1Z1. tte»ll V LlBlOol, l tOMU, 29. MU lin. leto. aS OTtniki Narod" valja i t ajabijani na do« a#» avljt ?&• teto.........K 24— aa* lata.......... 12-- aaCrt leta..........5*— «a ««CC ......... 2— v npnrrmittva »rajaaaui cald lata , . ,......K 22-— pol lata.......... 11-— Četrt leta..........540 na nest«......... 1« Deeisi na) a« fraajdrafo. Rokepia! ae mi vraia|o. Mr»€lnlltv«i Knaflove olicv it 5, (1 aadatropf« tare), celoto* at. a«. dan avetar SsvsaadH eadeHe In praznike. leaerati veHaJti »eHiuHouna petH vrata m enkrat po 14 vta., aa dvakrat po 12 vat, aa Mami aH večkrat pe 10 Ha. M večjih Inaerdjah po dogovora. Upravnttrv« aaj aa^potJUa^ aartrfaiaa,jrektaaaadje, Inaerati Itd. - Fiintni itevUka veHa II vinarjev. - Na pltaieaa aaraeua braa latodobae vpeslatve ■atoftrine ae ae ozira. ,(■•■>•)**» tlakam«" aelafea at. ao. .Slovenski Narod" velja po posti: aa Avstro-Ograko: za Nemčijo: celo leto.........K 2Sr— celo leto pol leta..........ločeni leta.........» 6-50 na mesec...... . . . ■ 2*30 .......K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj te priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnietvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. JtranKa in uolllcl. i. (Iz krogov narodno - naprednih vo-lilcev.) Slovenee« si domišljuje, da je s svojimi »senzacijonelninii razkritji« o davno ne več veljavni pogodbi med napredno stranko in nemškimi veleposestniki narodno - napredno stranko tnoralično ubil. Pozabil j*' pri tem popolnoma, da ima klerikalna stranka danes tesnejšo zvezo z Nemci, kakor so jo naprednjak] kdaj imeli. No, ne bomo se spuščali v debato, ali je bila leta 1901., torej pred 8, leti sklenjena proti klerikalnim težnjam naperjena pogodba potrebna ali ne, dasi smatramo klerikalce po vsem tem, kai so slovenski stvari že škodovali, kot največje sovražnike našega naroda. Konstatiramo le suho dejstvo, da niti ena točka v pogodbi ne vsebuje niti sence narodnega izdajstva. Ali je morebiti akademieno priznanje pravice Ljubljanskih Nemcev do zastopstva v mestnem obe. sveta na sebi že izdajalstvof Kakor mi reklamiramo za-se isto pravico v Celju, Ptuju, Celovcu i. dr. mestih, ravno tako lahko jo Nemci reklamirajo za->e v Ljubljani. Seveda «» re-a lizi ran j u t«- pravice pri nas t« diko časa 11 i 11 govora ni. in ga ne bo, do-kler bodo Nemci v krajih, kjer imajo oni večino, naše brate na tako ostuden način preganjali in brutalizira-1L Sploh pa mi narodno - napredni volilci sodimo našo stranko po njenih dejanjih. Narodno - napredna stranka je vedno krepko stala na braniku slovenskih pravic in ni nikdar in nikjer zakrivila niti najmanjšega narodnega izdajstva. Ce ga pa je. tedaj pa le na dan ž njim vi klerikalni politiki, ki ste nazivali Celje za »Fremdes Gebiet«, ki ste kranjskim Nemcem z vašimi imenitnimi taktičnimi »potezami« pripomogli do dr-žavnozborskega mandata, ki ste dali peščici ljubljanskih Nemcev celo gimnazijo, ki ste Belarjevo imenovanje mirno vtaknili v žep. in ki ste edino naš«' obrambno društvo hladnokrvno boteli ubiti ter ste raje tisoče in tisoče kron. namenjenih obmejnih Slovencem poneverilf in spravili \ lastno strankarsko malho! Kdor zasleduje pri nas pazno dogodke od 20. septembra dalje, mora občudovati uprav heroičen hoj, ki LISTEK. 0 žalostnem literatu in veseli gospodični. (Gola r. »To j«' torej tisti znameniti dan, ko bo treba vstati s težko glavo in prigrizovati slabo voljo,« je pomislil Ivan Svetel in planil pokonci. »Am-pak. vse še ni izgubljeno, zakaj, zdi sc mi, da me čaka še danes nekaj veselega. Bogsigavedi, kaj! Morda zadenem glavni dobitek na srečko, ki j« nimam, ali pa mi kak neznan mecen pokloni graščino in polno kad /lata. Bogme! Stopil je k umivalniku in natru bal za vrat mrzle vode, a v tem je Ivana Svetela potreslo sladko sladko čuvstvo. Zunaj v veži so se začni i koraki, in po njib je spoznal pismo-i.ošo. »Aha, mi je že pisala tista lepa neznanka! de že gotovo,« je mislil in prejel pismo. »Glej, pa mi le ni! Ce me ne motijo oči, in zakaj bi me motil«1, mi piše stric. Ampak njegovih pisem me obvaruj nam sveti Boštjan in njegov patron!« Hrabro je raztrgal ovitek in začel slovkati: »Ne vem, kako bi ti rekel!« je stalo na vrhu. »Začetek ni slab,« je pomislil, »zares ni slab. To da upati!« V naglici je letel z očmi po pri- ga bije naše narodno - napredno časopisje z Nemci in nemško - nacijo-naluo vlado. In klerikalni listi? »Slovenec« je par dni po 20. septembru obmolknil, kakor bi mu bil kdo nsta - zašil. Navedite nam le en slučaj, v katerem bi vporabili klerikalni listi svoj veliki vpliv med ljudstvom, da bi mn položili na srce, naj ne pomaga s svojimi grosi povečevati iuoč ošabnega narodnega nasprotnika! Samo dokument, ki ga je narodnona-predna stranka sama razveljavila že pred leti in delali >o se silno ogorčene, pač ne zaradi tiste pogodbe, nego da bi sebe in svoje narodno mišljenje postavili v lepo luč ter s hruščem premotili javnost, da bi pozabila na sedaj obstoječo, z dejstvi izpričano Zvezo med klerikalci in Nemci. V tisti, kakor rečeno, že davno razveljavljeni pogodbi med veleposestniki in med uarodnonapredno stranko je bila tudi obljuba, da se dovoli Nemcem nekaj zastopnikov v { občinskem svetu ljubljanskem, a šele tedaj, kadar bodo razmere za to ugodne, to se pravi, kadar bodo ljubljanski volilci pripravljeni, kaj tace-ga dovoliti. Resnega pomena ni tej pogojni obljubi pač nihče pripisoval, saj so tako Nemci, kakor narodno-napredni volilci prav dobro vedeli, da se bodo razmere glede dovolitve zastopstva Nemcem v ljubljanskem občinskem svetu le od leta tlo leta poslabšale, ne /boljšale. Kolikor bolj je rasla, se utrjala in poglabljala narodna zavednost ljubljanskega prebivalstva, toliko manj je bilo upati, da bo kdaj hotelo dovoliti Nemcem tista dva zastopnika v obč. svetu, ki bi jih tako radi imeli. Na papirju je pač stala obljuba, a kakor smo rekli, za resno je ni nihče smatral; Nemcem se je šlo bolj za akademieno, za teoretično priznanje, da plačujejo precej davka in bi imeli pravico do zastopstva v občinskem svetu, če bi kdaj nastale drugačne razmere, če bi se torej doseglo sporazumi jenje med narodi; tako obljubo, tako obvezo na boljše čase je mogla narodno - napredna stranka pač napraviti, saj je vedela, da do tega še par desetletij ne pride in tudi res ni prišlo. V sedanjih razmerah nimajo Nemci prav nobenega upanja, da bi mogli dobiti Iva a M le enega zastopnika v ljubljanskem občinskem svetu, kakor tudi klerikalci nimajo niti najmanjšega upanja, da hi mogli premagati narodnonapredne volilee. Klerikalci dobro vedo, da vse njih pridobitve na kmetih nimajo nobenega pravega pomena, dokler ne pridejo do veljave v Ljubljani. Kdor vlada Pariz, ta vlada Francijo. Si parva licet componere magnis to velja tudi za Kranjsko. Ljubljana je središče cele dežele, je sree vse slovenske domovine, je bivališče največjega dela slovenske inteligence in eentrum vseh slovenskih naprav, vsega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja — kaj čuda, da se klerikalci ozirajo na Ljubljano, kakor Izraelci nekdaj na Jeruzalem. Da bi prišli v Ljubljani do veljave, hočejo izkoristiti svojo moč v deželnem zboru in vsiliti Ljubljani nov občinski volilni red na podlagi proporeijonalnega sistema. Bistvo tega volilnega sistema je, da v dotično korporacijo ne pridejo samo tisti zaupniki, ki so pri volitvi dobili večino glasov,marveč da pridejo poleg zastopnikov večine v dotično korporacijo tudi nekateri zastopniki manjšine. Ce bi obveljalo to načelo in če bi bil vpeljan proporcijonalni sistem, bi ljubljanski občinski svet kaj pisano izgledal. Denimo, da se ustanovi nov splošni razred, tako, da bi bili volilci razvrščeni v štiri razrede. Y tem slučaju je sicer gotovo, da bi imela naroduonapredna stranka v vseh štirih razredih večino, a poleg zastopnikov večine bi prišli v občinski svet tudi zastopniki manjšine, in sicer bi v splošni kuriji imeli zastopnike manjšine socialni demokratje, v tretjem volilnem razredu klerikalci, v prvem volilnem razredu pa Nemci. (Jlede drnzega volilnega razreda je težko reči, kako bi bilo z zastopniki manjšine; mogoče je, da bi jih dobili klerikalci, a verjetnejše je, da jih dobe Nemci. Proporcijonalni sistem, s katerim bi klerikalci radi osrečili Ljubljano, bi Nemcem na vsak iia^in prinesel tri ali štiri mandate za občinski svet, mogoče pa tudi še kaj več. Teh mandatov pa bi ne dobili po kaki milosti, te mandate bi si izvojeva-li, te mandate bi jim dal zakon in Nemci hi postali iz zakona moč.k i bi je ne bilo mogoče streti. Danes je čisto izključeno, da bi mogli Nemci iz lastne moči dobiti kakega zastopnika v občinskem svetu; danes ne more priti noben Nemec v občinski svet drugače, kot če v to privolijo slovenski volilci. Ako pa se uvede proporcijonalni sistem, se to popolnoma izpremeni in bodo imeli Nemci svoje zastopnike v obč. svetu, pa ce bi se vsi slovenski volilci desetkrat na glavo postavili. Dočim je v Celju,v Celovcu, v Ptuju, v Gorici popolnoma izključeno, da bi Nemci in Italijani dovolili Slovencem kakega zastopnika v občinskem svetu, hočejo kranjski klerikalci odpreti Nemcem in nemškutar-jem s posebno postavo in s posebno zvijačo vrata ljubljanskega občinskega sveta in jim za vedno zagotoviti zastopstvo v duševnem in narodnem sretlišeii vsega Slovenstva. Zdramimo se! (Dopis iz Kamnika.) Z Vašo kritiko in poročilom o neuspelem izletu naše planinske po- družnic«1 v divno Bistrico v Vašem cenjenem listu se jaz, dospod urednik, popolnoma strinjam. Dotični polet aranžirala je naša planinska podružnica. Ker je naš agilni načelnik po dolgotrajni bolezni komaj toliko okreval, da je vstal iz postelje, mu ni bilo mogoče se izleta udeležiti ali sploh nato delati, da bi bila udeležba čim večja. Podružnični tajnik je dal tiskati in nalepiti plakate po mestu, a sam se ni udeležil izleta. Izleta so se udeležili samo !i podružnični člani - Kamničani. V Bistrici je bilo naročeno jedi za 40 oseb in da ni bila ljubljanskih izletnikov, imel bi centralni odbor občutno škodo. Kakor pri vseh društvih sploh, tako je tudi pri planinskem malo zanimanja pri nas. Ali naj Ljubljančani polnijo naše planinske koče in delajo reklamo za naše divne planine, ker se sami tako prokleto malo brigamo za te krasne gorate kraje, katere imamo uprav pred nosom • Le žal, gospod urednik, da so Vam neznane razmere v malem mesteca našem. Nič drnzega, kakor osebnostni prepiri, malomestni trac in separatizem. Drug gleda drugega preko rame in taisti, kojemu je fer-tuna naklonila srečo, da nosi lepšo suknjo. še že sramuje v aajedni ^< gmcilnaa s** na ušesa vleče vsaka, bodisi upravičena ali neupravičeno izgovorjena beseda, iz muhe se dela slona in temu sledi sovraštvo, osebna mržnja in zabavljanja vse vprek. Gospoda, to so stvari, katere zastrupljajo naše družabno življenje in in je treba od pomoči. Znani so neumestni napadi na čitalnico, to eminentno - narodno društvo. Pre imetja« izkazanega. Kaj pa je z »Dolgovi« ? Kdo bode plačal dolg na blagu v znesku 47:58 K 39 vin., kaj je dalje z društvenimi deleži v znesku čez 13.000 K in s hranilnimi vlogami v znesku čez 23.000 K. ali je to tudi skupno imetje društvenikov Torej tisti, kateri nima niti vinarja hranilnih vlog. ima do hranilnih vlog dru-štvenikov ravno isto pravico, kakor tisti, ki ima tisočake vložene.' Prav imenitno, da le vemo! In kavcijo v znesku čez 000 K je poslovodja Cobal tudi prepustil konsumnemu društva 1 To je res lepo od njega. Ce Se odšteje od Imetja v znesku 76.769 K vin. dolg na blagu, društveni delež, hranilne vloge in kavcija in če vzamemo od čistega dobička v letu 1908 samo znesek 12.000 kron kot društvenikom izplačano dividendo, potem najdemo, da znaša pravo imetje oljčnega konsuinnega društva ne 80.000 K, pač pa 21.b0*2 K 60 vin. To so prave številk«1 glede imetja občnega konsuinnega društva v Zagorju in Vi. cenjeni člani tega društva, kadar zopet čitate v »Rdečem Praporju« kak hvalospev na ta kon-sum. bodite previdni! Za danes naj to zadostuje, v kratkem vzamemo drugi fori te Cobal ove trdnjave »Zdajle sem pa slišal, zdajle pa vem. bogsigavedi če ni slišala tištale bleda gospodična, ki gre na drugi strani! Morda je. morda pa ni! Babo sem srečal in stric me je ozmerjal, in zdaj me ščiplje gospod mojster. Ampak, vse še ni izgubljeno!« »Oj-oj-oj-pj,« je vzdihnil Ivan Svetel, »torej vam še nisem plačal! Kako morem biti tako pozabijiv! Ali zdajle je dejal Ivan Svetel in potegtiil prazno listnico iz žepa, »zdaj-le Xo. seveda, kako je imel Ivan Svetel dobre oči! Lahko bi se čudili, na dolgo in široko bi se čudili. Se zmirom je zategoval »ali zdaj-le —« in kazal razigranemu gospodu mojstru varno zaprto listnico, v duši pa je iskal, kako bi se izmotal iz te zagate, v katero je zagazi 1 po nesreči. No, in njegove vrle oči so bistro zagledale kosmatega psa, ki se je gnal od Šent peterske cerkve po cesti uprav njima nasproti. »Gospod mojster, gospod mojster,« je kriknil obupno Ivan Svetel, »rešite se, rešite se! Stekel pes! glejte steklega psa!« Skočil je dva koraka naprej, za njim gospod mojster, ga prehitel in odpetal po cesti. Ivan Svetel je stal sredi ceste, a pred njim je tekla in se tresla debela suknja, dokler se ni skrilai za ovinkom. »Presneto, sem ga že! Ampak vščipnil me je pa le, kar je naravnost —« Ivan Svetel ni mogel najti v hitrici primernega izraza opravičeni svoji nejevolji, in misli so mu zašle v drug tok. na svoj topničarski ogenj. Člane nadzor 11 ištva pa opozarjamo na določbo § 34 pravil, _ 0 použltku vino in pivo no Dolenjskem. (Dopis iz Novega Mesta.) Razpečavanje piva slovenskega proizvoda iz tukajšnjih zalog se je pričelo. Zaloga mengiškega piva nahaja se tik kolodvora, ona skupnih zadružnih štajerskih slovenskih pi-vovaren pa v Kandiji. Na Dolenjskem moralo bi se pravzaprav le vino uživati. To, kakor domači pridelek, katerega se dandanes — hvala krasnemu napredku v vinarstvu — že toliko prideljuje, da ga vinogradniki prodati ne morejo, vkljub prav dobri, deloma še celo izborni kvaliteti; in točiti ga morajo sami pod vejo. Vina je po Dolenjskem še čuda, pa ne gre in ne gre v denar. Temu so vzrok v prvi vrsti pridelovalci vina sami, kateri so zanje takoj po lanski trgatvi, ki je bila jako obilna, iste cene zahtevali, kakor v prejšnjih letih, ko je bilo vina le malo, in tudi ne bogve kake dobrote. Povsod na svetu je pa že tako, da vsakemu pridelku cena upade, kakor hitro ga je velika, zna-biti še preobila množina. Zakaj bi temu tudi na Dolenjskem glede lanskega vina tako ne bilo.' V Istri se (lobodo lanska vina po 16, da še celo po 12 vinarjev liter, v Vipavi in na Gori-škem istotako, zakaj bi torej morali dolenjsko po 30, ."»(i, 40, da. celo po 48 vinarjev vinogradnikom plačevati in naj bode še tako dobro.' Kako čudo potem, ako zahajajo naši gostilničarji tja po vino. kjer se jim to po veliko nižji ceni ponuja.da, vsiljuje .'Da pa nt* gre naše domaČe dolenjski) vino po gostilnah bolj v denar, da si še celo naši kmetje, kakor sami vinogradniki, v gostilni rajši pivo, kakor pa vino privoščijo^ osobito v vročem poletnem času, tega so pa naši krč-marji krivi. Pri vinu iščejo namreč veliko previsok dobiček in pa ne nudijo ga pivcu v isti kakovosti, posebno gleje hladnosti, kakršno se pivo toči. So neredki slučaji na Dolenjskem, da kupi gostilničar vino recimo po o0 kron hekto, državni davek in 40'; deželna naklada znašata 8 K X2 vinarjev, tako. da ga pride torej hekto na 88 K IV2 vin. stati, recimo z vsemi stroški vred okroglo na 40 K. Nastavi mu pa ceno 7- do 80 vinarjev za liter. tako. da ima pri litru 32 do 40 vinarjev dobička, torej še enkrat toliko, kolikor je njega vino stalo, ali pa istinito še enkrat toliko, da mogoče da še celo več. (Op. ured.: Ali je g. dopisnik tudi uvaževal ogromne stroške, ki jih imajo gostilničarji?) Pri pivu zadovolji se pa z 8 do 10 vin. dobička pri litru, in kakor rečeno, ne toči se pri nas vino nikakor z isto skrbnostjo za prijeten užitek, kakor se to pri pivu dela. Pivo se toči hladno, oglikove kisline jako bogato, kar vse na sla j, osobito v vročem poletnem času jako ugodno vpliva. Vino toči se pa večinoma gorko, sparjeno, mogoče da še celo zvešeno in brez vsake ga občutnega obdržka ogljikove kisline. Zakaj bi se vino istotako v poletnem času ne hladilo, kakor se pivo.' Saj bi to vendar stalo isti trud in isti denar. Xo pa tarnajo naj naši vinogradniki glede obilnega povžitka piva in proti temu kaj malega povžitka vina, >Saj sem rekel! Namesto da bi bil srečal blagohotnega gospoda urednika in ga malo pot i pa 1 za srčno --tran. da bi malo zasviral na srebrno stranico in bi on odprl srce, odprl roke. in bi mu jaz rekel tointo, a on bi mi potem posrebril, če ne celo pozlatil prstov - seveda, namesto njega sem moral videti gospoda mojstra! Fej, fej!« Pljunil je, dvakrat, trikrat in šel svojo pot. Megla na hišah in na ulicah, vlažen mraz na kosteh, blato in sneg. »Tako-le se godi torej poštenemu državljanu, in res ne vem, čemu cigan itn po svetu. Hvala ti, stric, za dober svet! Polje pojdem orat in h kmečki hčeri pridem v svate —« Blodil je po mestu naokoli, in čl nula 1 je, tem težje mu je bilo pri srcu. »Pridem v svate, seveda, a kaj bi pač rekla Mimica? Mala, drobna, srčkana Mitnica?« Skoro se je že nehalo mesto, obcestni kostanji so bili vsi zaviti v srež, in vrane so krakale po vejah. »Kako je vse pusto in dolgočasno in mrtvo,« je mislil. Saj ni nika-kega življenja — saj ni zraka, ne luči, ne radosti!« Odkril se je: »Pozdravljena, brata!« Iz predmestne zganjam i ce sta se pri majala dva pijančka„ gorečih lic, cvetočih nosov in plešočih korakov. Zasmejala sta se mu veselo in prijazno, se objela okoli vratu in odhajala proti mestu. osobito v poletnem času, kolikor hočejo, temu je in bo tako, pa ne pomaga vse tarnanje nič. Dokler bo pivo v primeri k vinu tako nizko obdačeno, kakor je danes in dokler se bo cena vinu po stari navadi, ne pa po obil-nosti pridelka nastavljala*, in končno, dokler bodo naši gostilničarji pri vinu neprimerno višji dobiček iskali, kakor pa pri pivu, toliko časa se bo gotovo vedno veliko več piva, kakor pa vina po naših gostilnah stočilo, to že celo v vročem poletnem času. Zdaj nastane pa vprašanje: kako pivo pa naj se po Dolenjskem toči! Samoob-sebi razumljivo, da bomo priporočali vedno pivo domačega, torej slovenskega proizvoda, kakršnega dandanes v prav dobri,da, izborni kvaliteti nikakor ne primanjkuje. Zato dolenjski gostilničarji, ako že moramo tudi na Dolenjskem pivo piti, nudite nam domači slovenski izdelek. Penzlfelio zavarovanje privatnih uslužbencev. V sredo, dne 2G. majnika zvečer se je vršil v prostorih Meščanske pi-varue dobro obiskan shod interesentov penzijskega zavarovanja privatnih uslužbencev. Shod je sklical združeni narodni odbor in otvori! ga je v imenu odbora dr. W i 11 d i -scher predvsemi pozdravljajoč deželna poslanca Turka i 11 dr. Zajca. Dne 16. majnika so se vršile volitve v občni zbor deželnega mesta pen-zijske zavarovalnice v Trstu. Dne 13. majnika pa se je vršil v Ljubljani sestanek interesentov, na katerem se je sklenilo, da se vsled nepravilnosti, ki so se vršile pri pripravah za volitve, Slovenci ne udeleže v di-tev. Posledica temu je bila, da so bili izvoljeni na celi črti Italijani. Volitev so se udeležili tudi Nemci, toda so doživel] smešen fiasko. Na tedanjem sestanku je bilo sklenjeno, da se takoj po izvršenih volitvah vrši v Ljubljani javen shod, da se razgovorimo o teh volitvah in zavzamemo svoje stališče o tej zadevi, da se otresemo jarma, ki nam ga nalaga pripadnost deželnemu mestu v Trstu, in laškega jerobstva, ter se najod ločne j še zavzamemo zato. da bodo nas zastopali naši ljudje, ljudje našega zaupanja. — Xato predlaga za predsednika g. Tavčarja, ki prevzame predsedstvo ter poda besedo g. ravnatelju Silvestru Škr-1) i n c 11 . Id je govoril nekako takole: Ko je stopil z novim letom v veljavo zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uslužbencev, se je bilo bati. da bomo Slovenci ravno-tako potisnjeni v stran, kakor se je to zgodilo pri zavarovalnici proti nezgodam. Najvažnejše vprašanje pri celi stvari je bilo razdelitev v okrožja. In ko smo Slovenci izvedeli, da bomo pripadali tržaškemu okrožju, je bil sklican dne 18. svečana 1900 shod v »Narodnem domu« v Ljubljani, na katerem so bili zastopani interesiram delodajalci in delojemalci in se je sprejela resolucija, v kateri se je pozivala vlada, da naj ustanovi za Kranjsko samostojno deželno mesto s sedežem v Ljubljani. Pri deželni vladi je v enakem smislu posredovala deputacija, v kateri so bile zastopane vse organizacije interesentov, enako tudi trgovska in obrtniška zbornica, toda vse zastonj: Kranjsko so priklopili tržaškemu »To sem dobro napravil,« je pomislil, »zares«. Ampak, meni ni nič bolj veselo pri srcu. Jaz bi hotel danes slišati nekaj tako veselega, kot da bi vriskali škrjaneki, nekaj tako rdečega bi rad videl, kot bi cvetele rože, in nekaj bi rad okusil tako sladkega kakor ne vem kaj — Ali saj vem, da vsega tega zame ni na svetu, da zame ni sreče, ne veselja!« Obrnil se je proti mestu. »Saj res, obiskat grem znanca Stoka rja,« je sklenil. »Gotovo ima polno mizo in srebrne žepe, saj je nekaj napredel in navezal za mesečnik. Ampak, fantek, to ti povem, danes boš umorjen! Začela bodeva s fiziko in nehala z metafiziko, in po Ciceru ti dokažem, da si osel —« Sam s seboj se je pogovarjal in z rokami vihtel po zraku. In ko tako gre in gre, misli in misli, hud in zJovoljen, mrkega čela, srepih oči — o, kako je nenadoma zazvenelo poleg njega! Zapel je čist, srebrn glasek, zažgolel je jasen in svetel smeh, kakor bi se odprlo nebo, kakor bi se vlila zarja izza obzorja, kakor bi žarki, smehljajoči se solnčni plameni planili izza oblačnih gromad in bi se razprostiralo zeleno nepregledno polje na vse strani, in v zlatem zraku bi zavriskal in zažvrgolel škrjanček. — In smeh je zvenel in med smehom se je oglasil zvonki glasek. »Klanjam se, gospod Svetel! Eej, ali mislite res zmrzniti danes, da se tako zavijate v suknjo in gledate, kot da so vas ravnokar potegnili s križa!« okrožju. Prvi odbor je imenovala vlada, oz. ministrstvo notranjih za dev, in je še kolikortoliko upoštevala slovanski živel j. interesentov je namreč 7/10 Italijanov, */10 Slovencev, Hrvatov in Srbov ter 1 /U) Nemcev. Italijani imajo veliko večino, kar ni čudno, ko tvori to okrožje Trst, Goriška, Istra, Dalmacija in Kranjska in ima Trst sam skoraj V4 vseh interesentov. Imenovani so bili tedaj za Slovence v odbor in sicer Silvester S k e r bine c za delojemalce, dr. Krek za delodajalce, dr. Rvbar za njegovega namestnika; imenovan je bil za namestnika tudi en Hrvat iz Dalmacije. Za predsednika je bil imenovan dr. P i t t a-c c o, prejšnji državni poslanec, italijanski iredentovec, kateremu je \duda naklonila to sinekuro najbrž le zato, ker mu je prevzel državnozhor-ski mandat socialni demokrat in ga je vlada hotela potolažiti, da ne bi preveč kričal. Pri deželnem mestu v Trstu je bilo prvotno nameščenih 22 uradnikov, samih Italijanov razun enega, ki se sicer dela Slovenca, je pa slo-vensko-nemški Italijan. Ta naj bi bi! revizor za Kranjsko. Govornik je takoj protestiral proti temu. Potem so nastavili iz golega usmiljenja še 4 uradnike, od teh eno Slovenko s plačo 1300 K, in ta uradnica j»* edina slovenska moč. Vse mastno plačane službe so v rokah Italijanov. Slovence * porivajo vedno v stran. To se je pokazalo že pri sejah, katere so sklicevali vedno le tedaj, ko se jih dr. Krek in dr. Rvbar vsled zasedanja državnega zbora nista mogla udeležiti. Dr. Krek je hotel vsled tega že interpelirati v državnem zboru, kar je pa potem vsled bližajočih se volitev opustil. D r a d n i j e z i k je seveda italijanski. Predsednik dr. Pittacco ni zmožen slovenščine in tudi nemščino tolče le za silo. Interesenti so sami lahko opazili, da slovenske tiskovine kar mrgole napak. Govornik je večkrat zahteval, da se nameste slovenščine popolnoma zmožni uradniki, a zastonj. Predlagal je tudi, t L1 naj se napravi na uradu napis poleg italijanskega tudi v slovenščini, hrvaščini, srbščini in nemščini. Tej zahtevi sta se posebno upirala zastopnika tržaških delodajalcev Brnnner in Burgstaller. Brnnner je trdil, da bi potem hišni gospodar odpovedal prostore, predsednik Pittacco pa je pripomnil, da bi se Italijani vsled tega upirali pri plačevanju doneskov. Najbolje pa je naredil zastopnik Nemcev, koče var Tschachmaier. ki je glede nato, da se v hotelu Volpich ob 9. zvečer nastavi sveže pivo, kazal zanimanje za stvar z besedami: »Jetzi ist 9 rhr, jetzt gehen wir zimi Bier«. V kakih rokah je tržaško deželno mesto, je že dovolj jasno kazalo dejstvo, da so bila na glasovnicah slovenska krstna imena pisa-na italijanski: Antonio. Giuseppe i. t. d. Kot števni dan pri volitvah se je določil 20. Italijani pa so oddajali tudi še po 20. in so bile vse sprejete, dočini so slovenske zavračali. V razred A (gozdarstvo) in D (kmetijstvo) spadajoče slovenske zadruge in zveze so uvrstili vse v razred C (trgovina in promet), kjer imajo Italijani gotovo večino, in so tako onemogočili, da bi prodrli Slovenci. Vendar pn so se, najbrž na migljaj od zgoraj, začeli Italijani pogajati s Slovenci in sicer so ponudili Slovencem tri delegate. Skupni na- ivan Svetel se je ustavil in pogledal v okno nad seboj. Tam je stala in se nagibala v mrzlo zimsko jutro prelepa gospodična Mitnica, tista Mitnica, kateri je povedal nekoč povest o zaljubljenem pastirju. Gledala je skozi okno v ledeni mraz skoro goloroka, v lahni poletni bluzici in se smejala, smejala. Ivan Svetel se je nerodno odkril in priklonil. »Se klanjam, sladka krasotka, kako ste spančkali? Ali vas ne zebe v tem mrazu,« se je hipoma prestrašil, »zakaj se ne zaprete v gorko sobo? « Znova se je zasmejala lepa hri-netka, drobna Mimiea. »Ali se ne bi potrudili k meni, gospod Svetel, da ne boste zmrznili ? Oaj bi kuhala in rožice močila!« Žalostni literat si tega ni dal dvakrat reči in je smuknil v njeno sobico. »Ali ste sami doma? Kje pa je gospa mama?« »Mama? Ah, ne vem! Ali je šla na Šmarno goro, če ni v Senklavžu.« »Ce ni v Senklavžu,« se je /a-veselil gospod Svetel in se oddahnil. Obrnil je oči k devojčici in znova ostrmel. Kako je bila lepa in sladka gospodična Mimica! Temni oval se je obočil nad njenimi živimi, iskre-čimi se očmi na vsaki strani jasnega čela, a njena lica! Ivan Svetel je skoro onemel, tako je bil očaran. Njena lica so bila vsa v rdečih rožah, kakor da je mlada pomlad dahnila nanje in je zaklil cvet pri cvetu. »Kaj pa me tako gledate, gospod Svetel t Joj, nekaj vam imam rodni odbor je določil dva, enega pa društvo odvetniških uradnikov. Tretjemu se je proti vil zastopnik socialnih demokratov, češ da mora priti namesto njega sodrug Cobal. Govornik se je proti vi I teinn, ker prej ni bilo nikakega govora o tem, da bodi eden od onih treh delegatov socialni demokrat. Toda pogajanja se niso razbila, na tem, temveč na slovenski zahtevi, da se izvoli eden slovenskih delegatov v odbor, eden pa za namestnika. Tako je prišlo, da bo se pogajanja razbila. Italijani so volili sami zase, Nemci tudi, a Slovenci smo v,- voihev vzdržali. Tn je treba zavrniti »Grazer Tagblatt«, ki je pisal, da Slovenci vzlic skupnemu odboru niso bili izvoljeni, niso dobili nobenega glasu, da je potemtakem »FVecbheit , ako hočejo Slovenci trditi, da imajo svojo trgovino in obrt. Seveda ni bil iz-.voljen noben Slovenec, ker tudi volil ni noben Slovenec. Kaj pa bo pokazali Nemci. Skupaj 366 glasov, (ločim jih je skupni slovenski odbor dobil nad 560, dasiravno so se Slovenci volitev* vzdržali. Glede na te številke je pač »Frechheit«, če Nemci govore, da kaj pomenijo v trgovini in obrti. I)a se torej izpremene te razmere v korist nam Slovencem, je treba da se najod ločnejše zavzamemo zato. Shod naj sprejme tozadevno resolucijo. Delovati moramo z VSO silo nato, da bomo s svojim denarjem sami gospodarili in da nam ne bodo miših pravic odmerjali Italijani. Govoru je sledilo živahno odobravanje. Nato se je oglasil k besedi dr. Že rja v, ki je poudarjal, da obvladuje VSO avstrijsko politiko zadnjih 10 l«-t let neko notranje nasprotstvo, neka nedoslednost; za severne dežele velja posebna politika, za južne pa zopet druga. Na severu uveljavlja vlada sama narodno avtonomijo, na juga jo pa skuša ubijati že v kali. Kakor je razdeljen na Češkem deželni šolski svet in kulturni svet v češki in nemški, razdelilo se je tudi dežel ni» mesto za penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev. Pri nas je seveda kaj takega izključeno. V zakonu je izraženo načelo majorizacije, ne pa proporcionalnosti. Že iz tega načela je razvidno, kako nesmiselno je, združiti dva naroda v eno deželno mesto, ker tu močnejši vedno majorizira slabejšega, ki je vedno tlačen popolnoma po krivici. Nasprotstvo med slovenskim in italijanskim na eni in slovenskim in nemškim narodom na drugi strani je nepremostljivo, a vzlic temu je naš narod razkosan med Gradcem in Trstom. Pravkar su >e vršile volitve prvič, poudarjam prvič, in že tu so se vršile nezakonito. Tu bi bila morala vlada poučiti interesente, kako se voli, a storila ni nič ter jih pustila v popolni temi. Dobro poučeni so bili edino le italijanski nacionalen Kataster volilcev je bil razpoložen edino le v Trstu. Volilski imenik ima le tedaj pomen, če posamezni vo-lilec more vsaj z nekim naporom izvedeti, ali ima volilno pravico in v kateri kategoriji, da more eventualno svojo pravico tudi reklamirati. Volilski imenik pa je bil razpoložen le v Trstu. Večini naših volilcev je s tem vpogled v volilski imenik sploh onemogočen. Reklo se bo. da so Slovenci vendar imeli svojega zastopnika v odboru, da so dobro organizira- (Dalje v prilogi). povedati! Ne vem. ali sem zaljubljena ali kaj, srce mi ne da miru. (asih mi hoče kar v usta skočiti, in tako mi je gorko in prijetno; vi ne veste! iles ne vem, Mimica, ali niste vame nič zaljubljeni.' .laz vas iniaiu tako rad.« O, kako je mehko govoril gospod Svetel! In ko je tako govor na srce nič hudega sluteči .Mitnici, jO je ta pretetee nenadoma prijel /a lica in jo poljubil prav na kipeče ustnice, ki so se mu zdele tako, kakor nevemkaj. In ker so se mu zdele taka sladke kakor nevemkaj, ni hotel odmakniti svojih ustnic od njenih. Mimica je stresala z glavo, a ker ni vse nič pomagalo, ga je vgri-znila. Xo, seveda, žalostni literat »e je brigal za to toliko, kakor medved, ki ga piči čebela v smrček, kadar ji Kiše med iz dupla, samo oblizal se je z jezikom in prešel na drugo pašo. Tam sta bili še dve neobdelani rožni polji, Mimična lica, in ko jih je pokril s poljubi, je najdel, da je njena bradica, drobna in okrogla, vredna daljšega obiska. Potem je |k»iskal njene oči, njen vrat in še njen tilnik. »Saj me boste še pojedli,« Je vzkliknila Mimica in se zopet zasmejala. Ivan Svetel j*' pokleknil prednjo in začel poljubljati njeno ročico, a ker je škrjanček nad njim vriskal in se smejal vedno radost neje, se je žalotni literat ozrl znova na rože njenih lic in se vrnil zopet k njenim ustnicam, ki so bile sladke kakor nevemkaj. — 1. Prtliga „stof izeam ■arm" tt 121, tet 19 na|a ni, ali vlado prav nič ne briga naša organizacija,, ker je dolžna sama poskrbeti zato, da so volilo! poučeni o volitvah. Najmanj v vsaki deželi bi moral biti volilski imenik razpoložen na vpogled, ako že ne pri vsakem okrajnem glavarstvu. Tako pa je bilo pravočasno reklamacijsko postopanje nemogoče. Razpis volitev se j* pri nas tudi objavil edino te v listu »Laibaeher Zeitung«, ki ga ne čitajo nikjer drugje kakor v uradih (Turk: Pa tisti, ki so nervozni!), proti čemur se je pritožil celo tudi »Rdeči Prapor«. Glede nerodnosti v katastru vo-lilcev je omenil že predgovornik, tla ^o bili slovenski volilei uvrščeni v napačne kategorije. Dobili niso tudi pravilno priglašeni svojih legitimacij. Kontrola pa je bila vsled oddaljenosti nemogoča. Slovenci so bili popolnoma brezpravni. Vlada je bila prisiljena predložiti parlamentu več predlog, ki so velike socialne važnosti, tako zavarovanje proti nezgodam, bolniško zavarovanje in tudi penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev. Misel sama na sebi je vedno lepa, ali naša vlada je uredila izpeljavo teh načrtov vedno tako, da je postala vsled tega ljudstvu stvar, kateremu je bila na nun jena. nesimpatična. Tako je bilo n. pr. z zavarovanjem proti nezgodam, kjer so vsi slovenski zavarovanci nezadovoljni in neznupni. Ljudstvo gre v tem celo tako daleč, da dolži upravo, da se denar topi in taja pod njenimi rokami. To pa vse le zato, ker je uprava tega zavoda tudi v rokah Italijanov, kamoristične klike, v kateri čuva drug drugega, tla. kakor misli ljudstvo, da nered-nosti potem ne pridejo na dan. Ljudstvo je prepričano, da se vrši cela vrsta nereelnosti v tem zavodu, to pn zato, ker je popolnoma izključeno od kontrole. Xe trdim, da je vse resnica, kar trdi ljudstvo, ali ker je izključeno od kontrole, ljudstvu ni šteti v zlo Takih misli. Umljivo je pa tudi po vsem tem, da ljudstvo ne umeva vz-gojevalnega namena teh naprav in občuti prispevke za te zavode le kot težak davek. Kriva temu pa je vlada sama. ker je tako nerodno izvedla -vojenačrte iti dala zavode izključno v roke Italijanom. Vsa nezadovoljnost, vsa nezaupnost ima svoj vir pač le v tem, da ne vidi ljudstvo v .teh zavodih c. kr. zavodov, temveč edino h* italijansko iredentovsko gnezdo! Po statistiki je dobra petina v>eh interesentov Slovencev. Ta statistika pa najbrž ne sloni na rešilnih podatkih, kajti že sedanje vo-tve, ko ni bilo nikake agitacije so pokazale in reči smemo, da sta že es skoraj dve petini slovenski. To -i» spoznali tudi Italijani, kar je obro razvidno iz »Piecolove« zahte-: »Fora i elementi foresti!« — proč s tujimi elementi!« Italijani pač čutijo, da bo čez nekaj let, ko se bolj razvije slovenska trgovina in obrt, ob vednem nazadovanju Italijanov čas, da bodo prišli Slovenci do večine. Zato bi se radi iznebili kranjskih Slovencev, da bi potem Dalmatince izsesavali, kakor izsesavajo se-daj Slovence. Ali pa ne zahtevamo samo izločitev Kranjske, temveč izločitev vseh jugoslovanskih elementov iz tržaške zavarovalnice. Reklo se je že. da SO Nemci pri teh volitvah igrali smešno vlogo. Mislili so, da bodo jeziček na vagi in da bodo tako prisilili Italijane, da jim bodo priznali zastopstvo, pa so se opekli, ko ><> dobili tako malo glasov, da niso prišli nikakor v poštev. Mi pa zahtevamo popolno avtonomijo. In to je tem lažje izvedljivo, ker zato ni treba državnega zakona, temveč se lahko izvrši z vladno naredbo. Skupno de i o z Italijani je vsled takih razmer popolnoma izključeno, zavod sam bi pa vedno bolehal na tem, da je polovica interesentov nezaupna in nezadovoljna. Ako hoče vlada dobro, mora zavod razdeliti. In tudi to je lahko izvedljivo, enako kakor je že izvedeno na Češkem. V resolucijah zahtevajmo razveljavljanje zadnjih volitev. Obenem pa zahtevajmo, da se vodstvo volitev odvzame dr. Pettaceu in se poveri ta posel nepristranskemu vladnemu komisarju in volilni komisiji. Pravilno se mora tudi urediti reklamacijsko postopanje. \T rokah pa imamo še vplivnejše sredstvo, nego vse resolucije. Sloven ci smo v veliki meri v trgovskih in enakih zvezah z Italijani in imamo torej res sredstvo, katerega se vedno lahko poslužimo kot popolnoma primerne medicine proti italijanski ošabnosti in oholosti. Italijani so v tem oziru v resnici slepi. Namesto da In delili z nami Slovenci skrb za bodočnost tržaškega einporija, da ga skupaj branimo skupnega sovražnika Nemca, hočejo izkrvaveli v boju sSlovenei v veselje Nemcem. In v tem so neozdravljivi, ker so megalomani. In kdo je v Trstu ravno največji sovražnik Slovencev? Ravno tisti italijanski trgovci in industijal-ci, ki vsiljujejo svoje blago pO slovenskih deželah. Narodno - gospo- darske emancipacije je tu treba in stvar se bo hitro izpremenila. Ako je imela takih lepih uspehov že samo zahteva po slovenski korespondenci, potem se ni bati, da ne bi dosegli enakih uspehov tudi drugje in tako tudi pri penzijski zavarovalnici. (Živahno odobravanje.) Razvila se je nato obširnejša debata, v katero je pred vsemi posegel poslanec Turk izražajoč svoje veselje na temeljitih poročilih obeh predgovornikov. Poudarjal je, kake zapreke se delajo slovenskim zavarovancem pri zavarovalnici proti nezgodam, slovenski denar jim je pač dober, a dobiti od njih pa nič ni mogoče. Knako je pričakovati tudi od penzijske zavarovalnice^ ako je ne dobimo v svoje roke. Zato pa je treba vztrajati pri započetem delu in ne popustiti, kajti saj zahtevamo le, kar nam gre po pravici. Poslanec dr. Zajec priznava, da so se pri zavarovalnici proti nezgodam vršile posebno pred leti velike nerodnosti in nepravilnosti. Tako so n. pr. zahtevali, da naj se na smrt bolni zavarovanec izkaže v Trstu, da je res bolan, za posmrtnika neke vdove po zavarovanem ponesrečenem je bilo mogoče dobiti rento šele po strašno dolgem posredovanju itd. V zadnjem času pa se je stvar s pametnim in vztrajnim delom precej predmgačila, in če se bo dosledno delalo tako, pride zavod v doglednem času v naše roke. Ce se izvede narodna avtonomija, se to zgodi itak, če pa ne, pa z vztrajnim delom skuša jmo te zavode dobiti v svoje roke. G. T o m c je bil mnenja, da je treba za razdelitev deželnega mesta posebnega državnega zakona in je imel pomisleke, da bi bilo za samostojno deželno mesto v Ljubljani premalo zavarovancev in preveč stroškov, nakar ravnatelj Skrbi nec pojasni, da je po zakonu mogoče, da ministrstvo samo razdeli deželno mesto, ali strne dve, ali ustanovi popolnoma novo. Bilo bi tudi dovolj slovenskih zavarovancev, posebno tedaj, ako dobe velika industrijska in prometna podjetja svoje posebne zavarovalne zavode. Nato predlaga g. F r a n k e sledečo resolucijo: »Na javnem shodu dne 26- maja 1909 v Ljubljani zbrani interesen tj e — gospodarji in delojemalci —- izrekajo soglasno pred vsem odločen protest proti temu, da se je deželo Kranjsko glede penzijskega zavarovanja priklopilo deželnemu mestu v Trstu, dasi so se vsa poklicana zastopstva v deželi izrekla odločno za lastno deželno mesto v Ljubljani. Zbrani interesent je nadalje z vso odločnostjo protestirajo proti načinu, kakor so se izvršile volitve delegatov za občni zbor deželnega mesta za penzijsko zavarovanje v Trstu. Zavarovancem in njih služboda-jalcem na Kranjskem kakor tudi vsem drugim, ki stanujejo izven Trsta, je bila odvzeta vsaka možnost, preveriti se o pravilnosti volilnih imenikov, ker so bili imeniki razgrnjeni le v Trstu in torej velikemu številu prizadetih oseb nedostopni. Vsako resno reklamacijsko delo je bilo s tem onemogočeno, vsaka kontrola izključena. Veliko število prizadetih oseb obeh kategorij ni dobilo glasovnic, sploh za volitev niti izvedeli niso, saj so >e razpisale volitve na način, ki se ga mora označiti kol izključitev javnosti za širše kroge interesentov. Zbrani interesentje nadalje protestirajo proti popolnoma nepravilni, z izdanim navodilom za volitv v nasprotju stoječi u\r>titvi velikega števila slovenskih interesentov —-zadrug in njih uslužbencev — v napačni razred; vsled česar se je našim zavarovancem in njih gospodarjem odvzela prilika, da prodro s svojimi kandidati v skupini, ki bi jim bila v obstoječih razmerah z ozi-rom na njih številnost morala pripasti. Zbrani interesentje nadalje protestirajo proti veljavnosti volitev, ki so se izvršile, ne da bi bili imeli interesentje na razpolago statut tega zavoda, iz katerega bi se mogli poučiti o svojih pravicah, dočim je bil laškim interesentom na razpolago ves aparat deželnega mesta. Xa današnjem javnem shodu zbrani interesentje protestirajo zategadelj proti veljavnosti zadnjih volitev in stavljaju do c. kr. vlade nujno zahtevo, da za deželno mesto v Trstu izvršenih volitev ne potrdi, marveč jih razveljavi in razpiše nove volitve, katere naj uredi tako, da bo dano jamstvo za objektivno vrši-tev. K* r nadalje obstoječa uredba uprave penzijskega zavarovanja v Trstu nikakor ne odgovarja potrebam interesentov v naši deželi kakor tudi ne onim v drugih slovenskih in hrvaških deželah, ker ti interesentje absolutno ne morejo z zaupanjem prepustiti uprave zavarovanja laški večini; ker tudi ni pričakovati, da bi mogel ob sedanji uredbi ta važen zavod poslovati mirno in na način, ki zadovoljuje slovenske in slovanske interesente, stavljajo danes zbra- ni interesentje do c. kr. osrednje vlade nujno prošnjo, da brez odloga uredi deželno mesto v Trstu tako, da se izvede v upravi ločitev po narodnosti in zagotovi slov. interesentom samoupravo. Predsedstvo današnjega shoda se poveri, da današnje sklepe sporoči c. kr. deželni vladi, deželnemu odboru kranjskem centralnemu pen-zijskemu zavodu na Dunaju, e. kr. na mest ni št v u v Trstu in c. kr. notranjemu ministrstvu, nadalje da naprosi oba kluba slovenskih poslancev, naj se blagovolita zavzeti za opravičene zahteve današnjega shoda, u G. T o in c predlaga, da se poskrbi zato, da se zakon o penzijskem zavarovanju izpremeni v toliko, da se uvede pri volitvah proporcionalni sistem. G. poslanec Turk predlaga, da se resolucija vroči tudi deželni vladi kranjski in deželnemu odboru. Resolucija z obema dodatnima predlogama je bila sprejeta soglasno, nakar je predsednik zaključil shod z zalivalo na obilni udeležbi in z željo, da bi udeležniki shoda skušali vzbuditi med svojimi znanci in tovariši čim največ zanimanja za stvar. Za sodne uradnike. Dunaj, 28. maja. Pravosodni minister dr. Hochenburger je predložil gosposki zbornici zakonski načrt, s katerim se ima začasno skrajšati pripravljalna služba sodnim praktikantom na dve leti. V zadnjem času je namreč nastalo občutno pomanjkanje sodnih uradnikov v raznih deželah. Da se temu nedostatku odpomoreje minister skrajšal triletno obligatno službeno prakso sodnim praktikantom, oziroma av-skultantom na dve leti. Avstro-Ogrska se udeleži laške jubilejne razstave. D d n a j , 28. maja. Prvotno se je zatrjevalo, da se Avstro-Ogrska ne vdeleži laške jubilejne razstave v Rimu 1. 1911. v proslavo 501etnice združene Italije. Zadnje dni je nastal v merodajnib krogih v tem oziru nepričakovan preokret in sklenilo se je, da bo Avstro-Ogrska na rimski razstavi 1. 1911. oficialno zastopana. Ta nepričakovani preokret je povzročil avstro-ogrski poslanik na rimskem dvoru grof Liitzow. Spopad na srbsko-turški meji. B e I g r a d , 28. maja. Na srb-sko-turški meji je prišlo snoči do krvavega spopada med obmejnimi stražami, vzrok spopada ni znan. Tako srbske, kakor turške obmejne straže so streljale druga na drugo. V boju je padel en srbski vojak. Na lice mesta je poslala tako turška, kakor srbska vlada posebno komisijo, ki ima preiskati dogodek. Slovanska konferenca v Petrogradu. Petrograd, 28. maja. Delegat je na slovanski konferenci so sklenili, da se ima ne kasneje kakor 1. 1912. prirediti v Moskvi vseslo-vanska razstava. Pododsek slovanske konference je sestavil pravila za »Slovansko banko« ter jih predloži] v odobrenje konferenci. Delegat je so soglasno sprejeli predložena jim pravila. Včeraj je imelo ustanovno zborovanje društvo slovanskih učenjakov. »Klub občestvjonih clejatelej« je priredil zborovanje, na katerem se je razpravljalo o smotrih in nalogah slovanskega gibanja. Zborovanja so se vdeležili vsi slovanski gostje. Vsi govorniki so na-glašali potrebo združitve vseh Slovanov v boju proti germanizmu in demokratizacije slovanske ideje. Petrograd, 28. maja. Vsi listi na čelu jim »Slovo«, »Birževija Vjedomosti«, »Russkoje Slovo«, »Novoje Vremjn« in Svjet« se obširne bavijo s slovansko konferenco ter enodušno naglasa jo, da lani v Petrogradu in Pragi započeto delo rodi vidne VSpehe. »Slovanska banka« je zagotovljena, a leta 1912. se ima pri rediti vseslovanska razstava v Moskvi. Že to dvoje znači tako velik vspeh, da ga ni moči dovolj oce niti. Slovanska ideja se je, o tem ni dvoma, globoko ukoreninila v srcih vseh slovanskih narodov. Ako tudi ni nastal v odnošajih posameznih slovanskih narodov med sabo preko noči znaten preokret, se temu ni čuditi. Nove ideje, velike ideje potre buje j o časa, saj tudi Rim ni bil se zidan v enem dnevu. Dr. Kramar je v svojem govoru rekel, da je v polpreteklem času imela slovanska ideja jedva desetorico navdušenih pristašev in somišljenikov, sedaj jih šteje že na tisoče in ni daleč čas, ko se bodo za slovansko idejo navduševali milijoni. Led je prebit in treba je samo vztrajnega dela in slovan ska ideja se bo razvila v mogočno drevo, ki bo nosilo stoteren sad narodom fflovanskim. — Med ruskim časopisjem je edini list »Russkoje Znamja«, ki s slovansko konferenco in v obče s slovanskim gibanjem ni zadovoljen. Ta list je glasilo stranke »istino russkvh ljudej«, kateri načelujetazloglasnaDubrovin in Pu-riškevič. Da z vspehi slovanske konference niso zadovoljni nemški listi, to se razume sainoobsebi. Saj pa bi bilo tudi slabo spričevalo, ako bi bili Nemci zadovoljni s to slovansko prireditvijo. (Te liste bo seveda citiaal »Slovenec« ter bo kričal, da je petrogradska konferenca končala s fiaskoin, seveda zato, ker je bil zraven župan Hribar. Opomba ured.) Preobrat na Turškem. Carigrad, 28. maja. Policija je na ukaz vojnega sodišča aretirala Kiamil pašo, bivšega velikega vezirja. Carigrad, 28. maja. Ministrstvo vojne mornarice razglaša, da bo na javni dražbi prodalo 60 starih vojnih ladij. Carigrad, 28. maja. »Itti-had« javlja, da je vojno sodišče iz dalo ukaz, naj se aretira armenskega metropolita v Adani, ki biva sedaj v Kahiri, češ da je on eden glavnih povzročiteljev krvavih dogodkov v Adani. Hali ..veleizdainitbf" prota v Zairehu. Kakor smo že poročali, se je veliki »veleizdajniški« proces v Zagrebu prekinil, da je mogel senat soditi v malem »veleizdajniškem« procesu proti kmetu Branku P a i č u iz Petrinje. Senatu je predsedoval Taraboe-ehia, votanti pa so bili Pavešič, Čekaš, dr. Fink in Meilner. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik Accurti. obtoženca pa je zagovarjal dr. Hinki-vič. Paič je obtožen, da je dne 19. januarja t. 1. na trgu v Petrinji klical: »Živio kralj Peter Karagjorgjevič! Živila Srbija! Živio naš srbski narod! Podajmo si bratje Srbi roke, da bomo za Srbijo prelili tudi kri«. S tem se je obtoženec baje zakrivil hudodelstva veleizdaje, ki ga je treba kaznovati. kakor predlaga drž. pravdnik s težko ječo oostal profesor. + K -iOlctnici »Slovenije«. V četrtek je praznovalo akadem. društvo »Slovenija« na Dunaju 401etnico svojega obstanka. Pridržujemo si, da obširno ocenimo pomen tega našega najstarejšega akad. društva, ki je vzgojilo celo vrsto mož. ki so igrali in še igrajo v našem javnem življenju pomenljivo vlogo o priliki letošnjega shoda narodno-radikalnega di-jaštva, ko hoče »Slovenija« proslaviti svoj jubilej v domovini. Včerajšnji uradni list omenja, da so bili člani »Slovenije« svoj čas tudi Šuklje. dr. Šušteršič in dr. Tavčar. Snočnji Slovenec« se je hlastat) oprijel te notice in hitel pripovedovati, da je to dokaz, da je neresnična vest, da je bil dr. Šušteršič nekdaj nemški burš. Pisec teh vrstic sicer nima avtentičnih podatkov o Sušteršičevem bur-ševstvu pri roki. ve pa. da je bilo Susteršičevo slovo od »Slovenije« vse prej kot slavno. Slovenijanski arhiv namreč pripoveduju. da se je tedanji jurist Ivan Šušteršič na vso moč pehal, da bi »Slovenija« izbrisala tedanjega prof. Šukljeta, današnjega dež. glavarja in političnega pobratima dr. Šusteršičevega, iz vrste svojih častnih članov. Šuklje je tedaj baje dejal: »Kaj so meni mar prazni žepi slovenskih dijakov!«, kar je za egoista s Kamna zelo. zelo verjetno. Radi teh besedi je pričel jurist Šušteršič v »Sloveniji« pravo križarsko vojsko zo)-erŠukIjeta.a ne ravno s preveliko srečo. Društvo ga je namreč postavilo pred častni sod in »politični voditelj slovenskega naroda« hi bil tedaj radi Šukljeta gotovo izključen iz »Slovenije«, da ni mož previdno izstopil »prostovoljno« iz »Slovenije«. - Ali je bil dr. šušteršič pozneje res nemški burš, tega ne vem, a dobro bi bilo, če bi sam pojasnil, pri katerem nemškem dijaškem društvu da je bil. Bivši Slovenijan. — Kako Hrvatje sodijo o »Sin-venčevem« stališen napram »velciz-dajniškemii« procesu? Nedavno smo navedli sodbo »Hrvatske«, glasila hrvatske stranke prava, kateri se gotovo ne da očitati, da bi bila liberalna, o čudnem stališču, ki ga z«i-vzema katoliški »Slovenec« napram zagrebškem n »veleizdaju iškem n procesu. Ta proces obsojajo ne le pravniki kriminalisti, ki ga proglašajo enodušno kol pravniški monstrum, ne samo vsi pošteno misleči ljudje, nego ves kulturni svet. Ako ali bolje rečeno pod hrvatsko Firmo izvzamemo malo Številne hrvatskih izhajajočih listov, kisona procesu direktno interesovani kakor glasilo dr. Josue Franka Hrv. Pravo« glasili nadškofa Posiloviča »Hrvatstvo« in »Jutro« ter glasili bana barona Rau-cha. ga ni razen »Slovenca« slovanskega lista, ki hi odobroval ali vsaj skušal opravičiti škandalozni zagrebški proces,-Auch solche Kanze muss es geben! C ujmo Še sedaj, kako sodi o »Slovencu« reški »Novi List«. \ petkovi številki tega lista čitamo: »Ljubljanski »Slovenec« citira v presojevanjn veleizdajniškega« pro-cesamnenje »katoliških listov« »Jutra« in »Hrvatstva« ter po njih zatrjuje, da je obstojala propaganda, ki je imela za cilj, da iz Hrvatske iztisne »katoliške« Hrvate itd. A tudi samo poročilo O procesu ima gotovo tendenco in diši močno po franko-furtimaščini. Ali je to morda solidarnost »katoliških interesov« med zagrebškimi i'urtimaši in ljubljanskimi klerikalci.' Toda eno je gotovo, da misli »Slovenec« naglašajoč besedi »katoliški listi" med svojimi pristaši ustvarili gotovo prepričanje, zakaj slovenski kmet, ki čita »katoliške liste«, smatral bo za čisto res-nico vse. kar pišejo ti listi, a ne bo razumel, da ti »katoliški listi« pod »katoliško« firmo samo branijo Rau-ehov režim kot tak in imajo nalogo, da kakor frankovci prikrivajo Rau-ehovo blamažo.« + Deželni predsednik Sehwara na Gorenjskem. Dne 27. t. m. je bil na Gorenjskem dež. predsednik Schwarz. Prišel je baje poslušat prošnje svojih deželanov. Ob pol 10. uri se je pripeljal z vlakom na Jesenice, kjer ga je pozdravila neka deputacija pod vodstvom znanega Čebulja, gerenta. jeseniške občine, ki je tako tiščal v Seh\varza, kot bi hotel na vsak način pripraviti svoje mnenje do veljave pri njeni. S kakšnimi besedami ga je pozdravil, ni znano, o duhovitosti izrazov pa lahko sodimo sami. Tudi g. nadučitelj ga je pozdravi) v imenu šolskega vodstva, in če se ne motimo, tudi v imenu društva za tujski promet. Navzoč je bil tudi neizogibni Pongrac Ko je skadil cigareto, kar je bil menda najvažnejši fakt avdijence, se je odpeljal Sch\varz na Bled: druge nesreče se na Jesenicah ni zgodilo! Na kolodvoru na Bledu je stala zopet deputacija, koje člani so bili v pretežni večini duhovniki. Ob 12. uri se je vršil v »Zdravilišču« shod raznih odborov in korporacij, katerega je otvoril Sch\varz in -povdarja!, da je prišel radi povspeševanja tujskega prometa in da hoče slušati, kakšne težnje imajo Blejci v gospodarskem oziru. Prvi govornik Rus povdarja, tla je treba na Bledu bolj modernih naprav, kakor vodovod, luč, erarično pošto ter teletonsoko zvezo, nadalje bolnišnico in ubožno hišo, ki bi stala 30.000 K. Treba je regulacije vasi, popraviti ceste in pota. Občani imajo itak že visoke doklade in tem i>otoin ne morejo več dobiti denarja. Druge pomoči ni, kot če vlada dovoli brezobrestno posojilo. Drugi govornik dr. Perjaneič povdarja, kakšne važnosti je nakup gradu: tudi drsališča bi bilo treba in javnih stranišč, kakor tudi ladiše in javno kopališče. Za vse to je treba zopet denarja! Takse, ki jih plačujejo tujci, ne shajajo za vse potrebe in se ž njimi krijejo komaj obresti od zadolženega zdravilišča in stroški godbe, ki stane letnih 5300 K. Za moderne naprave jc ministrstvo obljubilo podporo in vlada naj pomaga. Končno apelira na dež. predsednika, da naj ne bi bil današnji dan brezuspešna. Štuklje apelira na deželnega predsednika, če je mogoče doseči od države brezobrestno posojilo v znesku 100.000 K in sicer tako, da bi se vsako leto odplačalo 2000 K in vrhutega kako redno podporo. Deželni predsednik, ki ima danes najlažji, ulogo pri vsaki prošnji, je obljubil, da bo storil vse po svojih močeh. Prišla je na razgovor tudi šola. kjer bi bili treba V. razreda. Deželni predsednik zopet obljubi, da bo delal na to! Dež. poslanec Piber govori glede potov in cest. dan. ki se j« edini potegnil za kmečki stan. o živinoreji. Govorilo je še več drugih govornikov, ki pa so večinoma popravljali mnenje prvih, le Piber je po pravici kritiziral, da ni navzoč zastopnik deželnega odbora. Kakor je bilo videt;, kmetje biii posebno zadovoljni, ker se jih je premalo spominjalo. Ob koncu j.- predlaga! župnik Oblak, naj se Sehwarzu za kliče »živio«, kar se je z nekako mehanično rezervo štorih*. V narodnem oziru ni bilo niti besedice govorjenja, pač se je človeku zdelo, kak«m- da hočejo hiti Blejci preveč mednarodni in da potrebujejo strašansko veliko denarja. Sicer je pa delal Schuarz pri vsem le dolge obraze in dvomimo, če bo imel ta njegov izlet na Gorenjsko faktičnih uspehov. Dr. Krek — z nožem. Ljubljanska -Zadružna zveza« je imela te dni svoj občni zbor. kateri je bil tako klavern, da bi o njem ne zgubljali nobene besedice. Pero nam sili v roke le velikanska surovost, katero je zagrešil na tem občnem zboru sam predsednik »Zadružne zveze dr. Krek. Katol. duhovnik dr. Krek je grozil z nožem (tako poroča celo uradni iistl »Zvezi slovenskih z ta društvena slavnost v takem velikem obsegu, kakršne dosedaj še ni bilo na Slovenskem, morebiti celo na slovanskem jugu ne. Ze po sedanjih prijavah raznih zvez, pevskih in narodnih društev iz vseh pokrajin čeških, hrvaških in slovenskih dežel bode brez-dvomno ta slavnost najširšega pevskega in narodnega pomena. Aslavnostn emu odboru obljubljene so Še številne korporacije in zastopstva raznih pevskih in drugih društev in opozarjamo tedaj vsa ona društva, katera se Še niso prijavila, da blagovole čimpreje to storiti, saj bode to slavnost velikega kulturnega in zgodovinskega značaja in prvi veliki shod slovanskih pevcev na slovanskem jugu, na katerem se položi temelj veliki ideji v organizaciji in združenju slovanskih pevcev. Zatorej bratska društva pohitite v slavnostnih dneh v belo Ljubljano, da se okrepimo in navdušimo za nadaljno našo kulturno in narodno delovanje. Vsako društvo naj pošlje na to slavnost svoje zastopnike, da poneso po slavnostnih dneh seme v vse pokrajine slovanskih hrvaških in čeških dežel k novemu in velikemu, a enotnemu delovanju v povzdigo slovanske pesmi. Slovenska Ljubljana in narod slovenski se z največjim veseljem pripravlja na srčni sprejem dragih slovanskih bratov gostov. In Vi, dragi bratje pevci, sporočamo Vam, da bode nastopilo v slavnostnih dneh v velikih skupnih zborih nad 1000 slovanskih pevcev, pridite torej v čimnajvečjem številu, da prisostujete tej veliki pevski armadi, kakršne dosedaj še nismo culi na slovenskih tleh. Svojo udeležbo k slavnosti so prijavile nadalie naslednje korporacije in društva: 37. »Sij ene«, hrvat. pjev. seljačko društvo v Šestinah (v hrvaški narodni noši) po veliki deputaciji; 38. »Zori-slava«, pevsko društvo v Sežani po deputaciji; 39. »Drava«, pevsko društvo v Glinjah (Koroško) po deputaciji; 10. »Sloboda«, hrvat. rad. pjev. društvo v Zagrebu korporativno; 41. »Dolenjsko pevsko društvo« v Novem mestu po deputaciji; 42. »Postojna«, pev>ko društvo v Postojni po veliki deputaciji, 43. »Hlahol V i n o h r a d s k y«, pevecka jednota na Kralj. Vinohradyh korporativno; 44. »Ratitovec«, bralno in pevsko društvo v Selcih nad Škofjo Loko po deputaciji; 44. »St. Peters ka podružnica sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani po veliki deputaciji; 46. »Primorski H r v a t», pjevačko društvo na Trstu, po deputacij; 47. »Glasbena Matica« v Ljubljani po odposlanstvu: 48. Pevski zbor »Glasbene Matice« po odposlanstvu) (Pri skupnih pevskih zborih korporativno.) Nadaljevanje prijavljenrh društev in odposlanstev prihodn]ič. — Slovenska šolska poročila! Bliža se sklep šolskega leta in upamo, da ne bodemo ob tej priliki zopet razočarani prijeli za nemška letna poročila slovenskih srednjih šol. Obračamo se zategadelj do vseh slovenskih ravnateljev s prošnjo, da izdajo slovenska letna poročila, tiskana v slovenskih tiskarnah. Kar se tiče slovenskih letnih poročil, nam ni treba navajati nobenih razlogov. Vsaj so namenjena slovenskim dijakom, ki jih Šolajo slovenski starši na slovenskih srednjih Šolah! — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja na čaj, katerega bosta založila v korist naši družbi gospoda Fran Kovač in Ignacij Novak pod tvrdko: »Prva slovenska zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani.« Zavitki bodo srebrna znamka po 10, 20 in 50 vin. Zlata znamka po 30 in 70 h. Poslovati bosta začela s l. julijem t. 1. ter opozarjamo p. n. trgovce, da blagovo-volijo svoja cenj. naročila v svrho točne postrežbe že sedaj v poslati. Naročila sprejema do 1. julija solastnik tvrdke Fran Kovač, Ljubljana Stari trg 17. — Poročil se je danes v trnovski cerkvi g. prof. Fran K o bal z gdč. Lejo Bukovcev o. Iskrene naše čestitke! — Dijaške izkaznice za brezplačno prenočišče v kočah Slov. plan. društva se dobe v trgovinah g. Ivana Korenčana na Starem trgu in g. Ivana Vrečka na sv. Petra cesti 31. — »Zveza slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani« priredi meseca junija v ljubljanskih mestnih šolah več poučnih tečajev o osnovnih pojmih računstva in spisja. Poučevalo se bo računstvo za začetnike, obrtno računstvo, knjigovodstvo in stavbeno računstvo. Tečaj za analfabete. Tečaj za pravopisje in lepopisje, začetno in obrtno spisje. Tečaji so predvsem namenjeni slovenskemu delavcu in obrtniku. Obiskovalci tečaja dobe obisko-valno spričevalo. Poučevali bodo ljubljanski mestni učitelji. Natančnejši načrt objavi »Zveza« pozneje. — Umrl je v Ljubljani g. Rihard Frever, c. kr. poštni nadkontrolor, v Zg. Šiški pa posestnik g. Ivan Roj ina. N. v m. p! — Vajenski skupini N. D. O., ki snuje tamburaški odbor in prosi za nabavo tamburic prostovoljne doneske, je podaril trgovec gosp. L. Rem ic iz 2. Priloga nSItve—*sow ■anttf* st. 121. sns 28. oafo M9. Ljubljano krasno bisernico. Darilcu najlepša hvala 1 — Vrsta tukajšnjih porotnih obravnav za It. porotno zasedanje. Dne 1. junija t. I. Jožef Pibernik iz Mokronoga zaradi hudodelstva goljufije. Dne 2. junija Anton Skerjanc iz Jarš zaradi posilstva. Dne 3. junija I. Martin Zadnikar iz Volčjega potoka radi hudodelstva posilstva. II. Valentin VerovŠek iz Ljubljane radi hudodelstva posilstva. Dne 4. junija t. 1. I. Mihael \Vohlgemut, hlapec v Imenah pri Hrašah, radi hudodelstva uboja. II. Alo| '1 Kopic iz Rudnika radi hudo rjelst « goljufije in poskušenega zapeljevanja k zlorabi uradne oblasti. — Jajca na ljubljanskem trgu. Prodajalci jajc na trgu pred mestno hišo so bih včeraj popoldne neprijetno iznenađeni Tržno nadzorstvo jim je namreč preiskalo vse na irg prineseno blago. Izkazalo pa se je, da je bilo med 3338 jajci le 10 slabih, ki so bila zaplenjena. Da je preiskava jajc tako ugodno izpadla, je pripisovati dejstvu da je sedaj čas najboljših jajc in tudi čas, ko se jih radi relativno visoke cene kmeticam ne splača hraniti. — Služba deželnega lekarnarja V Ljubljani se razpisuje. — Uradniške vile zrastejo letos ob Cesti na Sp. Rožnik. Zidali bodo ondi svoje vile poštni uradniki gg Klepec, Rak in baje tudi občinski svetnik Mayer. — Za „Aljažev dom" so nabrali večje vsote: ga. Minka Ogorel ceva 1000 K, g. Ludv. Dobišek v Kranju 25l£K, ga. Antonija Kostanj-čeva, Marija Kochova in gdč. Ivanka Mikuševa 23460 K, gdč. Julija Stor 74 K, g. Jos. Preveč v Logatcu 65 K Darovali so večje zneske: gg. Anton Dečman, tvrdka Anton Krisper, slavna Narodna tiskarna po lOO K, Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, dr. Valentin Krisper, Vinko Majdič v Kranju, A. šarabon, A nt. Škof, Ub. pl. Trnkoczv in Neimenovan po 50 K, Neimenovana 46 K, kanonik Iv. Sušnik 30 K, četrtošolci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu 25 11 K. Vsem požrtvovalnim darovalcem in neumornim nabiralcem osobito pa gospe Miški Ogorelčevi, ki je dosegla rekord v nabiranju pri spevkov, bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Da bi še na^li obilo posne-malcev! Živeli! — Zares lepa vsota nabrala se je v 3 mesecih, vendar pa stroški za novo stavbo, ki se prične graditi prihodnji mesec, še daleko niso pokriti; usojamo se tudi še nadaJje apelirati na občeznano slovensko dobrohotnost, osobito pa na one rodoljube, kojih cenjena imena še pogre-šamo med darovalci. — Planinci spominjajte se pri svojih izletih v veselih družbah Aljaževega doma, dobrodošel je vsak najmanjši dar! Telovadno društvo „Sokol" skupno z ženskim telovadnim društvom v Šiški priredi v nedeljo dne 6. junija veliko veselico v prostorih člana vinskega trgovca g. V. BolarTija, kjer je bila prejšnja Celarčeva gostilna. Prostor je prepustil g. BolarTija brezplačno, za kar se mu izreka zahvala. Cisti dobiček porabijo za zgradbo »Sokolskega doma«. Spored se javi pozneje. Za obilni obisk se vljudno priporoča »Sokol«. Nazdar! G. dr. Mauring, župnik na Igu, piše, da ni resnica, kar smo zadnjič o njem pisali, da je vse zavito, samo da se ga uniči. Z eno besedo, g. župnik piše, da je bilo uredništvo mistificirano. Ker ne maramo, da bi komu krivico delali, priobčimo ta popravek, prepu-stivši svojemu dopisniku odgovornost za njegovo poročilo. Sicer pa pride zadeva itak pred sodišče, kjer se bo primerno pojasnila. Iz Ljubljane na Turjak se pride z lahkoto v treh do štirih urah. Vsaka stara ženica pride v tem času, pisma, ki jih pošiljamo iz Ljubljane v Turjak, pa potujejo svoje tri dni. Zelo umestna je bila notica »Slov. Naroda«, da na pošti v Turjaku ni vse v najboljšem redu. Dne 30. aprila sem oddal ob 6. uri zvečer na južnem kolodvoru v Ljubljani dopisnico, ki je srečno prišla v Turjak dne 2. maja. Tako vendar ne more ostati. — Turjaški. Poroči se jutri g. Valentin TI č z gdč. Anico Lajovic, oba iz Litije. Čestitamo! Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji ima dne 6. junija ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih pri »Oblaku« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Čebelarski shod v Šmartnem pri Litiji se vrši binkoštni ponedeljek ob 3. uri pop. v ondotni šoli. Shod priredi osrednje čebelarsko društvo za vse ondotne čebelarje in prijatelje čebelarstva. Predaval bo gosp. Anton L i k o z a r. Pojasnilo. V izkaz daril od srede dne 26. t. m. vrinila se je mala nejasnost. Dogodek, ki ga je zakrivil nemški uradnik se ne sme tolmačiti na rovaš uradnikov na ajdovski postaji, ki so vseskozi narodni, temveč na rovaš uradnika, ki službuje v Volčji Dragi. Ta je takrat nadomestovai postaj enačel ni ka iz Ceste. Toliko v pojasnilo. Lovci — straloi — pozor I Bliža se sezona lova. Opozarjamo zaradi tega lovce in strelce, naj si preskrbe svoje potrebščine pri »Prvi borovski tovarni orožja Peter \V e r n i g dr. z. o. z. v Borovljah na Koroškem«, ki priporoča orožja najbolje kakovosti in po najnižjih cenah. Ker je to prva narodna tovarna orožja, je pač narodna dolžnost da Slovenci kupujejo v slučaju potrebe domači izdelek. Planinska koča na Begunjšici je že otvorjena. Koča je popolnoma založena s konservami in tudi s svežimi jedili ter pijačami. Spomladanska flora na Begunjšici in v znani dolini Dragi pod Begunjšico se zdaj najlepše razvija. Odstop kočevskega župana. Kočevski župan Alojzij Loy je odlo žil mestno županstvo, katero je imel 20 let. Društveno. Na Brdnici na Koroškem so osnovali slovensko kmetijsko podružnico. Pristopilo je takoj 60 članov. Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta pri novoustanovljenem poštnem uradu v Volčji Dragi pri Gorici. Kolesarska dirka Trst-Gradiška Zadnje nedeljske kolesarske dirke Trst-Gradiška se je udeležilo 10 dru štev s 24 dirkači- Dirke se je udeležilo tudi slovensko tržaško društvo »Balkan« z zastopniki gg. B e n k o, Z i vic in Maroli. Prva dva sta imela na cesti nesrečo, da so se jima kolesa pokvarila, tretji pa g. Maroli je prišel na tretje mesto in dospel na cilj 14 minut za prvim, ter prevozil 100 km v 3 urah. To je za slovensko društvo častno, posebno ker so se udeležili dirke tudi priznano dobri dirkači drugih društev. Umrl je v Trstu zaveden in delaven Slovenec Slavko Orel, bivši pevec društva »Skolj« v Šmarjah, »Slov. pevskega društva v Trstu«, član čitalnice pri sv. Jakobu in odločen pristaš Narodne delavske organizacije. Razpis službe. Pri deželnem sodišču v Trstu je razpisano mesto kancelista v XI. čin. razr. Naši mornarji. Ladja »Cesarica Elizabeta« je priplula brez neprilik v Šangaj. Krapinske toplice. Pri nas se je pričelo živahno vrvenje. V polnem številu so došli naši vsakoletni gostje iz alpskih dežel, Spodnjega in Gornjega Avstrijskega zlasti iz Gradca itd. Tudi je dobro zastopana Tirolska in Pred-arlska, da celo Nizozemska. Zabave torej ne bo manjkalo. XXXIX. državno srečkanje priredi avstrijsko ravnateljstvo državnega srečkanja v dobrodelne namene za avstrijske dežele. Dobitki, katerih je 18 399 in ki se izplačajo vedno v denarju, znašajo skupno 513.600 K. Glavni dobitek je 200.000 K. Srečke prodajajo tobakarne, menjalnice, davčni in pošni uradi po 4 K. Mednarodna rokoborba v cirkusu Zavatta Še bolj kot navadno in običajno pa je napolnilo tudi včeraj občinstvo prostore do zadnjega sedeža, so-sebno menda radi senzacijalnega izzivanja in stave laškega borilca Anonija proti Rajčeviću. No žal obetala si je večina preveč, kajti An on i, — bodisi tako ali tako, — da je sicer tudi v splošnem surov ga poznamo, je včeraj ostentativno in naravnost, kot bi iskal vzroka, da ga ljudstvo vrže z arene, delal nad vse umazano, ne bri-gaje se za pravila niti opomine nejevoljnega občinstva, ki hoče tisto, kar se mu obljubi. Po drugem odmoru je bil An on i diskvalificiran in Rajče-v i ć priznan kot zmagalec, vendar pa je stavo 100 K, zavrnil, češ, da jih za tako zmago ne sprejme. — Sicer pa je bilo med borenjem precej lepih točk, v katerih se je Rajčević skazal kot običajno mojstra. Odločno pa zahtevamo od vodstva da se občinstvo zavaruje proti takim senzacijam. Borilec Han-sen, občepriljubljen in pošten možakar je dobil v Nemcu Ker manu hudega nasprotnika. Po polurni zanimivi borbi, ki je bila prepletena večkrat z lepimi in vzburjajočimi položaji, je kot običajno vodja borbo prekinil in preložil na drug večer. — Danes se bore Rajčevič-Herman in Pampurri-Anon i. Elektro Radiograf „Ideal" Franc Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Maliču«, zraven pošte; elegantni, moderno urejeni prostori, ima od danes dne 29. maja do torka dne 1. junija sledeči spored: Poslednje praznovanje samca. (Komično.) Sestra mornarskega vajenca. Zaloigra.) Huda princezinja. (Pripovedka.) Bratovska ljubosumnost. (Umetniška drama v 18. slikah.) Pahljača Maščevalni ljubimci. (Komično). „Slovenska Filharmonija" koncertna na binkoštno nedeljo popoldne od 3 do V27 v »Švicariji.« Vstop prost. Zvečer pa priredi »Slovenska Filharmonija« velik ljudski koncert pod vodstvom g. kapelnika Friseka na vrtu; hotela »Ilirija«. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 60 vin. »Na binkoštni ponedeljek« koncertira »Slovenska Filharmonija« popoldne od 3. — V27 T »Švicariji« s prostim vstopom, zvečer pa sodeluje pri predstavi Elektro-Ra- diegrafa »Ideal« na vrtu hotela pri »Maliču.« Dirigira g. kapelrik Frisek. Začetek ob 8 zvečer. Drobne novice. * Abesinski prestolonaslednik, vnuk kralja Menelika, se je poročil z 9 letno nečakinjo sedanje carice. Princ ima 13 let. * Novi carinski tarif so uvedli na Španskem. Predlog, ki obseza 1281 paragrafov, vsebuje tudi določila, na podlagi katerih se osnujejo nove trgovske i>ogodbe s sosednimi državami. * Stavka kavarnarskih uslužbencev Budimpešti se je popolnoma ponesrečila. Izmed 2500 članov organi-zaeije jih vstraja pri stavki komaj desetina. 27 kavarnarjev je hotelo ugoditi zahtevam stavkujočih, med tem ko je pa 220 kavarnarjev zahtevo odločno zavrnilo. * Zločin radi ljubosumnosti. V bolniei v Bruselju je umoril delavec Dion svojo ženo par dni po porodu, ker je zvedel, da je imela baje z nekim prijateljem ljubavno razmerje, kateri je bil tudi oee novorojenčku. Ko jo je spraševal pri postelji, je bila žena tako slaba, da ni mogla odgovarjati, vsled česar jo je smatral za krivo, potegnil nož in prebodel, Crna roka. Laška roparska družba, ki se nazivlje »črna roka« j( umorila policijskega častnika Puzzio v Xew Vorku. Našli so ustreljenega v njegovem stanovanju. Bil je prijatelj in naslednik prej umorjenega policijskega častnika Petrosinija. * Indijsko šolstvo. Po statistiki indijskega šolstva, katero so predložili zastopniki londonskemu parlamentu, je razvidno, da od 1000 Indijcev zna citati 98, od 1000 Indijk pa celo samo 0. No f-uditi se ni, če se vpošteva, da porabi angleška vlada za vsako dete, dokler traja pouk, približno 15 vinarjev/ * Odlikovano učiteljstvo. Oh pri liki vladarjevega jubileja bilo je odlikovanih 177 članov ueiteljstva in sicer je dobilo naslov vladnega svetnika 7 ravnateljev učiteljišč, šolskega svetnika 1 ravnatelj ženskega učiteljišča, 7 glavnih učiteljev in 6 okrajnih šolskih nadzornikov ; cesarskega svetnika 8 okrajnih šol. nadzornikov in 1 nadučitelj ; viteški križ Fran Josi p o v e g a reda 2 ravnatelja učiteljišč, 1 okrajni selski nadzornik in 1 profesor na civilnem dekliškem penzijonatu; zlati zaslužni križec s k r 6 n o 13 okr. šolskih nadzornikov, 1 glavni učitelj, 6 vad-niških učiteljev, 4 vadniške učiteljice, 21 ravnateljev meščanskih šol, 3 nadučit., 2 strokovna učitelja, 1 ravnatelj in 1 učitelj na gluhonemnici, 1 nadučitelj zavoda za slepce, 1 državni ljudski učitelj; zlati zaslužni križec 6 ravnateljev meščanskih šol, 5 ravnateljev meščanskih šol, 51 nadučiteljevl 2 nadučiteljici, 2 strokovna učitelja, 2 strokovni učiteljici, 4 ljudski učitelji, 3 ljudske učiteljice, 1 učitelj na gluhonemnici; srebrni zaslužni križec s krono 1 nadučitelj, 9 ljudskih učiteljev in 3 ljudske učiteljice. * Poljski narodni zaklad. Xad-zorovalni odbor poljskega narodnega zaklada je imel minoli teden svoje zaključno letno zborovanje. — Z dohodki v letu 1908 je znašal narodni zaklad 281.704 frankov, in imel odštevši letne stroške v znesku 7449 frankov, katerih se je dve tretjini porabilo za politične organizacije dne 25. februarja t. 1. še 274.538 frankov premoženja. V nadzoroval^ ni odbor so bili voljeni: dr. S. La-skovski v Genovi, E. Korvtko, J. Ga-lezorski in V. (Jaštovski v Parizu, E. Adam v Lvovu, B. Tnmavski v Premislil in dva tajna člana X. in Y. Telefonsko n brzojavni noroeiUL Nemško gledališče v Sarajevu. Sarajevo 29, maja. Vest, da se namerava v Sarajevu ustanoviti stalno nemško gledališče, je izzvala v vseh norodnih krogih veliko nevoljo. Ta nevolja se je spn menila v ogorčenje, ko se je [zvedelo, da S'* namerava to nemško podjetje podpirati iz državnih in deželnih sredstev. Srbi bodo uvedli veliko akcijo, da preprečijo to nakano. Izlet Srbkinj na Slovensko. Belgrad 29. maja. V drugI polovici meseca junija pride v Ljubljano okrog 30 gojenk belgradskega ženskega učiteljišča s svojimi profesorji in učiteljicami. V Ljubljani ostanejo eden ali dva dni. Iz Ljubljane gredo v Postojno, da si ogledajo slovečo Postojnsko jamo. Milijoni za vojaške kuhinje. Dunaj, 29. maja. »Arbeiterzeitg.« javlja, da je vojaška uprava naročila za armado 6000 letečih kuhinj, in sicer 4000 za skupno armado, 2000 pa za domobranstvo. Stroški za te kuhinje so znašali 20 milijonov kron. List pri- pominja, da se ta znesek ne nahaja v proračunu, da ga je torej vlada izdala brez odobrenja parlamenta. (Vški krščansko-soeiani shod. Olomue, 29. maja. Jutri se tu vrši prvi češki krščansko-socialni shod. Na shod se je prijavilo več udeležencev z Dunaja, med njimi tudi več slovenskih poslancev. Kot protest proti temu shodu se bo jutri igrala v delavskem domu protiklerikalna igra »Na fafe«, v kateri se dokazuje, da zakonci lahko srečno žive brez, duhovniških ceremonij, brez duhovniškega blagoslova in brez cerkvene latinščine. Ker je bil proti papeže vec. Lvov 29. maja. Med nadškofom in kardinalom Puzvno in poljskimi vse-učiliščniki je nastal oster konflikt, ker kardinal neče dovoliti prenosa kosti pesnika Julija Slovackega na Wawce, češ, da je bil Slovvacki — protipape-ževec. Poljaki proti nemški politiki. Krakov, 29. maja. »Gazeta Po-vsechna« priobčuje članek »Pred sodbo naroda«, v katerem očita ministru vitezu Bilinskemu in načelniku »Kola polskega« dr. Globinskemu, da sta Poljake prodala Vse-neiiieem, naglašajoč, da so pravosodnega ministra tir. Hochenhurgerja rešili v proračunskem odseku samo poljski glasovi. Načelnik poljske ljudske stranke Stapinski je stavil v klubu in utemeljeval v enotirnem govoru rezolucijo, v kateri zahteva radikalno spremembo politike poljskega kluba. Y navzočnosti ministrskega predsednika barona Biener-tha in ministra Bilinskega je izjavil, da ne ho poljska ljudska stranka nikdar vstopila v nemški blok, ki ki se ga misli s pomor jo Poljakov ustanoviti proti ostallim Slovanom. Podkupljeni diplomati. Heroj i n, 29. maja. »Loka ia 11-zeiger« javlja, da sta francoski ]>o-slanik Constans in ruski poslanik Zinovjev dobivala stalno plačo od odstavljenega sultana Abdul Hami-da. Constans je dobival mesečno 2000 turških funtov, Zinovjev pa 1000. V Kiosku so našli pobotnice teh dveh diplomatov o izplačan i h prejemkih. Pobotnice so poslali v Pariz in Petrograd, nakar sta poslanika dobila brzojavni ukaz, da naj gresta v pokoj. Gospodarstvo. Povišanje delniške glavnice Živnostenske banke. Živnostenska banka, največji slovanski denarni zavod v monarhiji povišuje svojo delniško glavnico od 30 na 40 milijonov kron, torej za 10 milijonov K. Pogoje za subskripcijo novih delnic objavljamo kakor oglas v današnji Številki našega lista. Agio, ki izide iz te emisije delnic, bo v celoti dodeljen rezervnemu zakladu, tako da bo dosegel višino 10 m.lijonov K in bo s tem banka razpolagala s 50 milijoni lastnih sredstev. S tem lastnim kapitalom stopa banka v vrsto prvih denarnih zavodov monarhije in zavzema prvo mesto med češkimi in praškimi trgovskimi bankami. Na to višino se je popela banka edino s svojim premišljenim delom in priznano solidnostjo. Uprava banke ni mislila samo na povoljno obrestovanje delnic, nego je vedno gledala, da ojačuje svoje zaklade, tako da imajo delnice banke poleg stalne dividende tudi visoko notranjo vrednost. Pogoji za subskripcijo nove emisije so povoljni tako za stare kakor za nove delničarje in ni dvoma, da bodo slovanski denarni zavodi kakor tudi zasebniki, ki bi radi koristonosno naložili svoj kapital, znatno sodelovali pri tej emisiji. S povečanjem delniške glavnice Živnostenske banke, ki je doslej veljala kot znaten faktor pri placiranju rentnih in drugih vrst emisij, bo mogla te posle kultivirati še v večji meri in še laže zadostiti rastočim zahtevam slovanskega denar-stva kakor tudi industrije in trgovine. To povečanje lastnih sredstev največje slovanske banke, ki ima veliko važnost za vse slovansko narodno gospodarstvo naše monarhije, pozdravljamo naj-topleje in priporočamo zasluženi paz jivosti našega čitajočega občinstva. Darila. Izkaz „PodaoraoM društva za slav. Tlaafcaiafta na Daaa|ac< dalje poslanih prispevkov, katere bo darovali: 150 K Narodni sklad v Gorici; 100 K Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Notranjska posojilnica v Postojni in Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 4 0 K Posojilnica v Logatca; po S 0 K Posojilnici v Ormoža in Škofji Loki in županstvo v Postojni; po 2 0 K gg. Ivan Km s, veleposestnik v Ljubljani, dr. Fran Pov-šic, c. kr. dež. sodni svetnik v Trsta in , Marstt na Dunaja; po 1 0 K: dež. sod. svet. Dr. Ivan Pekolj in prof. dr. Ivan Regen na Dunaja, odv. dr. Ferd. Mullsr In prof. Si Podboj v Celovca, notar Jak. Kogej v Loiu, prof. dr. Jožef Mencej v Idriji, odv. dr. Fr. Ros i na v Mariboru in zdravnik ) dr Itan Verčon v Sežani; po 8 K A.|Schrey na Jesenich; po ti K: fin. kom. Ewald Howanaki. min k< nr. dr. leo Stare in ravn. Ivan Tomaževir. vt,i a Dunaja; po 5 K: sodnik Fr. Vidmar v Ajdovščini, sodni svetn. Josip Sitter v Brežicah, profesor A. Tavčar in nadporor. Ivan Velkaverh v Ljubljani, prof. Alfonz Vales v Mariboru, A. Paulin v Podbn»y-jah in okr. zdravnik dr. Alojzij Kraigh r pri Sv. Projici v Slov. Goricah : po 4 K : Jos. Urbančič v Bazovici ;«ri Trstu; po 3 K: Lavoslav CvetniĆ Li dr. Jos. To-minšek v Ljubljani in Pravdoslav IM>. k v Pazinu; po 2 K 5 0 v: Fran Berite v Karjdiji in po 2 K: Dr. Fran Kogoj, Jesenice, župnik Ant. Kolar, Št. Ilj, < kr. glavar Št. Lapajne, Ljubljana in Jakob ZnioVr na Dunaju. Skupaj 7 04 K 50 v. — Darove sprejema blagajnik Ivan Lazar, nadrevident j ž. v p. Dunaj III/3, Reisne rstr. 27. Ceneno domačo idrovllo. Za uravnavo \n ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ..MolTovegaMeidlitz-praJha", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na v»e cežkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan Lekarnar A. MOL L, r tp fcr dvorni zakffate!j na OUNaji, Tuchiaabeo H v lekarnah na de-aett i« tzrocno g g Privoščile si večkrat na teden izborne testenine „Pekatete!u 2C05-1 Ob skvarjenem želodcu, gore čici, sezite takoj po staru preizkušeni Franc Jo želo v i gre n Čici. Pol vinske kupice izpite zjutraj na teSče, povzroči že v malo urah veliko olajšanje. Zdravniško sijajno preizkušeno. 691—1 1 Opozorilo. V. J. Havliček in brat, staroznana izvozna firma,. ustanovljena leta 1887 v Podebradih na Češkem razpoš Ija sedaj zbirke vzorcev modnih damskih in moških spomladnih in letnih oblek, volnatih in pralnih itd, dalje bombaževinastih vseh vrst Bedi ta češka tvornica vrlo priporočena. Barvanje hls. Predobro znana firma Karel Kronsteiner na Dunaju, III, Haupt-strasse »20 nam naznanja, da je za že barvane fasade nje patentovanim apnenim fasadnim barvam dajati prednost pred vsakim drugim barvanjem, zlasti pred ta*o-zvanimi mrzlovodnimi barvami, pri katerih se barva prav rada lušči. Nasprotno je pa pri novih fasadah in sesnih stavbah najto-pleje priporočati emajlne fasadne barve. Iz otroške govoric*. Učitelj: „Kje povsod se nahaja jelen?* Mali učenec: ,V gozdu----Učitelj: „In nau — — Učenec: „ln na Schichtovem milu", — Učitelj (smehljaje,: Je že res, ali jaz mislim na gorah Jelen se torej nahaja na gorah in v gozdu"--— (ln na Schichtovem milu", je zaklicala vsa mala družba soglasno z veselim smehom. Smejati se je moral celo g. učitelj. £e aooi povsod? neobhodno potrebno zobno Creme vzariuje zobe cist«, bele in zdreve. 1386 -6 onceano Pri r urina ancoo - šel« iuai» iud«. Mcčno arsenivoTO Uereino pomaga pri kriultt, k* šn It. šenMkili b< i lena« h, malariji i n mrzli vi /d ravn priporočeno. Za domaće pitno adravljenje •« do-i.iv* poTsod. Kopalna iu tračno lettk^išč* KoiKcifiio (Jui Tirolsko ) 535 m. zdraviliški dom. Grand bolel I. vrsto, park 150.000 ;m, podplfcainsko podnebje. Panorama na dolomite Maj—oktober. Prospekti gratis. Proti zobobolu in gnilobi zeli Izborno dolnjo dobro 100110 antiseptična Melnsine ustna in zobna voda ki *itr*l allMM ta m« p rije tu« •»§»• Ia uf, t otSsU«smi#si a na«vt m. BI forodDM&ra gospoda H. I*«tsjUko* leJrjLRuuja v izbijani. Vato tsboena Molaotoo ustna ia sobna voda Jo Dsvjboljie sredstvo zoper soboboJ, odtoaDJtrio nopr^otoo sopo la ost in je Doprskosijiv ptipomoosk proti gojilok ■ob, smto jo fsonrnnmn lUejtosIM pripc totem. Oiieiisnii p* protm potUns to 8 srtsfrlsonoo Ifahss, aorto* in sobo* *oa* Dovolim, do to Javno oarinntta, kar Jt ros hvala wa«aao, 1 s spatv Oonalt mirTol tajnik NoUtoa. m. aorisa UOL DiL UkavniJs asttL Liturintki m 7» Zahvala. L|nhlianskema prostovoljnem ga-■a ln reševalnemu društvu so v priman to točnoga m vestnega delovanU podarili: a) Slovenska glavna posofllnlca v L|«hltani f>»« K, b) ekccelenra himn Sehwe- Ml 50 K c gospod Artnr Mdhlslten »00 K. Isvriuioč svoto prijetuo dolžnost, se v imenu draška sa plemen te in ud* t ne darove najtoplejše :i»bvalinieva 2102 V Ljubljani, doe 29. maja 1909 FriB Birle blag'jnik Josip Turk podnačelnik. t Podpisani naznanjajo v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem preža-lcstno vest o nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga oz očeta, brata in svaka, gospoda Rihordo Freyer]n c. kr. višjega poštnega kontrolorja ki je po dolgem mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 28. t. m. ob ; 4l . zvečer mirno zaspal v Gospodu Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo. 30 t. m ob pol 4. popolne iz hiše žalosti, Kuhnova cesta št. 23 slovesno blagoslovljeni, nato pa na pokopališče pri Sv. Križu položeni v grob Sv zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani 29. maja 1909. Karolina Frever rojena Kopriwa, sojroga. — Rlhard in Robert Frever, otroka. — Ana Frever, Roberta Frever, učiteljica, sestri. — Fran Kopriwa, rudarski nadzornik, svak. Hedtika Kopriwa roj Ruprecht, Marila Hopriwa roj. Ruprecht, svakinji. 2122 t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod Han Roffna posestnik v Zg. Šiški št. 16 danes zjutraj po dolgi hudi bolezni previden s sv zakramenti, v 73 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb rajnkega bode v nedeljo, 3o. t m ob 2. popoldne iz hiše žalosti na pc kopališče v Dravlje. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. 2112 Zgornja Šiška, 28. maja 1909. Marija Rojlna roj. Dotnlčar, soproga. — Marija, Ivana, Frančiška, Mirna, hčere. — Jožef, ivan, Anion, F'anc, Albert, Mihael, sinovi. — Bratje, sestre, vnuki in zeti Dobro vpeljana na zelo prometnem kraju, se takol cdds. 2121 Naslov v uprav rSlov. Narodau. ff*w ** £091 sel spre]me tako] v trajno delo Anton Valentinčič, sedlar ▼ Novem mesta. knjisovodhinja in blasojnlčarka z večletno prakso, teli preme alti službo. Prijazne ponudbe s pogoji se prosijo pod „Vestnost" na upravništvo ..Slovenskega Naroda' 2111-1 Učenca sprejme trgovina z železnino Valentin Golob Lfabllana, Mestni trg 10. 21&7 1 6 RJUH Ia beljenih, brez Siva, J 50 200 cm velik, nanio K 12S*&0 | samo v tkalnici Bratfe Krajcar, ± nobniaka avav. 9161, Cesto, r- Vzorci cefirja in vseh vrst plat-nine in bombaževinaatega blaga gratis ta franke. A. LUKE pred škofijo 19 Lsa sanranafeea najmoSemejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke eeMfe. K95—3 ■prefat M dobro zveab.na prodajalka mešane stroke In galanterije. Ponudbe: A BUDEOVIČ, Bohinj aka Bistrica. 2115—1 Lepe majhno posestvo s trgovine mešanega blaga v veliki vasi ob glavni oesti, blizu farne oerkve in v bližini Domžal, se ceno proda pod ugodnimi pogoji. ri04—1 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda". Odda so takoj ali s 1. avgustom lepo, prostorno 2110 1 stanouonje 8 2 sobama in vsemi postranskimi prostori na Olincab Št« 5. Natančnejša pojasnila ravnotam v pritličju. K boljši pošteni rodbiui, h kakemu gosp. uradnika ali samostojnemu gospodarju bi rada vstopila kot gospodinja izobražena gospodična, izvežbana v kmetijstvu, gostilni in trgovini. Naslov pod šifro „gospodin}a" na upravništvo „ Slovenskega Naroda*. 2108 1 Pozor! Pozor! Na binkoštne praznike se bode točilo 2119 na »Zelenem hribu" tudi izborno Aurovo gnitij sivo. Razglas. V Perenlćia (občina Kastav) se preda posestvo obstoječe iz novograjene enonadstropne hi se, s klet|o, vodnjakom, vrtnim salo-n m, kegliiščem, velikim vrtom ln dvoriščem. Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matulje, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino c lesom ali vinom. Cena je nizka, pogoji plačanja jako povoljni. Več pove Vjekoslav Oso|nak p. d. Gajanlć, trgovec v Perenićih, pošta Fran-Ć16L 21)8-1 Hiša enonastropna, z nekaj zemljiščem, v prijaznem kraju na Notranjskem, poleg državne ceste, v kateri se nahaja dobre idoša gostilna In tr- gOlina, SO proda radi preobilega drugega posla. Prostor je tudi zelo pripraven za vinsko trgovino ter tudi druga kupčija bi se mogla tamkaj bolje razširiti. Glede natančnejših pojasnil so nasloviti pisma: „F. F. 200" poštne ležeče, LJubljana. 2092-1 Za večjo trgovino na deželi se išče prodajalec aH prodajalka mešano Stroke, izurjena moč, posebno v manufakturi. 2117—1 Ponudbe s Jprepisi spričeval ter z navedbo refereno in zahtevo plače poslati je pod „Trnovo M11! leteče, Trnove, Notranjske. Krojaški delavec sa veliko delo ae spro|me tsko| pri L M. Petešnlkn v Kamnina na »|skom. 2094-1 V UDbUoni v najboljšem stanju, enonadstropne, z vrtom, ae preda. 2114—1 Naslov pove upravn. „S1. Nar.u 2 za čevljarsko ebrt sprejme takel Jvan piš, Šiška. 2C97 1 Tvornica kmetijskih strelov IŠŠO spretne, solidne AGENTE. Ponudbe pod „U. U 5e manj pogostitve. Lastnikom hotelov so zagrozili z bojkotom, ako hi kazali Japoncem količkaj pozornosti. Izvoz in uvoz zlata in srebra. Mi- noli teden se je izvozilo zlata v Francijo za 2,535.000 dol., v Atrgentinijo za 3,800.000 dol., v Rotterdam za li.irtHUMMJ dol. in v druge dežele za 55.000 dol. Izvoz srebra je znašal v.:.i>oo dol. Uvoz zlata pa je znašal 135.000 dolarjev in srebra 211.000 dolarjev. Umrla je v Blly, Minn. 291etna omož. Slovenka Ivana Palčar iz Št Mihela na Dolenjskem. Zapušča soproga s šestimi otroci, izmed katerih ima najstarejši šele 7 let, najmlajši pa 5 tednov. Vzrok prehlad. Ameriško brodovje se je na poti okrog sveta močno pokvarilo. Raz-klali so se jambori, odnehale jeklene obrambne plot«»pil med hrupno zabavo v plesno dvorano svatov m gostov neizprosen stražnik in s krutim »V imenu postave« odtrgaj ženina od neveste, ko sta se zibala ravno v lahnem valčku po okrašeni dvorani. Odpeljal fra je vkljub prošnjam radi nekega prestopka, katereg-a pa ni povedal, n;« stražnico. Ženin je mirno odšel, vložil na policiji zahtevano varščino i;; s«- vrnil med svate, ki so jra navdušeno pozdravljali in s podvojenim navdušenjem dostavili moteno svatbo. — Iz maščevanja, ker je bil odpuščen, je zaznal neki dela ver- v Gleve-landu tovarno koles in avtomobilov (i. Warden. Škoda je cenjena na To.000 dol. Poboj radi doljra. Štefanu Krizami v Voun^rstovvnu je bil dolžan neki KaiJiak manjšo vsoto denarja. Po daljšem tirjanju mu je prišel Karnak dolpr plačat. Pri tem sta se sprla.nakar jra j«- vrgel Križan iz hiše. Ko se je hotel Karnak še enkrat vrniti, udaril g-a je Križan s sekirico po glavi in mu prebil lobanjo. Karnak je v bolnici umrl, neprevidnega Križana pa so zaprli in pride pred ameriško porotno sodišče. Spomenik izumrlim Indijancem. Poleg velikanskega spomenika boginje »Svobode« v newjorški luki, nameravajo postaviti republikanci še večji in impozantnejši spomenik izumrlim Indijancem. Predstavljal bo elikanski, daleč na okrog vidni kip tem stara pesem dolgoletnega ubojstva nespremenjena. — V očigled zasedanju in krutemu zatiranju in ropanju tujcev, je tak spomenik naravnost izzivalna ironija. — Planiti v deželo, jo zasesti in oropati, uničiti in zamoriti domač rod in mu postaviti na vse zadnje še krasen veličasten spomenik, na katerem Indijanec gostoljubno pozdravlja došle tujce, zatiralce, pač ni simbol moderne prostosti, marveč sijajen triu m f zmage nad domačini v krutem boju in krvavih moritvah z orožjem in sirupom uničenimi rodovi. Zgorela je v Xe\v Jorku velika pekarna Star Baking. Škoda znaša nad 100.000 dol. Na počitnice v Evropo deloma za stalno, deloma na kratek obisk so se odpeljali 13. t. m. sledeči amerikanski Slovenci: Fran Petkovšek s soprogo, J. Jerina, A. Osredkar, I. Kavčič s soprogo, 1. Peklaj z družino I. Gostiša, Št. Petkovšek, J. Suhadol-nik, Pr. Skvarča in I. Adam. — Povodom odhoda jim je priredilo pevsko društvo »Ljubljanca« časten večer. Po svetu. * Nagovor gospoda stotnika na odhajajoče rezervnike. »Allgem. Zei-tung« donaša iz nekega poljskega mesta naslednji avtentični slučaj: Rezervisti, prišedši iz Bosne,bi morali biti odpuščeni domov. Poveljnik ene stotnije jih je ukazal poklicati predse, da bi jim povedal, kaj imajo storiti po prihodu v rojstne kraje. Suhi in popolnoma utrujeni stoje vojaki v vrstni in radostno pričakujejo trenutka, ko se bodo mogli odpeljati do svojcev. Z napetostjo poslušajo torej, kaj jim bode pan-kapetan poviedzal. »Jeder Reservist ist verpflichtet, sich hinnen 14 Tagen nach der An-kunfl in den Aufenthaltsort beim Gemeindevorstande zli me 1 den!« Ta ukaz je moral stotnik vojakom raz-tolmačiti v njih niatemem jeziku. Od konea je že še nekako šlo v \ojašl;i poljščini —- a ko je došel do besede »hinnen« pa vpraša narednika: >Si«, Feldvvebel, \vns heisst aut* polnisch binnen«.' — »Ich melde gehorsamst »bučele« — Herr Hauptmann.« — ;:Xo, also: »Vsak rezeriist je dolšen s.' meldati »bčele« štirinajst dan.« — Sie. Peldwebel, was heisst polnisck tremeindevorstaud« — »Pokorno javim, »načelnik gminy« -— panie kapitanie,« je odgovoril narednik. — »Xa, also, jetzt \veiss ich alles:« — > Vsak rezerfist je dolšen bučele šti-rinajsti den zameldovač (javiti) a svojego načelnika od komina (dim nik)!« »Rozumiala ?« vpraša stotnik pred njim stoječe vojake. — »Nie! panie kapitanie, nijeden nie rozuiiii-al,« je odgovorila cela Mutnija! — a-Goveda vi vsi,« reče stotnik, »še svojega lastnega narečja ne razumeta ! Tableau - a brez komentara! * Pravila za obiskovalce gozdov. 1. Ne trgaj vejic, listov in cvetov, ti so kras gozda, ki vsakega, razvesele in tvorijo novo življenje. Kar utrgaš, kmalu zvene, rastlina pa le kolikor toliko oslabi. *2. Ne hodi po mladih nasadili in pazi kam stopiš, ko si trgaš jagode in gozdne cvetice. Posebno pazi na mlada drevesca, da jih ne pohodiš, ker jih s tem uničiš ali poškoduješ z eno stopinjo toliko, da komaj v več letih doraste. !». Časnikov, papirja in drugih odpadkov ne puščaj na potih in počivališčih. Vrzi v grmovje ali zakoplji v mah. 4. Posebno pazi v gozdu na goreče smod-ke in na ogenj sploh. Pohodi in ugasni popolnoma smodko, ker se, posebno ob suhem vremenu, lahko užge gozd. 5. Ne begaj živali po gozdu, vse smatrajo potem človeka kot svojega najhujšega sovražnika. 6. Psa drži na vrvici, ako nisi prepričan, da nima \<>.-.el ia do lova. • Sahalinski biseri. Japonska je »piavila na trg v zadnjem času toliko biserov, da bodo njihove cene, posebno pa v Londonu, Hamburgu in Parizu, kamor jih največ izvažajo, gotovo v kratkem padle. — Otvorila, je namreč na prostranih peščenih bregovih otoka Sahalina moderno napravljene nabiralnice biserov, ki so se izvrstno obnesle. Dobili so samo tekom enega meseca približno za pol milijona mark najkrasnejših biserov. Kamni so popolnoma čisti, krasnega bleska in precej veliki. Dobili so tudi več jako redkih popolnoma črnih, rujavih in rumenih biserov. — Ako ostane ta nabiralnica pri začetnem uspehu, bo Japonska v kratkem odločevala na trgu biserov. ♦ Kazenske naloge. O mnenju merodajnih šolskih vzgojiteljev poroča glede kazenskih nalog neki berlinski šolski list sledeče: »Kazenske naloge so docela ničevo vzgojevalno sredstvo in žalosten ostanek in spomin davno minolih dni. S takimi na- logami se nikakor ne vceplja otroku prepričanje, da delo človeka ne sramoti, marveč fizično in moralično dviga. Tudi se je izreklo mnogo šolskih ravnateljev proti zapiranju otrok po šolskih urah, češ, da je najvažnejša naloga vzgojitelja, zabra-njevati mladini prestopke, neredno-sti in pregrehe. Učitelj naj vpliva na otroka blažilno in mu s primernimi sredstvi vzbuja veselje do pouka, da ne smatra šole na kraj, kjer se ubija vse veselje in kjer se čuti otrok nehote prisiljenega. Najboljši učitelj ni tisti, ki četudi še tako pravično, taktno in zmerno kaznuje, temveč tisti, ki si odgoji otroke da mu kaznovati ni treba. * Dvorezno počaščenje. V srednjem veku so se školastik: bavili in zabavali z raznimi jezikovnimi posebnostmi in dvoumnostmi. Neki (menih) je zložil v 13. veku na čast novoizvoljenega papeža Klementa IV. (P2(>5—1268) jako zanimiv spev v latinskem jeziku, koji spev more veljati za počastitev, ako se ga čita od zgoraj, ali pa za pamflet, ako ga čitaš od spodaj nazaj in se je glasil: »Laus tua non tua fraus, virtus non copia rerum — Scandere te feeit hoc decue eximium. — Pauperibus tua das, numpiani stat janua clausa. --FnJidere res quaeris nec tua multipli-cas, — Conditio tua sit stabilis! non tempore parvo — Vivere te faciat hic Deus oinnipotens.« — Slovensko: Tvoja zasluga, ne zvitost, tvoja čed nost, ne bogastvo so ti pomogli doseči to največjo čast. P bogi m daješ svoje imetje, tvoja vrata niso nikdar zaprta, skrbiš zato, da bi tvoje imetje pi šlo med ljudi, a ga nočeš pomnožili. Tvoja delavnost bodi stanovitna! Daj Bog vsemogočni, da bi tukaj ziv dolgo (let). — Od zdolaj čitano se to glasi: »Oinnipotens Deus hic faeiat te vivere parvo Tempore! non sta bilis sit tua conditio! Multiplicas tua nec (jiiaeri^ res iundere, clausa larma stat, nunuuam das tua pauperi bus Eximum decus hoc feeit te scandere rerum Copia, non virtus, fraus tua non tua. laus.« — Slovensko: Da bi ti Bog vsemogočni dal kratko življenje! Nestanovitna so tvoja dela! Pomnožuješ svoje bogastvo, in ni te ^krb, da bi se imetje razlilo med ljud stvo, tvoje duri so zaprte, in ničesar ne daješ ubogim. Do te največje ča sti te je privedlo bogastvo, ne delavnost tvoja, tvoja zvitost, ne tvoja za sluga! * Uresničene sanje. Posmehu jemo se sanjskim razkladalcem, ki so le nekaka reklama za brezmiselto loterijsko igro, s katero molze država ravno iz najrevnejših slojev trdo za služene groše, ker jih ne smatramo več kot nekdaj, od boga ali od kake ga božanstva vdahnjene oznanjeval-ke sreče ali nesreče, marveč si jih po modernem znanstvenem napredku naravoslovja razlagamo lahko popol iioma naravno. — Faktum pa je, kar je ravno dovedlo lahkoverne ljudi do fantastičnih izvajanj sanj, da deluje človek v sanjali včasih veliko inten zivneje kot v življenju in da vidi in napravi v sanjah stvari včasih tudi popolnoma naravnim potom, katerili bi sieer ne videl iu tudi ne izvršil. Angleškemu vlivateljn svinca W« nisu v Bristolu se je sanjalo, da je popravljal streho neke cerkve. Imel je poleg sebe lonec stopljenega svinca. Nakrat se mu vsled neprevidnosti lonec prevrne in svinec se zlije po strehi in pade z velike visočine na t hi. Ko pogleda Weats na tla, opazi začuden, da se je svinec med padcem oblikoval v lepe krogljice, ki so se popolnoma utrdile. — Ko se je y jutro prebudil je začel razmišljevati, kako bi se delo olajšalo, ko bi se to dalo uresničiti. Stopil je lonec svinca, in ga pustil kapati z višine 60 m. In res so se napravile na tleh lepo oblikovane svinčene krogljice, kakršne se še danes rabijo kot lovska zrna v brezštevilni množini. Mož si je vzel na to patent, in v kratkem obogatel. * Pika — pol milijona. Bogata Američanka, ki se je mudila v Parizu, da si ogleda njegove znamenitosti in posebnosti, ter prouči fino življenje v razkošnih salonih in glediščih bogatiti nad vse modernih Parižanov, je obiskala tudi znane francoske dragiilar^e. Med razstavljenim nakitjetn ji je posebno ugajal krasen dijadem, ki je bil cenjen na 85.000 frankov. Hotela ga je imeti. Gre na brzojavni urad in brzojavi svojemu mož ti v Ameriko, če ga H sme kupiti. ■— Možu se je zdela svota malo previsoka, zato odgovori »No. Priee to h;gb.« (Ne. Cena previsoka. Brzojavni uradnik pji je izpustil za besedo »No« piko, in žena je dobila v Parizu sledečo brzojavko: »No priče to h igli < kar se reče »Nobena cena previsoka«.) Vzradoščena nad ljubkostjo svojega moža gre k drageti-narju in si zbere vočigled dokazane moževe ljubezni mesto prvega dija-dema za 85.000 frankov, podobnega a bogatejše z biseri in dijamanti opremljenega za 500.000 frankov. Tako je stala izpuščena pika Amerikanca pol milijona. 0 lata so moja kolesa Herbst zatofevala svet Oblastveno varovano. 1443 8 Dunaj VI., Mariakilfstrasue 1 c Časa piecola) Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501. Vinko Majdič valjčni mlin v Kranju Največja * proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrat Proizvodi vzamejo jako veliko vode v ae in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 30 Zastopstva in zaloge: V Llabljanl, Podgradn, Trnovem, Kočevja, Trstu, Oorlcl, Celovcu, Beljaku, Bolesnu, Inomostu, Trt-dentn, Sadra, Spljetu, Ercegnovesa, Kotora, Sarajevu in Pultu. Brzojavi: Val|ćnl mlin, KronI. V Ameriko in Kanado pripravna, cenena In ianesl Iva vožnja Cunard Line. Odhod Iz domačega pristanišča Trsta: Parnonia, 1. junija 1909. Carpathia, 8 junija 1909. Slavonia, 22. junija 19 9. Iz Llverpoola: 1515—7 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 29. maja, 19. junija, 17. julija, 7. in 28. avgusta, 8. septembra in 6. oktobra 1909. Mauretania dne 5. junija 3. in 24. julija, 4 avgusta, 4. in 25. sept.*in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri v LJubljani, Slomškove ulice eter. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Najbolje za zoba Zlat radnik »[vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi PIANO - ORCHESTRIONI i godbo mm lok, zvonilo.«, = Mandolino in ksilofonom = s težo da se zamorejo postaviti pov-sodl. Krasna godba in stro-kovnjaška izvršba jamčita za gotov dobiček. Električno-pnevmatični orhe-strioni Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in sodbo na lok. Govorila z zvokim odmevom za gostilničarje m zasebnike. W Kamniiisi Tlsn-Tlsa. Prvs osUia* 500-9 Josipu Drollu I Zdravilišče in vodno lečKče. Kopališče Kamni* na Kranjskem. Seslja so ssdno 15. maja. Prekrasen gorski saveten kraj, milo na^al-»insko podnebje. Za notranje, livčne bolesni, prebolele, vsakemu primerjano ntrdilno postopanje. Vodna zdravljenja po liitemu Prieasnitz, Winrern t«, Kneipp. Solnčne, gtjikovokisle tn elekt i-ne kopeli. Zdrav Jenje % radijem, pit a in kop« on zdravljenja. Zdravljenje s vročim suhim sracoai. Masaša in elektroterapija. Kopalni basin, »tsaćnat zdraviliški park, izvrstna cenena restavracija. Dobra star ovanja v zdraviliSkem doma in v.-ć vilah. Zmerne cere Prospekte poftiija zastonj dr. Rudclf WacWenre(lpiAć*3vctiije ti» obroke. 184—11 en >a ĐjiMaistTB Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip flev. 8. Raichova hiša. Jcvrstat Ia solldao atlo; Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. : Največja zalaga lavaiaih do aajfiaajttli otroških votičko v In navadno do najfinejše zime. M- ?akič o LJubljani Maznanim naročnikom te pošilja a povzitjoin. w t jos. Rojina krojač prve vrste £ i Šelenbnrgove ulice št. 5 k nasproti glavne pošte konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kro|a in elegantne izvršitve. Tvornllko zaloga nojf. aogl. Id (rane. specijalitet blaga. Zavod za uniformiranje. k k k k k k k Svoji k svojim! Te iltno droiOf izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril -jKetofiovi družbi po niskih cenah samo JdaksZaloker v Ljubljani * lastni hiti JKladezne ulice št. 17 in Rečne nlice It. 5. ar v korist fM Ciril-Metodovi družbi I Prva b. trornica tiarirjev LJubljana flltterjeve nllce S BIIzr firodlito Rudolf A. Warbinek o E o 3 Priporoča svoje prve vrste, sa vsa podnebja solidno narejene klavirje in kaimoailo tudi za gotov denar, na dolna odplačila aH napooodo. Poprave tn oglaševanja se Utiln|e|o točno in ratunijo najceneje. 1708 i ullVlM *eIexnUl r«Uinlako»innlih;opremlien|e etažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobami. ^% Želene lionstrukcije streh, mostcu ittf. ^ laz Ana Csillag d svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi "lore-lejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo ima šla sama. To je edino sredstvo proti izpadaoju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasisča, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in j h varuje pred preigodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Veakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag Iznajdene pomade obrani svoje lase goste in dolge. Nobeno dru^o sredstvo nima toliko redilnlh snovi za lase kakor pomada Csillag, M si je po vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh, Ker izpadanje las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno pogaojati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznalaih pisem, ker le resnica venca uspeh. 804 15 f onček stane 2 K, 4 K, fin 10 K. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem sveta s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice Ana Csillag, Dunaj L, Graben štev. 14, kamor J« naalavljatt vsa naročila. Najceiiejlla i najhitrejša vožnja ? fcnb je s paroiki jmtniift Liojda ;oe«rek!mi brfoparntai „KAISfcR VVILMftLitf \V\ t9KRQHr**mX W!LH£LM", WILHELM d. QHQ*U£" Pre>kf*trei s>^n volit ga tratja sam^ 9 • t ffrmi sU>tar£en. sanoaljrv poduk in veljavne vosns j«uuj aa aamUt gori nat^ac- Saaatf neg* parobrodn*ga društva kakor tudi litttka sa vse prog* *iri*rrfijrih de&»* J* nie dobit« w BU|mia»af ssaml «dfn« te ut* & ITABBU TAVCAHJD, i aaapreti *V**naiii ^tilai „prl Mlareai TUierJiMv I Odhod is IJubijane ja vsak tarok, četrtek in sobote. -9 I Tsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, toono ia breaplsv I fino. - Footroiba poitoaa. rooina in aoUdna. S I Potiukom, navaaenjeniinv m Oolorado. tteuo, Gaiiroe< mL Otah, Wiomina, Navada, Oreaoo in Wsetunfton nudi nas« o nffodno m isredno o dno oren OaivMt*««. Odhod es ta4 trn nrofl 1« Brsana enkrat mesedno 3370-99 e«sa ■ »*sa>OQhi«e^ e« ■assamls^^ /i v. i 8556 0Z 4. Priloga „SteVSBBEenB ■lftst;;li del V sosednem in-fluenciranem telesu pa se odbija in i uhaja če le možno v zemljo. Sila s kojo se električni vrsti obloženega telesa odbijati tišči le proti zunanji ploskvi. Ta pritisk na ploskve imenujemo napetost, .lasno je toraj največja napetost na pomolih, robovih in telesnih ostrinah. Pri dveh nasprotno stoječih električno obloženih telesih se napetost privlačnih delov sila pomnoži, tako. da dobe napetost vsled in-Fluenee tudi medležeči delci zraka. Združenji' nasprotno privlačujoči ii se električnih vrst pa imenujemo razbremenitev. Ta razbremenitev se vrši sila liitro in z velikansko silo In ravno to imenujemo blisk oziroma strelo. Blisk je toraj razbremenitev dveh nasproti si stoječih električno napolnjenih točk na oblakih ali na oblakih in eksponiranih zemeljskih točkah, kjer je napetost in goščoba elektrike največja. Ta razbremenitev traja 1«' malokedaj eno sekundo v ugodnih slučajih se vrsi spoje-nje v eni stotisočinki sekunde. Ako se zbere v ozračju oblak električno obložen in se približa zemlji, povzroča vsled influence na najvišjih zemeljskih delih električne obloženje. Največja napetost nastane na dimnikih, visokih strehah, sto1-pih, vrhovih dreves in visokih pečinah. Jasno toraj udarja strela pred vsem v take predmete. Toda tudi visoke prostrane kovinske kupole in ploskve privlačujejo jako močno atmosferično elektriko, da, včasih skoro močneje kot kak bodisi tudi višji strelovod, ker se zbere na ph^-kvah večja električna množina in zato tem lažje vpliva na daljavo. — Odvisno pa je tudi od hitrosti, s katero se obložen oblak pripodi. Na smei- strelne poti v zemljo ali odvod hipno oproščene elektrike vsled združenja nasprotnih električnih vrst na oblaku in nasprotnem delu telesa vplivajo več ali manj dobri električni prevodniki in jo odvajajo pogubonosno od strelovoda. Taki so: vzidane železne plošče, vezi in eevi, kovinska oprava, zabiti žeblji, pozlačeni ali bronzira-ni okvirji, vlažne stene osobito vlažna tla bodisi v poslopju uli tik pred njim. Vsekakor seveda tudi živa telesa. Čudno se bo to morda marsikomu zdelo, toda pri al mosferični elektriki nikakor niso merodajni tisti zakoni električnega upora, kakor pri navadnih električnih tokih. Pri spiralno zvitih ali ostrokot-iiii zakrivljenih odvajalnih žicah odskoči odvajana elektrika kaj rada tudi vsled samoindukeije. To je neka moč. ki se pojavi pri nakrat-nein postanku električnega toka, ga skuša (»slabiti in se jači sorazmerno s prvotnim tokom. V tem slučaju poišče si pot do zemlje tudi po slabe-jih prevodnikih, le da je krajša. — Odvodniki atmosferičnih razstrelb so toraj tem zanesljivejši, eim boljša je njihova odvodljivost, ergo eini večji njihov prerez in ploskva, čim manjša njihova topljivost in čim večja njihova specifična toplota. — Vsekakor pa pridejo pri tem še raz-110*11 i od noša j i v pošte v. — če se vrši razbremenitev hitreje, tem večjo ploskev zahteva, ter je v nasprotnem slueaju manjša nevarnost, da se žica raztopi, kakor, da je naravnost zdrobi in raztrga. Ako vzamemo dve enako močni žici odvodnici ♦lno bakreno, drugo železno, raztrga hitra razbremenitev bakreno žico, dasi je šestkrat boljši prevodnik kot železna, med tem ko ostane železna nepokvarjena. — Opažamo pa, da strela kaj rada trga in drobi slabe prevodnike kot les, porcelan i. dr. Enako opažamo pri streli tudi magnetične pojave. — Poškodbe, razrušitve in užiga strele se branimo s strelovodi, katerih princip je, da odvajajo privabljeno strelo po odka-zanej jej poti tik poslopja v zemljo. Velikost in osamljenost stavb nudi streli ugodno pot. V stolp udari strela nekako 20krat, medtem ko v nižje stavbe lkrat. Naravno najbolj varne so nizke stavbe v ozkih globokih dolinah. Pri hiši, ki stoji na samem je nevarnost strele večja, kot v ulični vrsti, v kateri skoro popol-noma z#ine. Drevje ščiti stavbo, toda le če se je ne dotika in je vejevje vsaj nekaj metrov oddaljeno od zidu. To pa radi teg-a, da ne odskoči strela iz drevesa na zid, sosebno ako so v njem vodovodne ali plinove cevi ali železne stavbne vezi. Telefonske, telegrafske in druge električne napeljave, ki vodijo naravnost preko hiš ščitijo poslopja in sicer tem bolj, čim gosteje je omrežje. V največji nevarnosti so samotne stavbe po deželi, kakor tudi raztresene hiše po kmetih. Umestno je tudi da priporoča m, da se v podstrešja ne spravlja in kopiči slame, sena in drugih rado gorljivih stvari. Nevarnost strešne strele je v pohištvu za človeka le mala. Najvarneje je mej nevihto bivati v suhem prostoru, oddaljenem od sten in vseh kovinskih stvari. — Skupine ljudi nevarnost povečajo.- — Najvarneje zavetišče pred strelo je suha klet, najnevarneji.pa hlev. Prisodilo se je. thi je ubila strela v hlevu žival, ko ni napravila na poslopju ni kake škode. — Seveda se da tudi sklepati, da živali ni ubila direktna strela, ki je šla ob zidu, marveč povzročena indukcija. — Na poti v zemljo se strela vedno bolj razprsuje in /trublja tudi svojo prvotno silo. Pri nas so v navadi strelovodi z visokimi kovinastimi drogi in pozlačenimi ostrinami. Vendar pa je mogoč tudi izvrsten strelovod brez vsakega droga. Oblika strehe in kakovost kritja so pri tem jako merodaj-na. Xa stavbah, na katerih služijo kot okraski razni nastavki, stolpiči tu stolpi, tvorijo že ti naravne strelovode, seveda pa jih je treba zvezali primerno z zemljo. Najboljši in najvarnejši strelovod tvori pač takozvana Faradajova kletka. To je naprava pri katerej se oklene eelo poslopje primerno s kovinastim plaščem. - V taki kletki se ne pojavijo tudi nikaki sledovi ali posledice strele kot ste n. pr. indukcija in puh. Železne stavbe se ščitijo same in >o proti streli jako varne. Vodovodne in sploh vse železne eevi in vezi naj bi bile vedno in stalno v dobri kovinski zvezi s strelovodi. S tako zvezo preprečimo nevarne razlike v električni napetosti, ker jo s tem odvajamo, razdelimo in oslabimo. — Pred vsem moramo skrbeti pri strelovodu, da se ne nudi streli prilika odskočiti od odkazane Jej poti. Paziti se mora na mali prehodni odpor v zemljo. Cim večja je ploskev stika v zemlji, tem zanesljivejši je strelovod. Od strelovoda ščiteni prostor je nekako enak prostoru, ki ga opiše kriva črta parabola po jednačbi d2 = 8v, ako pomen ja d razdaljo med točko, ki naj se še ščiti ter navpičnico od najvišje točke strelovoda do vznožja, v pa višino te navpičnice. Vendar pa naj bi se d ne vzela nikdar daljša pol kot 16 m. — Kar se tiče zemeljske napeljave, bi bilo jako napačno, zakopati jo globoko ali v suho ali celo v skalovito zemljo. Strela najde namreč pri tem hud upor pri prehodu lahko odska-kuje, pri tem pa strese poslopje slično potresu in napravi občutno škodo. — Toraj ne zadostuje samo imeti strelovod, ampak biti mora tak, da ne vsprejema le strele, marveč io tudi srečno odvaja. Glede vode bi bilo omeniti, tla čim čistejn je, tem slabše odvaja električne toke, medtem ko je voda, ki ima več ali manj rudninskih primesi dobra prevajateljiea. Čim več in boljša odvajanja ima strelovod v zemljo, tem zanesljivejši je. Tudi se da v tem slučaju napraviti z drobnej-šo - cenejšo — žico. — Da so strelovodi potrebni ni dvoma, izvršiti pa moramo celo napravo pravilno in jo strokovno prilagoditi lastnostim strele. Treba pa je tudi, kar je posebno važno strelovodno napravo preskusiti. Preskusi naj se vrše: 1. takoj pri izpeljavi nove naprave, 2. vselej kadar je udarila strela v napravo, 3. pri vsaki večji popravi poslopij in strehe. Pri novosezidanih stavbah zadostuje, ako se je naprava pri prvi poskušnji obnesla, velika preiskušnja čez 8 do 10 let, če se ni v tem času v bistvu kaj spremenilo. Nato pa gotovo vsakih pet let. Pri železnih odvodnih žicah je treba napraviti preiskavo vsako tretje leto. Razun omenjenih glavnih prei skušenj pa je vsekako priporočljivo, če nočejo posestniki biti proti streli varni, celo napravo vsa- ko pomlad preiskati in pregledati od strokovnjaka, ki fe s tem peča in je izurjen. Stroški so v primeri z nevarnostjo slabega strelovoda prav malenkostni. lajBsnnaf aaaaHlFai Opral SODuuL Kazenske obravnave* pred deželnim sodiščem. Popadljivi pes. France Mikuš, samski delavec, stanujoč na Karolinški zemlji, ima popadljivega psa v oskrbi. Dne 29. marca t. 1. je šel France Vidmar ob pol 6. zjutraj na delo mimo Susterjeve hiše. Izza vrat, ki vodijo s ceste na dvorišče, priletel je pes srednje velikosti in je brez kakega vzroka popadel Vidmarja v meča desne noge. Priča Neža Novak je potrefila, da je ta pes, ki je navadno brez nagobčnika, že večkrat druge vgriznil, ker so pa imeli škornje, jih ni mogel poškodovati. Sodišče je Mikušu priznalo 10 dni zapora. Na piki sta ga imela. V Grobo-tekovi gostilni na Bohinjski Bistrici sedela sta na večer 2. januarja t. 1. Viljem Kavčič, oženjen kavarnar in Janez Filli, knjigovez, oba iz Tolmina, ter mnogo govorila o lovu in obmejnih revirjih med Kranjsko in Goriško. Posebno sta se hndovala nad nekim šepavim lovcem z imenom Janez Mlekuš iz Stare Fužine, ki je služil pri Juliju Muhru. Oba sta resno in opetovano zagrozila, da bosta Mlekuša v Gorah ustrelila, da bo crknil in da ga ne bo več nazaj, Če ga zasačita. Glede na razmere in težko službo gorskega lovca, se Mlekuš ni več upal v gorovje. Obdolženca pravita, da sta bila pijana in se na ničesar ne spominjata. Kavčič je bil obsojen na b\ Filli na 4 mesece težke ječe. Izmoviči. Delavec Matevž Lu-kan iz Ljubnega je prišel z nekim neznanim tovarišem v Log v Rem-škarjevo hišo. Ker ni bilo razen otrok nikogar doma, vzel je 3 kig. prekajene svinjine. V Filipičevi hiši, kjer sta dobila 4 v, sta vzela 5 klg. prekajenega mesa; v Blenko-ževi gostilni je vzel par ženskih čevljev in jo s ceho popihal. Obsojen je bil na (i mesecev težke ječe. Komaj 15 let stara služkinja Frančiška Košuta iz Podrage je izmaknila svojemu gospodarju iz žepa 17 K, gospodarjevemu sinu 6 K, v cerkvi v Branici pa voščeno svečo. Obsojena je bila na 2 meseca težke ječe. Prepir zaradi kapniee. Nekoliko vinjenega bajtarja Franceta Ajdovca je jezilo, ker je soseda Angela Preša v Cerkljah kapnico pometala izpred hiše. del jo je zmerjati, in 1 • r ni znal svojega jezika tako spretno gibati kakor soseda, pograbil je snie-tišnico in jo s silo vrgel v nasprotnico ter jo zadel v levi bok in pri tem ]»okvaril levo črevnico. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Vstrajni igralci. Obdolženec France Jensterle, delavec iz Zgor. Sorice izpove, da je dne 13. marca popoldne v družbi več fantov igral v Jensterlovi gostilni v Spod. Danja h celo noč, potem pa nepretrgano drugi dan popoldne in celo noč igro »edeiiindvnjset«. Te igre se je vdele-žil tudi France Taler, posest, sin iz Spod. Dan j. France Jensterle pravi, da je imel smolo pri igri, ter je zaigral in zapil vsega skup 2f> K. Taler ki je bil nekoliko pijan, je zapustil med 12. in 2. uro krčmo, ter pri tej priliki padel. Pred Peganovo hišo je zgubil denarnico z vsebino 00 kron. Vrnil se je v gostilno in za pečjo zaspal, jel je tarnati, da je pred Peganovo hišo denar zgubil, ter prosil fante, naj mu vrne denar, kdor ga je našel. Obdolženec Jensterle je res pred Peganovo hišo denar našel, a si ga je pridržal. Spočetka je tajil, končno pa orožniku povedal resnico. Obdolženec ki je škodo poravnal s tem denarjem, ki se je pri njem našel, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. Napadeni rudar. V Ribčevi gostilni v Gor. Jablanici je bilo dne 12. aprila t. 1. zvečer več gostov. Naenkrat se začuje razgrajanje pred gostilno. Rudar IVI a rt in Poglajen je šel iz gostilne gledat, kaj da je, ter je s potoma pobral krepelce. Na cesti naleti na Martina Lavriča, ki ga je pozdravil, nakar mu je ta dal nekak zbadljiv odgovor in ga vprašal, kaj dela tu in čemu so mu kropeljci v roki. Poglajen je les brez obotavljanja proč vrgel, nato pa nenadoma rudarski delavec Prane Laviič iz Trbovelj skoči od zadaj na Poglajena in ga večkrat sune z odprtim nožem v hrbet. Dve rani od teh sta bili smrtnonevarni. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Kontoristinjo m mesečno plačo 90 kron, 00 3. Jirsa MvU »panter mm kttaUri pni. aikarte Ia lunu trn MvU pH-marif mm taUdfe UttevUUh se priporoča Slovencem. Triurepb-^tediloa ognjišča aa gospodiij-stva, ekonomije L t dr. v vas* orani ie-'tl)evi. Ze 80 let ao najbotyc prienana. Pri sina todi kot nijboOnianaj-srpeftnepi ladetak. IfajVjOa pnhranitev aorrtm. SpeefJelNota: »ledila« ognjltoa aa kotelev gostilna, rastavr aolja, kavarn* L dr. Ceniki in proračuni na raepolago. Glavni kataiof franko proti aV^oaUni Tmnu n iMIln ofijliia „TriMpfc" 8« Grolđaoluaalđt ce«*« le). Oročavaj« -A min Potni etroiki ee Ponnđbo pođ n! r Tacitol najboljša zobna tinktura sveta zobnega zdravnika f. Schveigerja. Dobrota za Človeštvo. Nič več zobnih bolečin. Vse drugo pove popi i, pri-dejan vsaki steklenici. Steklenica stane K 1 60. Dobiva se v lekarnah: Bohinc, Piccoli, Mayr, Trnkoczv, v drogeriji Kane in po vseh večjih trgovinah. 1751-5 Z elektrić. obratom urejena tvornico G. Skrbić o Zagreba. Ilica Štev. 40 priporoča svoja na glasu solidne in aenene 8 žaluzlje f les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice sa cfcna in proda-lalnlce in prosi, da Čim več pozornosti poklonita tej solidni trorniei. Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Kssjbolial feskl nakupni %lr. Ceno postiljno perji t 1 kg sivega, pulje-neea 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; i kg velefinega, snežno- beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha. sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavniltoma, vsak 80 cm. dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim |ako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 2 K, 14 K, 76 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po {>ovzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno e vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. 9 22 S. Benlscb, Deschtnit?, it. 767, Sueaia na Češkem. - Cenovnik zastonj in franko i i Jfabop kosmetikii predmeti za olepšanje polti in teleta so: za gojitev zob in ust: itnol a sa ohranitev in rast las: da 1387 9 TI izdelki .Ada", Id so oblastveno varovani, ao naprodaj le v Orlovi lekarni asa. a^a_ igjj. PtaaasaaM s>bbb BBas n^Base^v BaseesBaVSa> v gubUani. pitoma pa la ob okr s j ni cesti v vasi Gorici o a p<*>a Preaerje. Hiša je pripravna ia gostilne in nre4a|aln» in je na aeJo prometnem kraju. Več pove lastnik Janez Mul na SeHdiol ali nadučitelj A?ga«t Kerbar v Presarjn. 2027 3 Na predal |a lepo posestvo s lepimi poslopji obstoječimi is trgovine, gostilne, iganjatoea in trafike. Zraven se n&baja sovo ke- sjl|!ice, pri hiSi pa lep vrt 2 oralov. Celo posestvo se nahaja bJizu pre-megokops, železniške postaje in pošte na Dolenjskem. Proda se zaradi drnžinskih razmer. igsg 3 Ponndbe se prosijo staviti na npravn. „81. N." pod >tL L 100". Gramofoni! Najboljše vrste gramofoni, kateri se sami sprožijo ter zopet sami ustavijo in brea da bi se 10 vinarjev notri ne vrglo sploh ne igrajo s samimi slovenskimi ploščami, se dobijo pri g. Ivanu Bajžlju na jKarije Terezije cesti štev. 11 (Koiizej) v Ljubljani. 2029 2 Zelo priporočljivi aa gostilničarje. Iv. Bizovičar umetni in trg. vrtnar Ljubljana, JColezijske nI. 16 se priporoča za naaaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična i grmovja, konilere, cvetlice % za okna in balkone. i Izvršuje iopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. 1542 8 Trgovina s cvetlicami iti. Naročila na deželo hitro In vestno "-1 --- ^nn n,") -.-.-i - mi. Za šport in promet Zaloga koles ?nch, (Stvria), globus, Regent in dragih specialnih znamk ter posameznih delov. Hzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila i6 solidno in ceno. 1590 Karel Čamernik Cjobljana, Dunajska cesta št. 9. N n debele in drobne po nizkih cenah priporočam svojo bogate zaloteno trgovino z Sfllontemsklm hi vseh vrst kramarskim blatom » In pleteninami * Devocionalije in vse vrste blago aa beifa pete« Tnrittki zrim toni. rimlktv. Jtnton Skof Mre: Lancaster od . . I 11-ttobert p, - . „ S* — Pištole u • • n 2' Samokresi „ - . „ 5*— naprej. Poprave ceno. Jlustrovan cenovnik franko p Du*ek, Opečno 76 ob državni železnici, Četko. ' 1501—7 Anton Leutgeb, 353 rokavičar in bandaiiat 2i Pod trančo 1. £jl|blJ3H3. Pod trančo 1. Lastna Izdelovalnim vsakovrstnlta glsce, nanjatih ln vojaških rokavic. izdelovatelj kilnih pasov. Vsa kirur-gična dela. Zunanja naročila točno. 1'tue n is k e. Nedosežno OaJnooeJSa ame-■ 1 rKkD Iznajdbo ■ F+1 I Higijensko gumasto blago sa moško. 1 Porabno na leta. S 4-00. Ces S mi;iona kosov prodanih ▼ kratkem oasu Hlgliensko gumasto blago sa ionske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na Jeta. K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismena snamke) mn pošlje diskretno in poštnina prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja JBH.AOER, tvornice za gu-J. I — mesto blago.--T n n n a 1 IZ 2, Nussdorlerstr. 3—0. rlsso mm «5 «a s 255 *l> Parotovanu za milo. surovi margarin, ^ m ^ kristalno sodo in steatinske sveže mik v prid 9mžbi sv. Cirila in JVCetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov m m\\M m M mmmma mm m nadalje vse druge vrste mila, kristalno SOdO, stearinske sveče znamki nE>ektraa in „Solnoe", luli I L rDCK 0 K ffl Hi 11 toalet*© mile ter vse druge pralne snovi. MMlM,rl%l klf^ll W InlMlIJll Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo z goreujo znamko. ■ V 399 -3 j Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarev, naj zahteva izključno Ottoman cigaretni papir. an«*>wla«B>am*» leta lelefo >&a^w. a>7< Zavod za pobištro in dekoracije, Fran Doberlet t LjiUjul Frančiškanske ulice........ Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega Bo najnmetnejšega. Slkadišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. I Velika izbira nohištveneaa blaoa itd. Inostavite in razkošne ronUno mromo v naicAltnnoiei i7w«hi I Velika izbira pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. "0"xecLTDa celili .kLOtelo-v ixx Icopa-lišč 493— 0 Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah ln praznikih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto ln sredo nov program Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Frerea. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostorom: 1. prostor 00 vin. H. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor 20 "in II. prostor 10 vin. i 069 pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po \->, 1 kg kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. JCarbolinej s Jtfavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—40 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča }(auptmann v £jnbljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Urne te v, lakov In steklarskega klela. Zahtevajte cenike! Novo! N^vo! 90 % manj prostora potrebujejo patentovane „Kolumbas" 1639-11 skladne mize in skladni stoli za ortoue In vile ter sostilnlške salone ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Spod. Šiški. Še neka] 2068 -2 s sobno, kuhinjsko in namizno opravo, a lepimi senčnatimi nasadi ter k pelmi odda Franc Jarc, Medvode Veliko zalogo oramolonov » ploft ,Perplex Patentirano v vs Patentna planseta „?erplcx" Senzacionalna iznajdba t Vatno za vse damo I Na debelo! C. in kr. a v str. in kr. ogrski patent Izvoz! i * planšeta za steznik1 Patentirano v vseh knltnroik drtavak.] je rešila problem, po katerem s lahkim potegljalem zaprti steznik avtomatično takoj odpre, ne da bi t ilo zadsj zadrgnjeni steznik treba popustiti «41 *Sfc je fino zamišljena tehniška isnajdba ki vsak steznik tudi ob zaprti jo pei ali bluzi, takoj avtom, odpre, odpre steznik samo, ako se vrvic potegne ktiSku; izključeno je, da bi odpavedalo.lj S&r £sf je ob omoticah itd. neprecenljive vrednosti. 1504—5 Vsaka planšeta te lahko nadomesti z našo patentno p'aaseto „Perplea". Dobiva so po vseh specialnih trgovinah za steznike in danskih modnih trgovinah Avstro*Ogrsko. Na debelo testnem** Bachrich & Co., *E£%Xtt*?u£tt Steznik znamke A. B izdelek prve vrste Monarhije. 9J J) „perplex" „?erplcx" „Perplex" FR. P. ZAJEC, urar LjubUana. S ari trg 26. 34? 42 ITgsksšlptiBkoT 11 trow cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 mttrov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Podebradeh ajsajr ajap nOST* Naročite takoj Prlpororlio 852 iS Vaše blagorodje 1 Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem J V. Frvdek, '4. januarja 1?08. 1834 i Znana vinska trgovina m And. lieltfjE v Komendi m j>r*I Kamniku priporoča svojo zalogo jamčeno pristnih Tin iz znanih vinorodnih krajev Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre. Cena litru od 24 v dalje, f j£ & v Vzorci na željo zastonj, -a^O^ift^ Svoji k svojim! Jtaroina tvrdka! Milko Kropes urar in trgovec Ijubljana, Jurčičev trg štev. 3. Ustanovljeno leta 1852. Pripravna ] Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954—5 stenskih in žepnih ur, uhanov, prstanov in verižic. Osobito sedaj ob priliki b»rme, namenil sem se prodajati dobro blago po izredno nitki ceni. popravila točno in ceno! Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. Cinike brezplačno ie peftaias proste. (za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti). ponudimo vsako poljubno množino: Zarezane strešnike (prve vrste) zidarsko strojno opako. Portland - cement, poči* štedilnike, samotne plošče - za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. - F. P. VIDIC 8l Komp. Ljubljana. 7032 Olvorleiio «»«1 m. moi*U» «S*» 1* Movambra. Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernih novosti. Od 1. septembra do 1. |tul|a 1S<70 uriiam|e. Čađaviti zdravilni nspehi. Radloktlvao teramalso kopališče 11-44° C Krapinske toplice -** Hiroiko (Hrvaška ivies). Termalno Pit*o adravljenje Razpošiljanje termalne vode. _ Frekvenca ^ JLk ^ Basinske, marmorne in prsne konell SnHarUi o.«. 7? ,™T M0* ravna« o in ,op^A\X. Hrvaško. l Zdraviliški dom 200 komf sob, prekr park, terase, sestanki, čitalnica (vsi Časopisi) biljardna soba, stalna vojaška zdraviliška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avtomobilov. Na postajo ROGATEC 2 uri In na postajo ZABOK - KRAPINA-TOPLICE 1 uro. Pri vlakih poštni landauerji. Privatni vozovi in privatni avtomobili proti naročilu pri _ ravnateljstvu 1674—4 POZOR! POZOR! POZOR! Najstarejša prevozna tvrtka v Ijubljani Jurja Jannoviča naslednik 1640 6 MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31 se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne* selitve s posebnim novo nabavljenim modernim vozom. Cene zmerne! Postrežba nijtočnejša! a ivan Jax m srn w BLifamBeaiamamS Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj i bogato zalogo oznih koles. Šivalni stroji Brezplačni koral se vezenja v klat Pisalni stroji ,ADLER\ Vsak ima ugodno pr liko, da s prodajanjem are^k 10C6 8 cesarske jubilejske dobrodelne loterije drž. dru&tra c. kr. poltnih »n brzojavnih uslužbence? doseže dober postranski zaslužek. Srečke se brez vsakega rizika za naroSilea pcšijejo v komisijo in ima od vsake prodane srečke popust. Ker bo vsak odjemalec kupjl eDO ali ve<5 srečk in je loterija prav brkato opremljena z dobitki, so te srečke pripraven in la ek postranski za*lnžek za vsakega č'oveka. Naročila na komisijo na In o dobavo takih srečk na] se naslavljajo na podpisano loterijsko pisarno. Srečka staoe 1 K in dobi prodajalec za vsako prodano srečko visok rabat po številu prodanih srefk. Loterijska pisarna eesar. jubilejske dobrodelne loterije dtž diu"va poš oih in brzojavnu uslužbencev Avstri e Dunaj XIX., Billrothstrasse štev. 47, telefon 3511 rim. IV. najbolj učinkujoče O CL "V 3* J X X O pilipa f^jeusteina POSLAJENE odvajalne kroglice][ |,%>UMtelno»e JffiaaaaaaancsVinaad KrugUr«.| V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice kras škodljivih primesi in se l največjim uspehom rabilo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno zaprtje gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo. Skatlja s 16 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2 —. Kdor pošlje ■ 2 45 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 1469—8 (Svarilni Pred Ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filip« Uf OlllU. \ruM< Iiim (Mi^HjHinr kroflier. Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku »Heil Leopold" in podpis VlUne-»sasatolsm* Irkama. Zavoj mora biti označen z našo firmo filipa Ifensteina lekarna „pri sv. Ccopolta" na Dunaju, L, Plankengaeee it. 6. Dobiva se v Ljubljani v lekarni „pri sistem jelera" na ' postranski zaslužek! za trgovce, obrtnike, loterijske kolektante, gostilničarje, —^————— kavarnarje in zasebnike itd. ————— brez vsakega rizika. j AVGUST "rEPIC j I sodar 1 I LJubljana. Kolosijeke ulioe 16. I izdeluje, popravlja in prodaja I vsakovrstne f sode Blaž jeseMo IJublfatia, Stari trg 11. priporoča cilindre, Cepi« Itd. mmm najnoifjic fnfonr = po najnlijl ceni. a*i«>«-*am«»faV solDtt ui dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR WU1 emMfssjaim Pred ikottio 10, Stari trg 4, Prešernove nlioe 4.' AVSTRO - ^^j^^j^^^^^. >fafmn x*itft> » , xw**vrijiu& pelo t ki ti rut/\s*> obrnrjc^ f. X. Kaiscr pnUiir v UiUinl ielenbnrgovc ulice It. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih puih, samokresov, lovskih potrebičin, vseh dal kolen (biciklov) kakor tudi latttalMi Ofttj po najnižjih oenah. Popravila pusk, samokresov, bioiklov točno in solidna Edino zalogo m Izvirnih 4 hir.-aneriska ameriških 'C »3 1345-9 čevljev. v CJubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pulte natančno na firmo. O.tonOTlleno l.U 1841. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Ljubljana U3_2X črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. Prodaja talca: * Delavnica: Miklošičeve ulice št. 6. * Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". # Ustanovljeno leta 1041. 15. t. m. otvorim hotel „Štemarje" G) v Škofp £okt. (9 ■P Na razpolago je 14 moderno opremljenih sob, in se bode skrbelo za i pristno, fino pijačo, kakor tudi kuhinlo s toplimi in mrzlimi jedili ob vsakem časn. Vsak teden dvakrat srete ribe. Voz k vsakemu vlaku Cene 1 zmerne. Krasen senčnat vrt in kopel. Zelo pripravno za letoviščarje. Za mnogobrojni obisk se priporoča 1923—3 bivši gostilničar restavracije „pri Kolodvora* v Kranju. Štev. 204. Naznanilo. 18 6 3 PriČetkom šolskega leta 1909 1910 je na C- kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani oddati več državnih ustanov v mesečnih zneskih od 20—40 kron. Izmed prosilcev, ki še niso učenci savoda, se bodo v prvi vrsti vpoštevsli taki, ki se izkažejo z učnim i z pri če valom svojega obrta in ki žele obiskovati zimske kurse za stavbne obrtnike ali pa zimske in poletne kurze za umetna rokodelstva. Prosiloi sa te ustanove naj vlože svoje nekolkovane prošnje najkasneje ——^— do ±5. ji^nija t. 1. - pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti, kateri oddelek želi prosilec obiskovati, osiroma, kateri oddelek že obiskuje; prošnji je priložiti: 1. rojstni list; 2. domovinski list; 3. učno ali delavsko izpričevalo; 4. šolska i spričeval a; 5. ubožni list. Ustanove oddaja učiteljski sbor in sioer navadno sa vso učno dobo. Na prepozno došle prošnje se ne bode oziralo. V Ljubljani, 5. maja 1909 Ravnateljstvo c. kr. nmetno-obrtne strokovne šole. O O o o FR. ŠEVĆIK v LJubljani Židovske ulice si 1 p uskar priporola svojo veliko zalogo raznovrstnih is-22 pušk in samokresov etrom noeta&nmtealk nejik, sa katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahko tlOSSiks in patko lesk • Krup-povimi oevmi sa hreadimni smodnik. Priporočam tudi ftUkO_ ZSnlSO^^fKblOfSnlll. pOtroMClD poj aafalllmsfS^oaaha f opravila la aaroMo 00 iavrls|e|o :toiao ki | |Oeaovailri na stote vanje saatonj in poštnine prosto. e e e •■: s I • e 37 KK 481—18 tvntke FRATELLI BRANGA v MILANU ■LfNE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JI MAJUSKiMEJlA ŽELODČNA OREN6IOA NA SVETU NeutrplJIve v vsaki družini! Dobiva so v LJubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staoulu; ola>SI5arnl Jak, Zalazni ka. Julija Štor v Prešernovih tmliocaia aat. S Nalvaija zitafi mHk% irntUk lietriiklft HiIJtii čovljas zi Im-tnife ta prisilil loisserski. |inkik torijei. Elegantna In 200512 lako akrbna Iz v ril te v po voah oanah. Ljudevit Borovnik p«al£»r v H«r«»vljsah (Ferl««h i mm nia>MSlioam. ae priporoča v izdelovanje vsakovrstni* pmiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-€62 van I con I ki zastonj. 22 Varit, znamka : Sidro. Liminent. Capsici comp. nadomestek) sa 8628-41 Pain-Expeller s sidrom piisnano taborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; do 80 k- K 1*40 In K 8*— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega sploacr — _ * . .*_____ m____m___m__fl___1 * *■ - ..... priljnbijeneaa domačega adravila naj se Jemljejo le originalne ste-uenice v sastfjfcsh s našo varstveno znamko »sidro" potem je vsakdo prepričan da Je dobil orig. izdelek Or. Monterjev* lekarna pri zlatem levu v Praal. Rliftfina c. h nova. BMpc ljanjs raak dan Ueletrsoulno z železom R>ST0'LE Merkur" 1358 Peter Majdič v Celju se priporoča cenjenim odjemalcem. * £1 11'i Jedilno in namizno orodje Primano najbolše posrebreno. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravtfene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, PO-SODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edin nadosestilo za pravi infra. Specialni predmeti sa hotele, restavracije in kavarne ter sa pen-sione, menaie itd. 4511 6 C im kr dvorni dobavitelji CBRISTOFIE & Cle. DUNAJ I , OPERNRING 5 (KKINRICHSHOF). Una trovani cenovni k B*aatonJ Po vseh mestih zestopniki-prodajalci, Za jamstvo pristnosti nosijo vsi isdeiki poleg stoječo tvomisko znamko in polno ime IgtililklsIOdU Pozor! Priporočam pre£. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz Ornoga, zelenega grenita, Isbradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinska dela. Preskrbujem sliko za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nsgrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih conah. Z velespoštovarjjem 6 IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice št. 26. > Cigaretni papir in cigaretne stročnice 'nedosežno izvrstne kakovosti, g Dobiva se povsod, ZAJEC & HORN ^ Betonsko podjetje. " Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73. Prioorofiava bo*ato zalogo umetnega kamenja in cementnih izdelkov, kakor: cevi okrogle in ovalne, (patent Kielberg, zastop za Kranjsko), stopnice (vseh vrst brušene in Priporočava bogato zaiogo umeiuega n.*iii«ij. ■ hnkJni« hodnike trotoarie v rasnih barvah in vzorcih, podboje, krize, nagrobne i, mozaične kakor tudi hidravlično stisnjene mstalUqa« plolće «a tlakove za cerkve, veže, kumnje,_hodnike, ttotoarj____ ,„.,„. rrJ^* obh.iiln. mi... polirane), mozaične aaaor raai mursvuuuu D"1BUJouo uig«MH«w - ■ ■ —--------7 ' ' * ' , vXa - mi.mn.i. fCRrralvfh r>atentf> za obhaiilne m Lmenike, okvirje, postamente, balustrsde, ornamente, izdelke za fasade itd. - Oposarjava posebno na prekrasne plošče « ometneg« maraterl. (Carralyth patent) obhajilne mize ^ oltarje, za prevleko lisen, stebrov itd. - Gospode interesente vabiva vljudno, da si ogledajo blago na licu mesta! _ MfcJ wrct m« ihtevet pp^ zarezano strešno opeko prve in druge vrste. ^% iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani ! jtdubni Uamen za zidanje iz domačega" Z3jri J. KNEZU v I^Jutoljani. 110 fiiijalk. Moški čevUI na trake R J 50 prav stanovitni Izredno ceni 9ln«'f. S^etesvla**, Xdravi|o so: vsi katarji s pil, ekandati la ssrasttes, takerkalosa (samo v začetnem stadiju ali stara, cmejena), pltaćno otekllae, suanka, soapasalo odvodnic, aspake srćalh saklopalc, skrofalosa, katsr|t v ssekaaia, prsila la rsvsmstlsssa, lanske kolesa!, si vene kolesni, prekolelasti. 0/T Popolni xrfrs«llnl ponaoesil mm %ao Indikacij«. Svetovnoolavnl zdravilni vrelol. Sezija od 15. maja do 3u. septembra. — Prospekte razpošilja in vsa pojasnila daje zdravliško ravnateljstvo. 1434—b Langen & ¥olf, Dunaj X., Laienbnrgerstrasse 53. STstoTnoslavai uradi preproste in solidne aestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka De S* FaUn kot zastopnica za Kranjsko Ljubljana, Poljanska cesta št 67. telet. 73. Originalni motorji ,Otto' v svest a7l8 83 z napravo za sesalni plin sa kurjenje s rjavim premogom, tatinskim ali plinoTim koksom, kauma-sitom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerne obratna moč novega časa I Originalni aotorjl „0tt»" sa svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol. memv 'izvleček izboljša juhe.omake, zelenjavo i.fcd, -buljon i rekoča.takoj pitna. V/z do Z čajne žličke na eno skodelico vroča vodai A. Žobkor v Dunajska cesta štev. 42. Zelezoliunrnn, tovorno zo jtroie In hliučfloničorsBfl dola.___ Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadaj očih predmetov : raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Franci s-turbine sa vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela is litega in kovanega železa, in sioer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd., dalje najrazrjovrstnejse železne k on Struk oije kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, paznikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah. 4093-10 sstaissassssossssasssassasssM jL 3(ttnsl LJubljana ŽSidLo-tralc« ulica -4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelke as dame, gospode In otroke je vedno na izbero. Vsakršna naročila se Izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejOa — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 21 J. fr. p. Zajec •5«! optik, urar la trgovao z slatalao la srebrnlao. »*a*m~s *n-fjj 3B«. »g i Popravila se izvršujejo ^ I točno in oeno. INI ! t/o JOSIP STUPICA Jermen ar lit sedlar v LjobUaol. Kolodvorske ulice itn. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljeno ~ kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo = katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-stelne kakor tudi že obrabljenens tozoff in I.onjske oprave. Br. illaulto Atollo za ortopedične aparate In bandaie. Prešernove ulice it 5. Isdelovatelj kirurglčnlh medicin« ■kita Inštrumentov In vsota po trota* ačln za bolnike. ♦M« •m* ajsr» • V* •M* •m* *m* *Mr *m* *M* *aY* *ST« 1 Anton Krejči H Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 priporoča svojo bogato talegn asm|aesOd0TOf Mam, nalHno^Mh kožuhouin, Prevzema tudi vsa ▼ to vrsto ■padajoča popratila »roti najnižji oeni. Kupuje tudi vsakovrstno hite faitflM in jih najbolje plačuje. Blago ceno in solidno. Pri Batjcln, aJS^Li Mevi elevonakl oenlkl dvokeles, U-valnlk In kanot strelov, frraenefenev In va*kevratnlk ploM Iti. Iranke. Izvršujejo ae tudi vse poprave. 1 Vir zdravja so nealkekelićne pijače, med katerimi so nedoaežne s Msrsnerievlsftl šumečimi Iimonadnimi bomboni (okus malinovca, citrone, Jagode, Češnje in prvenca) napravljene 1329—9 šumeče limonade. Pristni samo s to varstveno zamko. Letna poraba več nego 40 milijonov kosov. Edini izdelovalec: »Prva češka dela. drutka tvornic orientalskih sladkorntn la čokolad, Kralj. Vinohrady, prej Maršner". Glavna zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Theobaldgasse Nr. 4. Izvolite pisati po vzorce! U. J. Hovliiek In brat v Podebrodech izvozna trgovina platnenega in modnega blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 15 volneno in pralne, damsko in moško, platno, damaste, namizDe prte, brisače. modno blago Samo prinos pristno Zefir ji sa srajce obleke itd Opreme zo neveste po nizkih stalnih cenah. Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih, sa 18 K po povzetju franko. Najkrajša in naicenejš V AMERIKO s modernimi velikimi brzoparniki is Ljabljane čez Antverpen v !f ow Tork je proga a pot deča tnetda Na naših parnikih Finland, Kroo f adsrland, Zeeland in Basaland ki o skrb, -jejo Tsak teden ob sobotah redno vožnjo m« d ▲ntwerpnom in Novim Torkom Je enainost, taborna hrana, vljudna postrežba in spalniss pe povem urejene v kaj i te sa 2, 4 in 6 oseb, sa asskega potnika eminentnoga pomena, ter traja ▼ožnjs 7 dni. Odhod is Ljubljane vsak torek 17_22 Nsši parniki vostfo tudi na meses so vsi-krat čas Kanada ▼ Severne ] Amerike ki Jo ta voinja iadatne eenejša kakor" na Novi Terk. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej od silnega kolodvora na levo pred soano gostilno lfpii StaTeBsTlslerJn". StVJT Na najvišji ukaz Njegov. S^c. in kr.apost. Veličanstva XXXIX. držfluna loterija za doline dobrodelne namene tostranske dtopolooice. Ta denarna loterija, 18.399 dobitkov o gotovini u skupnem zneska 513.600 K. Glavni dobitek znala en; o Sotoolnl. Srcčkanje bo nepreklicno 17. junija 1909. Sns srečka stane 4 krone 4 ■- v Srečke ee dobivajo pri oddelku za drž. loterije nn OunaJullL, Vordere Zollamteetreeee 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih In železniških uradih, v man|alnloah Itd. Igralni načrti za odjemaloe erečk zaetonj. — Srečke ee do-1710—6 atavljajo poštnine prosto. C. loterijsko-dohotosko ravnateljstvo 46 93 72 Samo pristne, Črevo razkužujoce, antiseptične prašičje napljice „Sussanol" z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube. Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930-3 P. Birnbacher, lekarna „pri obelisku41. Lastnik: Vlk«er Hauser v Celovcu. 1 steklenica i K, 10 steklenic 8 K. Gosp. F. Birnbacher)u, lekarna (,prl obeliska" v Celovcu. Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim Kapljice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar mam te kapljice. S spoštovanjem Ivan Lesk ose hek, gostilničar. W i rt s tel n, Spodnje Štajersko, dne 2 julija 1906. rU metal ni ogenj. Prireditve umetelnega ognja, razsvetljav itd. prevzemata najbolje in najceneje Juri UrlnhrrirrjM nami. 1924-3 c* kr. konc. pirotehn. tvornica, konirabanta mosta dunalakaga, DUNAJ IV I Guashausstrasse 9, tolefon 9837. Cenovniki o pirotehuih predmetih in b a kij ah vseh vrst, speciali teta: cinkova plamenica „Aastria", obi. var., se na željo pošiljajo gratis in franko. - Na željo po pošti in brzo vozno. ===== Zaatopnlkl ae iščejo Preprodajalci popast. l> 0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg ie v 33 letih. Dollnik pa more 8yoJ dolg tndi poprej poplačati, afeo to hoče. Posoja se tndi na menice in vrednostne papirje. na JjraiiUica se nahaja v lastni palači ^Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3, nosprotll frončliltonskc mu Uoitro. 9 37 3394 Slov. tvrdke v Ljubljani. Brivci: Fran Zaje brivec, Dunajska cesta štev. 12. Čevljarji: Ivan Zamljen čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13. Čevljar ne: Josipina Herisch zaloga čevljev Češke tovarne, Židovske ulice Št. 7. „Združeni čevljarji" [•crovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice štev. 14. Drožarji: Drože: Jugoslovanska droiarna ran Golob & Jos. Polak Ljubljana. ost ilne, restavracije: Avgušiin Zajec restavracija, Sodnijske ulice štev. 6. -alanterijsko blago: J. Frisch rgovma potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga. Marijin trg štev. 3. Fr. Iglic Itrgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg. A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12. Knjigarne: Narodna knjigarna |2aIoga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31. Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čizmar lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", Besljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Češnik „pri Češniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J, Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) ___Lingarjeve ulice štev. 1._ A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno. Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiia. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg št. 23. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo it. 2. Modno in ineš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Matej Orebek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, . Jurčičev trg E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, ,,pri Solncu" za vodo. •Pri Tarcri Sv- Petra nizki ceni" ^^S1 cesta št. 2. velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za kroj če in šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. Marti no va cesta štev. 23._ Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domači izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Š are srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd., Sv. Petra oesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7. Karel Žužek pekovski mojster, Fiorijanska uLoa štev. 8. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišČe za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22 Platno: Anton Sare platno za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta Št. 8. Anton Sare prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, roboe itd., Sv. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Obrtno pomožno društvo r. z. z o. z. Judovske nlioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Pralnica, svetlolikaL: Anton Šare parna pralnica s električnim obratom, Kolodvorske nlioe itev. 8._ Anton Sare svetlolikalnica ovratnikov in manšet, Kolodvorsko nlioe Štev. 8._ Anton šare pranje in likanje bluz, zaatorov in finega perila, Kolodvorske nlioe lt. 8. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Židovske nlioe It. 8. ■ii Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, _Stari trg it. 21. Stavbniki: Tehnična pisarna Karol Holinskv arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska oesta it. 5 (I. nadstropje). Spe cerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2. Josip Boltar trgovina a mešanim blagom, Florijanske nlioe fit. 17_ Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška cesta štev. 15._ Fr. Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej). Tapetniki: Anton Obreza tapetnih in dekorater, Selenburgove nlioe štev. 1._ Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3 Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Resi jeva cesta štev. 2. Josip Seunig * zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulice štev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske mioe štev. IG. Zastopstva: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev. 6 Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6 Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina r zeleznino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg itev. 10. Ključavničarji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Francovo nabrežje itev. 9. Slikarji: Brata Eberl crkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, _Miklošičeve ulice itev. 4. _% Filip Pristou ■Ukor ipeoialno lo aa napise in grbo, Prešernove nlioe WL 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine. Sv. Petra oeeta it. 33 Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, aemeniično poslopje._ M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoa štev. 10. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev _Turjaški trg št. l_ Ana Hofbauer izdelovalka cerkvenih paramentov, "VVolfove ulice Brata Hlavka izdelovatelj kirorgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove nlioe. G. F. Jur&sek ~ uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oeata štev. 62 al. Fran Kollmann zaloga poroelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema fotograf, Sv. Petra oesta štev. 27. Lavrenčič & Domicelj n*sl. Karel Meghč žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32. FrTMally & dr. parna opekarna Resljeva oesta št. 2. Peter Matelič plakater in snažilec, _Škofijske ulice štev. 14._ Fr. Sax elektr« tehniška obrt, _Gradišče štev. 17._ F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove nlioe Štev. 6. Fr. Ševčik puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice štev. 8. Josip Škerlj spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16. Jos. Škerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4. Proda so ali m da v najem dobro idoča restavracija v Kamnika Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda11. 2 53—s Sprejme m takol u n za trgovino a mešanim blagom pri Ivanki Čolnar v Krasi«. 2038-3 Nov (■Janina) m pa aanl proda, s Poizve se pri vratni|« v kotela pri ..Malica11. 1892—6 HIŠO a lepim vrtom ob cesti, ki je zelo prikladen sa stavbiftoe, ee takal proda v Jan* kovin nlloak. Cona 24.000 K, takoj so zahteva le 10.000 K, drugo ostane lahko na hiši. Vod pove lastnik A. Kadar, sodnik 2078—2 Spretni starejši 1082 8 ključavničar]! la iidelovalol orodja v tiitrtri sa 3zučen ključavničar iaknien karfai in etrojnikj zmožen v popravilih, lita alatka. Nastopi labko takoj. Naslov povo upravništvo „$lov. Naroda". 20 9-3 Priložnost! Proda aa po najugodnejši ceni nov električni klavir Ugodna prilika sa gostilničarje!! Več pove g. Jar man n, optik v Šalantargovik nlloak it 1. 1893 8 Agenti Potniki in zastopniki in tudi vsi drugi, ki bi kaj takega radi postali in ki imajo znanje pri privatnih osebah, so takoj povsod, po vseh krajih, mestih in okrajih eprejmefo za prodajanje pri vseh rodbinah lahko raz-pečljivega preimeta ob visoki proviziji in ob porabnosti tudi proti stalni plači. Ponudbe pod šifro ,,0uter Nebener-werb 1909' na naslov Bndolf Moase v Pragt 2071-2 Ha Jesenicah na Crorenjakfm aa takO| proda še skoro popolnonaa novo hišo v najboljšem stanju, s 6 sobami, a vsemi pritiklinami, večjim ali manjšim vrtom itd. Hiša je pripravna tudi za letovišče — Dopisi na upravništvo rSlov. Naroda" pod šifro ViHiia na Jesenicah". 1724-11 Proda aa is proste roke lepo posestvo z restavracijo z velikim zasajenim senčnatim vrtom in nanovo urejenim zidanim, pokritim kegljiščem za letno in zimsko se zono Posebno je pripravno za leto-vičarje ali za vilo. V hiši je velika klet torej pripravno tudi za vinsko trgovino ali za kako drugo podobno obrt. Kupci naj si ogledajo pri Andreja Kalana, restavracija, Vlncarje, Škofja Loka. i9o8—4 Razpošiljam Kolesa za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri. I 111 u s tro vani cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek tvornica koles, O počno it 80, ob drl. Ulaznici Ćesko. 422 19 i O i S m O : a t OOaOO Stampilije j vseh vrst za orade, • društva, trgovce it t o Anton Čeme i i 1 22 graver ln Izdelovatelj kavčukovih stamnllij L)Ubljonav Sv. Petroc. 6. t Ceniki Iranko. | Jfaprodaj je zemljišče tričetrt ure od Maribora, v obsegu nad 201 > oralov, goiiea r amerikanskim nasadom, hosta, nekaj njiv in travnikov ter lep eideno.nik, klia a vsem potrebnim in tišina. P i uda se tndi kos v obsegu 19 oralov ali 10 oralov (Oboje cenjeno na ckrcg!o 24 000-25 000 K) Ponudbe oa dr. Sarnaca, od vetoika v Mariboru. 2 SUKNA ln modno 749 45 blato za obleke Karel Kocian nsnsaiiata) v Humpolcu 54 Za b«r«khu* •krala« Mtto pri Salata« naj m priaaia ponudb« do 15. junija 1909, do 12. opoldne =■ ^1 ? Gozd za posgknnJc ? pri okttnakean vrata ▼ Tritftn. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni v Tržiča ob uradnih urah. Na prepoano doile ponudbe se ne bo siralo. Okrajno cestni odbor tožilki, dne 24 maja 1909 2072 -a Načelnik: JoUlly Klavirje prvovrstnih tvornic Xot strokovajakia učitelj Qlasb. Jtatic« opozarjan la trpež-aost ii olagoglasiost svojft instnuuntov ter priporočani zlasti j(. JCeitzmannove ptanine, ki so ne-:-: prekosljivi. : :- Jamstvo 10 leti ▼«U obali dešolnih is moion anglei koga jeaika, Ml pttaMTM MU. Bonodbe pod JlMIlMl št M" MakBaaa, a*a*a« aatta raateata ■ 2—4 krone na dan H stalnega zaslužka. izposoja najceneje in §} prodaja proti ceniku z i izrednim popustom ter -na delna odplačila edino .*. le narodna tvrdka .*. flfm - -- - jjrezntk 6radišče štev. 11 (blizu nunske cerkve). :-: sme za prevzetie pletenega blaga »sa, ki bi na našem stroju delale doma sa mane podfetjo. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnim) nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalm zasluiek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 '1 Domača indu »trija trikotaže, Zagreb, Ilica 08 13. ■■■■■■■■■■ ZLHZ T . ZC Cm Po soglasnem sklepu upniškega odbora m DO prodajalo v konkurani sklad Ivana Anerja, trgovca v Tržiču, spadajoče manufakturno, špecerijsko in galanterijsko blago kakor tudi zaloga čevljev potom javne dražbe pričenši dne 1. junija, 1909 vsak dan od 8.—12. dop. in od 2.—6. pop. Blago se bo oddajalo kakor je popisano v inventurnem zapisniku proti gotovemu plačilu brez jamstva za kakovost. PerUnt don le sefoJ robova! Persil MODERNO SREDSTVO ZA PRANJE Popolnoma neškodljivo. NI klor I Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo! Bros drgojenta In krtačen|al Bros porilnlknl JCraai delo, čas in daoar! Enkrat preizkušeno, vedno rabljeno. Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: eottlleb Voitn, Dana! III L V Ljubljani se dobiva po vseh zadevnih I trgovinah 490-20 | 9 Tržiču, dne 27 maja 1909 2106 Matija fflarinček, c. kr. notar kct upravnik. Ijubljana Slovenska elektrotehniška obrt FR elektrotehnik. 6radišče E" C O ! (8 O. > Priporočam se p." n. občinstvu za uvajanje vsa kojakih elektrosignalnih naprav, kot zvonil, telefonov, el. ključavnic za blagajne in navadna vrata ; preskus«vanje strelovodov, nasvete za popravo istih ozir. oskrbirrv popravo in no-vouredbe. Izven Ljubljane se priporočam za uvajanje jako točnih elekt. naprav za luč in moč. Na razpolago dobro in zanesljivo blago. Z velespoštovanjem 21,9 Fr Sax. Prava srebrna remont, ura s srebrno verižico in obeskom, c kr. puncirana v usnjatem toku; vse skupaj K 0 — Sletna garancija. Razpošilj. po povzetju. Pr»a in največja zaloga ur Maks Bobnel Dunaj, IVa Margaretenstr 27 79 Nikljasta Rcskopf K 3, srebrna K 7, Cmega K 18, zlata ura K 18, z sta verižica K 20, zlat prstan K 5, ura na nihalo 7 K, budilnik K 2. Zahtevajte moj veliki cenovnik s 5003 slikami, ki ga vsakomur pošljem zastonj in franko. 652—6 =J Dognano je Pozor! N8 prezrite! Fleckerjev nat.-anat. MUZEJ P zor! postavljen v Ljubljani, £attermannov drevored. tvorlteir 2116 na mnkostno nedello, dne 30. mola 1.1. Ta muzej ima izdelke ne znabi i iz voska, sadre ali lesa, nego vsi preparati so iz BSSSa ln koali. Jako zanimivo je: razvitek otrokov od 14 dni do 9 mesecev, od tedna do tedna, dalje 2 para skupaj zraslih dvojčkov, od katerih je bil eden par krščen na ime Peter in Pavel, tudi zlomljenja nog različnih vrst Muzej ima več sto naravnih izdelkov. Naj zatorej nihče ne zamudi dragocenega kratkega časa in naj si ogleda ta muzej. ftam In edini na no« o v itn ju ! lMtamllc. Še nikoli lutaj I Prav obilega obiska prosi Veletrgovina s kolonijali, južnim sadjem in zelenjavo 9- § F Sndcrtuald v Qoriei razpošilja vsakovrstno južno sadje in zelenjavo; za slav. hotele in restavrante, za zavode in prekupovalce pri večjih naročilih zagotavljamo «b il— Čeinfe, 1» ipargl|e 1 dr. oddajamo tndi v posamemih koiarioah po 5 kg s postnim povzetjem. 2120 Enako opozarjamo slav. občinstvo na našo največjo razpoiiljatev koloni-jalov, kot najbolji« «riir kavr, ris* It« v poštnih vrečkah po 6 kg. SU^amsa nosa e*«aas*ls*» lam esn-o*a snasvmmajmu Kdor enkrat kupi, ostane gotovo tudi nadalje na| stalnic^nj. odjemalec in vsak bolnik Že ve, da dandanes elektriciteta v zdravilstvu zavzema prvo mesto, žal, da še premnogi bolniki ne vedo, da eksistira že elektrflški životni aparat, s katerim se pripravno lahko vsak doma elek-trlalra in katerega učinek je sijajno preizkušen pri veliko boleznih, n. pr. aei-voznost, re vmatliem bolesni v glavi in krtin, želodčno la črevesne neprilike, slabosti aren, oare-malostl ln lostt vseh vrst. Premnogo zahvalnih pisem, originali v naši ord naciji, potrjuje to sijajno. O tem radi damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoijni kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj gratis in franko pošljemo svojo ilustrirano 64 strani obsežno brezplačno knjigo raspravo e med t ral sloktretarapl|l Dnnaf, L, Scharsneasse 1, Akt 1 a/l. x el i 29/V. 1909. Inpon aa Brezplačno kalife. Na Elektro-terapevtiiko ordinacijo na Dunaju« I, Schwangasse 1, Messsnln Akt. Is/8 Prosim pošljite mi knjigo: gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: Naslov: Smreke, borovoi a nekaj hrasti, bukvami in jelšami pomešano, dolgodebeL 50—80 letno drevje, vse oddaljeno okoli 4 km od železniške postaje SlaL llatriea, tik ob okrajni cesti, torej najlažje in najcenejše odvažaoje, kari je le misliti moči. Vodne moči je prav v bližini dosti na raapolago. Vprašanja glede rgledavacja in ponudbe kupcev samih na C. HEli MAKMA v Zganil fol|aka«l na Štajerskem 2095I Rimske Toplice v 7ržiču (tfonfalcone) na primorskem. Odprto od 1. junija do konec septembra. Kopališče povečano in na novo urejeno s 40 sobami. Htopln|. Postrežba izvrstna in točna, 3048-6 Preselitev trgovine. Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo trgoval x drvantl In premogom preselil z Martinovo ccate 10 v Bohoričevo ulico «sta «345 in se priporočam nadaljni naklon j euosti. 2U3—\ Z odličnim spoštovanjem finlon JCribar. | t;, kri pri?, tovarna za cemen Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj priposnano izvrsten Poi"tland um cement v vedno ednakomerni, (,vse od avstrijskega društva inžmirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne in odporne trdote dalee nadltrlljujoel dobroti kakor tndi svoje priznano izvrstno Si pno. IRripcrcčila ln spričevala 7C6-16 raznih uradov in najslovitejiih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, i., Jflaxlmllianstrasse 9. r 2105 1 Kirurgični ordinarij deželne bolnice —— dr. Franc Derganc —— vljudno naznanja, da se je povrnil s 6 mesečnega kirurgične-znanstvenega potovanja (Dunaj, Berolin, Pariz) in da začne ordinirati dne 7. junija 1909. Ordinacija: 5 K. Xa dom: 10 K. Ob petkih: samo ubogi z ubožnim spričevalom brezplačno. Ordinira popoldan: 2.—3. Komenskega ulice s. V Ljubljani, dne 29. maja 1909. Največja zaloga mejl^ijj in dejl^ilj obl«l{ JI. Munc Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Podružnica: Jc mc^te, CJloimi trg. 1157 iS Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi si usojam vljudno naznanjati, da sem otvoril v Sodnijskih ulicah, štev. 4 8 in aaom. Isto sem popolnoma moderno uredil ter se bode dobila tam vsak dan svata ereska te praska sanka« različne salame, domače kranjske klobase, v#c vrst 6a|s, kanfaka, rama, raallcae Hker|e, vino ln plve v steklenicah. Nadalje priporočam tudi svojo bogato zalogo sfežega in najboljšega špecerijskega blaga po najnižjih cenah, kakor kavo, ms, francosko elfe, Ifao svfa|eke mast Itd. Hitra ln prijazna postrežba je zagotovljena. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočam. Z naj odličnejšim spoštovanjem 2101 1 I-,. REM1C. 10 063301 5IHGER ,<§6M S UNI O E šivalni stroj. = *8fflB^ samo po nasu pro8a)ataicah. ijabijMn Singer Co. žela.dr.za šivalni stroje, sv.fnia usu. So tala rsta in ulesMa trite SpeletiH & Remžjar Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidno! 12969 Cene primerne! T psa priporoaa psj poJmUJIh eemak Eh-f. ihiti 92 Zananja aaroiila s« tošao uvriajejo. 2Ra»l.rste papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, poseono pa sem se založil z galanterijskim in norimberškim blagom ter drobnino. 3^-35 NaisečJa zaloga masnih In trsoesklh Knjis. Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo Došljem franko na ogled Ker mi je vsled ugodnih sklepo/ večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreč: z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11. Naj eč,i eksport ln izdelovanje vseh vrst razglednic. a a £& m B iS a g. H a o ■ s D a m o prve mest med vsemi krmili, ki se rabijo za preživljanje psov, zavzemlje nedvomno Fattingsnev easll kolač iz mesnih vlaken Velika vrednost tegi i rmiia obstoji: 1. v porabi samo najboljših in izbranih surovin, 2. v tem, da se pri na ravijanju pasjega kolača rab .jo samo taka živila, ki so pasjemu organizmu potrebna in koristna, 3. zaradi lahke prebavnosti in vel slastnosti. m\mt'wwi kolač iz mesnih vloken S9 že -eč nego 15 let izdeluje v nedosežno izb rni kakovosti. Mnogo cesarskih, nadvoj -vodskih in knježjih dvornih lovskih uradov, c kr. menežarija v Schonbrunnu, živino-zdravni zavodi na Dunaju, v Buda-Pešti in Pragi, najznamenitejša vzrejevališča psov, kinologi itd so z& već !et stalni odjemalci. 50 kg K 23*— iz tvornice 5 kg K 320 franko. Cenovniki in brošure o drugih specialnih krmilih za pse, perutnino, domače zajce, fazane, jerebice, srne in divjačino pošilja fjM lastnik in so ustanov. Fattingerje >. pat poslej kolača iz mes vlaken in tvorn. za pičo perutnine.] Pon&redbe zavračajte vedno energično kot manjvredne. 1916—3 Zaloga v Ljubljeni pri F. GROŠLJU. trgovca, Poljanska cesta si. 7. ieJ Oun fiovo mesto asa Telefon štev. 269. Čekov promet št. 47.864. promet, pisarna Blazija Kamenšek pijana Sodniftlie ulice št. 4 LjuMIuna. nesi'ečiisje '■kap in prodajo zemljišč, hiš itd. ter priskrbn|e posojila na zem- ■. Ijiftča in na osebni kredit ceno in pod kulantnimi pogoji. .*. Ima naprodaj 981 15 releposestva na Kranjskem, Štajerskem in na Koroškem — hifte in ii&vblšca v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu. — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti. Kupnje itaetska posestva in gozdove. Jšče kompanjone za dobro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja. rmonskffl ultner priporoča po jako znižanih cenah Ljubljana, Glavni trg nasproti rotovža. Cenik D& razpolago. (O ,,Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. I Trptžiic blago. — Cene solidne, I Tacna postrežba, i Avg. Agnola v Ljubljani. Dunajska cesta a. Velika zaloga steklenine, po^ceian&, svetifk, srejal, šip, ko-zaroev, vrčkov itd. SostiJniška in kavarnarske mmm posoda m najnižjih eenan. = lllllllllUllllllllilllHIlJMIIHIM IIMUlIlllHi" ^8 grtMMgjgi leta 1845, Edini zavod -t LJubljani- za kemično čiščenje obleka ter sastorjsv, barvarijft la likanje sukna = na par, = Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4, Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba tiha. SoIMmmii. =.....Illllll IIIIlBMIIMllIlllMlllllilllllllllllllfIIIIIIIIMIIIIIMIIIIJIIIIII VaSno! Ztm Oaino! gospodinje, trgovce is iiiiMrtjco. Najboljša In najcenejša postrežba za d ogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje« re-dilne in pesipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, t*- tog-ruSene t*|»t»ra»t«* in potrebisimo, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za dezinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in Itonjoko* — Zaloga svežih ml-o pralni lt vod In solij za kopel. Obhutv. hontei. oddaja strupov. Za iilviniQi*e|ee posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soiHsr, eoojan, kolmoi, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se iivršujejo točno in solidno. Drogerija finloh Kane Ljubljana, Židovske ulice št. 1. Ksis>«aJo mm mojvtojl somi rasna « seliica (rose), cvetje, komine, semena, skorje itd. itd. IslMIgsiesstltlOs^ Naananflo In priporočilo! Ifajiiaujain slav. občinstvu, da bom poleg obstoječe asmjorsme trsjovlste začel 2016-3 trgovino z mešanim blagom. mmr Otvoritev trgovine bo S* Jsmltfm 19O0. lsdta. ^e* Se priporočam z odličnim spoštovanjem ^ Anton Merješič, T „.d^uh «. s. Št. 1069 Razpis 2026-3 Na trirazredni deški meščanski Šoli v Postojini je popolniti z dnem 1. septembrom t L mesto šolskega sluge z letno plačo 720 K in s prostim stanovanjem v šolskem poslopju ter s prosto kurjavo. Prošnje, opremljene z zdravniškim izpriČevalom, bo vlagati semkaj do 1. julija 1909. leta. Prednost pri oddaji mesta imajo tisti prosilci, ki so vešči vrtnarstvu. C. kr. okr. šolski svet v Postojini dne 19. maja 1909. na Hir» Postala Zabok In postajalitte Zagorianske železnice Kopalltte Stnnicn. Sezija od i. maja do 30. oktobra Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K 1'— naprej. Pojasnila in prospekte daje •*opallške upravo liopalleea SttfbitiO nb Hrtaikem. Posto Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. 1510—12 Kadi oddaje prizidave šolskega poslopla v Domžalah razpre se tem potom ofertna obravnava in zmanjševalna dražba na dan i6junljat.l.ob 12. opoldan o občinski pisarni v Domžalah. Pismenim, Z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10 varščine Stroškov onega de>a ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi cer se ima ponudilo zapisati s številkami in besedami, kakor tudi naj te obsegaj izrecno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se jim brezpogojno podvrže. De a de bodo oddajala posamezno. Vsak podjetnik se mora zavezati, da bo izvršil svoja delo pravočasno in solidno. Stavbna dela so naslednje prcraČunjena: 1. Dnina. sK-i in zidarska dela . . . 2. Kamnoseška dela....... 3. Tesarska dela........ 4. Mizarska dela........ 5. Ključavničarska dela ..... 6. Kleparska in krovska dela . • 7. Steklarska dela....... 8. Pleskarska dela....... 9. Lončarska dela....... 10. Šolska oprava........ Skupna vsota . "1 I K 41.295 89 Take ponudbe se bodo sprejemale pri krajnem šolskem svetu v Bonv žalah le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Ponudbe se bodo rešile v csmih oneh. Navedene dele stavbnega e a-borata in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri pod piseni oblasti. Krsjni šolski svet kot stavbni odbor si pridrži pravioo oddati de!o le zanesljivim mojstrom in podjetnikom. K 18.294*43 „ 2 484 32 „ 6 098 59 B 2 638 — „ 3.242 06 „ 2.564-89 I 45186 , 412 5^ „ 1 349 15 s 3-770 - Krajni šolski svat v Domžalah dne 24. maja 1909. 2.64-2 Jfova modna trgovina za gospode in dame zbijam ^Z\ZX Štefk Pjg Stazi trg- štev. 13 se priporoča slav. občinstvu kot selo SOHisia sa nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga soškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših blnz, spodnjih kril, moiercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, krp, pajčolanov, žepnih rogov. Otroftle oMaheo, svUe sa Masa ia nakite, avil&l trmmmT, paI«olaml9 vesemlM, posameatrtla, botto, dlpka, čipkasti ovratniki ta vse potrebioiae sa ttvll|o. Velika zaloga najnovejših 1596-3 moikih klobukov, 6eplo In slamnikov. sm Zlonostenskd banka pro Horavu EmtsUa 1909. _Progi. Km njHMOO mik fchlt imostenke tanke. Sttbskripcija .000 novih delnic Živnostenske banke pre Čechy a Jttoravu v po kron 200 nominalnih v skupnem znesku kren 10,000.000*— (deset milijonov kron). Pragi 2082 Prospekt: 10,000 000-— 3,200 000 — 3,000 000 — 4 000 000 — 4 000.000 — 7,000 000 — 2.400 000 — 1,000 000 — 4 000 000 — 2:500.000 — 4,600 000 — 2,500 000 — 600 000 — 500 000 — Živnostenska banka zavzema v gospodarskem žirljeoju kraljevine Češke odličio mesto. Bavi se z vsemi bančnimi posli v najširšem pomenu besede, največjo pozornost pa posveča kreditnemu poslu v vseh njegovih oblikah in tako izredno mnogo povzdiguje gospodarsko blagostanje domovine. Za svojo glavno nalogo smatra Živnostenska banka podpira nle koristi češko-moravskih posojilnic, katere so svojedobno zssnovale utemeljenje Živnostenske banke kot gospodarske centrale teh posojilnic. Živnostenska banka ima zaslugo, da so se te posojilnice v sedemdesetih in poznejših letih tako uspešno razvile in da so nastali mnogoštevilni srednji, na svojo lastno korist navezani deaarni zavodi. Majhni gospodarski krediti, ki niso mogli uživati prednosti pupilarno zavarovanih kreditov in krediti malega obrtnika so dosegli svoj praktični pomen šele z u vedenjem menic v posojilnice, a Živnostenska banka je uvedla one menioe iz posojilnic na trg, kjer so s pomočjo njenega žira postale kar popularne in obljubljene. Znatno je delovanje Živnostenske banke od njenega osnutka na industrijalnem polju. Tu ima posla pri preskrbovanju prometnih sredstev najrazličnejšim industrij al ni m podjetjem in to po eni strani z dajanjem kredita, na drugi strani pa s podpiranjem pri osnovanju novih podjetij. Že obstoječa podjetja razširjuje in dela sposobnejša, pretvarjajoč jih v delniška društva in dovajajoč jim tako višje glavnice. Tako so za časa sodelovanja Živnostenske banke nastala sledeča kronološko navedena društva: Praška tvornica strojev d. d. pr. Breitfeld, Danek in drug, Praga dein. glavn. K Prva Češka rafinerija sladkorja d. d. Praga........ „ „ Češko deln. društvo za industrijo sladkorja........ „ „ Elektro tehniško deln. društvo prej Kolben in drug, Praga ... „ „ Zapadne češka tvornioa kaolina in šamote Oberbriz..... „ „ Galicijsko - bukovinska industrija sladkorja d. d, Przeworsk . . „ „ Pivovarna čeških pivo varen v Branika pri Pragi...... „ n Rudniki premoga nFlorentiniu v Švacu vplačani poslovni kapital „ „ Hrvatsko-slavonsko deln. dr. za industrijo sladkorja..... „ „ Delniška tvornioa sladkorja prej M. Valtera v Launu .... „ „ A. Klazar, deln. društvo za industrijo jute in platna v Kraljičinem dvoru.........„......... ti B Delniške tvornice za proizvajanje preprog in pohištvenih tkanin prej A. Klazar v Brnu...... ....... „ B Tvornioa železa v Hradeku prej Hudliokv in Folta, društvo E o m. jamstvom.................zadruž. glavn. „ Prva piigramska tvornioa ščetk, prej J. Hrdina v Pilgramu . . deln. glavn. „ Vsa omenjena podjetja uspevajo izvrstno in njih proizvodi uživajo gotovo svetovni sloves. Tvornica sveč in voščenega blaga „Monopol" v Mladi Boleslavi, ki jo je takisto osnovala Živnostenska banka, je prestala vse začetne težkoče in hodi svojim normalnim potom. V zvezi s svojim delovanjem na industrijalnem polju goji Živnostenska banka tudi razširjen komisljonalni posel za blago in se že od svojega najzgodnejšega početka smatra krt prva banka za komisijo sladkorja na praškem trgu. Banka zastopa komisijsko prodajo 4 ran* nerij in 16 tvornic sirovega sladkorja, pri čemer doprinaŠa svoj del tudi izvozu tega pridelka. Poleg komisijonalnega posla s sladkorjem, se bavi banka tudi z onim z železom, premogom in petrolejem. Pred dvema letoma je stopila banka v poslovno zvezo z domačimi Žganjeknhami in je v zvezi z Avstrijskim kreditnim zavodom v Pragi osnovala centralni prodajni urad za prodajanje žganja, proizvedenega v domačih, gospodarskih žganjarnah. Da pripomore domači industriji s cenenim in stalnim, t. j. neodpovodljivim kreditom, je banka osnovala v svoji praški centrali hipotekami oddelek, ki daje industrijalnim podjetjem pupilarno varna hipotekama posojila. Na podlagi teh posojil izdaja banka 4 in pol odstotne zadolžnioe, ki jih je takoj prvo leto izdanih za skupni znesek K 8,500.000. To novo bankino poslovanje ni samo doneslo koristi domači industriji, nego je tudi denarni trg preskrbelo z novim, sigurnim in mnogo iskanim vrednostnim papirjem. Zadolžnice Živnostenske banke so vedno razprodane, tako da jih banka nikoli nima v zalogi. Za svol veliki ln vsak dan bolj se razvijajoči delavni obseg se ima banka zahvaliti poglavitno neomejenemu zaupanju kapitalističnih krogov, kar se najbolj jasao razvidi iz višine denarnih vlog, vloženih na knjižice Živnostenske banke Pri tem je treba pripomniti, da banka obrestuje vloge po obrestni meri, ki vedno odgovarja razmeram na denarnem trgu in kakršne računajo njej enaki bančni zavodi; iz tega sledi, da se banka zadovoljuje z onimi vlogami, ki jih vložniki iz resničnega zaupanja prinašajo v njene blagajne. Jasno sliko kaže sledeča razporedba o vlogah praških bank, sestavljena koncem decembra 1908: Češka eskomptna banka....................K „ industrijalna banka..................• r» „ Union-banka.....................n Praška kreditna banka....................n Centralna banka čeških hranilnic................n Centralna banka nemških hranilnic................n Živnostenska banka.....................n Da se obilni denar, ki ga opravlja Živnostenska banka more na najpripravnejši način ter neposredno napraviti pristopen produktivnim slojem, je uredila banka na Češkem in zunaj Češke podružnioe in nadaljuje to snovanje primerno množečemu se kapitalu. Do danes je osnovala banka podružnice v Brnu, Plznju, Pardubieah, Taboru, Budejevloah, Igla vi, Moravski 0stravif na Dunaju, v Krakovu, Prostjejevem, Lrovu ln Trstu, v Ustju na Labi je uredila premogovnik, a v Londonu lastno agenturo aa trgovino z železom. Zadnji čas snuje banka podružnico v Olomucu. Poleg snovanja lastnih podružnic posveča banka pažnjo tudi snovanju drugih, samostalnih zavodov. Na ta način je nastala pred nekoliko leti Ljubljanska kreditna banka, a kmalu prične s poslovanjem tudi Hrvatska zemaljska banka v Osljokn. Po zaslugi svojih menjalnic v centrali in po podružnicah, slasti pa one na Dunaju, plaoira banka vsako leto velike vsote rent in drugih papirjev, sposobnih sa nalaganje kapitala, pri privatnih kapitalistih, javnih zakladih in denarnih zavodih srednje vrste. Kakor ima Živnostenska banka svojo centralo v najbogatejši deželi monarhije, igra tudi pri izdajanju rent in drugih javnih papirjev kakor pri emisiji deželnih in hipotečnih bank vrlo važno vlogo. Živnostenska banka ima kaj živo zvezo z vsemi znatnejšimi inozemskimi mesti, kakor tudi redni promet z Ameriko. Kako je poslovanje Živnostenske banke napredovalo, kažejo niže navedene tabele, sestavljene po bilancah od let 1888, 1898 in 1908. Navajamo najvažnejše številke iz netto-bilano od 31. decembra: 32,092 048.67 12,036.226 80 65,344.597.16 15,786 212 62 19,057 977.61 9,153.029.68 95,389 802.99 Aktiva: Menična listnica......... K Predujmi na vrednostne papirje in report Stanje efektev (račun banke) . . . . „ Stanje efektov (račun sindikata) . . . „ Hipotekama posojila....... „ Dolžniki............ „ Bankina zgradba v Pragi...... „ Zgradbe podružnio v Pardubicah, Budje-jovioab, Mor. Ostrovi, Dunaju in Ustju n. L.......... „ Hša *tev. 860 II. v Pragi: Hotel pri nČrnem konju" ....... n Pasiva: Delniška glavnica........ K Vloge na knjižice........ n Upniki............ n Jamčevine kreditnega zavoda . . . . „ Rezervni zaklad......... „ Posebne reserve......... „ Mirovinski zaklad........ „ Posebni rezervni zaklad za bankine za dolžnice.......... n Čisti dobiček........... Vredno 1888. 7,807 837 34 „ 2,459.627-40 , 2,579886 12 4,788 575 48 n TJ n n 1898. 40,081.735 40 18,132 491 84 8,148 700 — 1,448.636 — 4,101.755 10 1,513 297 80 K 1888. 6,000.000 — 9,783.765 96 988.702 50 669 660 — 335.734 26 186.199 72 391 585 38 428 966 82 K 1899. 16.000.000 — 30,573.459 06 20 970.496-86 1,256 285 — 3,684 455 78 414 307 46 1,368,896 22 1,669 842 66 K leta je omeniti, da je Živnostenska banka imela letnega prometa: skupnem znesku................K 1908. 107,506 673 78 39.476 729 55 15.090.0ls 41 2,076.463 50 8,480 000- 80,851.115 66 V>32.000-- 1,328041 1,427.000-1908. 30.000 000-95,389.802 99 114,110 732 36 1,918 685 -j 6,756 755 03 1,200 000-3,099 1101; 200 000-2,702.48*2 88 1892. v skupnem znesku................K 1.944,663 4181' s 1896 n n n ................„ 3 349,159 622 1 , 1900. „ „ ................. 6.660.393.8931 n 1904. „ „ B ................ 9.390 768 9881. s 1908. n „ a . . ..............n 14.252 415 7151 Upravni svet Živnostenske banke je v svoji seji od 19. maja 1909, zato da SO ba v svojem poslovanju na korist dan za dnem se mnotečim svojim klijentom mo kropkojo razvijati, sklenil delniško glavnico v smislu sklepa glavne skupščine od 17. mar 1907 povišati od K 30,000 000 na K 40,000 000. To povišanje ne odgovarja samo današnjemu pomenu Živnostenske banke, temveč tu splošnim zahtevam, ki se nanjo stavijo, a neprestano in konstantno razvijanje bančnega posl vanja na vseh progah daje jamstvo, da bo za novo glavnico dobila dobre naložene prostore i obenem s tem povoljno obrestovanje. Kurz novih delnic je ustanovljen glasom subskripoijskih pogojev s K 232 za dosedauj delničarje, a s K 238 za ostale kupce. Današnji dnevni kurz je K 244. Z ozirom na bančne reserve, ki so koncem leta 1908 dosegle višino K 7,956.755 03, za notranja vrednost delnice K 253 35. Osobito pozornost zaslužuje dejstvo, da bo redni reservni zaklad banke s to emisij pojaČen z okoli K 1,600 000 in bodo s tem znašale reserve blizu K 10,000.000. Delnice Živnostenske banke, katerih renta biliteta znaša 5 35°0, se štejejo v kapitalistih krogih med najbolj priljubljene papirje. Kurz imajo stalen in ne trpe na neprestanih premembat kakor je to običaj pri delniških papirjih. To se je najlepše videlo nedavno, dokler je pretil vojna nevarnost; gotovo so vse delnice več ali manj padle v kurzu, ali delnice Živnostensk« banke so ostale na svojem prejšnjem, stalnem kurzu. Nove delnice bodo kakor stare kotirane na dunajski in praški borzi. Na podlagi predležečega prospekta in v smislu sklepa glavne skupščine Živnostensk banke pro Čecby a Moravu v Pragi od 17. marca 1907. in upravnega s^eta od 19. maja li$ povišuje Živnostenska banka pro Ceohy a Moravu v Pragi svojo delniško glavnico od trideset milijonov na štirideset milijonov z izdanjem 50.000 novih delnic po kron 200 nominale v skupnem znesku deset inilijuiiov kron in poziva gg. delničarje kakor tudi ostale interesente na subskripoijo pod sledečimi pogojj Subskripcija ae vrii s posebno subskripoijsko izjavo pri centrali Živnostenske banaj v Pragi In njenih podružnicah v Brnu. Budejevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Moravu Ostravl, Plznju, Prostjejevu, Taboru, Trstu in na Dunaju. Prijave se sprejemajo od danes pa do 15. junija 1909. Subskripcijski kurz znaša K 232 za delničarje, a K 238 za ostale kupce. V namen izvršbe prava opcije se morajo stare delnice brez kuponskih pol predložiti fl prekolkovanje in se po opravljenem prekolkovanju vrnejo. Ob subskrlpeijl se mora sa vsako delnico položiti jamčevina K 60 v gotovi: Ta jamčevina se obrestuje s 4% in se po opravljeni reparticiji vzame kot vplačilo prvegj obroka, eventualni presežek pa vrne. Repartioijo (podelbo) si pridržuje upravni svet. Drugo vplačilo K 100 ima slediti najkesneje do 31. julija t. 1. Dodeljene delnice bo treba polno vplačati z vplačanjem zadnjega obroka K 72 odno: K 78 najdalje do 30. septembra 1909. Nove, popolnoma vplačane delnice se izroče p. n. gg. delničarjem začetkom 1. 1910 pr° Sovračilu dotičnega blagajniškega potrdila in vplačilu vseh obrokov. Vplačila se od dne poloiN o 30. septembra t. 1. obrestujejo s 4° 0. Subskribent, ki bi svoje delnice ne vplačal popolnoma do določenega termina, i*H nanjo vsako pravico kakor tudi položeno jamčevino, ki propade v korist bančnega rezervun zaklada. Na dodeljene delnice odobrava banka vnaprej od 1. oktobra 1909 do 31. deoembra 1$ letne 4% obresti od emisijskega kurza; potem bodo nove delnice kakor stare deležne divideu' za leto 1910. Za subskripoijo pripravljene tiskovine deli ali franko razpošilja tivnostenska bSH*i Pragi in njene podružnice. V Pragi, dne 20. maja 1909. Živnostenska banka pro Čtchv s JKoravu v pragi. iBnmnnnm Nm slirasta im Lenosl & Gerkmon, Ljubljana M stati nm priporoča za p o ml a d in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba, na hpb nas mwm hb na na ■en na mmm ns Solidne cene in točna postrežba 97 22 tstanovljena leta 1854. Prva 5omaca slovenska pivovarna jovih itev. 210. G. AUER1""' dedičev £jubljana Volfove ulice štev. 12 £jubljana priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno pivo v sodcih in steklenicah. tO Lep, poln stas mit m^ SmW • 0 * dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo cremo sa pral ali prsno vodo, ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5 — in K 8 — Zraven spadajoče milo 60 h — Lepotilni creme ,,lilija1' prosi vsem nečistostim kože, daje koži mladostno svetost do visoke starosti. Lonček stane Ki— in K 2—, zraven spadajoče milo 60 h. Puder škatla K 1'— Po povzetju pošilja ga Kflthe MenieL Dunaj VII, Mariahilferstrasse 120, IL nadstr. vrata 32— 0. • 10-12 133 J. KORENCAN tjubljana, Stari trg št. 5. K Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške obteke itd. : mm 3558 - 27 vsakovrstni inaiT'jsl. predi skepja, tamburiranje, plisir-Bnje, montiranje itd. ZALOGA TELOVADNIH OBLEK M. DRENIK. KONGRESNI TRG. LJUBLJANA. 403 i Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko „Union" ker te nre so najbolj trpežne in natančne. Ceniki z as to d j in poštnine prosti. Prodaja jih: 860—28 Fr. Čuden, urar in trgovec v £ubljani delničar in zastopnik Švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Ženevi. Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke Kristofič-Bučar v JL^jiitoljaii i, Stari trg- št. 28 priporoča 3927—32 krasne v težki svili; volni hi drugom modntm blag« najnovejša modna krila, kostume, delne plašče, otročje oslekloe, opravo, predpasnike, v se vratno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plasčke, pariško modrce, nofavtoo, A K rokavice, jopice ln drnge pletenino — Fino aavratnice > \ naramnice, ovratnika, srajco ln drago perilo aa foopodo, >/^\ Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. Cen« radi male režije brea konkuranoa. Naprave za dvisanje vode za visokoležeča mesta, kmetiška selišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave itd gradi največja slovanska firma monarhije Anton Kunz c. in kr. dvorni dobavitelj Hranite, Morava. 697 Prospekti gratis in franko 16 M. Bajec naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356-22 nshaja njegova vrtnarija na KarloTski cesti št 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Izdelovanje čopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln zmerne cono. Velika zaloga suhih vencev. :: Zunanja naročila točno, s m o o M) Dragutin Puc : tapetniški in preprogarski mojster v tvrdki Fuc & Komp Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078 nizkih cenah. 12 Ljublj ana Marije Terezije cesto 11. Svoji k svojimi 351 22 birmanska darila. Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic, prstanov, uhanov, obeskov it). Najnižje cene. Samo solidno blago. Lastna delavnica sa popravita ta nm flota. Cnd. Čeme juvelir, trgovec z Mrzal ter zapriseženi sotaijsU cenilec. IMriMM, wm rilcu Ena dama pripoveduje drugi, da je ženski mesečni pas „Heureka" z vlogo „Japan" brez dvoma najboljši sedanjosti. Dobiva se po vseh drogeri-jah, lekarnah, v trgovinah i obvezili, rokavicami, modrci itd sicer pa iz centralne zaloge E. LebOwitsch, Opava. Prospekti zastonj. 997—7 0 £jnbt]aal flraa Brata Jfiavka. tr.mtmt Kriti nur mM JteKr Packunf. 8BX Podjetje betonskih stavb 4518 26 Bratje Seravalli & Pontello Slomškove ulice 19 tjubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška*"dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vaa dela so solidno ln atrokovnjasko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. —————^ Zastopnik svodov patent „Tkral". Domete dober izdelel{! ^TQJCQ 3a gospode bele in barvaste po nizkih cenah priporoča : Jlntan $are. Ljubljana petra ce5ta 5t. 8. 1586 -17 A. Vivod-Mozetič Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana priporoča cenjenim damam 1591—12 vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah. Popravita klobukov Izvrtajo lino ta ceno IZ-a.na.x13a naročila, točno- podružnica v J(ranju. Novo slovensko podjetje. P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorll ■ovo obrt, in sicer: „Proo in edino jugoslovansko izdelovunje zaorotnlc". Izdelujem in imam v zalogi nalmedernelsc za vratni oo vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu po izberi fazone in blaga. Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najbolj le strokovne moči s Dunaja, mi je omogočeno v vsakem oziru postreči b dokulm tm solidnim tidolkom 1906-8 Lfemmftla eei Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in slovensko občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, ae priporoča za obila naročila Jm liTeflio imstoNisti Izdctotonje loinrtiir Z. jmtknžp £jubij-«», privos It- So Laloftnja huda zima je pokušala, ▼sako drugo opeko Kohlerjeva cementna strešna opeka z zarezo T «■«,■■"■""■■' - Ivan Jtlačin na Glincah pri Cjubljani. Varstvena znamka> LInbl|anl Ravno tam ae dobi tudi navadna sffl IINII ▼ najboljii kakovosti. Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačla v 1653—11 v ii(i^i)Ar t sa takojšnje nezmotno isdelovanje vseh ipIritMB, I Priefon r\ r\\\m^-rt finih na misnih likerjev In ipoolalltat dobavljam ! -ti lblCIl UULJCI v briljantni kakovosti. Poleg tega ponujam jesihove esence 80 °|, kem. Čiste, za izdelovanje pikantnoostrega jeaiha. Recepti in lepaki se pridenejo zastonj. Cenovnike razpošiljam franko. 908 14 Karel Filip Pollak, tvornica za esence Praga, Marijina ulica št. 18. "(Solidni atrokovulaiki zastopniki aa tičejo.) Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge == najboljše vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino fr. Stupica, Ljubljana« (zraven „figabirta") Velika zaloga železniških šin, portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr. 1449 s brinjevec 458—12 se dobi pri L SEBEHIKO V Spod. Sl9cL zfltodna t tekovina &a dame Ljubljane, no5prcti glasne peste pt-ipotoča modezce, spodnja &zi(a, čam^fto peziio, zofaavice, noaavice, čiphe, svito, batinu iu ves modemi 1931 Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih ■ ■>•: ■ predmetov, interijerjev itd. ^= Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. štete. 365-22 'acherlin pomaga čudovito kot nedo-aetni »uničevalec mrčesa". Pristen sumo v steklenicah. Naprodaj, kjer so obešeni plakati. Delniški kapital: 120,000.000 kron. Rezervni zaklad: 65,000.000 kron Avstrijskega kreditnega zavoda v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9. Sprejema vloge na obrestovani« v takocom račun, na flro-rseu in proti hranilnim knjliloam; izdaja obrsstnjode m blapalnlske listo i dovoljuje j posolila na tokoH račnn, dalje stavbna posolila, Mpetotas posolila, carinska posolila, davtas laamstvoaa posolili Hi. eskomptira sbobIco in devize in preakrbn|e n|Ui Inksso, izdaja nakazila, kreditna plsois in prlpsrtMlM pisma na vsa tnsemska in inozemska tržišča, priskrbuje in deponira vo|siko ženitvene kaveile, sini bene kavelle in vadijo so ndeleftko pri draibak. sprejema v sfcraibs Vrednostno p*plr|e in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti Ofn|n in vlosan sigurno samosfarambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoac v hranitev, zavaruje sroflaTO in isarebejoče efekte proti |ffroknl Isgubl in oskrbuje brezplačno pi spledOlan|e vseh žrebanju podvrženih papirjev, pladnje ksponsi ImirokSMO p*plr|* in všteto pri svoji blagajni, daje prodojsie na Msf«, na vrtdatstm P*ptr|t ter sprejema borcna naročila sa tu- in inozemske borze, 589 5 priskrbi za svoje naročnike tipoisko lufonuselle v Hi- in Inozemstvo itd. itd. knpn|o in prodala tu In Inozemske ronio, ustavna pisma, doteloo in. areifcs in daje vestna navodila za nulnejsnj* kapitala« Centrala na Dunaju. Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, aMor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplica na Češkam, Trst, Opava, VVarnedorf.