Poftnlno dIo?oih3 v gotovini. Leto XX,, št« 235 : Jpravmštvo: qubljana, Knafljeva 6 - Feieton štev. 3122, 3125. 3124, 3125, 3126. tnserotni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 2492 ®odružmco Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. 3odružmca Celie. Kocenova ufica 2. Teieton št. 190. Računi ori oošt. ček. ravodihs Ljubljana št. 11.342 Praga čisio 78.180, Wien št. 105 241. Izmenjava manjšin* skega prebivalstva Hitlerjev petkov govor j,e poleg neposrednih mirovnih ponudb zapadu vseboval tudi nekaj programatičnih točk nemške narodnosocialistične politike v pogledu reševanja manjšinskega vprašanja na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Medtem ko se Hitlerjevi mirovni predlogi tičejo predvsem trenutnega mednarodnega položaja obeh vojnih strank, gre pri drugem vprašani u bclj za cilje nemške politike v bližnji bodočnosti, ki se tičejo tudi vseh drugih evropskih držav, ako imajo na svojem ozemlju kake narodne manjšine, zlasti nemške. Zato je razumljivo, ako je Hitlerjevo stališče glede nemških narodnih manjšin vzbudilo posebno pozornost ne glede na usodo njegovih mirovnih pogojev. Zlasti ni nobenega dvoma, da so Hitlerjeve izjave z veliko pažnjo čita-li predvsem pripadniki nemških manj-šin na evropskem vzhodu in jugovzhodu. saj se na nje neposredno nanašajo. Med nalogami, ki čakajo po Hitlerjevem mnenju Nemčijo v prostoru zapadno od nove interesne meje z Rusijo, to je na prostem, ki ga je Hitler v skladu s predvojnimi in povojnimi nemškimi težnjami označil za »Srednjo Evropo«, je v peti točki navedena tudi popolna preureditev narodnostnih razmer. Dosegla naj bi se s preselitvijo narodnih manjšin. Hitler ^e pri tem mislil predvsem na preselitev Nemcev ki se nahajajo v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, kakor je to oosebej omenil v svojem govoru, ne da bi se sicer spuščal v podrobnosti. Dejal je med drugim: »Za najvažnejšo nalogo pa smatram, da se preurede narodnostne razmere, to je, da se izvrši preselitev poedinih narodnosti, tako da bi po završitvi tega procesa nastale med narodi jasnejše meje, kakor so danes. Vedeti moramo. da so po vsem vzhodu in jugovzhodu Evrope raztreseni otoki nemškega ž i v 1 j a, ki se tam ne morejo obdržati. Prav ti narodnostni otoki pa so pogosto vzroki mednarodnih zapletliajev.« Proti koncu svojega govora je Hitler te nemške naloge v bližnji bodočnosti formalno vpletel tudi med mirovne predloge, ki jih je stavil zapadu. Toda glede na okoliščino, da Hitler smatra narodnostni problem za najvažnejšo nemško nalogo, bo to vprašanje tudi samo po sebi predmet nadaljnje pozornosti zlasti na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Tako je po primeru i talij ansko-nem-ške rešitve južnotirolskega vprašanja prvič postavljeno vprašanje izmenjave prebivalstva tudi pred vse ostale raztresene nemške manjšine na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Hitlerjeva zamisel o zamenjavah manjšinskega prebivalstva sama na sebi ni nova, saj so nam podobni primeri znani še iz preteklosti in je zlasti še vsem v spominu zamenjava med Grki in Turki. ko je šlo za milijone ljudi. Vendar pa ta zamisel še posebej odgovarja osnovnemu narcdnosocialističnemu načelu, da se morajo vsi Nemci prej ali slej združiti v tretjem rajhu. Marsikje so si pripadniki nemških narodnih manjšin to načelo -predstavljali tako, da bo Nemci i a razširila svojo suverenost nanje. Hitlerjev petkov govor pa je pokazal, da so bila ta tolmačenja v osnovi napačna. Predvsem je Hitler v svojem govoru z naštevanjem posameznih držav, ki so danes nemške sosede, izrecno pri vsaki navedel da nima Nemčija nasproti njej nobenih teritorialnih zahtev. Vse sedanje meje Nemčije s sosednimi državami je označil za nespremenljive, tako na zapadu kakor na jugu, jugovzhodu in vzhodu. Ker pa so izven teh novih mej tretjega rajha, tako na vzhodu kakor jugovzhodu Evrope, ostali v strnjenem drugo-rodnem ozemlju še vedno otoki nemškega življa, je za Hitlerja jasno, da se združitev teh Nemcev s tretjim rajhom ne more drugače izvesti kakor z njihovo preselitvijo tja. Isto velja na drugi strani za tuje narodne manjšine v Nemčiij. Na tej osnovi sta se sporazumeli tudi Italija in Nemčija glede Južne Tirolske. Z mednarodnim sporazumom sta se obe državi dogovorili glede odpoklica nemških državljanov iz Južne'Tirolske, glede onih Nemcev, ki so bili italijanski državljani, pa je Italija dovolila njih svobodno izselitev, vendar s takojšnjo izgubo italijanskega državljanstva. Za one Nemce, ki bi želeli še nadalje ostati na Južnem Tirolskem, pa velja, da se morajo sprijazniti z dejstvom nespremenljivosti sedanjih italijanskih mej ter temu primerno uravnati vse svoje nadalinie življenje in delovanje. Iz Hitlerjevega govora, kakor smo rekli, niso razvidne podrobnosti glede preselitve nemškega manjšinskega prebivalstva iz vzhodne in iugovzhodne Evrope in obratno nenemškega prebivalstva iz Nemčije. To je končno ra- Ljubljana, nedelja 8, oktobra 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvot Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev.. I, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. pod ruskim vpšiitcjss pred zaključkom — Rusi zahteva'o od Litve imsoz do letonske luke Llbave - S Finsko zaenkrat diplomatska pogaianja O&StOp ©krog VUna Litvi? Lcndsn, 7. okt. s. Iz Stockholma poročajo. da bo pogodba med Rusijo in Litvo predvidoma le malo različna od pogod med Rusijo in Estonsko ter Letonsko. Rusija namerava odstopiti Litvi de! ozemlja o*;o-li Vilna, zahtevala pa ho zato, da ji Litva prepusti ozemlje za zgraditev vojaškega pristanišča ob litovski obali. To ozemlje bi morala Litva Rusiji odstopiti kot lastnino in ga ne samo dati v najem Rusija baje tudi predlaga, da ona utrdi litovsko mejo proti Nemčiji. Kovno, 7. okt. s. Z litovsko delegacijo, ki jo vodi zunanji minister Urbsis, je odpotoval v Moskvo tudi ruski vojaški ataše v Kovnu. Moskva, 7. oktobra, br. Po končanih pogajanjih z baltiškimi državami pridejo na vrsto pogajanja s Finsko. Po diplomatski poti se že vodijo razgovori o najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanjih. Moskovska vlada je povabila finsko vlado, naj čimprej pošlje v Moskvo svojega pooblaščenca, da se ta pogajanja zaključijo. Odgovor finske vlade do tega trenutka še ni prispel. Helsinki, 7. okt. br. Finski zunanji minister je danes izjavil, da so se po diplomatski poti pogajanja z Rusijo že pričela. Nanašala so se na novo ureditev odnošajev med obema državama na političnem in gospodarskem področju. Moskovska vlada je sedaj po svojem poslaniku v Helsinkih vprašala, ali je finska vlada pripravljena poslati v Moskvo svojega posebnega delegata, da bi se nadalje pogajali. kolikor je bilo mogoče zvedeti, finska vlada na ta poziv še ni dala nobenega konkretnega odgovora. Pariz, 7. oktobra, o. Agencija Havas poroča iz Helsinkov', da se Rusija zanima v vprašanju Finske predvsem za utrditev Alandskih otokov. Obstoja tudi namen revizije finsko-ruske meje, ki na.i bi segla do TO km daleč na finsko ozemlje. Delna msbiStzaesja na Finskem London, 7. okt. s. Po poročilih iz Helsinkov je finska vlada kot varnostni ukrep odredila delni vpoklic rezervistov. Stockholm, 7. okt. s. Po zanesljivih poročilih bo zahtevala Rusija od Finske manjše mejne korekture in odstopitev treh manjših otokov v Finskem zalivu. Kot pro-tiuslugo namerava dovoliti, da Finska utrdi Alandsko otočje. Prijateljstvo med lUssijo in Estonsko Talin, 7. oktobra, br. V vojnem ministrstvu so danes dopoldne priredili zajtrk v čast ruski vojaški misiji, ki se z zastopniki estonskega generalnega štaba pogaja c podrobni izvedbi estonsko-ruskega pakta o vzajemni pomoči. Vodia estonske delegacije je ob tej priliki v napitnici naglasil, da bo pakt nedvomno mnogo pripomogel k dobrim odnošajem med obema državama, zagotovil varnost Estonske, a hkratu tudi m__— ____I_____—~r----------* zumljivo, ker se take množestvene preselitve ne dajo izvesti brez podrobnih dogovorov med interesiranimi državami. Zato tudi ni mogoče reči, ali se da za vse primere uporabiti italijanski zgled. Med raznimi načrti za rešitev manjšinskih vprašanj, ki se v glavnem tičejo prav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, je bil že od vsega začetka tudi načrt o izmenjavi prebivalstva, ki se je tu in tam lahko tudi uspešno izvedel — seveda le po dogovoru obeh prizadetih držav in ob upoštevanju želja manjšinskega prebivalstva. Al1' se da to načelo na splošno, izvesti, bi i' hko pokazala šele izkušnja. Moskva, 7. okt br Po zaključku pogajanj z Estonsko ie bližajo seuaj tudi pogajanja Rusije v Litvo uspešnemu zaključku. Danes je prispela v Moskvo posebna litovska delegacija z zunanjim ministrom Urbsisom na čelu. da dokonča pogajanja z Estonsko in Letonsko. Na več sejah je litovska vlada proučila ruske predloge in dala svoji delegaciji potrebna navodila in pooblastila. Litovska delegacija je prispela s posebnim letalom danes popoldne kmalu po 17. uri na moskovsko letališče, kjer jo je sprejel pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin. Delegacija se je nastala v domu državnih gostov. Kakor zatrjujejo, se bo Urbsis še nocoj v Kremlju sestal z Molotovorn in Stalinom, da dovrši pogajanja o novi ureditvi odnošajev med obema državama na osnovi navodil, ki mu jih je dala vlada po svojih dvodnevnih posvetovanjih v Kovnu. Tukajšnji informirani krogi zatrjujejo, da zahteva Rusija od Litve dve vojaški oporišči, eno na obali, a drugo v notranjosti države. Nadalje zahtevajo Rusi prost prevoz skozi Litvo do letonske luke Liba-ve za vse svoje izvozno blago, ter še posebej prevoz svojega lesa po Njemenu do morja. omogočil Rusiji dostop na odprto morje. Vodja ruske delegacije, general Merečkov, je s svoji zdravici poudaril, da Rusija noče uničiti neodvisnosti malih držav, nego jih dejansko le zaščititi. Letonska naj postane industrijska dežela Moskva, 7. oktobra. AA. (DNB) O priliki sklenitve letonsko-ruskega sporazuma je letonski minister za zunanje zadeve Munters poslal sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu brzojavko, v kateri je naglasil, da je v ozračju medsebojnega zaupanja prišlo do hitrega sporazuma ter s tem okrepitve prijateljstva med Letonsko in Rusijo. Molotov je v svojem odgovoru izrazil prepričanje, da bo spora- zum služil trajnemu miru ter napredku narodov Letonije in Rusijo. Vsi letonslw listi obširno komentirajo sklenitev sevjetsko-letonskega pakta o medsebojni pomoči ter dodajo, da je letonski narod z zadovoljstvom sprejel ta pakt, ki ponovno potrjuje prijateljstvo, ki obstoja med Rusijo in Letonsko. Moskva, 7. oktobra, o. »Pravda« poudarja, da namerava Rusija predvsem zopet pretvoriti agrarno Letonsko v industrijsko državo, da bi lahko na ta način krila ruske potrebe. Pod carsko Rusijo je bila v Letoniji industrija zelo razvita, po osvoboditvi pa je postala agrarna dežela, ker je izgubila zveze s Sovjetsko unijo. Riga, 7. oktobra. AA. (DNB) Uradno se sporoča, da je dosedanji načelnik generalnega štaba Hartmanis dodeljen za poseb- no službo glavnemu poveljniku generalu Pertisu. Za novega načelnika generalnega štaba je imenovan general Roozenstajns. Nemška trgovinska delegacija na poti v Moskvo Berlin, 7. okt. br. Danes popoldne je s letalom odpotovala v Moskvo delegacija nemške vlade, ki se bo v smislu dogovora med Ribbentropom in Molotovorn pogajala o izvedbi novega trgovinskega sporazuma med obema državama. Delegacijo vodi načelnik zunanjega ministrstva dr. Ritter in šteje 23 zastopnikov trgovine in industrije. Bera, 7. oktobra. AA. (Havas) Švicarski listi poročajo, da bo dr. Schacht kmalu odpotoval v Moskvo. v Nemčiji, Mtsssolani molči, angleški In firaumski tMk predloge, Roosevelt pa bi posredoval le na željo Anglije in Francije Berlin, 7. okt. AA. (DNB) Vsi nemški listi v svojih uvodnikih naglašajo glavne misli Hitlerjevega govora v državnem zboru. »Berliner Borsenzeitung« naglasa, da je vodja Nemčije v svojem govoru na nedvoumen in jasen način označil kot glavni cilj nemške zunanje politike nov politični in moralni red. Istotako naglaša list velikodušnost in miroljubnost Nemčije, ki mora napraviti najmočnejši vtis pri vseh ljudeh, ki trezno mislijo in pravilno čutijo. Novi red mora pomeniti konec vsem intrigam versajskega sistema ter rešiti tudi kolonialno vprašanje. Adolf Hitler se bori za obnovo in zavarovanje miru, čigar blagodat bo prinesla koristi vsem narodom in vsem ljudem, ne pa samo gotovim privilegiranim osebam. Hitler je poslal nasprotnikom predloge, da bi se preprečila vojna, v kateri bi padli milijoni vojakov zapadnih demokracij. Njegove besede, v katerih je naglašal nesmiselnost nadaljnjega vojskovanja, bodo napravile brez dvoma velik vtis, posebno v Franciji, ker bodo ljudje uvideli, kakšna norost je v tako usodnih trenutkih doprinašati žrtve. ki jih cilji ne upravičujejo. Govor vodje rajha je pokazal pot, ki vodi od Versaillesa k miru. Zdaj imata besedo London in Pariz. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: Vodja Nemčije je podal v svojem govoru na sijajen način kratek načrt zgodovine, na osnovi katerega je izvajal potrebo, da naroda pridejo do miru. Istočasno je pokazal tudi pot, ki bi evropskim narodom prihranila žrtve, ki jih nobeni cilji ne upravičujejo. Mnssolini molči Rim, 7. okt. s. Ministrski predsednik Mussolini je imel pred fašističnimi voditelji iz Sardinije danes 20 minut trajajoč govor, v katerem pa nI niti z besedico omenil sedanje vojne kakor tudi ne včerajšnjega Hitlerjevega govora. Rim, 7. okt. z. Merodajni rimski krogi kažejo veliko razumevanje za včerajšnji Hitlerjev govor in smatrajo, da je bil v celoti zmeren in da vsebuje tudi gotove konstruktivne predloge, ki se ne bi smeli že v naprej odklanjati. Merodajni rimski činitelji si prizadevajo postaviti v ospredje pozitivna dejstva Hitlerjevega govora, vendar pa so dovolj realni, da razumejo tudi odklonilno stališče Anglije in Francije, ki ne moreta kratkomalo ustaviti svoje široke razpredene akcije. »Popolo d' Italia« piše, da je kljub vsej kritiki, ki jo je slišati iz Londona in Pariza, v Hitlerjevem govoru vendarle nekaj točk, o katerih je možen razgovor. List pa priznava, da je bfl ta govor namenjen predvsem nemškim množicam in da ne more vplivati na razpoloženje mednarodne javnosti. Evropa se nahaja na važnem razpotju med končano vojno in vojno, ki se šele pričenja. Vsi narodi bi morali to dobro premisliti in vsakdo mora prevzeti svoj del odgovornosti. »Corriere dela Sera« piše, da iz Hitlerjevega govora jasno zveni žeija po miru. Hitler bi bil pripravljen pristati na novo ureditev Evrope in zopet obnoviti poljsko državo. Prav tako kažejo njegova izvajanja, da Nemčija ne misli več na kako nadvlado in je menda baš zaradi tega izrazila mnenje, da bi bilo njbolje, če bi se vse države medsebojno obveščale o pravih ciljih svoje zunanje politike. Milan, 7. okt. AA. (Štefani). »Corriere della sera« pravi, da je Hitlerjev govor preveč važen, da bi se mogel smatrati za navadno polemiko. Najvažnejši del je oni, ki vsebuje načrt o gospodarski obnovi in ureditvi poltičnih vprašanj. Gre za konstruktivni načrt, ki nudi demokracijam, ki so stopile v nesmiselno vojno, priliko, da ponovno proučijo ves evropski položaj s stališča, ki se naslanja na stvarnost Nemška predelitev stališča pred dilemo: mir ali vojna, je popolnoma zadostna, da se odpre pot za naknadno razčiščenje položaja, v kolikor Anglija in Francija ne bosta šli za vsako ceno za dosego nečesa, kar ni mogoče več popraviti. Katoliški list »Italia« pravi, da je glavni motiv Hitlerjevega govora potreba, da Evropa pride do miru in pravice. Hitlerjev glas se dviga nad armadami, ki stojijo druga proti drugi, ter prinaša vizijo tragedije, ki ji doslej ni enake. Ali bo to tragedijo lahko usta- { viti, to je vprašanje, ki se nahaja v srcih vseh narodov. V vsakem primeru morajo vodilne osebe pred zgodovino prevzeti odgovornost. Civilizacija zahteva, da se žrtvuje vsak ponos, ker samo za to ceno se lahko mir ohrani. Vprašanje preselitve nemških manjšin Berlin, 7. oktobra, z. Nevtralni opazovalci v Berlinu so skušali dobiti podrobnejše informacije glede včerajšnjega Hitlerjevega predloga, da se nemško manjšinsko vprašanje v drugih državah uredi na sličen način, kakor je bilo urejeno v Južni Tirolski, to je, da se Nemci preselijo iz tujih držav v Nemčijo. Mišljena je tu predvsem Jugoslavija, kjer je s^daj največja nemška narodna manjšina, prav tako pa tudi Madžarska in Rumunija, Do tega predloga je prišel Hitler v zvezi s sporazumom z Rusijo. Ta sporazum namreč določa, da se izselijo iz Rusije vsi Nemci, ki jih je tam okrog 250.000. Prav tako se bodo z onega ozemlja, ki je pripadlo Rusiji, izselili vsi Poljaki na Poljsko. Teh je okrog dva milijona. Nasprotno pa bodo Ukrajinci, ki so po sedai določeni meji prišli pod Nemčijo, preseljeni v Rusko Ukrajino. Na merodajnem mestu v Berlinu pa o vseh teh načrtih ni mogoče dc-biti prav nikakih podrobnejših informacij in zlasti ni znano, ali se bo ta zamenjava, če bo do nje pr*"5!o, izvedla brez teritorialnih koncesij na eni in drugi stran!. IS SLPI2 Poluradna angleška izjava — Skupno proučevanje Hitlerjevih predlogov z vladami ^cminionov in s Francijo London, 8. okt. br. Angleški listi tudi v svojih današnjih jutranjih izdajah ostro komentirajo včerajšnji govor kancelarja Hitlerja. Ward Priče, ki je bil v prejšnjih letih poročevalec angleških listov v Berlinu in je ponovno govoril s Hitlerjem, je objavil v današnjem »Daily Mailu« članek, v katerem meni, da je Hitlerjev govor močno razočaral Nemce same. Spoznati bodo morali, da bo treba lahko zmago na Poljskem težko plačati na zapadu. Čudno je to, pravi Priče, da je kancelar v svojem govoru znova načel razna vprašanja, kakor židovski problem in problem nemške valute. Židovski problem je vendar že likvidiran, a o kakšnem valutnem problemu ne more biti govora, ker Nemčija prave valute nima. »Manchester Guardian« ugotavlja, da kancelar Hitler še zmerom zaupa v svoje metode. Zanaša se nato, da bosta Anglija ln Francija tudi tokrat verjeli njegovim obljubam, ter je prevzel vlogo pacifista in internacionalista. Sedaj zahteva stabilizacijo prilik v Evropi. Toda take zahteve Je postavljal še pred vsakim svojim zavoje-vanjem malih držav. Ali naj se tako postopanje tolmači kot korak za stabilizacijo prilik v Evropi? Anglija in Francija mu ne smeta slediti nego se mu upreti do konca. London, 7. okt. s. Poluradna angleška Izjava o Hitlerjevem govoru zavrača najprej navedbe o poljski državi, o načinu vo-jevanja na Poljskem ter trditev, da je Anglija kriva za vojno. Glede mirovnih predlogov, ki jih je omenil kancelar Hitler pa ugotavlja: Predlogi so v sedanji obliki v mnogih ozirih nejasni in ne vsebujejo nobene sugestije za popravo krivic, storjenih drugim narodom. Kljub temu bo angleška vlada, kakor sta v svojih govorih že napovedala ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax, predloge skrbno proučila skupno z vladami dominionov in zavezniških držav. Pripomniti pa je treba: 1. da ne pride v poštev noben mirovni predlog, če ne re«i Evrope grožnje večnih napadov; 2. zagotovila nemške vlade so se že tako pogosto izkazala brez vrednosti, da bi bilo potrebno nekaj več kakor taka zagotovila, da se ustvari zaupanje, ki bi moglo služiti kot podlaga za mir. London, 7. oktobra. AA. (Havas) »Daily Express« odgovarja na Hitlerjev govor ter pravi: Mi znamo sedaj jezik, ki ga Nemčija razume: 10 topov za vsak nemški top, 10 granat na vsako nemško granato, 10 tankov na vsak nemški tank, 10 letal na vsako nemško letalo. »News Chronicle« pravi, da bo angleška vlada v kratkem notificirala protipredloge glede končne odgovornosti. Pogoji angleške vlade morajo biti strogi ter morajo vsebovati reparacije za žrtve nemškega napada ter popoln preokret nemške politike napram nemškim sosedom. Cliamberlain bo odgovoril v sreSo? London, 7. okt. br. (DNB) Poleg pol-uradne izjave, ki je bila snoči objavljena o Hitlerjevem govoru, bo v imenu angleške vlade oficielno odgovoril ministrski predsednik Chamberlain na prihodnji seji spodnje zbornice v ponedeljek popoldne. Tokrat bo podal samo kratko izjavo, obširnejše pa bo odgovoril na seji spodnje zbornice prihodnjo sredo. Dotlej bodo končana posvetovanja, ki jih vodi angleška vlada glede sestave oficielnega odgovora z vladami dominionov in s francosko vlado. Pariz: Me stvarnega Pariz, 7. okt. AA. (Havas). Dobro poučeni krogi smatrajo, da je včerajšnji Hitlerjev govor tak, kakor so ga v poučenih pričakovali. Ta govor bo razočaral vse, ki so mislih, da bo v njem mogoče najti bistvene novosti in precizne predloge. Ce pustimo ob stran stara poglavja, s katerimi se Hitler bavi po svoji stari navactt, kakor: versajska pogodba, življenjski prostor Nemčije, istovetnost rajha in fiihrerja — se govor v nekaterih ozirih razlikuje od prejšnjih govorov. Razlikuje se v prvi vrsti po načinu, s katerim je Hitler govoril o Poljski, njenih šefih in njenih vojakih. Njegov napad proti angleškim ministrom postaja že oseben, kakršni so bili nekoč njegovi napadi na Schuschnigga in Beneša. Kar se tiče mednarodne politike, se Hitler predstavlja kot voiia evropskega reda in svobode. Na eno stran postavlja Nemčijo, katere superiornost in ljubezen do miru je absolutna dogma, na drugo stran pa postavlja zapadne velesile. Hitler je za likvidacijo vseh problemov, ki zanimajo Nemčijo v Srednji Evropi, za likvidacijo, ki je zagotovljena samo z nemško-»sovjetskim sodelovanjem. Prejšnji preo-kreti so dobili svoja pojasnila v trditvi, da je držal le eno obljubo, ki je zanj pomenila kako vrednost, namreč obljubo nemškemu narodu, da bo uničil versajsko pogodbo. Tako se čisto naravno pojasnjuje cela vrsta protislovij. Izjave so prepletene z grožnjami, s katerimi se končuje govor ki postavlja mir pod zaščito nemškega boga. Pariški listi menijo, da Hitlerjev govor ne prinaša niti enega novega elementa v razvoj mednarodnega položaja. »Petit Pa-risien« pravi: Hitler ni formuliral nobene precizne ponudbe za mir. Nič stvarnega razen aluzij na potrebo premirja. Govor se je prav tako komaj dotaknil omejitev oboroževanja, razdelitev surovin in gospodar- Nadaljevanje na Z. strani ki rioer tako sta. bo, da ae Je takoj videlo, kaj bi rad. Cilj je ta, da se sovražnosti ustavijo, ker vidi njegov narod v nadaljevanju brezmiselno nesrečo ki veliko nevarnost. >Jour« pravi enostavno: Brez vsake koristi je spuščati se v pretres nemških predlogov. »Victoire« pravi: Na današnji govor v rajhstagu sta Velika Britanija in Francija odgovorili preko Daladiera in Chamberlaina že vnaprej. Roosevelt odklanja 11 \ M redovanje Washington, 7. okt. br. Predsednik Roosevelt je danes sprejel novinarje, ki so želeli od njega informacij, v koliko se je po njegovi sodbi spremenil položaj po zadnjem Hitlerjevem govoru. Roosevelt je dejal, da glede podoteja akna attcaar pttpuonM. Na vprašanje novinarjev, ali bi sprejel vlogo posredovalca za mir, kakor je razumeti iz Hitlerjevega govora, je Roosevelt odgovoril, da na to ni niti misliti, pripomnil pa je, da bi take posredovalne vloge morda ne odklonil, če bi tako željo izrazili Francija in Anglija. VVashington, 7. oktobra. AA (Reuter) Dobro obveščeni krogi trdijo, da ni verjetno, da bi Roosevelt predlagal vojskujočim se državam premirje poprej, preden ne bi dobil od Anglije in Francije vnaprej zagotovila, da bosta njegovo ponudbo v načelu sprejeli. Predsednik Roosevelt je sprejel z gotovim presenečenjem sporočilo o Hitlerjevem govoru, posebno zaradi tega, ker Nemčija ni sprejela prejšnjega predloga za posredovanje, ki ga je predsednik Roosevelt poslal evropskim narodom. pod kontrolo Rusije j-u-sir \ _ ' ^ i vilno _ ^KRAL^EVEC 4 iDOkm* Ruska vlada se pravkar pogaja * litovsko vlado o odstopu dveh mest za ruska vojaška oporišča (eno ob morju, drugo v notranjosti). Obenem zahteva prost prevo* svojega blaga skozi Litvo v pristanišče Libavo na Letonskem. Kakor j« znano, je Rusija že sklenila podobno pogodbo % Estonsko, kjer ima sedaj vojaška oporišča na otokih Dago in Osel ter v luki Baltiški port zapadno od Talina. Na Letonskem je Rusija dobila vojaška oporišča v Libavi in Vindavi ter letalsko in artilerijsko oporišče T Pitragsu. V teku so sedaj slična pogajanja tudi s finsko. Pomen rusko-turških razgovorov v Moskvi Rusija si nikakor ne misli odtujiti Turčije in se razvijajo razgovori v prijateljskem ozračju London, 7. okt. o. V komentarju o rusko-turških pogajanjih v Moskvi pravi Reuter, da se Rusija ne namerava boriti na strani Nemčije niti po odklonitvi njene mirovne ponudbe, ker hoče skrbeti za lastno varnost. Znano je, da bi v primeru, ako bi odbila cd sebe Turčijo, nikakor ne bila izključena možnost invazije v Rusijo s Ornega morja ter uničenje Bakuja in ta-mošnjih petrolejskih vrelcev po angleških vojnih ladjah s pomočjo letalstva. Zato tudi zahteva predvsem ruska vlada, naj Turčija zapre Dardanele za vse tuje vojne ladje. Turške ugotovitve Ankara, 7. oktobra, b. Glede na vesti nekaterih inozemskih listov, da so se pojavile težave v rusko-turških pogajanjih ▼ Moskvi, objavlja oflciozni list »Tan« daljše pojasnilo, v katerem ugotavlja najprej, da potekajo pogajanja zunanjega mfaiistra Saradzogla v Moskvi v vsakem pogledu zadovoljivo in v znamenju starih prijateljskih odnošajev med Turčijo in Rusijo. Nato pa pripominja, da bi se Saradzoglu takoj vrnil v Ankaro, ako bi se pri dosedanjih pogajanjih pojavilo najmanjše nesoglasje. Turški listi v ostalem ne prikrivajo kočfjlvosti vprašanj, ki so predmet moskovskih razgovorov zunanjega ministra. Toda spričo velikega pomena določitve medseibojnih Interesov obeh držav izražajo v vseh krogih upanje, da bo mogoče staro pri jati jestvo med obema državama ne le ohraniti, temveč še poglobiti. Zelo verjetno je. da je Saradzoglu sedaj točno informiran o ruskih namenih in da bo svoje informacije lahko sporočil na svojem povratku tudi ostalim prijateljskim državam na Balkanu. V informiranih turških krogih sodijo, da se hoče Moskva čimprej zavarovati predvsem na baltiškem področju, kjer si Je izgovorila pri pogajanjih z Ribbentrapom svoj vpliv v zameno za koncesijo, ki jo je napravila Nemčiji s prepustitvijo ozemlja med prvotno dogovorjeno demarkacijsko črto na Poljskem in novo interesno mejo med obema državama. Glede balkanske politike Rusije pa smatrajo v tukajšnjih krogih, da gre za oživi jen je predvojne ruske politike. Zato je izven dvoma, da kaže Rusija posebno zanimanje za vprašanje Dardanel, katerih zavarovanje se zdi brez ruskega vpliva na Balkanu nemogoče. Rusija bo zato slej ko prej posegla v razvoj odnošajev med Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami, kar seveda ne pomeni, da bd zaradi tega morala nastopiti kaka trenja. Tenutno je izven dvoma, da se interesi Rusije, Nemčije in Italije v pogledu ohranitve balkanske nevtralnosti v sedanji vojni popolnoma krijejo, tako da so presenečenja vtem predelu Evrope izključena. Tudi z Ideološkega vidika ne presojar jo v turških krogih nove ruske politike pesimistično, ker so mnenja, da je Rusija iz svoje sedanje poilitike povsem izločila ideološki moment Topniški boj na zapadu Med Renom in Mozelo močnejši topovski ogenj in živahno gibanje patrulj Pariz, 7. oktobra. AA. (Havas) Vojno poročilo od 7. oktobra zjutraj pravi: Aktivnost izvidniških oddelkov na bojišču ■lastil jugozapadno od Saarbriickna. Pariz, 7. okt. s. Večerni francoski vojni komunike pravi: Velika topniška akcija na obeh straneh v odseku med Mozelo in Saaro. Patrolne borbe na obeh straneh, zlasti južno od ZweibrUckna. Ta teden je francoska mornarica zaplenila 80.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Nemško poročilo Berlin, 7. okt. br. Na zapadu smo odbili nekaj krajevnih napadov sovražnih izvidniških čet. V ostalem je bilo nekoliko zapornega ognja s sovražne strani. Francoska izvidniška letala so poskušala preleteti Ren pri Bonnu pod Kolnom. Bila go zavrnjena od nemških lovskih letal in protiletalskega topništva. V letalskem spopada je bilo eno francosko letalo sestrelje- no v bližini Godesberga, drugo pa je bilo v bližini Euskirchena prisiljeno pristati. Štirje člani posadke, med katerimi je bil tudi neki generalštabnl podpolkovnik, so bili ujeti. Nemško letalstvo ni imelo izgub. 12 nemških napadov med Renom In Saarbrudcnom Pariz, 7. okt. a Tekom zadnjih 24 ur so Nemci na več mestih ponovno poskusili prodreti na francosko ozemlje. Samo ponoči je bilo na sektorju med SaarbrOcknom in Renom izvršenih 12 nemških napadov. Vsi napadi so bili odbiti z artilerijskim in strojniškim ognjem. Posebno močan je bil nemški napad jugozapadno od Saarbriickna. Francoski vojaški krogi mislijo, da imajo napadi namen preizkusiti moč Ma-ginotove linije med Saarbriicknom ln Renom ter najti morebitno slabo točko za glavni nemški napad, ld se bo po mnenju strokovnjakov izvršil nekje v tem predelu. T. oktobra. AA (Havas) slabemu vremenu Je vladala včeraj na bojišču med Mozelo in Reno mnogo večja aktivnost kot pred dvema dnevoma. Toda to še niso operacije večjega obsega temveč lokalni spopadi, streljanje s strojnicami in podobno. V borbah te vrste sodelujejo samo predstraže na eni in drugi strani. Včerajšnja aktivnost je obsegala bojišče v dol žini 160 km. V pokrajini zapadno od Wiesenburga je sovražnik izvršil napad na francoske predstraže, ki pa je bil ustavljen že v samem začetku. Nemci že od začetka sovražnosti izvršujejo napade v gozdnem predelu okoli Wiesenburga, izza katerega se v razdalji par kilometrov začnejo dvigati Mali VogezL Verjetno je, da se skuša nemško vrhovno poveljništvo polastiti tega ugodnega terena, vendar nemška vojska ni imela doslej v tem oziru nobenih uspehov. Prezident Lebrun v glavnem stanu Pariz, T. okt. s. Francoski predsednik Lebrun Je v spremstvu vrhovnega poveljnika francoske vojske Gamelina včeraj drugič posetil glavni stan francoske vojske v vojnem ozemlju ter imel razgovore s šefom generalnega štaba Georgesom in poveljnikom letalstva Vuilleminom. Angleške letalske Izgube London, 7. okt. s. Novi seznam žrtev angleškega letalstva navaja od začetka vojne pa doslej 27 mrtvih, 2 ranjena ln 19 pogrešanih. Ruski obisk Siegfriedove črte Berlin, T. oktobra, br. (Štefani) Iz tukajšnjih vojaških krogov poročajo, da bodo v kratkem maršal Vorošilov ln drugi visoki ruski častniki obiskali Siegfriedovo utrdbeno črto. Prav tako bo službeno odposlanstvo ruske mornarice posetilo velike nemške ladjedelnice in nemške pomorske utrdbe. Belgijski kralj Leopold nadzira mejo Bruselj, 7. oktobra. AA. (DNB) Kralj Leopold Je nadaljeval včeraj svoje Inšpekcijsko potovanje ob meji ter je med drugim obiskal garnizljo v Charlerolu, v bližini francoske meja. čsl. vlada v Londonu čsl. vojska v Franciji London, 7. okt s. Po poročilih lz češkoslovaških političnih krogov bo v kratkem ustanovljena češkoslovaška, vlada, ki bo imela svoj stalni sedež v Londonu. Predsednik vlade bo dr. Beneš. Ze dalje časa, sta tako v Londonu, kakor v Parizu in drugod v teku pogajanja za ustanovitev češkoslovaške vlade. Vesti, da hi bila vlada že ustanovljena, so netočne. Pariz, 7. okt s. Bivši češkoslovaški prezident dr. Beneš je imel danes važne razgovore s češkoslovaškim poslanikom dr. Osuskim in s francoskimi politiki V razgovoru z novinarji je izjavil dr. Osuski, da je sporazum, ki sta ga podpisala s francoskim ministrskim predsednikom Daladie-rom. Izrednega pomena. Trenutno predstavlja češkoslovaško poslaništvo v Parizu edino legalno češkoslovaško vlado. Češkoslovaška vojska bo osnovana v Franciji na osnovi češkoslovaških vojaških zakonov London, 7. oktobra, o. »Daily Mail« poročajo, da Je dr. Beneš ustanovil v Londonu češkoslovaško vlada Dr. Beneš bo izvrševal posle njenega predsenika češkoslovaški poslanih v Parizu Osuski pa bo zunanji minister, vendar pa bo ostal v Franciji, kjer bo vzdrževal stike s francosko vlado. Dr. Beneš je imel pred svojim odhodom v Pariz daljši razgovor z zu-njim ministrom Halifaxom. Vofna na morju London, 7. oktobra, br. Po poročilu angleške admiralitete je danes popoldne več nemških letal napadlo dva angleška mino-nosca. Napad je bil odbit. London, 7. oktobra, s. Nemška podmornica je včeraj potopila angleški parnik »Glenfarg« (876 ton). En član posadke je bil ubit, ostali so rešeni. New York, 7. okt. s. Ameriška admlrall-teta sporoča, da so včeraj približno 30 km od obale Floride opazili podmornico, za katero je nedvomno ugotovljeno, da ni bila ameriška S tem Je bila prekršena nevtralnost ameriških voda v smislu sklepov panamske konference. London, 7. oktobra. AA. (Reuter). Diplomatski urednik agencije Reuter izve iz zanesljivega vira, da se je sistem spremljanja trgovskih parnikov izkazal zelo dobro. Lahko se reče, da je bila v toku minulega tedna dosežena popolna varnost gibanja trgovinskih ladij. Ni prišlo do nobenega incidenta. Samo ena ladja je naletela na mino, vendar se ji je posrečilo, da se je še pravočasno zatekla v neko pristanišče. New Tork, 7. okt. s. V območju Panamskega prekopa bo prihodnji torek prva zatemnitev in vežba za obrambo proti letalskim napadom. Velika kitajska zmaga pri London, 7. okt. s. Iz Čungkinga poročajo o veliki kitajski zmagi nad japonsko vojsko pri mestu Čangša ▼ provinci Hunan. Kitajci poročajo, da je padlo 30.000 Japoncev in da je bila japonska vojska potisnjena za 60 km nazaj. Tokio, 7. oktobra. %. Zastopnik mornariškega ministrstva je izjavil novinarjem, da je bombni napad kitajskih vojnih letal na Hankov dokaz, da je kitajsko vojno letalstvo temeljito reorganizirano, česar Kitajska ni mogla izvesti brez izdatne podpore kake tuje države. Važen dogovor med Pešto in Bukarešto Bukarešta, 8. okt. br. Rumunska in madžarska vlada sta se danes sporazumeli, da ' bosta tako] umaknili vse svoje čete t skupnih meja, ki so bile tam koncentrirane v letošnji pomladi. V obmejnih pokrajinah bo-! do odslej na obeh stranek ostale le še ▼ tamkajšnjih garnizijah normalno nastanje-i ne četa Velika posojila poljski vladi v Parizu Za organiziranje in vzdrževanje poljske vojske v tujini sta Izplačali Anglija in Francija novi poljski vladi mifijardne zneske Belin. 7. oktobra, br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi Izdalo naslednje vojno poročilo o včerajšnjih operacijah na vzhodni fronti: Na področjih vzhodno od Visle ln okrog Suvaikija so nemšk« čete v sporazumu s rusko vojsko brez vsakega incidenta prodirale dalje proti nemško-ruski interesni meji. Med poslednjimi ostanki poljske vojske, ki se je včeraj predala pri Koeku, sta bila tudi 2 divizijska poveljnika, in 100 oficirjev. Tri četrtine Varšave v razvalinah Varšava, 7. okt. z. Po dosedanjih ugotovitvah je dobre tri četrtine Varšave ▼ razvalinah. Vse ceste »o razo rane od granat in letalskih bomb. Najhujše je trpelo središče mesta z glavnim kolodvorom in največjimi trgovinami. Škoda se ne da še niti približno oceniti, gre pa ▼ milijarde. Zaleski pojde v London London, 7. okt a Prihodnji teden pride v London zunanji minister pariške poljske vlade Zaleski. Trajanje obiska je določeno za 2 ali 3 dni. Zaleski bo imel razgovore z zunanjim ministrom Halifaxom in drugimi angleškimi politiki. Angleška vlada je dala bivšemu poslaniku v Varšavi Ken-nardu navodila, da prihodnji teden zopet nastopi funkcijo poslanika pri poljski vladi v Parizu. London, 7. okt. s. Angleška vlada Je objavila »Belo knjigo« s podatki o posojilu Anglije in Francije Poljski Na podlagi te- ga je razvidno, da doslej Anglija ni izplačala Poljski še ničesar iz svojčas odobrenega posojila Sedaj bo stavila poljski vladi v Franciji na razpolago pet, francoska vlada pa šest milijonov funtov (1320 milijonov dinarjev). Zneski bodo porabljeni za organizacijo poljske armade v Franciji. Obnova poštnega prometa med Nemčijo in Poljsko Berlin, 7. okt br. Poštna uprava je danes objavila, da se z današnjim dnem obnavlja poštni promet med Nemčijo in poljskimi kraji. Poštna tarifa bo enaka, kakor velja za vso Nemčijo. Obnavlja pa se poštna zveza le z nekaterimi poštnimi kraji, tako z Grudziadzom, Bldgoščem, Torunjem, Krakovom in še nekaterimi drugimi. Polagoma bo obnovljena z vsemi poljskimi kraji. Ojačenje ameriške vojske Washington. 7. okt a Ameriška vlada Je odredila, da se kopna vojska ojačl na najvišjo dovoljeno število v ir' -nem času, 280.000 mož. še tekom zime tx> izvežba-nih novih 60.000 mož, tako da bo vaa vojska popolnoma pripravljena za vsak primer. Maršal de Bono pri Mussoliniju Rim, 7. oktobra, br. Mussolini je sprejel maršala de Bona, ki mu je poročal o različnih vojaških zadevah, ki so postale aktualne po njegovih zadnjih inspekcijah. Bolkanske igre v Atenah Drugo snests fs msš@ Naši atleti včeraj niso imcB dneva, vendar je vrstni red nespremenjen — Dva nova balkanska rekorda Atene, 7. oktobra. Pred 50.000 gledalci so se danes četrti dan nadaljevale X. Balkanske igre. Jugo-slovenska ekipa Je danes odrezala slabše kakor se Je splošno pričakovalo in ni zasedla nobenega prvega mesta, temveč samo druga in tretja, v nekaterih disciplinah pa se sploh ni plasirala. V teku na 200 m je Stevanovič pri 100 m v predteku izgubil ravnotežje in padeL V drugi skupini je zmagal Kling, ki Je Jug. edini zastopal v finalu. Toda tamkaj je zaostal že takoj po startu in šele od 60 m dalje se le začel bližati vodilnemu Turku ter nazadnje zasedel drugo mesto. Rezultati: L Muzafer (Turčija) ZS.Z, Z. Kling (Jugoslavija) 23.8, 3. Geren (T), 4. Lambrakis (Grčija). V skoku v daljino so bili vsi slabi. Od štirih skakačev so pričakovali skoke nad 7 m, česar pa ni dosegel nobeden. Med Ju-goslovenoma Lenertom in Lazarevičem je bil slednji posebno slab ter je dosegel samo 6.38 m in se sploh ni plasiral. Tudi Le-nert ni bil v običajni formi ln Je zasedel komaj tretje mesto. Rezultati: L Stoiticescu (Rumunija) 6.83 m, 2. Elesteriades (G) 6.82, 3. Lenert (J) 6.77 m, 4. Klinis (G) 6.72 m. V teku na 5000 m se je od vsega začetka začela huda borba. Vodstvo je prevzel Rumun Crtstea, ki je Izjavil, da bo popravil svoj poraz. Takoj po startu sta se ga prijela Rumun ln Turk, dočim sta bila dva Grka ln naš Kotnik v posebni skupini. Pri 3000 m sta se Grk ln Kotnik približala vodilni skupini, od katere pa Je eden zaostal, Kotnik pa se Je priključil najboljšemu Grku Mavroapostolosu inRu-munu CristeJL Kotnik je na tretjem mestu še 800 m od cilja in hoče zdaj prehi- teti oba pred seboj, kar mu pa ne uspe, tako da ostane vrstni red do ešlja nespremenjen. Rezultata: L Mauroapostolos, (G) 15:34.6, (dov balkanski rekord), 2. Cri-stea (R) 15:41.4, 3. Kotnik (J) 16:10.6. V metu diska po balKa^skem stilu smo bili že v naprej obsojeni na s4ab uspeh, ker sta oba Grka izredno dobra metalca ln sta tudi z veliko premočjo zasedla dve prvi mesti Tudi eden Rumimov je bil boljši od naših, ki v začetku nista niti prišla preko 40 m. Šele v zadnjem meta se je Kovačeviču poerečflo priti na 4. mesto tn rešiti eno točko za Jugoslavijo. Rezultati: Silos (G) 50.11 (nov balkanski rekord), 2. Floros (G) 46.625, 3. H a vale ta (R) 44.62, 4. Kovačevič (J) 42.615. V teku na 400 m s zaprekami rezultat tudi zaostaja za pričakovanji Naša tekača Erlih in Skušek sta bila zelo slaba. Slednji je prišel v finale samo slučajno, ker je Turek podrl zadnjo zapreko, kar pa se je Skušku primerilo v finalu. Erlih se je dobro držal do zadnje zapreke, kjer pa sta ga prehitela oba Grka. Rezultati: S klad os (G) 54.9, 2. Mantoa (G) 55, S. Maješčuk (B) 57.9, 4. Kiš (R) 58. V balkanski štafeti (800X400X200X100) Je naša štafeta nastopila v postavi Naber-nlk, Klinar, Radonjič, Stevanovič In prišla na drugo mesto s časom 3:28.8. Prvo mesto je pripadlo Grkom s 3:27.6, za nami pa so bili Turki s 3:32.8 tn Rumuni s 3:33.6. Po današnjem predzadnjem dnevu Je stanje točk: Grčija 62, Jugoslavija 40, Romunija 26, hi Turčija 22. če vsi računi na varajo, bo z jutrišnjim koncem Jugoslavija tudi to pot obdržala tradicionalno drago mesto. Uredba o zlati podlagi Narodne banke Beograd, 7. oktobra, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o obračunavanju podlage Narodne banke, ki se glasi: Na podlagi uredbe o tzpremembi obstoječih predpisov in uveljavljenju novih od 16. septembra 1939, je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal naslednjo uredbo o obračunavanju podlage Narodne banke: Čl. L Narodna banka se pooblašča, da pri izračunavanju pokritja svojih obveznosti na pokaz in zaradi ohranitve predpisanega odstotnega kritja po čl. 1 uredbe o likvidaciji revolving kreditov od 15. januarja L 1935 obračunava v bodoče podlago (zlato in zlate devize) na osnovi stvarne vrednosti zlata ln deviz. Cl. 2. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«. • Gornja uredba Se ne daje osnove za valorizacijo zlatega zaklada Narodne banke, temveč predpisuje le nov način izračunavanja odstotnega kritja obtoka bankovcev ln obveznosti na pokaz. Naša narodna banka knjiži vrednost zlata In deviz v svoji bilanci ln v svojih tedenskih Izkazih po zakoniti paritetni ceni, ki Je določena z zakonom o denarja kraljevine Jugoslavije. Po tem zakonu znaša cena za kg čistega rfata 37.736 din, medtem ko se giblje današnja tržna cena Zlatu na višini okrog 61.7000 din. Razlika med Izkazano vrednostjo zlatega zaklada Narodne banke ln dejansko vrednostjo znaša okrog 1200 milijonov cttn. Komu bo pripadla razlika, ko bo Izvršena valorizacija vrednosti zlata Je že v naprej določeno t zadnjima dvema uredbama o emisiji posebnih blagajniških zapisov za narodno-obrambo v višini 840 milijonov din. Za izplačilo teh blagajniških zapisov se bo, kakor določata ti dve uredbi, prvenstveno uoorabil znesek od valorizacije zlatega zaklada Narodne banke, kadar bo ta valorizacija izvedena. Gornja uredba Ima le namen spremeniti način izračunavanja Zlatega kritja. Po uredbi od 15. jan. 1935. se kritje računa fafeo, da m vrednosti zlatega naklada po i paritetni ceni doda ofl delna premija v višini 28.5°/o. Ta pribitek pa bi moral znašati, če ss upošteva dejanska vrednost zlata, preko 63%. Z no«vo uredbo Je sedaj določeno, da se pri Izračunan ju kritja upošteva stvarna vrednost zlatega zaklada. Po zadnjem Izkazu Narodne banke Je znašalo kritje obtoka bankovcev tn obveznosti na pokaz 25.02»/», torej le za malenkost več, kakor znaša minimalno kritje po uredbi lz 1. 1935., ki Je določeno v viši-j ni 25%. Resnično kritje pa Je precej večje in znaša, če upoštevamo stvarno vrednost zlatega zaklada, okrog 32%. Pravilnik k uredbi o podpori za obveznike Beograd, 7. oktobra. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budi-savljevič je podpisal navodila ra izvrševanje uredbe o podporah družinam obveznikov, ki so bili poklicani na vojaško dolžnost. Za reformo organizacije bolniškega zavarovanja Beograd, 7. oktobra. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srg-jan Budisavljevič je sprejel danes dopoldne ▼ svojem kabinetu komisarja osrednje uprave za zavarovanje delavcev Jurija Gašpar-ca ter generalnega ravnatelja Matjašida, ki sta mu razložila organizacijske posle socialnega zavarovanja kakor tudi nujne reforme, ki bi jih bilo treba v najkrajšem času izdati tako v osrednji upravi, kakor tudi v podružnicah. Nov grob Snoči Je umrl v Ljubljani g. Martin Hu-dales, policijski nadstražnik v pokoju. Pogreb bo naknadno objavljen. Žalujočim naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno vreme ▼ vsej kraljevini, tu pa tam dež. Bolj vedro, bo na primorja ln t južnih krajih. P* ni FIIFIHI PfeMmestl !i neobjavljenih diplomatskih dokumentov o razgovorih angleškega poslanika v Berlinu z nemškimi državniki pred nemško- poljsko vojno Poročali smo že o glavni vsebini angle-gke »Modre knjige«, ki jo je angleško ministrstvo izdalo pred kratkim kot dopolnilo svoie »Bele knjige«, prve zbirke dokumentov o poslednjili fazah angleško-nem-škh razgovorov pred izbruhom sedanje vojne. Medtem ko se »Beia knjiga« nanaša"' v glavnem le na kratko razdobje med 21. avgustom -n 3. septembrom tik pred vstooom Anglije v vojno z Nemčijo, zajema »Modra knjiga« glavne diplomatske dogodke v razvoju nemško-poljskih in an-glakko-nemških odnošajev od leta 1934 dalje vsebuje pa tudi vse dokumente »Bele knjige«. »Modra knjiga« obsega okoli 200 stra-ni, na katerih je objavljenih skupno 144 diplomatskih dokumentov, začenši z nemško-poljsko prijateljsko pogodbo iz leta 1934. Zadnji dokument v knjigi je Cham-berlainov poziv nemškemu narodu z dne 4. septembra. V neposredni ali posredni zvezi* z razvojem nemško-poljskih odnošajev v zadnjih letih je 66 dokumentov, ostali pa se nanašajo na razvoj dogodkov, ki so dovedli do angleško-nemške vojne, pa:Ji je bila velika večina dokumentov v celoti ali v izvlečku že objavljena in Je javnosti njih vsebina več ali manj znatna, ima vendar »Modra knjiga« svojo privlačnost v tem, da so v njej zbrani vsi važni dokumenti., katerih poznavanje nam jamogoča presojo dogodkov zadnjih pet let, na drugi strani po so prvič objavljeni neka fceri strogo zaupni diplomatski dokumenti, kakor brzojavke in zaupna poročila angleških diplomatskih zastopnikov angleškemu zunanjemu ministru, ki Jih javnost doslej ni mogla poznati Prav ta del »Modre knjige« je za širšo javnost tudi naj-tx>lj zanimiv. Zato bomo podali nekaj drobtin iz tega neznanega dela knjige, kl vsebuje predvsem nekaj zelo dramatično opisanih razgovorov angleškega veleposlar cika v Berlinu z vodilnimi nemškimi državniki, Hitlerjem, Gortagom, Ribbentro-pom, Gobbelsocm, Weizsackerjem in drugimi Vsebina teh razgovorov je bila sporočena angleškemu zunanjemu ministru ■Halifaxu v šifriranlh brzojavkah, katerih vrednost je v tem, da so jih napisali možje, kl so sami osebno doživeli, kar opisuje** Cbisk pri Goerfngn Prva taka brzojavka veleposlanika He»-dei-sona Halifaxu je ona, ki se nanaša na Kendersonov razgovor z maršalom G6rin-go:;n 28. maja. Razgovor je bil v GSringo-yi palači v Karinhallu in se je seveda ti-ikal' predvsem vojne, ki bi mogla nastati zaradi Gdanska. Henderson je opozoril maršala Gdringa, da bi sleherna enostranska nemška akcija, ako bi se ji Poljaki uprli z orožjem, imela za posledico, da M fcudl Anglija in Francija stopili v vojno z Nemčijo, kar bi samo zavleklo vojno. Tu pripominja veleposiaxek Henaer*on: >N1 ii^fpEl Sili " II Is ipisill mm § fe i '.Angleški poslanik Nevffle Henderson Izgledala da maršal GSrfng dvomi v nago"' odločitev, ca se vojskujemo in se je v svojem odgovoru omejil samo na poskus, da bi dokazaL kako so razmere leta 1939. zelo različne od onih leta 1914, ta da nobena država v Evropi ne more premagati Nemčije; da blokada to pot ne more biti uspešna; da Francija ne more vzdržati dolge vojne; da mora. Nemčija bolj škodovati Veliki Britaniji kakor ta njej; da Je zgodovina Nemčije valovanje med vzponi in padci, in da je prav sedaj na vrsti doba vzpona...« V razgovoru je Henderson med drugim Spomnil Goringa na nemško besedo glede bivše CSR. Goring je izjavil, da ni tedaj nitesar vedel o Hitlerjevi odločitvi m je bil sam presenečen češ da je bil tedaj na počitnicah v San Remu in so mu, žal vse njegove počitnice šle po vodi, ker so mu naložili toliko dela. Goring je nato opisal Hendersonu padec CSR ter med drugim priznal, da je sam zagrozil dr. Hachi z bombardiranjem Prage, in to večkrat, dokler Hacha ni končno podpisal, kar se je bd njega zahtevalo. Maršal Goring je nato svojemu gostu razkazal svoje vilo, ki je bila prav tedaj v gradnji, med drugim tudi figure golih žen, ki so predstavljale razne vrline, kakor Dobroto, M; los t, čistost itd. Henderson pripominja tu v svoji brzojavki Hali-faxu: »Dejal sem g. Goringu. da izgledajo vsaj te žene miroljubne, da pa med njimi ne vidim figure Potrpežljivosti.« yNemčija v vofni mimst kaj zgubiti" V tretjem tednu letošnjega avgusta se Je položaj v Gdansku, kakor javlja Henderson v London približeval nevarni eksplozivni točki Dne 23. avgusta je Hitler sprejel Hendersona v Be-rchtesgadenn. V svojem poročilu Halifaxu p-'še Henderson med drugim: »Hitler je bil razdražen tn brezkompromisen.« Henderson mu je razložil stališče ansrleške vlade glede Poljske, na kar je Hitler dokazoval, da bi bilo poljsko vprašanje že zdavna rešeno pelo velikodušno, ako se ne bi vanje vme- šavala Anglija. Hitler je tudi pripomnil, da bi bili Cehi še danes svobodni, ako bi jih Anglija ne bila hujskala proti Nemčiji, nakar je zelo ostro napadal Anglijo. Dejal je, da se je polnih 20 let zavzemal za angleško prijateljstvo, da pa je bil vselej s prezirom odbit. Nemčija v morebitni vojni nima kaj izgubiti, Anglija pa veliko. Osebno ne želim vojne, je rekel Hitler, toda ne bom se ji izogibal, ako bo potrebna. Nemški narod da je letos še bolj na njegovi strani kakor v lanskem septembru. Tudi naslednjega dne — 24. avgusta — je bil Henderson spet pri Hitlerju, ki je r tem drugem razgovoru kategorično izjavil, da bo udaril na Poljsko, ako bo le de en sam Nemec na Poljskem preganjan. Henderson je govoril nemškemu kancelar-ju o tragedij vojne, Hitler pa ga je zavrnil, da bo za vse odgovorna Anglija, Id se je po njegovem mnenju odločila, da &doIf Hitler uniči Nemčija »Sedaj sem star 50 tet«, je izjavil Hitler, »ljubša mi je vojna danes nego tedaj, ko ba jih štel 55 ali 60.« Na Hendersonovo pripombo, da bi bilo absurdno govoriti o želji po uničenju naroda, je Hitler odgovoril, da se Angleška bori sa manjvredne rase. on pa samo za Nemčijo; da se bodo Nemci to pot borili do zadnjega moža in da bi tudi leta 1914. položaj drugače izgledal, ako bi bil on tedaj na oblasti v Nemčiji. Sklicujoč se na pakt o nenapadanju e Rusijo, je končno še pripomnil, da ga je Anglija prisilila, da je sklenil sporazum z Rusijo. Henderson pripominja tu, da ni bol Hitler »nič kaj odn-ševljen pri tem, poudaril pa je, da sklepa sporazume samo na dolgo dobo«. JL Rusijo se Nemčija ne želi boriti" Pri tretjem razgovoru naslednjega dne _ 25. avgusta — je Hitler ustaneno ponudil nemška jamstva Veliki Britaniji in celo vojaško pomoč ,M bi veljala za vse primere, samo ne proti Rusiji, »s katero se Nemčija nikdar ne želi boriti«, ako Anglija zadovolji njegove omenjene kolonialne zahteve in dovoli, da sam urečtt poljsko vprašanje. Hitler je končno predlagal Hendersonu, naj ta njegov predlog z letalom odnese v London. (Tu gre za one Hitlerjeve predloge, ki so nato v dneh do 30, avgusta tvorih predmet izmenjave misli med Londonom in Berlinom v obliki dveh angleških pismenih odgovorov in dveh dodatnih odgovorov nemške vlade.) Zanimivo je. da Hitler v tem svojem predlogu med drugim napoveduje, da bo, ako bi navzfcc temu prišlo do vojn©, takoj rpa rešitvi nemško-poljškega spora stavil angleški vladi novo mirovno ponudbo. Znano je, da je bila ta ponudba vnesena v nemško-rusko skupno izjavo z dne 28. septembra in tvori predmet sedanje »mirovne ofenzive«. Poljski problem Henderson pripominja v svoji brzojavki s dne 25. avgusta, da je bil Hitler med tem razgovorom »absolutno miren in normalen« ter da je govoril »z veliko resnostjo in odkritosrčnostjo«. Henderson je opozoril Hitlerja, da dvomi v uspeh njegove ponudbe Angliji, ako se takoj ne začno pogaja ".'a med Beckom in Ribtentro-pom za mirno rešitev spora, nakar mu je Hitler naglo odgovoril: »Ako mislite, da bi moja ponudba ne bila koristna, potem je nikar ne pošljite v London!« Becka da je že v marcu povabil v Berlin, pa je njegovo povabilo odklonil. On sicer priznava dobro voljo i Becku i poljskemu veleposlaniku Lipskemu, toda onadva očitno nimata kontrole nad tem, kar se dogaja na Poljskem. Hitler je podrobno govoril o preganjanju Nemcev na Poljskem ter mei drugim omenil, da se je moral Ribbentrop na svojem povratku iz Rusije iz Konigs-berga vrniti v Berlin z letalom preko morja. da se ne bi izpostavil nevarnosti poljskega obstreljevanja.. Ako bo zaradi Poljske izbruhnila nova svetovna vojna, je končno pripomnil Hitler, bo Japonska zmagovalec, ker bo lahko izkoristila evropske razprtije. Nemčije ne želi spremeniti v vojaško taborišče, ako pa bo prisiljena, bo to storil. V ostalem pa je on umetnik in ne politik in čim bo rešeno poljsko vprašanje, se bo umaknil iz političnega življenja tn posvetil umetnosti. On ne želi, da bd Anglija prelomila svojo besedo Poljski, toda na drugI strani ne vidi. kako naj se Nemčija s Poljsko sporazume. Odgovor angleške vlade na Hitlerjevo ponudbo je veleposlanik Henderson Izročil 28. avgusta, še pred tem sta si v dneh 25., 26. in 27. avgusta izmenjala lord Ha-lifax in angleški veleposlanik v Varšavi brzojavke o možnosti zamenjave nemške manjšine na Poljskem in poljske v Nemčiji ter o morebitnih nevtralnih opazovalcih glede postopanja z nemško manjšino. Beck je na izmenjavo prebivalstva v načelu pristal. O tem je bilo 28. avgusta govora tudi v razgovoru veleposlamka Hendersona s Hitlerjem, ki je trajal nad eno uro in pri katerem sta bila navzoča tudi Ribbentrop in dr. Schmidt. Hendersonovo poročilo o tem razgovoru obsega v »Modri knjigi« dve strani dn pol. Glavni del raz- govora se je nanašal na spoštovanje dane besede. Henderson je spet izjavil, da Anglija ne more prelomiti dane besede. Enako veljavo je imela nekoč tudi nemška beseda. Ko je maršal Blucher hitel na pomoč Wellingtonu pri Waterloju, je dejal nemškim četam: »Naprej, moji vojaki, dal sem besedo svojemu bratu Wellingtonu m vi ne morete želeti, da bi jo prelomil.« Hitler je na to opazko pripomnil, da je to bilo pred 125 leti... V ostalem pa se je razgovor spet sukal okoli vprašanj nem-Sko-pOljskih in angleško-nemških odnoša--jev. Tu zaslužita pozornost dve Izjavi. Veleposlanik Henderson je dejal, da mora izbirati mod prijateljstvom z Anglijo ter pretiranimi zahtevami proti Poljski V marcu je Hitler zahteval samo »koridor skazi koridor«; več bi ae mu tudi ne moglo priznati. Zunanji minister Ribbentrop pa je Hendersona vprašal, ali bi imel Chamberlain za seboj ves angleški narod, ako bi se odločil za politiko prijateljstva B Nemčija Henderson je odgovoril, da ni nobenega dvoma, da bi Chamberlain to mogel imeti, vendar pod pogojem, da bi tudi Nemčija iskreno želela sodelovati z Anglija Hitler je končno vprašal, ali bi hotela Anglija sprejeti zvezo (aJljanso) z Nemčijo. Henderson osebno te možnosti ne izključuje, vendar pod pogojema, ako to opraviči razvoj dogodkov. Ves razgovor Je potekal, pripominja Henderson »v primerna in prijateljskem ozračju«. Nemčija za prijateljske odnošaje z Anglijo V dodatni brzojavki k temu razgovoru javlja, da sta (Henderson in Hitler) drug drugemu še enkrat pojasnila, da nitoi Nemčija niti Anglija ne »blufirata«. Na Hitlerjevo vprašanje, ali bd hotela Anglija pokazati dobro voljo napram Nemčiji s tem, da bd Ji odstopila kake kolonije, je Henderson odgovoril, da je o koncesijah lažje govoriti v ugodnem kakor v neugodnem ozračja. Dne 29. avgusta db 7.15 Je Hitler izročil Hendersonu odgovor na angleški odgovor od prejšnjega dne. Henderson pravi v svoji brzojavki Hnlifaxu o razgovoru, ki ga Je jfcmel istega dne zvečer s Hitlerjem, da Je bil Hitler manj razsoden kakor prejšnjega dne in da je ves razgovor potekel »zelo burno«. Hitler je opozoril Hendersona na nova preganjanja Nemcev na Poljskem ter na poljsko mobilizacijo. Pri- fsm • % f - •- v, ,. mm MM Angleški zunanji minister Halifa* pomnil Je, e živo spominja vseh važnih dogodkov iz svojega življenja. Tako ji je v spominu velik požar, ki je upepelil skoro vso vas. Dobro se spominja tudi potresa leta 1895. Pri fari Sv. Martina pomni že 6 župnikov, stanovanje je menjala 10 krat. Letos je 50 let, odkar je vdova. V visoki starosti ji je vid siccr opešal, drugače pa je še čvrsta. Njene sestre, čeprav mlajše, so ie vse pomrle, istotako brat, ki je bil duhovnik nekdanje mornarice. Stara mamica se pri svojem sinu dobro počuti. Ob njenem visokem življenjskem jubileju se pridružujemo čestitkam njenih domačih vsi, ki jo poznamo, ter želimo, da bi »rečno dočakaia skrajno mejo življenja. Gospa Mihaela Je bila vedno pridna narodna delavka, ki je zvesto pomagala pokojni gospč Franji Tavčarjevi Zlasti Je pokazala svojo zavednost ta organizator-sko sposobnost kot predsednica ženske podružnice CMD za St. Peter. Prva Je uvedla jurjevanje na Gradu, ki je takoj prvo leto vrglo 36.000 kron za našo šolsko družba Pridobila je veliko število članov ta članic ter je gmotno učvrstila šentpetrsko podružnico, ki je odtlej med vzornimi edinl-cami CMD. želimo ugledni gospč še vrsto zadovoljnih leti Pnpčeva mati V nekaj dneh bo praznovala svoj 88. rojstni dan najstarejša mamica ▼ Stražišču, gospa Marija Tepina, po domače Pupčeva matu Rodila se je 13. oktobra 185L v Stražišču kot hčerka revnega sitarskega delavca. V družini je bilo 6 otrok in je Marija kot najstarejša po smrti svoje matere prevzela skrb za vse delo pri hiši. Z 29. le- tom se je poročila s ritarskim delavcem Francetom Tepino. Njen zakon je bil blagoslovljen s 5 otroki, a sta 2 umrla že v nežni mladosti. Po nekaj letih zakonske sreče ji je umrl mož in nanjo je padla Starosta našlli učiteljev V D. M. v Polju je 4. t m. v krogu svojih najožjih sorodnikov ter nekaterih prijateljev in častilcev obhajal svoj god upokojeni nadučitelj Fran Kavčič, tri dni pozneje pa je prestopil v 94. leto svoje starosti. Visoka starost mu ni mogla vzeti prožnosti duha, a tudi telesno je še v toliki meri pri rmoči, da se ob lepem vremenu Se vedno giblje na prostem ter kaj gospodari na svojem vrtu. Izredno živi so njegovi spomini na dolgo dobo vzorov in bojev značaj nega ter vedno za pravico in resnico zavzetega slovenskega učitelja. E&-šel je iz stare učiteljske šole v Idriji ln povsod, kjer je služboval, je bil zvest član in delavec narodnih in naprednih organizacij. V D. M. v Polju prebiva že od leta 1893. — kot učitelj in vzgojitelj 27 let do leta 1910., ko je bil upokojen, od takrat pa kot upokojenec. S svojim delom in blagim značajem si je pridobil spoštovanje in hvaležnost kraja in vsega okoliša. Z vso ljubeznijo se spominja svojega rojstnega kraja Ledin in 2irov. Tudi zdaj, ko Je slavil god in rojstni dan, je ponavljal željo, da bi še enkrat videl 2lrl Izrazil Je upanje, da se mu bo tudi ta želja izpolnila. kar iskreno vsi želimo. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefo-va« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ori reg V M. »0474/35. odarstvo Gospodarski pomen preprečevanja nezgod Nezgode s smrtnim izidom ali s težjimi ln trajnejšimi telesnimi poškodbami so v Sloveniji vedno številnejše. Življenje je vedno bolj nemirno, vedno bolj zmehani-zirano. V dnevnem prerivanju, v borbi za kruh in v stremljenju po užitku, niti posameznik niti množica ne misli na nevarnosti, ki na vsak korak ogrožajo življenje in zdravje posameznika. Problem obratnih in neobratnih nezgod postaja z vsakim dnem bolj resen in aktualen. V bolniški statistiki okrožnega urada zavzemajo prvo mesto poškodbe, med katerimi tvorijo seveda znatno večino poškodbe izven dela. Izdatki za zdravljenje in za podpore dosegajo ogromne milijone. Izguba delovnih dni je zelo velika. Poškodbe so naš najresnejša zdravstveni in s tem tudi gospodarski problem, ki daleč nad-kriljuje probleme tuberkuloze, spolnih bolezni in drugih socialnih bolezni. Začudo pa smo do danes nasproti temu problemu ostali brezbrižni in nezaskrbljeni. V zadnjem času smo se pod vtisom vedno številnejših in težkih nezgod malo bolj razgibali in v nekaterih krajih so sklicali celo posebne ankete zaradi moderniziranja varnosti prometa po mestnih ulicah in cestah, da bi se zmanjšalo število prometnih nezgod. Na ceste smo dobili tudi letečo policijo, ki predrvi mnogo kilometrov, ni pa mano, koliko nezgod ta drveči motor prepreči. Včasih se človeku zdi, da bo skoraj sam v svojem divjem diru moral povzročiti nezgodo. Za moderno državo je problem preprečevanja vsakovrstnih nezgod tako važen, da ne more ostati izven skrbstva socialne in gospodarske ter prometne politike države. V vseh drugih državah je ta problem zakonito rešen z obveznimi organizacijami za prepreč^anje nezgod, mnogo pa v tem oziru store prostovoljne organizacije. Važno vlogo pri tem igrajo življenjske zavarovalnice, ki ustanavljajo svoje posebne urade za preprečevanje nezgod. Ti uradi organiziran jo velikopotezno skrbstvo in ukrepe za sistematično preprečevanje in zmanjševanje najrazličnejših nezgod. Življenjske pavarovalnice so nedvomno dolžne, da se s problemom nesreč prav resno pečajo. Med prostovoljnimi organi-zaeijami zavzemajo važno mesto narodni ali pokrajinski odbori za preprečevanje nezgod, ka predstavljajo delovno skupnost najrazličnejših činiteljev, ki so po svojem rvanm dolžni, da se zanimajo za zmanjšanje števila obratnih in neobratnih nezgod. Posebno široko je ta organizacija raz-pletena v Ameriki pod nazivom »National Safetv Council«. Vsakoletni kongresi za preprečevanje nezgod širijo smisel za ta problem in zbirajo pozitivne predloge za uspešnost takih prizadevanj, člani te organizacije so delodajalci, zlasti velikih obratov. V 25 letih je bilo v ameriški industriji po cenitvi te organizacije in po prizadevanjih tega gibanja preprečeno 270.000 smrtnih nezgod in okoli 27 milijo- nov drugih nesreč z večjo aH manjšo delovno nesposobnostjo ponesrečene osebe. V državah, v katerih je gibanje za preprečevanj nezgod staro, so prišli do spoznanja, da prinesejo varnostni predpisi in zakoni sami le prav mak) praktičnih koristi. Težišče gibanja mora biti preloženo v množico. Potrebna je sistematična vzgoja najširših ljudskih množic. Množice same so postale nositelj gibanja za preprečevanje nezgod, množica je gonilna moč za gibanje, ona je velesila, s katero v kulturnih državah skušajo število nezgod skrčiti na minimum. Industrijski razvoj Slovenije, razgibano turistično in športno življenje, visoka kultura slovenskega naroda, vse to od nas nujno zahteva, da problem preprečevanja nezgod postavimo na dnevni red. Nihče ne zbira statističnih podatkov, nikjer ti podatki niso objavljeni, toda zgovorno in nujno kliče po taki organizaciji zlasti vsaka lepa nedelja, ki prinese naravnost strašne številke najrazličnejših, zlasti prometnih nesreč. Posamezna gospodarstva v svojem delokrogu na ta problem slabo in nesistematično mislijo. Imamo velika podjetja, z več sto zaposlenih delavci in vendar v teh podjetjih ni osebe, ki bi se izključno zanimala za problem preprečevanja nezgod. Mnogokje bi morali poslovati posebni in-ženjerji, v vsakem večjem obratu pa vsaj posamezne osebe, ki bi se morale dnevno vsaj nekaj ur zanimati za vprašanja, ki se tičejo ureditve varnostnih naprav v podjetjih in o vzgofi delavstva za preprečevanje nezgod. Slovenci moramo ustanoviti svoj lasten narodni odbor za preprečevanje nezgod, v katerem naj poleg banske uprave sodelujejo stanovske zbornice, zlasti delavska in trgovska zbornica, socialno- zavarovalne ustanove, socialno-politični in narodno-gospodarski delavci in časopisje. Brez takega nosilca gibanja za preprečevanje nezgod, prizadevanja ne bodo rodila uspeha. Smatrali smo za potrebno, da imamo svoje lastno društvo za ceste, ki je gotovo potrebno in koristno, moderniziramo cestni promet, motoriziramo turizem, pospešujemo industrijalizacijo Slovenije, pri tem pa moramo misliti tudi na neizbežne posledice, ki jih prinaša moderno življenje. Brez narodnega odbora za preprečevanje nezgod organizacija našega skrbstva za ljudsko zdravje in življensko varnost ni popolna. Stroga beseda in oko stražnika na cesti je za zadovoljivo rešitev problema za preprečevanje nezgod mnogo premalo. Prav bo, ako banska uprava iniciativno pokaže svoje zanimanje tudi za to stran našega javnega življenja. Finančna sredstva za izvedbo te akcije ne bi bila velika, razne ustanove in korporacije pa imajo na uspešni rešitvi tega vprašanja tako velik socialni in gmoten interes, da bi s popolno uvidevnostjo rade prispevale potrebne denarne zneske. —djb. Slovenija najbolj redno plačuje anuitete za kmčke dolgove Privilegirana agrarna banka v Beogradu objavlja, da so kmečki dolžniki od konca leta 1936 do 1. septembra t L plačali na račun dožnih anuitet 314.8 milijona din, in sicer do konca leta 1937. 143.5 milijona din, v letu 1938. 130.4 milijona din in od začetka letošnjega leta do 1. septembra 40.9 milijona din. Od letošnjih plačil kmečkih dolžnikov v višini 40.9 milijona din odpade na plačila s teritorija centrale v Beogradu 20.3 milijona din, na plačila s teritorija podružnice v Ljubljani 11.7 milijona din, na plačila s teritorija podružnice v Zagrebu 5.35 milijona din in na plačila s teritorija podružnice v Sarajevu SJ56 miliona din. Plačevanje anuitet za kmečke dolgove, ki so bili prenešeni na Privilegirano agrarno banko je na posameznih področjih zelo različno. Letos pa so se razlike še povečale. Izkaz Privilegirane agrane banke vsebuje glede plačil kmečkih dolžnikov na posameznih področjih podatke le za tekoče leto. Upoštevati pa je treba tudi prejšnja vplačila. Ce najnovejše podatke izpopolnimo s podatki iz lanskih izkazov Privilegirane agrane banke, tedaj vidimo, da so dosedanja celotna plačila kmečkih dolžnikov v teku 2 let in tri četrt pri posameznih podružnicah dosegla naslednje zneske (v prvi razpredelnici navajamo vi-5ino začasno prevzetih kmečkih dolgov, kakor je objavljena v letnem poročilu PAB za leto 1938; vse v milijonih din); izročeni vplač." kmetov v odst km dolgovi do 1. IX. 1939 dolgov podr. Ljubljana 466 68.9 14.8°/o eentr. Beograd 1502 170.1 11.4°/o podr. Zagreb 536 53.8 10.0®/o podr. Sarajevo 378 21.8 5.8°/» Kmečki dolžniki v dravski banovini plačujejo dolžne anuitete najbolj točno. To velja zlasti za letošnja plačila, medtem ko se je drugje, posebno na področju zagrebške podružnice, plačevanje poslabšalo. V razmerju z vsoto začasno prevzetih dolgov je bilo razmerje med vplačili v prvih devetih mesecih letošnjega leta naslednje (v milijonih din); izročeni vplačila v odst. km. dolg. kmetov dolgov podr. Ljubljana 466 11.7 2.50°/o centr. Beograd 1502 20.3 1.36°/o podr. Zagreb 536 5.3 1.00%> podr. Sarajevo 378 3.6 0.95% Privilegirana agrarna banka je od 1. avgusta t. L izplačala denarnim zavodom na račun prve anuitete 125.2 milijona din (na področju centrale 59.3, na področju zagrebške podružnice 27.0. na področju ljubljanske podružnice 24.5 in na področju sarajevske podružnice 14.8 milijona din).« Ker se druga anuiteta denarnim zavodom izplačuje na podlagi končno prevzetih dolgov, se izplačilo te druge anuitete denarnim zavodom vrše le postopno, odnosno vzporedno z definitivnim prevzemom dolgov. Na račun druge anuitete je do 1 avgusta Privilegirana agrarna banka izplačala denarnim zavodom 55.4 milijona din (na področju centrale v Beogradu 20.95. na področju podružnice v Zagrebu 10.40. na področju podružnice v Ljubljani 16.86 in na področju podružnice v Sarajevu 7.15 milijona din). V celoti je bilo doslej izplačano denarnim zavodom na račun prve in. druge anuitete 180.5 milijona din. Pred povečanjem našega izvoza v Anglijo in Francijo V včerajšnji številki srno objavili obvestilo angleškega ministrstva za informacije glede trgovine z Jugoslavijo, ki pravi da se angleška trgovina z Jugoslavijo zaradi vojnega stanja ne bo zmanjšala in da bo Anglija skupaj s svojimi zavezniki v stanju oskrbovati Jugoslavijo z najpotrebnejšimi proizvodi Objavili smo tudi toformacije »Jugoslovanskega kurirja« iz Londona, po katerih je treba v najkrajšem času pričakovati veliko aktivnost Anglije v trgovini z balkanskimi državami Anglija in Francija pripravljata skupen načrt za zunanjo trgovino z Balkanom. Anglija je pripravljena odkupiti velike količine živil, surovin, lesa, rud to kovin. Nadalje pravi ta informacija lz Londona, da bo v kratkem odpotovala na Balkan posebna angleška delegacija, ki bo sklepala tudi sporazume o nakupu potrebnega blaga. »Jugoslovenski Kurir« prinaša sedaj o tem vprašanju še nove informacije. Ukinjen je sistema svobodne zunanje trgovine V Angliji in uvedba dirigirane trgovine z inozemstvom omogoča takojšnjo realizacijo angleških načrtov glede nakupov v balkanskih državah. Angleški uvozniki se živo zanimajo zlasti za mast, meso, šunko, perutnino in jajca, prav tako pa za rude, kovine in ostale surovine. Naši gospodarski krogi smatrajo, da bi morala tudi naM država napraviti potrebne ko- rake, da se omogoči poglobitev trgovne z Anglijo. Trgovinskemu ministrstvu so biH stavljeni predlogi, po katerih naj bi naša država poslala v London posebnega trgovinskega delegata. Skrbeti moramo, da se najprej poveča naš izvoz v Anglijo, ker bomo le na ta način prišli do potrebnih deviz za nakup surovin in ostalega blaga na angleškem trgu. Nadalje nam poročajo iz Beograda, da se bodo prihodnji teden pričela gospodarska pogajanja s Francijo. Francija želi povečati svoj uvoz iz Jugoslavije in je pripravljena dobavljati Jugoslaviji tekstilne surovine, ki so nujno potrebne jugo-slovensiki tekstilni industriji. Stanje vinogradov Ivanjkovci 6. oktobra 1939. Po skrajno deževnem majniku, v katerem je bilo 271.12 mm padavin, je sledil nekoliko ugodnejši junij in še boljši julij. Kar smo v majniku pri razvoju trte zamudili so potem doprinesli naslednji mesci, zlasti avgust in september, ki sta bila zelo ugodna, tako da ob koncu septembra sicer nismo bili na boljšem v primeri z normalnimi leti, pa tudi nismo zaostajali. Vinogradniki so letos izredno vestno in pridno škropili, in to 4 do 5-krat, nekateri tudi več, prav tako so pazljivo žvepljali, zato letos v splošnem ni opaziti nobenih bolezni — izvzemši zelo redke primere, ki pa so jih zakrivili vinogradniki s površnim delom. m p zaradi skrajno neugodnega, vremena med cvetom močno skrčiL Zato moramo računati z množinsko srednjo trgatvijo, boje za 25 do 30/o investicijsko od 91 na 85 in 7«/o Blairovem posojilu pa od 85 na 70! Devize Curih. Pariz 10.1750, London 17.93, New York 445.75. Bruselj 74.60. Milan 22.50. Ansterdam 237.12, Berlin 177, Stockholm 106.15, Oslo 101.05, Kobenhavn 86. Mesto Ljubljana - torpedovki »Ljubljani« Split, 7. okt. o. Davi so v zalivu splitske ladjedelnice razvili na veliki torpedovki »Ljubljani« častno vojno zastavo, ki jo je ladji darovala mestna občina ljubljanska. Kakor je znano, je bila torpedovka »Ljubljana« v celoti zgrajena v splitski ladjedelnici in skoro izključno iz domačega materiala. Razvitju zastave ob 11. do-polne so prisostvovali poleg zastopnikov civilnih in vojaških oblasti tudi zastopniki ljubljanske mestne občine z županom dr. Adlešičem na čelu. Po prečitanju sklepa ljubljanskega messtnega sveta, da pokloni mestna občina torpedovski »Ljubljani« častno zastavo, grb in sliko ljubljanskega mesta in po govoru župana dr. Adlešiča Je bila izvršena blagoslovitev poklonjene zastave. Po blagoslovitvi je spregovoril poveljnik torpedovke kapetan fregate Josip Albin, ki je ob prevzemu zastave poudarjal povezanost Ljubljane z našim morjem. Po govoru poveljnika pomorske obalne komande kontreadmirala Marjaše-viča so ob sviranju državne himne dvignili zastavo vrti jambora. Zanimiva vprašanja ob volitvah v senat Povodom avtentičnega tolmačenja, ki ga je izdal minister pravde o reviziji volilnih seznamov za senatske volitve, se je ponovno razvila diskusija o tem, kdo bo prav za prav 12. novembra smei voliti nove sena torje Kakor je znano, veljajo rud: za senat stalni volilni imeniki, ki se vsako leto v januarju po uradnih podatkih revidirajo. Razen tega je mogoče popravljati sezname volilcev tudi vselej takrat, kadar so razpisane volitve za senat, in sicer vse do 10 dni pred dnevom volitev, v danem primeru torej do 2. novembra tekočega leta, V senatskih volilnih seznamih so bili letos v januarju vpisani tudi še vsi narodni poslanci. Po objavljenem avtentičnem tolmačenju ministra pravde bodo okrožna sodišča na sedežu posameznih banovin sedaj brisala vse bivše narodne poslance kot volil-ce v senat. To vprašanje je torej dokončno razčiščeno. Glede članov banskih svetov in predsednikov občin pa pravi nared-ba ministra pravde, da se naj revizija izvrši po kriteriju, ali je v ča^u od dneva, ko so se sestavljali volilni seznami, pa do dne, ko se lahko seznami popravijo, to je do 2. novembra, katera izmed teh oseb izgubila lastnost volilca za senat Iz tega avtoritativnega navodila sledi predvsem, da imajo volilna sodišča brisati iz volilnih seznamov vse one vpisane člane banskih svetov, ki so bili dosedaj kot taki razrešeni, ali pa bodo še do 2. novembra razrešeni. Na drugi strani pa bodo do tega datuma na novo imenovani člani banskih svetov seveda imeli pravico zahtevati vpis v volilni imenik. Najbolj zanimivo vprašanje pa ostane, kaj bo z župani, ki jim do senatskih volitev odnosno do 2. novembra poteče funkcijska doba. Glasilo JRZ za Slovenijo citira mišljenje »Hrvatskega dnevnika«, da bodo v' drinski banovini odpadli vsi župani, ker jim poteče njihova funkcijska doba 8. novembra, torej 4 dni pred volitvami. V tej banovini bi torej imelo volilno pravico samo 45 članov banskega sveta. Ker Hrvati dosedaj v banskem svetu v Sarajevu niso imeli nobenega zastopnika, sklepa »Slovenec«, da bi ostali pri senatskih volitvah sploh brez vsakega glasu. Drinska banovini voli pet senatoriev. Če obvelja glede volilne pravice županov stališče, ki ga uvaja »Slovenec«, potem nastane v drinski banovini še druga težkoča. Senatske volitve se tam namreč sploh ne bi mogle vršiti, ker ne bi nihče mogel vložiti kandidatske liste. Da je kandidatska lista veljavna, jo mora podpisati najmanj 50 volilnih upravičen- cev, v drinski banovini pa bi bilo po navedbah »Slovenca« le 45 volilnih upravičencev. Navedene komplikacije v ostalem niso le v drinski, temveč tudi v nekaterih drugih banovinah, zlasti tudi v dravski banovini. V smislu ministrovega avtentičnega tolmačenja določb o volilnih seznamih za senatske volitve je tudi ljubljansko okrožno sodišče postavljeno pred dejstvo, da ogromna večina županov v dravski banovini na dan, ko se zaključijo volilni seznami, ne bo več v posesti aktivne volilne legitimacije. ker bo takrat tudi njim že potekla funkcijska doba. Splošne občinske volitve v dravski banovini so se vršile 25. oktobra 1936. Že prej pa so bile opravljene volitve v 76 občinah, tako da je do 25. oktobra že imelo nad 300 občin svoje izvoljene občinske uprave in župane. Funkcijska doba vseh teh bo torej potekla pred zaključkom revizije volilnih seznamov in bi ti župani 12. novembra ne mogli imeti volilne pravice. Tudi v dravski banovini bi torej v glavnem tvorili senatsko volilno telo imenovani člani banskega sveta, postavljeni župani štirih avtonomnih mest in župani onih podeželskih občin, kjer so bile volitve po 2. novembru 1936 Iz tega sledi, da bi bilo v dravski banovini približno 80 volilcev za 4 senatske mandate. Položaj pa bi bil kljub temu še nekoliko ugodnejši kakor v drinski banovini, kjer bodo težkoče celo z vlaganjem kandidatske liste. V dravski banovini bo JRZ mogla postaviti svojo kandidatsko listo in bo pri tem ostalo razen podpisnikov še 20 do 30 drugih volilcev, tako da je računati, da bo prišel en mandat na približno 20'glasov. Naš novi poslanik na Letonskem Beograd, 7. okt. p. Za novega jugoslo-slovenskega poslanika v Rigi je imenovan Ivan Vukotič, bivši poslanik v Tiranu Iz državne službe Beograd, 7. okt. p. V višjo skupino sta napredovala Anton Grošelj, profesor trgovske akademije v Ljubljani, in Anton Ben-čina, predmetni učitelj na srednji tehniški šoli v Ljubljani. — Upokojeni so Albina Rihteršič, inšpektor pošte v Celju, Ljudevit Staut, višji kontrolor pošte Ljubljana L, Marija Pernat, inšpektor pošte Maribor I.., in Anton Verz, inšpektor poštne direkcije v Ljubljani. ; Pri afekcifi želodca aB črevesja v začetnem stadija zelo dobro hasne vrelec Tempel ali Stjrria. Konferenca v Beograda Včeraj se je vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. Po njegovem prihodu je bila v predsedstvu vlade konferenca na kateri so bili predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, minister pravde dr. Markovič, vojni minister general Nedič in notranji minister Mihaldžič. O kandidaturah v senat Pred nekaj dnevi smo objavili komunike, da je med grupama ministrov dr. Laze Markoviča in Bože Maksimoviča ter vodstvom JRZ napravljen sporazum o političnem sodelovanju. Te skupine se bodo tudi na terenu medsebojno podpirale. Sodelovanje se nanaša seveda predvsem na razne politične akcije med narodom ter bo prišlo prvič do izraza pri predstoječih ^enatorskih volitvah. Vršijo se pogajanja, da sprejme JRZ na svoje kandidatne liste tudi nekaj pristašev obeh gori navedenih skupin. Zemljoradniki. ki so tudi zastopani v vladi, niso pristopili k temu sporazumu in se je govorilo, da bodo pri senatskih volitvah postavili samostojne liste. Vendar to ni verjetno. Bolj verjetno ie, da bodo tudi oni kandidirali v okviru ofi-cielnih kandidatnih list. Kar se tiče senatskih kandidatur v dravski banovini, situacija še ni razčiščena. Kakor je znano, obstoji v Ljubljani per litična grupa, ki se je prej priznavala k radikalnemu glavnemu odboru, a je povodom decembrskih volitev svoje zveze z oScielno radikalno stranko prekinila in proglasila abstinenco ali glasovala za listo Milana Stojadinoviča. Sedaj se je ta grupa pridružila skupini ministra dr. Laze Markoviča. V smislu beograjskega sper razuma bi morala biti ta grupa pritegnjena k sodelovanju pri senatnih volitvah s tem, da se pri postavitvi kandidatur tudi ona upošteva Kakor nam poročajo, se vodijo razgovori, v kateri obliki, odnosno potom katere osebnosti se naj to zgodi. Banovinski odbor JPZ. ki mu pripada pravica postavljanja kandidatur, se ni zavzel svojega stališča. Končna odločitev pa bo padla v Beogradu med šefi posameznih grup. Poročajo tudi, da bo vodstvo JRZ ponudilo kandidature nekaterim politikom, ki so pristaši radikals.kega glavnega odbora, a bi vodstvo JRZ želelo, da jih pridobi na svojo stran. Senatske volitve naj bi tako tudi podprle akcijo za koncentracijo radikalov, ki je vsled odklaniajočega stališča radikalnega glavnega odbora zastala. Slovenska društva na Korcškest Kakor smo že takrat poročal, je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu dobila letošnje poletje od državnega komisarja za društva dovoljenje, da smejo vsa pri njej včlanjena društva nadaljevati svoje kulturno delo med slovenskim ljudstvom. Pač pa je bila za to dovoljena določena upravna taksa v višini 1.000 mark, s čimer bi bile krite tudi takse pri zvezi včlanjenih društev. Poleti pa so tudi posamezna društva začela dobivati posebne plačilne naloge, ki so po večini znašali 5 mark za društvo. Kakor sedaj izhaja iz poziva Slov. prosvetne zveze v zadnjem »Koroškem Slovencu«, je dunajski društveni komisar odredil, da se slovenskim kulturnim društvom pomotoma predpisani prispevek črta. Iz omenjenega poziva tudi izhaja, da so morala slovenska društva vložiti nova pravila, ki bodo predvidoma odobrena že tekom oktobra, nakar se bodo lahko vršili društveni občni zbori. Izgradnja banovine Hrvatske Po vesteh iz Zagreba, je bik) včeraj od banske oblasti sporočeno novinarjem, da je že izdelan volilni red za hrvatski sabor. Objavljen bo še ta mesec in bo temeljil na splošni in tajni volilni pravici. Nadalje so bili novinarji obveščeni, da so v petih ministrstvih končali že vse delo zs prenos pristojnosti na bansko oblast v Zagrebu. So to ministrstva za šume in rudnike, za trgovino in industrijo, za gradbe, za socialno politiko in narodno zdravje ter ministrstvo za pravosodje, o katerem je bila prenosna uredba že objavljena. Glede finančne samostojnosti banovine Hrvatske se je izvedelo, da bodo Hrvatski prepuščeni vsi neposredni davki. Inž. Rošuitis — predsednik zagrebške hranilnice Kakor poročajo iz Zagreba, se je včeraj sestal novi upravni odbor zagrebške Mestne hranilnice k prvi seji, na kateri je bil izvoljen za predsednika inž. Košutič, podpredsednik HSS. Inž. Košutič je sprejel izvolitev z izjavo, da odstopa nagrado za svoje delo socialnemu oddelku zagrebškega magistrata kot podporo zagrebškim siromakom. Pomen Estonske za Rusijo Organ sovjetskega mornariškega komi-sariata »Rdeča mornarica« razpravlja o dalekosežnosti sporazuma, ki je bil sklenjen med Estonsko in sovjetsko Rusijo glede pomorskih oporišč na Baltiškem morju. List dokazuje, da je bila doslej Estonska povsem nezavarovana pred napadi z morske strani, ker ni imela nobenih pomorskih utrdb, niti svoje lastne vojne mornarice. Po sporazumu, ki je bil sklenjen pred nekaj dnevi, se je položaj povsem spremenil, ker bo ruska mornarica v najkrajšem času izgradila moderno opremljena in vojaško utrjena pomorska oporišča na estonski obali. Glavno pozornost bo posvetila sovjetska vojna mornarica doslej neznatnemu pristanišču Baltiški, ki bo postalo v kratkem močno pomorsko oporišče ter veliko letališče za sovjetske vojne hidroavione. Viteški kralj z bratrancem knezom Pavlom na »Dubrovniku« tik pred odhodom iz Boke Kotorske v Marseille smr Jutri bo minilo pet let, odkar smo v Marseilleu izgubili Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kako naglo je minila ta doba. konko burnih dogodkov se je zvrstilo odtlej! Toda preko vseh tegob se je v pasem spominu oeuval svetel lik Viteškega kralja. In bolečina, ki smo jo čutih ob nenadni strašni izgubi, ne skeli danes nič manj, kakor je skeiela takrat, ko je po vsem svetu šla žalostna novica, da je zločinska roiia ugonobila našega vladaria. — nič manj, kakor takrat, ko se je mrtvi kralj vrnil na »Dubrovniku« po morju na prag svoje domovine, mc manj, kakor takrat, ko ie Viteški krali v tožnem zmagoslavju poromal k počitku ob strani svojVh slavnih dedov na Oplencu. Da nam bodo ob petletnici podrobno oživljeni usodni trenutki žaloigre v Marseilleu, objavljamo zapiske rojaka, ki je bil priča kraljeve smrti. Marseille se je res iskreno pripravil, da t navdušenim sprejemom izkaže hvaležnost kralju Jugoslavije za počaščenje ob prvem uradnem posetu Francije. Glavno mesto francoskega juga, odkoder so leta 1915 krenile prve francoske čete na pomoč Srbiji., je bilo res ponosno, da bo kralj najprej stopil na njegova tla. Težko .ie preceniti, koliko desettisočev ljudi je bilo zbranih na starih fortih pred vhodom v pristanišče, nadalje v samem starem pristanišča.. na veliki ulici Canebiere in po ulicah, dolgih sedem in pol kilometra tja do spomenika bojevnikov z vzhoda, koder naj bi se popeljal kralj s svojim spremstvom. Na vsej tej poti je bila pravcata gneča. Pa tudi priroda sama je poveličala svečanost tega dne. Jasno, sončno južno vreme je ustvarilo najlepše razpoloženje. Takoj cb prvih popoldanskih urah je bil vsakdo na svojem mestu. Kajti čim so se razpostavili policijski kordoni in so se proti pristanišču popeljali odposlanci predsednika republike in francoske vlade, je bilo kre-tanje nemogoče. Z mogočne križarke »Coibert« opazujemo že celo uro, kako se Dubrovnik s svojim spremstvom približuje pristanišču. Ze je tu, pred nami. S »Colberta« se odpelje mornariški minister Pietri v spremstvu našega maršala dvora generala Dimitrijevida, da sprejme kralja. Vidimo, kako naš vladaj zadovoljen seže gospodu Pičtriju v roko V uniformi admirala, z lento legije časti čez prsi, se popelje vladar v najljubezni-vejšera razgovoru s Pietrijem na kopna Podmornice tvorijo špalir, na njih stoje posadke in pozdravljajo kralja: »Hura! hura! h ura! hura!« Tuljenje siren na vseh ladjah oglu "u j s topovske salve in se druži t en sam krik z vzklikanjem naroda na obalL Podmornici »Nautilus« in »Ribi« obkro-žujeta veliki ponton, zastrt s teškimi rdečimi zavesami in okrašen z zelenjem. Tu s© bo izkrcal kralj. Minister Barthou je že na pontonu v družbi samih uglednih mož, med njimi je prefekt, general več admira-ft>v, župan, predstavniki bojevnikov s solunske fronte. Na pomolu stoji častna četa z zastavo pod poveljstvom polkovnika. Nekaj dalje bataljon pešadije, na levi in desni strani pa zapira prihod k ulici Canebiere republikanska garda na konjih. Kraljev čoln polagoma pristane ob poo-tonu. Na stopnice prvi skoči kraljev adju-tant, polkovnik Milorad Radovič in pomaga kralju. Barthou stoji na vrhu stopnic in sc globoko klanja vladarju. Vladar mu n*-smehljan, kakor vedno, stisne roko in jo še nekaj časa pridrži v svoji desnici, ko mu Barthou izraža dobrodošlico. Pristopi j francosk", poslanik iz Beograda Emile Nag- ; giare in tudi njemu seže krali v roko, med- i tem pa Barthou veselo pozdravlja mini- | stra Jeftiča, nakar se okrene h kralju, da j mu predstavi odposlanca predsednika repu- j blike in nato še dve vrsti ostalih odlični- j kov. Ko zapušča ponton. stopa kralj mimo i novinarjev iz Jugoslavije in po vrsti stisne j roko tudi njim. Vesel je in raznežen Nešteti fotografski in filmski aparati ne izpustijo niti enega prizora, vladar Aleksander in minister Barthou se znajdeta pred pravcatim zidom objektivov. Obsta-neta in se zadovoljna nasmehneta. Fotore-porterji so opravili svojo dolžnost in vladar s svojim spremstvom lahko nadaljuje pot. General, ki stopa pred njim, vodi proti častni četi. Kralj sprejme raport. Nato se vsedejo kralj, Barthou in general Jou-bert v prvi avto. Pred njimi krene majhen oddelek gardnih konjenikov. Prefektov avtomobil. v katerem se pelje visoki gost, veliki odprti Delage, polahko krene dalje. Za njim pojezdi drugi oddelek konjenikov, ali na vso nesrečo: ob straneh ni častne straže! Kraljev avto že zavija t ulico Canebifcre. I Spremljajo ga zvoki jugosloveoske himne. Na obeh straneh po pločnikih pozdravlja nepregledna množica. Pred njo približno na vsak korak po en orožnik. Kordon ni tak, da bi mogel zadržati naval množice, ki vsa iz sebe v pravem južnjaškem zanosu manifestira: — Živel kralj junak! Živeli zavezniki! Od vseh strani se lomi orkan vzklika*. Kralj in Barthou nasmejana odzdravijata. Kdo bi ob tem mcgel le misliti, d« se bo drznil zločinec poseči v triumf? Navdušenje se polašča tudi čuvarjev reda. Vzklikajo z drugimi in njihovi pogledi so uprti v kraljev avto. Na tisoče rok mahlja v zraku. Cilindri, klobuki, delavske čepice — to mrgoli na vseh straneh. Za kraljevim avtom in oddelkom konjenikov se peljeta v zaprtem avtomobilu minister Jevtid in Pietri. Nato poslanik Spa-lajkovič. V četrtem avtu je maršal dvora general Dimitrijevič Potem ostalo spremstvo v številnih drugih avtomobilih. Odprti kraljev avto se pomika mimo borze. Vihar navdušenja raste. Avto pasi-ra točno četrto oblečnico od vhoda t ulico Canebiere — osemdeset metrov od kraja, odkoder se je bil pomaknil. Na desni strani nasproti trgu nastane prerivanje. Isti trenutek se od tam odlušS močan moški, temno opravljen. Hitro, preden je sploh kdo to mogel preprečiti — ▼ trenutku ko je bil kralj Aleksander ▼ nagovoru obrnjen na levo proti Barthouju — je neznanec že skočil na stopnico avtomobila in začel streljati v kralja. Streli » odjeknili kakor iz strojnice. Kriki, presenečenje, panika. Konjeniki »o se pomešali v množico, ki je prebil* kor-aon in se zgrnila okrog kraljevega avtomobila in okrog pobitega morilca, ogorčena, vzklikajoč: »Morilec! Ubijte ga! Kralja je ustrelil! Barthou je mrtev!«... Konjeniki so razganjali in s pomočjo orožnikov vendarle očistili prostor okrog kraljevega avtomobila. Na desni strani, kaka dva koraka stran, se policisti in agenti še rujejo okrog nečesa, poleg njih je polkovnik Piolet na konju z golo sablo v desnici. Strašen je pogled v avto. Kralj Aleksander leži zleknjen, okrvavljen Minister Jev-tič je prvi prihitel z upravnikom dvora, polkovnikom Pavlovičem na pomoč, razpel in prerezal je admiralsko uniformo, da bi kralju pomagal. Kralj je smrtno ranjen, to se vidi na prvi pogled. Minister Jevtič se je nagni! nadenj, govori Imu je nekaj in tedaj je veliki smrtnik polahko izgovoril svojo zgodovinsko oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!« ___ Zločinske krogle iz atentatorjevega samokresa so za vedno presekale govor velikega kralja. Boril se je z dušo, kri ga je dušila. — V bolnišnico! Takoj k zdravnikoml — so se culi vzkliki. Potem so policisti s tal dvigali atentatorja. Tudi on je bil v agoniji. Nesli so ga proti malemu kiosku na trgu. Glavo, ki je bila okrvavljena po udarcu s sablo polkovnika Pioleta, je bil treščil ob vrata avtomobila šofer Foisac — pravijo, da eden najboljših maršejskih detektivov — in vrar ta so bila od tistega pritiska vsa okrvavlje- Atentat: šofer je pritisnil morilčevo glavo ob vrata Kralj Aleksander deset dni pred smrtjo Pred petimi leti — v zadnjih dneh sei>- j tembra se je zgodil eden tistih, na zunaj nenadnih preobratov, ki nas poslej pogosto presenečajo, zdaj v dobrem, zdaj v slabem smislu 27. septembra 1934 je bil v bolgarski prestolnici Sofiji velik dan, prelomni dan: vse mesto se je odelo v bolgarske in jugoslovanske zastave, kakor še nikdar po usodnih vojnah na Balkanu. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta dospela v Sofijo in bila deležna tako mogočnega, slikovitega in toplega sprejema, kakor že dolgo nihče na teh starih tleh, ki so bila prizorišče tolikih zgodovinskih sprememb. Stali smo na okrašenem sofijskem kolodvoru in čakali prihoda kraljevega vlaka. Dan je bil lep in svež in vsem je ležalo na obrazih in v očeh nekaj slovesnega in vzradoščenega. Peron je bil ves pisan od uniform in svečanih oblek: preproge, cvetje, strumna častna četa, godba — vse je bleščalo, ne vem ali od sonca ali od nemira, ki je vzburil duše. Tedajci je napetost dosegla višek: začulo se ie pričakovano sopihanje vlaka, združeno z brnenjem letal, ki so spremljala kraljevski vlak Kralj Boris in kraljica sta s suito stopila iz dvorne čakalnice, zaigrala je godba, zadoneli so zvonovi v mestu, za-grmeli topovi nekje za postajo: kralj Aleksander in kraljica Marija sta stopila iz vlaka in se pozdravljala z visokimi gostitelji Še vidim v duhu tisti Aleksandrov smehljaj, ki v tem hipu ni imel nič vladarskega. bil ie smehljaj prijatelja, ki stiska roko prijatelju. Prav tako so se nasa srca smehljala Bolgarom in bolgarska nam... Občutili smo to zunaj, ko smo se v kraljevem spremstvu peljali med špa-lirji občinstva po širokem buljvarju Marije Luize. * Vidim v duhu kralja Aleksandra na terasi kraljevskega gradu, kjer je bil obdan s člani kraljevske hiše in najvišjimi dostojanstveniki. V načinu, kako se je gibal, kako je stal, kako govoril s kraljem Borisom in z drugimi, je bilo čutiti nekaj mladostnega. Vojak, vladar, državnik in človek — navaden človek, ki veruje in se veseli — so se spreminjali kakor nagle maske v izrazu njegovega obraza, nad katerim so kakor pri vseh ljudeh, kjer se volja izravnava z inteligenco, gospodo, ale nemirne, bliskajoče se oči. Ko je potlej stopil v pozo vojaka-poveljnika in od-zdravljal reki bolgarskih vojakov, ki je v pravilnem ritmu tekla več ko pol ure mimo terase kraljevega dvora, je bila v li-oiji njegove telesne drže. v profilu njegovega obraza neka zamišljenost. Kaj je mislil ob tem pohodu bolgarske vojske? O toku zgodovine, o Heraklitovi zadnji modrosti: vse teče?! Vse se spreminja, čas vse obrača, in v tei usodni meni. ki ie kruti in blagodejni zakon narave, je treba najti pravilne odnose, zvezati prave niti. On jih je vezal Morda je prav na tei terasi ko so mu Drihajali nasproti gromo-viti vzkliki pohodne vojske: »Zdravje želaem. Vaše Veličestvo« — morda ie — prav tedaj občutil, da je združil srečne niti in začel veliko delo za novo zgodovinsko usodo Balkana. Kajti tudi on je bil kovač njegove bodočnosti; tiha zavest od- Umirajoč je ▼ avtu ležal kralj. Že ga ja-drno popeljejo proti prefekturi. Množica se razliva po ulicah kakor povoden j, vpije, tuli vmes tu in tam jok in kriki groze. V paniki je obležalo več ranjencev. A kje je minister Barthou? Bil je ranjen od morilčevih strelov — to se vd — ali čim ae je bil avto ustavil, je minister Barthou skočil iz avtomobila sam in so ga s prvim avtomobilom prepeljali t bolnišnico. Ranjen je bil nadalje general Georges in njega so najprej prenesli t palačo borze, odkoder so ga čez čas takisto prepeljali t bolnišnico Hotel Dieuz. Na Canebifcri je ležalo Se nekaj ranjencev. Med njimi detektiv GallL Pravijo: On je bil tisti, ki je hotel atentatorja zadržati, ko se je izluščil iz množice. Toda zločinec je najprvo ranil njega, nakar ae je pognal na stopnice kraljevega avtomobila. Toliko trpljenja na potovanju po razbesno-lem morju od domovine do Marseillea — in zdaj... Ponosni brod je onemel kakor grobnica. — Sest oficirjev — pripoveduje Slovenec izmed njih — nas je bila odbranih za častno stražo pri mrtvem kralju. Kraljev ad-jutant nam je spotoma pokazai mesto atentata. še je bilo polno ljudi na mestu nesreče. V prefekturi so nas povedli v rdečo dvorano, poleg katere je ležal mrtvi kralj. Ob dvajsetih sem nastopil stražo pri mrtvem kralju. Solze sem imel v očeh, ko sem dvignil svojo sablo mrtvemu kralju v pozdrav ... Kralj je ležal še vedno v admiralski uniformi na divanu. Do prsi je bil pokrit v našo vojno zastavo. Tako naravno ga je bilo videti, kakor da bi spal. Obraz neizpremenjen, oči nalahno zaprte. Opazoval sem njegove blage, dobre poteze na ob- govornostl in odločitve je ležala v potezah njegovega zdaj radostnega, zdaj resnobnega obraza... Iz najožje bližine sem videl kralja Aleksandra 28. septembra, na nočni recepciji v kraljevskem dvoru. V sprejemni dvorani se je zbralo vse, kar je štela Sofija med vrhove svoje družbe; postalo je nekam tesno in napeto v tej gneči gala uniform in večernih oblek. Stali smo izpremešani, kakor nas je postavilo naključje: mitro-polit in ministri, generali in mohamedan-ski cerkveni poglavar dvorne dame in poslaniki tujih držav; neverjetno pestra zbirka toalet in obrazov v neveliki dvorani. opremljeni s slikami češko -bolgarskega slikarja Vješina (če sem si prav zapomnil). Nenadno so se cdprla ena izmed belih vrat. Vsi pogledi so obtičali na istem prizoru: vstopila sta oba kralja in obe kraljici s suito. in preden je kdo pričakoval. je ta vzvišena skupina izginila v naši množici, podajajoč roke onim. ki so se brez posebnega protokola in ceremo-niela zvrstili k predstavljanju. Potlej so se odprla vrata v sosedne dvorane. k bogato založenim buffetom, kjer smo izpremešani in neženirani zalivali kaviar in druge poslastice z vinom iz kraljevskih vinogradov ob Črnem morju ali s šampanjcem znamenite znamke. Kraljevski gostitelji so se prosto gibali med nami in si po volji ustvarjali cerkle. v katerih so izmenjavali misli: videl sem kralja Aleksandra v vzradoščenem zrcalu številnih obrazov, poslušal njegove kratke stavke z zvočno oadaiočimi. kakor odsekanimi besedami. Opazil sem. da je z Bolgari govoril dosledno v srbščini in hotel, da govore po bolgarsko; dajal ie Žalna dvorana v vojnem muzeja v Beogradu: spredaj v vitrini okrvavljena admiralska uniforma Viteškega kralja, zadaj avto Delage, ▼ kateran se je naš kralj peljal v smrt Avtomobil z umirajočim kraljem je od-brzel po ulici Fareol Množica je tudi tu prebila kordon in se razlila po ulici Takisto vse valovi pred prefekturo. Na dvorišču prefekture že stoji fatalni avto Delage prazen, sedeži vsi okrvavljeni. Šofer Foisac razlaga, kako je začutil morilca na stopnici avtomobila, kako je z desnico segel nar zaj in začel njegovo glavo pritiskati ob vrar ta avtomobila. Prefektov kabinet je poln gospode, že so tu minister Jevtič, poslanik Spalajkovid, častniki iz kraljevega spremstva. Kralj leži na velikem, s svilo prevlečenem kanapeju. Ob njem profesorja Bertrand m Henry in Se dva vojaška zdravnika. Srce hočejo obo-diti z injekcijami kafre. Zaman. Mladi vojaški zdravnik stori poslednje, kar more* igla njegove injekcijske brizgalne prodre v kralja tik ob srcu. Zaman, zaman... Kralj Aleksander je bled, oči ugašajo, življenje umira. V tišini šepet-. — Ali je ie kaj fhdjenja? — Mofk. Gt»~ ve zdravnikov počasi odkimajo. Nič t«4. Drugega odgovora ni. Pridušeno ihtenje m druži v skupen jok, solze poteko po vseh licih. Minister Jevtič pibtopl h famspefe. ▼ obe svoji dlani vzame in dvigne kraljevo desnico, ne verjame zdravnikom. Sam M hoče prepričati, da v žilah še utrip* krt In overiti se mora on poslednji od navzo-čnih, da je tisto srce, ki je vedno utripalo sa svoj narod, zares utihnilo za vekomaj. Porazna je ta velika in žalostna resnica. Kakor n* dlani je stvarnost, neizbrisna je beseda: mrtev. Toda vera in ljubezen in upanje — vse tri čednosti, ki jih človek najbolj pozna v najtežjih trenutkih — se upirajo. Nekdo je blizu glave mrtvega kralja prižgal mrtvaško svečo. Tedaj je poslanik Spalajkovid bolestno, vendar bodreče vzkliknil: — Aleksander L j« umrL Slava mu! Živel kralj Peter IL! Novica o kraljevi smrti je porazila posadko »Dubrovnika«. Pripravljali so se ravno n* razhod po mestu, ko je prihitel na brod kraljev adjutant: »Kralj je mrtev! Atentat«... Oči so se zameglile, v grlih je zastala beseda. Po prvi osuplosti so mnogi zaihteli na glas. Oficirji kakor mornarji razu, njegov orlovski nos, njegovo gladko, bledo, visoko čelo, njegove že precej osivele lase. Hotel sem si do dobra vtisniti v spomin njegovo zadnjo sliko... Bil sem priča ganljivemu opelu, ki sta ga opravil* dva čestitljiva svečenika... Ko sem ponoči spet prevzel stražo, je bil vladar preoblečen v uniformo generala. To jc od nekdaj bila njegova želja: naj ga pokopljejo takega, kakršen j« bil v borbah za svobodo. tudi jezikovni bratstva. vzgled razumevanja in Nedolgo pred polnočjo sem stopil sam v eno sosednih dvoran. Bila je začudo prazna, čeprav se je družba precej razlila po dvoranah in iskala postranskih bul-fetov. Preden sem se prav zavedel sem opazil na koncu dvorane, za okroglo mizo s fotelji bolgarsko kraljico Ivano in kralja Aleksandra: Oba sta me za hip pogledala in potlej nadaljevala razgovor, v katerem je bila neka sorodniška intimnost Zadostovalo je le nekaj pogledov, da sem ohranil v spominu poteze Aleksandrovega obraza: bile so mehkejše in zaupljivej-še kakor kdaj poprej. Morda sta se visoka sorodnika spominjala kakšnih ljudi in stvari, ki sta jih oba imela rada; zdelo se je. da so govorila čustva. Odšel sem v sosedno dvorano, in ko sem se diskretno vračal, ni bilo več visokih besedovalcev v intimnem kotičku z mizo in fotelji. Bil sem na hodniku prav v tistem hipu, ko je vladarska skupina s suito zapuščala dvorano, da se umakne v zasebne apartemente. Videl sem potlej sledove za kraljem Aleksandrom v gradu Vrani pri Sofiji, kamor smo prispeli dve uri po odhodu našega kralja in kraljice. Zdelo se je. da je bilo v ozračju sob še nekaj njegovega diha. Upravnik mi je bil dal v spomin neko kraljevo kuverto s pisalne mize in nekaj preostalih bonbonov s kraljičine mize. Videl sem bleščeči odhod s sofijske postaje... Toda nikjer nisem slutil fantima smrti, ki se je že plazil okrog te viteške postave. Samo še deset dni... in parabellum v zločinčevi rold je tam na marsejskem trgu končal to življenje! ... Iz kraljevih poslednji dni sem OB PETI OBLETNICI Na deveti si oktober ločil se, duh blag in dober, od sveta v jesenski čas. Ko življenje se poslavlja, svet k počitku se odpravlja, si odpravil se od nas. Bil si truden: saj življenje vse ti je bilo pestenje za pravico in svobodo s kruto mačeho usodo — a Ti volja ni odrekla, kajti bil si mož iz jekla. Peta se jesen obnavlja. Duh se Tvoj pred nami javlja lepši ko nekdanje čase. J a če nas priklepa nase Tvoj obraz, podoba Tvoja — vzor ljubezni, dela, boja! GriSa Korltnlk najbolj ohranil v spominu tisti dobrodušni intimni pogled izza mize s fotelji ▼ prazni dvorani svečano razsvetljenega kraljevskega gradu: bil Je pogled človeka, ki je odložil masko vladarja. Prav na tega človeka v kralju sem živo mislil nekaj dni pozneje, ko je Jugoslavija Izgubila v njem svojega velikega graditelja in vodjo Žara s slovensko prstjo ob grobnici izgubili lfitešit@§ Dolenjske Toplice Radio terma 88° C. Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrst, nevralgtjah, išiasu, posledicah zlomi jenln, rekonvalescenti itd., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo ln kopeli od din 45.— do din 65.—. Zahtevajte prospekte! UPRAVA. | DANIELLE DARRIEUX »e IOPet navdu,1Ia L'ubl"no ovratek ob zori Enako kakor prekrasna filma »Zloraba tmr upanja« ln »Katja Dolgorukova« Je tudi ta najnovejši film slavne Francozinje pcavl triumf te umetnice! Sen vsake žene: elegantne toalete, udobno življenje velemestnega razkošja, ples, koncerti, gledališče! Vsaka žena hrepeni po tem udobju, ki ga vidi združenega z življenjem v velemestu ... Tudi Anita je hrepenela po takem udobju in po lepoti velemesta, irrxirh ITUTAIJ «« _ _ _ ^ dokler ni po burnih dogodkih ene noči v velemestnem zabavišču spoznala, da je bil njen življenjski sen le prazen, goljufiv blesk, MWW UNIsJIv 161. ZZ*Z1 to se je skesana, razočarana vrnila v domačo vas! — Predstave: ob 10.30 uri matinejska predstava po znižanih cenah, to ob 15., 17., 19. ta 21. uri FIlm po noveli pisateljice Vleky Baumove. »RETOUR A L'ATTBE« • Vseučiliški profesor dr. Fran Ramovš v Beogradu. V prestoiniei se mudi že več dni profesor Aleksandrove univerze dr. Ramovš kot član tretjega mednarodnega kongresa slavistov, ki bi se moral vršiti od 18. do 25. septembra t. L v Beogradu. Kongresno vodstvo, v katerem sta poleg njega še zastopnik beograjske univerze profesor Belič to zagrebški profesor Ivšič, ima sedaj svoje zaključne likvidacijske seje. Kakor znano, je moral biti kongres, ki je bil zasnovan v velikem slogu svojih predhodnikov v Pragi in Varšavi, spričo nepredvidenih mednarodnih dogodkov zaključen, ne da bi se bil otvoril, kar je zavoljo njegovega lepega programa in izredno velikega števila prijavljencev tudi iz tujine zelo obžalovati. Vendar pa bo tudi tako obrodil in zapustil trajne sledove v slovanski filologiji. V celoti izide do konca tega meseca poleg treh že izišlih pet kongresnih knjig z zbirko odgovorov na vprašanja, s poročili to predavanji ter pregledom organizacije to opravljenega dela. Vsak prijavljeni udeleženec kongresa prejme tudi umetniški spominski medalj on z liki vodilnih jugoslovanskih slavistov utemeljiteljev Slovenca Miklošiča Hrvata Jagiča to Srba Karadžiča. Kongresno predsedstvo je te dni obiskalo ministra prosvo-te to financ ter bo predvidoma do te nedelje končalo svoje zasedanje. ¥© st i nika ob grobu poslovila v imenu oficirjev kapetan I. razreda g. Milič, v imenu pod-oficirjev pa narednik-vodnik g Tomac. Pokojnik je zapustil soprogo, ki je Kar-lovčanka, ter dve hčerki v starosti 12 in 14 let. Ivanu Braitenbergerju blag spomin. družini in sorodnikom pa iskreno sožalje. — Idrijčan C. K. * Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične z rednim poukom v ponedeljek dne 9. okt. — Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Dovoljen Je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva. računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.) Šolnina zmerna. (—) • Pravda za zapuščino patriarha Var-nave. Pokojni patriarh Varnava Je imel dva brata: Alekso to Uroša, ki sta kmalu za njim umrla. Prvi ni imel potomcev, drugi pa je zapustil mladoletnega sina Djordja to so pri razpravi o zapuščini par triarha varuhi mladoletnega Djordja zahtevali, naj se zanj ohrani ena tretjina premičnega ta nepremičnega premoženja pokojnega patriarha, ki je umrl brez oporoke, a bi moral del njegovega premoženja postati last najbližjega sorodnika, ki je njegov mladoletni nečak Djordje. Ar- V SVOJEM LASTNEM INTERESU poravnajte naročnino za tekoči mesec na vsak način še tekom tega tedna, da ne nastopi počlvanje VaSega nezgodnega zavarovanja pri „ZEBINJENI ZAVAROVALNICI D. D.". * Himen. V Zagrebu sta se 26. septembra v evangelski cerkvi poročila g. Feliks Potočnik, krojaški mojster, to gospa Jelka Hošek-Potočnik. posestnica in gostilni-čarka v Virovitici. Poročne obrede je opravil nadškof g. J. Popp. Bilo srečno. (—) * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani Ladislav Lovren-čič iz Sodražice, Ciril Rus iz Ljubljane to Anton Trento iz Trsta, čestitamo! Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje to predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen to se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. * V voznem redu bodo z današnjim dnevom nastopile nekatere majhne spremembe, ki se v glavnem nanašajo na sezonske postanke brzih vlakov v nekaterih naših tujskoprometndh krajih ta na promet nekaterih sezonskih vlakov, ki so bili vsi v naprej določeni po sedaj veljavnem voznem redu. Za zimski čas pa pripravlja železniška uprava skupno z generalno direkcijo nov vozni red, ki bo glede na trenutne mednarodne razmere močno spremenjen, predvsem glede gostote vlakov na posameznih krogah kjer je promet v zadnjem mesecu pokazal znatno nazadovanje. Kdaj bodo te izredne spremembe stopile v veljavo, še ni določeno, vendar pa računajo, da je treba ž njimi računati v najbližji bodočnosti. Vsak moaei aooite taito]. • Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, začenja z rednimi članskimi sestanki, ki bodo vsako sredo zvečer. Prirejena bo vrsta zanimivih predavanj, ki jih bomo sproti objavili. Prvi sestanek bo v sredo 11. t. m. to ima namen v prvi vrsti seznaniti članstvo o bodočem delu mladinskega odseka. Posebej se bo razpravljalo o organizaciji čajank, plesne šole, dramatskega odseka ta pevskega odseka. Vabimo člane društva ta sploh Slovence v Zagrebu, da se sestanka udeležijo ta s tem pokažejo svojo slovensko zavednost. Sestanek se prične ob pol 21. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Tragična smrt vrlega Idrijčana. V Karlovcu so 29. septembra pokopali 491et-nega Ivana Braitenbergerja, narednika-vodnika I. stopnje. Pokojni Ivan se je rodil 3. junija 1890 v Idriji. Njegov oče je bil rudar, a se je bavil tudi z mizarstvom ter se je tudi njegov sin izučil te obrti. Pozneje je bil Ivan sprejet v rudarsko službo in je delal v rudniku do leta 1911., ko je šel služit vojake v Ljubljano k 17. pešpolku. V začetku svetovne vojne je bil v Galaciji ranjen, vnovič pa je šel na fronto leta 1915. in je prišel kot štabni narednik proti koncu svetovne vojne v italijansko vojno ujetništvo. Ko se je vrnil, je stopil v našo vojsko ter se udeležil osvobodilnih bojev na Koroškem in v Prekmurju. V Karlovcu je služboval pri vojnem okrožjfe od leta 1925. ter dosegel čin narednika-vodnika I stopnje. Nedavno je bil obveščen, da bo si. oktobrom upokojen in ga je vest o prezgodnji upokojitvi tako potrla, da si je vzel življenje. Bil je dober in skrben družinski oče. iskren prijatelj, vesten in marljiv v službi ter je užival vsepovsod velike simpatije, katere ie dokazala tudi velika udeležba pri njegovem z vojaškimi častmi opravljenem pogrebu. Ganljivo sta se od pokoj- j hierejski sinod pa Je kot izvršilni organ ' arhierejskega zbora po svojem pooblaščenem odvetniku dr. 2ivadinoviču iz Beograda zavzel stališče, da nečak Djordje nima nobene pravice do dediščine pokojnega patriarha, ker ustava pravoslavne cerkve določa, da pripada vse premoženje cerkvenih činiteljev cerkvi in da pri tem ne odločajo civilni zakoni. Varuhi mladoletnega nečaka so se zdaj v zaščito njegovih pravic obrnili na beograjsko sodišče to o zapuščini pokojnega patriarha se bo razvila precej zamotana pravda. ♦ Pokret proti tombolam in hazardu. Poročali smo že. da so vsa banjaluška muslimanska društva sklenila složno akcijo, da se prepreči med ramazanskim postom, ki se začne sredi tega meseca, med muslimanskim prebivalstvom tako ukoreninjeno kvartanje. Ko se muslimani postijo ves dan in se zvečer, ko Jim Je spet dovoljeno zauživati Jed in pijačo, zbirajo v javnih lokalih, imajo že od nekdaj navado, da kvartajo. Pogubonosno 00 m razpasle razne hazardne igre, med katerimi je ona z blagozvenečim imenom »božji blagoslov« najbolj nevarna. Po starem običaju pa prirejajo najrazlične^a društva tudi v lokalih to na prostem tombole, ki tudi niso daleč od bazar da. Muslimanske organizacije hočejo temeljito Iztrebiti kvartaško strast In upajo pri tem na velik uspeh. Zdaj pa Je samostojno tudi centralno tajništvo Delavskih Zbornic uvedlo svojo akcijo proti vsakovrstnim hazardnim igram to tudi proti tombolam v lokalih to na prostem. Na merodajna mesta je centralno tajništvo Delavskih zbornic poslalo svojo spomenico, v kateri slika, koliko škode imajo delavci, ki se puščajo v upu na dobiček v igre z raznimi avtomatičnimi igralnimi aparati, ki so v nekaterih delavskih središčih nameščeni že v vsakem lokalu. Zelo nevarne za delovno ljudstvo pa so tudi Javne tombole. Take tombole prirejajo najrazličnejše organizacije to je tajništvo Delavskih zbornic mnenja, naj bi se take prireditve omejile na minimum to dovolile naj bi se samo tombole, pri katerih Jamčijo prireditelji, da bo šel ves dohodek v socialne namene, v prvi vrsti pa v sklade za zdravljenje jetičnega delavstva. * Angleški trgovski parniki v ■prana-stvu vojnih ladij ta letal. V splitskem pristanišču je pristal parnik »Vleko Pe-rič«. Odplul je 19. septembra iz Rotterda-ma s tovorom premoga za Italijo. Vso pot ni imel nobenih neprilik. Samo angleške oblasti so ga za štiri dni ustavOe v Gibraltarju ta ko so vso ladjo pregledale, ao dovolile nadaljnje potovanje. Posadka našega parnika pripoveduje, da je videla pred Gibraltarjem 46 angleških trgovskih brodov, ki so v spremstvu 6 angleških rušil cev ta velikega števila letal nadaljevali svojo pot. • še nekaj besed o aretaciji Branka Zwergerja. Iz Krškega nam pišejo: Poročali smo o aretaciji bivšega konfidenta Branka Zwergerja, ki ga dolžijo, da je ▼ zvezi z morilci pred osmimi leti umorjenega dr. Milana šuflaja iz Zagreba. Aretacija je vzbudila na Hrvatskem zadoščenje, ker je bil Zwerger zelo sovražen. Zdaj si lasti zaslugo aretacije detektiv g. Der-nikovic. Našim čitateljem je že iz četrtkovega članka znano, da je bil Zwerger aretiran od krških orošnikov. Sedaj pa či-tamo v »Zagrebškem listu«, od 5. t_ m. da je bil »poznati doušnik ta konfident Branko Zwerger, uhičen po agentu Derni-koviču.« Res je pa tole: Zvverger je bil ponovno opazovan od orožnikov v Krškem in je bil od patrole. ki so jo tvorili: narednik Meršol, podnarednik Kralj in kaplar Ozmec, aretiran dne 28. septembra ter še Istega dne ob 14. eskortiran v Zagreb, dočim je g. Deraikovič le oddaleč sledil pa-troli. * Zaradi feredže je »zgubila moža ln očeta. Napredne muslimanke so tu! II. veliki filmski šlager Rež. CECIL B. DE MILLE BARBARA STANWYCK, A K I M TAMIROFF KillO Matica tel. Ti-Td Monumentatol, pustolovski velefilm. — Burni dnevi gradbe železnice. Krvavi boji to ^ napadi tlsočev Indijancev na Union Pacific. — Film napetih prizorov, krvavih dejanj. Predstave ob 10.30, 15., 17., 19., 21. borb, velike ljubezni to zdravega humorja. ■■■■■■■■i se veeelfla vrnitve ▼ življenje, a preko zidov bolnišnice je v njem starokopitni kraj prodrla vest, da Je pred »neverniki« odložila svoj pajčolan. Prišlo je najprej pismo njenega moža: K meni ne smeš več nazaj, ker si se odkrila, potem pa je sledilo pismo očeta: Prekleta bodi, hči, ki ad se izneverila — Mlada žena je bila obupana to prosila Je. naj jo obdržijo v bolnišnici vsaj tako dolgo, dokler ne najde kje zatočišča. Prišlo pa Je pismo njene matere, naj se vrne domov, češ, da se bo oče že dal omehčati to da ji bo odpustil — greh. Zdaj se mlada Husija okrevana, a zelo žalostna odpravlja v Novi Pazar ter pripoveduje: Vračam se sicer v življenje, a izgubila sem moža to morda tudi očeta — zaradi nesrečne neumne feredže. • Razpis zdravniškega mesta v Sevnici. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Sevnica. Rok za vlaganje prošenj Je do 4. novembra 1939. • Opozorilo m predavanje v nacionalni url radia. Drevi ob 19.20 bo ljubljanska radio-postaja oddajala predavanje o zgodovinskem razvoju slovenskega obrtništva. Predaval bo priljubljeni predavatelj, strokovni učitelj to publicist g. Rudolf D ostal. Opozarjamo na zanimivo predavanja. NAJOPASNEJSA MEDNARODNA 6PIJONSKA TOLPA RAZKRINKANA! Katastrofa ameriškega vojnega zrakoplova! Razrušena radijska postaja na oceanskem otoku. Veliki duhovnik agent vohunske tolpe. Izbruh vulkana. Smrt v podmornici. Junaštvo psa Bučka! — Takih pustolovščin ie niste videli v nobenem filmu! KINO SLOGA — TeL 27-30 Premiera najnapetejšega filma vele-senzacij! — Ob 15., 17., 19., 21. uri. ŠPIJONI NA DELU ROBINSON CLIPPER OTOČJA Kot dopolnilo: Najnovejši »Metro« žurnal, krasen, v barvah izdelan film PARIZ ta MICKY MIŠKA Matineja danes ob 10.30 Znižane cene! ČAR BOHEMOV Marta Eggerth, Jan Kiepura. • Otvoritev nemSkega kina v Ptuja. V petek zvečer Je bdla prva otvoritvena predstava novega ptujskega kina. ki bo s svojim programom odgovarjal težnjam ptujske nemške narodne manjšine. Otvoritvene proslave sc se udeležili med drugim tudi oreški načelnik dr. Vidlc, sreski podna-četaik Prah, ptujski župan dr. Remec, šef davkarije Prime, postajenačclnik Keržan, policijska stražnika Požun ta Pogačnik ter še nekateri drugi slovenski domačini. nem obratu Baden-Baden, Weisbaden, Bad-Nauheim, Bad-Homburg Soden am Taunus, Wildbad in Reichenliall, v Šleziji Warmbrunn, Salzbrunn, Reinarz, Kudowa, Fliensberg, Charlottenbrunn to Altheide, dalje na zapadu Neueahr, Ems ter saška kopališča in radio-therme Bramach to Oberschlema ta Elster ta Lausick. Sporede zimske sezone so javila tudi sudetska kopališča, med njimi Karlsbad, Toplitz-SchOnau, Johannisbad, ta Niederlindevvie-se. Tudi kopališča Mergentheim, VVildun-gen, Oejmhausen to Salzuflen bodo vso zimo odprta. (—) Iz Ljubljane u— Sentpetrska podružnica CMD je preteklo sredo imela odborovo sejo pri Mencingerju na Sv. Petra cesti in je razpravljala o bodočem delovanju. Predvsem sta se odbora obeh podružnic spominjala 60 letnice bivše predsednice ge. Mihaele šega, ki je v petek v Radovljica praznovala 601etnico. Predsednik g. Rajko Turk se je toplo spominjal tega lepega jubileja ta je sporočil gospe jubilantki prisrčne čestitke. Nato je bilo sklenjeno, da se odpelje v Radovljico posebna deputacija ki bo bivši predsednici sporočila najlepše želje. Nadalje je bilo sklenjeno, da priredi podružnica letos 11. novembra martinovanje pri Nacetu na šmarttaski cesti. Poleg Martinove goske bo naprodaj mačka v žaklju, godba bo skrbela za veselo razvedrilo, vse Martine pa bo počastila Manica s posebnim slavnostnim nagovorom. In to se razume, da bo gostilničar Banko spet poskrbel za odlično postrežbo, kakor vedno. Tako je Martinovemu večeru šentpetrske CMD kar vnaprej zagotovljen najlepši uspeh. o— Nov gr«t>. Umrl Je g. Jakob Trček, železniški uslužbenec v pokoju. Blagega pokojnika bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. Lep mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! DANES KAKOR VSAK DAN na izbiro kuhinjske špecljalltete v staroznanl GOSTILNI LOVŠIN - GRADIŠČE 1} (pri dram. gledališču) Danes: goska z milne! — divji zajee ■ cmoki — deviška pečenka — plučna pečenka pečenloe — krvavice itd. Vino: Portugalka — Traminec — Cviček — Opolo. • Jugoslov. klub ljubiteljev brefcov obvešča gg. sodnike to člane, da bo tekma brakov dne 22. t m. na Slivnici prt Cerknici po objavljenem sporedu. Rok za prijave tekmovalcev poteče 15. t. m~, naročite pri klubovem predsedniku pravočasno prenočišča. Odbor. • Vabimo ta Opozarjamo na sledeče izlete: 15. oktobra k mednarodni nogometni tekmi v Zagrebu, od 19. do 22. oktobra na Dunaj (dunajski sejem). 81. t. m. do 1. novembra v Trst Vse informacije in prospekti na razpolago v vseh biljetar-nah Putnika. (—) • Oskrbovane planinske postojanke SPD. Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane, da je obisk naših planin do državne meje dovoljen to neoviran, ako se planinec Izkaže s člansko izkaznico SPD, opremljeno s člansko znamko za leto 1939. Stalno so oskrbovane »Zlatorog« ob Boh. Jezeru (od postaje Bistrica-Boh. jezero je zveza z avtoizvoščki), Dom na Komni (od »Zlatoroga« tri ure), Dom na Krvavcu (do Cerkelj avtobus za člane SPD, 33% popust pri voznini), koča na Veliki Planini dostop 2 uri od gostilne pri »Jurčku« v črni ter mimo Podkrajnika do koče na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici, avtobusna zveza do Stahovice, odtod pešpot, Valvazorjev dom pod Stolom, izhodišče Žirovnica, planinske postojanke v Zasavju to na Pohorju. V oktobru so ob sobotah to nedeljah oskrbovane Erjavčeva koča na Vršiču, kamor prideš iz Kranjske gore v dveh to pol urah, Cojzova koča na Kokrškem sedlu to koča v Jermanovih vratih (izhodišče v Kamniški Bistrici) ter Spodnja koča na Golici, ki bo redno oskrbovana ob nedeljah ta praznikih. Planine v Jeseni nudijo edinstvene užitke, zato ne zamudite prilike, ob lepih oktobrskih dnevih. Podrobne informacije o planinskih izletih v jeseni ta o planinskih kočah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/L • zimsko perilo Karnlčnlk Nebotičnik. ^ • Zimsko poslovanj© nemšKlh zdravilišč. Po uradnem obvestilu nemške državne zveze za tujski promet Je večina nemških zdravilišč to kLtaiatičnih letovišč odprta ter domačim to tujim obiskovalcem na razpolago. Obratovanje je takšno kakor v prejšnjih letih to sezonah. Prebivališča so v zadostnem številu na razpolago, prav tako vsa zdravila to v vseh zdraviliščih to letoviščih so za vso zimo na sporedu glasbene ta druge prireditve. Med Južni-mA to Južnozapadnimi kopališči ao v poi- u—— Kulturna Ljubljana bo danes imela svoj raodevu v Jakopičevem paviljonu, kjer bo ob 10.30 odprta umetnostna razstava Kluba neodvisnih. Na razstavi so zastopani najboljši izmed naših mladih likovreJi umetnikov: Didek, Boris ta Zdenko Kalin, Kregar, Mihelič, Mušič, Omer-sa, Pirnat, Pregelj, Putrih, Sajovie to Sede j. _ LEPO DARILO za dijaka ali vojaka: 1 aparat za britje, 1 čopič za britje 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode, stane samo Din 30.—. Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov: Foto Tourist LOJZE ŠMUC, LJubljana — Aleksandrova cesta 8. u— žabja parada. Te dni imamo v prostorih restavracije pri šestici na Tyrševi cesti zanimivo razstavo, kakršne v LJubljani ne vidite vsak dan. Razstavljene so preparirane žabe — kakšnih 1000 po številu — a preparirane so tako, da prikazujejo človeka v najrazličnejših poklicih ta vseb mogočih pocah. Razstavljale! ž njimi ponazarjajo slike iz življenja novinarja, sodnika, športnika, telovadca, obrtnika itd. Razstava Je brez dvoma vredna zanimanja, saj je tudi plod intenzivnega, skrbnega dela to študija dolg-h let Odprta bo samo še nekaj dni. NOGE negujte sedaj, sicer Vas v rimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din. u— Bolničarski tečaji Rdečega križa se prično prihodnji teden. Zaradi prevelikega števila prijavljencev ne bo mogoče pričeti vseh tečajev naenkrat, ker je število predavateljev omejeno. Prijavljene!, ki sedaj niso dobili vabil, pridejo na vrsto pri prihodnjih tečajih, ki se predvidoma začno pričetkom novembra. Pododbor Rdečega a LJubljana ZVOČNI KINO SOKOl-SKi DOS. V 6IŽK1 — Telefon 41-79 HARRT BAUR v vlogi orientalskega velikaša v filmu Tajne Rdečega Predstave: danes ob 3., 5., T. to 9. ter jutri ob %9. uri. Prihodriji spored: Sherlcck Hslmes iiTBT ~ ~ ii iimimiiii|i lii u— Vojni dotorovoljd v Ljubljani se vabijo na izredno žalno sejo društvenega upravnega in nadzornega odbora Sreske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije za blagopokojsiim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem in nepozabnim vrhovnim komandantom iz svetovne vojne. Seja bo v ponedeljek 9. t. m. ob pol 19. v društveni sobi (Frančiškanska ulica 10). — Uprava. u— Tramvaj k izletniškim vlakom preneha voziti danes ker so izletniški vlaki ukinjeni. Doslej je tramvaj namreč ob nedeljah pričel zaradi izletniških vlakov voziti že ob 4. zjutraj, odslej bo pa pričel z rednim prometom vsak dan ob 6. zjutraj. Kdo najbolje čas prebije, kadar lije, lije, lije? Kdor vesel in nasmej&n ČIK uživa dan na dan. Glavna zaloga JERAS MAKS v Ljubljani, Miklošičeva c. 24 Namesto venca na grob blagopokoj-nega Bogomila Kajzela je poklonil g. univ. prof. dr. Evgen Kansky 200 din Jugoslo-venskemu akademskemu podpornemu društvu. Iskrena hvala! u— Pevce Hubadove župe vabimo, da se udeleže skupne vaje Jutri ob 19. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice za nastop ob 20. uri v Narodnem domu ob peti obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra Ze-dinitelja. župna uprava. Bmrutziu: Kamnik sprejme takoj 4-5 diplomirane inžlnerle—keimcarje, kateri morajo biti rojeni naši državljani. Prednost imajo neoženjeni in kateri so odslužili vojaški rok, ali pa so istega oproščeni V službo sprejeti kandidati bi imeti 70 do 90 din, dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne, civilne ali vojaške (inžinir-poročnike) nameščence, z mesečno plačo. Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik. u— Za »Spominski kamen br. Bogumfla Kajzelja« v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so namesto venca na krsto pokojnika darovali br. to st. Pavšič Pero to Vali din 100, br. dr. Rupnik Janko 100 din, br. Tony Rihard 100 din, br. Fran Bonac 500 din, br. dr. Fran Kandare 200 din. br. Fran Hočevar 300 din, br. dr. Albin Štele 100 din ta br. inž. Albert Poženel 100 din, za kar jim izreka uprava svojo bratsko in toplo zahvalo. ČEVLJI najnovejši otroški ta dekliški modeli, iz plavega boxa ali kroko usnja — štifletne — fine športne vrste — skljaške zbite ne-premočljive — smučarske šivane — tople zimske vrste — to vse druge vrste dobite najceneje prl »T R I U M F«, Miklošičeva cesta 12 o— Vse delodajalce in obveznike telesno vzgoj© obvešča mestni odsek za telesno vzgojo, da »e prične redni pouk obvezne telesne vzgoje spet 9. t m., torej že jutri. Obveznikom bo razpored objavljen v obrtno nadaljevalnih šolah. u— Opozarjamo občinstvo, da bo priredilo Kolo jugoslovenskih sester vrsto predavanj o zaščiti prehrani in obrambi civilnega prebivalstva v primeru vojne. Prvo teh zanimivih predavanj bo imel g. inž. Dimnik, ki nam bo poljudno obrazložil. kakšna naj bodo zaklonišča. Cas in dneve teh prireditev bomo pravočasno objavili v časopisih. AETMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. u_ Lepo darilo sa dijaka a« vojaka. Pod tem naslovom včeraj objavljeni in-eerat tvrdke Foto Turist Lojze šmuc, Liubljana, je od tiskarskega škrata izmaličen 'na ta način, da je cena 30 din iz-preme-njena v 3 din. čitatelji so seveda sami takoj ugotovili napako, kajti za celo vrsto brivskih in toaletnih potrebščin je že cena SO din zelo nizka. u_ Nemščino, stenografijo in strojepisje se lahko učite v večernih urah na Trgovskem ueiiišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. šolnina maka. (—) Ne bodi v zadregi, kadar dobiš goste! POKLIČI tel. št. 28-51 delikateso RAFKO KOEETIČ, ALEKSANDROVA 4 in takoj ti dostavi vse okusne delikatesne, plošče, sendviče, narezke, najfinejši sir. — Priporočamo domače speciaiitete: dolce-vercle, gervais, sendvič-pastete, mozaični kruh,'francosko solato. — V bogati izbiri: domača in tuja vina, vermut, likerji, sekt. Ka" koli najboljšega poželite, z vsem vam postr eže delikatesna trgovina RAFKA KORETIČA v palači Viktoriji. Oglejte si Izložbe! u— Plesna šalu na Taboru Ima danes ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno en četrt ure preje. (—) n_ Tečaj o negi in prehrani dojenčka se prične dne 16. t. m. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kraljice Marije) v Ljubljani, Lipičeva ulica in sicer bosta dva. tečaja: eden ob ponedeljkih in sredah od pol 17. do 18.ure, drugi ob torkih in četrtkih od pol 17. do 18 ure. Posamezen tečaj traja 12. ur in je brezplačen. Prijave se sprejemajo do 16. t. m. dnevno od 8. do 12. ure tudi telefonsko na štev. 44-71. 'tniw'ii"rmi)ifimnii*Hostop imajo tudi nečlani. Poučeval bo smuški učitelj g. černič, ki je smučarjem znan iz stalne smučke šole v Domu na Komni. Za smu-čarje začetnike kot tudi za izvežbane smu-čarie je priporočljivo, da se razgibajo mi-<5ic" predno bodo drseli s svojimi smučmi no belo blestečih smučiščih. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. Ker je število omejeno, hitite s prijavami. (—) _ r^pa LEZI medenino, baker in cink — kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRANC BELIČ pri Rupena Lutz — Ljubljana VIL u_ jugoslovansko kirurško društvo, Sekcija Ljubljana ima 10. t. m. ob 18. uri redili letni o!)fe; zbor v predavalnici bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo odbora, 2. Slučajnosti. ( v gostilni pri MeScu na Viču dane.- sveže domače koline. (—) u_ Sever j^vo portngalko iz Kostanjevice toči gostilna Činkole. (—) I dlcal T"* nn■sfj ai.Wi.fi vrtA v vi nov, prostoren, nasproti hotela Union se odda za november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »LOKAL 19«. SSKSSEESSSHEiESSl U_ v gostilni Strajzelj na Poljanah se toči prvovrstno dolenjsko portugalko, iz-boren cviček in dolenjski traminec. (—) u_ Na žegnanje k D. M. v Polju bo danes nedvomno usmerilo mnogo Ljubljančanov in okoličanov svoje izlete. Tudi leto; bodo izletniki kar najbolje postrežem s kolinami in drugimi toplimi jedili miz-bomim vinom pri Avgustu Kuharju V Vevčah pri D. M. v Polju, kamor na] vsakdo krene na oddih in okrepčilo. (—) zopet redit® e?SInira od 9. — 3. pop. u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem nčnem zavodu v Ljubljani, KOn-gresni trg 2. Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda. (—) . u— Nezgoda v tovarni. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali 27-letnega ple-tilskega mojstra Aleksandra Rosenberger-ja_ zaposlenega v tovarni Ika v Kranju. Pri delu ga j 3 stroj zgrabil za roko in mu zmečkal zapestje. n_ še vedno je čas, da si v poslovalnici »Jutra« na .Te žre i pri Ivanu Dobovšku nabavite srečke državne razredne loterije 39. kola. Dobitki se vam takoj izplačajo. želji se vam srečke dostavijo na dom. V podružnici se tudi sprejemajo člani Vodrn-k0 miiostiva, če je taiko, sem prepr -čan, da imate izredno bogato ogrlico!« (»Riic et Rac«) Bicikel — vojni izum Mnogi izumi, ki jih je sprožila vojna, so postali koristni tudi za mir Trije primerki činčile, ki daje dragoceno kožuh o vi no ukrasti tndl .Chapmana, ki je kot edini davek na svetu vedel, kako je treba male živali ohraniti zdrave in žive. Nemška policija je na zadnje ukradene činčile izsledila, bile pa so že tako bolne, da so poginile, preden so jih mogli poslati v Ameriko. Iz tistih, ki so ostale Chapmanu, se je potem razvila nova industrija činčiloreje. Razen prvotne farme v Inglewoodu, ki so njene živali same vredne 2 milijona dolarjev, je danes še deset drugih farm v Ameriki, kjer negujejo činčile z vso skrbjo. Vsaka izmed njih je vredna 1600 dolarjev! če pogledaš njih kožo pod mikroskopom, opaziš, da je dlaka tanjša od svilnih niti, ki jih predejo sviloprejke, in celo tanjša od pajčevine. V svobodi ao bile čtnčDe poligamne, v ujetništvu ao se razvile v monogamne ži-vaJJL O teh dragocenih glodavcih vemo še danes tako malo, da ne zna niti nihče povedati, kako dolgo živi poedina živaL Duc Turkoman, eden izmed samcev, ki je bil že odrasel, ko ga je Chapman pred dvajsetimi leti dobil, ne kaže še nobenih znakov ostarelostL Neka samica je dala življenje že osemnajstim mladičem. To je vsekako dobro obetajoč rekord. Vendar pa računajo rejci, da bo trajalo še petnajst do pet in dvajset let, preden bo toliko zaroda, da bo mogoče misliti na komercialno izkoriščanje kož. Pomisliti moramo, da jih je treba najmanj 165 za en sam kratek plašč. Potreba po oboroženi sili ni vodila samo do izumov vojaških napadalnih in obrambnih pripomočkov, temveč se je tudi splošno. kakor naključje, pokarala izumitelji-co. Nekatere najvažnejše pridobitve v prometu so nastale celo samo zavoljo tega, ker so ljudje prisiljeni, da se varujejo zoper vojne ukrepe. Tako je nastalo n. pr. kolo. Ko je baden-sJd dvorni svetnik Kral von Drais 1813. zgradil prvo dvokolo, ni mislil na to. da bi ga uporabljali kot poceni prevozno sredstvo za splošnost, temveč mu je lebdela pred očmi samo možnost hitrega prevoznega pripomočka za vojaške namene. Da bi dokazal uporabljivost svojega izuma za takšne namene, je stavil, da bo šestnajst ur hoda dolgo pot od svojega rojstnega mesta Karlsruhe do francoske meje s svojim kolesom opravil v štirih urah. Stavo je dobil in so mu nato dali patent. Tudi pri neštetih poskusih, da bi se zgradilo vozilo na strojni pogon, avtomobil. so odločali vojaški razlogi. Ko je francoski častnik Joseph Cugnot L 1765. s podporo princa Mori ca Saškega zgradil prvi avtomobil na paro. je hotel zgraditi prav za prav samo vozilo za topove. Njegov voz je bil precei okoren in se ni dal niti krmariti, tako da je navzlic vsemu prizadevanju njegovega izumitelja podrl neki zid. Nekoliko let pozneje je poskusil svojo srečo z novim, boljšim avtomobilom, a tudi tu ni izpolnil stare človeške sanje. Misel o vodljivem zrakoplovu je šinila grofu Zeppelinu prvič v glavo, ko se je kot mlad častnik udeležil ameriške sece-sijske vojne in si je zmislil. kolikšno prednost bi imela kakšna vojska pred sovražno vojsko, če bi jo podpirali vodljivi zrakoplovi. Med francosko-nemško vojno je prednost takšne zračne ladje v primeri s privezanim balonom dojel že tako daleč, da je mogel v naslednjih letih delati načrte za velike, toge zračne ladje, ki ao bile razdeljene v celice. Tudi moderno sporočanje vesti s pomočjo elektrike izvira iz vojaških krogov. L. 1809., med francosko-avstrijsko vojno, se je moral bavarski kralj kot francoski zaveznik umakniti Avstrijcem iz svoje prestolnice. Tedaj je optični brzojav vest o bavarskem porazu tako hitro sporočil Napoleonu. da je mogel ta že po šestih dneh prepoditi Avstrijce iz Monakovega. Bavarski kralj je tedaj spoznal, kakšen pomen ima v vojni hitro prenašanje vesti in je akademijo znanosti pozval, naj bi delala za izboljšanje brzojava. Zdravnik dr. Samuel Sommering, ki se je začel baviti tudi s tem delom, je potem imel kot prvi misel, da bi uporabil elektriko kot prena-šalko poročil. 2e po treh dneh mu je uspelo poslati prvo sporočilo po žici na kratko razdaljo. 8. julija 1809. je bil rojstni dan električne telegrafije. Doba industrije je dobila svoj izraz isto tako po nekih vojaških izumih. Med krimsko vojno se je Henri Bessemer bavil s topniškimi zadevami, uspele so mu nekatere izboljšave, na kar ga je Napoleon III. pozval, naj bi s svojimi artilerističnimi raziskavami in izumi nadaljeval. Izumitelj je mislil pri tem predvsem na izboljšanje kovinske proizvodnje za izdelovanje topov in je izumil svojo znamenito peč za »izboljšanje v pridelavi železa in jekla«, kakor je označil njene namene prvi patent. Njegov novi topilni način za izdelovanje čistega železa in imel za posledico, da ladje, mostovi in ogromne industrijske naprave odtlej niso bile več navezane na lito železo, temveč da so jih lahko izdelovali iz jekla. Bil je to eden najpomembnejših izumov, do katerega je prišel Bessemer pri vlivanju topov. Nov® merpnje padavk Priprava švedskega vremenoslovea uiza 125 let stara nemška ženitna pogodba Naslednja ženitna pogodba, ki sta jo sklenila neki Ferdinand in neka Luiza pred 125 leti v Nemčiji, kaže, da so imeli ljudje v takšnih primerih enake skrbi in želje kakor danes. Dandanes bi bila samo stili-zacija teh desetih točk malo drugačna, nemara nekoliko manj romantična in topla, vsebina pa bi se dosti ne izpremenila. Pogodba se glasi: »1. Ljubiva se iz vsega srca in se združujeva zato za večno kot zvesta zakonska druga. 2. Ferdinand bo posvetil vse svoje življenje Luizi, da bi ji z neutrudno pridnostjo ustvaril udobno in brezskrbno življenje. 3. Luiza se bo nasprotno potrudila, da bo s štedljivim gospodinjstvom obdržala sebe in njega na zlati srednji poti poštenega življenja. 4. Ker so v zakonu pogostoma malenkosti vir velikih sporov, je obvezujeva, da bova v nepomembnih stvareh popuščala. 5. Kar se tiče obleke, se bo vsak ravnal po okusu drugega. Ferdinand se bo čuval nemarnosti v obleki in Luiza se bo izogibala, da bi s pretiranim lišpom zbujala pred svetom vtis, da hoče vezati druge moške. 6. Zapovedujoče besede: hočem, vztrajam, zapovedujem, bova iz najinega domačega slovarja popolnoma črtala. 7. Luiza ne bo v družbah nikoli pokazala niti najmanjšega znaka, da bi svojega moža prezirala, kajti žena, ki ji uhajajo takšne izjave, da je drugim moškim nekako povod, da se ji približajo z upanj«m na zmago. Kmet obiskal konja na bojišču V neki vasi za Siegfriedovo črto so nekemu kmetu vzeli konja za vojno službo. Kmet je bil tako navezan na žival, da se je navzlic svojim 70 letom odpravil peš na 50 km dolgo pot do Siegfriedove črte, samo da bi pogledal, da-li za konja dobro skTbe. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da konju nič ne manjka in se je potem pomirjen vrnil domov. SO okradenifi trupel Dunajska policija Je prijela nekega 47-letnega grobarja Karla R., ki so ga osumili, da Je neki mrtvi ženski ukradel iz spodnje čeljusti zlato zobovje. Preiskava je ugotovila, da Je bil sum upravičen, in še več: pod premogom v kleti grobarje-vega stanovanja so našli v pločevinasti škatli 20 zlatih mostov, 48 zlatih zob in za 280 g raznih zlatih okraskov. Grobar Je priznal, da Je od L 1936. dalje okradel 50 mriičev. 8. Ferdinand bo Luizo javno častil, da jo bodo častili tudi drugi. Nobeni drugi ženski ne bo z laskavimi češčenji dovoljeval kakšnega žaljivega zmagoslavja nad njegovo ženo. 9. V izbiranju svoje družbe hočeva biti previdna in zlasti ne bova trpela zahrbtnih ter lokavih hišnih prijateljev. 10. Med mojim in tvojim ni med nama nobene mejne črte. Najina najvišja skupna last je najina medsebojna ljubezen.« Sodelavec stockholmske vremenske opazovalnice je izumil novo pripravo za merjenje padavin, ki se je zelo razširila. Priprava je majhna in lahka ter deluje po novem postopku, po katerem ima desetkrat večjo občutljivost nego instrumenti te vrste starejšega tipa. Padavine meri lahko pred vsem v neomejenih količinah. Padavine se zbirajo v premakljivi merilni posodi, ki se samodelno izprazni po določenem času in potem takoj spet deluje. Instrument beleži potrebne podatke sam od sebe in obratuje vsakokrat po en teden, tako da zahteva le malo upravljanja Z umnim sistemom se količina dežja zabeleži na papirni trak, s keterega lahko razbereš natančno stanje padavin ob poljubnem času v tednu. Beležke si sledijo s presledki po eno minuto, kar je med drugim zelo važno za proučevanje intenzitete dežja. Z isto natančnostjo beleži priprava tudi sneg, ki pada v raztopino kalcijevega klorida, tako da ostane tekoč celo v najhuišem mrazu. .Sneg povečava prostornino kalcijevega klorida in presežek se pretaka k merilni pripravi, kjer se samodelno zabeleži. Med drugim se je novi način merjenja padavin izkazal uporabnega tudi za zavarovalno stroko, kajti na podiagi zabe- ležb je mogoče ugotoviti, da-li je v nekem času padla zadostna količina dežja, ld bi upravičevala izplačilo zavarovalnine zoper dež. Nenavadna odškodninska tožba Turinski sedniki so se morali baviti z odškodninsko tožbo posebne vrste. Mlada in zelo lepa dama, žena nekega znanega industrialca. je dobila pri neki avtomobilski nesreči težke poškodbe na obrazu, na prsih in na desni nogi. Sledovi teh poškodb so ostali vidni, čeprav je preizkusila vse mogoče zdravilne načine in lepotne zavode v Italiji in inostranstvu. Še lansko leto ie potem nesrečnica vložila tožbo proti neprevidnemu vozaču, ki je povzročil to nesrečo. Ni zahtevala samo. naj ji plača vse stroške, ki jih je imela z nesrečo, temveč tudi odškodnino za iz- KVALITETNO BLAGO ie c r p e ž n e j š e, zate tudi cenejše! i. obleko pa imate veselje ie, če Vam dobro prtstoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLIANA, ALEKSANDROVA G. 7 Kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah gubljeno lepoto. Tožba navaja vse okvare, ki uničujejo tožiteljičino lepoto, pred vsem pa navaja, da se sedaj ne more več posvečati družabnemu življenju. »Pričo družabnega in gospodarskega položaja mojega moža,« je dejala, »je bila moja dožnost. živeti družabno življenje. Udeleževala sem se sprejemov in svečanosti vseh vrst, kjer se je shajal elegantni svet našega mesta. Obiskovala sem naj-odličnejša kopališča in vdajala sem se z vnemo zimskemu športu. Sedaj mi je vse to nemogoče. Kako nai se udeležim kakšnega sprejema, če zavoljo ran. ki jih imam na prsih ne morem nositi izrezanega oblačila? Kako naj plešem in se smučam, če mi je poslala desna noga zavoljo avtomobilske nesreče negibna? Sedaj sem prisiljena živeti samotno življenje v hiši, in to v škodo za posle svojega moža, ki mu manjkata moje sodelovanje, moja osebna reklama.« Zavoljo vseh teh škod }e zahtevala to-žiteljica 250.000 lir odškodnine poleg 50.000 lir, ki jih je potrošila za zdravljenje. Sodišče ji je dalo prav, samo odškodnino je znižalo na polovica Raci®nIrano življenje Po no-vih odredbah dobiva nemški državljan strogo določene količine živil s posebnimi kartami. Samo krompir, zelenjava, sadje in ribe se lahko dobe brez karte — seveda v ko^or so ta živila sploh na prodaj. Prebivalstvo Je razdeljeno v razne kategorije, ki dobivajo določene količine živil v skladu z delom in zdravjem. Normalna količina obsega tedensko: 2.4 kg kruha. 500 g mesa, 80 g masla, 120 g margarine ali drugih maščobnilh nadomestkov, 65 g svinjine, 62 g sira, 100 g mezge. 250 g sladkorja. Prodaja mleka je ukinjena razen za otroke pod 6. letom (3 četrt i'tra na dan) in za otroke od 6. do 14. leta (1 četrt litra na dan). Matere z dojenčki smejo dobivati Vt litra mleka na dan. Petkratna površina Pariza Francoski Hsti razmotrivajo bilanco enomesečnega vojevanja na zapadnem bojišču ln podčrta vajo, da so francoske čete doslej zasedle 40 tisoč ha nemškega ozemlja, to je petkrat toliko, kolikor znaša površina Pariza. V novih po so se Francoza. povsod dobro celokupna stojsnkah utrdilL 0 T E Prizor s pariške ulice mora R računati I V E Kdor odkrito govori, zahrbtnimi poslušalci. Ne smej se drugim, sam si najmanj toliko smešen! Malenkosti, preko katerih ne moremo, za nas pač niso malenkosti. Mogoče je probleme tudi moriti, namesto da Jih reševali. Lenoba je smrtni greh nadarjenih. Veselje do življenja je največje bogastvo. Kdor ti ima nobenega cilja, je na koncu. Prekomerno je vsakomur to, kar gre oreko njegove mere. Vsaka beseda postane lahko geslo. Ksur Je aktualno, Je lahko zelo nemo-derna Slovita pevka Jenny Lind ie bila v neki družbi. Nje sosed ob mizn ie bil zefo raztresen starejši gospod. Po večerji je pevka malo zapela. Sedla je nato spet k. mizi in je prosila strežaja za kozarček konjaka. Strežaj se je kmalu vrnil e konjakom, toda po pomoti ga je postavil pred pev-kinega soseda, ki je v svoji raztresenosti kozarček prijel in izpil. Lin dava je zakaš-Ijala. »Kaj pa vam je, miiostiva?« Jo je vprašal sosed. »Ali ste se morda prehladih?« — »O ne,« je odgovorila pevka malo nevoljno, »samo konjak mi je zašei ▼ napačno grlo.« Skladatelj Čari Marta v. Weber Je bfl nekoč v družbi, ki se v nj. ni dobro počutil, kajti neki blebetač je neprestano imel glavno besedo. Skladatelj je zato kmalu odšeL Komaj Je zapustil sobo, Je blebetač menil: »Gospoda Weberja so mi opLsorvall kot duhovitega človeka, ki zna družbo dobro zabavati — a ni ves čas ust niti odprl!« »Saj Jih Je odprt,« Je odvrnSa neka dama. »Med tem ko ste vi govorih, je najmanj kakšnih desetkrat zazehaL« VSAK DAN ENA Petdeset let seon delal za enega ln Istega šefa!« »Da, da. tudi z menoj je tako! v kratkem bcmn praznoval zlato poroko.« >New Torkaacg SPOR? Točke in spet točke Živahen razvoj nogometnega prvenstva v LNP Spored prvenstvenih tekem LNP za današnjo nedeljo je razdeljen takole: L RAZRED: v LJUBLJANI: Svoboda—Reka ob 10.30 na igr. Ljubljane in Jadran—Mars ob 15.30 na igr. Jadrana, v KRANJU: Kranj—Bratstvo ob 15.30 na igr. Kranja, v DOMŽALAH: Disk—Hermes ob 15.30 na igr. Diska, v TRBOVLJAH: Amater—Olimp ob 15.30 na igr. Amaterja in v MARIBORU: Maribor—CSK ob 15. na igr. Rapida. n. RAZRED: v LJUBLJANI: Slavija—Moste ob 10.15 na igr. Jadrana, Mladika—Grafika ob 10.30 in Adrija—Korotan ob 14. na igr. Mladike in v CELJU: Štore—Laško ob 15.15 na igr. Olimpa. PODEŽELSKE IN JUNIORSKE TEKME: V Ljubljani: Slavija—Hermes jun. ob 9.15 in Reka—Jadran jun. ob 14.20 na igr. Jadrana, Ljubljana—Svoboda jun. ob 15. na igr. Ljubljane in Moste— Mars jun. ob 15. na igr. Ilirije, v Celju: Olimp—Jugoslavija jun. ob 13. in Celje— Atletik jun. ob 14.10 na igr. Olimpa ter v Mariboru: Maribor—Rapid jun. ob 14. na igr. Rapida, v Zagorju: Svoboda—Dask ob 15.30. Dasi doma ni ligaških tekem, bo imela naša nogometna publika kljub temu se dovolj izbire in užitka! Devet ligaških tekem Ljubljana gostuje v Zagrebu proti Concordijl Glavna pozornost vseh prijateljev nogometa pa bo poleg domačega prvenstva veljala tudi danes ligaškim borbam, ki jih je v obeh ligah nič manj kakor devet. V hrvatsko-slovenski ligi, kjer bije svoj boj za obstoj naša Ljubljana, bo danes odigrano že sedmo kolo, tako da ji manjkata do konca jesenskega prvenstva samo še dva termina, kar pomeni, da je vsaka tekma odslej še posebnega pomena za dokončni plasma v jesenskem prvenstvu. Današnji spored je spet popolen in obsega pet tekem. Dvojni spored v Zagrebu V Zagrebu gostujeta danes naša Ljubljana in osiješka Slavija, kar se pravi z dragimi besedami in po vseh računih na papirju, da bosta Concordia in Hašk spet pridobila vsak po dve točki. Toda naši in Osiječani tudi niso začetniki v nogometu, in često se je že zgodilo, da so tako zvani favoriti gledali za točkami, ki so jih smatrali že za popolnoma sigurne. S Concordi-jo Ljubljana letos baš ni imela velike sreče, toda takrat je šlo le za prijateljsko srečanje in nazadnje ni bilo važno vprašanje zmagovalca. Danes pa gre Ljubljani za mnogo več in prepričani smo, da bo zastavila vse sile, da ostane vsaj v formi, kakor je bila proti Bački in si po možnosti ne poslabša pozicije, ki jo je po več neuspelih poizkusih vendarle zasedla v prvenstveni tabeli. Enako bi se moglo trditi tudi o osiješki Slaviji, ki ima v svojih vrstah nekatere odlične igralce, s katerimi je pred nedavnim baš iz Zagreba odnesla eno prvenstveno točko. ,Purgerskit izlet v Varaždin tako pravijo v Zagrebu današnjemu gostovanju, ki ga mora Gradjanski opraviti proti varaždinski Slaviji na njenem terenu Varaždinci pa so čudno in zagonetno moštvo, ker izgubljajo včasih proti slabšim, dobivajo pa proti boljšim in celo na tujem terenu. Danes tudi te lastnosti ne bodo pomagale mnogo in zelo verjetno je, da iz Varaždina drevi ne bomo slišali nobene senzacije. Splitski derby V Splitu se bosta brez režije in pred svojim občinstvom udarila za točke domača rivala Hajduk in Split, med katerima je treba seveda Hajduku kot starejšemu in bolj izkušenemu pripisati vse izglede za zmago. Delavska enajstorica Splita je znana po svoji borbenosti, toda najbrže ta sama ne bo dovolj, da bi se kaj poznalo v prvenstveni tabeli. Sašk in Bačka sta peti par, ki bosta danes v Sarajevu obračunala za točke. Sarajevčani so doma zelo nevarni in Bačka tamkaj skoraj nima nobene nade, da bi rešila kaj izkupička. Sašk ima v letošnjem ligaškem prvenstvu zelo vidno vlogo in zato ni verjetno, da bi mu mogla Bačka ustaviti serijo zmag, ki jih je zabeležil v prvem delu tekmovanja. Nacionalna liga V nacionalni ligi bodo odigrane štiri tekme, in sicer tri v Beogradu, odnosno pri sosedih v Zemunu, četrta pa v Borovu. Kandidati za ligaške točke v tej ligi so danes razporejeni po temle redu: V Beogradu: Jugoslavija—Jedinstvo tn BSK—Bask, v Zemunu: Zemun—Vojvodina, v Borovo pa Bat'a—Gradjanski (Skop-Ije). Ce bi hoteli delati prognoze, bi morali zmage prisoditi obema vodilnima beograjskima kluboma in pa Bat'i ter Vojvodini. Na Večni poti bodo že Priprave za nedeljsko dirko motosekcije Avtokluba so v polnem teku Med motociklisti se že kaže živahna na- . petost, ker nas samo še teden dni loči od | odločilne hitrostne dirke v Ljubljani. Videti je sicer, ko da se je Pluvius zarotil in sklenil izliti svoje zadnje vode na naše mesto, zaradi česar še ni bilo slišati ropota-nja motorjev na Večni poti, vendar to ne pomeni, da se ne vrše nobene priprave. V mehaničnih delavnicah opravljajo strokovnjaki poslednje preizkušnje in priprave strojev, tako da bodo že danes ob ugodnem vremenu dirkači na svojih železnih konjih premerjali progo. Večna pot je brez dvoma naša najzanimivejša dirkalna proga, ker vsebuje vse elemente ceste kot leve, desne, položne in ostre ovinke, vzpon in padec ter je prav zaradi tega trd oreh tudi za rutiniranega dirkača zlasti ker je treba progo prevoziti v obe strani. Brzinski rekord s hitrostjo 96.4 km na uro, ki ga je dosegel šiška, je dal priznanje ne le dirkaču, marveč tudi progi, ker je dokazano, da se je s tem uvrstila v mednarodno vrsto. Ta rekord pa se letos bržkone ne bo obdržal, ker se med motociklisti kaže odločna volja, da bi ga zrušili; težko pa je reči, kdo bo novi rekorder, ker bo konkurenca tokrat neprimerno hujša. Tudi mestna občina je zavedajoč se pomembnosti te prireditve, izboljšala in priredila cesto v nekaterih nevarnih mestih, kar bo tudi vplivalo na dosego večje maksimalne brzine pri letošnji dirki. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada med občinstvom za dirko in zlasti za posamezne dirkalne motorje, bodo trgovci z motornimi vozili na splošno željo razstavili v izložbenih oknih specialne stroje naših re-nomiranih dirkačev, kar bo občinstvu olajšalo presojo konkurence na dirki Hermesa Ljubljana, 8. oktobra. Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno je atletska sekcija ŽSK Hermesa danes popoldne izvedla svoj miting po dolžnosti, ki ga je pa močno pokvaril dež. Razen Her-mežanov, ki so v teku tekmovanja zaradi dežja večinoma odstopili, in enega člana Primorja so konkurenco sestavljali v glavnem Ilirijani, ki so tudi zasedli vsa prva mesta. Rezultati so glede na slabo vreme in slab teren prav dobri. Podrobno so se plasirali: 100 m: 1. Cičar 11, 2. Vilar 11.3, 3. Sodnik (vsi Ilirija) 11.6. Štafeta 4X100 m: Ilirija (Cičar, Ober-šek, Vilar, Sodnik) 45.4. 1500 m: 1. Podlipec 4:34, 2. Megušar (oba I) 4:36. „ _ 800 m: 1. Oberšek 2:00.9, 2. Glonar (oba I) 2:04.8. 10.000 m: 1. Glavnik (I) 38:04. 200 m: Kolenc (I) 24.3. Skok v daljino: 1. Cičar 6.28, 2. Vilar (oba I) 5.74 m. Met krogle (7.25 kg): 1. Stadler (B) 11,50 m, 2. Košer (II) 11.27 m. Pri štafeti velja opomba, da so bile predaje izvrstne! 1939 s 12 novih svetovnih rekordov Lahkoatletsko leto 1939., ki se mora smatrati za zaključeno, je kljub nemirnim časom prineslo celo vrsto odličnih uspehov. Izmed vseh 12 novih svetovnih rekordov so jih 10 zabeležili moški, ostala dva pa gresta v dobro ženskam. Z eno izjemo ho bili vsi ti novi rekordi doseženi v disciplinah tekov, med katerimi pa je nekaj takih ki so jih še pred nekaj leti smatrali za zadnjo mejo, kar bi mogle doseči človeške sposobnosti. Med te je treba predre prišteti nov svetovni rekord Nemca Rudolfa Harbiga na 400 m v natančno 46 sekundah in na 800 m v času 1:46.6 kakor tudi novo svetovno znamko v skoku na daljino, ki jo je dosegla nemška prvakinja Schulz s 6:12 m. Nad polovico vseh novih rekordov beleži seveda Finska, med katerimi jih ima pet sam Taisto Maki, čudežni tekač in naslednik Nurmija. Novi svetovni rekordi letošnjega leta so naslednji: moški: 400 m Harbig (Nemčija) 46 sek., 800 in Harbig (Nemčija) 1:46.6, 5000 m: Maki (Finska) 14:08.8, 10.000 m: Maki 29:52.6, 25.000 ns: Tamilia (Finska) 1:21:27, 2 milji: Maki 8:53.2, 3 milje: Maki 13:42.4. 6 milj: Maki 28:55, 4X800 yar-dov: Amerika: 7:35.2, 4X1500 m: Madžarska 15:55 5, Finska 15:54.8. Ženske: 80 m zapreke: Testoni (Italija) 11.3, skok v daljino: Schulz (Nemčija) 6:12 m. Na športni prireditvi v Viipuriju na Finskem je slavni metalec kopja in svetovni rekorder Matti Jarvinen zalučal kopje do 76.54 m ter s to znamko dosegel najboljši uspeh letošnjega leta. Blago po štiri dinarje meter! Kako sta kroSnjarja potegnila lahkoverne deželane »Negi za Ormožonc, 6. oktobra Celo trgovci so verjeli govorici in neki so Še ni dolgo tega, ko se je pred postajo v j z vozovi in avtomobili pribrzeli pred Griv-r.oL-»rta iiitra nahraln npnavo^nn ' čevo restavracijo. Slednje dejstvo je pod- Puneec in njegovi v Kaliforniji. Iz Fo-rest Hilla, kjer se naši beli mušketirji na ameriškem teniškem prvenstvu niso ovenčali s posebno slavo, so Punčec in ostali trije odpotovali v Kalifornijo, kjer sodelujejo v teh dnevih na velikem turnirju za prvenstvo Kalifornije. Kakor piše Franjo Punčec »Politiki«, je v prvem kolu šlo vsem trem razen Mitiča dobro, le on je izgubil že pri prvem nastopu proti popolnoma neznanemu partnerju. Izven dvoma je, da forma naših igralcev ni najbolj zanesljiva že zaradi tega, ker vlada zdaj v Kaliforniji izredna vročina, kakršne Evropci v tem letnem času niso vajeni. — Po vče-rašnji brzojavki iz San Frančiška se je Punčec plasiral v finale za teniško prvenstvo Kalifornije, kar je vsekakor spet eden lepih uspehov našega najboljšega srednje-eprovpca. Ormožu nekega jutra nabralo nenavadno mnogo ljudi iz vse ormoške okolice. Prišli so viničarji. kočarj: in kmetje tam od Sv Bolfenka in Sv. Miklavža, pa z »bregač« okoli Sv. Tomaža in z ravnice dol »prta Sr-jancon«. Ves prostor pred Gnvčevo restavracijo jih je bil poln. na drugi strani tam prek tirov okoli skladišča pa !>o »liikali« bratje Hrvatje od Vinice. Petrijanca in drugih vesnic. Železničarji so debelo gledali, saj ni bil nikjer pripravljen noben tabor ali shod, tudi nobeno romanje ni bilo na dnevnem redu. Najbolj čudno pa je bilo, da si nobeden izmed mnogoštevilnih čakalcev ni kupil vozovnice. Očitno je bilo, da samo nekaj ali nekoga pričakujejo in da ne nameravajo dati železnici nobenega zaslužka. Morda pride v Ormož sam ministrski predsednik ali pa celc dr. Maček! — tako so domnevali železničarji in resnični potniki. Naposled se je uganka razvozlala. Ljudje so bili navreli na ormoško postajo, da b' si nakupili raznega mar.ufakturnega blaga po neverjetno nizki ceni. Tistega dne bi bila morala priti na postajo Ormož dva vagona češkega blaga vseh vrst. Neki židje so baje bili dobili dovoljenje, da izvozijo iz Češkomoravskega protektorata blago, ki ga hočejo prodati po vsaki ceni, samo da se ga znebijo. Tako sta pripovedovala nekaj dni poprej dva krošnjarja z manufak-turo po vsej lepi ormoški okolici na obeh straneh Drave. Trdila sta tudi. da bo lahko vsak kupec njunega blaga smel tega zamenjati. če mu ne ugaja, samo v Ormož mora priti. Za štiri dinarje bo človek lahko dobil celo blago za moške obleke. Ni čudež, da je šla vest o tako ugodnih cenah kakor vihar po vseh bregačah in grabah. Kdor je imel količkaj časa. se je odtrgal od doma in jo mahal »prta Ormoži«, da ne zamudi prilike. Pa koše in košare so imeli s seboj, da bi blago v njih ponesli domov. žgalo še neke nevernike. da so se tudi odločili za pohod, ki je obetal toliko profita. | Kogar pa je delo zadržalo doma. temu je bilo hudo žal ali pa je naprosil srečnejšega soseda, naj kupi za božjo voljo tudi zanj ; nekaj tega »fal« blaga. Pričakovanje odločnih kupcev je bilo veliko, še večje pa njihovo razočaranje, ko je prisopihal mariborski vlak brez tistih dveh blagoslovljenih vagonov in ko so ga kakor vsak dan »razčesnoM na dva falata« — enega za Čakovec, drugega za Lotmerk in je bil tir zopet prazen. Z dolgimi nosovi in bogatejša za lepo izkušnjo se je množica razšla na vse strani. Lahko si mislimo, da niso bile misli naših »manufakturistov« bog ve kako pobožne: pol dneva je bilo zgubljenega, marsikdo je krevsal po dve uri daleč, da si oskrbi za zimo zdaj pa je moral lačen, žejen in s praznim košom domov. Še preden je ta ali on; dospel v domačo grabo. so bili tam že zvedeli, po čem je bilo v Ormožu »češko blago«. Vsak sosed, ki je ostal doma, je že poprej bil prepričan, da je vse skupaj samo farbarija. zato mu kajpada niti na misel ni prišlo, da bi tudi letel na ormoško postajo Pač pa je »spitaval« vsakega jezneaa »manufakturista«. kdaj bo nosil prvič hlače iz tistega »tal cajga ali što-fa«. Na svoj račun so torej prišli samo bolj pametni ali — če hočemo — bolj počasni. Niti ormoški Grivec ni imel od »vekega še-rega« pred gostilno poštenega haska, saj so si samo neki »štacunarji« privoščili kak brizganec. Dobiček sta imela krošnjarja. samo da sta ga že poprej pobrala Zdaj bi bilo že prepozno in tudi malo prenevarno. Še dolgo si ne bo noben krošnjar upal tja na Kog ali Gomilo, na Vinski vrh ali v Kr-žanjščak. ker ve, da bi mu tam pošteno pomerili suknjo. 80 let Mihe Bajzlja Korenjaka Mihe Bajželja smo se spomnili lani. ko je s svojo zvesto življenjsko družico Franjo slavil zlato poroko. Zdaj mu z veseljem čestitamo k 801etnici. Miha Bajželj se je rodil v Stražišču ln se je izučil v sitarski obrti. Ko je bil star 29 let. se je poročil s Franjo Fabjanovo. s katero sta skrbno vzgojila 6 sinov in 4 hčera. Najstarejši sin je postal žrtev svetovne r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4. popol., 7 in pol 9 zvečer prekrasen vohunski velefilm »Gibraltarc. (—) r— Hotel »Evropa«. Koncertna glasba s plesom v kavarni vsako sredo, soboto in nedeljo. Igra salon jazz-orkester Odeon iz Ljubljane. (—) Iz Novega mesta n— 8p°m'nski večer ob 5-letnici smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja bo v Sokolskem domu jutri ob 20. Na sporedu: govor, deklamacije in godbene točke. Pridite polnoštevilno! Prostovoljni prispevki. Odbor. Iz Ptuja S— Samaritanski tečaj Rdečega križa. Ob tednu Rdečeea križa je otvoril šoštanj-ski krajevni odbor RK samaritanski tečaj, ki se vrši ob torkih in četrtkih zvečer v osnovni šoli. Vodi ga zdravnik g. dr. Fer-do Korun. obiskuje ga pa okrog 30 deklet. Ker so taki tečaji zlasti v sedanjem času zelo potrebni in važni, želimo, da bi tudi tečaj RK rodil največ uspehov. g— Odlikovanje. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je odlikoval za zasluge na polju RK g. Rada Košiča. uradnika drž. rudnika in g. Miroslava Pevca, upravitelja Bratovske skladnice. s srebrno medaljo. SUl JC ~. .DlcllUVSite MlIdUIULC, t> SI CUI UU IllCUdl IU- vojne, namlajša hečrka pa je umrla pred oba se udeistvujeta v velenjskem Rde- tremi leti. Ostali otroci so ugledni napred- j čem križu. — Čestitamo! ni možje in žene ter sta roditelja na nje upravičeno ponosna. Miha Bajželj je vse svoje življenje posvetil deiu in vzgledni skrbi za družino. V visoki starosti je ostal čil in krepak in želimo, da bi tak ostal še dolga leta. Iz Škofje Loke Dr. KOCJANČIČ zopet redno ordinira ŠKOFJA LOKA Iz Hrastnika h— Umrla je v Hrastniku 251etna rudarjeva hčerka Julijana Babičeva Pokopali so jo v petek na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film »Medeni teden«. Z Jesenic Br* Marciš9 Jesenice zopet redno ordinira s— Krajevni odb^r za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka bo priredil več predavanj o vprašanju zračno-zaščitnega zavarovanja Prvo predavanje fco v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v risaln ci osno\Tie šole na Jesenicah Predavanje je namenjeno predvsem hišnim lastnikom, kj so od odhora prejeli nalog, da izvrše -saščit-ne naprave v svoi h hišah. Na tem predavanju se bo hišnim 'astnikom razložilo. kako naj s- urede zaklonišča. s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in ob 8. zvečer prvi poljski velefilm »Po poti usode« (Znachcr). Film je krasna umetnina. Med dodatki je kulturni film ter Paramountov zvočni tednik. f? R«*3R*a r— Napad pod Sv Jošfom — fin&ran »Jutro« je v petek pri<">bč»!o med dnevnimi vestmi, da je neznan ropar napadel pod Sv Joštom 25-letnega mizarskega pomočnika Rotarja Josipa iz Zgornje pernice Rotar je izpovedal, da ga je napade! neki ropar in ga z revolverjem ustielU Zadeva pa je naslednja: V četrtek opoldne ie prišel k zdravniku dr. Pancetu tovarniški delavec Jože Rotar in ga prosil za zdravniško pomoč, češ da je ustreljen v glavo. Zdravnik ga je pregledal in ugotovil, da ima na sencih ogreblino. osmojeno od smodnika. Čelne kosti pa sploh ni ime' ranjene. Ker je zdravnik domneval, da ima Rotar kake notranje poškodbe od padca, je odredil pre voz v bolnišnico. V istem času pa je obvestil Rotarjev brat kranjske orožnike, da je njegovega brata prejšnji večer napadel neznan razbojnik in ga ustrelil Rotarja so nato zaslišali toda še isti dan je žandar-tnerija ugotovila, da je njegova izpoved do-ceia izmišljena. r— Spominska žalna svečanost ob peti •bletnic* smrti Viteškega kraMa bo v ponedeljek ob 20.30 v Narodnem domu. Pridite vsil RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 1515 in 20. uri film »Spo-vednikova tajnost« (Večni pečat). Za dodatek Paramountov zvočni tednik. S^kol Ljubljanskemu sokolstvu. Po navodilih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in v smislu sklepa meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev bo ljubljansko sokolstvo počastilo peto obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja z ža!io svečanostjo, ki bo v ponedeljek, dne 9. oktobra ob 20. uri v telovadnici Narodnega doma po postopnem sporedu: 1) Švajgar: Duši padlega borca; godba Sokola I. Tabor. 2) Spominski govor br. Engelberta L. Gangla. 3) Fran Venturini: »Usmili se, o Bog!« poje Huba-dova župa. 4) Deklamacija: »Rudarjev pozdrav mrtvemu kralju«, iz Toneta Sa-jevca žalnega posvetila Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. 5) J. Kornilov: »Spavaj naš kralj Uedinitelj!« na besedilo br. Gr. Drige, poje br. Gregor Driga. 6) Zorko Prelovec: »Poljana toži« poje Hu-badova župa. 7) Stolz: »žalni koral«, godba Sokola I. Tabor. Vse brate in sestre in oboji naraščaj vabimo, da se udeleži žalne svečanosti v meščanski obleki z znakom Ljubljanska sokolska dru?,tva. Viški Sokol spominu kralja Mučenika. Jutri ob 19. uri bo viški Sokol priredil pred spomenikom na Glincah spominsko svečanost, na katero bratsko vabimo vse članstvo in naraščaj in viško prebivalstvo. Pred spomenikom bodo pevci zapeli dve žalostinki, v pietetnem govoru pa se bo spomnil nepozabnega kralja in mučenika starosta br. Pavle Eorštnik. Spomenik bomo okrasih in prižgali pred njim lučice kot dokaz neomajne ljubezni do Viteškega kralja, obenem pa bomo ponovili poslednje naročilo kralja-junaka »Čuvali bomo Jugoslavijo«. žalne svečanosti naj se udeleži članstvo in naraščaj v polnem številu v meščanski obleki z znakom. Svečanosti bo ob vsakem vremenu. Po žalni svečanosti doma se bomo udelržili skupne svečanosti v Narodnem domu. Uprava S°fcoia ^ ljana Vič. Nase gledališče D B A M A Medel ja. 8.: Številka 72. Izven. Ponedeljek, 9.: Kacijanar. Red B. Torek, 10.: zaprto. Sreda. 11.: številka 72. Red Sreda. OPERA Nedelja, 8.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9.: zaprto. Torek 10.: zaprto (generalka). Sreda,' 11.: Kjer škrjanček žvrgoli, opereta. Premiera. Premierski abonma. Danes bodo vprizoriii po znižanih cenah priljubljeno Smetanovo komično opero »Prodana nevesta«, ki, kljub temu, da je že neštetokrat šla čez naš oder, še vedno napolni gledališče. G. Franci kot Janko, ga Heybalova kot Marinka, g. Betetto kot izvrstni Kecal in g. Banovec kot Va-šek so nam porok, da bo nocojšnja predstava na izredni višini. Poleg omenjenih sodelujejo še Kogejeva, španova, Raf1**-kova, Janko, Dolničar, Simončič, Sekula. Dirigent Neffat. * CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 11.: Pygmalion. Gostovanje mariborskega gledališča. Diplomatski slovar Da še bolj ponazorim kočljivost mednarodnih vprašanj, ki so v zvezi z izvajanjem blokade kot izjemnega sredstva v pomorski vojni, ki še vedno pogreša svojo obvezno pravno ureditev, hočem vsaj na kratko prikazati pomen londonske pomorske konference iz leta 1909, katere zaključna deklaracija (izjava) naj bi služila za osnovo vseh blokadnih pravil. Pravila, o katerih sem govoril v prejšnjem sestavku. so bila namreč brez izjeme sprejeta v londonsko deklaracijo, vendar niso obveljala kot obvezna. Ves razvoj po londonski konferenci pomeni celo postopno oddaljitev od njih. LONDONSKA KONFERENCA L. 1909. Povod za sklicanje pomorske konference v Londonu, ki naj bi razpravljala o blokadi in njeni pravni ureditvi, je dala določba 12. haaške konvencije, ki se je izrekla za ustanovitev posebnega »Mednarodnega sodišča morskega plena«. Naloga tega sodišča naj bi bila, da bi kot zadnja in nepristranska instanca vršilo revizijo sodb. ki jih izdajajo posamezna sodišča morskega plena vojskujočih se strank. S tem se je skušalo uvesti mednarodno nadzorstvo nad sobami nekontroliranih sodišč morskega plena vojnih strank in jim s tem dati objektivno vrednost A ker je bil postopek sodišč morskega plena pri posameznih vojskujočih se strankah preveč različen, se je zdela ustanovitev mednarodnega sodišča morskega plena nemogoča brez poprejšnjega poenotenja določb o morskem plenu. Zato je bila po haaški konferenci iz leta 1907 sklicana za naslednje leto konferenca v London, ki naj bi posebej razčistila ta vprašanja. Londonska konferenca je začela svoje delo v novembru leta 1908 in ga zaključila z že večkrat omenjeno deklaracijo v februarju naslednjega leta. Namen londonske konference v pogledu blokade je bil, da dopolni določbe pariške deklaracije iz leta 1856. PARIŠKA DEKLARACIJA Pariška deklaracija, o kateri sem deloma že pisal, je proglasila naslednja glav^ na pravila pomorske vojne: 1. Ukinitev in prepoved piratske vojne. 2. Prepoved zaplembe nevtralnega tovora na sovražni ladji, v kolikor ne gre za biago vojnega tihotapstva, katerega prevoz ni dovoljen. 3. Prepoved zaplembe sovražnega tovora na nevtralni trgovski ladji, v kolikor spet ne gre za blago vojnega tihotapstva. 4. Dopustitev samo dejanske (efektivne) blokade, ki mora biti »izvedena z zadostnimi silami, da se zares lahko prepreči dostop do sovražne obale.« LONDONSKE »UGOTOVITVE« Poslednje tri točke pariške deklaracijo so bile predmet novega proučevanja na že navedeni londonski konferenci leta 1908-1909. Sklepi te konference, izdani v obliki »deklaracije«, ki tvorijo zelo važen vir pozitivnega mednarodnega prava, v kolikor se v uvodnem protokolu k tej deklaraciji izrecno poudarja, da ne gre za pravila, ki bi jih udeležene države na novo sprejele kot prostovoljno skupno pravo. temveč zgolj za »ugotovitve« na konferenci udeleženih opolnomočenih zastopnikov držav vmednarodnem obi-č a j n em pravu že veljavnih norm (pravil)*. Pomen uvodne izjave je predvsem v tem. da smemo smatrati vse kasnejše kršitve pravil, sprejetih v londonsko deklaracijo, kot prave svojevoljne pravno kršitve, četudi deklaracije niso ratificirale vse udeležene države. Vsekakor se ne more reči, da bi zaradi te kršitve že tudi pravila deklaracije nehala veljati, kakor bi smeli to trditi v primeru sporazumne določitve pravil v mednarodnih dogovorih, ki bi se kasneje kršili. O formalni obveznosti londonskih pravil pa vsaj glede onih držav ne moremo govoriti, ki londonske deklaracije niso nikdar ratificirale in nikdar dejansko priznavale (n. pr. Anglija). • Scrutator. f Dotrpel je danes MARTIN HUDALES policijski stražnik L razr. v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo objavljen v dnevnem časopisju. LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1939. 0 Žalujoči: PRANJA roj. KORBAB, žena; SLAVKO, kapet. L ki., FRANC, policijski nadzornik, sinova; MINKA poroč. BERTONCELJ, ANKA poroč. REPE, BETA, prof., MALCI poroč. SVENT, hčere — in ostalo sorodstvo. »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna »Zagreb«. — šele Vaše tretje pismo nam daje dovoljno osnovo za dokončno pojasnilo. Vaša hiša je nova ter uživa v smislu čl. 37. II. zak. o neposred. davkih davčno olajšavo, ker je zgrajena v okolišni črti kraja, ki je proglašen za letovišče, skozi dobo 20 let. Odstavek III. navedenega člena, ki predvideva za zgradbe na kmetih zunaj letoviških okolišev posebno razpre delnico, v Vašem primeru torej ne pride \ poštev, čeprav se bavite izključno samo s poljedelstvom. Kot odmerno podlago za zgradarino je torej vzeti najemno vrednost Vaše hiše, od katere plačujete 12% osnovni davek brez dopolnilnega davka in samoupravnih doklad. Ker ste bili v svoji prijavi navedli razmeroma nizko najemno vrednost, jo je davčna uprava v smislu zakona sama zvišala. S katero drugo zgradbo jo je primerjala, tega seveda ne moremo ugotoviti, pač pa je morala biti za davčno upravo merodajna kakovost in lega zgradbe, ki je služila Vaši hiši kot primer. Davčna uprava je morala torej uvaževati vse okolnosti in dejstva, od katerih je bila za-visna ugotovitev višine najemne vrednosti ter je morala v davčni prijavi sami razložiti, kako je postopala. Objekt, s katerim je opravila primerjavo, je morala popisati, ter navesti vse podobne momente med objektom, ki se je primerjal, in objektom, s katerim ze je primerjal. Nadejamo se, da se po Vašem končnem pismu z dne 1. t. m. popolnoma razumemo. K. B. — Lj. — V svojem pismu nas po-prašujete, kdaj zastara pravica do izterjave takso. — Taksna pravica zastara v smislu čl. 33. taks. zak. v petih letih. Zastaranje se začne in sicer: a) pri listinah z dnem, ko se spis. zavezan taksi, prvič uporabi pred oblastvom, ali če oblastvo brez tega zve za tak spis; b) za vse ostale posle. ki so obremenjeni s takso, z dnem, ko oblastvo zve. da taksa ni plačana, če se prisodi taksa z razsodbo ali kakršnokoli odločbo, zastara pravica, izterjati takso, v 24 letih. Vsako opravilo oblastva glede izterjave takse pa zastaranje prekine in teče to iznova od poslednjega opravila oblastva za odmero in izterjavo. F. T. — M. — Doslej še niste imeli služkinje. Vaša žena jo je najela še le s 1. septembrom t. 1. Ali si morate nabaviti davčno karto za ta hišni posel že letos, ali še le s I. I. 1940? Mnenja ste, da davčna karta za letos lahko izostane, ker služkinja ni bila zaposlena vse leto. — Davčno karto za služkinjo ste si morali nabaviti v smislu določbe čl. 95. zak. v 15 dneh po sprejemu v službo, torej najkasneje do 15. IX. t. 1. Karto za leto 1940 pa si boste morali nabaviti do konca meseca januarja 1940. Po-slodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, piača za kazen petkratno vrednost davčne karte. M. T. — J. —. Kači davčnih zastankov Vam je davčna uprava zaruhžla več pohištva, ki bo prišlo že v doglednem času na javno dražbo. Ali bi mogli to pohištvo na javni dražbi odkupiti ter si na ta način zasigurati, da pride za razmeroma nizko odkupnino zopet v Vašo posest? — Po čl. 68. izvršilne uredbe davčni dolžnik ne sme podajati ponudkov ne zase ne v tujem imenu; prav to velja za izvršilnega organa in za njegove sorodnike. Tudi dolžnikovi zastopniki ne smejo za dolžnika podajati ponudkov. Zato Vam svetujemo, da se spo-razumete z davčno upravo še pred razpisom javne dražbe ter plačate vsaj nekaj na račun davčnega zaostanka. Po našem mnenju ni izključeno, da boste s tem dosegli preložitev7 dražbe, seveda, ako bo davčna uprava uvidela, da so za preložitev dražbe dani vsi pogoji in da izterjava ostalega davka ne bo ogrožena. »Družba«. — Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo z določbo čl. 74. zak. o neposred. davkih, ki veli, da so družbenemu davku med drugimi zavezane delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z o. z., zadruge, rudniške združbe, zavarovalne družbe in hranilnice, kolikor so vse te osebe zavezane javnemu polaganju računov ter imajo svoj sedež na ozemlju naše kraljevine. Važen pogoj za zavezanost podjetij družbenemu davku je obsežen v zakonskem postulatu. da so podjetja zavezana javnemu polaganju računov. Ta dolžnost pa se ne smatra za obstoječo samo tedaj, če mora podjetnik javno oglašati svoje poslovne račune ter jih predlagati upravnemu organu, ki je pristojen za zaščito dotičnih javnih koristi, marveč obveznost, jnvno polagati račune, se smatra za obsto. 'o t ii. če mora pokazati podjetnik pos.' "ne račune tudi izven kroga deležnikov v podjetju organu, ki je pozvan ščititi javne koristi. Iz povedanega boste mogli že kolikor toliko posneti, ali bo zavezano Vaše podjetje družbenemu davku, ali pridobnini. L S. — C- — Od Vašega novega obrata Je davčna uprava odmerila za enkrat pri-dobnino samo začasno. Kdaj se bo izvršila definitivna odmera? — Od novih podjetij, obratov in poklicev plačujejo davčni zavezanci, dokler se ne ugotovi prvi čisti letni dohodek, davek začasno in sorazmerno s podobnimi, po tej obliki že obremenjenimi podjetji, obrati in poklici; po ugotovljenem čistem letnem dohodku pa se izvrši končna odmera tako za prihodnjo davčno dobo kakor tudi sorazmerno s časom, minulim od začetka davčne obveznosti do konca prvega poslovnega leta. (čl. 58 zak.) Isti. — Na Vaše vprašanje, katero pridobitno poslovanje se sme označiti za zavezano davku, Vam sporočamo, da mora pri vsakem pridobitnem poslovanju konkretno obstajati namera, dosezati dohodke. Kjer take namere ni. ali je ni mogoče konkretno nadzirati, tudi ni davčne obveznosti (Točka 4. pravilnika k čl. 42 zak. o neposred. davkih.) A. K. 52. Že pred svetovno vojno je zapustil vaš oče posestvo starejšemu sinu, druge pa odpravil z malenkostno doto. Sin je v svoji oporoki zapustil celo premoženje ženi, ki je izročila posestvo svoji sorodnici. Vprašujete, ali bi mogli doseči še kako plačilo iz očetove zapuščine. — Tekom treh let po očetovi smrti bi mogli še poizkusiti ovreči njegovo poslednjo voljo. Po treh ietih je pa taka pravica zastarana in bi v morebitni tožbi, če hi jo skušali vložiti, gotovo propadli, ako bi nasprotnik v pravdi postavil tak odgovor. Ker nimate v zapuščini po Vašem bratu pravice nujnega deleža, je tudi misel na uveljavljenje kakih namišljenih pravic do njegove zapuščine proti njegovi ženi — popolnoma odveč. Zapuščina po drugem bratu, ki je menda padel v vojni, a še ni bil proglašen mrtvim, bo zapuščinsko oblastno obravnavano pri sodišču šele takrat, kadar bo izrečena od pristojnega okrožnega sodišča njegova proglasitev za mrtvega. P. Z. M. Ste trgovec, ki vlaga radi pri- hranitve stroškov sam opominske tožbe zoper svoje dolžnike. Culi ste, da je sedaj plačevati Se neki posebni doprinos za gradbeni fond. — Da ustrežemo vam in več drugim interesentom, objavljamo ponovno tabelo, iz katere razvidite, kakšne takse in kolikšen doprinos je plačevati za tožbe v opominskem postopanju. Tožbo oz. vlogo je taksirati s sodno takso in z posebno markico za sodni doprinos. Predvsem Vas opozarjamo, da velja zakon o opominjeval-nem postopku le v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu, ne pa v ostalih krajih države. Z opominsko tožbo je mogoče uveljavljati le denarne in zahteve na izročitev zamenljivih stvari do vrednosti din 6250.— Tožbo je vložiti v primeru, da je eden toženec v dveh enako se glase-čih izvodih, v primeru, da je več tožencev, pa v tolikih, da dobi po en izvod vsak izmed njih en izvod pa ostane za sodišče. Sodišča dopuščajo, da se taksa v celotnem znesku nalepi na prvi izvod. Taksa oziroma sodni doprinos znaša ob vrednosti spornega predmeta do do do do do do do do 300 din 500 din 1000 din 3000 din 4000 din 5000 clin 6000 din 6250 din za tožbo 1.50 din 1.50 din 3.— din 9.— din 15.— din 15.— din 15,— din 21.— din za drugo-pis 0.75 din 0.75 1.50 4.50 7.50 7.50 7.50 10.50 din din din din din din din za odločbo 7.50 din 15.— din 22.50 din 30.— din 50.— din 50.— din 60.— din 60 — din skupaj za doprinos 9.75 17.25 27.— 43.50 72.50 72.50 82.50 91.50 din din din din din din din din 1,— 2,— 3,— 4.50 7.50 7.50 8.50 9.50 din din din din din din din din Tabela velja za primer, da je tožena le ena oseba. Ako je toženih več oseb, je potrebno taksirati po toliko več drugopisov, poleg tega pa plačati za vsakega nadaljnjega toženca, razen prvega še posebno takso za auplikat sodne odločbe, ki znaša ob vrednosti spornega predmeta do 500 din po 3 din, nad din 500 pa po din 15. V istem znesku kot tožbo (prvopis tcžbe), je taksirati tudi upor zoper plačilno povelje, če ga hoče prizadeti toženec vložiti. Seveda je treba tudi na upor plačevati sodni doprinos, ki znaša najmanj din 0.50, največ pa din 25. Plačevati je po 1/10 od zneska sodne takse. Sodni doprinos je obvezno plačevati na vse vloge, ki so došle na sodišče po 16. IX. 1939. Doprinos gre v fond za zgraditev popravila in opremo sodnih zgradb in za urejevanje zemljiških knjig. Izšle so posebne marklce v to svrho po din 0.50, 1.—, 2.-5., 25,— Pravna i. T. C. Šoloobvezni otroci Vašega sina tn njegove žene so ostali brez sredstev, ker je odšel začasno k vojakom. Kmetska občina, kamor so pristojni, nima sredstev, da bi jim pomagala. — Medtem je bila pred dnevi izdana uredba ministrskega sveta, s katero se bo dajala podpora družinam dotičnih oseb, ki so bile poklicane v vojaško službo. Tako ženi, kot tudi otrokom pripade podpora v vašem kraju po din 5.— dnevno, za vsakega otroka pa po din 3.—. Prizadeta žena naj se čimprej zglasi na občini, v kateri sedaj biva, kjer bodo njeno prošnjo sestavili na zapisnik. Občina mora nadalje uradoma in nujno ukreniti vse, kar je predpisano po uredbi, da zamore odbor za podpore, ki bo postavljen pri dotičnem sodišču, izdati odločbo p podpori in tako olajšati bedo. Hermes: Mere. ki ste jih navedli, so še ncrma.ne. Ste pač nenavadno krepko razviti, vendar se ni treba zaradi tega delati skrbi. B M.: Ključ, do rešitve problema v vašem primeru leži v zdravljenju nervozno-sti prizadete osebe. Možno pa je, da gre tudi za kako organsko napako. Večinoma je to živčnega izvora. Svetujem zdravniški pregled ali zdravljenje. Lahko se zgodi namreč, da pridete v skrajno neugoden položaj. A. D. Sremič: Zdravljenje padavice je zelo različno in se ravna po vzroku iste. Predaleč bi šel, ako bi se hotel spuščati v podrobnosti V glavnem se priporoča neslana dijeta in brom. Uživanje alkohola je prepovedano. Glede recepta se obrnite na vašega zdravnika! Slavica: Zajedalce morate mehanično odstraniti. Nadalje priporočam parno kopel m umivanje obreze z milnim špiritom A. B. Kruplivnik: Deformacije nog v tem smislu, kot jih opisujete vi, opažamo predvsem pri rahitisu. Priporočam torej, da dajete otroku ribje olje, mnogo sočivja in da ga vodite mnogo na sonce. Pozimi pride v poštev obsevanje s kremcnsko iučjo. Iz vašega pisma si ne morem ustvariti jasne slike, koliko so noge deformirane. Ako je deformacija težka, je potrebno nositi posebne ortopedske aparate. Najbolje bo. da se posvetujete s kakim ortopedom, ki bo po pregledu odredil potrebne mere. J. Z. Kamnik: Brez pregleda je težko reči dali gre samo za vnetje nožnice, ali pa za vnetje maternice. Verjetnejša je zadnja domneva. Priporočam tople sedeče kopeli, odnosno tople obkladke ter čim več počitka. Ako se bo stanje poslabšalo, bo treba k zdravniku. J. A. Markovec: Preberite odgovor pod J. D. Sremič. Laringin 2: Brez preiskave je težko z gotovostjo reči. odkod izvira sluz pri hrka-nju V vašem primeru se mi zdi verjetnejše, da gre za katar grla, kot za katar bronhov. Priporočam inhalacije nad toplo vodo. ki ste ji primešali par kapljic mentoloveča olja. Opustite kajenje in skrbite sploh, da boste mnogo na svežem, čistem zraku. Mislim, da se vam bo stanje na ta način kmalu popravilo. E. J. Ljubljana: V takih primerih kot je vaš. je vsako razglabljanje popolnoma odveč, odnosno celo kvarno. Potreben je namreč točen klinični in mikroskopski pregled Zdi se mi sicer, da gre za katar in ne za rediciv. Mnenja sem pa, da more ed;no preiskava pojasniti celo stanje. C. A. Hrastnik: Priporočam, da izpirate usta s kameličnim čajem in da mnogo žvečite n. pr. posušeno sadje ali pa žvečilni gumi. Sadn? kis M. A. Lj.: Vprašujete, kako se napravi sadni kis za domačo uporabo. Sadni kis je prav dobra začimba, veliko bolj zdrav kot pa kis, napravljen iz ocetne esence. Dobiva se s pretvorbo alkohola v ocetno kislino. To pretvorbo opravijo bakterije, ki zahtevajo za svoje delo določene pogoje. Ti pogoji so: 1. Alkoholna tekočina naj ima do 10°'o alkohola. 2. V času vrenja mora priti do alkoholne tekočine dovoli zraka. 3. Najprimernejša temperatura za vrenje je 30—35° C. 4. Iz boljšega sadja dobite boljši kis. Jabolčni kis napravite na ta način: Jabolčne tropine, ki ostanejo od stiskanja, kakor tudi jabolka, ki niso za drugo rabo in jih zdrobite, se dobro zmešajo, zložijo v kad in dobro zbijejo. To polijete z nekaj tople vode in prepustite vrenju. Pri primerni toploti prevre za 10—15 dni. iz sadnega sladkorja se je napravil alkohol. Zdaj trop zrahljajte, dajte v kad na 1001 2—3 litre dobrega vinskega octa (s tem dodaste ocetne bakterije) in pustite, da se vkisa. Zdaj mora biti kad na temperaturi od 30 do 35° C. Cez kak mesec dni bo kisanje gotovo. Nato lahko kis točite kar iz kadi. še boljše pa je, da vse sprešate in kis shranite v tistih posodah. Tudi slab sadjevec lahko predelate v kis. Daste mu na 100-1 2—3 1 dobrega vinskega kisa. pri temperatura 30° C boste imeli čez dober mesec iz sadjevca kis. Iz bolnega sadjevca pa bo seveda dober sadni kis težko napraviti. Jabolčna marmelada Ista: Za jabolčno marmelado napravite tako-le: Popolnoma zrela jabolka dobro umijete in zrežete. Zrezani kosi se nekaj vode kuhajo tako dolgo, da se razkuhajo. Seveda morate mešati, da se vam ne pri-smode. Razkuhana kaša se nato preparira in med stalnim mešanjem kuha v plitvih posodah, da se zgosti. Proti koncu kuhanja dodaste na vsak kg 20—30 dkg sladkorja. Marmelada je tem trajnejša, čim gostejša je. Priprava češpljeve marmelade gre na isti način. Zdrave zrele češplje razkuha-te, preparirate in vkuhavate do zgoščenja. Za slajenje je treba manj sladkorja, odvisno pa je to od okusa. — O pripravi brezalkoholnega sadnega soka smo že odgovorili v eni izmed zadnjih nedeljskih številk. Hranjenje čebule F. M., Trb. Imamo precej čebule, ki bi jo radi ohranili, do druge letine. Kako in kje naj se hrani čebula, da se ne pokvari? Čebulo za shranjenje na daljši čas mp-rate najprej dobro posušiti, dalje odstraniti vse nagnito listje in vse ranjene gomolje. Hraniti jo lahko na visečih lesah ali obešeno v kitah, glavno je, da ni pre-gosto naložena. Prostor, kjer se dobra ohr ani čebula, naj bo zračen, suh in hladen. V vlažni in topli shrambi čebula prehitro odganja in gnije. Zopet pa pazite, da ne bi pozimi čelu zmrznila ali da se preve ne izsuši. Do zime je lahko v podstrešju, dalje pa naj se hrani v suhi shrambi v pritličju. S turnirja za prvenstvo Zedinjenih držav ameriških je še naslednja odlična pozicijska partija novega prvaka. Beli: Seidman Črni: Fine Damski gambit. 1. c2—c4 Sg8—f6 2 Sbl—c3 c7—c5 3. Sgl— f3 d7—d5 4. c4 ; d5 Sf6 : d5 5 d2—d4 e7—e6 Z izpremenjenim vrstnim redom potez je tako nastala varianta damskega gambita, ki ;o navadno dosežemo s potezami 1. d4, do, 2. c4, e6, 3 Sc3, Sf6, 4. Sf3. c5, 5. cd5:, Sd5. 6 e2—e3 Običajnejše nadaljevanje je 6. e4. Sc3:, 7 bc3\ cd4:, 8. cd4: .Lb4 9. Ld2. Ld2:, 10. Dd2: itd. Toda ta varianta vodi ob najboljši igri po znanih vzorih do remis-po-zicije Zato so ruski mojstri zadnje čase začeli forsirati potezo v partiji, ki morda bolj ohrani napetost v poziciji. Poslužil se je je tudi Botvinik v znani partiji z dr. Aljehinom lani v Avro-turnirju. 6 . . . . Lf8—e7 To je morda bolje nego Sc6. kar je v omenjeni partiji igral dr. Aljehin. 7. Lfl—e2? Prepasivng Najbolje je gptovo 6 Lc4, nakar mora črni nekaj ukreniti proti grožnji 7. Ld5: in nato dc5:. 7. . . . 0—0 8. 0—0 b7—b6 9 Ddl—b3 Eeli zamuja ugodno priliko, da bi zaigral s Sd5:, Dd5:, 10. dc5: na irenačenie. 9. . Lc8—b7 10 Tfl—dl Sb8—d7 Črni ima sedaj vse svoje lahke figure, zlasti damskega lovca. lepo ra?.vite. medtem ko bo belemu Lcl očividno delal preglavice 11. Sf3—e5? Nova napaka, tokrat morda že odločilna Črni sedaj izvrstno izrabi priliko, da forsira ugodno končnico. Pravilno je bilo 11. Ld2. in nato Taci, čeravno ima črni vsekakor že boljšo pozicijo. 11. . . Sd7 : e5 12 d4 : e5 Črni si je zasigural majoriteto kmetov na damskem krilu, kar je običajno zelo važno v končnici: beli pa ima še tudi dvojnega kmeta. Za napad na kraljevem krilu bi mu ta eventual. lahko prišel prav, toda za to svrho zopet bele figure ne stoje dobro. 1 2..........Dd8—cf 13 Sc3 : d5 Lb7 : d5 14. Db3—c3 Tf8—d8 15. b2—b3 Td8—dT 16. Lcl—ba Ta8—d8 BeM ni dovolj razvit, pa črni to izrabi, da si zasigura premoč na d-liniji. Ne gre namreč sedaj 17. Lb5, Lc6 18. Td7:, 19. Lc6:, Dc6; in črni končnoveljavno zavlada nad d-linijo. 17. Dc3—c2 Dc7—b7 18. f2—f3? Tu pa je bilo vsekakor Lb5 že neobhodno potrebno. Po Lc6, 19. Td7:, Dd7:, 20. Lc6:, Dc6:. 21. Tdl bi imel sicer beli tudi slabo končnico, toda mnogo bolj znosno nego v partiji. 18..........b6—b5! S tem je preprečena možnost razbremenitve. pa še začenja črni obenem uporabljati svoje glavno orožje, premoč na damskem krilu. 19. Tal—cl Db7—b6 20. e3—e4 Ld5—c6 21. Tdl : d7 Td8 : d7 22. Tel—dl c5—c4! 23. Kgl—fl Ce Khl, potem cb3:. 24. ab3:, Df2 in belemu mora zmanjkati potez. 2 3............c4 : b3 24 a2 : b3 Td8 : dl 25. Dc2 : dl Lf8—c5! Čeprav so trdnjave menjane. nima beli nobenih izgledov na rešitev. Sedaj stoji še tudi njegov kralj nesigurno. lovcema pa zapirajo lastni kmetje poti. Črna lovca sta mnogo aktivnejša ter dajeta celo nekaj možnosti za nap?d. Pri vsem tem pa črni lahko v miru začne prodirati s kmetom več na damskem krilu, ne da bi imel beli možnost kakršnekoli protiakciie. Fine v nasledniem svojo prednost na klasičen način uveljavi. 26 Lb2—c3 a7—a5 27. Ddl—d3 h7—h6 Črni mora najpreje svojo damo odve-zati varovanja točke d8. 28 Kfl—el Dobrih potez ni. 28..........b5—b4 29. Lc3—b2 Lc5—gl 30. h2—h3 a5—a4 31 b3 : a4 Lc6 : a4 Prosti kmet si je odprl pot. 32. Kel—d2 Kg8—h7 33 g2—g4 Ne gre več niti 33. Kcl, Lh2. z grožnjami Lf4+ in Dgl + . 3 3..........Db6—f2 34. Lb2—al Beli je v »nujnici«. Na Kcl dobi Del+. 3 4..........Df2—h2 Na Dd6 ali Lb2 bi dobilo Df4 + . 35. ... Lgl : d4 36. Dd3 : d4 La4—b5 37 Dd4—e3 b4—b3 Beli se vda. Po zamenjavi gre seveda b-kmet v damo. Vasja Pire Novi orehi Posetnlca Ivan Lot Travnik - - JarSe Iz črk posetnice je treba ugotoviti poklic tega gospoda Skrivalnica SIV ANKA — BANOVINA — NOGAVICA — VODOVOD — MAZILO — ŠOPRONJ — POSTAJA — JEZERO Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor! Premikalnica KAPLJICA KORMORAN KRALJEVIČ ZVESTOBA STATIV LAJANJE FERDINAND Premikaj te besede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah slovensko pokrajino.'azijski polotok in holand-ski otok v Zapadni Indiji. Izpremenilnica SKLON — VI SLA — BARON — SVOD — — BREDA — KRAVA — MRAK — BE-RAC — PEŠKA — KLIKA — POROD Iz vsake besede vzemi po eno črko. da ti ostanejo nove besede. Izločene črke dajo ime in priimek slovenskega pisatelja. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke Napisane naj bodo na dopisnici. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strt! orehi Premikalnica: Alabama, Maribor. Italija. Skrit pesnik: Dragotin Kette. Skrivalnica: Kakor si boš postlal, tako boš spal. DopolnUnica: Dosti psov je zajčeva smrt. Med reševalce je stric Matic razdelil osem knjižnih nagrad, ki jih dobe po žrebu naslednji: Albin Leban. Sveta Marjeta niže Ptuja. Mirko Humar. Podmelec. Božena Jelenec. Boh. Srednja vas in Pavel Glaser, Ljubljana. Poljanska c. 15-111. dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«. Ana Bole. Trst. Rcjan. Via Moreri 81. Franjo Ferjan. Jesenice na Gcr., Lojze Murovec, Ljubljana. Jenkova 9-1 in Ivana Perko. Solkan. Da dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. R A D 1 Nedelja 8. oktobra Ljubljana 8: Solistični koncert na flavto __(g. SI. Korošec, pri klavirju prof. M. Lipovšek). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Naše pevke (plošče). _ 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — H: Prenos otvoritve razsta- j ve neodvisnih likovnih umetnikov. — 12: Klavirski koncert' g. Sergeja Bortkievvi-cza. — 13: Nap.oved-L — 13.20: Po domače! — Harmonika (g. Ivan Cimerman, vmes citraške točke na ploščah. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: DomaČ koncert s sodelovanjem g»ič. Bragice Sokove. Vide Rudolfove, gg. Andreja Jarca. Mirka Pre-melča in radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zgo-dovinski razvoj slovenskega obrtništva | (g. R. Dostal). — 19.40: Objave. — 2Oz Pesem in veselje (plošče). — 20.30: Ura staroklasične glasbe. Sodelujejo: g. Stanko Prek (kitara), ge. Tončka Suštar-Ma-roltova (sopran) in Marija Tu t ta (alt), prof. Marjan Lipovšek (spremljava). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vsakega nekaj igra radijski orkester. Beograd 18.30: Narodne pesmi. — 20: Plošče. — 20.20: Pester glasbeni spored. — 22.15: Plesna muz.ka. — Za^rt-b 16.45: Plošče. — 20: Harmonika. — 20.30: Recitacije. — 20 45: Zabaven spored. —22.20: Lahka Ln plesna muzika. — Praga 19.40: Orkester. — 20.10: Gledališki prenos. — Sofija 20: Inst rumen talni koncert. — 20.30: Operetni odlomki. — 21.20: Vesela muzika. — 21.50: Lahka godba in ples. — Dunaj 18: Komorna glasba. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.50: Koncertni večer. — 22.30: Lahka glasba. Lahka godba in ples. Ponedeljek 9. oktobra Ljubljana 12: Junaku v spomin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Zdravstvo (higiena) mladostne dobe: Zorenje (dr. A. Brecelj). — 18.20: Obisk pri J. S. Bachu (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.20: Nac. ura: Bla-gopokojni kralj Aleksander. — 19.40: Objave. — 20: Spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sodelujejo: Akademski pevski zbor, radijski komorni zbor in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovan na plan! (plošče). Beograd 18.30: Narodna glasba. — 19: Mali orkester. — 20: Narodne pesmi. — 20.50: Orkester in pevci. — 22.10: Ples. — Zagreb 17.15: Godalni orkester. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20.10: Koncertni večer — 22.20: Plošče. 23: Češki pisatelji. — Sofija 18.15: Orkester in klavirske skladbe. — 20: Simfonični koncert. — 21.20: Vesela muzika. — 22: Ples. — Dunaj 18: Klavirske skladbe. — 20 15: Ljudska glasba. — 21: Dunajski simfoniki. — 22.50: Mali orkester. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20: Veliki orkester. — 21.20: Oporne melodije. — 22.20: Mali orkester. — 24: Nočni koncert. — Munchen 20: Kakor Berlin. — P*-riz: Program po napovedi. Križanka št« 104 Vodoravno: 1. prireditev z izrazom pridajanja pomembnosti; 9. vršitev dejanja, razvoj dogodka; 10. nočno zabavišče, tudi kraj v južni Dalmaciji; 11. bistven del gledališča; 12. francoski pisatelj (• 1850, t 1923); 13. pozitiven odnos do nečesa, tudi vprašalnica; 14. bližnjik po rojstnem kraju; 15. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 16. bistven del pokore; 17. niponske slavnostne igre; 18.* slovensko mesto ob Dravi; 20. pesnitev; 22. norveški dramatik (* 1828, t 1906.); 24. prostor v cerkvi; 26. ostrično prizadetje. tudi ena izmed figur na igralnih kartah; 28. pekovsko orodje; 31. ka-zalni zaimek, tudi kemični znak za drago kovino; 33. vrsta zemlje, tudi kos blaga; 34. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 36. pesniška oblika; 38. debelina neke snovi; 40. uspeh obrtnikovega dela; 41. priprava za čiščenje; 42. pokrajina v Jugoslaviji; 43. organ; 44. francoski skladatelj (* 1875); 45. obalna pokrajina v Jugoslaviji. Navpično: 1. prijateljski prinesek s potovanja, z romanja; 2. poklic v naselbinah v suhih pokrajinah; 3. v zdravilstvu uporabljana tekočina, topilo; 4. ostra skala: 5. pritezalni drog; 6. varovalo stvari pri transportu; 7. zli duh: 8. tvorba treh stranic; 12. morska riba: 14. znameniti nizozemski slikar (» 1606., t 1669); 16. življenjski sok; 19. oblačilni našitek za priročno shranjevanje stvari; 21. del celote: 23. šivalna potrebščina; 25. tvorba dveh ploskev, oblačilni okrajnik. tudi travestist /Desetega brata«. 27. finski narodni ep, zložen 1. 1835. iz narodnih pesmi po E. Lonnrot^i (* 1802.. f 1884.); 29. žitarica: 30. železo hidroksid; 32. pevec narodnih pesmi; 35. umetnina; 37. zimski šport; 39. koralni greben v toplem morju; 40. vrsta noja v Novi Zelandiji, tudi finski pesnik (♦ 1834.. t 1872.); 42. ptičja past; 44. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko dragocenost, v zdravilstvu uporabljano prizno. Rešitev križarske št. 103 Vodoravno: 1. sfcodela; 7. sprevod; 13. lat; 14. podplat; 16. oče; 17. iver; 19. karat; 20. vtis; 21. kalin (Kalin); 23. med; 24. pleme: 25. obal; 27. Trak; 28. No; 30. abecednik: 33. P. n.; 34. igo (Igo); 36. okarina; 37. ni; 38. cekar; 40. pes; 41. mavec; 43. aloa; 44. banka (Banka); 45. rana. Navpično: 1. slikanica; 2. kava; 3. Ote-lo; 4. ep: 5. lok; 6. Adam; 7. slad; 8. Pat; 9. rt; 10. votek; 11. očim; 12. desetnica; 15. Preševeiy 18. riba; 20. vlak; 22. nabor* 24. Priam; 26. lek: 27. Inn; 29. ogel; 31. capa: 32. disk; 33. plen; 35. oko; 37. iva; 39. Aa (AA = Agencija Avala); 42. ar (Ar = argon). V NA1NOVE1SIH VZORCIH V NAI VEČ 71 IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAINlŽlIH CENAH NAI VEČ! A DOMAČA TRGOVSKA HI*A V lUGOSLAVHl! VZORCI IN CENIK ZASTONJ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20.—• Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ra besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5- za šifro aH dajanje naslovov. NajtnanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 1'- * Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od "^itSi Din j,- t znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroflla, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulaajska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LfuMjana. BBH Fine,, domače krvavice tn pečenlce se dobijo v gostilni pri Panju v Ve govi 10. Toči se priznano lzborni dolenjski cviček ln fina štajerska vina. danes ln vsak večer igranje klavirja petje Itd. zato pridite še danes in zahajaj te vedno ln ob vsaki priliki samo v gostilno k Panju Kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Se vljudno priporoča ln vas vabi gostilničar. 274416-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert IVsako soboto in nedeljo koline! Sladki mošt! Plesna dvorana i Sobe za manjše družbe. 27310-18 41 letni gospod sam iščem gospodinjo primerne starosti z malo gotovine. Možnost mo žitve. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta« 27140-1 Ključavničarski pomočniki mladi vsaj s 31etno pomočniško dobo dobe takoj mesto in sicer več stavbene stroke in eden strojne. Ponudbe brez dokumentov z navedbo zaposlen j a v pom. dobi ter navedbo učnega me sta pod »Priden ln spre ten ključavničar« na ogl odd. Jutra do 12. okto bra 1939 27173-1 Naznanjam slavnemu občinstvu ta mojim starim gostom, da sem prevzela vinotoč Točila bom dolenjska, štajerska in dalmatin. ska vina. Istotam oddam v najem špecerijsko trgovino. Poizve se vinotoč Rozka Hofer, — Korunova 7, vinotoč za trnovsko cerkvijo. 27312-18 HALO! Veako nedeljo veselica b plesom. Pristne domaČe krvavice ln pečenlce ter izborna vina, kakor cviček, štajerska, dalmatinska črna ta bela v gostilni »Lloyd«, na Sv. Petra cesta 7 vsak dan isto čevapčiči ta ražnji-či, gostilna pri »Univerzi.-, židovska steza 4. Se priporoča Rezi Velka. vrh. 27432-18 nteligentno vzgojiteljico z znanjem nemščine iščem za takoj. Pogoj: biti mora resnična ljubiteljica otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgajam z ljubeznijo«. 27282-1 Gostilna pri »Raci« vsako nedeljo krvavice in pečenice ter sladka portu-gaika. 27567-18 krojaškega pomočnika za boljša velika dela sprejme r stalno službo Skoberne Anton, Trbovlje. 27269-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Ivan Končina, Sklendrovec, Zagorje ob Savi. 27270-1 Gostilna Putrich priredi danes koncert s plesom. Mrzla in gorka jedila. Vljudno vabljeni. 27556-18 Praktikantko za pisarno, dobro stenogra-finjo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 27257-1 Mizarske pomočnike dobro izvežbane in fanta za učenje sprejmem takoj. Jožef Vengar, mizar, Si. Ja-vornik. 27279-1 Mesarskega pomočnika prekajevalca in enega vajenca, sprejmem takoj. — MUSAR, mesar, Sv. Petra cesta 61. 27051-1 Frizerko dobro moč, iščem. Prajdič Niko, frizer. Žirovnica. 27011-1 lino kuharico prvovrstno T kuhi in pripravljanju, z dolgoletnimi »pričevali, iščem. Ponudbe na: Fran von Hunkar, Tur niš, pošta Ptuj. 27222-1 Frizer zmožen tudi železne in vodne ondulacije, dobi takoj službo. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27155-1 Uradnika iščemo. Ponudbe z navedbo usposobljenosti in dosedanjih služb pod »Točen 81039« na ogl. odd. Jutra 27240-1 Pletilja dobi takoj službo z vso o-ikrbo v hiši. Naslov: Mu hovec, Šoštanj. 27234-1 Frizerka dobra moč dobi stalno službo s 15. oktobrom Plača po dogovoru. Sa-račevlč Slavko, Jesenice Obrtniška 14 27170-1 Plačilni natakar z večjo kavcijo dobi ta koj službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »15.000« 27015-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za velike kose, prednost imajo, ki delajo uniforme. Lovšin Štefan, krojaštvo, Ribnica — Dolenjsko. 27268-1 Dva čevljarska pomočnika za mešano delo sprejmem takoj z vso oskrbo. Mladič Janko, splošno čevljarstvo. Raka pri Krškem. 27258-1 Iščem Žagarja z večletno prakso za kmečko in žaganje za trgovino. Siptar Pavel, mlin in žaga, Murska Sobota. 27273-1 Tri čevljarske pomočnike sprejmem takoj Ivan Šavs, čevlj. moj., Ljubljana, Cesta na loko št. 31. 27308-1 Več pleskarjev takoj sprejme Hlebš na Cankarjevem nabr. 21. , 27444-1 Mlada natakarica marljiva, skromna, vešča nekoliko nemščine, dobi mesto. Ponudbe na gostilno Strasser, Ljutomer. 27178-1 Mlinarja za valčni mlin z dobrimi spričevali išče takoj Po-povič, Križe na Gorenjskem. Predstaviti $e osebno. 27327-1 Gospodično katera ima veselj za godbo in petje, vesele narave z dobrim sopran glasom 16 do 18 let starosti iščem za familijarno potujočo dam-sko godbo. Ponudbe s fo-fotorafijo na kapelnika kavarna »Stritar«, Ljubljana. 27363-1 Tri slikarske pomočnike zanesljive, sprejmem k cerkvenem slikarstvu v LJubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra. ^ 27390-1 Mesarski pomočnik prekajevalec izurjen v izdelavi raznovrstnih mesnih Izdelkov ter uče nec dobita takoj mesto. Franc Ocvirk, mesarija, Povšetova 38, Ljubljana 27371-1 krojaškega pomočnika za fino, veliko delo takoj sprejme Jelovšek, Gledališka 14. 27474-1 Brivski pomočnik dober delavec dobi službo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Boštar rFanc, Jesenice. 27275-1 Dekle vešče kuhanja in vseh gospodinjskih del se išče k dvem osebam za 1. novem ber. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 27280-1 Knjigovodjo sprejme takoj > službo lesna industrija na deželi. Verzirani v lesni stroki z znanjem italijanščine ali nemščine imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna industrija«. 27267-1 Pekovskega pomočn'ka samo mladega dobrega delavca za skupna dela, sprejmem. Nastop in plača po dogovoru. M. Bajželj, pekarna, Železniki. 27191-1 Ortopedičnega mehanika vsestransko sposobnega — sprejme Robert Ahčin, Poljanska 31. Ljubljana. 27494-1 Deklico za pomoč ▼ gospodinjstvu čisto, pridno, iščemo. — Vprašati: Elektroton, Frančiškanska 10. 27559-1 Natakarico kot družabnico z nekaj gotovine iščem v dobro idočo gostilno. Ponudbe pod »Sigurno« na ogl. odd. Jutra. 27480-1 Frizerko dobro, za samostojno delo išče za takoj Lupiš Miro, Črnuče pri Ljubljani. 27556-1 Brivski pomočnik samo dober ta hiter de lavec dobi takoj službo. Ivan železnik, Celje, — Kralja Petra cesta 14. 27571 1 Mesarski pomočnik mlad, ali učenec že z daljšo učno dobo se ta koj sprejme. Zdolšek, mesar, Celje, Glavni trg 27572-1 Dve mlajši prodajalki z večletno prakso in z dobrimi spričevali, iščeta zaposlitve v špecenjski trgovini, event ▼ trgovini z meš. blagom v večjem kraju na Gorenjskem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Iu-tra pod »Vestna 26«. 27013-2 Krojaški pomočnik za konfekcijo ta po meri dobi takoj službo. Krojaštvo Mišica, Pre šernova 3-1, Celje. 27575-1 Iščem fanta ki zna rezljati lesene iz delke. Služba stalna. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 27519-1 Frizerko in brivskega pomočnika, dobre moči sprejme 151 oktobra brivski salon Žohar, Lovrenc, Maribor, Tržaška cesta 63. 27532-1 Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Gorjanc, Nunska 3-L 27538-1 Samostojna kuharica dobi stalno mesto v gostil ni pri »Lovcu«. Rimska cesta 24. 27500-1 Natakarica mlada, vestna in poštena dobi službo v prometni gostiln: na deželi.. Lovšin. So draži ca. 27193-1 Žensko pisarniško moč sprejmem z 2 raz. trg. golo imalo prednost. Po nuclbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra računar *** 27091-1 Šivilja samostojna, lahko prevzame delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din S00«. Potrebno nekaj denarja. 27227-1 Viničarja ki lahko dokaže svojo 'Dosobnost in poštenost iščem za vinograd 4 juter. Ponudbe s spričevali na Milan Cvetkovič. vinogradara SI. Brod. 27295 1 Brivski pomočnik mlajši, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Dober delavec«. 27328 1 Zakonski par zanesljiva in poštena, iščem za takoj za oskrbo živine in vrta na velepo-sestvu. Predpogoj so dobra spričevala in priporočila. Traina in dobra služba. Naslov Elza Rudež. — Ribnica na Dolenjskem — Ugar. 27301-1 Mlad kuhar dobi stalno mesto. Ponud_ be na ogl. odd. Jutra pod »Meščanska kuhinja«. 27499-1 Pletilje in navijalko sprejme F. in M. Rozman, Ljublja na. Gosposka 4-1. 274S0 1 Dekle išče službo k otrokom od dveh do šestih popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27408-2 Natakarica - začetnica stara 26 let simpatična pridna ln poštena želi takoj službe v boljši go stilni. Naslov v vseh po siov. Jutra 27156-2 Gospodična skromna ta poštena išče mesta kot pisarniška moč ali za blagajničar-ko. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27186-2 Izprašan kurjač Išče službo z dobrimi spričevali. Je trezen in vesten. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kurjač« 27184-2 Uradnik vešč slovenskega nemškega in srbohrv. jezika z dvoletno prakso verzi ran v lesni stroki išče primerno mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 27179-2 Dobra kuharica išče mesta kot samostojna gospodinja pri starejšem gospodu. Ponudbe na podr. .lutra v Trbovljah pod šifro »Varčna«. 27271-2 Bolj a gospa želi mesta druž. gosp. k zelo staremu gospodu ali »ospej z lastnim domom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27277-2 Brivski pomočnik dober delavec, zmožen slovenskega, »rbohrvaškega in nemškega jezika išče službo. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra t Celju pod »Prvovrsten«. 27235-2 Dekle staro 18 let, perfektna ku harica išče službe k za konskemu paru. Cenjene ponudbe pošljite na podr. Jutra t Celju pod »Revna« 27236-2 1000 din dam onemu, ki mi preskrbi ka kršnokoli stalno pisarniško službo v Ljubljani ali Kranju. Absolvent Christofove-ga zavoda. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«. 27198-2 Šivilja perfektna gre šivat na dom. Z okusom preureja po želji, poučuje tudi po brzl metodi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Mesto Ljublja na« 27287-2 Kuharica z večletnimi spričevali, stara 32 let želi mesto s 1. novembrom. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Poštena«. 272J5-2 Hotelska sobarica Slovenska, mlada, poštena, s znanjem nemščine išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje v Zagrebu«. 27247-2 Mesto samostojne gospodinje želi izpremeniti, mlajša kuharica, že vajena samostojno voditi gospodinistvo Je varčna in zanesljiva. Zna več jezikov in šivanja. Najraje pri samostojnem gospodu. Sprejmem tudi mesto gospodinjske pomočnice. Nastop kjerkoli, takoj. Po dogovoru tudi pozneje. Ponudbe na K. Majdič, Marenberg. 27263-2 Kuharica zmožna samostojne kuhe in vsega gospodinjstva želi mesto spremeniti privat. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27299-2 Gospodična perfektna ▼ nemščini išče mesto v fini slovenski hiii kot hišna dama ali k otrokom. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Perfekt«. 27189-2 251etna fotografka iščem primerne namestitve. Sposobna sem vseh del v laboratoriju, spretna retu-šerka, kakor tudi dobra pro dajalka v trgovini s foto-potrebščinami. Govorim in pišem slovensko, srbohrvat sko, italijansko in nemško. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Vrnivša se iz inozemstva«. 27335-2 Službo hišnika ali katerokoli službo iščeta zakonca. Posedujeta kavcijo 10.000. Poklic moža čevljarski pomočnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27528-2 Dekle srednjih let, z znanjem kuhe in vajeno vsega gospodinjstva, išče službe kamorkoli za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 676«. 27539-2 Dekle vajeno gospodinjstva, trgovine in gostilne, želi službo k manjši družini, ali k samostojnemu gospodu. Gre tudi izven Slovenije. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dela vajena«. 27210-2 Absolventka enolet. trg. tečaja kako tudi meščanske z za vršnim izpitom želi zaposlitve pod »Prosim, na ogl. odd. Jutra. 27383 2 šofer s tovorno koncesijo Seli premenitl službo Ponud be na ogl. odd. Jutra v Celju pod »šofer«. 27576-2 Dnevne zaposlitve iščem kot blagajničarka, gospodinja ali vzgojiteljica. Poiiudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Vestna«. 27535-2 Izobražena ženska moč zanesljiva, išče vodilno ali zaupno mesto v podjetju, trgovini ali slično. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Govorim več jezikov« 27541-2 Uradnik išče stalno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten uradnik«. 27548-2 Blagajničarka z dobrimi priporočili, tiče takojšnje zaposlitve. Na-»lov v v*eh poslovalnicah Jutra. 27530-2 šivilja boljša moč. se priporoča za boljša dela. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27570-2 _*__ Krojaški pomočnik zmožen moškega ta dam skega dela Išče službe. Naslov Lancner Franc. Tinsko 11, p. Loka pri Zusmu. 27574-2 Krojačica - začetnica želi službe. Nastop s 15 oktobrom. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Ce-irj pod »Začetnica«. 275-9-2 Trg. pomočnica začetnica sprejme službo kjerkoli lahko takoj. Gre tudi 1 mesec brezplačno. Naslov v vseh posl. Jutra. 27367-2 Absolventka trgovskega tečaja želi pisarniške službe, kot začetnica v Ljubljani ali v Kranju. Ce njene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva". 27393-2 Gospodična pridna ta zanesljiva želi trajne pisarniške službe Cenj. ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Vestna ln vztrajna«. 2TT394-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec Išče aameščenja za takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra pod »Pr vovrstna moč«. 27448-2 Mlajši moški zdrav, močan, išče službo v trgovini, skladišču au slično. Delal je več časa v veletrgovini. Gre za manjšo plačo. Garan clja poštenost ta zvestoba. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven 77«. 27447-2 Trgovska pomocmca vešča manulakture, mode, konfekcije, poštena, agilna ta zmožna samostojnosti, z večletno pra kso la referencami spre meni mesto k manufak-turi ali konfekciji, ali modi ta sicer samo v Ljubljani. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takojšen«. 27471-2 Tekstilni mojster ki se razume na manipulacijo tkalnice, prl-pravjjalnlce, apretur« ta kosmatllnlce želi s 1. I. 1940. premenitl mesto. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Apretura«. 27573-2 Kot gospodinja starejša gospodična, Inteligentna, vajena boljšega gospodinjstva, ter prlma kuhinje, gre k samostojnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 27506-2 Mesto hišnika želita zakonca brez o-trok. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27508-2 Vajenci (ke) Vajenko za gostilniško obrt iz poštene hiše sprejme /.riana gostilna v letoviškem kraju Pohorja. Na slov v vseh posl. Jutra 27166-44 Pekovskega vajenca sprejme takoj Ant. Pre oteri, Radovljica. 27027 44 Učenca s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z me šanim blagom v manj šem mestu sprejmem.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živahen pro dajalec« 27168 44 ffimm&ttz. Dekle Pridno in pošteno, ki zna kuhati išče službo že za 15. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša družina«. 2T745S-* Potniku veletrgovine dvokolesnih de lov nudim soprodajo patentnega izdeika, ki spada v isto stroko. Ponudbe na poilruž. Jutra Ptu! pod šif-ic »Patent«. 27254-5 Zastopnike(-ce) asa obisk strank na do- želi z dokazanim dnevnim zaslužkom do 300 dir. takoj sprejmemo. Vonidbe na podr Jutra v Olju pod »Zastop tvo 303«. 27578-5 Vajenec za fotografski obrt se takoj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27313-44 Učenka katera bi imela veselje do kuhe se sprejme. Gostilna »Split«, Vidovdanska 1. 27305-44 Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Sorli Ivo, pek, Gorenja vas 56. nad Skofjo Loko. 27318-44 Dva čevljarska pomočnika in vajenca takoj sprejme Ložar Franc, Kongresni trg 16. Ljubljana. 27381-44 Učenec sprejmem v trgov, z mešanim blagom. Hrana, stanovanje v hiši. Pokovec, Ribnica, Dolenjsko. 27364-44 Mizarskega vajenca sprejme Sedej, Mala Col nareka. 27467-44 Vajenca sprejmem za mizarsko obrt. Hrana v hiši. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta, nasproti sodišča. 27526-44 Nemško konverzacijo ln pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-H. 26150-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnical 27143-4 Mlada dama podučuje angleščino ia nemščino. Uspešna metoda. Zmeren honorar. Naslov: Levstikova ul. 16. Te lefon 30-96. 27319-4 Tečaji nemščine začetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Dnevni in večerni. Mesečno 40 Din. Tavčarjeva 4/11. 27286-4 Osmošolka instruira višješolke matematiko, francoščino in latinščino po zmerni ceni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 27225-4 Uradnica m ajša, točna ln zanesljiva .dobra računarlca dobi takoj mes-.o Izčrpne ponudbe na • gl. odd. Jutra pod »Dobra ra--unarica«. 27427-1 Krojaškega pomočnika sprejmem. Predstavi se lahko tudi danes. Rožna do- Prodajalka - natakarica tudi dobra servlrka, ki zna slovensko, srbohrvaško ta nemško Išče mesto v večji trgovini ali hotelu. Ponudbe na po. družn. Jutra Celje pod »Zanesljiva« 27110-2 Strojepiska ln stenografka išče primerne zaposlitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana« 27123-2 Brezposelna šivilja išče zaposlitve, eventuelno tudi le nekaj ur k otrokom, vešča nemškega pouka v osnovnih pojmih. — Honorar majhen. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 27412-2 Salon »Moda« Pražskova 15/1. išče več samo prvovrstnih pomočnic. 27347-1 17 letno deklico dam k boliši družini ▼ pomoč v kuhinji ali k otrokom. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 27419-2 Manufaktnrist in izložbeni aranžer dober prodajalec, vojaščine prost želi mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Zane sljlv« arriM-2 LUNA SIJE, KLADVO BIJE, •. KUPI SREČKE KLASNE LOTERIJE, da okusiš „ VRELEC SREČE" tudi ti ker v domači kolekturi sreča se smeji, Zadnji čas je ze za te, da, ko H sanj se boš prebudil bode sreča čakala na te* Zato si kupi eno srečko, ali pa vsaj dve, saj PLANINŠEK, ti bo izplačal takoj denar ves na roke. Za solidno in strogo kulantno postrežbo Vam jamči domača glavna kolektaro Vrelec sreče6 ALOJZIJ PLANINŠEK - LJubljana, Beethovnova 14, tel. 35-10 VELIKA IZBIKA BLAGA ZA d a m s k e p: aMa m kostume |f IIILMUL P8I JOT" LJUB L JAHA iii^Jtfl OLfCfi Pred škofijo Ugodne cene Salonski radio z gramofonom in ploščami poceni prodam. Ogled vsak dan od 1.—2. opoldne. Naslov v vseh poslovalnicah J uua. 23742-9 Jabolka namizne zimske, kupujemo vagonske količine za izvoz. Ponudbe na »Poštni predal 1 Maribor«. 27256-34 Jabolka namizna in 'rešena kupimo vsako količino. Po nudbe na podr Jutra v Celju pod »Eksport«. 27577-34 M J-> .'. ■ M " -t- gti ■ v.;.-. ■£ ^ fcA ~ ■ * i s ■ " .T,.-.: ^ Akademik ki ima v instruiranju prakso poučuje vse pred mete realne gimnazije, tudi za hrano ali stano vanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »In. strukcor« 27185-4 Krojni tečaj Jožice Kumelj se prične 17. oktobra 1939 Novi trg l/I., Ljubljana — Po naročilu izdeiuiem vse kro;e (šnite) po meri in žurnalu. 27355-4 Matematiko za vse razrede realne gimnazije poučuje viso-košclka. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod: »Nizek honorar«. 27374-4 Inteligentna lil dobra pedagoginja z doipoletno prakso, poučuje nemščino na svojem domu ali trudi gre na dom, otroke od 3 do 10 let, ki bi se med igranjem od 9. do 12. opoldne ta tudi popoldne učili nemščine ln imeli obenem prijeten dom. Prav tako odras'e ln šolobvezne ,toda popoldne. Ponudbe ca naslov Kickl Gustavlna, Novi trg 5-HI. nadstr. 27362-4 Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah CERNE - jnveHr, Ljubljana — WoIfov£ •SiSSiSL OKAMA mazilo iz zdravilnih zeli?*. Čudovit mreh pri ranah, opeklinah, ozuiienjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego doienčkov pn kožnem vnetju, izpuščajih m kraj ti h n« temenu, rs raz pokane prsne bradavice Glavna »loga )eka'na Mi. J. Oblak, St. Vid nad Ljub Ijano. 187-40 Znamke lažnih držav, večjo koli-iino skupno ali posamezno poceni prodam Hoje, Tav darjs-va 3/UI levo. 27333-39 Znamke zbirka v dveh albumih, visoka vrednost ugodno naprodaj. Informacije v podruž. Jutra v Celju ped »Filatelija«. 27570-39 Kupim knjige, kratka zgodovina slov. slovstva. Gra fenauer 20 1. Pokovec, Ribnica na Dol. 27365.8 m&m Pianino črn ikoraj nov prodam ali zamenjam za brilia.nte. Nado* v vseh poslovalnicah Jutra. 27314-26 Gramofon ttcrr (kovčeg) in 20 najno-rejših plošč prodam. Ogled tod 13. do 14. ure. Stari trg *2/L 27336-26 Klavir Belo dobro ohranjen, se ^roda. Križevniška 4/II. 27344-26 Kislo ■zelje, j m cele glave za sartno, novo, prvovrstno dobavlja po brerkonkurenčni ceni Gustav Erkla%'ec. Liubliana Povšetova ul. 47. Telefon 25-91. 230-33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno m vsako množino po kon kurenčni ceni dobavlja Homan. Ljubljana Sv. Petra c. 81 tel. 3539. 299-33 "Oitrm Moško zimsko sukno zelo dobro ohranjeno prodam, Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27345-13 Poceni prodam zimski plašč za 6 do iOletnega otroka, 1 kostum, 1 damski plašč. Vprašati od 10. do 12. ure pri dr. Grablovlcu, Pražakova 15-1. 27431-13 Razno obleko moško, žensko, krzneno jopo, črno, fantovsko obleko in gojzerice št. 37 in 39 prodam. Pred Škofijo 21, III., levo. 27516-13 $ iildtti . »vSaOri l*s lij&!. Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44. 249-6 Suhe gobe nudite povzorčeno z navedbo količine tv. Artur Nachbar, Radeče. 26650 6 Tehtnico decimalno, s pomikajočo utežjo, nosilnost 500 kg z razbremenilnim vzvodom, trd les. naprodaj za 1300 din. Ogleda se pri Kmetijski družbi v Celju. 27163-6 Pisalno mizo (barok) in Davenport porcelan (krožniki) proda E. Foglar, Grad Habah, Trzin. 27206-6 Inventar za mesarijo malo rabljen in motorno kolo 500 ccm prodam. Poljanska cesta 51, Ljubljana 27205-6 V/ertheim blagajno najboljše ohranjeno 140 cm visoko 58 cm široko s safom prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra ped »Videm« 27183-6 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo prosojnih reklamnih črK patent prodam. Potrebno 9 tisoč din za zalogo. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo v temi se svetlečih pokrovov za električna stikala, patent, prodam. Potrebno 13 tisoč din za zalogo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moram od. potovati« 27161-6 Kovinsko industrijo prodam. Stalni od jemal cl. Najemnina 700 za 200 m2 in turbino 22 ks. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »181.000« 27162-6 Daljnogled in sesalko za vodo proda H.ibicht, — Tabor 5, Ljubljana. 27220-6 Zapravljivček nov. lep in lepe sani se prodajo. Poizve se v pisarni dr. Luckraanna, Ljubljana. 27325-6 KajpopoJnejši radio aparati »odilne berlinske znam ke Selbt-Super za najbolj razvajenega poslu-talca so dospeli, sPtiaj po j ako znižani ceni. pred nakupom si pustite predvajati ta aparat. Enoletna garancija na vse. Ludvik Iieršič, Ljubljana, Rimska cesta 13 zastopstvo. 27429-9 Radioaparat novejše tipe 4 do 6 cev. ni kupi Dereani, Rožna dolina m-19. 27172-9 Šivalni stroj eno kolo, sode za mošt in stenske ure prodam. Beri-čevo 48. 273^0-6 Najrazličnejše trajnice palme, dalije, orjaške jagode, lepotično grmovje, drevje, razne sobne rastline in drugo vsled opustitve vrta prodam. Kocenova 6, I. nadstr. 27406-6 Zapravljivček v dobrem stanju prodam. Franc Ocvirk, — Povšetova 38. Ljubljana 27372-6 Nov voz na gumi 4tone, za dve trugl ali dlro ugodno proda Dolenc, Jerančičeva, dvorišče, Ljubljana. 27376-6 Briljant čist, bel, 1 karatni, u-godno prodam. Priložnostni nakup. Pojasnila daje iz prijaznosti zlatar Fuchs, židovska ulica. 27446-« Dve Zephir peči šsiricevne, dobro ohranjene, ugodno prodam, Poizve se pri hišniku v Cigaletovi ulici 5. 27380-6 Prodam prvovrstrrp novo moško in damsko koio, gramo. fon kovčeg »Columbia« 40 velikih plošč. Event. zamenjam za novejši motocikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prlma«. 37349-6 Ugoden nakup turške oprave, sestoječe iz 7 kosov, električna peč in drugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27492-6 Ugoden nakup cca 30 hI hrastovih malo rabljenih sodov razne velikosti naprodaj ▼ restavraciji Gorenjski kolodvor. 27564-6 Rabljenega avto-olja prodam cca 5.000 kg. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Jože Kovač, Tržič. 27563-6 Vinski sod 224 lit., dobro ohranjen prodam. Poizve se: Nikls bacher, Tyrševa 36 27434 6 Prevozništvo dobro vpeljano, par težkih konj, ves inventar, s prevozom takoj lahko prične, radi družinsk.h razmer na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27529-6 Otroški voziček globok, moderen poceni naprodaj. Hotimirova ul. 8 Šiška, za novo cerkvijo. 27553-6 Registrirno blagajno znamke »National« dobro ohranjeno proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 poleg kolodvora Šiške. 27520-6 Tri cikel j mizarsko mizo, omaro zrn obleko, trg. stelaio, dobro ohranjene kupim. — Roje, Triglavska. Telefon 2871. 27326-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro oh rane j 77«. 27391-7 Razmnoževalni agarat clklostil ali podobno ln veliko ateljejsko fotografsko kamero kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 27466-7 Železno blagajno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Velikost ln cena«. 27463-7 Zephir peč dobro ohranjeno, 4 do 8cevno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zephir peč«. 77433-7 Železen štedilnik ln peč kupim. Ponudbe na ogl. c»dd. Jutra pod »Plačam, c 27488-7 Kupim več vagonov bukovega o?lja za stalno mesečno dobavo. Ponudbe z navedbo najnižje cene franko nakladalne postaje na podruž. Jutra v Celju pod »Bukovo oclje«. 27583-7 Opel 01ymipia tipa 1937, limuzina, temno-modre barve, v prav dobrem stanju, ugodno naprodaj. Adler service, I. M. KENDA, Kersnikov* ulica (za Slamičem). 27544-10 Dve limuzini Stejrer in škoda v najholj-šem stanju na prodaj. Informacije na telefon štev. 20-01, od 8. do 14. ure. 27207-10 Tovorni avto in prikolico z nosilnostjo vsa] 10 ton, bencin ali dlesel v brezhibnem stanju kupimo za gotovino. Ob. širne ponudbe na Om-steln i Spltzer, Zagreb, Gajeva 2. 27289-10 DKW avto dvosedežni kabriolet, DKW 4 sedežno limuzino, malo roženo, letoi. model, WANDERER, 4- m 6-ci-lindrski limuzini, vsi vozovi r brezhibnem stanju, Harley Davidson, s prikol. proda po lkividaeijskih cenah DKW zastopstvo. J. LOVŠE, Tyrševa 35. 27414-10 Fiat Topolino ali DK\V. malo rabljen kupim. Nov Ardle Luk-sus 200 ocm ln Foto_ Volgtl&nder Avus 9x12, naprodaj. Naslov ▼ voeh posloval. Jutra. _ 27379-10 Avto Chevrolet limuzina pripraven za predelavo prodam ali zamenjam za usnje. Dre nik, N Vse informacije tc crezpiačne. 248-20 Parcelo ea trlnadstr. stavbo na prometnem kraju Ljubljane kupim. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod s-Parcela« 27165-2C Trgovsko hišo nrton&cietr. tnstaiiovanj-«ko v lepem Industrijskem kraju Slovenije z iobro ldočo trgovino z mesečnim prometom 100 tisoč din ugodno pro. dam tudi za hran. knji ge interesenti naj spo-joče naslov na ogl. od. .Jutra pod »Prilika« 27038-20 Stanovanjsko hišo snona dstropno ob glavni ces;tl z lokaiom, ve-Jko senčnato dvorišče, oa dvorišču še majhna pritlična hiša s hlevom in pritiklinami radi selitve prodam. Poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra. 26416-20 Hišo t vrtom spredaj na Ojstrem prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 27272-20 Lična hiša ■ vrtom r Ljubljani, Funt-kovi ulica 27 te prav ugod- mo pr.>da. 27317-20 Hišo T Ljubljani ali okolici kopam za gotovino. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Do din 150.000«. 27417-20 Krasna nova vila aajcencjša izdelava, dvqjta-aovanjska, centralna kurjava, plin, tri terase, hali, garaža,, telefon in drugo, cca 1.800 kv. m vrta, pri-aia sadje, skalnjak z bazenom, etc. naprodaj. Plačilne ugodnosti. 3 min. od tramvaja, 14 minut od gl. _ DŠte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 27405-20 no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27498-20 Hišo enonadstropno dvosta-novanjsko na periferiji Ljubljane ugodno prodam. Poizve se v gostilni Huč, Vegova 10, Ljubljana. 27430-20 Vrtnarsko posestvo ugodno tudi za pekari-jo, trgovino, poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27481-20 Parcelo ob Vodnikovi cesti 1300 kv. m veliko z gradbenim dovoljenjem pro dam ali zamenjam za hišo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27477-20 Dvosob. stanovanje komfortno s kabinetom in kopalnico, v novi stavbi, blizu pivovarne »Union«, oddam 1. novembra. Vprašati med 10. in 14. uro pri g. Delkin, Jesenkova ul. 4. 27208 21 Lepo posestvo z gostilno na prometnem kraju, avtobusna postaja, ugodno na prodaj. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sreča«. 27580-20 Nova hiša enonadstropna, s 4 stano-vanji ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27533-20 Hišo z gostilno in trgovino ter celotnim inventarjem na prometni točki, prodam. — Vprašati - Maribor, Tržaška cesta 38. 27531-20 Lepa stavbišča blizu kolodvora Št. Vid -Vižmarje, ob državni in banovinski cesti, gramoz, elektrika, vodovod na parceli, sadno drevje od din 14 naprej naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 31. 27552-20 »ošti Jutr; 1939«. Več parcel (a eno-, dvo in trinadstrop-ae zgradbe, imam naprodaj r Ljubljani. — Naslov v wh poslovalnicah Jutra. 27411-20 Naprodaj EISA novozidana, pet-stanovanjska, 600 kv. m vrta. Cena 280.000. Hipoteke 180.000 pri Mestni. Spodnja Šiška. HI S A novozidana, dvo-atanovanjska, vrt. Ceno 95.000 din. Stožice. ht3a novozidana, trlsta stanovanjska, vrt 600 kv. m, cena 190.000. Hipoteka 110.000 din. Be fclgrad. HIŠA novozidana, tri dvosobna stanovanja. — Cena 200.000 Moste. HIŠA novozidana, pet. stanovanjska, netodonos 24.000 din. Cena 315.000 Hipoteka 90.000.— Bežigrad. PARCELA za dvonad 6trop:no hišo, izmera 600 kv. m. po dni 155 za kv. m. Bežigrad. PARCELE ZA VILO, izmera 600 kv. m po 150 din. za kv. m. Finale, ter razr.e druge nepremičnine proda realitet-oa pisarna ADAMIČ, — Gosposvetska 7. vls-a-vis ^iamiča«, Ljubljana. Tele-fon 48-79. 27351-20 Hišo ▼ Ljubljani ali parcelo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«. 27545-20 V Kamniku prodam parcele po 12 din kv. m. Vprašati Perovo 52, Kamnik. 27549-20 Naprodaj je hiša z vrtom pri kolodvoru Devica Marija v Polju 62. 27404-20 Dvosob. stanovanje stranki brez otrok oddam za november. Podmilščakova 41. 27334-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, lepo se odda za november. Pojasnila daie trafika Tyrševa 53. 27324-21 Enosob. itanortnje lepo, s uporabo kopalnice takoj oddam za 450 din. Acceto, Trnovski pristan 16 b. 27438-21 3-sobno stanovanje oddam s 1. novembrom v Svetosavski ulici pri novi gimnaziji G j ura. 27426-21 2-sobno stanovanje komfortno oddam s 1. novembrom v vili stranki brez otrok Naslov v vseh posloval. Jutra. 27485-21 2-sobno stanovanje nono s kopalnico, v strogem centru takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nad stropje«. 27483-21 4-sobno stanovanje aoierno s kopalnico takoj oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«. Lepo dvosobno stanovanje s kopalnico ugodno oddam s 1. novembrom v Staretovi ul. 27a Trnovo. 27478-21 1 Dve prazni soU oddam. Naalov t vseh po- s posebnim vhodom, ko- slov. Jutra. Opremljeno soho oddam. Naslov t vseh posloval. Jutra. 27202-23 Opremljeno sobo svetlo, sončno, mirno oddam v Zvezni » jI 23, Jurjevčič, ZZelen.-. ja ma. __ 27144-23 Prostorno prazno sobo podpritlično s štedilnikom oddam takoj 2 solidnima osebama. Groharjeva 7. 27315-21 Enosob. stanovanje se odda s 1. novembrom v v Zg. Šiški, Celovška 139-27320-21 Dvosob. stanovanje kompletno z kopalnico oddam takoj. Trdan Marija, Zaloška c. 18. 27343-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami ln balkonom na oesto oddam ta koj ali s 1. novembrom Najraje odrasli osebi ali osebi brez otrok. Poiz ve se Lavrlčeva 4. 27373-21 Dvosob. stanovanje sončno, pritikline, visoko pritličje, oddam stranki odraslih oseb. Domobranska cesta, vila Barborič. 27377-21 Trisobno stanovanje s kopalnico oddam 1. novembra v Prankopanski ul. 21. Poizve se pri hišniku: 27242-21 Trisobno stanovanje v novi hiši, solnčna lega, prvo nadstropje, z vsem komfortno, etažno kurjavo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje v centru«. 27224-21 Stanovanje v 1. nadstr. za november oddam solidni starejši stranki. Cesta na Loko 18. 26980-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami in vrtom oddam s 15. okt. ali 1. nov. za Bežigradom, Podmilščakova 22, Kraje. 26621-21 Za november oddamo več dvosobnih in trosobnih komfortnih stanovanj. Medvedova ul. vogal Frankopanske. Brezplačne informacije daje realitetna pisarna Adamič, Gosposvet-ska 7. Vis-a-vis Slamiča. 27352-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, lepo, sončno se odda s 1. novembrom. Tabor it 6. 27346-21 Enosob. stanovanje lepo, s pritiklinami, oddam. Rožna dolina, Cesta V. številka 24. 27415-21 Stanovanje 2 sob kopalnice, kabineta oddam s 1. novembrom v Medvedovi ul. 5. Vprašaj te pri Kvedru. 27476-21 2-sobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. novembrom na Ceiov-ški cesti 112. 27509-21 Trisobno stanovanje oddani z novembrom za 750 din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27510-21 Dvosob. stanovanje oddam z novembrom za 470 din mesečno. Vprašaj hišnika Podmilščakova 16. 27511-21 Stanovanje 2 sobi in kuhinjo odda mizarstvo »Sava«, Prediam-ska c. 32, Rožna dolina. 27527-21 Dvoje stanovanj trisobno in dvosobno pol ure od Ljubljane, tik postaje oddam za 1. XI. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27551-21 2-sobno stanovanje oddam za 1. november sa mo stranki 2—3 odraslih oseb. Novi trg 5-II., od 12 do pol 2. od ponedeljka dalje. 27546-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami m vrtom, takoj oddam za 180 din. — Jurčkova pot 55, Ljubljana. 27557-21 Stanovanje hišnika v centru, dobi vrtnar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27570-21 Hišo I sobe. pritikline, vrt, 5 minut od tramvaja od dam 1. novembra mir nI stranki. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27398-20 Stavbena parcela S50 kv. m ugodno naprodaj r Šiški. Podatke dobite v trgovini »Krom Kovina«, Tvrševa cesta. 27493-20 Veliko posestvo c staro znano gostilno Ob glavni cesti Ljubljana Celje prodam. — Lukovica pri Slap?r'u. 27368 20 Tovarna usnja ta. 75.000 din. tovarna olja 420.000 din, posestvo 15 ha s trgovsko enon adstropnico DolenJ-iko 450.000. posestvo z jllo 120.000, hiša v cen-r centru 600 000 ln dru-f centru 600.00 ln druge objekte proda Reali.tetna pisarna, Ljub liana. Gosposvetska 3. 17425-20 Enosob. stanovanje lepo s pritik'inami oddal mirni stranki v Gre. gorčičevi uiicl s 1. novembrom. Poizve se te-lef. št. 36-63 27147-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. XI. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. — 27283-21 Dvosob. stanovanje kabinet, pritikline T vis. pritličju oddam s 1. novem brom. Karadžičeva ul. 16. Detela. 27248-21 Dvosob. stanovanje lepo, oddam takoj za 500 Din. — Vič — Tržaška c. 109. 27253-21 Dvosob. stanovanje sončno, z balkonom in vsemi pritiklinami oddam za Bežigradom za 1. november Poizve se: Tyrševa 124 — (dvorišče). 27311-21 Enosob. stanovanje oddam 1. novembra. Domobranska c. 21. 27400-21 Sobo in kuhinjo oddam takoj mali družini. Kneza Koclja 55, za št. 102 Vodnikova. 27399-21 Za 1. november oddam boljši stranki v 1. nadstr. manjše dvosobno stanovanj 2—3 osebam. — Tyrševa c. 124, dvorišče, 27401-21 Enosob. stanovanje lepo visokoprltlično oddam za november vest ni čisti stranki dveh o-seb. Cele vika 144. 27384-21 Trisobno stanovanje pri bežigrajski gimnaziji, komfort za 750 din s 1. novembrom. Poizve ee Beethovnova 16-IV 19. 27385-21 Štirisobno stanovanje komfortno v vili z vrtom in garažo oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27387-21 Dvosob. stanovanje kabinet ln pritikline oddam Pod rožnik, Levče-va ul. 44. Poizve se Rož na dolina cesta XV-9. 27396-21 Stanovanje v pritličju Vile (vrt™ na Opekarski cesti 18, 3 so be, kuhinja, kopalnica, oddam s 1. novembrom za 700 din. Poizvedbe: gradbena pisarna cesta 29. oktobra 2-1. 27403 21 Dvosob. stanovanje samo odraslim osebam oddam. Cerkvena 15, Trnovo. 27428-21 tanovanjfr Iščem za takoj ali za 1. november 3-sobno stanovanje z vsem komfor-tom. Nairajši center, ali okolica Tabora ali Sv. Jožefa. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«. Z7182-21a 2-sobno stanovanje kopalnico in vsemi pritiklinami za november ali pozneje išče družina dveh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Točen plačnik 94« 27132-21a Dvosob. stanovanje sončno z vsem komfortom po možnosti z vrtičkom _ iščem za tročlansko rodbino v bližini centra, za 1. november ali preje. Naslov vseh posloval. Jutra. 27243-21a nosob. stanovanje po možnosti Z garažo ▼ bližini centra išče dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »November« 27196-21a Štirisob. stanovanje komfortno, ugodno oddam. Sp. Šiška, Beljaška 32. Informacije Levstikova 2. 27306-21 Enosob. stanovanje s kuhinio ter dvosobno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27332-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam I. novembrom Naslov v vseh posl. Jutra. 2736121 Dotična gospa ki je iskala stanovanje v petek 6. t. m. v Klunovi ul. v mlekarni, naj se oglasi istotam radi stanovanja ker se oddaja. ' ' 27491-21 Komfortno stanovanje dvosobno, sončno, v novi hiši. v centru oddam s 1. novembrom. Nasl. v vseh posl. Jutra. 27450-21 Stanovanje 2 sobe, kuhinje se po ceni odda za november. Vodovodna 24. 27475-21 2-sobno stanovanje S pritiklinami in 1 ali 2 lepi veliki prazni sobi z razgledom na Cojzovo c oddam. Križevniška ul 27424-21 Dvosob. stanovanje pritlično, s kuhinjo, črnušah številka 68 — pri avtobusni ta železniški postaji lakoj oddam. Poizve se v I. nad SfropjTL »440-21 27201-23 Sobo prazno ali opremljeno, solnčno v novi hiši oddam mirnemu gospodu. Marin ontova ul (vis-a-vis St. 35)' 27251-23 Visokošolca(-ko) sprejmemo z vso oskrbo v hiši takoj. Verstovškova 18 Mirje. 27303-23 Prazno sobo oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27300-23 Prazno sobo novi stavbi oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27304-23 Uradnici se odda za takoj aH t 15. oktobrom soba na Cesta 29 oktobra 5/1. levo. 27309-23 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Vovk, Sv. Petra c. 25. 27329-23 Opremljeno sobo svetlo oddam s 1. novembrom v Tavčarjevi 3-HI, desno. 27213-23 Prazno sobo čisto, zračno, poceni od dam nasproti Povšeto. ve 71 Drglta, Kodeljevo 27356-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Ogled v nedeljo dopoldne, ob delavnikih tekom popoldneva od pol 1. dalje Fugner-jeva ul. št. 6/III levo. — Vogal Ilirske ulice. 27338-23 Poslovna soba za pisarno v strogem centru mezzanin, telefon, centralna kurjava, se odda. Vprašati Vamberger, Ljubljana 1, predal 219. 27321-23 Garconier s separatnim vhodom se takoj odda t novi hiši na Privozu. 27323-23 Opremljeno sobo oddam solidni gospodični, vhod z veže ogleda se od 3.—5. popoldne. Resljeva 26/n. desno. 27316-23 painloo v cen- trumu s 1. novembrom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27455-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. Sprejmem tudi sostanovalca Bohoričeva 24-a. 27438-23 Oddam sobo opremljeno, lepo ta zračno s posebnim vhodom ev. z vso oskrbo, istotam sprejmem sost&no-valca-ko. Poizve se v Florijanski 5-1. desno. 27435-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Menart, Čopova 21 27442-23 Sobo opremljeno, čisto sončno, s posebnim vhodom oddam s 15. okt. Pie-teršnlkova 26. 27439-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra 27451-23 Prazno sobo posebnim vhodom, tik drame oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27504-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice v vili oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27469-23 2 opremljeni sobi oddam s 16. oktobrom v centru mesta za 150 ta 250 din. Naslov vseh posloval. Jutra. 27479-23 Prazno sobo s pceebnlm vhodom takoj oddam. Poizve se na Tyrševl cesti 15-1, desno no (kavarna Evrooa). 127505-23 Sostanovalca sprejmem. Janševa 13 27512-23 Sobo lepo, r centru, s kopalnico, s fino hranu oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27517-23 Opremljeno sobo prijazno, r vili blizu Ta bora oddam solidnemu gospoda. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 27514-23 Na hrano in stanovanje sprejmem gospodično ( s po) iz boljše hiše. Koj niča n* razpolago. Cenj dopise pod »Prijeten dom« na ogl. odd. Jutra. 27542-23 Komfortno sobo v Dukičevem bloku oddam boljši stalni osebi. Event. z obedom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27360-23 Sobo podstrešno s štedilnikom od dam ta takoj Staretova 26 Trnovo. 27357-23 Lepo sončno sobo za eno ali dve osebi, separaten vhod, centralna kurjava, souporaba kopalnice in telefona za Tobačno tovarno, 3 min. od tramvaja takoj oddsm. — Kocenova 6-L n*si-v> Prazno veliko sobo oddam. Rožna dolina. Cesta IL, k. 1-4. 27409-23 Sostanovalca solidnega in mirnega, ne dijaka, sprejmem t preprosto in čisto sobo. Sv. Petra nasip 43, buffet. 27550-23 Samsko stanovanje (garsoniero) oddam 1. novembra Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Poizve se: Gajeva 5-H. 27413-23 Sobo . posebnim vbodom h klavirjem poceni tako) oddam dvema gospodoma. Ivanka Vogrič, Soška U. 27422-2$ V Dukičevem bloku oddam tako) prazno tabo. Naslor t vseh poslovalnicah Jutra. 27421-23 nosob. stanovanje suho, za 15. X. ali 1. XI. iščem. Lahko s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 77«. 27302-21a Sobo opremljeno ali prazno, oddam ▼ najem. Vprašati: Ambrožev tis 3-L levo. 27420-23 Stanovanje 2—3 sob pritiklinami iščem s 1. XI. t 1. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 27192-2la Enosob. stanovanje s pritikilnaml Iščem za 15. oktober ali november. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Cisto 66«. 27375-21a Dvosob. stanovanje oddam za 1. november. Cesta 29. oktobra 23. 27501-21 Enosob. stanovanje iščem za november. Naj raje za Bežigradom ali v bližini Tjrrševe ceste. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Priv. uradnike. 27486-21a Stanovanje enosobno ali dvosobno, komfortno, iščem v bližini 16. artil. puk. 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 16«. 27518-21a Garsoniere velike, z vsem modernim komfortom za eno ali dve osebi, primerne tudi za pisarne, oddam za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2Z102-&4 Dve veliki sobi >rimerni ca pisarno, advokaturo ali trg. agenturo ta-Aleksandrovi koj oddam na cesti 16-L. desno. 27418-23 Opremljeno sobo sončno, parke-tlrano oddam eni aH dvema osebama. Frankopanska 21. 27389-23 Sobico __jeno a posebnim vhodom oddam gospodični. Hrenova. 5-L 27502-23 Sobo ali opremljeno, lepo, solnčno, poseben vhod, kopalnica oddam za november. Komenskega ul.. najrajše boljšemu upokojencu. Vprašajte Pred Škofijo 15, IH. desno. 27503-23 Lepo prazno sobo z uporabo kopalnice oddam novembra ▼ palači Slavij 1. Razgled na TjrrSevo cesto. Naslor ▼ vseh posloval. Jutra. 27443-23 Mirno sobo sončno, opremljeno, zajtrkom oddam takoj ▼ bližini sv. Jožeta solidnemu gospodu uradniku ali pošteni dostojni gospodični. Naslov v vseb posloval. Jutra. »404-» Oddam sobo dijaku ali akademiku v bi žini bežigrajske gimnazije, Naslov v vseh posloralni c ah Jutra. 27554-23 V delavnic! nove kreme Ljubljana, septembra Ni še dolgo tega, kar so se v Izložbenih oknih drogerij pojavile lične rumeno-mo-dre škatlice nove kreme, ženski svet je s skepso, s kakršno sega po vsem, kar ni pariškega, nemškega ali sploh inozemskega, segal po tej novosti. Nova krema, ki so jo v drogerijah priporočali kot izvrstno kremo za suho kožo, kot izvrstno mazilo za britje itd., je plod dolgotrajnih naporov slovenskega človeka. Z neko radovednostjo odpiram vrata male lekarne nekje v ljubljanski okolici. Nad mano zapoje zvonček in iz sosedne sobe stopi lekarnar. Prijazno me povabi v stranski prostor, nekakšen laboratorij, kjer v kletki ob oknu splašeno zafrfota mala papiga, na veliki mizi sredi sobe pa stoji strojček, iz katerega se cedi rumeno-zelenkasta gmota. Predstavljajte si drobne, belo-rumene cvetove kamilic, ki krase polja in travnike in ki so jih od pamtiveka nabirale naše babice in jih sušile za čaj ... Ni kmečke hiše, ki ne bi imela nekje v loncu ali zv.-itku šopa puh'h kamilic. Od prijetno dišeče kamilice co kreme v -ičnlh rumeco-modrih škatlicah pa je bila dolga pot — mnogo picbcuuiih noči tr.ncgo delovnih dni ... »Krema je v bistvu ...« Pripoveduje mi nekaj o dispersiji iu emu^iii maščobe z vcoei iin prepara om. Malo razumen« o vs.*n teh zamotan h postopkih, po kV *rlh se lz sveže sušenih glavic kamilic in ca-lendule (primožka) izvlečejo vse sestavine, ki jih vsebuje celotna bilka, tako da vsebuje ekstrakt celotno delujočo rastlino — v našem primeru kamilico in calendu-lo — in ki tvorijo tako zvano bazo za kožno kremo in za zdravilni mazili. Krema je sestavljena tako, da deluje na krvno cirkulacijo in na notranje kožne organe, kakor so maščobni mešički, znoj-nice, živci in krvne žilice. Slaba koža je običajno le rezultat nepravilnega funkcioniranja kože, včasih pa tudi celotnega organizma. Preparat je napravljen v to smer. Deluje poživljajoče na kožne organe, urejuje presnovni proces ln ga privede do pravilnega funkcioniranja. Poleg tega dovaja kožnemu tkivu vitamine in soli, ki jih imajo rastline v najpravilnejši obliki za človeško kožo. Iz tega tudi sledi naglo čiščenje in celjenje ran z zdravilnimi mazili, ki jih izdeluje Ista lekarna. Ideja? V dobi Industrijskega razvoja se je me- dicina oprijela kemije, pri tem pa skoraj povsem pozabila na rastline. V novejšem času se sedaj opaža nekaka sinteza obeh. Medicina se je ozrla po zeliščih ln skuša dobiti iz njih njihov celotni sestav v nasprotju z dosedanjo prakso, da so se skušale iz rastlin izločiti le posamezne efektne sestavine. Rastlinska terapija pridobiva dan za dnem med strokovnjaki in laiki vedno več privržencev, ker je pokazala lepe uspehe. Danes hodita kemija in rastlinska terapija roko v roki. Prava pobuda pa je bila prav za praT drobna razprava v neki inozemski znanstveni reviji o odličnem delovanju kamilic, kjer se pisec sprašuje, ali učinkuje kamilica kot celotna bilka ali le njeno eterično olje. Zanimivo vprašanje. Se zanimivejši pa je odgovor, ki je kaj preprost: »Kamilica učinkuje kot celota. Pot do tega preprostega odgovora pa ni bila prav nič preprosta, še manj pa pot k izvedbi te zamisli. Bilo je veliko dela, veliko upanja, tveganja, včasih tudi obupavanja. Tako Je pač, če je človek v svojem iskanju tneks-perimentiranju v laboratoriju povsem osamljen, če od nikoder ni vzpodbude In ne — denarja... « In uspeh? — »Priznanja zdravnikov, kl so po več mesecev v bolnicah delali preizkuse s preparati in dosegli presenetljive uspehe; zlata kolajna, ki jo Je podelil kmetijski oddelek banske uprave na letošnjem jesenskem velesejmu pri razstavi zdravilnih zelišč in preparatov Iz zelišč, ter žene, ki čedalje bolj navduženo segajo po rumenkasto modrih škatlicah z novo kremo.« In bodočnost? — Gospod lekarnar se smehlja in njegov pogled boža strojček, iz katerega se še vedno cedi gosta rumenkasto zelena gmota. Ne, ni edini, ki je pričel pri nas s poizkusi v to smer. Tudi ni edini, čigar proizvodi si počasi, toda vztrajno utirajo pot med naše ljudi in ki odlično nadomeščajo inozemske proizvode, često ne le kakovostne, marveč tudi zelo drage. Ko se poslavljam od lekarnarja, se lz njegovega majhnega strojčka Se vedno ee-di baza iz calendule in kamilic ln kl so 9e nedavno veselo kukale izmed trav v poletno sonce. »Na svidenje!« Zvonček nad vrati Je zapel in pred mano se v soncu blešče bele hiše in od dežja še mokri travniki... Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo. Zračno, svetlo, toplo sta novanje. Ud. žel. urad. — Plorjanska. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 27561-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, oddam soldinemo gospodu. Čopova cesta 21, Drešar. 27558-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, oddam pri bežigrajski gimnaziji takoj dvema gospodoma s hrano ali brez. — Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. *75«-23 Sobo s štedilnikom ali s kuhinjo l&če gospa s 5 letnim sinom ako mogoče brezplačno. BI opravljala zato hišna de la. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Poštena ta čista« 27124-238 Sobo v mestu ali v bližini tramvaja, morda r Siškl Išče akademik. Ponudbe s ceno pod Ločen vhod na ogL odd. Jutra. 27386-23a Gospodična išče lepo separirano sobo m vso oskrbo v Kranju. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Čistost«. 27395-23a Eno ali dve sobe z 2 posteljama, kopalnl-00, posebnim vhodom, morda tudi telefonom se Išče za takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ingenleur«. 27358-23a Sobo z oskrbo iščem v primerni bližini Tehniške Sole. Ponudbe s ceno na ogl .odd. odd. Jutra pod »St. 33.« 27441-23a Sobo lepo opremljeno, t strogo separranim vbodom, išče za 1. november uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto sobo«. 27540-23a Lepo sobo nji Šiški, oddam u. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 27565-23 Sobo opremljeno z dvema poste-ljama, takoj oddam. Židovska ulica 6-L 27543-23 Sobo eoo ali dve oseb?, oddam takoj. Poizvedeti t Krojaški 5-IIL, med 10. in 13. uro. 27537-23 r/j; Sobo preprosto, čisto z zajtrkom, išče starejši gospod, točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 27292-23a Dva gospoda iščeta opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom za takoj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Odsotna«. 27214-23a Lepo zračno sobo opremljeno išče zakonski par s 15. t. m. s kopalnico, po možnosti v novi zgradbi ▼ bližini divizije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra od 11. do 14. t. m. pod »Soba«. 27221 -23a Opremljeno sobo z uporabo kopalnic« 1 novembra iščem. Ponudbe na ogl. od. Ju tra pod »£n>;tan< 27064 23a V Celju išče 75!etna vdova mfr blovano sobo po možnosti z razgledom na u!l co ta b vso oskrbo v hl-81. Ponudbe b navedbo cene na podniS. Jutra v Celju pod »Vdova«. Sobo ▼ Kranja z vso oskrbo iščem za dijaka nižješolca pri profesorski rodbini. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«. 27547-2Ja Višjega uradnika ali upokojenca starejšega, agilnega za gospodar stvo, kl ceni Iskreno ta zvesto ljubezen bolj kot bogastvo poroči uradnica ta pocestnica Diskret no. Besne pon. u> ogl. odd. Jutra pod »Prenov ljenje« 3ffl 22-25 Uradnico čedne zunanjosti, strogo neoporečne preteklosti v starosti do 26 let želi apoen ati uradnik, kl poseduje lepo premoženje. Prednost znanje gospodinjstva Dopisi po mož nos ti s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Planinec« 27175-25 Vdovec posestnik star 37 let poroči gospodično — vdovo staro do 40 let z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep dom«. 27341-25 Gospodična srednjih let s svojim stanovanjem, dobra gospodinja, želi spoznati v svrho skupnega gospodinjstva stalnega boljšega uslužbenca ali upokojenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So-lldnost«. 27456-25 Temperamentna Slovenka mlada, iz boljše hiše bivajoča na Rabu želi znanja z gospodom srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim Dalmacijo«. 27246-24 Sem vesela in mlada Slovenka sedaj v Dalmaciji, iščem znanja samo z resnim, zaa-čajnim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno srce«. 27245-24 Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim la slabotnim osebam Prazno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo najemnine pod »Točna«. 27562-23a Dijaške m obe Dijaka sprejmem kot sostanovalca v dobro oskrbo. StroeemayerJeva 4-1. desno. Nasproti poljanske gimnazije. 27445-22 V Celju snrejme dobra potrpežljiva gospa starega gospoda ali gospo v vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hrana«. 27473-14 Lovske pse kratkodlake, ptičarje. 15 mesecev stare, popolnoma dresirane iz prvovrstnega Stular Ivan, Vrhnika. 27025-27 legla proda lovski čuvaj, Dve kozi čistokrvni, švicarski, prodam po zelo ugodni ceni. Ena je imela enkrat, druga pa dvakrat mlade. Kapus Ivan, Bled. Zagorice 16. 27262-27 VSSSBSSSS^ Marija Hostnik dozdaj pn Zmajskem mostu stanuje sedaj na Poljanski 27. Dežniki so tam v zabojih ta ss radi pomanjkanja prostora ne morejo razdeliti. Zato prosim vse cenj. odjemalce za potrpljenj®. 27470-31 Gospodična srednjih let, vsestransko izobražena, s stalnimi dohodki, želi poznanstva t državnim uradnikom ali vpo-kojencem v višjem položaju v svrho možitve. Le resne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Intel igente. 27515-25 Gospodična srednjih let, inteligentna, dobra gospodinja želi spoznati starejšega resnega gospoda, uradnika ali upokojenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirni dom«. 27281-25 Mlad gospod želi znanja z ljubko mlado damo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Razvedrilo«. 27264-24 Soliden drž. uradnik lz Ljubljane, ločen, z lastnim stanovanjem, visoke krepke j še postave simpatičen, srednjih let želi skupno gospodinjstvo s seriozno damo visoke srčne kulture. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Udoben domek«. 27490-24 KLIŠEJC ENO VECBABVNE JOGOGRAHKA SVPETfeANAM i!!!l,'l!)itili!i!il!UM PSIHO-GRAFOLOG in ASTROLOG S. PARADISO Le grafolog Paradiso Vam odpre knjigo Vaše bodočnosti. Pridite k njemu in predložite svoie rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam op Je Vaš značaj, bodočnost in sedanjost in preteklost. Odpre Vam za-stot Vašega življenja. Pove Vam. s kom m kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kedaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo Kedaj stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. — V hotelu »Slon«, Ljubljana soba St. 10. Obiske sprejema od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Danes zadnji dan. ISERIRAJ V „JUTRUW ! Kllučsunlčarle orodjarje, ravnalce in strogarje išče večje podjetje v notranjosti Stalno nameščen je! Ponudbe poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod br. 67. mmmmmmmmmm £cemo kovinostruga rje Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »1000«. glavno zastopstvo za dravsko banovino ANT. BREMEC CELJE, Miklošičeva 2 — teL 202 Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite znaten popust, M. BRAN D Nest zlati Ea angelov Roman 75 »Kako prelestno znajo ti Italijani lagati«, se je zasmejala grofica. »In zdaj ooslušajte, Giulio! Prinesite nama špagete, veliko špagetov — pravih italijanskih, z vsem, kar je treba. — Potem pečeno kokoš ali kaj takšnega s solato — se strinjate, Charlie?« »Povsem«, je odvrnil Ryder. »K temu steklenko belega vina — morda oviet-skega, a nikar naj ne bo presladko.« »Natanko po vašem okusu, gospa!« Natakar se je priklonil in izginil. »Ljubeznivi ljudje so«, je rekla grofica, ko je gledala za njim, »Italijani namreč. Res pa je, da znajo biti tudi zelo trinoški.« »Ste bili kdaj s katerim omoženi, da veste to teko natanko?« je vprašal Ryder. »Ne — pač — seveda, a le prav malo časa. — Moj takratni mož je bil zelo ljubezniv — samo v denarnih rečeh se z njim ni bilo šaliti. Menda je res mislil, da mora biti vsaka Američanka milijonarka. Manire je imel pa izvrstne — in plesati je znal — in igrati tenis — sijajno!« »Kakopak — v zakonu človek spozna človeka«, je menil Rvder. »Tudi ne zmerom. — Ste MU večkrat v Italiji?« »Nekajkrat — v penzijah po petnajst lir na dan. — Sicer pa človek tudi pri tem soozna ljudi — skoraj enako dobro kakor v zakonu.« »Kaj ste bili revni?« je začudeno vprašala. »Zelo«, je odgovoriL Zmajala je z glavo in se ozrla po sobi. »Oh, glejte ga, prelestnega ptička«, je vzkliknila, poskočila in stopila h kletki, v kateri je sedel kanarček. »Daj, srček, zapoj.« Smeje se je jela žvižgati, toliko časa, da se je kanarček mahoma našopiril in na vse grlo za-žvrgolel. Natakar, ki je prinesel pelinkovec in whisky, je za trenutek obstal, kakor da bi očaran poslušal petje. Nato so prišli špageti, ki jih je znala grofica silno spretno in ljubko pospravljati vase. »Izvrstno«, je zadovoljno dejala. »Špageti so dobri, vino je dobro, postrežba je dobra — ali ste tudi vi dobri, Charlie?« »Mislim, da sem«, je smehoma odvrnil. Z zapeljivim nasmeškom ga je pogledala, mu pokimala in žlobudrala dalje, a mahoma je prenehala. »Moj Bog, kaj mi prihaja na misel — na vsak način moram nekomu telefonirati!« je vzkliknila. »Dovolite, da vas pustim za trenutek samega?« »Seveda«, je odvrnil Ryder in vstal, da bi jo spustil mimo sebe. Stekla je iz sobe — Charles je jel vleči na uho. Ko sta prihajala, je bil opazil na hodniku telefonski avtomat, a naj je zdaj še tako napeto prisluškoval, vendar ni slišal ne padca novca ne vrte- nja številnika. Previdno je odprl vrata — pri telefonu grofice ni bilo. Stopil je na hodnik — nikjer je ni bilo videti. Ko je krenil proti stopnicam, ki so vodile navzdol, je začul za seboj korake — najbrže so prihajali od zgoraj ljudje. Stisnil se je k zidu in res videl, kako se je prikazal Gonelli in z njim še nekaj mož. Previdno so se splazili k vratom sobe, ki jo je bil pravkar zapustil, ter jeli prisluškovati. Ryder je neslišno krenil po stopnicah nizdol — njegove spremljevalke ni bilo nikjer videti, toda v naslednjem trenutku se je pojavila in zavila proti stopnicam. Ko ga je zagledala, se je zdrznila, kakor da bi jo bil z bičem oplazil, in preble-dela do las. »Ali hočeva nadaljevati obed z vašim prijateljem Gonellijem in njegovimi pajdaši?« je posmehljivo vprašal. Strah ji je spačil obraz, mahoma je bila videti vsa stara — v kotičkih ust ji je drgetalo, a glasu ni mogla spraviti iz sebe. »Tukajšnji zrak se vam očividno ne prilega — in je za damo tudi res nekam gost«, je Ryder nadaljeval; »vzemiva si voz in se popeljiva kam drugam.« Natakar je prepaden pritekel za njima — Ryder mu je dal večji znesek denarja. »Gospa pravi, da jo je lakota minila«, mu je dejal. »Moj Bog, kakšna škoda!... Najlepšo putko sem vam bil izbral.« Denar na dlani ga je vidno pomiril, in njegove ganljive tožbe so utihnile. V avtomobilu je Ryder zaprl Sipo, ki je oddaljevala vozniški sedež od ostalega prostora, ter se naslonil vznak na blazine. »Kanarček je bil vsekako prav mična stvarca«, je rekel in pogledal grofico. Ustnice so ji drhtele, in srce ji je tako burno razbijalo, da je skozi lahno obleko videl, kako utripije. »Nikar ne bodite tako prepadeni«, je posmehljivo nadaljeval. »Kaj pa more konec koncev ubogo žensko bitje, če dobi takšno naročilo? — Umori so zdaj vsekdanja reč — najprej moj stric, za njim Brant, danes jaz, in nekega dne pridete morda tudi vi še na vrsto.« »Rada bi--radi bi vam — pojasnila — « je zašepetala grofica. »Izvolite«, je rekel, ko je obmolknila. Spet je hotela izpregovoriti, a v tem se je mahoma prihulila in si pokrila obraz z rokami. Neki avtomobil je bil v brzi vožnji prehitel njun voz. Rvder je pogledal za njim, in dasi ni mogel videti ljudi, ki so sedeli v avtomobilu, ker je bil zastor pred zadnjim oknom spuščen, je vendar uganil grofičino misel. »Gonelli utegne postati zelo neprijeten — kaj ne?« je vprašal. »Mislila sem--da je on«, je zastokala. »Moj Bog, tedaj bi morala umreti.« »Umrli ne boste«, je pikro odvrnil, »narobe — po tem neznatnem razburjenju vam poj de drevi življenje tem bolj v slast.« Prepadeno je zastrmela vanj. iS. do 21. oziroma 22. oktobra 1939 Jugoslovenski obiskovalci dobivajo brezplačen vizum za potovanje v Nemčijo proti izkazilu sejmske legitimacije VELIK POPUST NA ŽELEZNICAH PREKO ŠTIRI MILIJONE GE1T2NE1 šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHEE, Z^OMEB, Palmoticeva 82 Veletrgovina dvokoles. raotociklov in šivalnih strojev SCHNEIDEB ZAGBEB. NIKOUCEVA10 2AHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK M s Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS" Dobivajo se v vseh lekarnah. — 80 pilui din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Po pošti diskretno razpošilja LEKARNA BAHOVEC Ljubljana Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT< — Zagreb — Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39. moderno in v slogu Stalna zaloga pohištva za vsako stanovanje. Najstarejša tovarna pohištva ZALOKAR ANTON ŠT. VID NAD LJUBLJANO tokova drva lepa ln suha ugodno kupite pri tv. „REKA", Ljubljana VII, v GUBČEVI UL. 28 (poleg Jernejeve 8). rabllono stružnico (m iza z mostičkom) za ob- delavo kovin. Premer struganja 1200—1500 mm, dolžina struganja 3000—3250 mm. Ponudbe z navedbo znamke in časa njene uporabe kako tudi njeno fotografijo poslati na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 54451. KOLESA NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI T R 1 C 1 K L I ŠIV. STROJI IGRACN3 VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR CENIKI FRANKO! pPOHfPERDE Kuptsfemo posušeno cvetje arnike, Korenine preobjede, bezgovo cvetje, rmldrtanove korenine in sviščeve tencianove) korenine. Ponudbe naj se pošljejo na APEF, Via Declani 16 — Udine. Od Vas i® odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 PratatCi — Sircrtolikataica Hubertus jplašči k din 250.-| vse vrste dežnih plaščev, trenško-r, sukenj toplega! srila itd. nudi po| priznano nizkih cenah PRESKER, Sv. Petra c. 14. INDUSTRIJSKO PODJETJE IŠČE URADNIKA s trgovsko izobrazbo in primerno pisarniško prakso, v starosti ne preko 35 let, z odsluženim vojaškim rokom. Potrebno je znanje slovenske, nemške in srbo-hrvatske korespondence, stenografije in knjigovodstva. Mesto je stalno. — Obširne, lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop takoj«. »JUTRO« ZAVARUJE! Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni!-— Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehrane, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Mihaelkirchplatz 13. Abt. Z. 490 Vata i tablah ln za odeje, /edno na zalogi — Zahtevajte vzorce ln cenik. Arbeiter — Maribor. 9r»tp/ačen pouk * Igronjui »HEROLD1 MARIBOR« k>. INSERIRAJ V „ JUTRU"! izdržljive takoia """» ' ' VMI » ' ,» •• I ,,4>l)...Jll..jP U..J 'V. ' ->'•" '* ■ ' , •• v * >- '.v":7.......V..?..;.:. SSŽ5 ,-iM . • ■m w oP M V # » V m j VJL^ ■ /•'* i' A w s,': .-.'•"v- •» m::m" i ■ i Mestni oogiehni uvod Občin« Unbliuu f Umrl nam je soprog in oče, gospod Jakob Trčsk želez, uslužbenec v pokoju Pogreb bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9). Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1939. Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.