29. številka. za aredo lO. maroa 1897. (▼ Trstu, v tortk zvečer da« 9. mar«« 1897.) Tečaj XXtt M „EDINOVr« lakaja pe trikrat na tHn T fteatih ii-danjih tovkih, tetotklh in aoboCah. Zjutranje iadanje is-fcaja ob S. uri zjutraj, vedemo pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje stane: ta Jadan m«eo . t. 1.—, itvn Avatrija f. 1.50 u tri bmm . . . 3.— ■ ■ ■ 4.&0 IK pol lata , . . 6.— . ■ • ».— ■a raa lato . . . 12.— • ■ . 18.— Nare&ilee Je pleievat) aiprej it aare&ke krez prlležrn* aaraftelea M aprava •žira. fotaaaičDe Številko ae dobivajo v pro-dajalnic&h tobaka v lrstu po 9 tiT&. izTfn Trita po 4 nvč. EDINOST Oglasi ae raćane po tarifa v petita; sa aaalove s d«beliaai irkanai ae plainje proator, kolikor okaefa navadnih vrati c. Poalana, oanartnine in javne sahvale, do. maii opflaai itd. ae ia&«n*jo p« pogodbi. Val dopiai naj ie peitljajo ur^niitva ulica Caaerma St. 1». Vtakn piamo »ora biti frankovano. kov uafrankovenu a« a* sprejemajo. Rokopisi ne vraAnjo, NtftSnino, reklamacije in ogla«' apre-jtaa Hpravniitvo ulica Holiao pic« col" nit. S, II. nadat. Narofinino in ogla« ja^plafterati loco Trat. Odprt« roki««« aije ao proatn poštnine SI ,r «4t»*«M j* ■»««* 0 občinskih volitvah v Trstu piše splitsko ,Jedin«tvo" : Okolica mesta tržaškega ni še nikdar pokazala svojega slovenskega značaju tako, nego dne 98. m. m. O volitvi za občinski zas-top smo zmagali z ogromnimi veČinami v vseh 6. volilnih o-krajih. To je veliko in kaže, kaka bodočnost je priio-jena Trstu, kakor italijanskemu otoku v slo*aniksm morju, na katerem morjn je tudi slovanskega cvetja ; kajti: ako je okolica našla in ako se bode slovansko prebivalstvo mesta vekialo po svojem številu, tedaj nam zagotovlja ie sedanje itevilo Slovencev in Hrvatov, da smo na potu do bolje ii srečne)e prihodujosti. Leta in leta Že poživlja italijanski fanatizem v Istri in v Trstu svoje pristaše na mržnjo proti uam. Od pmga dne, edkar je mržnja do nas po stala kakor dogma italijanske politike, vedno jim je le jeden cilj pred očmi: da bi nas uničili. Zato ao kričali ^.duo, da nas tu ni, a delali so z ne-čuvenimi sredstvi »a to, da bi zginili i»i; sosebne pa so svoje nuičevanje zlivali zoper okolico Trsta. Na jedni strani obramba narodnih pravic, aa drugi strani pohlepnost tujega gospodstva — iz tega se je porodil strašen boj; toda tega nismaizzvali mi Slovani — ali kakor nas nazivljajo „arnffapopoli* — ampak izzvali so ga italijanski agitatorji, ki žanjejo sedaj, kar so sejali. Te dni so zgubili tla v prostrani okolici tržaški, in kar je najhuje za njih: zgubili so II. okraj, ki je bil dosudaj njih nepremagljiva trdujava. To je velike važnosti. Te volitve niso nič manje važuonti, nego one v V. kuriji v Istri; zato so tudi Italijani napeli vse svoje sile, ker so vedeli, da bode vspeli volitev v čisto slovenskem zmislu uplival mnogo na vedtnje ininisteraba Badenijev>'ga nasproti Trstn. Ko je grof Badeni došel v Trst, je rekel začujeno naši deputaciji: „Kako je to, da nimate v svojih rokah vseh šestih ekoličanskih okrajev, ako je okolica slovenokft ?• -— Sedaj tau lahko sporočimo: »Evo, e k .s c e 1 e n c a, o k o 1 i c a j e v m a slo-venska, kako torej, da ne uživamo nikakih pravic?' — Radi tega je dan 28. febrnvarja za nas dan narodne časti in slave, a broz dvoma pride dan, ki nam napove lepšo usodo po tem, kar smo pretrpeli in kar že trpimo. Italijanski listi takozvane stranke progressove ne morejo prikrivati svoje jeze. Najbolj se odlikuje med njimi „L'Indipendente". Di^ji napadi tega lista odkrivajo vražje duše takozvauih liberalcev in naprednjakoY. Oni besne jedino zato, ker je hotela slovenska okolica, da jo zastopajo slovenski zastopniki — vendar pa pripoznavajo isti nasprotniki sami, da v okolici žive sami Slovenci, in sioer s tem, da so med naie pošiljali agitatorje, ki so govorili slovenski in so izdavali narodu slovenske proglase. Priznavajo, da smo Slovenci, in vendar besne, ako hočemo ostati Slovenci, in da po svojih ljudeh branimo svoje pravice. Tu imate njihov liberalizem, njihovo spoštovanje do ustave, njihovo poštenja! To pa je še le začetek. Po tolikem trpljenju napovedujejo se nam dnevi strasne borbef katere hočemo prebiti junaškimi deli; to mm jamči ljubezen Hrvatov in Slovencev, vladajoča v naših vrstah; v to nam jamčijo lepa vrsta euih umnih in bogatih rodoljubov v mestu tržaškem, ki so — pod vodstvom narodnih zastopnikov — pokazali tudi do sedjij, da so vredni stati na čelu narodnega gibanja proti sovražuikom na straneh. Rodoljube na Reki prosimo, da se vzgledujeje na rodoljubih v Tn>tu. V Trs'u se dela, a na Reki P V Trstu izhajajo štirje haSi li.nost se je | tako sijajno pokazala v v i e h sekcijah U: občine, j Vsak naj sodi kakor hoče navedeni tako imenovani i razlog, da bi mogel gosp. F. Dubrovh} -na aan y0_ j litve eiiiui uplivati lia ,<5esidenteM Rukavčaue. Nase i uieueuje je, da bi mogel to storiti tudi, ako nebi \ bil dobil edinega Brajsevega glasil. Še več. On bi j bil mogel uplivati že na shodu, katerega so imeli j .desidenti" tik pred volitvami, na katerem je bil 1 navzoč tudi g. F. Du'orović. Sicer pa konRatujemo, da s« je po naii občini agitovulo za to, da se zbriše ta ali oni na-; svetovani volilni mož in s tem i>repre(i enoglaenost. A uspeh bil je ta, da je mnogo o n i h, ki so o i zadnjih občiNgkih in obojih deželnozborskih volit-' vab uprav besno delovali proti hrvatsko-slovenski ! stranki, glasovalo z nami in je ostala zasluga, da se je porušila euoglasnost, edinemu g. M. Brajši, • ki je po alfabetu glasoval med prvimi. — Da se sploh vse in še bolj zjasni, poglejmo j vsaj za četrtstoletja nazaj. Takrat je v Podgradu uzorno deloval pok. Fran Šabec, katerega je narod . imenoval svojega očtita in rte ga še vedno hvaležno spominja. Pred njim so bile razmere v tem okraju tako tužne, kakor so nedavno bila in so večinoma še, n. pr. v PoreSkenj okraju. Razumljivo je, . Mirno je bilo, a dobro premišljeno. Prišel pa je ćas, prišla je jesen leta 1893, ko je nastopila nujna potrftba, da se pokaže mišljenje naroda. Pokazalo se je! Kaj vse je sledilo tem«, to je podrobno znano. NTi škodilo. Tleča iskra je vsplatntela, narod se je zdramil. Ali bas v onem času divne borbe so nastopili kakor protivniki hrvatsko - slovenske stranka iz v>c-!i vetrov IjiHje, ki so pač že vse mogoče poskusili, ki pa u majo pokazali ni najmanjega po-pozitivnega uspeli.-, za narod brvatfko-*! ;venski, posebno v tem okraju ne. Ti so poslušali ukaze mož, katerih t,u imenovati ne snemo. Narod so demoiali/orali s pijančevanjem, podkupovanjem, varanjem, terorizmom. Hoteli so se vsiliti za sodnike nad rodoljubi, delujočimi že dolgo vrsto let vztrajno in uspešno po načelih, pripoznanih ne samo v deželi, nego i izven, ter pri sorodnih plemenih. In v čem so se trudili najbolj ? V tem, da odvrnejo pozornost od stvari same! V tem, da pokrijejo odločne pojave naroda — z napadi na posamične osebo! Tu se je glasilo in trosilo : Ta je slepar, ta je goljuf, ta je to in to — samo da se zakrije idejnlna borba za načela. Tudi g. Brajša zavija stvar nekako *ako V svoji izjavi. Tudi on ne pozna hrvatsko- slovenske stranke, ki je o bas dovršenih volitvah nastopila tako sijajno, kompaktno. On govori 1« o neki „Jenkovi stranki", katere tu ne poznamo. Kandidatne liste za volilne može »o sestavili in volilcem priporočali zaupni možje h r v a t s k o - s 1 o-vensko h t r a n k e. V Isti i sploh sti samo dve dve stranki : hrvatsko - slovenska in nasprotna nam italijanska. Tertium non datur. Kdor ni z našo, dela z« na-sprotn . Naro i pozna ta razloček prav dobro. Nai imenuje Ilrvate alt Slovence, nasprotnike pa Talijane, ako so tudi rojeni Hrvati ali Slovenci. Ste-li razumeli, g. Brajša? Ako tudi niste — mi smo obračunali z Vami. Političke ve«ti. V TRSTU, dne 9. marca 1897. Volitev v V. kuriji tržaški. Dovršena je bitka in zmagovalci imajo povoda dovolj, da se sramujejo svoje zmage. S tem smo povedali vse. Predno zasadimo nož svoje kritike v gnilo ^^ vmage prn»rp^ovoev, treba, da konptatnjemo razmerje glasov. Vseh rolilcev je bilo 37.436, oddanih glasov pa je bilo 25.281. Od teh so dobili: progressevski kandidat Hortis 14.109, Nabergoj 6491 in socijaliit Učekar 4464; razcepljenih in neveljavnih glasov je bilo 286. Prosimo čitatelje, da si dobro zapomnijo te številke. Povdarjeno bodi še, da že od prvega začetka mi nismo niti sanjali o zmagi, ampak nam je bilo le do tega, da primernim šterilom glasov dokažemo eknisteucijo Slovencev na ozemlji tržaškem. K večerno, — tako smo računali — utegne priti do ožje volitve. In že to bi bila naj-sijajm ja moralna zmaga, kolikor smo jih izvejavali dosedai mi tržaški Slovenci. V nasledujem dobe čitatelji dokaz, da nain js bila zagotovljena ta moralna zmaga, da se niao volitve vršile tako, kakor so se — na neizbrisno sramoto stranki pro-gressovcev in t zasuieh zakonom, mor&li in poli-tiškemu poštenju. Človeka se kar zgraža duša, ako le miali na to, kar se je godilo tu te dni. Človek, ki se zaveda, da živimo v XIX. stoletju, ko se na vseh straneh in v vseli ustih premleva fraza o človekoljubju, o svobodi in o človeškem dostojanstvu, niti ne more verjeti, da je možno vse to, kar se je tu vršilo pod naslovom volilna agitacija. Kakor nemo žival gonili so „libaralci" na volišče ljudi, o katerih so vedeli, da hote glasovati drugače nego oni, ki so jih eskortirali. Pri posamičnih tvrdkah je bila etablirana prava borza; to se ae je kupovalo, tu se j« licitiralo za človeške glasove. Kupčija s človeškimi dušami, sramotna kupčija — sramota XIX stoletju. 8edaj vedo delavci italijanski, katere je gospoda pošiljala do-sedaj v borbo proti nam pošteaioi Slovencem, in ki so, zaslepljeni, psovali nas se .ščavi* — sedaj vidijo lahko italijanski delavci, da nismo „sniaji* • le mi Slovenci, ampak da so v očeh gospode j sužnji tudi oni, italijanski delavci; sedaj vidijo ' lahko italijanski delavci, kako jih je varala go-i spoda, sedaj vidijo lahko, da gospoda hoče go-j spodovati in da gorje onemu — ne le Slovencu, j arapak vsakomur — ki se drzne postaviti po robu , temu gospodstvu. Sedaj vidijo lahko delavci, da j gospoda so jih imeli „radi" le tako dolgo, dokler se delavec ni diznil i:n<*ti svojega meneuja, a da jih sedaj, ko so se delavci spomnili, da so tudi . oui državljani in da imajo tudi oni pravico misliti ua-se, gospoda preganjajo istotako laške delavce, , kakor proganjanjo tias Slovence, ki smo po-| godili že davno, po čem diši laški liberalizem. Delavci vedo sedfj, da italijanska gospoda ne . trpe poleg seb* svobodnih državljanov, niti takih ne, ki so italijanske krvi. Gospoda je te dni vihtela svoj bič z isto vnemo nad svojo lastno i nižjo maso, kakor ga vihts nad glavami Slovencev. Po tolikih borbah, po tolikdi naporih, zalite-' vanjih in prošnjah je zadobil delavec nekoliko po-; litiške pravice. Tudi tržaški delavec je zadobil to pravico, ali ta pravica je bila to pot zanj iluzorna, ker je ni mogel in ni smel izvrševati, ako ni ho-, tel stati danes na ulici z ženo in otročiči! Zato moramo izreči svoje občudovanje onim 4000 delavcem, ki so vendar oddali svoje glasove socija-' li&tiškeinu kandidatu. Konstatovano bodi, da je našo trdno uver-jeuja to, da so progressovci s tem pritiskom na svoje delavce odvzeli nam Slovencem in socijalistom najmanje 2000 glasov in jih priklopili svojim, kar že znaci diferenco 4000 glasov. Brez tega nasilja bi se skrčilo število glasov, oddanih za Hortisa, na kakih 10.000 glasov in bi razmerno poskočilo število glasov za Nabergoja in Učeikarja. Ali pustimo to nasilno agitacijo, katero je obsojati v prvi vrsti z stališča mor&le in oglejmo si, kako so je na tej rolitvi pozitivno kršil zakon. a) Povedali smo že da so glasovali italijanski podaniki, kar zuači očitno kršenje ustavuih i zakonov. „II Piccolo" je rekel sicer, da je bila le ; »pomota", da ao „nekateri* italijanski podaniki | dobili glasovnice. Mi pa trdimo, da je bila ta j „pomota* splošna. S uao mi smo nabrali blizo 200 j takih „pomot" in sicer imamo zabeležena imena i in stauovanja. Ker pa si mora misliti vsakdo, kako težavna so taka poizvedovanja, zapišemo lahko j mirno vestjo trditev, da nam ni znauo niti 10# j takih pomot, da je torej glasovalo najmanje 2000 j italijanskih podanikov! Vsi ti glasovi, oddaui . za Hortisa, so noveljavni. b) Nebroj naših volilcev v mestu ni bilo i upisanih v volilne liste b pretvezo, da ni duka-, zauo, da bivajo tu že 6 mesecev, dasi bivajo že v j Trstu po 10, 15 iu 20 let in ki imajo volilno i pravico v drugih kurijah. Izpuščene so bile splošno j poznane osebe. Le par eklatantnih slučajev naj ; navedemo tu. Taka nepoznana oseba jim je dr. j Glaaer c. kr. profesor n& gimnaziju v Trstu, taka j nepoznana oseba jim je Siečko Bartelj ; na Opči-j nah je nepoznana oseba veleposestnik in deželni j poslanec Ivan Goriup, taka nepoznana oseba je t žnpnik v Trebčah g. Koželj; taki neptznaui osebi , sta deželnega sodišča svetnik Trnovec in c. kr. j komisar Goljevšček itd. itd. Ako so izpustili take osebe, potem si lahko mislimo, kako so še le j trebili delavske vrste. c) Na stotine delavcev, ki so uiii vpisani v i volilne liste, niso mogli in niso mogli dobiti legi-i timacij. Toda recimo nizko, recimo, da je bilo , samo 500 tacih. Te legitimacije gotovo niso ostale j mrtve, ampak porabili so jih Italijani za-se. Nam j so tako odtegnil 500 glasov in sebi se pomnožili ' tako za 500 , to je zopet dif«renca 1000 glasov. d) Koliko glasovnic niso dostavili po okolici, , možno je soditi že po dejstvu, da je samo na ko-j misiji pri sv. Ivanu zaostalo B40 glasovnic, v Ro-I jauu pa kakih 300. V dveh okrajih torej 800. Iz • tega sledi, da po vsej okolici niso dostavili glasovnic najmanje 2000 volilcem Razume se ob sebi, da so „pozabili" le na take, ki bi bili glasovali za uas. Seveda bi se lahke reklo, zakaj niso vsi ti energično zahtevali, naj se jim dostavijo glasovnice. To je lepo rečano, ali pomisliti treba, da naš kmet je komervativen, da je boječ, da se nerad pravda na oblastih, kjer poslajejo mogočni gospodje, da je nevešč in ga premeti vsaka zvi- • jača, in pred vsem treba pomisliti, da je V. kurija j zanj nekaj Čisto novfga Ob takih okolnostih bl j morala iti mestna oblast ljudem na roko, ne pa.... Dovolj bodi! Pomislimo dobro vse te točke • in spomnimo se, da je Hortisova večina znašala j le kakih 3000 glasov — ia uverjeni moramo biti, j da so včeraj progressovci doživeli velik moralen poraz, ki pa postane uničevalen, ko pride v državnem zboru na dnevni red odobrenje te volitve. Gra liva bode ogromnega, ki se bode združevalo ; v dokaz, da gr-sp. H o v t i s n i z a k o u i t o i z« ; bran zastopnikom V. kurije v Trstu. Na svide-| nje torej pri Filipih ! Sedaj pa si oglejmo še nekoliko volilno sta-! tistiko okolice, o kateri moramo reči, da se je i držala vrlo dobro, kajti vzlic vsem mahinacijatn ! došlo je na volišče kakih 65# volilcev. Volilcev 1 je bilo 10 780, na volišče pa jih je došlo 6298, pri 1 čemer pt ni smeti pozabiti, da je v sekcijah „pri j lovcu*, na Videli, v Bojanu in pri sv. Mariji M. spodnji glasovalo tudi volilcev iz takih alic, ki pripadajo k mestu. V Skednju je glasovalo 528 volilcev : 115 za Hortisa, 332 za Nabergoja, 83 za Učekarja (7 glasovi raztresenih in neveljavnih). V ulici deli' I-stria (sv. M. Magdalena) je glasovalo 868 volilcev : 234 za Hortisa. 306 za Nabergoja, 323 za Učekarja (5 raztresenih). „Pri lovcu14 je bilo od« danih 1153 glaaov: 391 za Hortisa, 440 za Na-i bergoja, 322 za Učekarja (7 raztresenih). Pri sv. ; Ivanu jn glasovalo 1389: 355 za Hortisa, 804 za I Nabergoja, 230 Učekarja (4 raztreseni). V Rojantt j je glasovalo 963 volilcev: 233 za Hortisa, 607 za j Nabergoja, 122 za Učekarja (4 raztrese ii). V Trebčah je glasovalo 772 volilcev: 131 za Hortisa, 607 za Nabergoja, 28 za Učekarja (6 raatresenih). Na Prošeku je glasovalo 625 volilcev: 130 za Hortisa, 494 za Nabergoja, 1 za Učekarja. Iz tega izkaza je razvidno, da so nasprotno i glasovali le poznani prodanci in zavisneži, ostali . okoličani so se tudi to pot pokazali jako discipli-i novane. Vzroke, da ni bila udeležba še veča, smo : povedali že gori. Hvala bodi Bogu, da nam je j dokazala tudi ta vol-t«v, da je jedro okoličanov, j ogromna večina, še naše. Kolikor se je okoličanov ločilo od nas, odnesla jih je le demoralizacija in pohujšanje, katerim delujejo nasprotniki. To našo • maso treba 1« še nekoliko bolj izvežbati politiški i in imeli bodemo izvrsten materijal. Toliko smo hoteli spregovoriti o voli t vi v : V. kuriji. Poučna je bila za vse nižje stanove ia ; poučna tudi za slavno vlado. O nas se razume saino ou seoi, da boaemo izvajali posledic*, nadejamo so, da ta volitev ne ostane brez posledic tudi v delavskem in vladnem taboru. Prej ali slej mora vendar priti do ukupne borbe za pravico ia zoper tako kričečo nemoralo, zoper tako prostitucijo zakonov in pojma svobodne volitve. Le jedno še, toda brez določnega naslova, ker res ne vemo, ali bi morali pisati lokalni ali osrednji vladi. Najbolje je torej, da obe izvesti našo sodbo; da je bila usodua pogreška, da vlada ni porabila prilike, ki so jej jo ponujali progressovci sami, da ni vzela vodstva volitev v svojo lastno roko. Včerajšnja j in občinske volitve bi bile izpale vse drugače. Ali, j kar je, to je za sedaj. Ne moremo si pa kaj, da ne ! bi ZApisali tudi tu svojega ceteruoa censeo: okrajno j glavarstvo za okolico, in morda tudi za mesto, je | neizogibna potreba. Gledajo naj oni, ki inogo veleti, kam nas mora slednjič dovesti sedanja | komunalna struja tržaška 1 Položaj na Kreti. „Ag^uzia Štefani*' poroča ! iz Carjegagrada: Odgovor turške rlade n» skupno spomenico velesil se je daues (7.) priobčil poslanikom. Ta odgovor izjavlja, da turška vlada jemlje zadoščenjem ua znanje zagotovilo velesil gledč nedotakljive celokupnosti turškega cesarstva ter se izjavlja pripravljeno umakniti svoje j vojake a Krete. Odgovor pravi nadalje, da Turčija želi ohranitve miru in da načeloma dovoljuje na-I merovano avtonomijo Krete, toda pridržuje si pravo, J da turška vlada sporazumno s poslanci določi re-j forme, ki naj se uvedejo na Kreti. Gledć Grške se iuje, da je ista bajč že i predvčerajšnjem izročila bvoj odgovor na „ultimatum" vulesil, toda službeni brzojav o tein ne javlja niti besedice. Bržkone je odgavor zanikovalen, kar • utegue napraviti mnogo preglavice premodri evropski diplomaciji. Z druge strani se glaai, da Grška v svojem odgovoru zahteva gledč Krete „plebiscit*, to se pravi: velesile naj vprašajo Kru-čaasko prebivalstvo, da-li hoče avtonomijo pod turskim gubernerjem (!), ali si želi zjedinjenja l Grško, a'i pa nevtralnost pod nazoreivom vele-il Grška j a osvedočeua o tem, da bi celo večiua mohainedaucev, stanujočih na Kreti, glasovala za ijedidjeuje z Grško. Zatorej : naj odloči narod o svoji usodi 1 O novem prelivanju krvi na Kreti poročajo iz Londona: Danes (8.) ob 2 pop. se je razglasilo, da korakajo uporniki vsled »ultimata* velesil nad Kanuijo. Turški vojaki so udrli iz mesta. Huda bilka se jo vnela na treh krajih: v Finediji, to je V. ure od mesta, v Agiodu, 7* ure in v išhmouisu, 1 uro od mesta. Koiespoudenčui urad pa javlja: Pariška „Ageuce Havas." poroča iz Kaneje : Miiiolo noč (7.) so kristijani poskusili dinamitom razpršiti uUdbo Mala asa, toda ni se jim posrečilo. Iz Malakse so jih prognan živahnim streljanjem. Iz Kaueje je odšla jedna jedua stotnija turške pehote Turkom v pomoč. Različna ireat Imenovanji. C. kr. namestnik v Trstu je imenoval račuuarsKega oficijala Edvarda G i r o m e 11 o revidentom na raćunarsaem oddelku namestni-štva. — Finančni minister je imenoval više a dav-karskega nadzornika v Pulju, Ivana V i d u 1 i č a, finančnim svetovalcem v Zadru. Volitve v državni zbor. Obzirom na namest-ništvem naredbi od 22. januvarja in 18. febiuvarja t. i., s katero poslednjo ae natanjčno določajo dnevi, kraji iu cas volitev za tri volilne razrede, določenih i.a občino-pokrajiuo tržaško v dodatku k volilnemu poslovniku za državni zbor in v smislu določbo 27, odst. 5. iu 6. zakona 19. junija 1890. st. 169, objavlja mestni magistrat, da sle* herni volilec dobi svojo legitimacijo in volilni littek pravočasno dostavljen na svoj dom. Oni volilci pa, kateri iz kateregakoli vzroka ne bi dobili svojih voiilmh papirjev vsaj do 24 ur pred dnevom volitve, morejo jih osebno reklamovati pri komisarjih V to določenih v nasledujih krajih in nastopne dni, vselej od 9. ure predp. do 2. ure popoludne: 1.) Volilci 1. volilnega telesa v petek dne 12. t. m. v telovadnici šole v via Nuova ; 2.) volilci JI, volilnega telesa v nedeljo dne 14. t. m. v istem kraju, kakor zgoraj rečeno; 3.) volilci 111. volilnega telesa v sredo dne 17. t. m. m sicar: a) volilci iz mesta v zgoraj o-meujeni telovadnici; b) volilci iz Skednja, Sv. M. Ma,j. Gornje in Spodnje in Gornje Kjarbole v ljudski šoli v Skednju; c) volilci iz Kocola, Kjadina in Lonjera, v šoli v dvorca Revoltella; d) volilci iz Videle, Kolonje in JŠkorklje v ljudski šoli na Vrdeii; e) volilci iz Barkovelj, Grete iu Bojana v padski šoli v Bojanu; i) volilci iz Bazovice, Ban, Gropade, Opčin, Fadnca in Trebć v ljudski šoli v Trebčah in g) volilci s Konto velja, Prošeka in iz sv. Križa v ljudski šoli na Preseka. Mastni »vet tržaški. Novoizvoljeni občinski zast^p tržaški sestal se je minole sobote opoludne prvikiat v sejo. Došlo je 48 svetovalcev, med temi 4 zastopniki okolice (don Kosec, Doileuz, Alojzij Gonup in Ivan Goriup). Vladni zastopnik, na-mesiniski svetovalec dr. baron Conrad, je pozdravil zbor, iziekši nadejo, da vedno ostanejo iskrani odnoiaji rnei njun in občinskim zastopom. Pozval je svetovalca Mojzesa Luzzatta, kakor najstarejšega, da prevzame predseduiatvo. Zasedši M. Luzzatta predsedniški stol, pozdravil je zbor in se zahvalil vladnemu zastopniku. Zatem je naglasil, kako sa-mo£:U .jdvalui in delavai so bili oni svetovalci, ki pripadajo mestnemu svetu že več let in je pazval novoizvoljene, da slede vzgledu starejših. Nadalje je izrazil svojo željo, da bi bil kovi zastap redno solidaren in složen, kaju dolžnost je občinskemu zastopu, da povsodi in povsem opraviči zaupanje volilcev. Slednjič je izjavil, da zbor postavno obstoji in ga pozval, da izvoli dve komisiji — vsako po 6 člauov — za verifikacijo volitev in sicer jedno za vse štiri mestne volilne razrede, drugo pa za vseh šest okrajev okolice. Izvoljeni so bili v prvo komisijo (mesto): dr. Jos. Luzzatto, Mazzoli, dr. Piccoli, lio vis iu dr. Valerio. V drugo (za okolico) pa: Bernardino, dr. Costellos, dr. Dompieri, dr. Janowitz in dr. Mestroa. Konečno je predsednik pozval komisiji, da naj se konstituirati čim prej ter ja ob 12V, zaključil sejo. Brzojavna služba Povodom državnozborskih volitev imajo brzojavne postaje i.a Primorskem v dotičnih volilnih krajih in ob določenih volilnih dneh polno dnevno iu nočno službo. — Žrtev včerajšnjih volitev. To noč so se razni mladeniči spili v ulici delle Beccherie o izidu volitev in o vrednosti posamičnih kandidatov. Iz prepira je navstal pretep in h krati je nekdo u daril svojega nasprotnika z nožem v levo stegno. Na to so pobegnili vsi. Raujeni je taval par korakov duije, potem se jc zgiudil. Ko so ga našli ljudje iu obvestili Trevesa, ki ga j« dal prenesti v svoj zavod in ko je prikitel zdravnik, bil je nesrečnež že mrtev. Zdravnik je konstatoval, da mu je napadalec z udarcem noža v steguo prerezal žilo in da je ranjenemu vsled tega odtekla kri. Umorjeni je 261etni delavec Fran Gasparovich, stanujoči v alici Broletto hšt. 244. — Pozneje so zaprli tri osebe, ki so bile v družbi z Gasparovi-chein, toda ue znamo, da li je morilec med njioii. Umorjenega so odueili v mrtvašnico pri sv. Justu. ljudstvo pa je kričalo: „Evviva Hortisl* Kužne bolezni v tržaiki občini V tednu od 27. min. do G. t. m. je bilo prijavljeuih v področju mestne občine tržaške: 18 slučajev d&vice (prejšnji t«deu jih je bilo 21), 10 si. čšpic, 2 si. kožic, 3 si. škrlatice in 1 si. legarjeve mrzlice. Umrlo je 6 oseb za čšpicasai, 1 za kožicami, 1 za škrlalico 1 za d&vico iu 1 za leg&rjevo mrzlico. Mednarodna zdravitvena konferencija v Benetkah. „Polit. Corr." javlja, da je konferencija izjavila svojo posebno zadovoljuost na tem, da so Angleška, Francoska, Ru«ija iu Partija prepovedale j romanje v Meko. Tej zabrani *e je pridru- j žila deželna vlada Bosne in Hercegovine vsaj v toliko, da je stavila mohamedanskim romarjem j tako težkih pogojev za odhod, da se je vsled tega odločilo le kakih 20—30 oaeb oditi navzlic vsem zaprekam v Meko. Torej ne more biti ni govora j o romanju iz zasedenih dež^l, dasi vlada ni bila izdala prepovedi. V istem smislu sta ravnala Egipt iu Turčija. — Konferencija je določila dobo 10 dnij za opazovanje takih potnikov, ki so na sumu, da so okuženi. V to dobo je všteti dneve vožnje. Nadalje je sklenila, da je zabraniti uvažanje nekaterih predmetov iz okuženih krajev. Taki predmeti so: sveže kože, živalski odpadki, žima, kosti in dr. Za trgovino Avstrije je veliko važnosti, da ni zabranjeno ivažanje bombaža. Opozarjamo na današnji oglas „Mejnarodni Panorama" na četrti strani — serija interesantna. Milenijski škandal v Peiti. Kakor znano, bila je vstopnina v milenijsko razstavo oddana v najem. Najemnik je bil s prva neki peštan* ski, zatem dunajski in slednjič beroliuski kapitalist. Kakor jo razstava končala deficitom, tako tudi to podvzetje ni imelo dobička in umevno je, da bi zakupniki drage volje odklonili od sebe veliko izgubo. Zato io udarili medsobno na soduo pot. Pa-štanski podvzetnik trdi, da je izdal 100.000 gld. nekemu višemu uradniku, kakor „provizijo", a nekateri pravijo, da je dal to svoto dotičnemu uradniku, da mu preskrbi kakšno visoko odlikovanje. Ta visoki uradnik da je bil, kakor smo že javili, državni tajnik Ladislav Voriis. Sotrudnik in posredovalec v tem poslu pa je bil vladni pristaš, poslanec in odvetuk Mar d zd ni. Le-ta priznava, da je za svoj trud kakor posredovalec dobil nagrado 40.000 gld. Vsa ta nečista stvar je bila te dni pred oger-sko poslansko zbornico; Marsz&nijevo obrano je poslušala većina povsem tiho in uiti potem se ni zganil nihče, ko je bil Mai s/ilaui zavišil. Opozicija pa je kričala, naj položi mandat. Iz kluba so ga izključili, in on je položil svoj mandat, toda uame-ruje kandidirati z nova. Kak6 pa je bilo prav za prav s to „provizijo* in „nagrado", to preiskujeta vlada in sodišče. Premeten rabin. Iz Lvova pišejo: K nekemu rabinu (židovskemu duhovnu) v okolici Lvova je došel Žid v skrajni potrebi in ga prosil pomoči, kajti rabin je na glasu kakor svet mož, ki ima nadčloveških zmožnostij iu ki dela celč čudeže. Rabin mu je dal novčič, rekši: „Ta novčič se pre tvori v cekin, ako ga vržeš v skledo bistre vode, toda le tedaj, ako ne bodeš mislil na nosoroga, kadar vržeš uovčič v skledo — „Pa zakaj, da bi mislil na nosoroga", je vskliknil Žid vesel, in štel«je v duhu cele kopice cekinov, ki jih nalovi iz sklede; „saj nosoroga v vsem svojem življenju mik d; r niti videl nisem lu — „Še nikoli ga nisi vi del ?u vprašal je rabin; „čakaj, jaz ti ga poka* žem l* Iu prinesel je podobo nosoroga (Rhiuocei us). Žid si je dobro ogledat podobo, se zahvalil rabinu in veselo hitel domov. Zapil se je v sobo in takoj pričel metaLi rabinov uovčič v vodo, a vedno mu je bil<* podoba nosoroga živo pred očmi. Iu novčič le ni hotel postali cekiu t Žid si je proklinjal svoj spomin, Li mu ja vtduo prikazi val podobo pred oči, a rabil si je veselo inel roke, kajti ostal je še nadalje na gUsu kakor izvoljenec, ki dela čudeže. Ogromno darilo mastu Sarajevu. D želna vlada za B/suo in Hercegovino je podarila mestu Sarajevu sarajevski tramvaj, ki je bil la-t d čelnega erarja in s tramvajem vred čisti duhodek istega v letih 1895. in 1893. v znesku 70.000 gld. 1 Mestni občini bode sedaj možno izvesti kanalizacijo iu druga potrebna dela, ne da bi morala trositi iz mestne blagajne, ali da bi morala uvesti novih občinskih doklad. Tu je treba priznati, da se je slavui erar pokazal velikodušnim, kakor se pojavlja le redko kedaj. V jedni uri osivel! Kakor pripovedujejo mad-jarski listi, dogodilo se je to 25letuemu kmetskemu sinu Mitru Popi Teregove. Popa se je napotil v bližnjo vas, kamor je bil povabljen na ženitovanje. V to vas se pride iz Teregove preko hriba v dveh urah, toda pot je mnogo krajša, ako se gre ob železniški progi in slednjič skozi prerov (tunel). Popa je sklenil iti po krajši poti skozi tunel. Vstopivši v tunel, je legel na tla in poslušal. Ker ni čul niti najmanjšega šuma ali ropota, bil je gotov, da ne prihaja noben vlak. Ko je korakal po prilici Četrt ure v teinoti, zaslišal jo v svojo grozo piskanje in zatem ropot za njim prihajajočega vlaka. Ta ropot je postajal od sekunde do sekunde inočueji in različniši. Mladeniča je oblil smrtni znoj, kajti strašna smrt pod vlakom bila mu je gotova: izogniti se ni mogel, ker je bil tunel ozek ,samo ua jedeu tir in, tudi ako bi se pritisnil na steno, okresal in ubil bi ga mimo drdra-joči vlak. V smrtnem strahu pričel je teci, kolikor so ga nesle noge. In že je bilo slišati puhanje lokomotive tik za njim iu zagledal je pred seboj slabi, rdečkasti svit svetiluic lokomotive. V smrtnem strahu dirjal je dalje in bil je toli srečen, da se v temi ni spodtaknil in padel. Ta divja dirka na življenje in smrt je trajala skoro pet minut. In dosegel je izid ia tnnela ter se zgrudil poleg proge, a v istem trenotku je švignil vlak mimo njega 1 Malone, da ni nesrečnežu počilo srcu. Ležal je 1 celo uro povsem obnemogel, predno je zopet prišel i< sapi. Tresoči se na vsem životu in šibečimi se nogami, taval je zatem v bližnjo va3, na svatbo, dasi ni imel niti najmanje dobre volje. Želel seje oddahniti med znanci in se odpočiti od smrtne groza. Toda, ko je vstopil v krog svojih znancev in omahnil na bližnji stol, ni ga nihče spoznal.: lasje so mu bili povsem osiveli, kakor 701etnemu starčku! ! To je bil provzročil smrtni strah 1 Ruske hranilnice za delavce. Ruski tovarničarji se brigajo prav po očetovski za svoje delavce. Mnogo ruskih tovarn j j zasnovalo hranilnice, ▼ katere delavci ulagajo svoje prihranitve. Do 1. januvarja 1895. je vplačalo v take hranilnice 116.954 delavcev 15,526.813 rubljev 1 Od vseh delavcev imelo jih je 45.356 uloženih vsak do 25 rubljev, 25.650 do 500 r. in 8.511 delavcev preko 500 rubljev. Prvo mesto zavzema petarburška hranilnica; v njo je 33 289 delavcev vložilo 3,614.733 rubljev. Najboljše zastopane sti zatem guberniji: vladimirska z 6.468 delavci in 1,414.517 r. uloge in moskovska z 3.952 delavcev z 708.314 r. uloge. — Tudi ruska državna uprava snuje tem jednake hranilnice. Loterijske številke, izžrebane dne 6. t. m.: Dunaj 80, 21, 73, 9, 20. Gradec 41, 56, 14, 39, 87. Iz malomesta. Spisal K—k. I. „Servns, amice!' „Na zdravje, Ksandor !" „Pojde* li ?* „Kam „K Zajcu?" „Da, pojde«. Pejdeš-li ti P" fc p,Da, prisel£me je on sam povabit*. ' ■ .Dobrog to bo izvrstno 1 Pojde tudi Sabina ?■ g I^.Da, tadil" ™ „To bo, potem izvrstno, krasno t »Kam nameraval iti sedaj, Iva» ?M ,Domov". »Tudi ju moram hiteti domov. Na zdravje !* „Torej na svidenje, Ksaidor, da««-« zvečer pri Zajco l" »Na svidenje I" .Servuz !■ „Na zdravje I" Aleksander — ali kakor so ga zvali: Ksan-dor — Zopkin je bil največji prijatelj Ivana Bo-jajeva. Bil je lepe, vzraale postave. Na poldoga-stem obrazu so rasle pod topastim, velikim nosom majhne ogajeno-rudeče bikice, ki so bile jako podobne njegovim lasem. Imel je velike, plavkaste oči, ki so bile jako priljubljene N—skim dekletom. Oblečen je bil v elegantno obleko. Učil se je prava na Dunaju. Kakor rečeno, njegov največi prijatelj je bil Ivan Bojajev. Imel je kostanjeve lasi. Mala usta so bila jako zgovorna, pod dolgim, nekoliko zakrivljenim nosom se že rasle male črne brkice. Bil je sicer lepo, toda ne tako okusno oblečen kakor Zopkin. Mala suknja mu je segala le do pssu, med iiroko izrezasim telovnikom se je bliičala krasna kravata, dolge, proti koncu se zožujoče hlače so mu segale le do polovice črevelj. Ta moderni ,gi-geii* je bil nodicinec. Dvogovor se je vriil proti dvanajsti uri zjutraj v mestu N. Bilo je to meseca julija, ko je solnce še žareče sijalo na mslo, prijazno in lju-beznjivo mesto. Prebivalci so bili mirne, krotke nravi, daairavno niso bili revni, da, tretjina prebivalcev je bila bogata.-- Zvečer se je sprehajalo obilno Ijuđij po ob* j iirnih dvoranah Gustava Zajca. Gustav Zajec Je ' bil dvajsetleeetleten mladenič dolge in vitke pe~ j stave. Takoj, ga je spoznal vsakdo po njegovih j rudečih, kodrastih laseh in po dolgem, orlovem |: uosu. Prišel je nenadoma v N., kupil si tu veliko hišo in živel sijajno. Vedeli niso, odkod da dobiva denar za različne slovesnosti, ki jih je prirejal skoraj vsaki dan. Govorili so, da je sirot« brez starisev, ki p« je podedoval obilno denaija po njih, kar je bilo vse resnično. Gospodinjila mu pa je njegova sestra Angela. Ivao Bojajov in Ka&ndov Zopkin »t* ne že sprehajala reko ob roki po dvorani. Spremljal jih še tretji človek, katerega sta smejć se nazivala prijatelja „trlico". In bil je res vreden tega imena. Suha, mala postava je skoraj skakala, ne ne pa stopala. S6 svojimi suhimi rokami je zmiraj mahal po zraku; njegove žareče, m*le, rujave- j lisičje oči so pogledovale vsakega novodošlega jako natanko. Pravo njegovo ime je bilo Vladi- j mir Oliga. ,No, trlica, kaj najdeš vendar takega na ? Zajcu, da ga ne maral ?" začel je Ivan Bojajev. \ „Pa da vendar obiskuješ njegove veselice ?" j zasmejal se je Zopkin. i „Da, sovraž'm ga, sovražim 1 Tako hudobnega i mladeniča še nisem videli" „A hudobnejšega moža že?" ,Da, in t« si ti!" „Kako to?" „Le vprašaj Zopkina. Kaj ne, Ksandor?" „Ne razumem te, Vladimir". „Torej tudi ti ne ? Kaj menita o Sabini ?... Kaj?" „H&, hži!" in oba prijatelja sta se spustila v glasen smeh. „Da, tako je! Saj veS, Ksandor, da je tvoja sestra Sabina Ivauova ljubica? „Da, to vem, toda zato še ni mož 1 .„Ni še, pa bo l" „Naj bo, Vladimir, za zdaj ti edpustim", re- i kel je Bojajev. „Zdaj nadaljuj o Gustavu 1M „Da, tako hudobnega mladeniča še nisem videl ! Zbada me v jednomer. Toda povem vama, ako ne bo danes miroval, takoj ga pokličem na dvoboj!" „Ha, h A, ha!* sta se smejala oba. „Tako bo, takoj !" In tetnno je pogledal, stisnil pesti in udaril po zraku. „Glej, Oliga, Poluks grel" Zapazili so pri vratih mladeniča srednje postave, širokoplečsea, debelega z okroglim obrazom. Veselo se je smejal, priklanjal se družbi in držal v roVi zvit papir. Imenoval seje Aežgar Djadjenko. Znan je bil kakor pesnik. On je skladal pesmi, kedar so morali mestni očetje govoriti kakemu skezi njihovo mesto idočemu knezu, on je skladal pesmi z« denar kakemu mladeniču, da jih je ta pisal svoji ljubljenki, on je skladal pesmi za denar k kakemu godu itd. Skr«tk«: on je združil svoje pesništvo s prakso. Ker je hodil zmirsj z Oligo, so oba radi imenovali: „Kastor in Poluks". „Na zdravja, gospoda slavna !H je začel, ko je prišel do naše trojice. „Na zdravje, Vladimiri" (Pride še.) Najnovejše vesti. Ljubljana 9. Krščanski socijalisti zmagali v vseh treh okrajih z 600 glasovi večine. Atene 9. Poslanikom oddana nota grške vlude je daljši spi*, ki apeluje de vlasti radi Krete in namiguje, da se odpozove brodovje, a zagovarja, da grški vojaki ostanejo na Kroti radi pomirjenja otoka. Nota zavišnje: Mi apelujemu do generoznih čutstev, ki navdajejo velesile in prosimo, da se devoli narodu na Kreti, da se izreče e tem, kake vlade si želi za bodočnost. Paril 8. Nekoliko poslancev skrajne levice je poslalo predsedniku grške zbornice poslanico, v kateri izražajo svoje simpatije z« grško stvar, ki je stvar civilizacije. Trgovinske braojavk« ln v »U. Euaimpsiita. P&enioa zajesen 738 7'39 r B od 79 klo. 8.80—8-85., ml »30 kil. f. 8 35—8 40 od 81. kil. f. 8-40 8 60 , ud »Si kil. for. —.--. .leflnien 6-10—8 — proso 5-65--6-10. Plenica: Sredne ponudbe omejeno povpraševanje. Prodaja 15000 mt. st. Vreme: lepo. Praua. Noralinirani sladkor for. 11.65doll-70, Za maj f. 11.87. mirno PruK«. Centrifngal aovi, poataHjne v Trni a carino vred odpofiil jatev prrcaj f, 31 25 —•— Ct>«o»u«e 83-2583 fO!!i>tvomi il8-75'-\ V ^avah nodib 36-- rl Kava Hmitoa tfoo.i »verami /,» m aro 57_ m juli 5835. HarafcT?rj. Srd ton rjond averaun zu mare 47.— r maj f. 47.25, ta september 48.25 s* decembar 48.50 mlazno* Mandeljni Dalmatinski! B»ri . . f Pinjoli ....... . . Botlći Dalmatinski nori . . „ Puljeiki...... I^lkn Puljeike . . . . „ Orike t vencih, luitanlaat ...... Vamparll! aovi...... Olb.oe J....... PolsnovJte srpdnje v«liko*ti „ velike . . . „ uiivlr« , . , , . Bla&ikl v relikih »orlih . . 100 K. 57.— 69.- „ 82.- 84.— , 87.— 8».- I 7.75 8^— „ 11.95 11.50 13.76 14.— 48.- 64- Žveplo ZAHVALA, Spodaj podpisana izreka tem potom naj^rčnejo zahvaFo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na prijaznem sočuijn o priliki smrti in pogreba nepozabnega očeta oziroma tasta Antona Doušak Hvala gg. pevcem na ganljivem petju in vsemu občinstvu na njega udeležbi. SV. KRIŽ 7. fej). 1897. Žalujoča družina. Borzni trg št 14 Sedanja razstava: Jako zanimivo potovanje po Stock-holmu, Najnoveja serija, izložena v prvikrat. Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. O len* borxn 9. maroa Timr-v. Državni dolg v včeraj danes papirju . . . . 101.05 100.35 n » T irebru . . . . 100 20 100.85 Avstrijska renta v zlatu ^ . . 122.70 122.40 n » kronah .. , . 100.45 K.0.70 Kreditno ahoije ..... . 851.75 356.75 London 10 Lat. • • . 119.95 119.90 Napo'eciti . . ..... 1 . 9.53 9.53'/, 20 mark » ... . - 11.74 11.74 100 italj. Hr • » • . 44.90 45. - Trina cena (Cene ae razumejo na debelo In s o ari na Domaći pridelki. Ona Itiol: Koks...........100 E. Mandoloni......... avetlorndeči................,n temnorudeči...........„ kanarček ..................„ bohinjski ............„ beli veliki..................„ „ mali.............M zeleni, delgi................„ „ okrogli................„ mešani hrvatski ...... „ „ Štajerski............„ Mati« fino štajersko ....... a Ječmen it. 10...............„ vred.) od for. 4« for. fina Zelje kranjsko . . Bspa „ . . Krompir, Proso kranjsko . . Leča, kranjska . . apeh ogerski . . . Mast . . . Sava Mocea . . . Cejlon Plant. . Pori....... Portorioco....... Java Malang...... Guatoninla....... San Domingo...... Malabur Plant...... „ natire...... Lagiayra Plant ..... „ native . . . » . Saiitos fiai...... . „ srednje fini . . . . „ srednji...... „ ordinar ...... Rio oprani ....... „ nnjfiniji....... „ srednji....... Slpdkor Centrifugal I. vrste . . ConcasRč ....... v glavah ....... razkosani ...,,< SIS italijanski fini...... „ srednji . . . . , Japan fini AAA...... „ srednji..... Rangoon eztra ...... I....... II. . . . ... Petrolej taBki v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olj« italijansko najfineji . . . „ erodnjefino . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni Masinski ..... Pomaranče „ ..... 10. -8 50 6.50 6^50 8. - 8!-8 -7.25 5.50 6,— 65.-8.75 9.75 11.50 6.25 2^50 9.— 10.26 8.76 7.— 7!— 8.50 8!25 8-26 7.50 70-— I 6.50 2!70 9.25 I Svečar v I 1/flPAP Solkanska eesta Gcriol J' MJrMU št. 9. priporoča velečastitcmu HtečenBtvu, cerkvonim upravam, ier slavnemu občinstvu pristne voščene sveče kilogram po 2 gld. 45 nč Ha so one bvčo, koje no«ijo pretokolirano tvormnio znamko, nepokvarjeno, jamčim so svoto 1000 kron. Sveče slr.beje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj se po jako nizkih cenah. Prodajom tudi tamijan za cerkve: Lacrima najfineji.......klgr. po gld. 1 20 „ običajni....... „ „ l.- Orunis............ „ w w —,60 Blago pošilja se na vao strani •.""tro-ogerika mo-unrhijo poštnino prosto. 65.— 56.— 49.— 50,— 181.- 163,-172.- 173.- 182,— 184.-172.— 174.— 149.- 150.- Pristno brnsko sukneno btago. Jeden odrezek 3 10 m. dolg, zadosten za jedno možko obleko stane samo s1- priHtne ovčno volne. 3.10 iz dobro 410 4.80 6.— iz boljšo 7.76 iz finu 9.— iz fineje 10.50 iz najlinejo Jedon odrozok za črno salonsko obleko gl. 10. Blago za v lino suknjo, lodon, Poruvieune, Duakingo, blago zii državno uradnike, fini Knmmgarno in Choviot itd. ra7.pofiiljd po tovarniških conah poznana, reolna in poznana ItZ Kiesel-Amhof v Brnu Bl'ODl Uzorci zastonj in franko. Poailjatve po uzorcih. Pozor 1 P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo cenej c, ako He direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (BrUnn) razpošilja vae blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo. —._ _,_ j 143*— 144 — ! 120.' - 124*— 1 118.— 120' - ! 108.— 110— \ • X 100.— 102.— j • n 12".— 123,- 110. - 114.- 31.nO 32.- 33.75 34.— f 34.— 36.25 34.75 55.— 1 23.75 2125 j 23.- 23.25 17.2& —•— 16 75 13.— 13 50 \ 11 — 11.50 H .25 10.50 j • H 19.- — •— i 6.15 — ,— B5.- 66 - 62.- 64 — 28,— 29.- 31.- 32.— 3.- ij . zaboj 3 .- f> .- SVOJI K SVOJIM! Acqnedef1o Si 9. (nasproti „Latteria Svizzera") 3>T "i v o skladišče LJU kisa in mila, Prodaja se na drobno in 11 st debelo. 0 o n e : olje jedilno: po 28 no. lit., fino po 32-36 nf\ lit., fiuejše po 40-44 nč. lit., namizno pol fino po 48-52 nč. lit, namizno lino po 50-00 in\ li ., namizno px-trafino po 04-08 75i nfi. lit., — Kis od 4 do 24 nfi lit. Sprejemajo ho tudi naročila, na dom franko pustivSi na posodo vrč iz kubitinja. — Ker je blago prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Utlani Anton Sirca *l ............... Zdravljenje krvi Čaj „T I s o če r n I cvet' (Mlllofiorl). CUti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slu-čajom, če poče \ žolodiu, kakor proti slabemu probavljanju iu li.tmoroidani. Jeden omot za oz-dravljanjo, stoji 0 nč, ter se dobiva v mlllkovnni lekarni mmm J\ Klorid Trsi, veliki trg. Lantnik konaorcii lisU „Edinoef. Ijsdavatalj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tinkari« Dolenc v Trstu.