi morale zmagati kar nekaj tekem,« je dejala Ražmova. Državni prvenstvo bo 29. in 30. septembra v kraju Ca-salgrande pri Reggio Emiliji. Katja bo v nedeljo nastopila na tekmovanju v lokostrelski disciplini »fita« v Tržiču. Tokrat pa ne bo Damijana Gregorija, ki je poškodovan (pretegnjena ramenska mišica). (jng)
Katja Ražem
kroma
13 Obvestila
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. 8. do 1. 9. odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). ŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo danes ob 20.30 na odprtem igrišču ŠD Sokol.
V okviru projekta Imago Slove-niae - Podoba Slovenije, ki je od ustanovitve leta 1994 postal eden največjih neinstitucionalnih projektov na Slo ven skem, se bo v petek, 20. julija, novogoriškemu občinstvu predsta vil vo kal ni an sam bel Perpetuum Jazzile.
Edini pevski zbor na Slovenskem in eden redkih v Evropi, ki načrtno goji jazzovsko in zabavno glasbo, bo pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja od 21. ure dalje koncer-tiral v amfiteatru gradu Kromberk. Pevski zbor Perpetuum Jazzile, ki izvaja jazzovsko in popularno glasbo,
deluje že četrt stoletja, zadnjih šest let pod vodstvom Kozlevčarja. Sestav goji širok spekter jazzovskih stilov. Od skladb zvrsti close harmony, za katere so značilna kompleksna in gosta harmonska sozvočja, ter skladb zvrsti scat singing - petja na jazzovske zloge -, do vokaliziranja, ki se ponaša s pristnim posnemanjem značilnih učinkov jazzovskih instrumentov.
Zbor zelo rad poustvarja ritmično in čutno bosso novo, izvedeno v unikatnih priredbah, posega tudi po divjem swingu, bolj poduhov-ljenem gospelu in nepogrešljivem
funku. Vokalni ansambel svojo glasbo izvaja deloma a cappella, deloma pa skupaj z jazzovskim triom, sestavljenim iz kontrabasa, bobnov in klavirja. Perpetuum Jazzile redno sodeluje z jazzisti Big Banda RTVS, mladimi slovenskimi jazzovskimi glas beni ki ter dru gimi zna ni mi osebnostmi s slovenske popularne sce ne.
Kot so še sporočili iz novogo-riškega Kulturnega doma, je koncert brez pla čen, ob sla bem vre me nu pa bo z gra du Krom berk pre stavljen v ve li ko dvo ra no kul tur ne ga do ma v Novi Gorici. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ MittelFest 2007
Danes, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sara una bella societa«, zamisel Shela Shapira in Edmonda Bersellija, režija Ruggero Cara.
Jutri, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »£ vietato digiunare in spiaggia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero.
Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz.
V	petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
V	soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba.
V	nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia
del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Ru-menie!«, tradicionalna romunska glasba.
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V	nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	Mednarodni festival operete
Von Suppé: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30.
Savary-Daguerre: »La Périchole«, gledališče Verdi / V torek, 24., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30.
■	FOLKEST Ob 21.15
Danes, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija.
Jutri, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA.
V	soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg
PRIREDITVE
/ Bodega, Škotska. PORDENON Vila Manin
V	soboto, 21. julija / Björk, koncert v okviru trbiškega glasbenega festivala No Borders.
TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
Danes, 18. julija / Amos Lee.
V	petek, 20. julija / Negramaro.
V	nedeljo, 22. julija / Pino Daniele.
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
_SLOVENIJA_
TOLMIN
Sotočje
Danes, 18. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Doro, Dismember, Korpiklaand, Die Apokalyptischen Reiter, Disillusion, Vreid, Deadlock idr. IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PIRAN Punta
Jutri, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost.
V	četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik Minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega
V	petek, 20. julija ob 21.00 / Komorni zbor Univerze v Utrechtu.
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
RAZSTAVE
■	RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajen-
cev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa.
Sreda, 18. julija 2007
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija«. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
1 8 Sreda, 18. julija 2007
MITTELFEST
/
TARPEČ - Ponedeljkov maratonski večer
Kamnolom se je spremenil v areno zagovora vseh pravic
V»kamnitem gledališču«so nastopile osebnosti raznih področij - Miha Obit tudi v slovenščini
Ponedeljkov program Mittelfesta je zaznamovala izvedba maratona o univerzalni deklaraciji človekovih pravic, ki je obnovil lanski festivalski podvig v scensko sugestivnem in akustičnem okviru kamnoloma v Tarpeču. Veličastno prizorišče, ki je nastalo lani za Mittelfest, je postalo skoraj krajevna znamenitost, saj so festivalski smerokazi usmerjali številne gledalce v »kamnito gledališče«, kamor je za skupni obred navalila množica ljudi. Na podlagi lanske izkušnje je bilo dogajanje bolj tekoče; kljub hitrejšemu prehodu med posameznimi točkami obsežne lepljenke pa je dogodek trajal tudi letos pet ur z razliko, da je bila celota z vsebinskega vidika veliko manj poglobljena in doživeta. Morda je novost pobude prispevala lani k bolj emotivnemu sprejemanju, dejstvo pa je, da je lanski maraton o delu postal občutena in vsebinsko bogata, tehtna počastitev, letos pa je kazal očitne težave v fokusiranju vsebine. V nekaterih primerih se je vsebina posameznih točk naravnala na lansko temo, predvsem pa so človekove pravice postale snov abstraktne spekulacije ali omejevalnega govora o italijanski politični stvarnosti in izgubile nujno, univerzalno razsežnost.
V dogodek je uvedel laboratorij učencev milanske gledališke šole Paolo Grassi z branjem, ironičnim in včasih paradoksalnim obravnavanjem členov deklaracije. Sledili so nastopi gostov v dveh glavnih sklopih: Izziv pravic in Pravica do satire. Program so povezovale glasbene točke skupine Têtes de bois in spoti društva Amnesty international. Vodstvo festivala je ob tej priliki želelo tudi popraviti vtis z otvoritve, ki jo je zaznamoval protest skupine »NO-TAV«, zato je Ovadia ob koncu maratona povabil na oder predstavnika protestnikov, da bi s tem dejanjem potrdil besede o odprtem sprejemanju različnih glasov.
TETES DE BOIS
Glasbena kulisa maratona je bila zaupana pop skupini Têtes de bois, ki je na dolgem večeru stopila nekajkrat na oder in je na svoj način sledila vezni niti s svojim značilnim, eklektičnim vsebinskim angažmajem. Italijanski bend se s svojo glasbo pojavlja že 15 let na najrazličnejših odrih, od podzemske železnice do mednarodnega festivala; njegove popevke so sad iskanja besednih in glasbenih izrazov »v krajih vsakdana«. Pevec Andrea Satta in njegovi glasbeniki so interpretirali spodbudo človekovih pravic s sporočili svojega cd-ja Avanti pop, ki se osredotoča na problematiko dela in do-
stojanstva delavcev. Pop za družbeno zavest je uporabil Baudelairov Albatros"za glasbeno misel o priseljencih in njihovi pravici do razumevanja, video posnetke Vittoria de Sete o težkem delu v rudniku, cenzurirano pesnitev v sardinskem narečju Mundana commedia Salvatoreja Poddigheja kot primer pravice do besede.
VACLAV HAVEL-AVDIENCA
V boju za doseganje boljših življenjskih razmer je češki politik in intelektualec Vaclav Havel imel zgodovinsko pomembno vlogo, saj je njegov manifest Charta 77 postal vzor za ostale evropske narode kot program miroljubne revolucije. Zato mu je videmska univerza v sklopu letošnjega Mittelfesta podelila univerzitetno diplomo honoris causa, vodstvo festivala pa ga je povabilo k soobli-kovanju maratona o človekovih pravicah. Havel je moral odkloniti vabilo iz zdravstvenih razlogov, a je vsekakor sodeloval v obliki video-sporočila, ki so ga predvajali v ponedeljek v sklopu slavnostne podelitve kot tudi pred možico gledalcev kamnitega gledališča. Njegovo simbolično prisotnost je izpričala tudi izvedba eno-dejanke Avdienca iz leta 1978 v novi priredbi v italijanskem jeziku Annalise Co-sentino. Igralca Riccardo Maranzana in Massimo Somaglino sta uprizorila dialog med pivovarniškim mojstrom in delavcem Vanekom.
Na levi sliki Miha Obit, desno pa Paolo Rossi med nastopom v Tarpeču
PRAVICA DO SATIRE (STAINO/CALLIGARO)
Program maratona je obsegal tudi enega od predavanj, ki so uvedla in spremljajo letošnjo izvedbo Mittelfesta. Znana satirična vinjetista Sergio Staino in Renato Calligaro sta namreč nastopila kot pričevalca »pravice do satire«. Omejen čas, ki jima je bil odmerjen v tem okviru, ni omogočil, da bi gosta razvila in poglobila svoje razmišljanje, ki se je omejilo na oris razvoja satirične ilustracije v Italiji v zadnjih štiridesetih letih. Satira ima danes v časopisju manjšo vlogo in učinek v svobodnejši družbi, kjer pa ostajajo skoraj nedotakljiva področja, predvsem gospodarstvo in cerkev, kar je nekoč veljalo tudi za politiko. Kljub temu, da so vlogo satiričnega obravnavanja družbenega in političnega okolja prevzele televizijske oddaje, je Staino napovedal izid nove satirične priloge časnika, na katerega je že dolgo let vezan, kar gotovo kaže živost ustvarjalne žilice znanega vinjetista.
GINO STRADA
Po odzivu, ki ga je doživelo njegovo predavanje v sklopu festivala, je Gino Strada potrdil svojo vlogo kot eden od najodmevnejših glasnikov boja za človekove pravice. Znani zdravnik je z videom prvega kirurškega posega v novem centru Salam v Sudanu predstavil delo človekoljubne organizacije tudi v okviru dobro obiskanega maratonskega programa.
MIHA OBIT
Tudi pravice manjšin so imele svoj prostor na kamnitem odru maratona. Pomenljivo in v duhu spoštovana do teritorija, kjer se festival odvija, je predstavnik krajevne slovenske skupnosti, pesnik Miha Obit postal v tem okviru pričevalec in glasnik preteklih krivic in sedanjih skrbi, a brez samopomilovanja in v poetičnem slogu posega, ki je izven vsakršnega lokalpatriotizma bil ena od najbolj koherentnih in vmesnih točk celotnega programa. Obit je na podlagi statistik o prebivalstvu v Nadiških dolinah med letoma 1921 in 2005 razmišljal o razlogih 65% osipa, tudi z branjem zgodbe izseljenke v slovenščini. Govoril je o interesirani nezavzetosti političnih oblasti, o nacionalistični retoriki in jezikovni nevednosti, ki včeraj kot danes postavlja nevidno mejo med ljudmi, ki bi drugače ne občutili medsebojne distance. Zapuščene hiše, cerkve, kraji družabnosti so posledice dolgega zanemarjanja in zatiranja, kar je privedlo tudi do nezaupanja mladih do tradicije. Primer zgodovine in sedanjosti Slovencev Nadiških dolin je predstavljal zelo konkretno nujo, ki je vezana prav na politiko in kulturo naše dežele kot splošni apel k uveljavljanju pravice do uporabe lastnega jezika in gojitve lastne kulture v družbi, kjer je prostor za drugačnost in večkultur-nost. V tej luči bi ostal Srečno, Zbuogam pozdrav prijateljskega srečevanja.
PAOLO ROSSI
Točko, ki je v ponedeljek najučinkoviteje tolmačila pravico do satire in se je splošno vtisnila gledalcem v spomin kot najbolj uspešna celotnega maratona, je izvedel komik Paolo Rossi, ki se je predstavil v odlični formi in je upravičeno navdušil z briljantnim izvajanjem ininteligentnim tekstom. Najprej se je paradoksalno opredelil za pravice bogatih proti revnim-sa-boterjem sistema, nato je izvedel prizor o italijanski »šoli laži« v vseh niansah gledaliških in filmskih žanrov.
FURIO HONSELL
Predsednik društva Mittelfest Furio Honsell se nikoli ne upira gledališkim ali televizijskim izkušnjam in je sprejel tudi vabilo k sooblikovanju maratona s posebnim, znanstveno obarvanim preizkusom. Predstavil je namreč človekove pravice v obliki aksiomskega sistema z analizo, ki je izhajala iz Evklidovih temeljnih načel. S kančkom ironije je Honsell prehodil nekatere etape zgodovine filozofije, da bi kot logično posledico dokazal, da so človekove pravice vrednota, ki jo je treba vedno in večno poudarjati in izpopolnjevati vzporedno z razvojem družbene zavesti.
PRAVICA DO PRAVIC (GIAN ANTONIO STELLA)
Video o precej ostrih spopadih med Vittoriom Sgarbijem in triom Medusa v oddaji Le iene je uvedel v novinarsko točko o pravici do pravic. Moni Ovadia in novinar Gian Antonio Stella sta se na kratko pogovorila o vsebinah knjige La casta, ki je vzbudila veliko polemik in razmišljanj okrog krivičnih dejanj italijanskih politikov, ki obljubljajo in ne izpolnjujejo svojih obljub. Gost je z običajno ironijo in neposrednostjo predstavil svoje stališče glede etičnega vprašanja politikov in ob koncu predlagal še možno rešitev in sicer vstop večjega števila žensk in mladih za uravnovešanje političnega položaja.
ANTONIO CORNACCHIONE
V maratonu, kjer so človekove pravice postale predvsem iztočnica za govor o šibkostih italijanske politike, je tudi kabaretni izraz v duhu politične satire imel svoj prostor pod reflektorji. Pravice zadnjega je bil naslov točke, ki je pripeljala na oder kamnoloma enega od protagonistov srečnega obdobja televizijskega kabareta Antonia Cornacchioneja, ki je podal šopek prizorov iz svojega značilnega repertoarja o »ubogem Silviu«.
Rossana Paliaga
SREČANJA - Pravica do vseh pravic
Strada, glasnik pravice do zdravja
Znani zdravnik in ustanovitelj organizacije Emergency je odločno zagovarjal pravico vseh do dobre zdravstvene oskrbe - Množična udeležba na njegovi konferenci
Pravica do življenja, do svobode, do zdravja, do dela, do državljanstva, do upravljanja lastne države, do azila, do svobodnega izražanja, do enakopravnosti, do kulture, se pravi pravica do pravice. Čedad je posejan s členi listine človekovih pravic, ki na pročeljih hiš, na cestah in ulicah opominjajo na nujo po spoštovanju najosnovnejših temeljev demokratičnega življenja. Simbol letošnjega klica v sili so ogromni zvočniki, ki so jih posejali po vsem mestu in hkrati povabili goste in domačine, da se jih poslužijo za glasno posredovanje te potrebe.
Prestolnica pravice, kot je poimenoval Čedad umetniški vodja Mitttelfesta, Moni Ovadia, se je torej spremenila v skupinsko vest, ki skoraj šestdeset let po podpisu mednarodne deklaracije opominja javnost, da so se vsi dobri nameni razblinili in da v bistvu ni države na svetu, ki bi spoštovala v celoti vseh trideset členov. Da bi zadevo še dodatneje poglobili in utemeljili so si prireditelji zamislili serijo srečanj, na katerih so izvedenci posameznih področji pre-
učili najrazličnejše »pravice do«. Med temi tudi Gino Strada, ki je v ponedeljek spregovoril o eni najosnovnejših pravic, tisti do zdravja. Najbolj poznani italijanski kirurg na svetu je v Čedad prišel ravno dan pred svojim odhodom v Sudan, kjer je pred nedavnim odprl nov kardiokirurški oddelek. Temu namenu je letos posvetil tudi Live Emergency 2007, ki ga njegovo združenje že tretje leto zapored prireja v sodelovanju z občino Benetke in pod pokroviteljstvom beneškega župana Massima Cacciarija. Zdravstveni center v Afriki, kot je Strada povedal tudi med ponedeljkovim predavanjem, predstavlja enega najnovejših podvigov dobrodelne ustanove Emergency, kije letos celo tvegala, da bi prisilno zaprla nekaj svojih centrov v Afganistanu.
»Vojna je trenutno najhujši problem, s katerim se mora baviti javno zdravstvo vsega sveta«, je s svojim običajnim glasom in pristopom, ki v bistvu ne dovoljuje ugovorov, že takoj nakazal problem. »Pravica do zdravja j e namreč za vse enaka in pogostokrat me ljudje, ki me sprašujejo, za-
kaj hočem odpirati kardiokirurške ambulante v Sudanu, spravljajo v veliko zadrego«. Ko pa se je milanski kirurg prvič trudil, da bi jim odgovoril na dovolj prepričljiv in argumentiran način, mu ni prišlo nič pametnejšega na misel, kot vprašanje »zakaj pa ne?«
»Zakaj bi ne smeli zagotoviti tudi najrevnejšim državam osnovne pravice do življenja? Zakaj bi tudi njim ne garantirali pravice do zdravja? Ali so naša življenja dragocenejša od njihovih in naše dobro počutje velja več od počutja Sudancev?«
Pri tem se je Strada zaustavil tudi pri problemu javnega zdravstva, ki je po njegovem mnenju edino pravilno, saj predstavlja pravico vseh državljanov. »Privatna zdravstvena oskrba predstavlja špekulacijo, katere edini namen je protizakonska obogatitev posameznikov, pogostokrat privržencev te ali druge politične stranke, ki posredno te špekulacije tudi podpira«. Tu je seveda omenil problem privatnih klinik in subvencij, ki jih te dobivajo od države.
Človek, ki je svoje zdravniško poslan-
stvo posvetil predvsem žrtvam vojne, pa si pri tem ni mogel kaj, da bi ne izrekel tudi javne kritike italijanski politiki. Desnici in levici: »Saj smo v vojno šli prvič, ko je bila desnica na vladi, drugič, ko je bila levica, tretjič pa ob domeni obeh«.
Aplavzov seveda ni bilo konec. Tudi takrat, ko je podčrtal, da so njegovi zdrav-
stveni centri posejani po vsem svetu, namenjeni okupatorju in okupirancu, ker so po njegovem mnenju »ranjenci ene in druge strani v enaki meri žrtve vojne«.
Da je Stradov poseg naletel na izjemno odobravanje občinstva, najbrž ni potrebno posebej poudarjati, saj bo dovolj že podatek, da je srečanje z njim, kljub popoldanski uri, predstavljalo enega do sedaj najbolj obiskanih dogodkov Mittelfesta. Z izjemo maratona v kamnolomu, ki je priklical več kot tisoč ljudi je Strada prav gotovo bil prvi predavatelj, ki je docela napolnil eno najbolj prostornih če-dajskih dvoran in še enkrat dokazal odobravanje, ki ga vzbuja njegovo delovanje.
Poseg o pravici do zdravja je sicer razširil tudi na pravico do pogojev, ki ti zagotavljajo zdravo življenje.
Prvi od teh, prav gotovo tisti, ki zagotavlja mir. »Saj so žrtve vojne ne samo tisti, ki podležejo strelom, ampak tudi njihove žene, sorodniki in sinovi, ki ne bodo nikoli okusili normalnega otroštva«. (Iga)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30 6.45
9.35 10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00 17.15 18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.05 23.10 0.05 0.50
Anima Good News Nan.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino
Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper)
Dnevnik in vreme
Nan.: Gospa v rumenem - Dan Jo-
shue Peabodyja (i. Angela Lansbu-
ry)
Dnevnik Gospodartsvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery)
TV film: Orgoglio - Tretje poglavje (It., '05, i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari, 7. del) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: Un caso di coscienza 2 (It., '05, i. Sebastiano Somma, Barbara Livi, Mario Opinato) Dnevnik
Aktualno: Overland Aktualno: Nagrada Roma danza Nočni dnevnik, vreme
^ Rai Due
6.00 Tg2 Eat Parade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
11.00 Variete: Matinee'
13.00 Dnevnik, Tg2 Navade in družba,
13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. (vodi Roberta
Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.15 Nan.: One Tree Hill - priložnosti (i.
Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i.
Erdogan Atalay, Rene' Steinke) 22.50 Dnevnik 23.00 Dok.: Dol na Severu 23.55 Nan.: Chris Isaak Show 0.45 Variete: Bravi Ragazzi 1.15 Tg parlament
Rai Tre
6.00
8.05 9.05
10.45 12.00 12.25 13.00 13.10 14.00 14.45 15.15 15.30
Rai News 24, Morning News, II caf-
fe' Corradina Minea
Mi smo zgodovina
Film: Susanna (kom., ZDA, '38, r.
H. Hawks, i. Katharine Hepburn,
Cray Grant)
Cominciamo bene
Tg3 - Šport, vreme
Tg3 Agritre
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Moonlighting
Deželne vesti, dnevnik
Variete: Trebisonda
Nan.: Out There
Kolesarstvo: 94. Tour de France,
17.30 SP v nogometu Under 20
18.00	Dok.: Geo magazine
18.55	Tg3 Meteo
19.00	Dnevnik, deželne vesti, vreme
20.00	Šport: Tour de France
20.15	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi)
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Tg3 Primo Piano
23.45	Dok.: Portreti - Gino Bramieri
0.45	Tg3 Night News
1.05	Off Hollywood 2007
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme
Nan.: Komisar 8i. Massimo Dap-porto, Caterina Vertova) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Ti ho sempre amato (dram.,
It., '53, r. M. Costa, i. Amedeo Naz-
zari, Myriam Bru)
Dnevnik in vreme
Aktualno: Sai xche'?
Nad.: Vihar ljubezni
Nad.: Elisa di Rivombrosa - Drugi
del (i. Raffaello Balzo, Vittooria
Puccini, Antonio Cupo)
Film: Certi bambini (dram., It.,
'03, i. Ginaluca Di Gennaro)
Pregled tiska
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
14.55 16.00 16.45
18.55 19.55 20.10 21.10
23.20
1.20
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani
7.55 Promet, vreme, borza in denar
8.00 Jutranji dnevnik Tg5
8.35 TV film: Il viaggio di Paul (dram.,
Nem., '06, i. L. Krahl) 9.40 Tg5 Borza Flash/Meteo 5 11.00 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.45 Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) 14.10 Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario)
14.45 Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi,
Annamaria Malipiero) 15.15 TV film: A modo mio (kom., i. Senta Berger, Goetz George) 17.00 Tg5 minut dnevnik 17.05 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra
Schreiber, Sonja Gerhardt) 17.35 Nan.: Carabinieri 4 (i. Alessia
Mrcuzzi) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 TV film: De Descent (fant., ZDA, '05, r. Neil Marshall, i. Luke Perry, Natalie Brown) 22.00 Tg com - Meteo 5 23.20 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine) 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Moderna kultura
O Italia 1
6.15 6.25 7.05 9.55
10.25
12.25 13.40 13.40 15.00
16.50 18.00 18.30 19.05 19.35
20.10
21.00
0.15 1.35 2.20
Odsprti studio
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman) Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira - Rodila se je zvezda (i. Will Smith) Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, 13.00 Šport
Šport: SlamBall
Risanke: Dragon Ball
Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55
Blue Water High (i. Gabrielle Scol-
lay), 16.25 15/Love
Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas, Branscombe Richmond) Glasb. odd.: Festivalbar 2007 (vodita Elisabetta Canalis in Enrico Sil-vestrin) Oktagon Odprti studio Nan.: Angel
13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi 9.35 Nad.: Leonardo da Vinci (i. Philippe Leroy, Giulio Boseti) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Risanke: Doug 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Doma pri avtorju 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualna odd.: Stoa' 22.35 Avtomobilissima 23.35 Rubrika o potovanjih 0.00 Balet: Yerma e forma, color movimiento = Danza
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00
20.30 21.30 23.30
La 7
12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik
Film: Progetto micidiale (krim., VB, '73, i. James Coburn, Lee Grant)
Nan.: Matlock
Nan.: Star Trek Voyager, 19.00
Murder call
Osem in pol
La7 Doc: Holy Warriors
Nan.: The L World - Lawfully (i.
Leisha Hailey), 0.30 Twisted - Sa-
Jr Slovenija 1
6.10 7.00 7.05 9.00 9.05
9.35 10.00
10.15 10.40
11.05 12.00 13.00 13.25 13.30 15.00 15.10 15.45
16.05 17.00
17.40
18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
21.40
22.00 23.05
23.20
23.55
0.45 1.30 2.00
Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Kljukčeve dogodivščine: Kljukec
kot Indijanec
Šport špas: OŠ Rogatec
Zlati prah - Ljudska pravljica: Šest
služabnikov
Ris.: Grdi raček Tine
Taborniki in skavti: Ekološki dan na
Krki
Dok. odd.: vsakdan našega telesa Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Odppeti pesniki Film: Lump (Danska) Poročila, promet Hidak-Mostovi
Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu
Kviz: Male sive celice
Novice. Slovenska kronika.Šport.
Vreme
Igrano-dok. film o Milanu Vidmarju: Moj pogled na svet Žrebanje Lota Risanka
Vreme, dnevnik Vreme. Šport
Sedmi pečat - Film: Lužinova obramba (dram., VB-Fr., '00, r. Marleen Gorris, i. JohnTurturro, Emily Watson)
Kratki film AGRFT: Kapljica v morju (Marko Cafnik) Odmevi, vreme, šport Brez reza: dr. Dimitrij Rupel. Evropske razsežnosti slovenske kulture in politike Brez reza: dr. Andrej Vovko. Nacionalni simboli in uvedba lastne valute poslednja bitka Dok.: Skrivnosti vojne - Pozabljena italijanska invazija Moj pogled na svet Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dnevnik
(T Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 10.30 TV prodaja 9.00 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.35 TV prodaja 13.05 Pod evropskim nebom 14.00 Lestvica na drugem 14.45 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB) 15.40 Mozaik 16.35 Mostovi - hidak 17.05 Nan.: Pet dni 18.00 Poročila
18.15 Dediščina Evrope - Film: Oče Goriot (dram., Fr., '04, i. Charles Az-navour, Tcheky Karyo, Malik Zidi)
20.10 Nogomet: Domžale - Tirana (liga prvakov, prvo predkolo, prenos iz Domžal)
22.05 TV priredba predstave Mestnega gledališča Ljubljanskega: Cyrano de Bergerac (E. Rostand) 0.05 Slovenska jazz scena: Irena Vidic Kvintet
Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti
14.20	Euronews
14.30	Arhivski posnetki
15.15	Dok. oddaja
15.45	Folkest
16.40	Q - trendovska oddaja
17.25	Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic)
18.00	Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik
18.35	Vreme
18.40	Primorska kronika
19.00	TV dnevnik, šport
19.25	Odmev
19.55	Potopis
20.25	Dok.: City Folk
20.55	Nautilus
21.25	Pogovorimo se o...
22.05	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Globus
22.50	25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
23.40	Istra in...
0.10	Vsedanes - TV dnevnik
0.25	Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
0.45	Čezmejna TV - TV dnevnik
1 Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Mala potepanja
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Športni ponedeljek
19.45	Pravljica
19.55	EPP
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Mama Manka
21.00	Odprta tema: TV Primorka
22.05	Primorska znamenja
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare neces-se est; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba, sledijo Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 14. nad.); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Poletme ankete; 11.30 Nasvet za naše male živali; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica iz Postojne; 20.30 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro
jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž -odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Rameau in Lully; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje: harfistka Jasna Corrado Mer-lak; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sreda, 18. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.40 najnižje -51 cm, ob 13.59 najvišje 40 cm, ob 19.57
najnižje -10 cm, ob 24.36 najvišje 16 cm. Jutri: ob 7.02 najnižje -41 cm, ob 14.31 najvišje 37cm, ob 20.51 najnižje -10 cm, ob 24.41 najvišje 11 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenje in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
TRN V PETI - Nekdanji predsednik italijanske vlade ima res poseben odnos so nežnega spola
Berlusconijeve šale na račun žensk
Thatcherjevo je javno ocenil kot »una bella gnocca« - Za politično naslednico izbral Miss Romagna 1989
»Margaret Thatcher was una bella gnocca, a great piece of pussy«, je zapisal britanski dnevnik The Indipen-dent, kar bi lahko prevedli »Margaret Thatcher je bila una bella gnocca, lepa p...«. Gre za citat nedavne prostaš-ke izjave bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Londonski časopis ugotavlja, da se je sex appealu nekdanje britanske premierke poklonil tudi bivši francoski predsednik Francois Mitterand, ko je dejal, da ima oči kot Kaligula, okrutni rimski cesar, in usta kot Marilyn Monroe, sex symbol 20. stoletja. Berlusconijeva pozornost pa je očitno bila usmerjena drugam, piše The Indipendent, ki pojasnjuje, daje gnocca (pronounced nyok-ka) standardni vulgarni izraz za privlačne ženske, ki se ga poslužujejo zidarji, šoferji tovornjakov in bivši italijanski prvi minister.
To ni prvi tovrstni incident, ki se pripeti Berlusconiju. Priletni milanski mogotec se je že večkrat proslavil z bolj ali manj neokusnimi šalami na račun žensk. In kar veliko jih je zabelil celo na mednarodni ravni.
Na vrhu premierov Evropske unije o novi evropski ustavi je z običajnim nas meš kom predla gal, da bi raz -bremenil napetost, »pogovorimo se o nogometu in ženskah.« Obrnil se je na nemškega kanclerja Schroederja in dejal: »Na primer ti, Gerhard, ki si se poročil štirikrat, kaj nam lahko poveš o ženskah?« Kancler mu ni odgovoril in se ni niti nasmehnil.
Ostareli petelinček je spravil v težave tudi danskega premiera Rasmus-sena, ko se je na tiskovni konferenci poklonil prikupnosti mladega in postavnega danskega politika ter namignil na govorice o domnevnem prijateljstvu svoje žene Veronice z beneškim filozofom Cacciarijem: »Rasmussen je najlepši prvi minister v Evropi. Moram ga predstaviti svoji ženi, ker je lepši od Cacciarija...« je dejal. Presenečenemu Rasmussenu, ki ni imel pojma o gos-sipu na račun prve italijanske dame, je pojasnil v svoji polomljeni angleščini:
»You don't know the history. I'll tell you after...« kar v angleščini pomeni »Ne poznaš zgodovine. Povedal ti bom po...« Verjetno je danskemu kolegu hotel povedati, da ne pozna zgodbe in da mu jo bo pojasnil pozneje.
Na zaključni tiskovni konferenci
vrha G7 v Neaplju je novinarjem povedal o sprejemu prejšnjega dne: »Palača v Caserti je bila čudovita. Bil sem ponosen, da sem Italijan. Razsvetljene fontane so bile prelepe. Ženske so romantično mežikale. Nekomu sem rekel: pazi, sicer bo danes ponoči naras-
Silvio Berlusconi v eni svojih značilnih poz
ansa
lo potomstvo...«
Ob odprtju evropske živilske agencije v Parmi, za katero se je potegovala tudi Finska, je izjavil, »da bi pridobil agencijo v Parmo, sem potegnil na dan svoje playboyske vrline in dvoril finski predsednici.« Fincem ni bila šala na račun predsednice Tarje Ha-lonen preveč po godu in so italijanskemu veleposlaniku v Helsinkih posredovali uradni protest.
Skupni ameriških poslovnežev, ki so bili na obisku v Italiji, je svetoval investicije na polotoku z naslednjim argumentom: »Poleg lepega vremena in lepot naše dežele imamo tudi krasne tajnice.« Nihče ga ni pravočasno opozoril, da je v puritanski Ameriki nesprejemljivo (javno) norčevanje na račun žensk in spolnosti.
Na obisku v Rusiji je v tovarni podjetja Merloni pred televizijskimi kamerami spravil v težave mlado in prikupno delavko, ki jo je na vsak način hotel poljubiti, da je celo Putinu očitno postalo nerodno.
Berlusconi je bil za pričo na poroki sina turškega premiera Erdogana in je izkoristil priložnost, da je galantno poljubil roko nevesti. Pri nas je to staromodna gesta, v muslimanskem sve tu pa je vsak do tik z žen sko stro go prepovedan. Turška nevesta je hitro umaknila roko, kronisti pa so zapisali, da je Berlusconijeva nepremišljena poteza »shladila ozračje« na poročni sve čanos ti.
Tudi na italijanski ravni je Ber-lusconijevih neprimernih dovtipov na pretek. Našteli jih bomo samo nekaj.
Na volilnem shodu med kampanjo za upravne volitve v Bresci-i je o kandidatki Forze Italia izjavil: »Viviana Becalossi je bolj lepa kot pridna. Pravo nasprotje z Rosi Bindi, ha ha,« in nato smeje zakričal v mikrofon: »Živijo Viviana, pokaži jim jo...«
V Cremoni je na shodu pohvalil tri značilne T tega lombardskega mesta: »Il torrazzo, il torrone, le tet-te«, to se pravi stolp, mandolat in jo-ške.
Med volilno kampanjo v Palermu je opazil zgrešen napis, na katerem se je v Sicilijo pomotoma vrinila črka g (Siciglia). Takoj je izkoristil priložnost: »Napaka je očitno delo ženske, ki zmeraj mislijo na točko G« - gre za točko v ženskem spolovilu, ki sproži vaginalni or gazem.
Za časa lanskega bančnega škandala je o finančniku Ricucciju dejal, da »ima nekaj (una cosa), kar mu vsi zavidamo«: nič kaj fino namigovanje na Ricuccijevo prsato ženo Anno Falchi.
Silvio petelini tudi v politiki in je pred kratkim imenoval za svojo politično naslednico Michelo Brambilla. Rdečelasa menedžerka verige delikatesnih trgovin izstopa predvsem zaradi svoje besedne in fizične napadalnosti (mlajša in lep ša varian ta zna ne tele -vizijske prodajalke Vanne Marchi) in vitkih, dolgih nog - med drugim je bila leta 1989 izvoljena za Miss Romagna. Med njenimi pomembnimi potezami je tudi, kot je sama ponosno pojasnila, da gre k frizerju štirikrat tedensko.
Berlusconijevo petelinjenje okrog mladih žensk je privedlo do zna me ni tega pro tes ta že ne Veroni ce Lario, ki je naslovila možu javno zahtevo po opravičilu prek dnevnika La Repubblica. Med drugim je premier na pr til Veroni ci odgo vor nost za svo -je večkratne posege estetske kirurgije. »Veronica me je spodbudila k liftin gu,« kar pa je že na takoj de man -tirala: »Lifting je bila njegova zamisel,« je pojasnila. Uboga ženska, vsekakor ji ni predpi sal zdrav nik, naj se poroči s takim člo ve kom.
Na koncu se povrnimo k That-cherjevi in Berlusconiju. Italijanski premier se je večkrat primerjal z britansko železno lady, češ da imata podobno zgodovinsko vlogo. Z državniškega vidika sta kot velikan in pritlikavec, priznati pa je treba, da imata vsaj eno skupno značilnost.
Katero?
Visoke pete, seveda.
Sergij Premru