MWHVSlfe *
nawce
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 10. JUNIJA 1977	§t. 7
VSEBINA
Oba!na skupnost Koper
—	ODLOK o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno zaščito skupščine obalne skupnosti
—	ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi kojisije skupščine obalne skupnosti za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o določitvi posegov, ki vplivajo na spremembo prostora in za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje
Občina !zo!a
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola
—	DRUŽBENI DOGOVOR o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola
—	SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola
—	ODLOK o ustanovitvi, sestavi in delovnem področju komisije skupščine občine Izola za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
—	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Izola za leto 1976
—	SKLEP o spremembah in dopolnitvah programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola za obdobje od leta 1975 do leta 1979
—	SKLEP o javni razgrnitvi predloga urbanističnega načrta mesta Izola
—	SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Livade I.
Občina Koper
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
—	ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov vžasebnih gospodinjstvih
Občina Postojna
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Postojna
—	SKLEP o razširitvi in izvolitvi predsednika ter nekaterih članov statutarno pravne komisije skupščine občine Postojna
Občina Sežana
—	ODLOK o priznanjih in nagradi občine Sežana
—	ODLOK o občinskih upravnih organih
—	ODLOK o samoupravljanju delavcev v upravnih organih občine Sežana
—	ODLOK o pogrebnih svečanostih
Območna vodna skupnost Primorske Koper
—	SKLEP o povečanju tarif vodnega prispevka
OBALNA SKUPNOST KOPER ^
Skupščina Obalne skupnosti Koper je na podlagi določil zadnje ali-nee 4. in 64. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 12-74) ter na podlagi 62. in 65. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-76) in 14. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23-76), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SVETA ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI
1.	člen
Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima skupščina obalne skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite in notranjih zadev ter za koordinacijo te dejavnosti na obalnem območju oblikuje obalna skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
2.	člen
Naloge sveta so, da:
—	sprejema obrambni načrt obalne skupnosti,
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe med občinami Izola, Koper in Piran v tistih vprašanjih, ki so pomembna za enotni in učinkoviti sistem ljudske obrambe na obalnem območju,
—	usklajuje predloge in daje pobude glede predpisov, ki jih na področju ljudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite in notranjih zadev sprejmejo skupščine družbenopolitične skupnosti,
—	spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite na obalnem območju,
—	daje soglasje za zaposlitev delavcev v upravnem organu za ljudsko obrambo,
—	predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v upravni organ za ljudsko obrambo,
—	daje mnenja glede povečanja sredstev za osebne dohodke delavcem oddelka za ljudsko obrambo po določilih 75. člena zakona o ljudski obrambi,
—	obravnava poročila okrožnega javnega tožilstva, okrožnega sodišča, okrožnega gospodarskega sodišča in organov javne varnosti o vprašanjih javnega reda in prometne varnosti, stanja na področju kriminalitete ter druga vprašanja iz pristojnosti organov javne varnosti,
78
oURADNE OBJAVE«
)(). junija !977 —4t.7
— obravnava !etne in razvojne programe obalne skupnosti za varstvo pred požarom,
—	obravnava vse ostale zadeve s področja varstva pred požarom, ki spadajo v pristojnost skupščine obalne skupnosti,
—	poučuje organiziranost družbene samozaščite ter njeno izvajanje in vsebino dela na obalnem območju,
—	spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite na obalnem območju in poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite skupščini obalne skupnosti,
—	sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij, zadolženimi za to področje dela,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo občine Izola, Koper in Piran.
3.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in 20 članov.
Predsednik skupščine obalne skupnosti je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Predsednik izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti je podpredsednik sveta.
Člani sveta so:
—	sekretar komiteja obalne konference Zveze komunistov,
—	predsednik obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	predsednik obalno-kraškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne,
—	predsednik kraško-obalnega sveta Zveze sindikatov,
—	predsednik obalno-kraške konference Zveze socialistične mladine,
—	predsednik obalnega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin,
—	načelnik oddelka za ljudsko obrambo skupščine obalne skupnosti,
—	komandant teritorialne enote,
—	vodja civilne zaščite za obalno območje,
—	načelnik Uprave javne varnosti Koper,
—	pooblaščen delavec službe državne varnosti,
—	član izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti, odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev,
—	predsedniki skupščin občin Izola, Koper in Piran,
—	predsedniki izvršnih svetov skupščin občin Izola, Koper in Piran,
—	predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	predstavnik uprave vojaškega območja Ljubljana.
4.	člen
Strokovna in udministrativno-tchnična opravila opravlja za svet oddelek /a ljudsko obrambo skupščine obalne skupnosti.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito s poslovnikom uredi druga vprašanja svojega dela.
5.	člen
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
Sklep skupščine obalne skupnosti št. 021-47-74 o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo obalne skupščine za koordinacijo obrambnih priprav občin Izola, Koper in Piran, ki je bi! sprejet na seji obalne skupščine dne 4. novembra 1974, preneha veljati.
Št.: 021-47-74-77
Koper, 5. maja 1977	Predsednik
BRANKO FURLAN, 1. r.
Na podlagi 64. člena statuta Obalne skupnosti (Uradne objave, št. 12-74) je skupščina Obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o USTANOVITVE DELOVNEM PODROČJU [N SESTAV] KOMtSUE SKUPŠCtNE OBALNE SKUPNOST] ZA SPREM-LJANJE [ZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
1.	člen
Ustanovi se komisija Skupščine Obalne skupnosti za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo delegati zbora združenega dela, zbora krajev-nih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine Obalne skupnosti ter delegati družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta Obalne skupščine in medobčinski odbor gospodarske zbornice za kraško-obalno območje.
2.	člen
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluješ pristojnimi organi in organizacijami na obalnem območju in občinah ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproži pobude za akte in ukrepe, s katerim se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
Pri svojem delu upošteva zlasti vlogo in naloge, ki jih Skupščina Obalne skupnosti in njeni organi opravljajo po statutu obalne skupnosti.
3.	člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in 11 (enajst) članov.
Predsednika, podpredsednika in 4 (štiri) člane voli Skupščina Obalne skupnosti izmed delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Po enega člana komisije delegirajo: Komite obalne konference ZKS, Obalna konferenca SZDL, Kraško-obalni svet Zveze sindikatov Slovenije, Obalno-kraški odbor Zveze združenj borcev NOV, Obalno-kra-ška konferenca ZSMS, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in Medobčinski odbor gospodarske zbornice Slovenije za kraško-obalno območje.
4.	člen
Ta sklep velja takoj.
Št.: 021-5-77
Koper, 5. maja 1977	Predsednik
BRANKO FURLAN, l.r.
OBČtNA tURSKA B)STR!CA
Na podlagi 18. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-76, 27-7^) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI POSEGOV, KI VPLIVAJO NA SPREMEMBO PROSTORA IN ZA KATERE JE POTREBNO LOKACIJSKO
DOVOLJENJE
1.	člen
Za posamezna območja občine Ilirska Bistrica za katera se izdeluje urbanistični red, urbanistični načrt ali zazidalni načrt je potrebno loka-ctjs o dovoljenje ne samo za graditev, temveč tudi za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora.
juntja
1977 — št. 7
"URADNE OBJAVE«
2.	č!en
Za posege, ki vplivajo na spremembo prostora in za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo:
1.	nasipanje zemljišča na višino, ki presega raven sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav,
2.	odkopavanje zemljišča do globine, ki je nižja od ravni sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav,
3.	zasaditev in krčenje javnih posekov, drevoredov in podobno,
4.	odstranitev obstoječih objektov in naprav.
3.	člen
Zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor predložiti ureditveni načrt z opisom rušitvenih del, soglasje pristojnih organov in organizacij, dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem ter lokacijsko dokumentacijo.	^
4.	člen
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor plačati prispevek za spremembo namembnosti površin.
5.	člen
Investitor mora pričeti z gradbenimi deli iz 1. člena tega odloka najpozneje v roku enega leta po prejemu lokacijske odločbe. Za urbanizem pristojni upravni organ občine Ilirska Bistrica lahko podaljša ta rok največ za eno leto.
6.	člen
Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja občinski organ urbanistične inšpekcije.
Na podlagi 3. odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75), in 71. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 7-74) ter z namenom, da bi skupno in enakopravno odločali o programiranju razvoja in dela komunalnih dejavnosti o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti o pogojih ter načinu opravljanja komunalnih dejavnosti
sklenejo
udeleženci:
1.	Skupščina občine Izola
2.	Krajevne skupnosti na območju občine
3.	TOZD, OZD, druge delovne organizacije in skupnosti na območju občine Izola
DRUŽBENI DOGOVOR
O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IN O NAČINU SOODLOČANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KOMUNALNIH ZADEVAH NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
f
1.	člen
S tem družbenim dogovorom določajo udeleženci, katere komunalne dejavnosti se .štejejo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, kako in na kakšen način delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v komunalni skupnosti in organih občinske skupščine soodločajo o skupnih in posameznih zadevah s področja komunalnih dejavnosti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-1-77-4-3
Ilirska Bistrica, 26. maja 1976	Predsednik
zbora krajevnih skupnosti RUDI ŠEPIČ, l.r.
0Bč!NA MOLA
Na podlagi 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1977 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Ugotovi se, da sta:
—	Družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola in
—	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola sklenjena.
2.
Družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola in Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola se objavita v Uradnih objavah.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-55-76
Izola, 3. junija 1977	Predsednik
Jože BOLJE
2.	člen
Komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini Izola so:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	urejanje in vzdrževanje hudourniških strug,
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	oskrba naselij s plinom,
—	oskrba naselij s toplotno energijo,
—	opravljanje javnega mestnega prometa,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne snage (javna snaga)
—	vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest,
—	postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije,
—	urejanje mestnih ulic in trgov,
—	oskrba naselij z električno energijo,
—	izvajanje PTT uslug,
—	urejanje naselij z zelenimi površinami,
—	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	opremljanje naselij z javnimi in otroškimi igrišči, ter vzdrževanje le-teh,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami in upravljanje z njimi,
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči in upravljanje z njimi,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči in upravljanje z njimi,
—	urejanje in vzdrževanje morske obale,
—	urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in plaž,
—	čiščenje morja,
—	urejanje, vzdrževanje in gospodarjenje z lukami, pomoli in zgrajenimi obalami, namenjenimi za javni promet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne luške in druge delovne organizacije,
—	geodetska dejavnost.
3.	člen
Da bi skupno in enakopravno odločali o vseh zadevah s področja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnosti ter delavci organizacij zdru-
80
»URADNE OBJAVE«
10. junija 1977 —št. 7
ženega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno komunalno interesno skupnost Izola, kot temeljno skupnost za območje občine Izola (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
Za dejavnosti oskrbe naselij z vodo, opravljanje javnega cestnega prometa, oskrbe naselij z električno energijo, izvajanje PTT uslug, opravljanje dimnikarske službe in čiščenje morja, ki so skupnega pomena za območje občin Koper, Piran in Izola, bo organizacijska oblika interesne komunalne skupnosti določena s posebnimi družbenimi dogovori, oziroma samoupravnimi sporazumi.,
4.	člen
Glede na raznolikost posameznih komunalnih dejavnosti se v okviru skupnosti organizirajo samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti.
Natančnejša opredelitev samoupravnih enot se določi s statutom skupščine.
5.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci v TOZD , OZD in drugih delovnih organizacijah in skupnostih skupaj z delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo komunalne dejavnosti, uresničujejo pravice in dolžnosti na področju zadovoljevanja komunalnih potreb, z oblikami neposrednega odločanja v krajevni skupnosti, TOZD in OZD, posredno pa preko svojih delegatov v organih upravljanja, komunalnih organizacij združenega dela, samoupravni komunalni interesni skupnosti in pristojnih zborih občinske skupščine.
6.	člen
Krajevne skupnosti, kot temeljne samoupravne organizirane celice katerih delovni ljudje uresničujejo svoje interese in potrebe v zvezi z opravljanjem komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, opravljajo zlasti:
—	sodelujejo pri programiranju razvoja komunalnih dejavnosti in sklepajo ustrezne samoupravne sporazume,
—	sklepajo samoupravne sporazume za ustanovitev samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti in v skladu s temi sporazumi pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupščine komunalne interesne skupnosti,
—	delegirajo delegate v skupne organe upravljanja v komunalnih delovnih organizacijah,
—	dajejo pobude za ustanovitev komunalnih skupnosti ali za ustanovitev temeljnih komunalnih skupnosti na njihovem območju,
—	dajejo predhodna mnenja na odločitve, v zvezi s komunalnimi dejavnostmi pred dokončno odločitvijo občinske skupščine ter komunalne interesne skupnosti,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi, ta družbeni dogovor in drugi samoupravni akti.
7.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost, ha področju komunalne dejavnosti, ki jo zajema, opravlja zlasti:
—	določa o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih področij komunalnih dejavnosti ter o posameznih investicijskih programih na področju komunalnih dejavnosti.
—	odloča o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev ter o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije.
—	odloča o zaporedju zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah. kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb.
—	odloča o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	odloča o cenah komunalnih storitev,
—	zbira sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s posebnimi predpisi,
—	daje soglasja k izvolitvam in razrešitvam individualnih poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	daje soglasje k statusnim spremembam komunalnih organizacij,
—	daje soglasje k statutom komunalnih organizacij,
—	zagotavtja z ustreznimi ukrepi organizirano in racionaino izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunainih objektov in naprav,
—	sodeiuje pri pripravah za spiošni ijudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon m drug! predpisi.
8.	člen
Skupščina občine Izola opravlja na področju komunalnih dejavnosti, poleg zadev določenih z veljavnimi zakoni, še naslednje naloge:
—	razpravlja o vseh temeljnih vprašanjih politike in razvoja komunalnih dejavnosti,
—	daje soglasja k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti in k cenam komunalnih storitev,
—	nadzoruje izvrševanje nalog s področja komunalnih dejavnosti in zakonitost dela komunalnih organizacij in skupnosti,
—	potrjuje samoupravne sporazume o ustanovitvi komunalnih interesnih skupnosti,
—	daje soglasje k standardom posameznih komunalnih storitev in uslug,
—	daje soglasje k zaporedju zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb,
—	potrjuje statut samoupravne komunalne interesne skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta družbeni dogovor in drugi predpisi.
9.	člen
Sredstva za zadovoljevanje komunalnih storitev in uslug se zagotavlja s plačili za opravljene storitve in usluge, prispevki, taksami, namensko odstopljenimi sredstvi, združenimi sredstvi ter kreditnimi sredstvi.
Viri financiranja iz prejšnjega odstavka tega člena se taksativno določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti.
10.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki zainteresiranih krajevnih skupnosti in pooblaščeni predstavniki toliko udeležencev iz združenega dela, ki predstavljajo dve tretjini zaposlenih.
11.	člen
Družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
PODPISNIK! DOGOVORA:
Skupščina občine Izola. Krajevna skupnost Izola. Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava. Krajevna skupnost Dvori nad Izolo. Svet DS uprave SO Izola, Kmetijska zadruga Izola. Ladjedelnica »2. oktober« Izola, Polimer Izola, SGP Stavbenik: TOZD Avtostrojni park in TOZD obrtniški obrati Izola, Slovenijales Ljubljana: TOZD Oprema Izola. Hotel Belvedcr Izola. Alpetour Škofja Loka: TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola, Marina Izola, Studio Izola, Splošno komunalno podjetje Izola, Center Koper: TOZD storitvene dejavnosti Koper. Zavod za pogozdovanje Krasa Sežana, Delamaris: TOZD Riba. TOZD Iris, lOZD Avtotransport, TOZD Pločevinka, TOZD Vzdrževanje in DS skupne službe Izola, Mehanotehnika: TOZD Orodje remont, TOZD Proizvodnja splošnih igrač, TOZD Vijakarna, TOZD Proizvodnja tehničnih igrač, TOZD Predelava barvnih kovin in DS skupne službe Izola, Hidro Koper, Plinarna Ljubljana: Polnilnica in skladišče Izola, Občinska konferenca SZDL Izola, Občinski sindikalni svet Izola, Občinski komite ZKS Izola, Obalna skupnost socialnega skrbstva Piran. Strokovna služba Izola, Vzgojno varstveni zavod Izola, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola, Ekonomska šola z italijanskim učnim jezikom Izola. Gostinski šolski center Izola, Ljudska knjižnica Izola, Soča Koper, Trgovsko podjetje Manufaktura Nova Gorica Primorka Izola, Koloniale Piran, Emona Ljubljana: enota Koper.
10. junija 1977 — št. 7
»URADNE OBJAVE«
81
Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-74) in v skladu z družbenim dogovorom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola
sklenejo
udeleženci:
1.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev,
2.	delavci v TOZD, OZD, drugih delovnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev,
3.	delavci komunalnih organizacij, kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE IZOLA
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo s tem samoupravnim sporazumom samoupravno komunalno interesno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničevali in usklajevali interese ter organizirano zagotavljali zadovoljevanje svojih potreb s področja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Skupnost ustanavljajo občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabniki, ter delavci v komunalnih delovnih organizacijah, v katerih je področje dela opravljanje komunalnih dejavnosti, kot izvajalci komunalnih storitev, da bi zagotovili čim hitrejše in racionalnejše zadovoljevanje komunalnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine Izola.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba in ima svoj statut, ki ga sprejema skupščina skupnosti. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine. Statut skupnosti začne veljati, ko ga potrdi pristojna občinska skupščina.
Sedež skupnosti je v Izoli.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
4.	člen
Naloge skupnosti so predvsem, da:
—	s svojim delovanjem zagotavlja in omogoča kriterije potreb po komunalnih storitvah,
—	zagotavlja občanom in delovnim ljudem kot uporabnikom komunalnih storitev, da skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah na samoupraven način programirajo in planirajo komunalne dejavnosti ter oskrbo na območju občine Izola v skladu s svojimi interesi in možnostmi ter v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi cilji,
—	zagotavlja potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev,
—	zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, pri čemer pospešuje vse oblike poslovnega sodelovanja in vzdrževanja dela in sredstev,
—	zagotavlja porabnikom odločujoč vpliv pri določanju namena in pogojev za uporabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	sodeluje pri pripravah za splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite.
5.	člen
Skupnost se ustanovi za opravljanje spodaj navedenih dejavnosti posebnega družbenega pomena:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	urejanje in vzdrževanje hudourniških uslug,
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	oskrba naselij s plinom,
—	oskrba naselij s toplotno energijo,
—	opravljanje javnega mestnega prometa,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne snage (javna snaga),
—	vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest,
—	postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije,
—	urejanje mestnih ulic in trgov,
—	oskrba naselij z električno energijo,
—	izvajanje PTT uslug,
—	urejanje naselij z zelenimi površinami,
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča,
—	urejanje naselij z javnimi otroškimi igrišči in vzdrževanje le-teh,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami in upravljanje z njimi,
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči in upravljanje z njimi,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči in upravljanje z njimi,
—	urejanje in vzdrževanje morske obale,
—	urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in plaž,
—	čiščenje morja,
—	urejanje, vzdrževanje in gospodarjenje z lukami, pomoli in zgrajenimi obalami, namenjenimi za javni promet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne luške in druge delovne organizacije.
III.	SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNI AKTI
6.	člen
Samoupravne pravice in dožnosti uveljavljajo ustanovitelji skupnosti preko krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter preko organov skupnosti.
7.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina,
—	samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti,
—	izvršni odbor,
—	odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti,
—	drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
8.	člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in je sestavljena po delegatskem načelu.
Skupščina je sestavljena iz dveh zborov, in sicer:
—	iz zbora uporabnikov, ki šteje 7 delegatskih mest,
—	iz zbora izvajalcev komunalnih dejavnosti, ki šteje 18 delegatskih mest.
9.	člen
Delegate v zbore skupščine izvolijo delegacije, in sicer:
Skupaj
Zbor uporabnikov:	27 delegatov
Krajevne skupnosti	8 delegatov
Krajevna skupnost Izola	4 delegate
Krajevna skupnost Jagodje — Dobrava	2 delegata
Krajevna skupnost Dvori	2 delegata
TOZD, OZD in druge delovne skupnosti	19 delegatov
Kombinat Delamaris Izola	2 delegata
Mehanotehnika Izola	2 delegata
Polimer Izola	1 delegat
»2. Oktober« Izola	2 delegata
URADNE OBJAVE«
!(). junija 1977 —št, 7
Stavbenik Koper TOZD Izola	1	delegat
Oprema Izola	1	delegat
Kmetijska zadruga Izola Hote! Belvedere, Simonov zaliv,	1	delegat
Pristanišče za jahte »Marina«	1	delegat
Studio Izola	1	delegat
Trgovske delovne organizacije Obalne del. organ. (Enotnost, Steklo,	1	delegat
Kroj)	1	delegat
Državni organi in družbenopolitične org.	1	delegat
Zdravstvo, soc. skrb. in otr. varstvo	1	delegat
Prosveta in kultura	1	delegat
Ostale dejavnosti (zasebniki in drugi)	2	delegata
Zbor izvajalcev:	18	delegatov
Splošno komunalno podjetje	12	delegatov
Plinarna Ljubljana in INA Zagreb	1	delegat
ATP Slavnik Koper	1	delegat
Obrtno podjetje CENTER Koper (dimnik, sl.) Zavod za pogozdovanje in melioracijo	1	delegat
Kras Sežana	1	delegat
Vodnogosp. podj. Hidro Koper	1	delegat
Elektro Gorica Koper	I	delegat
Delegate v skupščino skupnosti !ahko ciani deiegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in voiitvah dcicgacij ter delegira-nju delegatov v skupščine skupnosti, ki enakopravno odločajo s samoupravnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34-74).
Člani skupnosti lahko odločijo, da bo funkcijo delegacije za delegiranje v skupščino skupnosti opravlja! delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti. TOZD, OZD in druge delovne skupnosti, ki imajo skupnega delegata, izvolijo konferenco delegacij v smislu določi! zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine DPS (Uradni list SRS, št. 7-74).
10.	člen
Izvršni odbor ima 9 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti v skladu z določili statuta.
11.	člen
Samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti so organi skupščine, ki jih sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina.
Delo in način volitev delegatov določa statut skupnosti.
12.	člen
Odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti sestavlja 3 članov, ki jih delegirajo člani skupnosti. Delo odbora in način delegiranja članov določa statut skupnosti.
13.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik (podpredsedniki), ki ga (jih) izvoli skupščina po enakem postopku kot predsednika. Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvoli skupščina na svoji prvi.seji.
14.	člen
Skupščina skupnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjuje letne plane dela komunalnih delovnih organizacij,
—	odloča o cenah in tarifah komunalnih storitev in proizvodov,
—	odloča o združevanju in porabi združenih sredstev,
—	odloča o investicijah v komunalne objekte in naprave.
—	odioča o pogojih in načinu opravijanja posameznih komunainih storitev, kakor tudi o pravicah in doižnostih komunainih deiovnih organizacij pri opravijanju teh storitev,
—	odtoča o ustanavijanju komunainih deiovnih organizacij, . spremembi predmeta posiovanja. o spremembi sedeža komunalnih deiovnih organizacij in o razširitvi oziroma zožitvi območja njihovega
poslovanja,
—	odloča o združitvi komunalnih delovnih organizacij z drugimi delovnimi organizacijami, o njihovi razdelitvi na več organizacij združenega dela, o organiziranju temeljnih organizacij združeneg dela, kakor tudi o osamosvojitvi komunalnih temeljnih organizacij združenega dela v samostojne organizacije združenega dela ali o njihovi pri-pojitvi k drugi organizaciji združenega dela,
—	odloča o razpolaganju s komunalnimi objekti in napravami,
—	odloča o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	odloča o vrstnem redu zadovoljevanja potreb s področja komunalne oskrbe,
—	potrjuje statute komunalnih delovnih organizacij,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov,
—	sklepa o drugih vprašanjih, ki jih določa statut skupnosti.
15.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno.
Skupščina lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem vprašanju kot enotni zbor. .
16.	člen
Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejemata oba zbora.
(e sklep ni sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, imenujeta zbora skupno komisijo, v katero določita enako število članov.
Komisija pripravi enoten predlog za ponovno sklepanje.
Kadar tudi po tem postopku sklep ni bi! sprejet, odloči o spornem vprašanju skupščina občine.
Izvršni odbor
17.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti, ki:
—	pripravlja predloge za gradivo za delo skupščine in njenih teles,
—	izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
—	izvaja določila tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme oziroma k njim pristopi komunalna skupnost,
—	usklajuje delo samoupravnih organov skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če zanje ni določena pristojnost skupščine ali njenih teles.
Samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti — Odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti
18.	člen
Samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti so organi skupščine skupnosti z nalogo, da na področju določenih komunalnih dejavnosti proučujejo zadeve, predlagajo ustrezne ukrepe oziroma ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina skupnosti.
19.	člen
! odročje dela odbora za nadzorstvo nad delom organov skupnosti zajema vse dele skupnosti in njenih strokovnih služb. Njegova temeljna naloga je zaščita družbenih interesov.
Naloge in način dela odbora v skupnosti se določijo s statutom skupnosti.
»URADNE OBJAVE«
83
10. junija 1977 — št. 7
Odbori in komisije
20.	č!en
Za uspešnejše in poglobljeno delo na določenih področjih komunalnih dejavnosti ima skupščina odbore in komisije.
Sestavo odborov in komisij ter področje njihovega dela določa statut.
Statut in drugi sptošni akti skupnosti
21.	člen
Skupnost ima svoj statut, ki je njen temeljni samoupravni akt. Statut mora biti sestavljen po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. Razen statuta sprejema skupščina skupnosti tudi druge splošne akte skupnosti, kot npr. poslovnik o delu skupnosti in njenih organov ter akte, ki urejajo vprašanja iz posameznih komunalnih dejavnosti, v skladu z interesi in pristojnostmi skupnosti.
IV.	ORGANIZACIJA SKUPNOST! IN POVEZAVA
22.	člen
Občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih se kot člani skupnosti sporazumejo, da je skupnost organizirana kot temeljna interesna komunalna skupnòst za območje občine Izola. Člani skupnosti se sporazumejo, da se za dejavnosti, ki so skupnega pomena za območje občine Koper, Piran in Izola, organizacijska oblika določi s posebnimi samoupravnimi spdrazumi.
23.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov se v okviru skupnosti organizirajo samoupravne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti.
24.	člen
Skupnost se lahko združuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
25.	člen
Delo skupnosti je javno.	'
Skupnost objavlja na krajevno običajen način pomembnejše informacije in sklepe iz svojega področja dela v sredstvih javnega obveščanja.
26.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov skupnost pri opravljanju svojih nalog, sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi ter društvi na območju občine in obale, zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, elektrike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja in podobno. Za uresničevanje sodelovanja lahko skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa.
27.	člen
Pravice in dolžnosti skupnosti in njenih organov do družbenopolitičnih skupnosti so določene z ustavo, zakoni in statuti občin.
V.	SREDSTVA ZA FINANCIRANJE
28.	člen
Podpisniki tega sporazuma zagotav.jajo uresničitev programov in planov s področja dejavnosti skupnosti z naslednjimi viri sredstev, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, prispevek za ceste in odstopljeni de! iz cene goriv ter takse za uporabo motornih vozil.
—	del stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorita komunalna skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost,
—	prispevke, ki se določajo na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (npr. na investicijsko potrošnjo ali investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja za komunalne potrošnje, prispevek iz dohodka TOZD itd.),
—	prispevek investitorjev za komunalno urejanje zemljišč,
—	komunalne takse,
—	namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
—	dogovorjeni del cen in tarif, namenjen za razširjeno reprodukcijo, če ta ne spada v dohodek delovne organizacije,
—	namenska združena sredstva,
—	samoprispevek,
—	ostala sredstva.
29.	člen
Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnem računu in se evidentirajo po virih in glede na namen uporabe.
Skupnost razporeja zbrana sredstva z vsakoletnim finančnim načrtom.	*
30.	člen
Osnove za sestavo in sprejemanje finančnega načrta so:
—	razporeditev posameznih virov glede na določbe, ki jih določajo zakoni, odloki ali drugi samoupravni akti,
—	programi in plani komunalnega urejanja in racionalne oskrbe s komunalnimi storitvami,
—	naprave individualne in kolektivne komunalne potrošnje.
31.	člen
Vrste programov in planov, njihova vsebina, način spreminjanja in usklajevanja se določijo s statutom skupnosti.
Pri sestavi programov in planov je potrebno upoštevati predvsem naslednje:
—	skladnost in njihovo vključevanje v ostale razvojne programe in druge plane,
—	:acionalno izrabo obstoječih in predvidenih kapacitet,
—	sprejete komunalne standarde.
32.	člen
Finančni načrt, pridobitev in porabo sredstev za vsako koledarsko leto ter zaključni račun sprejema skupščina skupnosti.
V! OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST
33.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela ima skupnost lastno strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti. Za izvajanje konkretnih nalog s tega področja lahko skupnost ustanavlja ali pooblašča specializirane organizacije združenega dela ali zavode.
VIL POSEBNE DOLOČBE
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se dogovorijo, da se zaradi usklajevanja dela in planov razvoja vseh komunalnih dejavnosti na slovenski obali ter zaradi uresničevanja skupnih ciljev lahko ustanovi posebna obalna zveza vseh komunalnih skupnosti na obali.
S samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi komunalnih skupnosti na obali je potrebno naloge take zveze ter koordinacijo dela in pristojnosti zveze.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti skladno z določili 9. člena sporazuma vodi postopek delegiranja delegatov za ustanovno skupščino skupnosti.
84
URADNE OBJAVE«
10. junija 1977 — §t. 7
35.	č!en
Sk!ep o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejme skupščina skupnosti. Postopek za izvedbo spremembe a!i dopolnitve se !ahko sproži na temelju razprave v skupščini, zahteve najmanj tretjine č!anov skupnosti a!i pristojne družbenopolitične skupnosti.
36.	č!en
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov zainteresiranih krajevnih skupnosti ter pooblaščeni predstavniki delavcev v združenem delu, ki predstavljajo dve tretjini zaposlenih ter pooblaščeni predstavniki delavcev ali izvajalcev komunalnih dejavnosti.
Sporazum prične veljati, ko ga potrdi pristojna družbenopolitična skupnost.
Za sprejemanje sprememb ali dopolnitev sporazuma velja enak postopek kot za njegov sprejem.
V Izoli, novembra 1976.
PODPISNIKI SPORAZUMA:
Krajevne skupnosti:
Krajevna skupnost Izola. Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava, Krajevna skupnost Dvori nad Izolo;
TOZD (N OZD (uporabniki):
Svet DS uprave SO Izola, Kmetijska zadruga Izola, Ladjedelnica »2. oktober« Izola, Polimer Izola, SGP Stavbenik Koper: TOZD Avto-strojni park Izola in TOZD Obrtniški obrati Izola. Slovenijales Ljubljana: TOZD Oprema Izola. Hotel Belvcder, Alpetour Škofja Loka: TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola, Studio Izola, Delamaris: TOZD Riba. TOZD tris, TOZD Pločevinka, TOZD Avtotransport. TOZD Vzdrževanje in DS skupne službe Izola, Mehanotchnika: TOZD Orodje remont, TOZD Proizvodnja splošnih igrač, TOZD Vijakarna, TOZD Proizvodnja tehničnih igrač, TOZD Predel, barvnih kovin in DS skupne službe Izola, Občinska konferenca SZDL Izola, Občinski sindikalni svet Izola, Občinski komite ZKS Izola, Obalna skupnost socialnega skrbstva Piran: Strokovna služba Izola. Vzgojno varstveni zavod Izola, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola, Ekonomska srednja šola z italijanskim učnim jezikom Izola, Gostinski šolski center Izola, Ljudska knjižnica Izola, Soča Koper. Manufaktura Nova Gorica: Primorka Izola, Koloniale Piran: Poslovalnica Izola, Emona Ljubljana: Enota Koper
TOZD IN OZD (izvajalci):
Splošno komunalno podjetje Izola. Center Koper, Zavod za pogozdovanje Krasa Sežana. Hidro Koper, Plinarna Ljubljana: Poslovalnica Izola, Pristanišče za jahte in čolne Marina Izola.
Na podlagi 243. člena statuta občine Lzola in 36. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora kra jevnih skupnosti dne 27. maja 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1977 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Izola.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-55-76
Izola, 3. junija 1977	Predsednik
JOŽE BOLJE, 1. r.
Na podlagi 245. člena statuta občine Izola in v dogovoru z organi družbenopolitičnih organizacij v občini je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. maja 1977 in seji družbenopolitičnega zbora, dne 3. junija 1977, sprejela
ODLOK	'
O USTANOVITVI, SESTAVI !N DELOVNEM PODROČJU KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE IZOLA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
1.	člen
Ustanovi se komisija skupščine občine Izola za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo delegati v zborih skupščine občine Izola in delegati organov: občinske konference SZDL Izola, občinske konference ZK Izola, občinskega sindikalnega sveta Izola, občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Izola in občinske konference ZSMS Izola.
2.	člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in sedem članov.
Predsednika, podpredsednika in enega člana komisije voli skupščina občine Izola izmed delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Izola; po enega člana komisije pa delegirajo: izvršni svet skupščine občine Izola in organi družbenopolitičnih organizacij iz prvega člena tega odloka.
3.	člen
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluješ pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu.
Pri opravljanju svoje naloge komisija vzpodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Lzola ter njihovih delegatov in delegacij pri izvajanju zakona o združenem delu. spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
4.	člen	*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 023-6-77
Izola, 3. junija 1977	Predsednik
JOŽE BOLJE, l.r.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. štev. 39-461-74) in 246. člena statuta občine Lzola je skupščina občine Lzola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1977 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna oočinc Izola za leto 1976, katerega sestavni de! je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1976.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1976 so:
dinarjev
dohodk'	(7.602.[53.05
izdatki	15.274.575.73
razlika med dohodki in izdatki	2 327.579.30
10. junija 1977 — št. 7
*
»URADNE OBJAVE
85
od tega:
—	razpor. neporablj. sredstva	631.424,30
—	za posebne namene	1.696.155,00
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu	rezervnega
sklada za !eto 1976 so:
dinarjev
dohodki	897.114,85
izdatki	110.000,00
razlika med dohodki in izdatki	787.114,85
3.	člen
Razporejena neporabljena sredstva po zaključnem računu proračuna za leto 1976 v višini 631.424,30 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine Izola za leto 1977.
Presežek dohodkov v znesku 1.696.155,00 dinarjev se izdvoji na poseben račun, za posebne namene. O namenski porabi teh sredstev odloča izvršni svet.
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 787.114,85 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada občine Izola za leto 1977.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Izola, 27. maja 1977	Predsednik
JOŽE BOLJE, 1. r.
Na podlagi 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1977 sprejela
SKLEP
OSPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROGRAMA RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA !N OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO LETA 1979
1.
Skupščina občine Izola sprejme spremembo in dopolnitev programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola za obdobje od leta 1975 do leta 1979 (Uradne objave, št. 22-74) in sicer:
Pri besedilu potrebna finančna sredstva za realizacijo tega programa se doda še 5. točka, ki sc glasi: »Adaptacijo stavbe osnovne šole z italijanskim učnim jezikom za potrebe celodnevne šole in predšolske dejavnosti 300.000 dinarjev in se skupni znesek za toliko, celotnega programa, poveča.«
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 464-15-74 Izola, 3. junija 1977
Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-72) in 1. člena odloka o prenosu nekaterih zadev iz delovnega področja skupščine občine Izola v delovno področje izvršnega sveta (Uradne objave štev. 17-74) je izvršni svet skupščine občine Izola na seji dne 26. maja 1977 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA URBANISTIČNEGA NAČRTA MESTA IZOLA.
1.
Javno sc razgrne predlog urbanističnega načrta, ki ga je izdela! In-vest-Biro Koper pod štev. 71-71 v decembru 1976 in aneks, izdelan v maju 1977.
2.
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah.
3.	\
Razgrnitev opravi oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu št. 1. Ogled razgrnjene dokumentacije je možen vsak delavnik, razen sobote od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
4.
Vsa pojasnila v zvezi z razgrnjeno dokumentacijo dajejo v času razgrnitve:
—	Invest-biro Koper
—	Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola.
V	času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave, o čemer bodo zainteresirani posebej obveščeni.
Vsako sredo med 15. in 17. uro bo organizirana strokovna razlaga razgrnjene dokumentacije.
5.
V	času razgrnitve lahko dajejo občani, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, interesne skupnosti, organi in druge organizacije ter ostali zainteresirani k razgrnjeni dokumentaciji predloge in pripombe.
Predloge in pripombe je možno vpisati v knjigo pripomb ali nasloviti na oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola.
Št.: 350-2-71
Izola, 26. maja 1977	Predsednik IS
HAJŠEK ing. IVO, l.r.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-72) in 1. člena odloka o prenosu nekaterih zadev iz delovnega področja skupščine občine Izola v delovno področje izvršnega sveta (Uradne objave, št. 17-74) je izvršni svet skupščine občine Izola na seji dne 26. maja 1977 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDALNEGA NAČRTA LIVADE I.
1.
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Livade L, ki ga je pod štev. 220 v marcu 1977 izdelal AB — Arhitektni biro Ljubljana po naročilu Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti.
2.
Predlog zazidalnega načrta obravnava izgradnjo stanovanjskih objektov, potrebnih spremljajočih objektov ter izgradnjo komunalnih objektov na območju, ki je bilo določeno z Odlokom o določitvi območja za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, ki ga je pod štev. 350-14-75 dne 30. 3. 1976 sprejela skupščina občine Izola (Uradne objave, št. 6-76).
3.
Razgrnitev traju30dni od dneva objave v Uradnih objavah.
4.
Razgrnitev opravi oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu št. 1. Ogled razgrnjene dokumentacije je možen vsak delavnik, razen sobote od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
»URADNE OBJAVE«
K), junija 1977 — št. 7
86
5.
Vsa pojasnila v zvezi z razgrnjeno dokumentacijo dajejo v času razgrnitve:
—	Oba!na samoupravna stanovanjska skupnost, oddelek za graditev,
—	Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola.
V	času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave, o čemer bodo zainteresirani posebej obveščeni.
Vsako sredo med 15. in 17. uro bo organizirana strokovna razlaga razgrnjene dokumentacije.
/ 6.
V	času razgrnitve lahko dajejo občani, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, interesne skupnosti, organi in druge organizacije ter ostali zainteresirani k razgrnjeni dokumentaciji predloge in pripombe. Predloge in pripombe je možno vpisati v knjigo pripomb ali nasloviti na oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola.
Št.: 350-3-77
Izola. 26. maja 1977	Predsednik IS
HAJŠEK ing. IVO. l.r.
3
0BČ!NA KOPER
Na podlagi 13., 85., 92., 110. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-73) in 240. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevne skupnosti dne 31. maja 1977 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA
1.	člen
V	2. členu odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradne objave, 22-73, 17-74) se točko e) spremeni in se glasi:
»e) gostinska dejavnost v bifejih v manjših in oddaljenih krajih«.
2.	člen
4.	člen se spremeni in se glasi:
»Prodajalne na drobno lahko ustanovijo občani v manjših in oddaljenih naseljih, kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna.
Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše in oddaljeno ali nezadostno oskrbovano, daje izvršni svet občinske skupščine po predhodnem mnenju uveta krajevne skupnosti na območju naselja.
Prodajalne na drobno s sadjem in zelenjavo lahko ustanovijo občani na celotnem območju občine brez predhodnega mnenja organa iz prejšnjega odstavka.«
3.	člen
V	9. členu sc besedilo »sveta za delo« nadomesti z besedilom »izvršnega sveta občinske skupščine«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 313-3-73
Koper. 31. maja 1977	Predsednik
MARIO ABRAM, 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov, prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1-76) in 236. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1977 sprejela
ODLOK
O ROKIH ČIŠČENJA IN PREGLEDOVANJA KURILNIH NAPRAV NA TRDA GORIVA, DIMOVODOV IN DIMNIKOV V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
1.	člen
Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v zasebnih gospodinjstvih se čistijo dvakrat letno v kurilni sezoni.
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dimnikarski službi (Uradni glasnik, št. 18-65).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-14-77
Koper, 31. maja 1977	Predsednik zbora
HERKDL JERMAN, L r.
0BČ!NA POSTOJNA
Na podlagi 3. odstavka zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni lis! SRS. št. 27-72) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 23. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O POPREČN! GRADBEN! CEN!
!N O POPREČN!H STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJ!ŠČA NA OBMOČJU OBČ!NE POSTOJNA
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Postojna v letu 1976, v smislu 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 27-72) in se uporablja v letu 1977.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za kv. m uporabne stanovanjske površine je
4.784.00 din.	.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča so:
—	na področjih mesta Postojna in naselja Pivka, ki se urejata z odlokom o urbanističnem načrtu za:
1.	kolektivno stanovanjsko izgradnjo — 496 din na kv.m
2.	za individualno stanovanjsko izgradnjo — 926,40 din na kv.m
—	na področjih, ki se urejajo z odlokom o urbanističnem redu:
1.	za kolektivno stanovanjsko izgradnjo — 396 din na kv.m
2.	za individualno stanovanjsko izgradnjo — 610,30 din na kv.m
4.	člen
Kot osnova za izračun dohodka se vzame enoletna stanarina, ki znaša v občini Postojna 4 % od poprečne gradbene vrednosti zgradbe.
5.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Postojna (Ur. objave, št. 1-73) ter njegove spremembe in dopolnitve (Ur. objave št. 4-75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 464-3-75
Postojna. 23. apri.a !977	Predsednik
ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., l.r.
URADNE OBJAVE«
87
10. junija 1977 — št. 7
Na podlagi 190., 209. in 212. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. 11-74 in 20-74) in 8. člena odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisije občinske skupščine je skupščina občine Postojna na zboru združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. aprila 1977 sprejela
SKLEP
O RAZREŠITVI IN IZVOLITVI PREDSEDNIKA TER NEKATERIH ČLANOV STATUTARNO PRAVNE KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Kot predsednika in člane statutarno-pravne komisije skupščine občine Postojna se razrešijo:
1.	kot predsednika: Franca MAZI, dipl. iur., iz Postojne, Gregorčičev drevored 1
2.	kot člane:
Sergeja PATERNOST, dipl. iur., Nanos Postojna
Aleksandra ŠABEC, direktor Mlekarne Hruševjc
Antona ČERNE, direktor TOZD Grosist »Nanos« Postojna
2.
Za predsednika in člane statutarno-pravne komisije skupščine Postojna se izvolijo:
—	za predsednika:
Vladimir ŽNIDARŠIČ, dipl. iur., iz Postojne, Občinsko sodišče Postojna
Alojzija PATERNOST, dipl. pravnik iz Postojne, Javno tožilstvo Postojna
Ivica DEVETAK, dipl. pravnik iz Postojne, LIV Postojna
Franc KORITNIK, vodja splošne službe THP »Jama« Postojna
Jožica ŠKRLJ, pravnik, sekretar KZ Postojna
Živana TOMŠIČ, dipl. ekonomist iz Kala 6
—	za tajnika:
Vid DOLENC, sekretar skupščine občine Postojna.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 020-14-74
Postojna, 23. aprila 1977	Predsednik
NASTRAN ZVONE, dipl. ing. gozd., l.r.
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 7. in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. maja 1977 sprejela
ODLOK
O PRIZNANIH ]N NAGRAD] OBČINE SEŽANA
1.	člen
S tem odlokom se ureja podeljevanje priznanj in nagrade 28. avgust občine Sežana.
2.	člen
Priznanja občine Sežana so:
—	proglasitev za častnega občana občine Sežana,
—	podelitev domicila v občini Sežana,
—	plaketa Srečka Kosovela.
3.	člen
Za častnega občana občine Sežana so lahko proglašeni državljani Jugoslavije, ki imajo posebne zasluge za njen razvoj kakor tudi za
razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v boju za oblast delovnega ljudstva, za napredek znanosti, umetnosti in kulture nasploh.
4.	člen
Domicil v občini Sežana se lahko podeli posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, partizanskim odredom in oblastem ter političnim organom NOB, ki so se v času narodnoosvobodilne borbe borili in delovali na območju občine Sežana.
Domicil se lahkp podeli tudi skupno z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
5.	člen
Plaketa Srečka Kosovela se lahko podeli občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim in drugim samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter državnim organom za njihovo ustvarjalno delo in zasluge na kulturnem, prosvetnem in znanstvenoraziskovalnem področju.
6.	člen
Nagrada 28. avgust se lahko podeli občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim in drugim samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter državnim organom za njihovo ustvarjalno delo in uspehe na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanje tradicij NOB, vzgoje in izobraževanja, kulture, umetnosti, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, delovanja krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega delovanja, ki je pomembno za občino Sežana.
7.	člen
Proglasitev za častnega občana občine Sežana se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne listine.
Podelitev domicila v občini Sežana se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne spominske listine in spominskega traka.
Podelitev plakete Srečka Kosovela se izvrši s svečano izročitvijo plakete, praviloma ob pomembnejših obletnicah, življenjskih in delovnih jubilejih.
Podelitev nagrade 28. avgust se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne listine in denarne nagrade.
8.	člen
Obliko in vsebino listin, plakete in višino denarne nagrade iz prejšnjega člena določi s sklepom občinska skupščina.
9.	člen
Predlog za proglasitev za častnega občana poda Občinska konferenca SZDL Sežana na lastno pobudo ali na pobudo organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Predlog za podelitev domicila v občini Sežana poda Občinski odbor ZZB NOV Sežana.
Predlog za podelitev plakete Srečka Kosovela poda Občinska konferenca SZDL Sežana ali skupščina občinske samoupravne interesne skupnosti s kulturnega, prosvetnega in znanstvenoraziskovalnega področja.
Odlok o proglasitvi za častnega občana in odlok o podelitvi domicila v občini Sežana ter sklep o podelitvi plakete Srečka Kosovela sprejme skupščina občine na skupni seji vseh zborov.
10.	člen
O podelitvi nagrade 28. avgust odloča odbor za nagrade 28. avgust (v nadaljnjem besedilu: odbor), na obrazložen predlog organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
88
»URADNE OBJAVE«
10. junija 1977 —§t. 7
Skupščina občine imenuje na predlog Občinske konference SZDL Sežana predsednika in osem članov odbora.
Mandatna doba predsednika in članov traja štiri leta.
H . člen
Odbor razpiše nagrado 28. avgust vsako leto najkasneje do 1. junija. Razpis se objavi v Primorskih novicah. Predloge za podelitev nagrade 28. avgust sprejema odbor do 30. junija.
12.	člen
Nagrada 28. avgust se podeljuje na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku.
13.	člen
Priznanja in nagrade 28. avgust izroči predsednik občinske skupščine.
14.	člen
Sredstva za priznanje in nagrado po tem odloku se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Sežana.
15.	člen
Sedanji upravni odbor za nagrade 28. avgust nadaljuje delo do poteka mandatne dobe.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za nagrade 28. avgust (Uradne objave, št. 15-69, 16-73 in 18-74).
17.	člen
Sredstva sklada za nagrade 28. avgust v znesku 971,80 dinarjev se prenesejo v proračun občine Sežana.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 113-1-77-1
Sežana, 20. maja 1977	Predsednik
BORIS BERNET1Č, l.r.

Oddelki, uprave in biroji se ustanovijo za področje, na katerem je izvrševanje zakonov in drugih predpisov v ceioti aii v znatnem obsegu v pristojnosti občinskih upravnih organov.
4.	čien
Deio upravnih organov je javno, če ni z zakonom aii aktom občinske skupščine, izdanim na podiagi zakona, doiočeno, da je treba posa, mezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
5.	člen
Delo upravnega organa organizira in vodi predstojnik upravnega organa in je za svoje delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati občinski skupščini in izvršnemu svetu, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo tudi svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, o stanju na posameznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila o vprašanjih s področja organa,
ki ga vodi.	^
6.	člen
Predstojnike upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta, imenuje občinska skupščina za dobo štirih let. Praviloma so lahko posamezni predstojniki zaporedoma imenovani v isto funkcijo še za naslednja štiri leta.
Štiriletna mandatna doba začne teči z dnem, ko je izdan akt o imenovanju.
7.	člen
Inšpektorje za vsa delovna področja imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
8.	člen
Predstojnik občinskega upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga imenuje občinska skupščina.
9.	člen
Delavci, ki opravljajo nalogo upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost. Njihove pravice in dolžnosti se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov.
Na podlagi 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. maja 1977 sprejela
ODLOK
O OBČiNSKiH UPRAVNIH ORGANIH L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju na posameznem področju in o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu: upravni organ za ljudsko obrambo je za svoje delo odgovoren tudi svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Upravni organico pri svojem delu dolžni ravnati v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine, izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
3.	člen
Upravni, organi občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) so organizirani kot oddelki, uprave in biroji.
H. OBČINSKI UPRAVNI ORGAN!
10.	člen
Občinski upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun,
—	oddelek za gospodarstvo,
—	davčna uprava.
—	oddelek za notranje zadeve.
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	oddelek za inšpekcijske službe,
—	geodetska uprava.
—	biro za prosto cono.
11.	člen
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun:
opravlja upravne in ostale zadeve, ki imajo skupen pomen za vse upravne organe občinske skupščine:
opravlja upravne zadeve s področja družbenih služb, poučuje razvoj družbenih dejavnosti ter pripravlja analize in poročila s področja družbenih služb:
opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja varstva invalidov, borcev in drugih udeležencev NOV:
sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi občinskimi organizacijami s tega področja glede vodenja enotne politike:
pripravlja analize in druga strokovna gradiva o stanju na kadrovskem področju ter o posameznih vprašanjih in problemih s tega področja za občinsko skupščino, njene organe in za organe občinskih družbenopolitičnih organizacij in po potrebi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti:
vodi dogovorjeno kadrovsko evidenco, skrbi za njeno ažuriranje in pristojnim dejavnikom posreduje podatke iz analize te evidence;
10. junija 1977 — št. 7
>>URADNE OBJAVE«
89
—	vodi evidenco kadrov za potrebe kadrovanja za samoupravne in družbene funkcije v občini ter za potrebe občinskih organov;
—	pripravlja predloge in obrazložitve za sprejem splošnih in posamičnih aktov s področja kadrovske politike, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni organi;
—	opravlja strokovno delo za komisijo za odlikovanja;
—	opravlja strokovno delo za komisijo za volitve in imenovanja;
—	opravlja strokovno delo za organe podpisnikov družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju;
—	pripravlja v sodelovanju z občinskimi upravnimi organi in službami plane kadrov za njihove potrebe, skrbi za načrtno kadrovanje strokovnih delavcev za upravne organe in službe, skrbi za izvajanje strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja kadrov v upravnih organih in službah;
—	opravlja še druge naloge s kadrovskega področja, ki jih določi občinska skupščina in izvršni svet;
—	opravlja strokovne in finančne naloge skladov s področja družbenih služb ter finančno poslovanje skladov s področja gospodarstva, kakor tudi vse poslovanje, v zvezi z občinskim proračunom (predlogi letnih Snančnih načrtov, izvrševanje, izdelava zaključnih računov) in finančni načrti uprave;
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora o splošni in skupni porabi občine;
—	nadzoruje izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku, sprejema vloge občanov in organizacij združenega dela;
—	opravlja službo za organizacijo, metode in tehniko dela za občinsko upravo, personalne zadeve upravnih organov in strokovne zadeve za samoupravne organe delovne skupnosti;
—	opravlja zadeve s področja uresničevanja izvajanja programa o občinskih samoprispevkih;
—	opravlja arhivsko službo in vodi kartoteko za arhivsko gradivo;
—	opravlja naloge v zvezi z označevanjem imen naselij, ulic in hiš ter imenovanje naselij in ulic;
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	opravlja upravne zadeve na področju industrije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, prometa, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, lova, ribolova, delovnih razmerij, gradbeništva, urbanizma, komunale in stanovanjskih zadev;
—	spremlja in proučuje gospodarsko in negospodarsko dejavnost, sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov, pripravlja razne analize za izvršni svet in občinsko skupščino, opravlja različne statistične akcije in zbira različno statistično gradivo, spremlja investicijska, integracijska in stabilizacijska gibanja;
—	opravlja vse zadeve samoupravnih skladov iz področja gospodarstva razen finančnega poslovanja;
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi občinskimi organizacijami s tega področja glede vodenja enotne politike in dogovora o skupni porabi;
—	opravlja zadeve s področja premoženjsko-pravnih zadev in zadev v zvezi s prometom nepremičnin;
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
13.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti finančne narave;
—	zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih;
** opravlja inšpekcijsko službo in davčno kontrolo;
—	vodi upravno-kazenski postopek za davčne prekrške; opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja;
**** pripravlja osnutke občinskih davčnih predpisov in predloge za njihove spremembe in dopolnitve;
**** sestavlja predračune dohodkov po posameznih virih in zaključna računa davkov in prispevkov;
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti s področja davkov, prispevkov in taks ter ostale zadeve s področja davčne službe, za katero je pristojna po zakonskih in drugih predpisih.
14.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
—	opravlja upravne zadeve, za katere je tako določeno z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa zadeve, ki se nanašajo na:
—	izdajo potnih listin za prehod čez državno mejo;
—	varnost prometa na javnih cestah;
—	posest in nošenje orožja, streliva in razstreliva;
—	izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih, zborovanjih ter drugih javnih shodih;
—	o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah, predpisih in tiska;
—	o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča;
—	sodelovanje z organizacijami javne varnosti;
—	izdajo in podaljševanjem dvolastniških dokumentov in prepustnic videmskega sporazuma;
—	opravljanje drugih zadev iz pristojnosti tega organa.
15.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve na področju ljudske obrambe, če niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom;
—	pripravlja v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbeno-gospodarskega razvoja občine:
—	izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta;
—	vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z naborno, vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, obveznostjo usposabljanja in učenja za obrambo in zaščito ter odloča na prvi stopnji v upravnem postopku v teh zadevah;
—	skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil;
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji;
—	pripravlja in izvaja vaje, preverja mobilizacijske in druge priprave za potrebe družbenogospodarskega sistema, civilne zaščite, službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja, vojnih zvez in oboroženih sil;
—	opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih sil ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovno tehnično vzgojo kadrov na tem področju;
—	opravlja upravne in vojaško-strokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov, ki so z obrambnega vidika posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite;
—	pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje;
—	imenuje komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve na dolžnost v vojni;
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe v zvezi z uresničeva-
90
»URADNE OBJAVE«
!0. junija 1977—št. 7
njem pravic in dolžnosti organov, organizacij in skupnosti v zvezi s pripravami za splošno ljudsko obrambo in v zvezi z obrambnimi načrti;
—	skrbi za izvajanje sklepov in drugih aktov sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	opravlja strokovni nadzor v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem civilne zaščite za sodelovanje v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in nad pripravljanjem ter usposabljanjem službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje in zvez, ki so pomembne za ljudsko obrambo;
—	opravlja nadzor v zvezi s projektiranjem in gradnjo zaklonišč ter izvajanjem drugih ukrepov civilne zaščite;
—	opravlja nadzor v zvezi z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav civilnega sektorja po načelih družbene samozaščite;
—	opravlja strokovne in finančne zadeve;
—	opravlja strokovne in finančne zadeve sklada za splošno ljudsko obrambo;
—	skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe;
—	opravlja druge zadeve s področja ljudske obrambe.
16.	člen
Oddelek za inšpekcijske službe:
—	opravlja upravne in inšpekcijske zadeve na področju industrije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, trgovine, gradbeništva, urbanizma, komunale in sanitarnih zadev;
—	pripravlja poročila, analize in drugo gradivo s tega področja;
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
^	.	17. člen
Geodetska uprava:
—	opravlja naloge geodetske službe;
—	skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc;
—	vzdržuje načrte, mrežo geodetskih točk, karte, katastre in evidence, vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje občine;
—	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila na podlagi predpisov;
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega organa.
Biro za prosto cono:	18. člen
—	opravlja upravne in druge strokovne zadeve za komisijo za opravljanje zadev v zvezi z upravljanjem proste cone;
—	pripravlja razne analize in poročila v skladu s pooblastili komisi-
je;
— opravlja druge zadeve za komisijo.
!!!. NOTRANJE ORGANIZACIJSKE ENOTE ! 'J. člen
V občinskih upravnih organih se ustanovijo notranje organizacijske enote.
Notranje organizacijske enote so odseki, službe, referati, pisarne in druge organizacijske enote.
Notranjo organizacijsko enoto vodi šef ali vodja, ki ga imenuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi razpisa.
20. člen
Notranja organizacija m sistemizacija delovnih mest v občinskih upravnih organih se določi s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. ki ga sprejmejo delavci teh organov v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
Delavci upravnega organa za ljudsko obrambo sprejemajo pravilnik iz 1. odstavka tega člena tudi v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Delovna mesta v upravnem organu se oblikujejo ob upoštevanju narave in obsegu potrebnih opravil. Pri tem sc mora zagotoviti polna zaposlitev delavcev oh uporabi načela koncentracije opravi! po njihovi sorodnosti, ki sc zahteva za njihovo opravljanje.
2!. člen
Za obravnavanje načelnih in drugih pomembnejših vprašanj delovnega področja občinskega upravnega organa se lahko ustanovi kolegij kot posvetovalni organ predstojnikom organa.
Za proučevanje posameznih vprašanj, izdeiavo predpisov ter daja-nje mnenj in predtogov se tahko v občinskem upravnem organu ustanovijo strokovne komisije.
Čiane koiegija in strokovne komisije imenuje predstojnik občin-skega upravnega organa.
IV.	ODLOČBE O POOBLASTILIH
22.	člen
Predstojnik občinskega upravnega organa izdaja odločbe v upravnem postopku v upravnih stvareh, za katere je pristojen občinski upravni organ.	23. člen
Predstojnik upravnega organa lahko pooblasti drugega delavca upravnega organa za vodenje in odločanje v upravnem postopku ob pogojih, ki jih določa zakon o splošnem upravne^ postopku in na
njegovi podlagi izdani predpisi.
24. člen
Obvestila in podatke o delu občinskega upravnega organa daje predstojnik ali delavec, ki ga on določi.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Ne glede na določbe tega odloka ostanejo še naprej v veljavi dosedanji akti o imenovanju inšpektorjev.
26. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
1.	odlok o organizaciji občinske uprave občine Sežana (Uradne objave, št. 9-73);
2.	odlok o pooblastitvi predstojnikov upravnih organov, da poo-
blaščajo druge uslužbence za odločanje v upravnih stvareh (Uradni glasnik št. 23-64).	27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 021-4-77-1
Sežana, 20. maja 1977	Predsednik
BORIS BERNETIČ,Lr.
Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 20-65) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. maja 1977 sprejela
ODLOK
O SAMOUPRAVLJANJU DELAVCEV V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE SEŽANA
1.	člen
Delavci v upravnih organih občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) uresničujejo samoupravne pravice v skladu z določbami tega odloka, zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, zakona o medsebojnih razmerjih v združenem delu in v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo vprašanja notranjih odnosov v upravnih organih.
2.	člen
Pravice samoupravljanja uresničujejo delavci v občinskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom občinskega upravnega organa oziroma v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine ter dajejo mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v občinskem upravnem organu.
Delavci v občinskih upravnih organih odločajo o samoupravnih pravicah s sprejemanjem splošnih aktov in z odločanjem v posameznih primerih iz notranjih odnosov v občinskem upravnem organu.
Sekretariat skupščine občine in strokovna služba izvršnega sve druge službe skupščine in izvršnega sveta imajo gleefe uresniče samoupravnih pravic svojstvo upravnega organa, če so organi: kot samostojna organizacijska enota, v kateri je najmanj 5 delav
ce ni z aktom o ustanovitvi ali z odlokom skupščine občine dr določeno.
10. junija 1977 — št. 7
»URADNE OBJAVE
91
Če sekretariat skupščine, strokovna služba izvršnega sveta ter druge službe nimajo pogojev za pridobitev samoupravnih pravic v svojstvu upravnega organa, določi izvršni svet občinske skupščine, s katerim upravnim organom in kako ta služba združuje samoupravne pravice.
4.	člen
Delavci v upravnem organu samostojno:
—	odločajo o uporabi sredstev skupne porabe,
—	volijo in odpoklicujejo predsednika delovne skupnosti oziroma delegate v organu samoupravljanja,
—	razpravljajo o delu organov samoupravljanja ter usmerjajo njihovo delo,
—	dajejo mnenje in predloge v zadevah s področja notranjih odnosov, o katerih odloča predstojnik,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov, kadar je z zakonom ali splošnim aktom upravnega odbora tako določe-
"o	5. člen
Delavci v občinskem upravnem organu v soglasju z Izvršnim svetom občinske skupščine:
—	odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
—	sprejemajo letni program dela.
Delavci upravnega organa za ljudsko obrambo odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in sprejemajo letni program dela tudi v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
6.	člen
Delavci občinskega upravnega organa v soglasju s predstojnikom:
—	sprejemajo splošne akte o delitvi sredstev upravnega organa in o osebnih dohodkih, o vrednosti delovnih mest, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, o sredstvih za delo upravnega organa, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
—	odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom tako določeno,
—	odločajo o razpisu delovnih mest,
—	skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev,
—	izvajajo ukrepe s področja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in družbene samozaščite,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnem organu, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom tako dolo čeno.
7.	člen
Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno:
—	organizira in vodi delo v okviru delovnega področja upravnega organa,
—	daje delavcem navodila za delo,
—	izvršuje pravice s področja discipline odgovornosti delavcev, ki so mu dane po zakonu,
—	odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil,
—	odloča o drugih vprašanjih, za katera je to določeno z zakonom ali splošnim aktom.
8.	člen
Delavci občinskih upravnih organov se s samoupravnim splošnim aktom dogovorijo za zadeve, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in jih bodo zato skupno urejali ter s tem zagotovili vsem delavcem upravnih organov enak položaj pri uresničevanju samoupravnih pravic. V skladu s tem bodo oblikovali in sprejemali predvsem samoupravne splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev, o sredstvih za delo upravnega organa in sredstvih za osebno in skupno porabo delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne akte.
Delavci upravnih organov lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da bodo skupno oziroma enotno urejali tudi druge zadeve, pri
skupnem urejanju zadev pa upoštevajo tudi specifičnost dela posameznih upravnih organov in njihovo samostojnost pri opravljanju nalog.
Za urejanje zadev iz 1. in 2. odstavka tega člena oblikujejo delavci upravnih organov skupen organ samoupravljanja, ki ga sestavljajo delegati delovnih skupnosti vseh upravnih organov.
9.	člen
Splošni akt iz 7. člena tega odloka je sprejet, ko ga soglasno sprejme skupen organ samoupravljanja v soglasju s predstojniki upravnih organov.	io.
Če v zadevah iz 5. člena tega odloka ne pride do soglasja med delavci upravnega organa in predstojnikom oziroma skupnim samoupravnim organom in predstojniki, se zadeva v osmih dneh predloži izvršnemu svetu skupščine občine, ki o njej dokončno odloči. Če izvršni svet ne odloči v 30 dneh po predložitvi zadeve, velja splošni akt oziroma odločitev, kot so jo sprejeli delavci upravnega organa oziroma skupni samoupravni organi.
11.	člen
Predstojnik zadrži akt, ki ga v skladu s 3. členom tega odloka sprejemajo delavci upravnega organa, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi oziroma s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnimi smernicami skupščine občine in njenega izvršnega sveta.
Če predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da akt ni v skladu z ustavo, z zakoni in drugimi predpisi, predlaga izvršnemu svetu skupščine občine, da začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Če predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da akt ni v skladu s sprejeto politiko ter načelnimi izhodišči in splošnimi smernicami skupščine občine in njenega izvršnega sveta, obvesti o tem izvršni svet, ta mora odločiti o sporni zadevi v 30 dneh po prejemu obvestila.
Če izvršni svet o sporni zadevi ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, velja akt v besedilu,kot so ga sprejeli delavci upravnega organa.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine zadrži splošni akt iz 5. člena tega odloka, ki so ga sprejeli delovni ljudje upravnega organa v soglasju s predstojnikom, če ugotovi, da je ta akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi ter začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Če izvršni svet ugotovi, da ta akt ni v skladu s sprejeto politiko ter stališči in smernicami skupščine občine, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti skupščino občine; ta mora odločiti o sporni zadevi na prvi prihodnji seji, vendar najkasneje v 60 dneh od predložitve zahteve, sicer velja akt,kot so ga sprejeli delavci upravnega organa v soglasju s pred-st.jnik.m.	n.čten
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Sežana (Uradni glasnik, št. *0-63).	,4. čien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-5-77
Sežana, 20. maja 1977	Predsednik
BORIS BERNET1Č, L r.
Na podlagi 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. maja 1977 sprejela
ODLOK
O POGREBNIH SVEČANOSTIH
1.	člen
S tem odlokom se določijo delno že ustaljeni običaji pri pogrebnih svečanostih v občini.
2.	člen
Pogreb s pokopom umrlega je javna manifestacija pietetnega značaja, s katero se sredina, v kateri je umrli živel, od njega poslovi.
»URADNE OBJAVE«
10. junija 1977 —§t.
Pogrebni obred je zadeva ožjih svojcev, kakor tudi krajevne skupnosti, organizacije združenega deta, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev, katerih č!an je bi! pokojnik.
Za tihi pogreb se smatra pogreb, pri katerem so na izrecno že!jo prisotni samo pokojnikovi ožji sorodniki.
3.	člen
Pogreb organizira in opravi upravljalec pokopališča (v nadaljnjem besedilu: organizator).
V primeru, da je upravljalec pokopališča krajevna skupnost, imenuje krajevna skupnost odbor, ki skrbi za organizacijo pogrebnega odreda.
Organizator pogreba se ravna po določbah tega odloka in željah naročnika pogreba, v kolikor niso z njim v nasprotju.
4.	člen
Pogreb se prične z dvigom pokojnika z mrliškega odra ali ko mrliški voz pripelje na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod. Organizator lahko določi tudi drugo mesto, kjer se začne uradni del pogreba.
5.	člen
Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja žalostinke. Uvodni žalostinki sledi kratek, tope! in človeško občuten govor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je ime! pokojnik svoje zadnje prebivališče. Po tem govoru sledijo govori predstavnikov pokojnikove delovne sredine, organizacij in društev, katerih član je bi! in drugi poslovilni govori oziroma obred predstavnika verske skupnosti, če je prisoten.
Govorniki se lahko poslovijo na začetku ali na koncu pogrebne svečanosti.
6.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, pokojnikovega doma ali drugega določenega mesta do pokopališča.
pokojniku, mora biti zagotovijena popotna varnost udeteiencev po-greba in drugih oseb.
Častna salva se izstreli pred zaključkom uradnega dela pogreba.
12.	člen
Grob se obvezno zasuje najpozneje po! ure po končanem pogrebu.
13.	člen
V primeru upepelitve pokojnika se pogrebne svečanosti opravijo praviloma pred njegovim prevzemom v krematorij.
Ohranitev in pokop žare s pepelom pokojnika je zadeva ožjih sorodnikov in upravljalca s pokopališčem.
14.	člen
Organizator pogreba je dolžan o datumu in uri pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, v kateri je bi! pokojnik zaposlen, organizacije in društva, katerih član je bi! in zagotoviti predstavnika, ki se bo poslovi! od pokojnika v imenu družbe.
Prisotnost predstavnika verske skupnosti si zagotovi naročnik pogreba.
15.	člen
Kršitve določb 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 14. člena tega odloka so prekršek in se kaznujejo:
—	pravna oseba	do 1.000 din
—	odgovorna oseba pravne osebe	do 1.000 din
—	posameznik	do 500 din
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-5-76-1
Sežana, 20. maja 1977	Predsednik
BORIS BERNETIC, k r.
7.	člen
Na čelu sprevoda sta zastavonoša, ki nosi državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogrebne svečanosti. Udeležbo drugih zastav in praporov določijo krajevne družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba.
Za nosilcem državne zastave se razvrste nosilci drugih zastav in praporov, godba, pevci, venci, nosilci odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in drugi sorodniki in nato ostali udeleženci pogreba.
Verska obeležja gredo v sprevodu za ostalimi obeležji, in sicer pred predstavnikom verske skupnosti, če je prisoten, ki gre neposredno pred krsto s pokojnikom.
8.	člen
Na željo najožjih svojcev pokojnika in z vednostjo vodje pogrebnih svečanosti se lahko nese krsta s pokojnikom v cerkev, kjer se opravi verski obred.
9.	člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, obstopijo grob svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj in nosilci vencev.
Po položitvi krste s pokojnikom v grob sledijo poslovilni govori, žalostinke in zadnji pozdrav z zastavo in prapori.
S tem je pogreb uradno zaključen. V kolikor je prisoten predstavnik verske skupnosti, lahko opravi še zaključni del svojega obreda.
10.	člen
Kadar se udeležijo pogrebnih svečanosti predstavniki ali zastopniki enot JLA ali milice, se ti razvrstijo na čelu sprevoda takoj za zastavo oziroma na način, kot to predpisujejo službena pravila JLA in milice.
11.	člen
Kadar pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna straža z vojaškim ali lovskim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav
OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR!MORSKE KOPER
Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske, 15. člena začasnega statuta in v skladu s pooblastilom iz 14. člena samoupravnega sporazuma o srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva Območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1976—1980, je skupščina Območne vodne skupnosti Primorske na V. seji dne 25. aprila 1977 sprejela naslednji
SKLEP:
I. Tarife vodnega prispevka, določene v 9., 10., 11., 12. in 13. členu Samoupravnega sporazuma o srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva Območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1976	1980 (Uradne objave št. 7-76) se povečajo za 14,68 % s tem,
da se:
1.	v 9. členu v 1. tč. znesek 0,0035 din nadomesti z zneskom 0,004 din, v 2. tč. pa znesek 0,79 din z zneskom 0,90 din in znižana stopnja za panogi 120-10 in 122-12 v znesku 0,63-nadomesti z zneskom 0,72 din;
2.	v 10. členu na koncu 1. odstavka znesek 27,00 din nadomesti z zneskom 31,00 din in znižana stopnja za panogi 120-10 in 122-12 v znesku 12,50 din nadomesti z zneskom 14,34 din;
3.	vil. členu beseda 2% nadomesti z besedo 2,29%;
4.	v 12. členu znesek 0,35 din nadomesti z zneskom 0,40 din;
5.	v 13. členu znesek 12,00 din nadomesti z zneskom 13,76 din.
H. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah,
uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Št.: 0801-68-23-77
Koper, 25. aprila 1977	Predsednik skupščine
COLJA ERNEST, L r.