Številka 201. Trst v .-nedeljo 23. julija 1905. Tečaj /XX.'f K- Iz naj a vaafel dan. ~mm * td oD nerte. :&h in i rftznitih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 'i. un imtri). rtunf/n« st**Tllkc »e prodajajo po 3 novč. iS stottnk) « mnenh tobatarnan ▼ Trtrsu in okolici. ^Ljubbani, Gorici, gtlji Krsn'u. Manboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. Sežani, Nabrežini. Novem mestu itd. Ifiase 1n nareke sprejema uprava Usta „Edinost", milem vlorrto Oaiattl St. iS. — 1'rmdae are so od 2. pop. 4« L rreier. — Cene ociasom 16 « na vrsto petit: poslanic®, smrtnice, javne ran vaje in domaći osriaai po pogodbu TELEFON ite*. 11*7. / Saročnlna ssafta ta vnel leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aarolbe brez dopoHiane naročnine se uprava ne ozira. "Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. INefrankovaas pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista Glasila palitičaaga društva „Etfiaaat" za Prinarska. V edinosti fm moč t UREDNIŠTVO: nI. Glorflo Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoŠta o-hranll nični račun St. 652.841. \ZniriQ na cltrainAm Motiku ''občil kralju» da C8tah miD13tn »oglašajo s vojna na SKrajnem vzioku. tein da niso dolžni ob 8edanjih okolno8tb (Brzojavne vesti.) odstopiti. Obe armadi sti pripravljeni na boj. Vohunstvo na Francozkem. KOLIN 22 Gla»( m neae brzojavke, ki > je pre;ela »Ko n. Zeitung« iz Harbina, □adt: u Jejo Rasi marljivo svoja oboroževanja. Vladiv ct■•k js sedaj najmočneja trd-.java. Na vsej mestni fronti so vsi povelj--tveni okra i in oaterije brzojavnim czlroma "ele" .ničnm potenc zvezani med seboj, za rar bo porabili 2500 km žice. Te Londona prihajajo poročila, ki zago-: vljejo, da vla la tudi med japi že k^Jo t ImaSi pojm »klerikalizma <, ali pa: kaj mu — podtika ! Ce je klerikalec oni, ki spoštuje verski čui nareda in gleda, da z vr. Sa.:an ee je, živahno zdravlje::, vrn l v pa'itčo .Jild.z; med aten-ra in lui. pilea e bil Lladne krvi is po-, laotaa miren. Vele d eksplozije bo bila rarbta vsi okni m( še;e in | ostrsns ih po--it p Posiaa £ baioa <*» <*e in diugi Členi : t>lomtt ra ki s> te v kiosku ra i ma^e ud leži.i ^lavntst, so bili pii5e atat?. Poslanik 1 aron < ilice je p-> aten-Zt'. i ridoatJ:o piidr^vil 6ult3na, k' je dtl z ridmeaii nzum t , da jo o-tal nepoškodovan, i ' i«pev4i v Jiidiz je ealtan veprejel berona * iilce, s; mu je na rt^tvi čestital v imenu .-t-j^a d ploiratidcega »bore. Sultan je odvrni', s i ne n:c«Ber, ker s 3 viši le boža v lja. Za čtfa avdi ct<'» e bil su tin, kakor i vadno, ž vahen in zgovoren, kaker (?a bi ne b lo nič dogod lo. Aretovanih je bilo m;nog i ceeb. Eksploaijm te e cčiino d< godi.a : reran . $tav lo mrtvih šj ni določeno. Tuii govor cj, ?ee, da je bil etori ec H^lgar el pa Miadcturek, ni ie dossdaj potr enf. liisrležko miolsterstvo ostane. LONDON 22. Govori se, da je prvi Oi.ničter Hali ur na današnji avdijeeci pri P O D L I S T E K. Odsevi z bitke pri Visu. N:i .J Vatroslav Holz. O priliai 39-cb^etn t» svetovneznane p m i-ie b.tAe pri Visa. dne 20. julija leta - 'O. vs ajajo m; v spček ena Krvave vojne drame, k; so vele poučljive vspričo pretresujočih veatij z rmke-apon»kega bojišča. Da si nikakor n sem slavitelj grozovitega :» jneg~a klanja ^a ma4§e in si tudi ne štajem v ossbno zaslugo, da sem b i postal deležen svetovne s ave, ki se je rizbla o tem dogodku na 1 avt-tr jsko momar.ee, me ipak prtšinja nekakšen ssmosvesten ponos, kadar se pri* bhiuje obletnica te zmagoslavne pomorske bitke. P sal sem o tem velepomenljivem in iiočdnem doživljaju svojem /e o različnih pr'likah. na raznovrstnih mestih ; zato se iiečem denea ouejiti le na nekatere spom'n ske utrinke, pridodavši jim zajemno dvoje, troje pojasnilnih podatkov is knjižice, ki ^e iiii o novem letu 1905. tu v L ubijani. *) Omenjena kojiž'ca, poslovenjena s privo-ieojein pisatelja po A. G , ima naslednji označujoči uvod: »Minulo je ekoro 40 let (20/VII. 1866.-190.T>.) oikar je ime čarobnega Visa napisano z zlatimi črkami v knjigo avstrijske zgodovine. * Bitk« pri Visa Ida le»>o — Tiskala Kato- k-ka tiskarna ' v Ljubljani. Več nego čttr. ttjUtja je prešlo, odkar se je sinje morje naša Adrije pomešalo s krvjo hrabrih sinov sorodne nam Hrvatske (odnosno Da oiac.je. Op. pis), ki so, braner i svojo očetnjavo, slavno premagali na morju veliKo močnejšega Italijana«. Da, mnogo močnejšega sovražnika smo premagali oni dan tam doli pred Vi?om ! Človeka, ki se je bil udeležil tiste bitke, poloti se neka sladkootožna ginljivost, kadar Be spominja, s koli skromno, slabo oboroženo f! jtilo smo se borili zoper ponosno in mogočno italijansko tfjto....! Italijani so imeli 4 oklopnice, 7 polokiop nin, 1 monitor in 25 neoklepaih ladj, vseh skupaj 35. — Mi, »avstrijski r bifti« (kakor so nas imenovali porogljivo) pa le 7 oklop-nic, 1 vašelj in 7 lesenih fregat ter 12 manjih topničark in parobrodov, torej neznatno število 27 bojnih ladij. Isto neugodno razmerje sovražnikove mornarice z našo je bilo v skupnem moštvu vssh bojnih ladij: Lahi s * imeli 12.158, mi pa komaj 7.996 mož. Takisto so njihove oklopn'fs imele vsega skupaj 3 350, avstrijske pa le 1.652 strojnih sil. In naposled so imeli Lahi na razpolago 790 top^v, mi »avstrijski ribiči« pa samo 536; njihovi topovi so metali po 150 kg težke kroglje, naši pa so streljali večinoma e 48 fantoimi jeklenimi krogljami. In vendar, navzlic toliki premoči na la-dijab, moštvu in orožju, smo zmagali mi pohlevni »ribiči« nad oholo italijansko floto. Sevela je bil poveljnik naše mornarice 39-Ietni kontraadmiral Viljem p I. Te« getthoff, dočim je italijanskemu brodovju ti dogodki so v eklatanten dokaz, da je v Istri in v Da mscji svečenikov, ki ;i'a moramo pripozoavati zbog nj:h rodoljubja in njihovega delovanja za narodno korist kakor va&nfga č nitelja v življenju naroda ter uvaževsti polGŽsnje njegovo kakor svečenika. To so dolžni hrvatiki pjulanci ce le iz spoštovanja do oseb, [ki zaslužujejo spoštovanje, ampak tudi radi narodne koristi, v želji, da bo fdlanga v narodnem boju čija kompaktneja. Da pa je narodno-napredna Btranka Be svojo taktiko svečenikom v obče zaprla pot do ssbe, to je fakt, ki ga hrvatski poslenei te morejo prezirati na urejevanju svoje taktike, ako nočejo izgubiti dragocenih raveznieov v boju za cilje dalekosežne principijelne važnosti, kakor n. pr. v sedanjem boju za pravo našega jezika v ^arkvi. V tem emia u morajo biti hrvatski pcslinci — klerika!«*'. Ce pa umevamo p^.d pojmom »klerikalizem« tisto odurno latinsko, za pravice nei-tdlijanskih narodov brezčutno, vsako svobodo dušečo, rim^-ko-avtokratsko strujo, potem pa kličemo mi s polnim prepričanjem v svet, da je dr. Laginja ravno tai in nič veči klei i ialec,nego spoštovani vodja — na-rodne-napredne Btranke v Ljubljani ! C tajte le, list z i listom, pu'sko »Našo Slcgo« in pulski »Omn bu§«, pa bosta imeli malo pojma, kako ti t:m istrskim hrvatskim »klerikalcem« kipi v duši sveta ogorčenje preti t stemu Naglov in Fiappov in dmzih sovražnikov ntšega naroda v cerkveni hierarhiji! ! Tam morete čitttl pikrih ojfetrih, rfzkih, odkritih btsid tildi na adreuo najviših po-t3nc v Vatlkaau ! Tam ste mogli te dni čitati žarei apel dj slovanskih žeas, n a j 99 vzgled u jejo na ženah riemanj ih ! Tako ne nssiopajo ljulje, ki imajo i .žeujskega duha v 6ebi, ampak ljudje, ki imajo krvi in iroz^a v ssbi tudi za bej — proti osebam, ki predstavljajo cerkev če de ia o krivico ! Takih klerikalcev ee nam ne treba sramovati, niti naoa ne bedi žil, da j h im«mo ! Iz Hrvatske. ZAGREB, 21. julija liKT*. Iesaljevanje je rak rana naštga naroda. Vsako leto z^pusČi^jo rojttao grudo tisoči in tisoči l.udij in odhajajo v novo domo/ino, v Ameriko, da si tam v znoju svojega obrata služijo s^oji vsakdani kruh, in te navadno nit dar več ne vračajo v staro domovino s7ojo. Tako je v miaolem e.u odiš o v Ameriko 10000 naših ljudi j. A Sa pomislimo, da zapovedoval 60 letni admiral s ponosnim imenom Karol Pellion di Persano. Tu torej ni odločila fizična sila, ampak smelost in naglost, ki jo je v kratu triurni borbi razvijal nsš velespreta: in bistroumni navo-d.talj ! Da ! V teku treh ur je junak Tegett-hotf Italijanom uničil dve veliki bojni ladiji : edm ralsko fregato-oklopiico »Iife d' Itaha« je prodrl z železnim klunom svoje fregate, tU se je v d"eh minutah potopila na dou morja s 600 možmi vred, druga poloklopnica-topni čarka »Palestro« pa je v*led ognja po naših granate h vzletela v zrak z 250 mož posadke, na kar se je ostalo brodovje spust lo v beg, a dospevšemu v jakinski pristan, se mu je šs p j našem vašelju »Kaserju« obstreljeni monitor z ominoenim imenom »Atf ndatore« po-greenil ped vodo. V toli kratkem času Be je izvršilo ono toli odločilno dejanje krvave pomorske drame ondu pred Visom, dočim traje grozovita borba rusko japonskega brodovja tam doli na Daljnem Vztoku že nad dve leti ! In kol ka razlika o načinu našega takratnega in današnjega bojevanja ! Naš vojskovodja ee je vedel kakor plemenit vitez ki se je boril takorekoč z otvorenim vizirjem, o belem dnevu, dočim se japonski Togi in Ojame >krivajo za krila neprozoroe noči ter se poslužujejo zvijačnih torpedov. Tegetthr ff je zaplovil a svojo skromno fl tilo dvakrat pred sovražnikov pristan Jakin in sicer prvič ob 7. nri zjutraj, v drugo pa ob 3. nri popoludne. Prvokrat je zalotil vse italijansko bredovje v varni, s podmorskimi minami zagotovljeni jih je polfg teh že v Ameriki in po < stalem sveti še okroglo 500000 Hrvatov, mora nas zazebsti v dno duša dejstvo, da Be je iz Hrvatske izselila že petina celokupnega prebivalstva. Kakor sem rekel : ti ljudje ee ne mislijo povrniti nikdar več. Odišli so v Ameriko, a doma sta jim ostala hiša in zemljišče. To pa je kupil tujine C, priseljenec, pak je izključena možnost, da bi ta tujinec kedaj izpustil i* rok to novo svojo posest. Na ta aačin prehaja mnogo zemljišča v roke dtseljencev, ki jih je z vsak m dnem več in ki zapostavljajo naš prastari domači hrvatski element. Ako se bo raEmerno izseljevanju naaih ljudi množilo štavilo prissljen-cev (kar je jako lahko mož 10), pak bomo po razdobju kac h dvajsetih let stali pred žalostnim dejstvom : imeli borno svojo Hvrat-sko, ali Hrvatov bomo morali iskati v njej s Diogenovo lampo. Še je čas, da se pride v okom tudi temu zlu. Saj imamo dovolj parcalnih posesti, ki bi trebalo parcelirano dobro zemljo prodavati za nizko ceno, da bi na ta način prišli do zemljišča ljudje, ki bi si z obdelovanjem istega pridobivali vsakdanji kruh, ne da bi morali ša le v Ameriko bežati za njim. Vriiu tega je potrebno, da sbo v čim živahnejem občevanju z našimi transccean-skimi brat;. Tam L i se morala vzdržavati Čim živahneja propaganda, da bi se tamešaji naseljenci vračali v domovino, čim so s pridobili toliko denarja, da bi jim bila v Btari domovini \ saj kolikor toliko zagotovljena bodočnost. Preidimo od tega žalostnega vprašanja zopet k nat-itn j olitičnim razmeram. Konstatirati nam je, da senz.cija zadnjfga ledna so bila pis3a nekega dr. Šandora P&ttav-a iz Zcmbora, člena osrednjega cabora Košu-tove stranke. Temu gospodu S8 je zezlele, da se razme.e :n odnošaji med Hrvati in Madjfiri da' o urediti samo >gšefcomc. Ridi tega ja ta Patuv pisal n.š m hrvatskim in srbskim opoz ci i nainim vo 1 teljem (pa tudi prvaku vladne stranke Tuma-icu) pisma v katerih jih vj ia=uje, kaj bi oni rekli k pripojenju Slav n:je k »materi« Ogr3ki, Oija srbska politika sta odbila popolnoma ia vtako misel na odcepljenje Slavonije (ali »treh župan j, kakor globoko modruje Pattt?y) ; dr. Frank pa je še huje odgovoril njiglaiivš, da bi lilo to izdajstvo na domovini. Nu, Patt y je vae eno tudi nadalje »gštfira!« in je rekel v Bvojem pismu dr.u Franku, da bi Madjari , priznali Hrvatski (cžji, brez Slavonije) popolno nezavisnost, da jej pnpoje tudi Dalmacijo, ali v oškodnino luki; poslal jim je v pozdrav par krogelj po jadrnoplovečem paruiku >Elizabeta« v priBtan ter jih pozival na boj. Ker pa so s a isibni Lihi nas ?aničevanih »avstrijskih ribičev« ustrašili — ter sa plaho sklicevali na — mednarodno pravo, reaši, da zbog podmoiskih min ne morejo iz luke, povao.l jih je Te-getthcft na mejdan pred Pulo, kamor pa sa « iso prikazali. Ko pa smo v drugič pripluli pred Jakin, bila je luka prazna, in Tegett-hotf je ukazal obrniti brodovje proti Fažani, ne da bi bil napadel zapuščeno mesto niti z jednim strelom ! Tu se nam nehote razvija paralela med našim prizanesljivim postopanjem s sovražnikom, ki je nam napovedal vojno in med za-vratn;m napadom Japoncev na rusko brodovje v oni temni februvarski noči pred Port-Arturjem. Na jednak zvijačen način sj se vojevali 1. 1866. tudi naši italijanski sosedje ! Povabilu našega Tegetthofa, da naj pridejo pred naše glavno bojno pristaniške, se previdni Lahi niso odzvali, da si Be je neki Karol Boggio, ki je utonil s fregato »Re d' Iti lia« v najdenih pismih do ital. ministra Depretisa bahal: »Tegetthoff bo je umaknil pred našimi in se ni ganil niti iz Pua niti iz Fažane, ker se je bal (?) napada.« Zvesti svoji mačji naravi so se lokavi Italijani, dočim smo jih mi pričakovali pred Pu!o, priplazili dne 17. julija 1. 1866. po tihoma pred otok Vis. Pri vhodu v luko so se posluž li dobro premišljene zvijače, razobe-aivši na poizvedovalnem parobrodu »Messag-giere« najprej angležko, petem pa f r a n* mor« dati Hrvatska Madjsrski »tri župan j««, ki — tako pravi Pattav — ž* z davnin« pripadajo Ogrski tudi po »zgodovinskem prava ». Kaj ne, ali je moder ta dr. Pat»ay ? ! Jasno vam je gotovo, da vsi Hrvttje i j Srbi v Hrvatski in Slavoniji jednoglasno nastopajo preti takemu »gšeftu«, ki bi pomenjal ta nan pravo narodao sam ubojstvo. S'azonija j« naša zakladnica, več n) prirodcib proizvodov dobivamo iz Slavonije, ker je Hrvatska eama dovolj uboga na njih. I a ker poleg teza Hrvatska sama nima industrije, a brez Slaven je ne bi imela prirodnih proizvodov, ostai: L m: braz Slave nije: brez življenskih pogojev, brez pogojev ekzistence, pak bi se čez noč metamorfozi ral i v lačne in žejne berače. In to ravno bi menda hotel dr. Pattav. Nu — na njegovo ž*lost — ta »gseti« mu se gotovo na posreči. beo«de, ki jib je pcB'anec Mirabean zabrusil Rusko-japonska vojna. Trst, dne 22. julija 1905. mirovnih Aosležka domnevanja o pogajanjih. Londonski »St niard poroča i« P tro- ▼ obra« višemu dvorniku Ludvika XVI., irarkiju de BK-ze, češ : »Mi smo ta zbrani v imenu naroda in se umaknemo le bajc-aetom !c Reforme v ruski Poljski. Lvovskim listom poročajo is VarSave, da so poljski veljaki na nekem ahcda odobrili spomenico, v kateri se zahteva nvedenje samostojne uprave v ruski Poljski. Ta spomenica je bila predloženi minister«kemu svetu v Petrogradu. Petnajst mornarjev s ..Potemkina-izginilo iz Romunske. Iz Bukarešta javljajo od 21. t. m., da je lf> mornarjev s »Potemkina«, ki so delali v Galacu v tovarni za les, izginilo brez sledi. Ravnateljstvo tovarne izjavlja, da so ti ljudje delali na dnino in da dne 20. t. m. n:so več prišli ca delo. Galaška policija ne ve ničesar o usodi teh 15 ljudi. Policijski nadzornik je rekel, da je odredil preiskovanje. Nadalje se je dokazalo, vsled poizvedovanj v luki, da je izginilo brez sledi druži h 8 mornarjev, ki so delali v dokih. To si razlagajo z dejstvom, da je ruska postajna , ladija >Paesuape«, ki je b.la doslej v Galacu, graia: J z raznih rt zlogov je verojetne, daje Dagl0 odplula in da je odpeljala izvabljene rueka vlada piipravljena odstopiti otok Stalin mornarje v rusko pristanišče Rani. in plačati vojno odškodnino. Japonska hoče Bivanje ruskih mornarjev v Romunski baje tudi nadzorstvo železnice do Harbina, provzroča vladi resne skrbi. V Romunsko d® so d(»li ruski vohuni, med temi tudi tudi nadzorstvo železnice do toda bati se je, da je \V.tte dobil nalog, koj v početku odkloni te pogoje. Od drug« strani «e zopet govori, da Japonci odklonijo vse predloge, ki ne bodo odgovarjali njihovim zahtevam. Razprave bodo kratke: ali pride v kratkem do aporazumljenja ali pa atajni ladij i. do pretrganja pogajanj. Meni ee( da bo Ja- j ponska zahtevala kakor odškodnino izplača- ■ nje veeh vojnih «tr< skov. ki jih računajo ca 100 milijonov fantov šterliegov = 2400 milijonov kron. (No, no ! V Londonu naj le kuhajo svojo jubt". Ali R is:ja je gotovo ne bo sre- ' bala tako vr.če, kakor jo kuhajo v Londonu. Prej bodo gromeli topovi v Mandžuriji. Op. ured ) ženske. Nadaljna vest iz Bukarešta poroča, da se potrjuje vest, da se je v Galacu več mornarjev s »Potemkina« vdalo ruski po- Are t oranja in izgoni v Odesi. Iz Odese poročajo, da je dospel tjakaj general Ignatjev, da proučava položaj, izlasti Italiji. V dunajski »Information« čitamo, da so tudi v Vfct kanu z največim zanimanjem čitali ta pastirski list. Pasaže v tem listu, ki ss tičejo politike, bi bile: Dolgi boj med cerkvijo in italijansko državo je nenaraven in meni škof Bonomelli, da v najviših krogih, kjer dozorevajo usode nar(d)v, čutijo željo po Blogi, s čemer bi se prejšnje krivice zatrlo. Toda to ni moja stvar — tako nadaljuje Bonomelli —, da upre m svoje poglede tako visoko; mi imamo le vsprejemati povelja, ne pa dajati. Kaj se mi dovoli, da onim, ki ljubijo vero in do movino ravno tako kakor jaz, zakličem Skušajmo spraviti s pota težkoče, da se združita oba sveta nagiba: ljubezen do vere in domovine. Ne čakajmo še le na oficijelni mir ; isti pride, ko bodo dozoreli časi, ki pa se ne nahajajo v naših rokah ; medtem pričnimo sklepati mir v naših domačih, državljanskih, političnih in Bocijalnih razmerah. S tem zopet podamo Italiji njeno notranje jedinstvo. Srečen, da, presrečen bi bil, ako bi zamogel videti pred smrtjo, kako papež vzdignje svoje roke proti nebu, in b:, enako P .ju IX. za časa znamenitih dni leta 1348., zaklical: »Veliki Bog, blagoslovi Italijo!« To so pojavi, ki dokazujejo, da se je cerkev v Italiji začela ofic jelno n a o i j o-n a 1 i z i r a t i. Kajti ne varajmo se : kaker Bonimolli čutijo blizu vsi škofje in svečeniki v Italiji. Saj je notončna resnica, da so italijanski svečeniki aa v viharnih letih 1848-1849. javno in- tudi po cerkvah navduševali za boj proti Avstrij-r torej — za italijansko ujedinjenje, za italijansko idejo. Na dlani je pa, da bo ta novi kurs; v politiki cerkvenih kregov v Italiji neizmerno krepil oficjelno politiko Italije in nje aspiracije na zunaj, torej — proti našim krajem!!! A mi Jugoslovani, ki naj bi v prvi vrsti in glede na nemire, ki so se koncem junija nep08redn0 ob6atili tfekto te evoiucije, mi naj bi ne smeli misliti na svojo kožo in na Dogodki na Ruskem. Sestara konstitucijonelne stranke. Kakor poročajo iz Moskve, je ra slučaj, da car potrdi Baliginov načrt v sedaaji obliki, kongres zemstev in mest s denil, da člen> ztmatev n meit puste voliti v to vršili v pristanišču. V Odesi vlada sedaj m'r. Vendar se je bati, da izbruhnejo prihodnji teden novi nemiri. Med tem je polieija aretovala mnego odličnih oeeb ter jih z rodbinami vred izgnala iz Odese. Aretovani so bili teh dni tudi Štirje uredniki odeškega litta »Novosti«. se za- Evolucija v politiki cerkvenih krogov v Italiji. Takoj po izvolitvi sedanjega papeža že so se začeli oglašati glasov, da bo isti sku- šal zasnovat ugodneje odnešaje med cerkvijo •t prtvo, v sv.ho, da potsm takoj vstvarijo in ofiei<,lllo Italljo. glagovi eo 8e 090bltQ opirati na dva momenta. Prvi bi bilt da je obrambsna sredstva, kak^ršnje nam more nuditi — slovensko bogosluženjs ? ! ! konstitucijonelno strankr, ki bo z vasmi mo čm: delala za uređenje rtf rm. • . - 4 j * -u l • • J bil sedanji papež tudi v časih najhujega boja Vtis razprav zemstva v Parizu. med cerkvijo in cfisijelno lulijo jako cenjen Iz Pariza javljajo, da javno menenje ra na italijanskem dv^ru ; drugi pa, da je se-laki kengres juri*tov. >rancozzem z vel ko napetostjo zesleduje danji papež izrazito italijansko - narodnega razprava zemslra v Moskvi. Obstoji da neka mišljenja. a na log ja a položajem na Francoikem pred In ris kažejo vsa znamenja, da se gori izbruhom velike ravolucije. označeno domnevanje hoče uresničiti. Veli- >F garoc meni: Zabracjn kongres na- kega s mptomatičntga pomena v tem pegledu Drobne politične vesti. Vojaške vaje v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da se bodo v prvi polo-v;ei avgusta — prvič v bolgarski armadi — vršile velike vojaške vaje kava!erije. Teh vaj se udeleži vse bolgarsko koajeništvo (pet polkov in šest samostojnih divizij). Meseca septembra se bodo pa v okolici Plevne vršile divizijske vaje raanega orožja. Demonstracija na kongresu bolgarskih juri sto v. Barolinska »Voas. Zeitung« je dne 21. t. m. prejela iz Sofij«: : Od včeraj zboruje tukaj prvi bolgar- Na poimenskem glasovanju je od 1S8 členov glasovalo le 98 za to, da bi se knezu Ferdinandu odposlalo pozdravno brzojavko. Ta dogodek zaslužuje veliko pozornost z daljnje svoja posvetovanja. Ruska pol cija se je pastirski list, ki ga je izdal zadovoljuje s tem, da razpravam kongresa znani šiof Bjnomelli v Cremoni j.r govarja na rapisn>k, kar je manjo slo- svoje zlate maše. Ta pastirski list zveni ka- v«*2£ n moderne a fji malnost, nego so biie kor nekaka himna nove cerkvene politike v c o z k o zastavo, s Čemer so prevarili posadko ondotna pristanske trdnjave. Kako ee je potem razvijala ta prevarljiva itaL}angka komedija, Ki se je naposled, dne 2i} julija 1866., po prihodu zasmehovanih n&a »avstrijskih libiČev« spremenila v krvavo, pogub nr eno pomorsko b jno tragedijo, tj je nam vsem predobro z?anc. Jako znse.ina je bila lakonična lap d;ina brr : avka, s katero je k »utraadm ral Tege t-her naznanil i esarjU iz d zmagovite bitze pri Visa : • Zjutraj (dne 20. julija 1866.) sem zadel pod V i e o m na sovražno b rodo v j I melo je 32 ladij med njimi »Affondatore«, in enajst o k 1 o p n i c. Med bojen je udaril »E r z -h e r z o g Ferdinand Maxc na sovražno oklopnico in jo potopil. Druga ladija je zletela v zrak«. Potem našteva junaški poveljnik ranjence in mrtvece ter druge podrebaDeti dovršene bitie. Ntš vlada- mu je drugi dan (21.'7. 1-W6.) odgovoril z naslednjo brz-ja v ko, ki je doepeia v V:s med pokopavanjem v bitki cbiež&i h mrtvecev : »Imenujem V a a viceadmi-ralom. Mojo zahvalo častnikom in moštvu junaškega mojega 1» r o d o v j a. — Čakam na predlog za odlikovanj a«. Bolj obširno je bilo sestavljeno »Službeno poročil? o viškem boju vis3kemu uradu na Dunuju«, ki ga je potem, 23. julija 1. 1866., poslal iz Fažanskega pristanišča. Najprej opisuje Tegetthoff" predbno ra boj ni bilo. Treba je je tudi zabeležiti, da so šli naši v boj s pre pričanjem, da je eovražnik materijalno mnogo močnejši in da je edino z razumom in mornarsko izobrežmostjo možno izjednačiti sovražno pretežno silo«. Ko eo na d.tčn^m »Visokem uradu zbora glavnih pomočnikov« cesarjevih seznali o neprsčekjvani zmagi naše skromne flitile po;ave nezadovoljnosti, ki vladajo v deželi. Ne sme se pozabiti, da igrajo juristi prv.) ulogo v Bolgari,i in da so na koogreBu zbrani najugledneji bolgarski nedavno t ozirom na druge povodom nad italijanskim brodovjem, vskliknil je bajda nekdo nejevoljno : »Kaj pa ima zmagati pri Visu ? ! Saj smo vendar brzojavi 1», da naj ne ludi pred Vis!« In zbog te »nepokorščine« malo da ne so ga hoteli postaviti pred vojno sodišče, ali rešil tja je sam naš vladar, ki mu je neki ža pred odhodom na bojišča zagotovil svojo cesarsko niklonjenost, rekši : »Handeln sie nach II. rem e genem Ermeesen !« Mornarica »Združenih dižav Severne Amerike« je bojda takrat, doznavši o nezaslišanem ukoru radi samovoljnega naskoka Tegetthoffjvega na Italijane, pcnujala pro tilavijenemu višktmu junaku — admiralstvo, a Tegetthifl'je isto odklonil z besedami t »Svojemu dobremu cesarju se nečem izneveriti !« Tegetthc tV je bil sploh skromen, nesebičen mož ! Vso priborjeno si slavo je delil s svojimi pomočniki in z omiljenim mu moštvom dalmatinskim. V zahvalah na razne čestitke po bitki je vedno naglašal hrabrost id junaški pogum svojih mornarjev. Na brzojavno čestitko Novcgrad^ke ob čine je odgovoril med drugim to-le : » . . . . Ponavljam, kako so junaški Dalmatinci, vedno privrženi prastaremu in s jajoemu sprminu svojih dedov, pokazali pri Vieu, da zrajo obistiniti svoje mišljenje in da so priprav'jeni z junaško svojo krvjo vse žitvovati za svojega ccsarja«. Med mnogoštevilnimi čestitkami je prejel ntš pomorski junak tudi iskreno čestitko od možje političnega in socijalnega življenja, vb bivši in m«nda tudi bodeči ministri, sodniki, državni pravdoiki itd. Domače vesti. Promocija. Gospod Vladimir Jelo v š e k iz Osijeka na Hrvatskem je bil sredo dne 19. t. m. na češkem vseučilišču Pragi promoviran doktorjem vsega zdravil stva. Čestitamo ! Dvorni svetnik g. dr. Gregorij Krek je sedaj v sanatoriju dra. pl. Scarpatetti ja v Gradcu. Ni pa res, da se mu je omračil um, ampak njegova bolezen je le psihična alteracija vsled neke operacije. Gg. sotrnđnlkom in dopisnikom. V zadnji čas se jako mneže slučaji, da dobivamo prispevke, ki so: ali pisani bledim svinčnikom, da je komaj čitati, ali pa s tinto in — nečitljivo. Včasih pa sta združena oba nedostatka : bledi svinčnik in vihrava pisavi* Gg. npj verujejo, da je to v veliko oepriliko za uredništvo, ki mora v takih slučajih — da resi stavce, ki delajo po noči, prevelike muke — VBe take spise še le prepisavati in izgubljati dragoceni čas. Prosimo torej gg. s :trudoike in dopisnike, naj izvole pisati 8 črnilom in čitljivo. In pa, prosimo lepo : samo na eni strani papirja. Ce je pisano le na eni strani, je to v veliko udobnost za uredništvo in za stavce. V spomin nčitelju. Umrl .e original. — Ivan Trdina pro lin?, graeca et. lat., ktkor se je on Ham podpisovsl na nemško glaseča se spričavala. Bil je, če tudi samo 6 let starejši od mene, nooj učitelj ; — in sicer na Reki (1. lS5«i. —1857.) To je bilo ravno v oni dobi, ko je hotela Avstrija osrečiti svoje narode z — nemškim jezikom ! Tudi na Reki se je germaniziralo. S t e 1. V i d i t z, rodom Slovenec, premeščen iz Trsta na Reko za ravnatelja gimnazije, se je pač izkazal vrlega — germaaizatorja. — O slovenski literaturi je govoril zaničljivo, brez iskrice sočutja, ali pomilovanja. — Kakor strasten germanizator, sa je trdovratno posluževal ed no le nemščina, da-si je umel (*eveHa) tudi slovenski in italijanski. — Da takšen renegat ni mogel živeti v slogi z blagopok. Trdinom, ki ni nikdar zatajil avoia narodnost-', ter da se je pok. Trdina moral končno umaknit', to pač ni nikako čudo Baj je bilo to v Bachovi dobi Trdina je bil č.st domoljub, nikakor pa ne šovinist. E .-o dokaza: B lo nas je v 7. razredu 9 učencev; po narodnosti so bili: 1 Italijan. 1 Nemec, 2 Slovenca, 1 amfibija, (po potrebi : Hrvat — ali Itabjan), ostali so bili Hrvatje. Ali glej čudne li kombinacije : Italijan je imel za inicijaio H. Nemec je imel slovensko ime, en Hrvat nemško :n »amfibija« — grško. Ko je bilo treba prevajati Homerja v poučevalni nemški jezik, sem jaz imel vselej to nalogo, dočim je Italijan H. prevajal na italijanski ; Sk. je prevajal na hrvatski, Hr. na slovenski jez k. — Ko eo Hrvatie čuli v slovenšč ni besedo nesrečnega mehlkanskega cesarja Maksimilijana, ki pišs mail drugim : »Z neopisno radostjo sem prejel obvestilo o sijajni zmagi, ki ste jo Vi izvojevali nad mnogo močnejšim sovražnikom, vsled če^ar bo Vaša ime slavno v mornarski zgodovina .... Najlepš:, najsrečnejši dan mojega življenja je bil oni, ko sem zagledal v zgodovini mornarice z zlatimi črkami nip san krvavi drgedek dne 20. julija 1*^6. in Vaša plemenito delovanje. Z viškim bojem st >pa mornar ca, ki je; zapovedujete Vi, v vrsto onih, katerim je zastava znak slave, a Vaše ime ostane ca veke junaško« ........... Minulo je od dce ^0. julija 1. 18ttt>. celih devetintrideset let in k »lika izprememba se je izvršiia v tem česu! Junaški naš poveljnik v opevani bitV« prtu V;s m, admiral Viljem pl. Tegetthoff. je legel v hladni grob tam gori na Dunaju in to prfdno je micclo pei >et po bitki pri Visu. Umrl je namreč dn3 7. aprila 1. 1^71., v 44. letu 3*oje moške dobe, na raku, kata rfga kal. kakor se je takrat govorilo, so mu zavdali bojda na nekem banketu na Dunaju. Tudi negov naslednik v poveljnietvu aVftijBke mornarici, admiral Maksimilijan baron Daubles'ay de Sttraeck EhrenBtiin, najboljši Dri j a tel j, takoimenovana »desna roka* TegstthctVi, v oni bitki, od šal je za njim. In tretji ienned junf.k w pri Visu, nd-miral baron Spaun, sa je umaknil s po vel;-n ekega stola v svoj »buen rttiro« v eolnčno »t varieijac bil j je groznega h meha. ker] v : Not shod Italijanov za TSeaiillŠie brv.- jeziku ima ta beseda čisto drug pomeo. ' t Trato. Italijani nameravajo sklicati nov Biag' pokojnik ee je potrudil, da bi shod italijanskih županstev in društev, na mregel učencem veeh teh narodnosti; tru-j katerem bodo zahtevali, da se italijansko dil se je in nam tolmačil, kako bi kolje vseučilišče ustanovi v Trstu, umeli klasika. j PremeŠČenje uradov. Z včerajšnjem Tedaj je bila to pedagogiška potreba in dnem sta bila v novo namestn ško palačo pokojni Trdina jej je zadoščal. Ko nam je premeščena računski in stavbeni oddelek c. predaval grščino, posegal je navadno v ego- k. nameatništva, ki sta se doeedaj nahajala v dov.no ter nam e primerno dogodbo znal ulici Scala del Belvedere št. 2. blažiti mlada srca. Navadno je vpletal v | Pokojnina za Županovo vdovo. Go-predavanja zdravo šalo, ki smu se jej mi r.ški mestni svet ja sklenil, da bo vdova smejali od srca, ali od sam se ni smejal nedavno umrlega goriškega župana dra. Ve« nikdar. ' nutija dobivala is občinske blagajne pokoj- Izven šole nam je Joil pokojni Trdina nino i,tnih laOO kron. očetovski dober. In ker je jednako cenil vse | »Slovenska dijaška zveza«. Minister-narodnosti in ker ss je vidno trud'1 da bi 8tvo not»anje etva-i je odobrilo pravila nam ola^šival u*enje : ljubili smo ga vsi društva »Slovenska dijaška zveza«, katera je brez razlike narodnoeti. 1 vložil sedanji predsednik »Dan ce« g. V. Jaz sem se učil na več gimnazijah in Marinko. sem imel torej railičnib uč Uljev. Mncgo j ,škrata« je iaiila 21». številka, ki pri-ni h sem ž. popolnoma pozabil, ali blag! pok. ^ ^ ra£OOVr,tnaga benla mncgo virn h podob, med temi : »Kako ti nekateri ljudje mislijo vhod v nebesa«. »Šzratc stane Trdina n 8 e h a f f e n h a u e r (v Go-1 rici) ostala sta mi v svežem, blagem apc-m nu do danes. Nepozabni blagi moj učitelj, glej : oni, ki so Te proganjali radi Tvojega domoljubja, izginili bo z odra življenja brez sledi ! Odpusti jim ! Po Tebi pa žaljujemo vsi, ki 10 stotink. Statistični izkaz tržaške mestne ob« čine za mfsee Maj. (Številke v oklepih enačijo tozadevno štsvilo leta 1904). V meču maju t. 1. se je rodilo 489 (545) smo Te poznali in kličemo Ti nad odprt'«, ; od teh . ^ bi,o 2g2 možkih -n grobom iz dna hvaležne duše: Z Bogom! . ženskih, 402 zakonskih in 87 necakonskih. Bila Ti lahka rodna gruda, ki jo je Tvoje p 0 r 0 6 § j 0 pe je 147 (186) firov. Umrlo ______i___ _u . J c blago srce tako žarko ljubilo! Gorica, 13. julija 1905. Tomažev. Odlikovanje — moža! Ministarstvo za uk in bogočastje je podelilo nadučitelju na Opčioah, g. Antonu Valentiču, o priliki njegovega umirovljenja čjstni naslov »eolskega ravnatelja« v njegovega dolgoletnega pledonosnega delova nja na šolskem polju. G. Valentič je bil že prej (1. 1***.) odlikovan zlatim križem sa zasluge. Resničnim, iskrenim zadoščenjem bele-o to odlikovanje, ker je res zasluženo v Zl obili meri. Ali tega odlikovanja ne beležimo je 379 (340) oseb, 199 možkih in 180 ženskih ; od teh je bilo 195 samskih, 121 cženjen h, 63 udovcev in udov, 70 je bilo otrok pod enim letom. V boln:šoic»h je umrlo 138 oseb. Primerno največ jih je umrlo na tuberkulozi : 93, 14 je bilo samomorov. Požarov je bilo meseca maja 24, ki so provsrooili skupns škoda 115.065 kron.—V mestni zastavljavnici jc bilo 40.688 strank* m izdanih 554 477 kron, 22.916 strank je pa povrnilo 285.110 kron. Ns Tram\viyu se je vozilu 783.887 ^Feb. — Uvoženih je bilo v Tisi 10 835 (10.740) glav klavne živine in sicer 1476 volov, 68 bikov, 218 krav. 2734 telet, 4618 jflgnjtt, z radostjo le radi oseb, odl.kov.nca, da je ^ 154 praš 5ev in lg4 konjev. namreč vrh mož dobil priznanje za tcl.k PrJjllv,jeI1B Utvina. Goapod Jurij priznanje trud in plodonosno d :lovaoje na važnem šolskem polju skozi dolgo vrsto let, ampak to odlikovaaje nam je tudi v dobro došel povod, da pokažemo odlikovanja mlajemu rodu kakor blesteč — karakter, ki ni niiciar omahoval, nikdar skrival svojega po« lit čatga prepričanja m narodnega mišljenja. In vendar mu ce odrekajo pr.raan a. vendar ga odlikujejo. Kak.h 37 let — če se ne met mo — je odlikovanec služil meBtno občino tržaško, dolg) dobo srdit h narodnih bojev med gospodovalnim in našim narodom. In vendar: da-ai je g, Valentič vsikdar oder: to stal na strani svojega naroda, vendar -> ga čislali tud tisti sovražniki, ki sicer tob radi preganjajo ljudi. Zakaj ? Gc- -p»i Valentič je bil vsikdar tistih značajev, &i s i jo v spoštovanje, in je bil cel mož na vršenju svojih stanovsz^h dilžnosti. Na njem Giorgacopulo, ki ima žganjaroo v ulici del Ponterosso št. 7, je prijavil včeraj popoludne na policiji, da so mu nesnani tatovi ukrcdli iz žganjarne 20 kron. To tatvino so neznani gospodje ifvršili v čeeu c.d 1. ure in pol do 2. ure, ko je bil on namreč žganjarno zaprl in S9 oddalji'. Koledar ia vreme. Danes : Godemir. — Jutri: Kristina, devica in mučenica. — Temperatura: ob 2. uri popoludne 27*5° Celsius. Vreme : lepo/ Društvene vesti in zabave. Danes v Rojan ! Kakor že obavljeno, priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojanu danes svojo vrsalico na vrtu. Ni trebp, da bi tu vnovič povdarjali važao^t t'ga društva za našo etvar v Rojacu, ampek naglšamo ca kratko, da je to društvo vredno vst stranske W & C"V *« j W M » VJ.M mm m ■■ ■■ v - — —— — — — - — —- — —J -- J mm | M • f\ a- - 1 oodpore odstrani našega oičnatva. — rro- viii m a^i rod, da njemu, ki je povsodi moz . L Lx.__ na evo em mestu, se ns treba potajevati pred n.komur. Go podu ravnatsiju Valentiču ša enkrat naše najisireneje T-estitse ! (jor.cs, kjer žaluje po ljubljeni svoji družic; .... AvstnjaKa mornarca, katere temaljito rel rmaejo n reorganizacijo je provzračil po odi >č..nem d g^dsu pri Visu poaojni admi rai Tegetthcfl s» je v teku dsvatintrideset h iet m "g' čno razbila in pomaužila ter se p->-pe.a ta v šeK m dernt-ga pomorstva, uvr-(š i fe m'd r-,*etovno zaane mornarice ostalih dižav. Irg nile eo ti;t* skromne oklopniee in ie-ene fregate korvete :n topničarkr, s ka-er mi smo se bojevali pred Visom. Na njih rut-.o pa so stopile v Lkanske oklopn ca in kr /arke s kasematami, železnimi stolp in jambori, katere goai p* 50C0 etrcjn;h sil in k. -o oborožene z rrjašsimi topovi, ki me-e o po več sto k logramov težke kroglje. Na cevarn« še orožje modernega pomorstva i a so one podmorske torpedovke, ki s peklenskimi svojmi stroji razstrelijo v par m su ah ogromno fl »t t ... . Tam doli na Daljnem VHoku, kakor na Baicanu. v Makedoniji,, v Albsn ji m tu ram je jako zanimiv in obširen. — Začetek ob 5. uri p< pjludne. — Vstopnina na kon-cert 60 st t., k plesu možki 1 K, ženske 40 stoT. Občni zbor »l>ramatienega društva« T Trstu se bo vršil v terek, dne 8. avgusta t. 1. ob 8. uri zveTer v društveni sobi, (»Narodni dom«, ulci Geppa). Poleg običajnih tofis bo na dnevnem redu tudi sprememba pravil. Odbor. Pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. M. spodnji je imelo minolo nedeljo svoj redni občni zbor. Iz tajnikov* ga poročila je bilo razv dno, da je d?u5tvo ttrdi v minolem letu jako dobro nspredovalo. V novi odbor so b li voljeni : Anton .Mtklavec, pred-edn k »m ; Anton Nardin, f-ol-predsednikom ; Dregjtin Gr^gr.ri^, tijtikom : Ivan Svetina, blagajnikom. Odborniki pa : Josip Pregtrc, J os'p Cok, Josip Gregorič, Josip Cok in Vekoslav Kurtt. Namestn-koma : Peter GregoriS in Jo?ip Mož na. Po zborovanju jf friredilo društvo zabavo na vrtu gostilne g. Jjšipa M klavec. Mogočno je donela pesem v splošno zado-voljnost zbranega tbSinstva. Družba sv. Cirila in Metodi ja v binega • Vestni k-koledarja«, opozarjam! de enkrat, da je le v interesu naših podružnic eamib, ako kar najprej možno ugode vodstveni prošnji. Vodstvo družbe sv. Cirila in Me todija v Ljubljani. Hazne vesti. Okradena cerkev. V Milanu je bila v torek iz prvostolne cerkve ukradena slata krona in zapestnica s kipa Matere božje. Usradeni predmeti so vredni 20.000 lir. Tatove išče policija. Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promu. fl^d K 74'— do 7r-—, za maj-avgust K* 73--— do 74 50 C ncassć in Melisitl promptno K 74 --"*:>, za juli-avgust K 74 — do 75*—. London. Sladkor iz repe šuto v 11 8". Stalno. Pariz. Rf ea tekoči me*«-- 15 50, rž *a avgust 15 2.>. za aept.-oktober 15 25, za sept.-de-cember 15.40 {mirno.* — imenica «• tekofii mesec za avgust 2"J 40 zs september oktober 22 80 za sept-december 22 90 tsUhu, Moka rh u* koči mesec 31.20, za avgua» 31.05 »:« sept.-oktober :^0.45, za aspt. - december 30.'-0 (atalna). ReoiČn« olje za tekoči mesec 50 avgust 50.3 4 za september-december 50.3/4 za januvar - april 51.— .mirno1. Špirit za telroČi m«>».'C 51l/?t za avgust 49 1 4 zi september-december 42.3/4 ra januv-april 40.— trdno). — Sladkor surov Hrt0 uao nov 26--ib' 4 st lno) bel za tekoči meneč 297 ^ za avgust 307/«, ^ oktober-januvar 29'/4. za januvar-april 233/4, (stalnoj ratinirai t5'/i—6'J. Vreme: vroče. Darila. Ciril-Metodijev dar so dopoalali moški pudružmei diužbe sv. Cirila in Metodija v Trstu p. n. ep. : Nik. Stazinski na Planini pri Vipavi 2 K, Julija Laban v Orničah 3 K, Jožtf Novak v fovirju 4 K, Josip Pi-' c ga v Dekanih 2 K, Gročanski v Bazovici 5 K, Konestabo A. v Pregarj h 2 K. — Na v< selici konsumnega društva pri sv. Jakobu preplač la 3 K 40 stot. lijin na stari openski cesti (nad Rojanom) MI Od s prostori je na prodaj. Naslov pri »Edinosti«. Loterijske številke, izžrebane dne 22. julija : Trst 38 12 74 49 86 L:nc 20 78 24 17 47 B» porodila 4ae ž2. julija Tržaška borza. Napoleoni K 19.12— 19.15 an gle tke lir« K —.-do —.—, London kratek termin £ £40 20—240 50 Francija K 95.45— 96 65 IU Uja K 95 45—95 65 italiianaki bankovci k —.— —.—. Nemčija K 117 25—117.60, nemSkl bankovci ^----- avstrijska ednotna renta K 100 25 100.50 ogrsk kronska renta K 96 29 !6v0 Itaiiianasa ieor ' —.— —.— kreditne akcije K — — »60 - državne železnice K 671.--f-73 -- Lombf -. P 86.— 87.—, Llojdovt- akcije 735 — — 7»0 -Srečke: Tisa K 33850-342 50 Mtd.i K 48250 do 492.50 Bodenkredit 18H0 K a06.— 313.— B ■ denkredit 1889 K 306 75 313 75 Tnrike k 141.-do 143. - 8rbske — — do —.—■ Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Držami dt g v papirju n « srebru Avstrijska t?*>ta v zlatu . „ kronah 4\ Avst. inveatic> <*ka renta 3 l/,"/f Ogrska renta zlatu 4 „ „ kronah 4*'. 3ti it Akcije nmcijonalue banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini lol — 101.-119.^0 10145 93 — 1) 5.95 96 40 87.10 1637.— 6^9 25 240.12 117.30 23 48 1v.10 95.50 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 93 40, italijanska renta 104.8(1, španski exterieur 91 -0 akcije otomanske banke 597—. Menjice na London 251 35. F ari s. (Sklep.) Avstrijska državas feie-» t 715 — Lombardl —.— unificirana tnrfila rent* 90 15 Mvatrl »ka alata ien 101 45, ogrska 4*/, aia r*ntž" 1*7 40, Lindetbk.. 479— tnrSks sreč e 132.75 paritaa bank» 14 33, italtianak« m»r d -ionaioe akcije —.—, akciie Bio Tinto 16.3S. Trdna. L o n d o o. . J&onaoiMiUBi. uuk 90.'/» Lombardl 5'/» srebro 273/lt, Španska renta 10." M iw lijanska renta 104.'/4. * —, za marec 3*0/, za maj 383/4 — Mirao. — ivava Bic D' fadn. loco 3S—39, navadna reelna 4J—42 jsmi. , dcbi» , 43—44. Hamburg- (^klep.) Sladkor za julij 22.15 1 za avgust 22^5, za september "Ji.4 . za cktjber 4^*35 za november lb 85. za december iy.yO. — Mirno. — Vreme : lepo. št. 24, na glavni cesti pri novem so-rllw€l škem mostu pri Gorici (na Pevrao) z H prostori, malim vrtom je na prodaj po nizki ceni. Hiša je pripravna za vsako ol>rt. Več se izve pri lastniku Ivanu Kianjc, Pevma št. 24 pri Gorici. Q|iAwj volčji (čiški) pes za varstvo hiše se takoj vkupi. Starost do 1 leta. — »Gostilna T ros t« Skorkla nad Rojanom št. 471. V J mmr% iAm se katere so po- llCtjOlll polnoma na novo opremljene in priskrbljene z električno razsvetljavo. Pobliže se izve pri upravi „Edinosti". Dne 24. avgusta t. L se preseli manifakturna trgovina uL Barriera vecchia št. 33 (Trst) provizorično nasproti štv. 34 v skladišče, kjer je sedaj „kavarna Aurora". Pri tej priliki se prodaja vse blago z velikim odbitkom. Leon Fano ulica Nuora 12 zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Alojzij Calkrti Naslednik: Fr. Hittv TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Žalna tu- in i Masa za moške obleke Perilo. Platenina. Zefir. • Perkal. ~ Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke o; 8T Tovarna pohištva Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: Pinzzn R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Daatrovan cenik brezplačno ln franko OiOiiO'iOnOi'OiiOi'OiiOnOiiOi pre rajo črni, gro nr av«mi oblaki, k: nam pret.jo z jetlenorr. Ljubljani ae obrača tam potom do vseh on h est 'o^.i in e e rahovitnim raeeirelivom ; svojih |.H»družn c, ki se niso ugodile vodatv«- k-ior tra količkaj bn.*fr nos, m re o\«'»3ati Dem1, poz vu cd dne 21. junij« llK)f>. ž« tleSo t»i?galn ki i« napsljana do sme- 67->4 B prrgujr, da blag^vol« čim prt je dDikegarfl* na^a raedvojene, na ratliSne u Uti ; lajeno tiBkanjCo o avojem atanju, kose f« države... , , . . . . . »U rr- «O«: roma deloveeju v letu 1904. In — nsa: Teeetthoffi, Ster- ' . neeki, Spauni in Petzi - kje Ker ae bc le v teh tisk.n.cah zamamo- o???... vazo upoštevalo pri izdaji prihodnjega druž- Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča »lavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ?ia dei Rettori stei. 1 (Rosario) - v Trstu - tli cerive St. Petra t tiiSl Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo i* de laje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz Jesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Wr Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva poSlja se brezplačno. Prodaja so tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TI8TU, ŠFLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). lOOOO m oinlelane^a zeinljiš-'a se oj proda. I~to je na lepem Kra ju v Mižiui ri.;neuv Iiise v I »arkovljafa. Xa>i v j> »ve prava »Edinosti«. rs Nova hiša - .'I prostori, dvoriščem in vodnjakom je na prodaj za I'.« — Več se izve v »Gostilni Trošt« nad n»jansko cerkvijo. mnn[| hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti .»d 5—70 hektolitrov prodaja }m» jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Krizevac. lApn upravitelj za »konsumno dru- ioijc od štvo« v Riemanjih. Isti mora jn»ložiti kavcijo. Plača jm> pogove uprava »Edinosti«. 0 r|Qo >n ena p®ica za varstvo, prave Cm pOa vol. je (čiške) pasme, v starosti po 1 ine-e<-e so na prodaj v Sežani št. 145 radi -elit ve. m ra ra ra & o v „Gostilni Trosi** (nad rojansko cerkvijo) veliki ljudski ples na podovih. — Ples 1m> trajal »d 5. do 10. ure zvečer. — Vsak plesni komad stane le 10 st. V gostiln« se točijo prve vrsteen razgled na morje in okolico,a ob jednem tudi na plesišče. Razsvetljavo bo kaj krasno preskrbovala 70<> sveč močna svetilka, ki je edina take vrste v Trstu. Za obilen obisk se toplo priporoča udani voditelj. f Najvg-odnejši pogoji f r- == za zavarovanje. # w i: IM \ A zavarovalna družba ki i 111 ti slovensko Jedilno olje po 28 nove. slavnega zastopnika v Trstu Zava ruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih ■ Natančneja pojasnila daja glavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca št; 21 I. nd. inDM0Ya otrajua zastopstva t vseb mestik in y večjih trajib. Odvetniški pisar 3van petelin tovarna testenin TRST ul. S. Francesco d' assisi 4 7. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov Vinko Škerk TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST F ili j alka v ulici M i rama re št. 13 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema nu-roube na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin * Biliškov & Arambašin. 7 TRSTU, ulica Sanila 22. S tridesetih let s 4-letno prakso, ab- - Ivent gimnazij al k, kadetne šole ter klo--temeuburskega eno-pomologijskega zavoda, vešč več ali manj slovenščini, italijanščini in nem-'"ini ter nekoliko srbohrvaščini, rušeini, eešćini in francoščini — si želi zboljšati službo v kateri kuli -troki, kjersibodi, septembra t. 1. Slučajne ponudbe naj se blagovolijo nasloviti : »A. Trobee pri od v. dr. M. Pretnerju v Trstu«. Csiio gosje perje' do ceni 5 k£.: novo sku-bljeno K 9.60 boljše K 12.—, beli mehki puh, skubljeno K. 30.— K, 36.—. Po-ilja franko po povzetja. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel. Lobes 183. j- -ta Plzen. Češko. < jKanifakturna tvrdka BERT1LI & SBUELZ Piazza Barriera veeehia 2 in nI. \nova HS (naspr. pulače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja __—— po jako nizkih cenah — — KOTEN IN A, bela 7»J cm po „ 78 „ . bela za rjuhe !->»> cm po -1» IS nov £ KOTENINA. navadna. cm po 1-fl nove. J »> »» 73 „ „ 1« „ C M ™ „ „ tS£ „ S za rjuhe 156 „ :w» „ f Velikanska zaloga t erkala, satena, prtov, prtićev brisalk, rut vse po tovarniških cenah. mw Filijalka ul. Nuova št. 38 i j » m- TRANSITNA ZALOGA w « Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se pošilja na dom v steJtlcuicah ali solć. kih. W GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v laatni hlll. Hranilne v lose sprejemajo ee od vs^eega če tudi ni eian društva m st; o brest u jejo po 41/8°/o» ^a t>i se odbijal rent i davek. Posojila dajejo se B&mo članom in sieer ra menjice po 6 in na vknjižbe po 51/> ( raduje \>aki dan od S. do 12.1/* ure p^i'. raz ven nedelj in prazu kov. Manje hranilnih vlosr leta 1904 K 1.4S5.ti07'll r p«>sojil . . . „ „ „ 1^73.842*34 glavnih deležev . „ „ 112.720" — PDšlno-lran. račun stv. 837.515. Zaloga izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in viežane (Lager) zz= piv© = v sodčekib in v boteljkah, kakor tudi zz kvasa = iz t..varne Bratov Reininghaus Steinfeld pri C5radcu. I zaloga Jtfatlor.ijeve §icsshi5b!Gr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah prt ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. j^arodni kolek je vdobiti pri upravi „Sainost4' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC K H 0 J1 TRST. ULICA CASSA m «KPafi»n) 5 ebluvanje po na j m II n r b V s za h ! katalogi b rez^l au.'j!) i fi C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance 31 decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vpla- , ćano S 3,200.000) ....... K S.000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... 7.133.580 n zaklad proti vpadauju vrednosti j javnih efektov ... „ 3.700.580 Rezervni zaklad premij za zavaro- 1 vanja........................n 71.255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 251.963.140 Izplačane Jkode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1S38—1902' _ 498.919.05(1 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, .škodi vsled r;i/.>irf*l':> ulomii kakor tudi prevozov po suhem iti m rju ; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razm-vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente placn • d<> . smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom :r 1. trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZEN pok. Frana - Barriera vecchia II. Velik dohod satena. pr-y -. batista. pikeja in cefirja. — Blag^o za ženske obleke, pletene spodnje srajce odercl. drobnarije. — Bele in barvane srajce za molke, ovratniki, zapestniki: kravate in potrebščina za delavce. Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. X5or sc hoče Dobro in z veliko ekonomije obleči, naj se poda v Cj"®^ prodajalnic izgotovljenih oblek L FARCHI Barriera vecciiia 5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnicl. Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zasluznim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno d iplomo - IVAN ANGELI nlioa Vlncenzo Belllni (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopićev: lastna specijalitetu copičeT za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nik&ke konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga. ppCroatiatf stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-Jrst ULICA TORRE BIANCA 20-- Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske. Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. © Garo & Jeiiinek G Ky Trst ul. Romagnašt. 2 Trst 1 5 1 1 TELEFON it. 1637 — . — , Podružnice: Dunaj, Budapešt in j : Lvov. r Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. - Se pr poroča za preskrhljenje seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo t >li v mesta koli v tu in inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške oseba in ===== državne uradnike ===== Pošiijalve mU vrste po stalni ni ni premini. Proračuni brezplačno, — „SANUS" novi higijenični zobotrebniki cfisinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo aovsod. C. COMIJSl. Trst Barriera zS .."LA V1.IA" !«prrjeiu» zh v» rovaujn ćlo-v^ik-f^M firlirn;* na .raznovrstne j* ih *» r> t>»nirimli i»<«l Tako u^<>«» d h (iniivetjr ■r !»mrt t uiuiDjiujitćiiui v*«r * 11 > h j>n |.>r^T»»tu petib let * - - >— ... a . M> . «if. mi^ihir. „SI (( r avija Tzajemna zavarovalna Uania t Prafi. — Rezerni fond 31.865.386 80 K. izplačane odškodnine: 82.737.159 57 K. j Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše dršave a vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m rojanUt laj«: 6enerarni zastop ¥ Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 i! I I Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izrlntne "odoore ▼ narodne in občnok ^ristiif