Povzetek
v članku je prestavljen izveden 
primer formativnega spremljanja pri 
geografiji v prvem letniku gimnazije. 
osrednji element, ki smo ga spremljali, 
je bilo povratno informiranje. kljub 
poudarku na povratni informaciji kot 
enem izmed elementov formativnega 
spremljanja, bomo prikazali, da z 
izvajanjem formativnega spremljanja 
izvajamo dejansko vse njegove 
elemente. Pokažemo celo, da ko 
načrtujemo izvajanje takšnih primerov, 
učitelj ne more mimo dejstva, da ne 
bi razmišljal še o ostalih in načrtoval 
njihovo vključevanje v pouk. v članku 
se opiramo na priročnik Zavoda 
republike Slovenije za šolstvo: 
Formativno spremljanje v podporo 
učenju. 
Ključne besede: formativno spremljanje, 
geografija, povratna informacija
Abstract
This article presents an example of 
formative assessment conducted in 
Geography lessons in the first year of 
general secondary school. The main 
element being assessed was the giving of 
feedback. despite the focus on feedback 
as one of the elements of formative 
assessment, it will demonstrate that by 
implementing formative assessment, all of 
its elements are in fact being implemented. 
It even shows that when planning such 
assessment, a teacher must inevitably 
think about other elements as well and 
plan their incorporation into lessons. The 
article refers to the handbook issued 
by the national education Institute of 
the republic of Slovenia: Formativno 
spremljanje v podporo učenju [Formative 
assessment in Support of Learning]. 
Keywords: formative assessment, Geography, 
feedback
Povratna informacija v formativni 
vlogi pri geografiji
formative r ole of feedback in Geography
Uvod
vsak učitelj se sooči s problemom, kako  
dijaka motivirati, kako povečati njegovo 
aktivnost ne le v šoli, ampak tudi doma.  
Eden izmed odgovorov je formativno 
spremljanje. z uvajanjem »drugačne filozofije 
učenja in poučevanja«, po besedah v inka l ogaja 
(f ormativno spremljanje, str. 4), lahko tako 
učinkovito spodbujamo učenje. Spremenjena 
strategija poučevanja pa zahteva spremembe  
tudi pri učitelju; npr reorganizacijo njegovega 
dela, uvedbo več aktivnih metod, kakovostno 
in hitro interakcijo med dijaki, med dijaki 
in učiteljem ter tudi med učitelji. Hkrati pa 
dijake spodbudimo k večji aktivnosti, k iskanju 
osebnega smisla učenja ter povezovanju ciljev z 
osebnimi interesi. 
Primer formativnega spremljanja s 
poudarkom na povratni informaciji
v nadaljevanju predstavljamo primer 
vključevanja povratne informacije v pouk. z a 
ta element smo se odločili, ker z njo učitelj 
sproti informira dijake ter jih usmerja k 
nadaljnjemu delu. z izbranim elementom smo 
dijake spodbudili k medsebojnemu povratnemu 
informiranju. 
pred začetkom izvajanja te – za dijake – nove 
strategije smo se v šolskem letu 2015/16 odločili, 
da v posameznih oddelkih dijaki za preverjanje 
predznanja pišejo preteklo nacionalno 
preverjanje znanja. z analizo odgovorov smo 
ugotavljali razlike v znanju med dijaki in 
vprašanja, na katera so dijaki slabše odgovarjali. 
S pomočjo formativnega spremljanja smo skušali 
te vrzeli odpravljati. 
Katarina Bola zupančič
Gimnazija in ekonomska šola 
Trbovlje
katarina.zupancic@gess.si 
COBISS: 1.04
Vsak učitelj se sooči 
s problemom, kako 
dijaka motivirati, 
kako povečati 
njegovo aktivnost 
ne le v šoli, ampak 
tudi doma. eden 
izmed odgovorov 
je formativno 
spremljanje.
56
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

pričakovali smo, da bodo dijaki uspešno rešili 
preskus npz . Torej, da ne bodo problem 
vprašanja poznavanja osnovnih pojmov, da 
bodo na naloge razbiranja podatkov s kart znali 
natančno poiskati odgovore, hkrati pa, da bodo 
dobro odgovarjali na vprašanja višje ravni, kot 
je npr. samostojen zapis podatkov in pojmov. 
Ugotovili smo, da bi morali pri zapisu s kart 
izkazati večjo natančnost in doslednost ter 
bolje vzročno-posledično razlagati procese. n a 
Slika 1: elementi 
formativnega spremljanja
Vir: Priročnik za učitelje 
in strokovne sodelavce, 
Formativno spremljanje 
v podporo učenju, ZRSŠ, 
Ljubljana 2016.
Strategije Tehnični del Vsebinski del
Učenje povratnega informiranja ter 
medvrstniško sodelovanje že od začetka 
šolskega leta.
Seznanitev in merila za pripravo primerne 
PowerPoint predstavitve (informatika).
razgovor in priprava meril za ocenjevanje 
PowerPoint predstavitve pri geografiji.
vsebinski del: predstavitev – sooblikovanje 
meril (primer je dodan v prilogi).
Izbor tematik (biomov).
Bralna tehnika vžn o temi biomi. Predstavitev ciljev vsebinskega sklopa, ki jih 
morajo dijaki upoštevati.
Priprava PowerPoint predstavitve.
Povratna informacija o izdelani PowerPoint 
predstavitvi (poda učitelj).
Poprava, dopolnjevanje glede na povratno 
informacijo. 
Poprava, dopolnjevanje glede na povratno 
informacijo.
Predstavitev v razredu.
Povratno informiranje (dijaki in učitelj). Iz 
nabora vseh povratnih informacij, ki jih dajo 
dijaki, oblikujemo končni izdelek na listu a4 
formata.
mnenje – dijakova samoevalvacija.
miselni vzorec na temo biomi. kdaj je miselni vzorec dober (merila 
kakovosti)?
Povratne informacije o vsebini in tehnični 
izvedbi miselnih vzorcev.
Preglednica 1: Shema poteka dela v prvem letu formativnega spremljanja
Shemo beremo od zgoraj navzdol ter od leve proti desni. 
57
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

vprašanja najvišje ravni so bili redki odgovori 
pravilni in natančni. k er so se naše prvotne 
domneve izkazale za napačne, smo začeli dijake 
načrtno povratno informirati. 
Predstavitev sklopa, ki smo ga 
izvajali na formativni način
Tematski sklop Bio Mi je bil izveden po 
obravnavanih poglavjih podnebja, prsti in 
rastlinstva v prvih letnikih (učna priprava v 
prilogi 1). Gre za zaključek in preplet vseh treh 
poglavij. Tipi podnebja so bili obravnavani po 
toplotnih pasovih; zato biom pomeni združenje 
vseh lastnosti okolja – z večjim poudarkom 
na rastlinstvu, zlasti pod vplivom podnebja in 
prsti. Že med obravnavo uvodnih poglavij so 
bile vključene različne strategije: preverjanje 
predznanja, bralne učne strategije, medvrstniško 
sodelovanje, povratno informiranje, postavljanje 
meril uspešnosti in kriterijev ocenjevanja. S 
strategijami so bili dijaki korak bliže spoznanju 
o povezanosti ter soodvisnosti posameznih 
komponent okolja. d ijaki so spoznali učne cilje 
in jih udejanjili preko posameznega bioma. Želeli 
smo, da z natančno debato o ciljih izdelajo merila 
za dobro predstavitev v powerpointu. d ijaki so 
pripravili boljše predstavitve, saj so jih na osnovi 
posredovanih učiteljevih povratnih informacij 
popravili. n e le, da je bila njihova končna ocena 
boljša, ampak so bili s svojim uspešnim in 
vodenim delom tudi bolj zadovoljni. predvidevali 
smo, da bodo njihove naslednje predstavitve v 
višjih letnikih tekle bolj gladko. Želeli smo, da 
bi bili dijaki sami bolj pozorni na možne napake 
in pomanjkljivosti v izvedbi. d olgoročni cilj je 
bil, da bi za vse predmete znali narediti ustrezne 
predstavitve v powerpointu. z ato je bilo delo 
tudi timsko in medpredmetno – z vključevanjem 
predmeta informatika. 
Dijaki: Kako bomo to preverili?
- aktivirajo svoje predznanje oz. 
izhodiščno razumevanje temeljnih 
konceptov v tematskem sklopu;
Strategija vžn, vprašanja.
- spoznajo in razumejo cilje tematskega 
sklopa;
Postavimo vprašanja za razumevanje; 
palci gor – dol.
- oblikujejo vsaj en osebno pomemben 
učni cilj;
Zabeležijo in zabeležke oddajo na 
učnem listu oziroma poročajo.
- spoznajo in razumejo (sooblikujejo) 
kriterije uspešnosti.
kriterije smo skupaj pregledali in jih 
predebatirali. Po predstavitvah bodo 
dijaki pripravili sošolcem povratne 
informacije.
Preglednica 2: načini, s katerimi smo še posebej 
aktivirali dijake med poukom
Kako smo izvajali formativno 
spremljanje
n ekateri koraki so bili izvedeni že pred izvedbo 
opisanih ur in tudi med drugimi urami, npr. 
pri informatiki v obliki timskega dela. S tem 
so dijaki tudi osmislili svoje delo. d ijaki so bili 
seznanjeni z različnimi strategijami učenja 
učenja in so jih tudi uporabljali, učili pa so se 
tudi že o povratnem informiranju, pomagali so 
pri sooblikovanju ocenjevalnih meril powerpoint 
predstavitve ter medvrstniško sodelovali pri 
pregledovanju preverjanj znanja ipd. vse te 
aktivnosti smo kompleksno in načrtno izvajali 
že od začetka šolskega leta. z uvajanjem 
formativnega spremljanja smo skušali dijake 
še dodatno naučiti, kako dajati povratne 
informacije in medvrstniško sodelovati. Spoznali 
so, da delo ni tako enostavno, kot se zdi na prvi 
pogled. 
vsak dijak je dobil napovednik in učni list z 
dvema deloma (priloga 2); v prvem delu so 
bili zabeleženi cilji, v drugem delu pa so bila 
navedena vprašanja v povezavi s pomenom ciljev 
za dijaka v življenju ter opombe, na kaj morajo 
pomisliti pred, pri ter po predstavitvi, dodana 
je tudi samoevalvacija po predstavitvi. n apotke, 
navodila in zaključna vprašanja smo skupaj 
predebatirali, da bi bilo čim manj nejasnosti. 
Sledile so izvedbe ur (priprave v prilogi 1). 
po razmisleku s tehniko vŽn so dijaki pregledali 
primerjalne matrike in dopolnili napisano snov. 
n ačrtovane miselne vzorce so dijaki naredili 
doma. izdelane primerjalne tabele smo nato 
uporabljali celotni drugi letnik pri obravnavi teh 
poglavij.
Dokazila o izvedbi formativnega 
spremljanja
vse p owerpoint predstavitve so bile poslane 
učitelju v dogovorjenem roku. vsak dijak je bil 
povratno informiran najmanj enkrat, nekateri 
tudi večkrat. d ijaki so z zanimanjem spremljali 
predstavitve in vsak je o vsaki povedal ali napisal 
povratno informacijo. o b zaključku so napisali 
tudi samovrednotenje. 
vsakega dijaka so povratno informirali vsi 
navzoči sošolci; povratne informacije smo zbrali 
na listu A3 formata, vsi pa so jih pregledovali z 
veseljem in zanimanjem. 
Z uvajanjem 
formativnega 
spremljanja smo 
skušali dijake še 
dodatno naučiti, 
kako dajati povratne 
informacije in 
medvrstniško 
sodelovati. Spoznali 
so, da delo ni tako 
enostavno, kot se zdi 
na prvi pogled.
58
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Ovrednotenje dela 
vsak dijak je po izvedbi predstavitve oddal 
svoj ocenjevalni obrazec (obrazec je v prilogi 
2). izpolnjen obrazec je bil tudi pogoj, da je bil 
ocenjen. 
o b zastavljenih nalogah in delu so dijaki 
ugotovili: kako nezanesljivi so lahko internetni 
viri; da so se morali potruditi, da je predstavitev 
ne samo dovolj kakovostna, ampak tudi 
primerno dolga; da so predstavitve popestrile 
dodatne zanimivosti; da jim je veliko časa vzel 
Slika 2: Primer povratne informacije, sporočene preko elektronske pošte
Slika 3: Primer posameznih, že popravljenih prosojnic v predstavitvi
Vir: http:/ /isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/prosojnica#v (16. 5. 2017).
Pozdravljen!
Najprej na splošno; vloži večje slike, zmanjšaj količino  besedila.
Po drsnicah;
- 1; slabo berljiv napis pod sliko,
- 2 preveč besedila,
- 3; pazi, na slovnično pravilnost,
- priloži karto območij – ne naštevati!
Mogoče poišči še kak kratek filmček, da boš nalogo popestril.  
Barvno ozadje je v redu in tudi barva črk.
Da boš zadovoljen z oceno, predstavitev popravi. 
Lep pozdrav, KB Zupančič
Urh Novak, marec 2016
59
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

tudi razmislek o uporabnosti znanja v drugih 
(prenosljivih) okoliščinah. pri predstavitvah so 
prepoznali tudi slabosti svojega izražanja: npr. 
da so prehitro govorili; bili preveč živčni, ker se 
niso dobro pripravili; se večkrat zmotili ipd. o b 
predstavitvah so si dijaki zastavljali tudi svoja 
merila uspešnosti za predstavitev powerpoint 
predstavitve. 
n ekatera izmed meril so bila:
• da dobim oceno (5), ki si jo želim;
• da znam narediti (dobro) powerpoint 
predstavitev tudi naslednjič;
• da sem sproščen/-a pri nastopu;
• da bom znal/-a govoriti na pamet, brez lista;
• ko bom uspel/-a narediti daljšo predstavitev; 
• ko bom upošteval/-a vse pripombe … 
Eno izmed vprašanj se je nanašalo na 
spremembe, ki bi jih uvedli ob ponovni nalogi: s 
predstavitvijo je bil popolnoma zadovoljen samo 
1 dijak (opomba: pa ni bil najbolje ocenjen), drugi 
so bili mnenja, da bi se lahko še bolj pripravili, 
da bi lahko bila predstavitev daljša, da bi lahko 
govorili počasneje, bolj sproščeno … v povezavi 
z vrstniškim vrednotenjem so napisali, da si 
želijo pravičnosti (ne glede na to, če evalvirajo 
prijatelji ali ne) in poštenosti. n ekaterim je bilo 
neprijetno, nekdo je bil mnenja, da mu je vseeno. 
večina dijakov je menila, da je napredek opazen, 
da se več in bolje učijo, ker je snov obsežnejša, da 
so jih pri nalogi skrbeli različni viri z različnimi 
podatki in, konec koncev, da počasi pridobivajo 
samozavest; izboljšujejo samopodobo. 
k ot izvajalka dodajam, da je bilo porabljenih 
veliko delovnih ur za načrtovanje in izvedbo. k er 
sem bila z izvedbo in pridobljenimi veščinami 
ter spretnostmi dijakov zadovoljna, sem 
tovrsten način dela ponovila tudi v letošnjem 
šolskem letu (2016/17). postopek je vključeval 
veliko natančnega načrtovanja, vendar so se še 
vedno dogodile nepravilnosti, pomanjkljivosti 
… veliko časa sem preživela ob računalniku in 
sledila delu dijakov. Ure sem izvedla v športnem 
oddelku, kjer je ambicioznost dijakov večja. 
z a sprotno komuniciranje smo si izmenjali 
veliko elektronskih sporočil, ki so vključevala 
končne ocene in komentarje po izvedbi. 
povzamem lahko, da so se dijaki, kljub vsem 
opaženim pomanjkljivostim, veliko naučili. n e 
le o geografski vsebini, ki so jo predstavljali, 
ampak tudi o spletni etiki, katere poznavanja 
primanjkuje tudi učiteljem. 
Sklep
v tem šolskem letu smo veliko truda vložili 
ne le v vsebino, ampak tudi v izdelavo 
powerpoint predstavitev (tehnični del). S 
pomočjo povratnega informiranja smo se naučili 
prepoznavati pomanjkljivosti in razlike med 
boljšimi in slabšimi nalogami. vsebine nismo 
poglabljali, niti je nismo dodatno utrjevali, 
zato pri pisnem ocenjevanju snov ni bila bolje 
utrjena. o pazen je bil napredek pri izdelovanju 
predstavitev, saj so dijaki izdelali pri drugih 
predmetih zelo dobre in postavljenim kriterijem 
ustrezne predstavitve. Hitrejše, natančnejše 
učenje je bilo opazno tudi v tem šolskem letu, ko 
smo kot učni pripomoček uporabljali izdelane 
primerjalne tabele. n ačin dela je bil usmerjen 
v izvedbo naloge, manj na vsebino. d a bi bil 
rezultat še boljši, bi bilo potrebno vključiti še več 
aktivnosti dijakov. Samo spremljanje referatov ni 
dovolj.
z dolgoročnega vidika menimo, da je bil storjen 
pomemben korak pri drugačnem vrednotenju in 
Slika 4: Primer 
vrstniškega povratnega 
informiranja
V povezavi 
z vrstniškim 
vrednotenjem 
so napisali, da si 
želijo pravičnosti 
(ne glede na to, če 
evalvirajo prijatelji 
ali ne) in poštenosti. 
Nekaterim je bilo 
neprijetno, nekdo je 
bil mnenja, da mu je 
vseeno.
60
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

sovrednotenju znanja sošolcev, da so razumeli 
in doumeli, da vsaka powerpoint predstavitev 
ni dovolj dobra oziroma dovolj kakovostna. 
Spoznali so problem svetovnega spleta in 
dostopnosti literature, katere verodostojnost 
je vprašljiva, ker o njej težko presojamo. d obro 
je, da so tudi najuspešnejši dijaki razmišljali 
o načinih, kako bi predstavitev popravili, 
spremenili … 
v naslednjem šolskem letu bomo skušali 
izvesti samovrednotenje in predvsem vrstniško 
vrednotenje znanja. prepričani smo, da smo 
odprli vrata formativnem spremljanju in se bomo 
posameznim elementom težko izogibali. izkušnje 
kažejo, da bodo dijaki na tak način začeli 
postopoma prevzemati odgovornost za svoje 
učenje in znanje in da ga bodo sami tudi uspešno 
ovrednotili. zmožni si bodo zastavljati vedno 
bolj jasne in konkretne cilje, kar je verjetno tudi 
dolgoročni namen pouka in izobraževanja.
Literatura:
1. Formativno spremljanje v podporo učenju. Zavod 
republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2016.
Foto: Anton Polšak
61
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

PrIL oGA 1: UčNA PrIPrAVA NA IzVEDBo TEMATSKEGA SKLoPA BIoMI
Ime in priimek avtorja: Katarina Bola zupančič
Šola: Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Program: splošna gimnazija
Predmet: geografija
Tematski učni sklopi: Podnebje, Prst, rastje; BIomI
operativni cilji: dijaki:
- ob tematskem zemljevidu razlagajo razširjenost in pomen naravnega in kulturnega 
rastlinstva za človeka in njegove dejavnosti;
- spoznajo rastlinstvo v odvisnosti od podnebnih dejavnikov in toplotnih pasov;
- krepijo zavedanje o pomenu varovanja naravnega rastlinstva in živalstva ter navedejo 
argumente za podporo svojih trditev temu v prid v konkretnih razmerah;
- prepoznavajo osnovne rastlinske in drevesne vrste;
- ugotavljajo povezanost rastlinstva in pedološke odeje;
- poiščejo in preučijo primer vpliva človeka na preoblikovanje naravnega rastlinstva in 
njegovo vlogo pri izginjanju živalskih vrst.
Pričakovani dosežki v zvezi z 
operativnimi učnimi cilji/izdelki, 
spretnosti, miselni in spoznavni 
procesi:
dijaki:
- pripravijo ustrezno prosojnično predstavitev (uporaba orodja);
- na osnovi poiskane literature izberejo bistvene informacije in pripravijo predstavitev; 
- ob tematski karti pravilno locirajo območja različnih biomov;
- na osnovi slikovnega gradiva prepoznajo biom in ga opišejo;
- na osnovi imenovane pokrajine določijo biom in pojasnijo bistvene značilnosti;
- ob konkretnih zadolžitvah znajo svetovati o problemih v dani pokrajini/območju.
Didaktični pristopi in strategije - Učno-ciljni in procesni pristop;
- aktivna oblika pouka: timsko delo, samostojno delo;
- aktivna metoda pouka: študija primera, delo z viri;
- uporaba novih tehnologij; računalnik, splet, IT.
Učne strategije - Učenje učenja: bralna učna strategija vžn, delo z besedilom.
- Formativno preverjanje/spremljanje: ugotavljanje predznanja, povratno informiranje, 
medvrstniško sodelovanje.
Shematski prikaz dejavnosti, vezanih na organizacijo učnega procesa:
1 ura: rastje
Dejavnost učitelja Dejavnost dijaka Prvine fS Pričakovani rezultati in dokazila
motivacija: prikaz tipov 
rastja na zemeljskem 
površju.
dijaki po končani predstavitvi ugotovijo, 
kaj učitelj prikazuje.
aktiviranje predznanja. Iz razgovora učitelj ugotovi, ali dijaki 
vedo, kaj so videli. 
Iz tega, kako dobro pojasnijo, zakaj 
je rastje pomembno za človeka in 
na katere dejavnosti vpliva, učitelj 
ugotovi njihovo razumevanje.
napoved tematike in 
ciljev
vžn na temo rastlinstvo
(k aj že vem? k aj želim izvedeti? Česa 
sem se naučil? )
Svoje vedenje in 
ugotovitve zabeležijo v 
oba stolpca preglednice.
Primeri izpolnjenih vžn tabel,
debata z ustreznimi argumenti. 
razlaga in navodila Sledijo razlagi, izdelujejo zapiske – 
Paukova strategija izdelave zapiskov 
(pomembni in ključni pojmi ter zveze.)
Zapiski dijakov.
Učni pogovor Iščejo na osnovi predebatiranega, kaj iz 
vžn smo že povedali.
Povratne informacije, 
medvrstniško sodelovanje.
dopolnjeni vžn-ji – odkljukani.
62
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

2–5 ura: BIOMI (število izvedenih ur je odvisno od števila dijakov v razredu in omejitve za predstavitve)
Dejavnost učitelja Dejavnost dijaka Delo formativnega 
učenja
dokazila
motivacija, 
napoved dela 
Priprava potrebnih pripomočkov: zvezek, učni listi, lističi za 
povratno informiranje in medvrstniško povratno informiranje, 
pregled vžn tabele.
Učitelj in sošolci 
povratno informirajo 
dijaka
Zabeležene povratne 
informacije.
Listi s povratnimi 
informacijami vrstnikov.
Usvajanje znanja 
preko predstavitev 
dijakov. 
(Učitelj predvideva, 
da bo možno 
speljati 3 
predstavitve na 
uro.)
dijak 1 predstavi vsebino 
izbranega bioma s pomočjo 
izdelane prosojnične 
predstavitve, ki je bila 
narejena že na osnovi 
učiteljeve povratne 
informacije.
dijak preveri razumevanje 
predstavljene problematike 
s strani ostalih sošolcev s 
pomočjo zamišljene tehnike 
(vnaprej pripravi vprašanja, 
jih zastavi sošolcem, da tako 
ugotovi razumevanje). 
dolžina referata največ 10 
minut.
ostali dijaki: beležijo snov 
in oblikujejo povratno 
informacijo – vrstniška PI na 
osnovi dogovorjenih kriterijev 
za ocenjevanje prosojnične 
predstavitve. 
v prašajo, če česa niso razumeli.
Povratna informacija.
aktiviranje 
posredovanega znanja 
o spremljanju.
Zapiski učitelja in 
dijakov s povratnimi 
informacijami za 
vsakega posameznega 
dijaka.
ocena izvedenega 
referata.
naloge v razredu:
Z dijaki smo sooblikovali kriterije 
za ocenjevanje referatov, plakata 
in predstavitve. Z merili si 
pomagajo oblikovati povratne 
informacije za sošolce
(en dijak pobere vse listke s 
povratnimi informacijami za 
dijaka, drugi razdeli nove listke …).
dijak 2 predstavi vsebino 
izbranega bioma s pomočjo 
izdelane predstavitve že na 
osnovi učiteljeve povratne 
informacije.
dijak preveri razumevanje 
ostalih sošolcev s pomočjo 
zamišljene tehnike 
(postavitev vprašanj …).
Trajanje: največ 10 minut.
ostali dijaki beležijo snov in 
oblikujejo povratno informacijo 
– vrstniška PI na osnovi 
dogovorjenih kriterijev za 
ocenjevanje predstavitve. 
v prašajo, če česa niso razumeli.
Povratna informacija.
aktiviranje 
posredovanega znanja 
o spremljanju
Zapiski učitelja in 
dijakov s povratnimi 
informacijami za 
vsakega posameznega 
dijaka.
ocena izvedenega 
referata.
naloge v razredu:
- en dijak pobere vse listke s 
povratnimi informacijami za 
dijaka,
drugi razdeli nove listke …
dijak 3 predstavi vsebino 
izbranega bioma s pomočjo 
izdelane predstavitve že na 
osnovi učiteljeve povratne 
informacije.
dijak preveri razumevanje 
ostalih sošolcev s pomočjo 
zamišljene tehnike 
(postavitev vprašanj …). 
Trajanje: največ 10 minut.
ostali dijaki beležijo snov in 
oblikujejo povratno informacijo 
– vrstniška PI na osnovi 
dogovorjenih kriterijev za 
ocenjevanje predstavitve.
v prašajo, če česa ni so razumeli.
Povratna informacija.
aktiviranje 
posredovanega znanja 
o spremljanju.
Zapiski učitelja in 
dijakov s povratnimi 
informacijami za 
vsakega posameznega 
dijaka.
ocena izvedenega 
referata.
naloge v razredu:
- en dijak pobere vse listke s 
povratnimi informacijami za 
dijaka,
drugi razdeli nove listke …
Utrjevanje znanja Pregledajo svoje primerjalne matrike, pregledajo, dopolnijo vžn, 
uredijo ostale zapiske. 
Povratne informacije, 
medvrstniško 
sodelovanje.
Izpolnjeni vžn-ji, 
popolna primerjalna 
matrika, popolni zapiski. 
63
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

Ta ura se ponavlja, dokler ne pridejo na vrsto vsi dijaki. Sledi zaključna ura in preverjanje znanja. 
z aključna ura sklopa BIoMI
Dejavnost učitelja Dejavnost dijaka Delo formativnega učenja Dokazila
motivacija: napoved dela 
učne ure
Prikaz tipov rastja na 
zemeljskem površju
Posamezni dijak (kličem brez dviga rok) 
prepozna in imenuje tip rastja; ostali 
izrazijo (ne)strinjanje.
dijak utemelji tip rastja z opisom, sošolci s 
palci zopet izrazijo (ne)strinjanje. Izbrani 
dijaki (zopet kličem) komentirajo povedano 
– podajo vrstniško povratno informacijo. 
v rstniško povratno 
informiranje, učiteljeva 
povratna informacija.
kratko preverjanje 
(palci gor – dol), sprotno 
prepoznavanje posameznika 
ter nato sodelovanje še z 
ostalimi. 
Utrjevanje znanja
Zadolžitev: s pomočjo 
učbenika in zapiskov 
narediti miselni vzorec na 
tematiko BIomI. 
dijaki s pomočjo učbenika za geografijo 
pripravijo miselni vzorec o biomih na list a4 
formata. 
razstava miselnih vzorcev. dijaki razvrstijo 
miselne vzorce od najboljšega proti 
najslabšemu – ob tem skušajo izdelati 
kriterije za ocenjevanje miselnih vzorcev. 
5-minutno preverjanje znanja.
Povratne informacije – 
medvrstniško sodelovanje. 
Sooblikovanje kriterijev 
uspešnosti.
medvrstniško preverjanje in 
povratno informiranje
miselni vzorci – izdelovanje 
in primerjanje ter uskladitev 
kriterijev. 
Test.
PrIL oGA 2: UčNI LIST, KI So GA DIj AKI DoBILI NA zAčETKU UVAj ANj A STrATEGIjE . 
formativno spremljanje v prvem letniku – BIoMI
cilj (kaj želimo doseči): dobro predstavitev bioma po zastavljenih ciljih in kriterijih. 
potek/koraki dela: 
• d ijaki izberejo referat (tematika so biomi).
• Skupen dogovor in priprava lestvice za ocenjevanje referatov.
• d ijaki pripravijo primerjalno matriko za dopolnjevanje.
• r eferat je predstavljen in pripravljen po dogovorjenih priporočilih (vrstniško soocenjevanje).
CILjI iz UN Podrobnejši cilji in dosežki dijakov Semafor (+ 0 -): opombe:
dijaki:
- ob tematskem zemljevidu 
razlagajo razširjenost in pomen 
naravnega in kulturnega 
rastlinstva za človeka in njegove 
dejavnosti;
dijaki:
- uporabijo induktivno razmišljanje 
pri opazovanju rastlinstva v naravi in 
ugotovitve primerjajo s teoretičnimi 
spoznanji; naredijo poročilo ali seminarsko 
nalogo (pripravijo predstavitev);
- posamezni biom umestijo na karto;
- posamezni biom slikovno predstavijo ter 
opozorijo na bistvene značilnosti in razlike v 
primerjavi z drugimi biomi;
64
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse

CILjI iz UN Podrobnejši cilji in dosežki dijakov Semafor (+ 0 -): opombe:
- spoznajo rastlinstvo v odvisnosti 
od podnebnih dejavnikov in 
toplotnih pasov;
- povežejo biom s tipom podnebja, rastja in 
prsti;
- predvidijo možne probleme;
- krepijo zavedanje o pomenu 
varovanja naravnega rastlinstva 
in živalstva ter navedejo 
argumente za podporo svojih 
trditev temu v prid v konkretnih 
razmerah;
- opišejo probleme in pomen posameznega 
bioma;
- zbirajo gradivo o rastlinstvu in živalstvu 
in ga povežejo s podnebno-rastlinskimi in 
višinsko-rastlinskimi pasovi;
- prepoznavajo osnovne rastlinske 
in drevesne vrste;
- naštejejo nekaj drevesnih in rastlinskih vrst 
v posameznem biomu;
- poiščejo in preučijo primer 
vpliva človeka na preoblikovanje 
naravnega rastlinstva in njegovo 
vlogo pri izginevanju živalskih 
vrst.
- predvidijo probleme in potencialni vpliv 
človeka v okolju oz. v danem biomu.
n aloge: 
1. Med zgornjimi cilji izberi 3 in za njih pojasni, kako ti bo njihovo poznavanje koristilo v tvojem življenju? 
(d ijaki so izbirali različne cilje in na različne načine interpretirali koristi poznavanja biomov po svetu.)
2. V povezavi s predstavitvijo razmisli: 
Kdaj Kaj opombe
Pred predstavitvijo 
si zastavi naslednja 
vprašanja:
ali predstavljam pravo snov?
ali znam predstavitev povedati snovno pravilno, geografsko korektno in 
prosto?
ali sem pravočasno poslal predogled? (najkasneje v petek, če je predstavitev 
v naslednjem tednu) 
ali sem opombe smiselno upošteval in popravil?
Pri predstavitvi se 
ocenjuje:
Začnem z uvodnim nagovorom, spremljam publiko in ob koncu preverim 
razumljivost povedanega.
način predstavitve, verbalna in neverbalna komunikacija.
Geografska pravilnost predstavitve, povezovanje, razlaganje, uporaba 
ustrezne terminologije, vzročno-posledično povezovanje, vzpostavitev 
problematike …
Pripravljena predstavitev (pregledna, urejena, likovno pestra …).
Po predstavitvi Samoocenjevanje – utemeljitev ocene na osnovi kriterijev in vrstniško 
vrednotenje.
odgovori na naslednja vprašanja, ki predstavljajo merila učenja in njegove uspešnosti:
kdaj bom uspešen/na? 
Če bi to še enkrat naredil, bi spremenil/la? 
Če me sosed ocenjuje/preverja, si mislim …
SAMoEVALVACIj A
• Ali opazim napredek pri izdelavi naloge (včasih in danes)?
• k ako sem se lotil? k atere vire sem uporabil? z akaj?
• n a katere probleme sem naletel? 
• v povezavi s predstavitvijo napiši, kaj si naredil dobro in kaj bi lahko še izboljšal ter kako?
65
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
iz prakse