135. Številko. V LlolUinl, l S«***. 1Z.]iDH MM. 1UL leto ,31s«aasicl iftJircd* valja se« isttailliai ......K M*— Si Satrt leta t K 23-— • H-. 5*30 . I*« Otpisi ms| M fnniklrFjfl. Kaksptsi fea mi vraćat*, aro« Aietve i Kaal'eve «Uae t:, 5, fl aa aa" iaJSft-n ti. M. ,2ioveaaM Naros* valfa po pošti: aa Avstra-Ogrskoi aa Nemčijo: ealo lato.........K »— t*1o leto.........K 28 pol leta.......... lo- čeni leU na mesec, 0-50 3*80 za Ameriko in vsa druge dežela i ealo leto.........K 30.— Vprašanjem glada tnseraiov aa| sa prfloil za odgovor dopisnica ali znamka. Uz-iavniatvo i Knallove nilca f (spodaj, dvorišče levo), telefon it. se. Državni zbor - pognan domov. Obstrnkcijska vojska slovenskih klerikalcev in čeških agrar cev je vzela žalosten konec. Ničesar tega ni dosegla, kar je nameravala, nasprotno d ose«'I a je ravno to, česar ni hotela doseči. V »Slovanski enoti« združene stranke so imele namen, strmoglaviti sedanjo vlado in razbiti sedanji sistem. Dobro vedoč, da tega z obstruk-eijo ne dosežejo, so se postavili na stališče, da je potom redne opozieije -praviti vlado v položaj, da bo morala demisijonirati. Ur. Kramar je napravil načrt: poiskati in dobiti je -tvari, ki bodo okrog »Slovanske enote« in proti vladi /brale večino zbornice, tako da bo ta večina prisilila vlado, tla mora demisijonirati. Načrt je bil imeniten in med tistimi, ki so se zanj najbolj zavzemali, sta l>ila tudi dr. Šusteršič in dr. Krek. Bosanska agrarna banka je bilo tisto vprašanj*1, s katerim se je najprej poskusilo izvesti ta načrt. Vlada j« prišla v največjo stisko. Samo z glasovi ministrov samih se je rešila popolnega poraza, samo z glasovi ministrov je utekla demisiji. Slovanska opozicija je dosegla znamenit uspeh, »lasi ne popolne zmage, in bilo je go-r \ >. da so o! 11 o v i tega uiiuistestira šteti, zakaj s tako slabotno večino ni mogoče vladati. To ministrstvo je imelo namreč velikansko nalogo, ki je brez parlamenta ne more rešiti. Vlada mora dobiti denar. Kar po milijarde potrebuje za poravnavo stroškov vojnih priprav zoper Srbijo in Črno goro. Ta denar mora preskrbeti in predložila je v ta namen obsežne finančne naerte, ki pa so taki. da zanje iz lepa ne dobi veČine v državnem zboru. Ob tem vprašanju bi bila vlada čisto gotovo padla, pri tem vprašanju bi se bila izvojevala prememba sistema, na katero delajo vsi Slovani, ne iz-iinši niti velikega dela poljskega kluba. Vlada je to prav dobro vedela in ves čas j«' mislila, kako bi se parlamenta odkrižala in dobila — časa. Z* it gewonnen, alles gewonnen. Ves čas je grozila, da }>ošlje parlament domov, čim se je pojavila kaka težava. Nič s»- ni bala obstruiranja proračuna, nego grozila s § 14.. in nič se ni bala drugih težav, prav kakor bi komaj čakala, da požene parlament domov, da s*- [znebi kontrole ter reši sitnosti in bojev. In proti tej vladi, ki je od vsega začetka kazala svoje nasprotje parlamenta, so začeli klerikalci brc/miselno obstrukeijo, v času, ko so bile že največje državne potrebe pod streho. K«> >e je šlo za dovolitev rekrutov, ko se je šlo za proračun, torej za življenjske potrebščine vlade, tedaj s«* klerikalci niso ganili, pač pa so začeli obstrukeijo, ko so prišle na vrsto ljudske potrebščine in koristi bratskih slovanskih držav. Obstrukcija je skrajno parlamentarno sredstvo. Klerikalci so jo začeli zoper voljo svojih zvestih zaveznikov. Mladočehi in Staročebi, peski klerikalci in Hrvatje, da, pravzaprav tudi češki radikalci vsi so bili zoper obstrukeijo, ker so vedeli, da Sr ž njo ne bo vrglo vlade in ne bo lomilo sistema. Toda klerikalci so bili nepristop-1,5 vsem pametnim besedam, vsem dobrini svetom. Opali so, če že ne pade vlada, da dosežejo vsaj razpust laimmta in da morda pri novih v°litvah ujamejo še kak mandat. Toda vsi njih upi so se izjalovili. Vlada ni padla, sistem ni bil 'loniljen in tudi novih volitev ne bo, Vj*N kar so dosegli klerikalci, je to, da se je vlada odkrižala parlamenta, da se je iznebila kontrole, da je ljudem zastopnikom usta zamašila. Da bo konec popolna blamaža, to se je v zadnjih dneh začelo svitati tudi dr. Šusteršiču in dr. Kreku. Kako sta nastopala v začetku. Ošabno sta dekret i ral a vsakovrstne pogoje, a vlada je kratkomalo vse odklonila. Niti za las ni hotela odnehati. Ko je ministrski predsednik že pretrgal vsa pogajanja in so stranke, na čelu krščanski soeialci, hoteč rešiti parlament in ga obvarovati, začeli sami pogajanja, je dr. Šusteršič kar pod mizo zlezel. Spoznal je, da je bila obstrukcija bedarija z o žiro m na parlament in htidoilelsf vo z oziroiu na ljudstvo, spoznaj je. da jo je totalno za-vozil in iskal je izhoda. Vse svoje prejšnje zahteve je preklical. Nič večni bilo govora o slovenski pravni fakulteti, zadovoljiti se je hotel z naj-pohlevnejšo resolucijo, ki naj bi bila most. da bi se čez njega umaknil, a % bula se ni nič zmenila za to in pognala je parlament domov. Zasedanje je zaključeno. Poslanci nimajo več imunitete in ne bodo dobivali nobenih dijet. kar bo j>osa-meznike med njimi hudo bolelo. A to je postranska stvar, glavno je, da so pokopane vse predloge, ki naj bi jih bil še rešil državni zbor, predloge največjega ljudskega pomena. Vlada diha zdaj svol>odno in svobodno in neovirano se bo lahko gibala. Ljudski zastop je suspendiran, ljudstvo nima danes nobene moči, vlada pa je ostala in ostal je sistem. To je kiaverni konec bedaste in hudodelske obstrukcije klerikalcev. Jtio« v Hesinem domu Včeraj dopoldne se je vršil v »Mestnem domu« shod narodno - napredne stranke, ki bi bil \ sled vele-važnega vprašanja, ki je bilo na spo redu »slovenske šolske razmere s posebnim ozirom na ljubljansko realko« — moral napolniti dvorano do zadnjega prostora. 1'deležha sicer ni bila tolika, kakor sicer pri sbodib naše stranke, a vendar se dobra. Shod je otvori 1 v imenu izvrše-valnega odbora narodno - napredne stranke dr. Žerjav in predlagaj za predsednika dr. Gosaka, ki je v kratkib besedah pozdravil zboroval-ce in poudarjal, da so bili Nemci tisti, ki so pod raznimi pretvezam i prihajali k nam in nam vsiljevali svojo kulturo, hoteč nas ponemčiti: Sedaj nam sicer zakon jamči za svoboden razvoj, a proti zakonu nam ga zopet hočejo preprečiti Nemci. Slovenski narod pa se je vzlic temu razvijal in ni je sile, ki bi se mogla trajno upirati skupnemu narodu v njegovem stremljenju za razvojem in napredkom. Nato poda besedo dr. Žerjavu, ki je živabno pozdravljen govoril nekako tako-le: Gospodarsko vprašanje je sicer sorazmerno res najvažnejše vprašanje za naš narod, a to ne sme biti povod, da bi se pri nas zanemarjalo šolsko vprašanje. Vsak gospodar namreč ve, da je dobro gospodarstvo mogoče letam, kjer sloni na dobrem šolstvu, a šolstvo uspeva tudi !e tam, kjer se (mira na bogato gospodarstvo. Pri gospodarstvu smo pač res navezani skoraj edino le na samopomoč, dočini imamo v šolskem vprašanju pravico zahtevati, da nam dežela in država skrbite za šolstvo. Treba pa je, da se o tem važnem vprašanju iz-pregovori tudi na javnih shodih. Narodno - napredna stranka ni nikdar zanemarjala tega vprašanja. Kardinalna točka njenega programa je bila vedno narodnost, stranka stoji in pade z narodnostjo, in kot taka je tudi vedno zahtevala, da bodi naše šol-, gtvo narodno. Je pa morda bjla pri tem tudi nekoliko strankarskega ego izum vmes, kajti dobro urejeno narodno šolstvo je gotovo faktor, , Je i vodi narod k luči svobode, tako šoK stvo je pot k napredku. (ilede na ljudsko šolstvo je treba poudariti, da se je v Ljubljani, ki je v rokah napredne stranke, prav lepo razvilo, in da se bo občinskemu svetu gotovo posrečilo uresničiti ves svoj tozadevni idealni program, ako mui-da ovirajoče ne poseže vmes deželni zastop ali deželni odbor. Pa tudi na deželi, kjer ima naša stranka le količkaj vpliva, se je poskrbelo zato, de. s«1 postavijo ljudski prosveti dostojni šolski domovi, saj bi bilo v resnici sramotno, ako bi bili šolski domovi slabši od župniških palač, kakor s-* še pogostokrat vidi kaj takega ori nas. Naša stranka je vedno delovala nato, da si» čim najkrepkejše razvije naše ljudsko šolstvo. I/poznala je naša .-»tranka, da je za nspešen razvoj ljudskega šolstvu nujno potrebno tako učiteljstvo, ki more vsestransko vršiti svojo nalogo. To pa mu je mogoče le tedaj. Če se mu dostojno urede njegove gmotne razmere. Naša stranka je vedno smatrala za svojo dolžnost, da pribori učiteljstvu tako socialno stanje, da bo res moglo vršiti svojo nalogo. Svojo dolžnost je storila narodno - napredna stranka tudi glede na manjšinsko šolstvo. Veliko se je storilo z napredne strani v tem oziru, ali storiti je treba še dvakrat, trikrat toliko, če hočemo napredovati na 111 ej i. Naše srednje šolstvo se je začelo na Kranjskem v zadnjem letu prera-jati in upati je. da končno vendar enkrat dobimo slovenske srednje šole. Povdarjati je treba pri tem, da je vlada že pred desetimi leti izjavi ia. da ne ho »Udala nikakib zaprek preuredio naših gimnazij, treba je le slovenskih učnih knjig. »Ko bodete imeli knjige, vam bomo dali slovenske šole.« Tedaj se je obrnil vpravi-čen gnjev proti profesorskemu stanu, da ni poskrbel za slovenske učne knjige. Objektivno pa moramo tod: priznati, da vlada naših profesorjev pri tem delu ni primerno podpirala niti gmotno, niti z dopusti, niti kako drugače. Trn I ji vo je torej pač, da nismo imeli slovenskih učnih knjig, dopust Ijivo pa ne. Ko se je pa naš profesorski stan dobro organiziral, je kmalu nadomestil to zamudo. (Odobravanje). Slovenske srednje šole so nam na Kranjskem torej zagotovljene. Privolna pa je hahavost te.ko-imonnvane S. L. S., ki jo uganja s slovenskim srednješolskim vprašanjem. Zahvaliti se moramo edino le naši ju profesorjem, da se je stvar obrnila na bolje, S. L. S. je ie z velikim truščem vlomila vrata, ki so bila že odprta. Zato z vso odločnostjo zavračamo habanje S. L. S., eeš. da bi bila ona priborila slovenske gimnazije. Res pa je* da ni bilo zastonj, da je vlomila S» L. S. odprta vrata, saj vemo, saj nam jo pridobila v Ljubljani nemško gimnazijo za že priborjene slovenske-Mn 4 rebrno - tako tudi Belarjevo imenovanje. Če je tako delovanje hvalevredno, je seveda drugo vprašanje. Enako je tudi s pomnoži t vi jo zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu. Zakaj se ni ozirala deželno-zborska večina na upravičene zahteve ljudskega in srednješolskega učitel jstva, ki je zahtevalo, da samo voli sv4>ja zastopnika v deželni šolski svet. (V bi se bilo to priznalo nčit«dj-stvu, ne bi bilo treba izpreminjati zakona, razmere v deželnem šolskem svetu bi se bile izpremenile same po sebi. Ugleden klerikalni poslanec je izjavil v tej zadevi, da je bilo streu-ki na raz ped ago, da se ali onemogoči Belar ju praktično izvrševanje njegove naloge in se odstrani iz deželnega šolskega sveta, ali pa da se sankcionira postava o pomnožit vi prisedni-kov deželnega šolskega sveta. S. L. S. je bilo ljubše, da se pomnoži število prisednikov, kakor pa da ae odstrani Belar, eeš, ker bi se s pomnožitvijo prisednikov trajno paraliziralo nadzora ikovo delovanje in bi deželni Šolski svet prišel v slovenske roke. Ali pa je bila ta kupčija dobri za Slovence? Deželni šolski svet je prišel kmalu v položaj, da pokaže, kaj zmore. Na nemški gimnaziji v Ljubljani je bilo razpisano učno mesto. Večina deželnega šolskega sveta je predlagala dobro kvalificiranega Slovenca, ali nemški člani šolskega sveta ie ž njimi nemški »volksrat« so se prezirljivo smejali, češ, saj je nemška gimnazija tudi po S. L. S. zagotovljena minska posest, in tako je bil v resnici prOti volji večine deželnega šolskega sveta imenovan - - Nemec. Kavno tako pa tudi nadzornik Belar razvija najintenzi\nejše delovanje, in in ravno to imenovanje na nemški gimnaziji je prav na njegov rov.tŠ. Vse to pa kaže, da je bila tista kep-čija v resnici slaba! Ona dva nova prisednika v deželnem šolskem sv« tu nam nista v narodnem oziru v prav nobeno korist, dočim pomeni za nas nemška gimnazija in novi deželni šolski nadzornik Veliko izgubo. S. L. S. je s svojo napačno taktiko silno oškodovala slovensko šolstvo! (»Tako je! Res je!«) Neke posebne ]M»sleoziciji se sistem ne bi mogel dolgo držati. Žal, da so nekatere stranke naenkrat zavedlo »Slovansko Enoto« na pot, za katero je bilo tedaj še prezgodaj. Potisnile so jo v prenagljeno obstrukeijo. »Slovanska Enota« se je s tem oslabila, ker je izgubila not rtu jo enotnost in moč. Vsi izvedenejši jm H-tiki v »Slov. Enoti« so sprevideli, da obstrukcija ta hip ni na mestu in vlade ne strmoglavi. Zgodilo se je resnično, da prihaja klerikalna ob strukcijska stranka praznih rok domov, parlament je razbit, vlada brez kontrole in strahu pred »Enoto«, ki je park rat dosegla v zbornici večiao, Pomagala s* bo s § 14. Kako brez jrlave as je vodila klerikalna obstrukcija, kaže dejstvo, da je dr. Šusteršič vsak dan kaj drugega zahteval kot ceno, da ustr.vi obstrukeijo. Zadnji dan je njegova po lastni krivdi osamljena stranka postala tako skromna, da se je hotela vdati za resolucijo o bosansk* m vprašanjn, koje besedilo so celo Nemci hoteli podpisali. A Bienerth je raje poslal parlament domov in se lovil s praznimi izgovori, dasi bi mirno lahko sprejel klerikalno ceneno ponudbo. Da gre parlament domov, mu je pae bilo ljubše. To kaže. da vladi niso klerikalci škodovali, ampak jo celo utrdili. Slovensko univerzo so sicer sklenili zahtevati od vlade, će se naj ustavi obstrukcija. a Šu-terŠič je sam deinentira), da naj se za božjo voljo kaj takega od njega ne misli, da bi on univerzo zahteval. Cesar je ostro grajal obstrukeijo. Klerikalce je t<» hudo zadelo, ker so stranka, ki povsod hlini dinastič-nost. Njihovi shodi se vrše s » slava«-klici na cesarja. Ko je dal Fran Josip 20.000 K za nemško gledališče, m niso upali tega grajati. Z naše strani se dinastičnost ne poudarja, mi se ne smatramo za poklicane, da gojimo ta čut. Klerikalec se odkrije, ora vslcd soglasnega sklepa ministrskega sveta. Le z notranjim odj>oroin in po dolgem razniišljevanju je vlada uporabila to sredstvo. To sredstvo je postalo neizogibno v trenotku, ko je, kakor prejšnji poskusi v tej smeri, ostal popolnoma brezuspešen tudi zadnji poskus, h kateremu je dala inieijativo odlična parlamentarna skupina, da hi se namreč z mirnim pogajanjem osigurala delavnost parlamenta. Odgovornost za ta nasledek pada izključno le na one stranke, ki so brez potrebe zaprle pot dnevnemu redu z velikim številom brezpredmetnih nujnih predlogov, akoravno je bila na dnevnem redu eela vrsta splošno koristnih, v resnici ljudstvu prijaznih predmetov. Vse te predloge so nastale samo iz skrbi za blaginjo splošnosti in se jih nikakor ne more smatrati za državne potrebe. Zasi-gurati se je imelo boljše materijalno stanje uslužbencev, izdatno se je imela razširiti mreža lokalnih železnic vseh dežel, petrolejski industriji se je imela dati izdatna materijalan pomoč in s tem bi se v okom prišlo grozečemu podraže vanjo petroleja. To vse se je ]>okopalo hi pokopana je tudi rešitev proračuna meliorečnega fonda, kakor tudi razprava o sredstvih, s katerimi bi se ustavilo podraženje kruha. Predvsem pa se je imel uvesti red v naše trgovske stike z balkanskimi državami. Hitra in gladka parlamentarna rešitev te zelo važne zadeve bi se morala izvesti že z ozirom na zunanjo politiko. Ta zadeva je pomenila v resnici državno potrebo in obenem je bilo resnično vprašanje kruha širokih vrst prebivalstva. Xa vse to se niso obstruk-cijske stranke nič ozirale; otežko-eajo lastnim rojakom priložnost za delo in zaslužek. Bilo je nekaj slovanskih politikov, kateri so rabili najskrajnejša sredstva v boju, da bi zabranili trgo vsko-pol i tično pripojitev k našim sosednim slovanskim državam in > tem so obenem zabranili tem deželam gospodarski razvoj. Tako početje je občutna škoda za ljudstvo in državo, je ogrožen je ljudskega zastopstva, kateremu se s tem onemogoča izpolnjevati svoje najvažnejše naloge in dolžnosti. Ampak vkljub temu vlada ni opustila ničesar, kar bi moglo preprečiti zmanjšanje avtoritete parlamenta in oškodovanje narodov. Vsa stremljenja v tej smeri pa so se razbila na trdovratnem odporu obstrukčnih skupin, ki so zahtevale za samoumevno izpolnjevanje svojih dolžnostij posebne ugodnosti in so končno nastopile diktatorsko z zahtevo, ki je v resnici ha to merila, da bi se vsi ostali ustavni faktorji uklonili volji zbornične manjšine. Vprašanje pooblastilnega zakona je stopalo bolj in bolj v ozadje in v ospredje so se postavile politične zahteve, kojih izpolnitev bi šele povzročila resne zmešnjave. Tega pa vlada ni smela in ni mogla pripustiti. Ni ji torej preostaja 1 o nič dražega, kot seči po najugodnejšem sredstvu, da napravi nevzdržljivini razmeram v zbornici hitro konec. Odgovornost pada s celo silo izključno na povzročitelje, ki so s svojim ravnanjem težko škodili parlamentu in ljudstvu.« Proces radi protivojaške propagande. Praga, 11. julija. V soboto je sodišče jelo zaslišavati priče. Med drugimi so bili zaslišani |M>slanec Slama, predsednik zveze čeških sokolskih društev dr. Scheiner, Velin-sky in orožniški stražmešter Beran. Poslanec Slama je izpovedal, da se program narodno socialne stranke popolnoma krije s programom nila-deniške organizacije. V tem programu ni ne duha ne sluha o Herveje-vih protivojaških idejah. Vojaški program narodno socialne stranke vsebuje zgolj zahtevo po reformah v armadi, to je, da bi se armada izstavila na modernejši temelj, odgovarjajoč modernemu življenju. — Priča Velinskv je baje izpovedal nekoliko drugače, kakor v preiskavi. Opozorjen na to je izjavil, da mu preiskovalni sodnik po zaslišanju ni prečital zapisnika. Državni pravdnik je naznanil, da bo uvedel proti svedoku preiskavo radi krivega pričevanja. Orožniški stražmešter Beran, ki je interveniral pri odhodu vojakov 36. pehotnega polka iz Mlade Boleslave, je izpovedal, da je takrat govoril na kolodvoru urednik Teischman, ki je končal svoj govor z besedami: »Vojaki, ne pozabite, da ste Cehi!« Te besede je smatral kot poziv k hrabrosti, zato ni interveniral. Demonstracije na kolodvoru so nastale, ker so se nekateri častniki izzivajoče obnašali proti češkemu občinstvu. Te demonstracije torej niso imele v bistvu nobenega protivojaškega značaja. Ogrska. Iz državnega zbora. Budimpešta, 10. julija. V današnji seji državnega zbora je imenom imunitetnega odseka poslanec Hedervarv referiral o zadevi poslanca Novosela ter predlagal, da se izreče, da je bila imuniteta kršena. Poslanec Vlad (Runuin) je stavil dodatni predlog, da zbonica izreče, da je nila imuniteta kršena, akoravno ni bilo nobenega kaznji-vega vzroka za aretacijo. Oba predloga sta bila sprejeta. — Dalje se je prečita! reskript, s katerim se nanovo imenuje \Vekcrlov kabinet. Nato je govoril ministrski predsednik \Vekerle, ki je povedal, da \to vlada zaradi diferenc v ha likovnem vprašanju pred jesenjo zopet demisijoni-rala. Posl. Bakonvi se je dotaknil volilne reforme ter izjavil, da je neodvisna stranka za razširjenje volilne pravice in da zahteva ustanovitev samostojne banke, interesi Avstrije in Ogrske si tu nasprotujejo. Kreta. Vojna? Carigrad, 10. julija. »Tanin« poroča, da je vojna neizogibna; Turki se je ne boje. »Jeni Gazeta« piše, dda Turčija neče vojne, če pa bodo (Irki na Kreti rušili turške pravice, bo Turčija prisiljena napovedati jim vojno. Nemčija. Državni zbor. B e r o 1 i n , 10. juliji. Na dnevnem redu je tretje branje finančne reforme, v zvezi s tretjini branjem zakonov o vinskih davkih in kolkih. Finančna reforma je sprejeta. Perzija. B e r o 1 i n , 10. julija. Nemški poslanik v Teheranu se je obrnil te-legrafično na vlado za pomoč proti napadom šahov i h vojakov. T e h e r a n, 10. julija. Sipahdar in Sardar Assad sta na čelu nacionalistov došla v Vastabad, ki je i>et milj od Teherana oddaljen. Najbrže bodo nacionalistične čete še to noč vdrle v glavno mesto. „Ueleljilajniar proces v Zagrebu. Zaslišanje Gjorgje Nastiea. V soboto je sodišče nadaljevalo zaslišanje kronskega1 svedoka o njegovem dejanju in nihanju v Belgradu. Cim je došel v Belgrad. se je takoj jel resno baviti z mislijo revolucionarne akcije. V Belgradu se je najprvo seznanil z urednikom »Politike« Tanovićem, z urednikom »Slovenskega Juga« Ljubo Nešičem in častnikom Jašo Nenadovičein, ki je bližnji sorodnik kralja Petra. Nenadovič je bil zaupnik srbskega dvora. Ljuba Našič, vpokojeni major Damjanovie in drugi voditelji »Slovenskega Juga« so cesto potovali ]>o slovanskih zemljah. Živahnejša akcija v klubu se je pričela, ko je on prišel v Belgrad. Začetkoma februarja L 1007 je bila v klubu konferenca, ki se je je udeležil tudi obtoženec Valerijan Pri bičević. Na tej seji se je razpravljalo o eksplozivnih snoveh in o gmotni podpori za revolucijonarno akcijo. Večina članov »Slovenskega Juga« ni vedela za to akcijo, vedela pa je za vse to srbska vlada, rbisi se je vedno naglašalo, da ima vsa akcija ostati tajna in neodvisna od vseh višjih faktorjev. Na gori omenjeni konferenci se je sklenilo, naj Nenadovič izposluje 5000 dinarjev podpore od kraljeviča Gjorgje, a on — Na-stič pa se naj izvežba v fabrikaeiji eksplozivnega materiala, S priporočilnimi pismi »Slovenskega Juga« je na to odšel v Kragujevac, kjer se nahaja vojni arzenal. Ker je mislil, da vlada ne ve za ničesar, se je prijavil v hotelu jkhI tujim imenom In je govoril nemško. V pirotehnično tovarno ga je uvedel major Vašio kot tujega inženirja. Tu ga je Vašić poučeval o konstrukciji bomb. V tovarni so mu dali vrečo, v kateri je bilo 16 bomb. To vrečo je spravil v Belgrad, kjer sta ga čakala Nenadovič in Jovanovie. Vrečo z bombami so shranili v prostorih »Slovenskega Juga«, ki se nahaja v bližini kraljevega dvora. Nato je Nastić našteval osebe, s katerimi je občeval v »Slovenskem Jugu«. Iz Hrvatske ni videl v klubu drugih, kakor srbske samo-stalee. Vendar pa se mu zdi, da je bila tudi srbska radikalna stranka na Hrvatskem v zvezi s to akcijo. To sklepa iz tega, ker je sedanji srbski konzul v Skoplju Balugdžič nekoč v razgovoru sčasnikarjem Manoiom rekel, da je srbska vlada pri nabavi novih topov vprašala za mnenje tudi odlične Srbe izven Srbije, med temi tudi voditelja srbske radikalne stranke na Hrvatskem dr. Krasojeviča. V »Slovenskem Jugu« so sklenili poslati pisma na razne vladarje in druge osebe z obvestilom, da bodo pričeli z revolucijonarno akcijo. Časopisi so priobčili neko pismo, ki ga je baje on poslal cesarju Franu Josipu iz Sarajeva v imenu bosanskega revolucionarnega odbora. Morda so ulovili kako pismo, ki ga je on prevedel na nemško. Meseca aprila 1. 1907. je »Slov. Jug« sklical novo konferenco v Belgrad. Na to konferenco sta prišla iz Hrvatske Adam in Valerijan Pribičević. Na tej konferenci se je razpravljalo o teroristični akciji v Crni gori. Nekdo je stavil predlog, naj se kneza Nikolo umori. On in Adam Pribičević sta bila odločno proti temu predlogu. V tej seji se je sprožila misel, da bi se v Ameriki osnovala revolucionarna ekspozitura. Milan Pri bičevič je bil mnenja, da hi za to akcijo bilo mogoče dobiti denarja tudi na Hrvatskem. V to svrho je Milan Pribičević odpotoval na Hrvatsko. Ko se je vrnil, je javil, da somišljeniki na Hrvatskem soglašajo z akcijo in da ho Adam Pribičević šel v Ameriko, da bo urejeval tamkaj osnovani revolucionarni list. Po konferenci v »Slovenskem Jugu« je Nenadovič ukazal dvema finančnima stražnikoma, Kosovieu in Sauliču, naj odnesete bombe na srbsko - turški* - bosansko mejo. Te bombe so potem zaplenili v Crni gori. Promatra-joč vse te dogodke, je slutiti, da bo vsa jugoslovanska akcija končala z eksplozijo v Crni gori. Radi tega je, sit srbskega Piemonta, zapustil Belgrad in se 13. septembra 1907 preselil v Zemun, kjer se je seznanil z dopisnikom dunajskega lista »Die Zeit« Steinhardtoin. Ker je bil brez sredstev, ga je podpiral Steinhardt. V Zemunu je občeval z agentom črnogorskega kneza Jovičičem, kateremu je vse natanko razložil o nameravani teroristiški akciji proti Crni gori. Dne 28. septembra 1907 je odpotoval v Sarajevo. Ker ga tu niso prijeli in obtožili, ga v javnosti sumničijo, da j** agent provoeateur. On — Nastić —-ne more nikogar siliti, da bi ga obtožil. Ako bi bilo to v njegovi moči, bi sedaj takoj naprosil državnega pravilnika Accurtija, naj bi njega (Nastiea) posadil na obtožno klop, ker bi mu bilo mnogo lažje, kakor sedaj, ko ga napadajo z vseh strani. Dr. H i n k o v i č: »Besedo ima sedaj državni pravdnik.« D r ž. }> r a v d n i k: »Ne morem, ker ga ščiti § 02 kaz. zak.« 1) r. H i n k o v i č: »Vzemite svedokovo pismo na cesarja. Tam kar mrgoli zločinov.« Nato je Nastić čital in komentiral tri pisma, izmed katerih mu je baje dva pisal Milan Pribičević, enega pa Adam Pribičević. Ko je povedal, da je gloiw) 200 K, na katero je bil pred leti obsojen v Sarajevu radi vzklika »živio kralj Peter!«, plačal 7. septembra 1. 1., je prosil predsednika, naj zaključi razpravo, ker ima o nekem novem poglavju toliko povedati, da hi ne mogel končati pri tej razpravi. Predsednik je tej želji ugodil ter odredil, da bo prihodnja obravnava v torek, ker je v ponedeljek pravoslavni praznik. D r ž. p r a v d n i k: »Imendan kralja Petra, ne jKizabite na mašo!« Dopisi. Iz Krope. Da ni naš trg, akoravno »na koncu sveta«, res tako nezaveden in narodno - mlačen kakor je razvpit, naj pričajo sledeče vrste. Kakor še vsakikrat, kadar so nas poselili dragi bratje Cehi, tako smo tudi dne 20. junija ob prihodu Cehov in koroških bratov pohiteli na našo postajo Podna rt-Kropa, da jih pozdravimo. Na čelu sprevoda (C, dolgih voz) peljal se je krasen venec deklet v narodni noši, ki je nosil dragim gostom do 200 šopkov, napravljenih iz samega planinskega resja, lipovih peres in cvetja, kateri so se razdelili na postaji navdušenim došli m bratom. Pozdrava se je udeležilo dalje tukajšnje del. pevsko društvo korporativno v čepicah in s trakovi v nar. barvah, ter požarna hramba z godbo na čelu. Ko je vozil vlak v postajo, zaigrala je godba »Kje dom je moj< potem ko je vlak obstal, so med splošnim pozdravljanjem pevci peli »Lepa naša domovina«, dekleta so pa razdelila šopke, nekateri so pa stiskali roke došli m dragim gostom. Ko je vlak odhajal, zaigrala je godba »Naprej zastave Slave« in med splošnimi živio in nazdur-klici ter mahanjem z robci, se je vlak odpeljal proti beli Ljubljani. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda zažgali smo pozno v mraku njima na čast visoko vrh hriba od koder se vidi do Ljubljane in še dalje proti Dolenjski velik kres, ki je plapolal krasno in visoko ter kazal, da tudi Kropenčan zna počastiti to, kar je vsem zavednvm Slovencem sveto in drago. — Omenim naj še lepe in vsem vdeleJencem kresa nepozabljive naravne prikazni. Predno je kres pogorel, zapazili smo v smeri nad Kranjem prizor, ki se je zdel vsem kot velikanski transparent, predstavljajoč cerkev i!i veli- ko hišo, ki je bila spodaj vsa v ognju in žareča, zgoraj pa se jfs videla temno-rdeča visoka streha. Ugibali smo, ali je znano »Cofišče« nad Kranjem tako razsvetljeno, ali je tako velik transparent ali lampijon, ker je dobivalo vedno bolj okroglo obliko. Potem se je pričelo svetlikati vrh dozdevne strehe ali krogle in je postajala svetloba vedno večja, kakor bi silil ogenj vrh strehe vini. Prizor se je potem počasi izpreini-njal in nazadnje smo šele spoznali da je to mesec, ki je prišel l.ot ve lika krvavo-rudeča krogla izza Karavank. Da se je početkom videla svetloba le spodaj ozir. v sredi so provzročili oblaki, ki so ležali ravno nad gorami. Bil je pa prizor, ki ga ne bo gotovo nobeden vdeležeuec pozabil in najbrž tudi ne nikchu \eč vžival. Dne 8. avgusta namerava prirediti podružnica sv. Cirila in Metoda za okoliš Kropa, Kamna gorica, Dobrava, Ljubno in Podnart veliko veselico na Dobravi v korist družbe, na katero se že sedaj vabi vsa bližnja in daljna okolica in se slavna sosedna društva opozarjajo, da se pri svojih prireditvah blagovolij > na iti ozirati, da bode vdeležba in gmotni vspeh kar mogoče največji. Iz Šentjanža na Dolenjskem. Pretekli četrtek so se zbrali pri nas gospodje učitelji mokronoškega sodnega okraja. Predno so došli v napredni Št. Janž, so si ogledali preieo-govo tovarno v Karmelu, kje»- sta jim blagohotno razkazovala zanimivosti gospoda Flačet in Filip Srčna zahvala! Četrtek je bil sicer nesrečni dan, ker je bil ves čas dež, a kdo za brani naprednim učiteljem, da se se-stanejo v bratski ljubavi ter pogovore o svojih križih in težavah. Nobena sila! V gostoljubni gostilni gospe mamice Majcnove se je izpregovorila ta in ona beseda in razlegala ta in ona popevka. Vse je želelo le eno: Naj bi se priredil učiteljski krožek vsaj vsak mesec. Posebno nas je presenetilo, da je nas posetil napredni kmet in član krajnega šolskega sveta g. Repovž — dobro znamenj«', da ima tudi napredno učiteljstvo še vedno svoje prijatelje med z a v e d-n i m kmečkim ljudstvom. Najprej zastaveSlave! Fčitelji ostanemo, kar smo b'li, pa če nas desetkrat izstradajo — siti ljudje. — Slomškarija zboruje ravno ta dan v Zatični in sicer v šoli. Mračnjaštvo zboruje tam, kjer ima biti izvor — izobraženega, svobodnega duha. So pač tudi na Dolenjskem duhovi, ki plavajo nad vodami. Srečno pot! — Zavedno učiteljstvo Vam želi mnogo sreče pri snaženju — blagoslovljenih čevljev — a slediti Vam ne more. Učitelj je več kot duhovnik, ker narodu več koristi. Tovariši, tovarišice, pridimo večkrat skupaj! Med ljudstvo, za ljudstvo! Prišel bode čas, ko bodo gotovi ljudje, ki nas danes kruto preganjajo, apelirali na našo lojalnost. Le korajžo! Naprej zastava Slave! Živeli ljubke tovarišice, živeli zavedni tovariši! -J- Brezobraznost idrijskih klerikalcev pač presega že vse meje. V sobotnem »Slovencu« pišejo, da tudi rudniško ravnateljstvo ne bo več smelo tako brezbrižno gledati, kako občina gospodari, ker erar samo na obrestih izgubi čez 300.000 K, kar bi ne bilo, da se je svoječasno brigal tako, kakor bi se moral. Tako pišejo idrijski klerikalci, katerim je ministrstvo za javna dela darovalo kar 26.000 K za nunski samostan v Idriji, katerim c. kr. erar daje v najem za borih 200 K na ieto celo erarično poslopje, v katerem imajo nastanjene vse svoje organizacije, dočim bi erar lahko dobival najmanj 1200 K nn-jemščine za poslopje. C. kr. erar sme torej podpirati le klerikalce v Idriji, nasprotno pa bi naj oviral razvoj in prospeh idrijskega mesta. Iz klerikalnega pisanja jasno sledi, da bi bil moral erar preprečiti ustanovitev mestne realke, saj le radi te se je morala občina zadolžiti. Pred časom smo jasno razložili, kaj pomenja realka v Idrijitudi z gospodarskega stališča za mesto in kako plodonosno je naložena glavnica, ki se je investirala v ta nujno potrebni kulturni zavrni. Takrat se ve so klerikalci molčali, danes pa zopet prihajajo z Za-zulovo prisniodarijo. Idrijski erar, kateremu idrijski delavci spravljajo skupaj leto za letom ogromne dobičke, naj na željo klerikalcev ovira vsak razvoj in napredek pod klerikalnim gospodstvom tako zaostalega idrijskega mesta. Si sicer domišlju-jejo klerikalci, da so vsegamogočni, a idrijskega mesta ne bodo zadržali v razvoju in naj se poslužujejo še tako grdih sredstev, zavedno idrijsko prebivalstvo bo pometlo ž njim prej ali slej. Iz Ložnlce pri Žalcu. Kaj redko se zgodi, da bi tako male vasice kot je Ložnica, prirejale veselice. Pri nas smo se prepričali, kaj lahko dosežemo, če smo složni in požrtvovalni. Kljub slabemu vremenu, ki se nam je obetalo, je bila udeležba velikanska. Zastopani So bili vsi bližnji trgi in vasi, in tudi nekaj Celjanov je prišla Krasne so bile besede g. Iv. Prekorseka, s kojim i je otvori! vese- lico. Očrta 1 nam je današnji položaj Slovencev, pomen te veselice in pomen Ciril Metodove družbe sploh. Pevski zbor celjskega delavskega podpornega društva zapel je več lepih pesmi in žel mnogo pohvale. V lepo opremljeni!) paviljonih nudilo se je občinstvu vse več ket se je pričakovalo. Cenjene dame in go spiee v paviljonih so kaj Ijnheznjivo stregle občinstvu. Dobila so se res izborna jedila in pijače. Mnogo zabave je našlo občinstvo v zverinjaku in muzeju, kakor tudi pri ribjem lovu. Nekaj izrednega bilo je drevo s pre povedanim sadom, kjer se je dal marsikdo zapeljati v greh in plačal zato tudi zasluženo kazen. Med lepim sviranjem šoštanjske narodm* godbe razvil se je kmalu prav živahen ph\s. Zanimiva je bili tudi polževa dirka in spuščanje Zeppelinovih zrakoplovov. Vedno živahnejša je postajah«, veselica, in ko se je zmračilo, zapla-polal je kres s krasnim umetalnim ognjem, vmes pa so grmeli topiM, da se je razlegalo daleč po !«»pi Sa-vinski dolini. Z zadovoljstvom se je vračal vsakdo proti domu, saj je bil ta dan za marsikoga dan vstajenja — dan spoznanja. Za bralno društvo »Ložnica« pa je ta veselica velikanski moralični in tudi gmotni uspeh — uspeh, ki ostane vsakomur v najlepšem spominu. Rojaki! Prihodnje leto poteče 20 let, odkar neustrašeno širi »Zagorski Sokol« svoja krila v strah nenasitemu narodnemu sovražniku. Pač lepa doba! A še krasnejši hodu uspehi Sokolovega delovanja, ko si sezida svoj lastni dom, ki bo izdatno po-mogel k obrambi Zagorja in okolic«* proti nemškemu nasilstvu, ki hoče z vso silo graditi si most do sinje Adrije. Zato se je »Zagorski Sokol« odločil, da si za svojo dvajsetletnico postavi Sokolski doni, ki naj kljubuje vsem narodnim viharjem in ki naj bo središče vsemu tukajšnjemu narodnemu življu. Najlepši pojav v zgodovini »Zagorskega Sokola« bo pač ta, ko bo v prostorni telovadnici svojega doma vdihoval sokolsko idejo v mlada srca naraščaja. Zato naj prispeva sleherni Slovenec za zgradbo »Sokolskega doma« v Zagorju. Nadejamo se, da uvažujete naš položaj ter nam priskočite na pomoč z majhnim prispevkom, ki naj se z njim že letos dvigne naš Sokolski dom; v njem se bo krepil »Sokol« in njegov naraščaj za bodoče trde boje. — Denarne prispevke blagovolite po-slati naravnost na telovadno društvo »Sokol« v Zagorju. Za telovadno društvo »Sokol« v Zagorju ob Savi: Dr. Tomo Zarnik, starosta. Ferdo Poljšak, predsednik stavbnega odseka. Tomo Koprive, podstarosta. Dnevne vesti V Ljubljani, 12 julija. -j- Konec državnega zbora. Klerikalci s svojo ohstrukcijo doseg b ravno to, cesar niso hoteli doseči. Demisija vlade ali razpust zbornice to je bil cilj njih prizadevanja, a dosegli niso ne razpusta ne demisije, marveč neprostovoljne počitnice. Vhi bi prikrili svoj poraz, ta Strašni in popolni poraz, upijejo, da so zmagali!! To je pa zmaga! Začeli so boj, a vlada jim je zvezala roke, jim za mašila usta in jih ven vrgla — zdaj pa pravijo, da so zmagali'. Klerikalci so podobni človeku, ki je začel pretep, a je bil tepcu in ven vržem v tem boju pa je zgorela lepa in vsem koristna hiša. Stranke, katerim je za ohranitev parlamenta, so kar divje tia klerikalce. Posebno so divji krščanski soeialci, ki so bili doslej najboljši prijatelji naših klerikalcev. Glasilo krščanskih socialcov »Dt n tches Volksblatt« pravi: Die Herren ziohen mit leeren Tascheii litim umi aller domagogisohe Lanu, den sie in Suđen und ini Norden schlagen vvor den, wird die \virkliche Volksmei nung nicht zu iibeitonen veimogeu. die sie als ge\vissenlose politist lr Abenteurer und Verhreoher am Parlamente, ani Volke und Staate bežen Imet. Socialni demokratje, ki v odločni opoziciji zoper vlado in so pri vprašanju o agrarni banki ket skala stali na strani Slovanov v na men, da vržejo to ministrstvo, so izdali proklamacijo, v kateri strahovito napadajo vlado, da je poslala par lamant domov, in obstrukcioniste, ki so s svojo brezvestno in bedasto ob strukcijo dali vladi zaželjeni povod* da se je odkrižala ljudskega zastopa, ker je vedela, da je izgubljena, čin se parlament vzdrami. Zato pa tri-umfirajo tiste stranke, ki jim ni ai« za parlament, pač pa za vlado in z« njen sistem. Na čelu teh listov je seveda največja in najnevarnejša nasprotnica Slovanov, »N. Fr. Pr.«, ki kar ne more prehvaliti Bienertha hs ki predstavlja zaključenje državnega zbora za velikanski usi>eli nemškega sistema. Glasilo dr. Kramara, »Den«, je že naprej slutilo, kako slab konec 1k) vzela obstrukcija, ker obstrukci-onistl sami niso vedeli, kaj hočejo. Po petkovih pogajanjih je piDen«: »Iz današnjih pogajanj je razvidno, da obštrukcionističnim strankam ni jasno, kaj hočejo dosrči i obstrukcijo. rjijprej so bile proti pooblastilnemu zakonu iz agrarno-političnih razlogov in včeraj je javnost izvedela vsled indiskretnosti tiskovnih organov ministrskega predsednika, da bi bila obstrukcija za ceno ustanovitve češke univerze v Brnu in slovenske pravniške fakultete \ Ljubljani pripravljena umakniti nujne predloge in danes končno je dr. Šusteršič v konferenci klube-vih predsednikov povedal, da niti ustanovitev češke univerze v Brnu, niti slovenske pravniške fakultete v Ljubljani ni pogoj, da se ustavi obstrukcija, temveč — če vlada za svoje proglasi zahteve, obsežene v znani Šusteršičevi resoluciji, ki se tiče vprašanja osvoboditve kmetov v Rosni in Hercegovini. Nejasnost o tem, kaj hočejo obstrukcionistične stranke doseči škodi prav zelo njihovi akciji, ne pa, kakor proglašajo, pasivnost ostalih strank »Slovanske enote«, katere jim v njih akciji na noben način niso bile in ne IhrIo v napotje. -— Kar je »Den« tu proroko val, se je žal izpoolnilo. Obstrukcij-ska vojna se je končala s fiaskeni, kajti obstrukcionisti niso ničesar dosegli, marveč je vlada ves parlament poslala domov. — Shod v Kostanjevici, ki ga je priredila včeraj narodno - napredna stranka, je vspel v vsakem oziru prav dobro. Na shodu so bili navzoči somišljeniki iz Kostanjevice Iti okolice. Govor poslanca Ivana Hribarja priobčimo jutri. -J- Nadomestna volitev v deželni zbor. Vlada razpisuje nadomestno volitev v volilnem okraju Novo mesto. Višnja gora. Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in Ribnica mesto odstopivšega poslanca Ivana Plantana na dan 3 1. a v g u s. t a t. 1. — K tolovajstvu v Kočevju se nam še poroča: Ni dovolj, da nekateri falit n i meščani in pokočevarjeni Slovenci ščujejo fakinažo na slovensko prebivalstvo, ne, tudi med n radništvom se dobe možje-štreberji, ki si manejo zadovoljno roke, kadar čuje jo o kakem novem pobalinstvu, da, celo indirektno odobravajo izbruhe vsenemske hiperkulture. Za sedaj še zamolčimo imena teh <>d države plačanih poštenjakov - uradnikov. Pridemo pa še na dan ž njimi. Nekaj pti moramo že danes pribiti in mi to opozarjamo državno pravduištvo ter finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Že večkrat kaznovani, zaradi tepezev prosluli provizoričhi sluga pri tukaj-šni davkariji, ki čuje na pangermunsko ime Petelin, se je drznil v času razbojniškega napada na slev trgovino napadalcem p r i g o v a r j a t i, naj se vržejo na cesto, da z valjanjem po blatu dokažejo svojo totalno pijanost in popolno nerazsodnost. Za to dejstvo imamo priče. Radovedni smo, ali bode dalo drž. pravdni-štvo tega hujskača pod ključ in bode- ii finančno ravnateljstvo še dalje protežiralo tega nemirnega kompe-tenta za mesto definitivnega sluge! — ()swald pa zna! Na našo notico, pometaj.pred svojim pragom, je odgovoril Os\vald s podpisom, kar je pri njem nekaj nenavadnega. Seveda je odgovoril tako, kakor človek ki ne pozna ne sramu, ne spodobnosti Slovenčevo« notico, v kateri se je sramotilo poslanca Gangla, je bral še le v »Slovencu« in prijatelj mu je eravil, kaj je »Xurod« odgovori!. Tak odgovor .i*- >e\«' ooh«'i- za one^ra, k» lerjame. Pri Oswa.ldu smo že dobro navajeni, da taji nesramno pisavo v idrijskih »Slovenčevih« novicah, s > imer se najbolj obsojajo te novice. Ce bi bila pisava poštena in dostojna, ne bi bilo treba tajiti avtorstva. I*a kdor v laži, obrekovanju in sra-niotenju svojega bližnega živi, ima tudi hinavsko drzno čelo, vse tajiti. Najlepši je Oswaidov stavek, ko pravi, da so se »Narodovemu« dopisniku možgani skisuli, ker sodi, naj bo tepen, ker je Gangl šolo zamudil. Ne za slednje, marveč za svoie večne brezsramnosti, ki jih ima na vesti, je Oswald zaslužil že davno primerno plačilo, a se pošten človek sramuje, priti ceh) na tak način z nevredno Oswaldovo osebo v dotiko. — Šolska vest. V osmi činov ni razred drž. uradnikov je pomaknjen gospod J os. J a n o v s k y , c. kr. telovadni učitelj na višji realki in na učiteljišču v Gorici. 4- Imenovanja v sodni službi, imenovani so: drž. pravdnika na-mestnik v Ljubljani dr. M. S k e r 1 j za ministerialnega podtajnike, okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Štefan K r a u t v Logatcu za sodnega svetnika, avskultant Josip J a n -za sodnika v Črnomlju in avskultant .Josip Lenart za sodnika v Kranjski gori. Premeščeni so: sodnik Ivan V r a n č i č iz Kostanjevice Kamnik, sodnik dr. Jakob Jan v Kranjski gori v Krško in sodnik Alojzij E h r 1 i c h v Črnomlju za Dobrlo vas na Koroškem. Sodnik : Fran P e č n i k , ki je sedaj služboval v Kozjem, je dobil mesto sodnika v Kostanjevici. — Pravila delniške družbe za plinovo razsvetljavo, spremenjena na občnem zboru dne 2G. junija 1908., je odobrilo ministrstvo notranjih poslov. — Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se zavezali plačati po 200 kron sledeči p. n. gg.: Aleksander Hudovernik, e. kr. notar v Ljubljani, »Narodni duhovnik«, J. Tri buč, not. kandidat v Ljubljani, Neimenovani, Ignac Gruntar, e. kr. notar v Ribnici; J. Lovšin, pos. v Ribnici; Filip Peterlin, posestnik v Ribnici; dr. Schiffrer, zdravnik v Ribnici; Pran Picek, posestnik v Ribnici; Neimenovani; Ivan Klun, posestnik v Ribnici; Makso Pleteršnik, c. kr. prof. v pokoju v Ljubljani; Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani; Ivan Mejač, ve-letržeč v Ljubljani; Ul. pl. Trnkoczv, lekarnar v Ljubljani; Jernej Bukovec, trgovec v Ljubljani; Neimenovan nadučitelj; »Učiteljstvo družbe sv. Cirila in Metoda« na šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, dr. Alojzij Kraigher okr. zdravik pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah; »Belokranjska rodoljubkinja«, tarokisti rodbin Orožen - Močnik iz Kamnika (plačali 50 kron). Gostiša Jože, dijak Kalce pri Gor. Logatcu; dr. Jakob Segula, odvetnik v Novem mestu; »Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi, Neimenovana rodoljubkinja v Ljubljani; V. M. Zalar red. »Slov. Naroda« v Ljub ljani; Benedikt Poniž, vpokojeni učitelj v Gorici; Milko Hrašovec, pravnik, Celje; »Akad. teh. društvo »Triglav« v Gradcu (2 X 200), Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji (plačal 200 K). Gozdna veselica, ki jo nameravata prirediti združeni moška in ženska podružnica Ciril in Metodove družbe v Šiški dne 25. julija, bo nekaj povsem novega, originalnega. Vsa narodna društva v Šiški .Čitalnica, Sokol, Žensko telovadno društvo, Gasilni društvi iz Spodnje in Zgornje Šiške, podružnica N. D. O. v Šiški, vse, kar čuti narodno, je na delu, da bo občinstvo poleg divnoga razgleda imelo še druge zabave dovolj. Že mesec dni se trudita združena odbora, pomnožena z zastopniki gori omenjenih narodnih društev, da pripravita pošetnikom veselice vse. kar si bo poželelo srce, da si bodo v svežem gozdnem zraku mogli tudi »privezati duŠOvc. Vinski trgovci v Siski: gg Bolaffio, Gregorič, Pogačnik, Ste pie. Vodnik, Zaje, Zorman, znani po svojem dobrem vinu ,so obljubili za. ta dan nas preskrbeti z najboljšo kapljico, ki pa se bo točila pO istih cenah, kakor se navadno toči \ ino v Šiški. Za jed bodo pa skrbele naše narodne dame, ki se ne strašijo truda, tla bodo vsakemu gostu kar najboljše postregle. Toliko za danes; o drugih podrobnostih bomo poročali v eni prihodnjih številk. Sokolska slavnost v Metliki. Manifestacija dolenjskega sokolstva — ta vtis je naredil zlet dolenjskih sokolskih društev v Metliki. Bil je res impozanten nastop dolenjskih društev, nastop, kakor ga vidimo nialo-kedaj. Belokrajina je lahko ponosna na I. zlet »Sokolstva« v Belokrajini. Ogromna množica ljudstva, ki nas je narovnost presenetila — kajti pričakovali nismo niti tretjine — nam je živo pričala, da so sokolska društva oni činitelj, ki veže nase staro i mlado. Kakor sladke sanje, je minul dan zleta, ostal nam je le prijeten spomin na ta dan. Ves sobotni dan je padal v Belokrajini gost dež, v nedeljo zjutraj so še prepregali nebo temni oblaki in že se je marsikdo bal, da bo zopetni dež pokvaril 1ako zeljno pričakovano slavnost. Ali že predpoldnem so se temni oblaki razkadili in popoldne je zasijalo solnce v svoji lepoti. In rodoljubno slovensko ljudstvo se je zbiralo od vseh strani na to krasno belokranjsko ozemlje — zlasti so prihiteli v velikem številu Novoineščani in Crnomaljčani in nekoliko rodoljubov tudi iz Trebnjega - in na mah je po okrašeni Metliki vse mrgolelo. Došle goste je sprejemal metliški »Sokol« in po prihodu Novomeščanov in Tre-banjčanov se je vršil po mestu sprevod. Pred mestno hišo je pozdravil zbrano »Sokolstvo« mestni zastop in »SoKoliee« so obsipale »Sokole« s šopki. Na telovadnem prostoru se je oh končanem sprevodu zbrala ogromna množica ljudi, ki so pričakovali javne telovadbe. Vodstvo javne telovadbe je bilo poverjeno načelniku metliškega »Sokola« br. Kar. Fuksu, ki je z veliko spretnostjo izvršil svojo nalogo. Že na drugem mestu smo naglasili, da je imel nastop docela zadovoljiv uspeh. Vsa društva so storila vse, kar je bilo v njih močeh. Da te moči niso slabe, je pričalo izredno mnogohrojnega občinstva burno ploskanje med vsako in po vsaki točki sporeda. Splošni vtisk javne telovadbe je bil naravnost presenetljiv. Posebno so nas iznenadile vaje telo-vadk. Mlade telovadke — nekatere komaj nekaj mesecev — so korakale in se obračale sveže in pogumno, strumno in pri vsem tem neprisiljeno, da je srce radosti in navdušenosti zaigralo občinstvu, ki jim je ponovno dajalo duška s frenetičnim, dolgotrajnim ploskanjem. Tudi telovadba na orodju nas je presenetila, a ne toliko glede splošnega vtisa, ki je bil tudi zadovoljiv, kakor glede velike izvežbanosti precejšnjega števila telovadcev. Po telovadbi se je razvila na vrtu Malešiča neprisiljena, vesela veselica. Nastop v Metliki pomeni velikanski napredek. Ne verjeli bi, da nismo videli sami. Javna telovadba pa je pokazala intenzivnost dela, zmožnost vaditeljev, resno stremljenje članstva. Uspeh pa, ki smo ga dosegli pri javnem nastopu, nas pa nikakor ne sine privesti do mnenja, da smo dovolj storili, da pride sedaj čas počitka. Nikakor! Ta uspeh naj nam da moči k novemu delu — pojdimo zdaj nazaj v telovadnice na delo! Neznan deček se je zglasil nenadoma pri županu v Hočah. Pomešal se je prav domače med rodbino, kot bi bil njen član. Vprašali so ga od kod in kdo da je, nakar jim je odgovoril: »Sem Majhenič, doma daleč tam doli.« Fant je star kakih 5 let. Oblečen je v kratke pisane hlače, pokrit s temno zelenim klobukom, sicer pa bos in brez suknje. Dalje pravi, da sta mu oče in mati umrla m bi bil rad tu doma. Vzela ga je v oskrbo neka rodbina, pri kateri ostane, dokler se ne zve, čigav in odkod je. Poročil se je gospod dr. Fran Sturm na Dunaju z gospodično Stali o Svet niče vo iz Št. Petra. — Čestitamo! V področju e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je oddati več mest poštnih praktikan-tov (adjutnm 000 K). V to svrho je potrebno: 1. Dovršeno 18. in ne prekoračeno 40. leto; *2. avstrijsko državljanstvo; o. neoniadeževano vedenje; 4. dokaz, doprinesen potom pravomoćne izjave tretje osebe, da je prosilcu, dokler ne pride do stalne plače, zagotovljeno stanu primerno vzdrževanje; 5. na tuzemskem gimnaziju, realki ali trgovski akademiji z do-brim uspehom položen zrelostni izpit; G. telesna sposobnost, potrjena od državnega zdravnika. Prošnje je vložiti tekom treh tednov. Pokojninski zavod eeško-slovan-skega denarstva v Pragi izkazuje v svojem razvoju v vsakem oziru naj-povoljnejši napredek; do 30. junija 1909 je narast lo število zavaroval ni b uradnikov že na 3075, za koje je bi in vplačano na prispevkih 351.779 K 22 vin. in na dokupnih premijah za odslužena leta 94.010 K .13 v. Poleg tega znaša založni fond 1'stredni ban-ky češkveh sporitelen kot ve-tanovi-teljice zavoda 40.000 K; 6 vdovam je bila izplačana odpravnina v znesku 5220 K. Pokojninski zavod čcško-slo-vanskega denarstva je poleg že prej vstanovljenib institucij. (Pokojninski zavod nemških hranilnic z 12.000 člani Pokojninski zavod sladkorne industrije s 3500 člani) največji nadomestni zavod za zavarovanje v Avstriji a je z ozirom na številne, dnevno dohajajoče prijave pričakovati, da ho število članov i za naprej najhitrejše rasti o. »Variete - cirkus« vzbuja s svojimi produkcijami vse večjo pozornost in je tudi navzlic slabemu vremenu jako dobro obiskan. Poleg različnih drugih točk, ki so jih dotični artisti vse odlično izvedli, obrača nase posebno zanimanje uprav zagonetno spreten človek, ki se zna v nekaj trenotkih izviti iz najtesneje zlitih verig. Uklepajo ga na vse načine, možje-strokovnjaki iz občinstva ga u k lepa jo v trake in dolge verige,skle-nejp mu roke na hrbtu, a mož se malo zgane in ima — proste roke. Tu je vsako prekanjenje občinstva izključeno, vse se zgodi pred očmi občinstva, a vendar ne more nihče spoznati, kako se to zgodi. Stvar je res vredna, da si jo človek pogleda; — sploh pa zaslužijo predstave vso polivalo. Uradne vesti. V zaznamku posameznih tvrd ste se zbrisali tvrdki Prh Mandelc. predilnica v Zgošah in S. Oehler & Comp. nasl. manufakturna trgovina v Ljubljani. V zaznamku družabnih tvrdk pa »E. Hammer-schmied Nachf. Madile AVutseher & Comp.« železna trgovina, radi likvidacije. — Javna draž b a dveh gozdnih parcel v Bojanji vasi cenjenih na 823 K 62 v se vrši dne 16. avgusta, dražba ene lesene hiše, hleva, 1 travnika, 3 gozdov in 2 njiv v Podzemelj u pa dne 20. avgusta uri okr. sodišču v Metliki. Hiša s prit i kl i nam i je cenjena na 2015 K 7 v. Najmanjši ponudek pri prvi dražbi je 549 K 8 vin., pri drugi pa 1350 K 12 v. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri, v torek, pri predstavi Radiografa »Ideal« pri Maliču ob BCK Stat * Spominska plošča Karla Hav-ličku - BotrovSfcfemu se odkrije na sloVesen način v kopališču Sternberk na Češkem, kjer je Havliček bival po svojem povratku iz tirolskega pregnanstva. * Bene Pinon, znani francoski publicist, urednik »Bevue de deux mondes«, je te dni prišel v Prago. Namen njegovega potovanja je študij političnih razmer na Češkem, Ogrskem in na slovanskem jugu Pinon odkritosrčno simpatizira s S'o-vani. * Persekucija na Ogrskem. Pred tremi leti je insuitiral madjar-ski poslanec dr. Kovacs v vlaku dva potnika, ki sta med sabo govorila slovaško. Eden, dr. Štefanik, član pariške zvezdarne, je sporočil ta dogodek vsem časopisom na Ogrskem, seveda tudi slovaškim; toda kar so smeli pisati madjarski listi, tega ni-'so smeli slovaški. Sotrudnik »Ludo-vveh novin«, Tirschl, je za to dobil 14 dni zapora in mora plačati 200 K. Razsodbo je pravkar potrdila tudi kraljeva kurija. — V drugi polovici junija so naložila ogrska sodišča samo socialnim demokratom zapora 18 let 5 mesecev in 24 dni ter 4740 K globe. * Nekaj nepričakovanih ozdravljenj v zadnjih tednih je dokazalo izvrstno zdravilno moč staroznanih Krapinskih toplic na Hrvatskem. Vzgledi, katere obilo navajajo še izza časa Rimljanov, da so bolniki, katere so v toplice prinesli, šli zdravi domov, se zopet ponavljajo. Vroče krapinske toplice pa tudi nimajo zastonj svetovnega imena. Izborna, zdravilna voda, katero so poznali že Rimljani kot čudodelno, blagodejno vpliva na najrazličnejše 'bolečine, krepi mišice in sklepe, ozdravlja ne-vrastenijo ter sveži in krepi celo telo. Zato pa se zbere tudi vsako leto neb roj odi. gostov iz različnih krajev. Poleg izvrstnega kopališča pa nudijo Krapinske toplice tujcu na jmoder-neje z vsem komfortom opremljeno letovišče, katero se je posebno v zadnjem času pod spretnim vodstvom ravnateljstva in topliškega zdravnika dr. Maia še v marsičem spopolnilo. Kraj sam na sebi že ima krasno lego. vzorna sprehajališča in lepo okolico. Posebno ugodna zveza čez Zagreb-Zabok omogoči vsakemu bodisi še tako slabemu udobno in prijetno pot katera se obilo nagradi z vsestranskim užitkom, katerega nudi gostu Krapina. Šolska ftvestla. Mestni dekrški licej in z njim združeni oddelki. Šolsko leto 190S/9. V rokuh imamo drugo izvestje mestnega dekliškepa liceja in z njim združenih oddelkov v Ljubljani. >7a liceju je poučevalo z ravnateljem vred 15 učnih moči (10 gospodov m 5 dani), na višji dekliški šoli pa 25 učnih moči (19 gospodov in C) dam) in pouk na trgovskem tečaju je imelo v rokah četvero učnih moči. Licej je obsegal letos dva razreda s S5 (43 -j- 42) gojenkami. Učni uspehi so bili prav povoljni, razredba izkazuje 31 odlično sposobnih in 54 sposobnih gojenk. Višja dekliška šola je obsegala 3 razrede v 5 oddelkih s 198 gojenkami. Tudi tu so bili učni uspehi nad vse ugodni: dobijo je 1. red z odliko 57. 1. red 131 gojenk in 2. red samo 2 gojen k i. V trgovskem tečaju je bilo to leto 43 gojenk; končne skušnje bodo tam od 12. do 14. julija. Poleg statističnih podatkov je v letnem poročilu obsežen lep članek izpod peresa M. \Vessnerjeve: »Skrbite za vzgojo svojih hčera!« vreden, da ga prečita vsaka slovenska mati, ter je pridejana slika nove stavbe dekliškega liceja. 4 I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Iz šolskega letnega poročila posnemamo, da je na zavodu poučevalo 13 učnih moči. Učencev je bilo koncem leta (564. 15 manj ko lani; med njimi jih je dobilo 1. red 539 in 2. red 125. Mestna slovenska osem r izredna dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu. Na zavodu je bilo 25 učnih moči. Glasom statistike je obiskovalo šolo 1018 učenk (lani 1064); od njih je dobilo spričevalo 1. reda 902 in 2. re da 105 gojenk. »Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiunis in Krain-burg f. d. Schuljahr 1908/1909.« V rokah imamo knjižico s tem naslovom. Da bi naši takozvani »slovenski« srednješolski zavodi izdajali vsaj slovenska letna poročila, do tega se še nismo povspeli, akoravno so Nemci dobili v Ljubljani »prepotreh-no« svojo gimnazijo. Takrat se je od gotovih strani na vsa usta zatrjevalo, da se v plačilo za to kar na mah poslovenijo nase srednje šole, a ministrstvo to zadržuje . . . Letno poročilo obsega poleg običajnih statistik itd. »Slavnostni govor v proslavo vlad. šestdesetletnice Nj. Veličan stva« ter predavanje prof. Pirnata »Šola in dom«. Zavod je imel v 11 oddelkih (v prvih 3 razredih para-lelke) 309 dijakov. Od teb je dobilo 1. red z odliko 47 dijakov, 1. red 213 in 2. red 27 dijakov; 21 dijakov sne delati ponavljamo s kušnjo 1 pa ni bil klasificiran. Učnih moči je bilo na zavodu 16 z ravnateljem vred Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole v Kranju. Na za vodu je bilo 189 učenk, od katerih je dobilo 1. red 154, 2. red pa 35. Učnih močij je bilo 7. Letno poročilo II. mestne osem-razredne deške ljudske šole. Učiteljski zbor je imel koncem preteklega leta 19 članov, od teh sta imela dva dopust. Učencev je bilo v vseh razredih s 15 oddelki koncem leta 750; za višji razred je bilo med njimi sposobnih 599 in 151 nesi>osobnih. V poštno hranilnico je naložilo 118 učencev 3546 K. Izvestje c. kr. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem 1. 1908—9. obsega poleg navadnih statističnih podatkov in šolskega poročila »Katalog učiteljske knjižnice« (nadaljevanje) ter daljše i>oročilo o jubilejni slavnost] cesarja na zavodu. Iz statistike posnemamo, da je zavod koncem preteklega leta imel v 13 oddelkih (nižji štirje razredi so imeli paralel ke, prvi celo dve) skupaj 430 rednih dijakov in tri privatiste. Dobilo jih je odliko 38, prvi red 318, dvojko 56 in ponavljalno skušnjo 17; 4 so ostali nerazredovani. Ustanove je imelo 31 dijakov v skupnem znesku 5155 K 97 h. Na zavodu je bilo 23 učnih močij, od teh so trije profesorji imeli celoleten dopust, dva pa delnega. Telefonska in brzojavna porotno. Dr. šusteršič in baron Bienerth. Dunaj 12. julija. Dr. Ploj, dr. La-ginja in dr. Treseć-Pavičić so bili danes pri ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Ministrski predsednik jim je na podlagi svojeročnih beležk, ki jih je napravil med razgovorom z dr. Šusteršičem in dr. Korošcem, dokazoval, da vladni komunike, ki ga je dr. Šusteršič obdolžil netočnosti, povsem odgovarja resnici. »Hrvatska ko respondenca« javlja, da so imenovani poslanci odobili vtisk, da je vladni komunike slikal dogodke tako, kakor so se v resnici doigrali. Manifest ..Slovanske enote". Dunaj, 12. julija. One stranke »Slovanske enote«, ki so nasprotne obstrukciji, bodo imele jutri sejo, na kateri se bodo posvetovale o skupnem manifestu, ki ga nameravajo izdati na svoje volilce. Baron Bienert pri vladauju. Dunaj 12. julija. Cesar je sprejel v posebni avdijenci mnistrskega predsednika barona Bienertha, ki mu je poročal o političnem položaju in raznih vladnih načrtih. Baron Bienerth bo koncem tega tedna odšel na letovišče v Kicbihel. Odgodite* cesarjevega potovanja v Išl. Dunaj 12. julija. Cesar, ki je imel namen danes oditi v Išl, je odgodil svoje potovanje z ozirom na dogodke v peštanskem parlamentu. Vladar bo ostal na Dunaju, dokler bo trajala v peštanskem parlamentu debata o imenovanju novega VVekerlevega kabineta. V Išl bo odšel najbrže še le v četrtek. Pred svojim odhodom bo sprejel še ministrskega predsednika dr. VVeker-leja. Istrski in dalmatinski deželni zbor. Dunaj, 12. julija. Napram poslancu dr. Tresić-Pavičiću se je ministrski predsednik baron Bienerth izrazil, da bo vlada sredi septembra sklicala dalmatinski deželni zbor. Približno istočasno bo tudi sklican istrski deželni zbor. Predsednik upravnega sodišča umrl. Dunaj, 12. julija. Senatni predsednik upravnega sodišča Karel vitez Jacobi je nenadoma umrl. V soboto je še predsedoval pri neki razpravi pred upravnim sodiščem. Pokojnik je bil star šele 58 let. Pogreb grofa Badenijt. Dunaj, 12. julija. Včeraj 2večer je odšel z Dunaja separatni vlak k pogrebu grofa Kazimira Badenija v Bask. Zazvorka in dr. Lsginja ne bosta več podpredsednika. Praga, 12. julija. »Narodni Listy« javljajo, da v bodočem zasedanju ne bosta već izvoljena za podpredsednika Zazvorka in dr.|Laginja. Dr. Laginja bo moral vsled obstoječega kompromisa napraviti prostor klerikalnemu Slovencu, kakor ga je moral Pogačnik napraviti njemu in sicer v smislu kompromisa, ki sta ga sklenila »Zveza južnih Slovanov« in »Slovenski klub«. Grozen čin. Solnograd, 12. julija. Danes ob 4. zjutraj je ustrelil 60 letni bogataš Fran Hoffer s puško svoje 3 otroke v starosti 13 do 18 let, svojo Ženo in naposled samega sebe. Vsi so bili na mestu mrtvi. Vzrok groznega dejanja ni znan. Budimpešta, 12, julija. Po konfeti Wm» © Imenovanju VVekerlejevega kabineta se je parlament ocjgodil do 28. decembra. Bratje SokoHI Redovne vaje za brate Sokole, ki se nameravajo udeležiti v kroju zleta na Vrhniki, bodo jutri in v četrtek od polu 9. do 9. ure zvečer. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor ljubljanskega „Sokola". 6dprto pismo*) 9. IVANU BAHOVCU, trgovcu Ia posestnika v LJubljani, Badeckega cesta it 2. Vi ste imeli pred ljubljanskim deželnim sodiščem z ^ Ivanom Hladnikom iz Dolenjega Logatca pravdo, v kateri sem bil tudi jaz dne 21. junija 1909 zaslišan kot priča. Menda iz jeze, da ste to pravdo izgubili, ste potem storili to neo-kusnost, da ste mi dne 22. junija 1909 pisali ekspresno, toda žalibog zaprto pismo, v katerem se na jako previden način izpodtikujete nad mojo izpovedjo. Med drugimi, ravnotako neutemeljenimi očitanji pa mi očitate tudi, da ni resnična moja izpoved, da ste bili Vi svojedobno zaslišani kot priča v moji pravdi proti g. A. E. radi 5000 K. Da Vam pa nekoliko potolažim Vašo jezo radi izgubljene pravde in da Vam sočasno osvežim tudi nekoliko Vaš, kakor vidim zelo oslabeli spomin, poživljam Vas, da se potrudite k ljubljanskemu deželnemu sodišču in da si daste le-tam predložiti razpravni zapisnik z dne 17. junija 1902 oprav. štev. Cg I 125/2/4. V tem razpravnem zapisniku pa bodete čitali črno na belem, da je bil neki g. Ivan Bahovec, sicer trgovec v Ljubljani, a tedaj stanujoč kot graščak v Mokronogu, pod prisego zaslišan kot priča v moji pravdi proti g. A K. in da je dobil kot prič-nino nekaj nad 17 K. Upam, da sem Vam s tem d o-volj osvežil Vaš spomin in da bodete v bodoče, če pravdo izgubite, pustili vsaj priče na miru! V Gornjem Logatcu, 10. jul. 1909 J »a* 3(ogoj, trgovec in posestnik. 2600 Povodom smrti natege na<*v*e ljubljenega soproga in očeta, gospoda Alfonza Pirta o kr; aoiolno vlade svetnika se spominjamo na tem mestu polni hvaležnosti vseh sorodnikov in mnogoštevilnih prijateljev, ki so nam tešili gorje ob bridkih urah s toliko tolažbo in sočutjem Pred vsem se iskreno zahvaljujemo gg. uradnikom vis. c. kr. dež vlade na čelu dvor svetniku grofu Chorinskemu, gg. uradnikom okrajnega glavarstva, okr. sodišča in glavne davkarije v Kranju vsem drugim gg. uradnikom, profesorjem kranjske gimnazije, mestnemu občinskemu zastopu kranjskemu, čč. duhovščini, si. učiteljstvu okraja, gg. zastopnikom kmetskih občin, c. kr. žandarmeriji, veterancem in kranjski požarni brambi, meščanstvu in vsem ostalim udeležencem pogreba za darovane vence in častno spremstvo. Iskreno se tudi zahvaljujemo kranjski čitalnici za krasne nagrobnice. V Kranju, dne 11. julija 1909. 2598 Žalujoči ostali. Hftfj aa ftahaf dobro isurjena vu fapasAlrat, it t. »592 Zahvala 25j3 * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Umrli so v LjuDljani. V deželni bolnici: Dne 2. julija: Katarina Cerne, delavka, 24 let. — Mari a Santelj, užitnins ega paznika žena, 68 let. - Franc Saitorv, brzojavni instaater. 8 let. — Lovro Zavašnik, mlinarski pomočnik, 5l let Dne 3 julija: Matevž Gradišar, kaj žar, 56 let. — Mihaela Podobnik, mesarjeva hči, 5 in pol leta. Alojzij Jalove, kajžarjev sin, 13 let. — Marija Buianac, delavčeva hči, 6 let. Dne 4 juli!a: Liza Hočevar, delavka, 63 let. — Martin Ribič, zidarjev sin, 18 mesecev. — Franc Urbančič, delavec, 42 let Dne 5. julija: Josip Roje, gostač, 80 let. 2|tne cena v Budimpešti. Ujm 12. julija 1909 Ten smIi Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 13 70 PJenica za april 1910 za 50 kg K 13 93 Ri za okt. !9o9 za 50 kg K 9^8 Koruza za julij „ za 50 kg K 7 79 > Koruza za maj 190 za 5C kg K 6 92 1 Oves za okt, ibO>* za 60 kg K 7 62 fMUr. MešprerherijćnO. aeieoroiositirc m&i | višina nad morjem 806-9. Sradnjl Bračni tlak 780 0 maa Za premnrge izraze tolažilnega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene mačehe, ozir. tete in »tare tete, gospe franje Vičič roj. Jenko izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Najsrčnejša hvala vsem omm, ki so spremili predrago rajnico k večnemu počitku. II. Bistrica, dne 9. julija 1909. Žalujoči ostali. Razne prevode Iz nemščino v slovenščino cirknlarjev, pisem in dragih tisk«'vit □skrbi cono v tej stroki izveibao uradnik. Naslov v apravnistvo „Slov. Naroda" (Hollander) s Srno copko na glavi, je uiel. Kdor g* jaJMBOr proltea, da ga odda v stanovanju gospe Ksttake dr. tolaneve aa Mlklesieevt santi it 26. 1692 Preda sa pod ugodnimi pogoji in za nisko oeno enonadstropnu hlfr aa Sala pri LJubljani, Mlaka aaata it 20., 2596-1 Poiave se v pisarni dr. Frsaa Fooka. odvetnika v LJubljani, Start tri it 30 zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega in laškega jezika, lice slnibe Ponudbe pod „marljivost" ns apravnistvo .Slov. Naroda". 2594 -1 H. v Šoštanju, Štajersko Kemična pralnico urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča aa snaŽen]o 1032 vsakovrstnih oblak itd. 19 Spreten al oica ia LJubljano prt I. Mnsdiču krojaču, Miklošičeve cesta it, 10. strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v nosu in vratn .\ .*. ne ordinuje od 15. do Z6. julija. Št. 11042 1. 1909. 2601-1 m *5 Cas •puso vaojs Stanj« bara-mstra v mm t! Si Vetrovi Nebo 10. 9. av. 729 4 172 si. jzahod jasno 11. T) 7. aj. Z pop. 72? 7 727 0 17 1 lb-7 * sr jivzh sk oblač. oblačno m 12. 9. zv. 7.aj. 727 9 727 9 13 9 12* si. jvzah. sr. jug dež del jasno 2. pop. 7; 8*7 18 J p m. jzah. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 15 9^ norm }9 7* in predvčerajšnja 18 0; norm. i 9 6°, Padavina v 24 urah li'4 in 00. Zahvala. Povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga, ozn orna očeta, tasta in starega očeta, gospoda Josipa Joncelj posestn ka in bivšega trgovca izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje svojo najsrčnejšo zahvalo Posebno se še zahvaljujemo si pozami brambi, si. sokolskim društvom v Železnikih, Skofji Loki in Dražgošah, si slov pevskemu društvu, darovalcem krasnih vencev ter vsem in vsakemu posebej, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku. 2597 Železniki, dne 10. julija 1909. ialajacl astall Za zgradbo zaletio studenca in napaialifta v Belskem, občina Postotna, ns 2000 E prorafiunjena dela in dobave se bodo oddala potom Javne poandbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe s nspovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do dne 26. julija 1909 ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom ss eno krono, je poslati zapečatene s nadpisom: rreaaOa M prematjt> fjradka sa|atja studenca v Belskem Ponudbi mora biti dodane izreona izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Basen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v oupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurani oeni. Deželni odbor si izreono pridrži pravico, iabrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene, oziroma če se mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno raspravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so ns ogled pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 8. julija 1909. Miru risa lastni pridelek po 20—26 kron ki od 56 1 naprej franko postaja Siooiole se dobi pri Anteaa Tatta, Siooiole, I**™- J 553-3 Pri tvrdki Forda FHmoilČ mizarstvo in parketi, na spreJaieU dira polenen in mladenič m m* proti plači, kateri bi se imel priliko isvežbati sa polagal ea parket 2595 1 Jfesna Sentina ponudba! J^lad trgovec v mestu išče nevesto, ijobrafeno $foO*qJfg, staro 20 do 30 let, bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva. Pisma s slik° noj se pošljejo na upravništvo „J>7. Jfaroda" pod „Sreča 1909" do 20. r. m. S^He se vrnejo Tajnost zajamčena, 2547 - 3 Vetja mnaiina sa proda. Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2>'5—? Naslov v upravništvu „81. Nar.u samostojni, zanesljivi delavci, dobilo takoj trajno delo z dobro plačo pri tvrdki L. M. Ecker v LJubljani. 2548- Lepa zračna 2: 7l stanovanje v novonrejeni hiši pri Škofjl Loki z dvema sobama, kuhinjo, priti-klinamt ln senčnatim vrtom se tekal cena odda. Več pove Frane Kramar, v Pnžtaln pri Skofji i-oki Koncesijonirana posredovalnici za službe „Opatijo" ..Opatija" Ivana Kudrna Vila Starčević priporoča in namešča ene vrste molkih la tonskih služb v hotelih, re8tavrao«iah vilah in privatnih hišah ▼ Opati]! In v okolici. 2543 s I Ferdo Primožič mizarstvo in parketi Zjubljana, JGIserjeve ulice št. 5. Priporočam se za polagarje parketov. Preskrbim parkete Iz prve slovenske tvrdke F. Kotnik, Vrhnika. '960-9 Sela talidaa. ==— in vajenca fiee za teknila]! vstop 207.2 Vinko Belec, kleparski mojster v Kranju |M|a> yf__na ns j bolj prometnem IMMF ^raju sa trgovino, i I I % 11 do z daj najvecj mi lo-J|J||mU kail v Belokrajini, d gost ene sobe men Čea lb' metrov in štirih čea 6 metrov Hiša je na pravem prostoru, prav pripravna za vsako trgovino. Zraven je tudi lep sadni vrt in gostilniška koncesija. 2ff5—2 Dooise spr^iema Ustnik hiše Josip Renc nn Vinici it. 58. Steckenpfertl lilijno-mlečno milo Najboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! 964 191 cena Kz'\ iz>&\i\, nadalje vye »pottn« jnedmete *a nzifota&ce, Itolesazje, lovce, tenni&, šofiole itd. §Laic3t\i »ttaAi, eastav«. 1901 J Demae dober izdcle^! Srajce $a gospode : Me in barvaste po nofch cenah priporoča : Jlnten $ctrc, Ljubljana $v. petra c€5ta |t. 8. 1586 -35 Sprejtuta Uenja po pod take ke ia lov Vsak aaa mm ee SLAVIJ A" 12—78 - - visjeane zavarovalna fenol: 4!,a»6.04l-01 K. tanieaane Po Tatikonti draga vsajcn&na Lani ■ anka v Pragi. • • - • In kapitollje 97,814.430-97 K. varovnlnica naša države sanenej siti Zavaraj« foaloaja tal araaaieain« prati peiaraiai ikoaaa pe aajnitj* aaaai Škoda aonlaja takoj ia aajkalaatooja. Ušiva aajboUlt slov«*, kodsr »oalsjs. IseajsteU la ee^revernl areaaik Baeta Kaetaelemiek. s. Lutala, la tlak .Naraaa. thkanM. 09 0