Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
71.
ko3.
V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1934.
Letnik
VSEBINA:
557. Pravilnik o upravi razlaščenih gozdov.
558. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
Uredbe osrednje vlade.
557.
Na osnovi § 24., odst. (10), in § 78., točke 5., zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 5 decembra 1931 in 24. junija 1933, ter v sporazumu z ministrom za šume in rudnike predpisujem tale
pravilnik
o upravi razlaščenih gozdov.*
Clen 1.
(') Gozde, razlaščene po § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, je treba smatrati za gozde, ki so pod posebnim javnim nadzorom v smislu zakona o gozdih.
(2)	Namen gospodarjenja s temi razlaščenimi gozdovi je oskrbovanje agrarnih interesentov — kmetijskih gospodarstev — v smislu določb § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in pospeševanje njih občnih gospodarskih in kulturnih namenov. V druge namene se ti gozdi ne smejo ukoriščati.
Clen 2.
(’) Dokler se ne urede popolnoma posestna in lastninska razmerja teh gozdnih nepremičnin in ne razporedi pravilno odškodnina, upravljajo te gozde:
a) v sušaškem, delniškem, čabarskem in vrbovskem srezu začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Delnicah ;
b) v Dravski banovini začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani.
(2)	Gozdi, razlaščeni po § 24., odst. (9), zakona o likvidaciji agrarne reforme, se upravljajo po predpisih poglavja B. tega pravilnika.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. aprila 1934, št. 91/XXIV/220. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 1. maja 1934, št. 99/XXV/243,
POGLAVJE A.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov V Delnicah in Ljubljani.
I.	Naloga in organi.
Clen 3.
(') Začasni državni upravi razlaščenih gozdov je naloga, upravljati po pravilih dobrega gospodarja*ter strokovne in umne gozdne uprave, v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi in skladno z določbami tega pravilnika za koristnike razlastitve vse gozdove, zemljišča, zgradbe, pravice, skratka celotno aktivno in pasivno imovino, ki ji je izročena ali se ji še izroči v upravo, kakor tudi imovino, ki se še pridobi.
(2)	Začasna državna uprava izvršuje v imenu koristnikov razlastitve vse posestne, lastninske in ostale pravice kateregakoli značaja po predpisih tega pravilnika.
Clen 4.
(‘) Predsednika in člane začasne državne uprave razlaščenih gozdov postavlja in razrešuje dolžnosti minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike izmed strokovnjakov šumarske in pravne stroke, po potrebi tudi iz ostalih strok in zvanj.
(2) Število oseb začasne državne uprave nikakor ne sme biti večje od 5.
(3) Člani začasne državne uprave dobivajo za svoje delo mesečni honorar, ki ga določi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike skladno s členom 47. tega pravilnika; ob posebno obsežnem in uspešnem poslovanju pa se da članom začasne državne uprave lahko tudi še posebna nagrada po pregledu letnih končnih računov.
Clen 5.
(') Člani začasne državne uprave vrše svoje poslovanje kot celota v plenarnih sejah. Tekoče poslovanje se razdeljuje mednje po sklepu plenuma in prav tako tudi vsi posebni posli, ki se jim dajo po sklepu plenuma v delo, in so disciplinsko, materialno in kazensko odgovorni za strokovnost in umestnost odločb in odredb, ki jih izdajo v mejah svoje pristojnosti, kakor tudi predlogov, ki jih podajo oblastvom.
(2)	Sklepi plenuma začasne državne uprave so pravnoveljavni, če so pozvani na plenarno sejo pravo-
časno vsi člani in če je bila pri dotični seji prisotna večina članov.
(:l) Plenum sklepa z večino glasov. Ob enaki delitvi glasov odloča glas predsednika, če je pa ta zadržan, njegovega namestnika.
('*) Sklepi plenuma so takoj izvršni, kolikor niso odvisni od odobritve pristojnega oblastva.
Člen 6.
(’) Začasni državni upravi načeluje predsednik, ki ga nadomešča, če je zadržan, po letih najstarejši član uprave.
(-) Predsednik predstavlja upravo nasproti oblastveni, koristnikom in tretjim osebam, sklicuje seje plenuma, jim predseduje in skrbi za točno in pravilno izvrševanje sklepov plenuma in za celotno poslovanje puprave in njenih organov.
(•1) Pooblastila podpisuje predsednik ali njegov namestnik s še enim članom uprave, ki ga plenum za to pooblasti.
(4)	Vse administrativne spise podpisuje predsednik ali njegov namestnik.
Člen 7.
C) Začasna državna uprava je dolžna, skrbeti predvsem za redno zbiranje sredstev zaradi pravočasnega izplačila letnih odškodninskih anuitet in redno zadoščanje ostalim prevzetim obveznostim.
(s) Uprava:
•a) sestavlja letni proračun dohodkov in razhodkov za gospodarjenje, ga izvršuje in sestavlja končne račune za minulo proračunsko leto;
b) izdaja vse potrebne strokovne in administrativne ukrepe, da se gospodari z gozdovi po načelih dobrega gospodarja ter trajnega in umnega gozdnega gospodarstva; skrbi za pravočasno vnovčitev lesa in ostalih gozdnih proizvodov po določbah tega pravilnika in odobruje prodaje v mejah svoje pristojnosti;
c) vodi vse posle upravljanja in čuvanja gozdov v mejah zakona, tega pravilnika in ostalih odredb, ki so izdane ali se v tem pogledu še izdajo, pri čemer skrbi, da se stanje gozdov kar najbolje uredi in povzdigne;
Č) poravnava potrebe koristnikov glede lesa, paše in ostalih dajatev po določbah tega pravilnika.
Člen 8.
Začasna državna uprava mora predlagati po banski upravi ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za šume in rudnike enaka tromesečna poročila o svojem poslovanju, opazbah in predlogih.
Člen 0.
Začasna državna uprava ima tele pomožne ustanove:
a) pisarno z arhivom;
b) blagajno s knjigovodstvom;
c) gozdne uprave s čuvajskimi srezi.
Člen 10.
Pisarna z arhivom opravlja vse pisarniške, arhivske ln ostale posle, ki se ji dodele v delo.
Člen 11.
(’) Blagajna s knjigovodstvom opravlja vse blagajniško in knjigo vodstveno poslovanje in je pod neposrednim nadzorom člana uprave, ki ga odredi plenum.
(2) Blagajniško in knjigovodstveno poslovanje se vodi za vsako razlaščeno posestvo posebej v okviru letnega proračuna.
(s) Blagajna opravlja izplačila po nalogu predsednika ali njegovega namestnika.
(4) Začasna državna uprava osnuje pri Poštni hranilnici čekovni račun. S tem računom razpolaga predsednik uprave ali njegov namestnik skupaj z enim članom uprave, ki mu je poverjen nadzor nad blagajniškim poslovanjem.
(6)	Viški na tem čekovnem računu, ki presezajo znesek bO.OOO (petdeset tisoč) dinarjev, se morajo nalagati plodonosno pri Državni hipotekarni banki. S temi vlogami razpolaga v mejah letnega proračuna plenum uprave.
(“) Vrednostni papirji in ostale vrednote morajo biti v pologu pri Državni hipotekarni banki ali najbližji davčni upravi.
Člen 12.
C) Neposredno upravljanje gozdov se vrši po gozdnih upravah.
(-’) V ta namen se osnuje na ozemlju začasne • državne uprave potrebno število gozdnih uprav z nazivom: »Gozdna uprava razlaščenih gozdov v <.
(3) Krajevno pristojnost gozdne uprave kakor tudi morebitno izpremembo njenega sedeža odredi na predlog začasne državne uprave minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za gozde in rudnike.
(4) Šef gozdne uprave je strokovna šumarska oseba s kvalifikacijo iz §§ 132. in 133. zakona o gozdih. Njemu je neposredno podrejeno vse osebje dotične gozdne uprave. Vodi vse strokovne in administrativne posle in nadzira delo vsega podrejenega osebja.
Člen 13.
C) Uslužbenci začasne državne uprave, vštevši gozdne uprave, se dele na:
a) strokovno šumarsko osebje;
b) računsko osebje;
c) administrativno osebje;
č) gozdno-pomožno osebje;
d) dnevničarje, služitelje, cestarje in pod.
(5) Vsi uslužbenci pod a) do č) prednjega odstavka se postavljajo pogodbeno. Njihov položaj, plača, povprečnina, deputati in ostali prejemki se urede po izobrazbi, uporabnosti, dosedanjem službovanju, obsegu posla in dohodku iz gozdov.
(*) Uslužbence pod točkami a) do c) iz odstavka (’) tega člena postavlja na predlog začasne državne uprave minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike; ostalo osebje pod točkama č) in d) pa postavlja začasna državna uprava.
(4)	Dolžnost šefa gozdne uprave se poveri lahko tudi šumarskemu referentu pri sreskem načelstvu v smislu veljavnih predpisov.
II.	Finančuo poslovanje.
Člen 14.
(’) Razlaščena ploskev poedinega posestva je samoj stalna gospodarska in finančna enota, kolikor se ne odredi drugače.
(*) Finančno poslovanje se vrši na osnovi proračuna za poedino koledarsko leto.
(3) Proračun se deli na:
a) proračun izdatkov in prejemkov začasne državne uprave;
b) proračun izdatkov in prejemkov poedinega razlaščenega posestva kot celote.
(4) Proračun odobruje minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike; predložiti pa ga je v odobritev do konca meseca oktobra predhodnega leta.
(°) Nakazovalec po proračunu je predsednik začasne državne uprave ali njegov namestnik.
Člen 15.
V proračun izdatkov in prejemkov začasne državne uprave se postavljajo:
a)	Izdatki:
1. plače in ostali prejemki (deputatna drva, stanarina in pod.) osebja začasne državne uprave;
2. stroški vzdrževanja začasne državne uprave;
3. ostali upravni in potni stroški;
4. nagrade Članom začasne državue uprave po odločbi ministra za kmetijstvo v soglasnosti z ministrom za šume in rudnike na osnovi določb člena 47. tega pravilnika.	,, _	.	,	.
b)	Prejemki :
1. prispevki poedinih posestev po ključu, ki ga določi na predlog začasne državne uprave minister za kmetijstvo soglasno z ministrom za šume in rudnike;
2. ostali nepredvidni dohodki.
Člen 16.
V proračun poedinih razlaščenih posestev se po-
S,aVliai'):	a)	Izdatki:
1. plačilo odškodnine bivšemu lastniku, kakor je določeno z razlastitveno odločbo ali sporazumom;
2. javne davščine;
3. prispevek iz člena 15., črke b/1, ki odpada na jooedino posestvo za vzdrževanje začasne državne uprave;
4. plače, povprečnine in ostali prejemki (deputatna drva, stanarina in pod.) osebja kakor tudi ostale obveznosti personalnega značaja;
5. patronatna bremena;
6. stroški za urejanje gozdov in gozdno-kulturna dela;
7. stroški za vzdrževanje in novo gradnjo prometnih sredstev;
8. stroški za cenitev in oznamenovanje debel, licitacijski stroški in pod.;
9. izdatki za nove gradnje, popravilo zgradb in drugih objektov, melioracije in druge potrebne investicije;
10. občni pisarniški stroški in nabava inventarja;
11. podpiranje gospodarskih, socialnih, humanitarnih in ostalih javnih podobnih ustanov v bližini poedinega posestva; v te namene pa sme porabiti od rednega letnega proračuna minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike največ 1 °/o (en odstotek) proračunskega dohodka, ostvarjenega v minulem proračunskem letu, v gotovem ali z oddajo brezplačnega lesa na panju, čigar vrednost je obračuniti po prodajnem cenovniku;
12. nepredvidni izdatki.
b)	Prejemki:
1.	dohodek od prodaje lesa (pri režijski izdelavi se vnaša tukaj čista gozdna taksa po odbitku vseh dejanskih stroškov);
2. dohodki od jmstranskih gozdnih proizvodov paše, lova itd.;
3. dohodki od zgradb;
4. obresti, povračila in odškodnine;
5. zakupi in ostali dohodki;
6. nepredvidni dohodki.
Člen 17.
(’) Ni dovoljeno virmiranje med osebnimi in materialnimi izdatki proračuna in tudi ne virmiranje med razhodki poedinih razlaščenih posestev.
(-) V opravičenih primerih se sme predložiti tudi naknadni proračun, sestavljen po vodilih člena 16. tega pravilnika.
(3)	Če nima poedino posestvo v tekočem letu dovolj dohodkov, se sme pokriti manjek v obliki posojila proti obrestim, ki ga daje na vloge Državna hipotekarna banka, po odobritvi ministra za kmetijstvo in sporazumno z ministrom za šume in rudnike iz gotovine drugega razlaščenega posestva.
Člen 18.
(1) Redni pregled celotnega finančnega poslovanja začasne državne uprave se mora opraviti polletno v mesecih juliju in januarju.
(2) Izredni pregled tega poslovanja se opravlja po izprevidnosti in potrebi.
(3) Začasna državna uprava mora predložiti naj-kesneje do dne 31. marca vsakega leta končne račune za minulo leto po proračunu.
(4) Te preglede opravljajo in pregledujejo končne račune osebe, ki jih odredi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
(r’) Končni račun odobruje minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
III.	Strokovno gospodarjenje.
Člen 19.
C) Razlaščeni gozdovi se morajo okoriščati po načelih strogo trajnega in umnega gospodarjenja in po določbah gospodarskih načrtov.
(2) Kjer obstoječi gospodarski načrti ne ustrezajo razloženim namenom, sedanjim razmeram, ali kjer jih vobče ni, je treba izdelati enotne ureditvene elaborate (inventarizacijo) v lastni režiji po navodilih, ki veljajo za urejanje državnih gozdov.
(3) Za ukoriščanje lesa se morajo sestavljati sečni predlogi v okviru predpisov gospodarskega načrta, če pa tega ni, po zmerno ocenjenem prirastku, upoštevaje konkretno stanje gozda in dosedanje gospodarjenje.
(4) Sečni predlogi morajo obsezati vsako ukoriščanje lesa tako glavnega kakor tudi medčasnega in slučajnega dohodka.
(5) Sečne predloge izdela šef gozdne uprave. Predlogu je treba priložiti pregledni izkaz lesnih množin, ukoriščenih v prejšnjih letih, po vrsti in sortimentih z bilanco o prihranku ali presežnem potrošku pri proračunu. V sečni predlog je treba postaviti tudi predvidno vrednost lesa, ki bi ga bilo okoristiti.
(6) Za vsako razlaščeno posestvo je treba sestaviti poseben sečni predlog in ga predložiti po začasni državni upravi banski upravi v pristojno odobritev.
(7) Obenem s sečnimi predlogi se mora sestaviti in posebej predložiti tudi predlog za postransko ukoriščanje kakor tudi osnova obnove in gojitve sestojin (vzgojna osnova).
(8)	Na osnovi odobrenega sečnega predloga izdela začasna državna uprava osnovo o razpolaganju z odobrenimi množinami, t. j. koliko se naj lesa vnovči z licitacijo, prodajo po taksi, izdelavo v režiji in koliko odda brezplačno (členi 26. do 29. tega pravilnika).
(°) To razpolago odobri minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
Člen 20.
(‘) Les se vnovčil je:
a) z licitacijo;
b) s prodajo po taksi;
c) s prodajo pod roko.
(2) Na istem razlaščenem posestvu se istočasno lahko uporabljajo vsi trije načini vnovčevanja.
Člen 21.
0) Licitacije se vrše po skupinah. Ena skupina sme obsezati največ 500 kub. metrov tehničnega lesa in drv ali pa največ 1000 kub. metrov samo drv. V izjemnih primerih (potreba izgradnje prometnih sredstev, slabe eksploatacijske razmere in pod.) se smejo sestavljati tudi večje prodajne skupine; v tem primeru traja pogodba lahko več let.
(2) Licitacija je pismena ali ustna. Pogoji licitacije in vse ostale pogodbene določbe odreja začasna državna uprhva po pogodbenih tipih, ki jih je odobrila banska uprava.
(3) Začasna državna uprava razpisuje licitacije, določa dan in kraj in priobčuje glavne pogoje licitacije. Licitacije, pri katerih preseza vrednost vseh skupin 100.000 dinarjev, se morajo razglasiti v »Službenih no-vinah« in v banovinskem službenem listu, po potrebi pa tudi v ostalih dnevnih in strokovnih listih tako, da preteče med prvo objavo licitacije v »Službenih novinah« in dnevom licitacije najmanj 30 dni. V posebno nujnih in opravičenih primerih sme znižati banska uprava ta rok razglasitve na polovico.
C1) Licitacije pod 100.000 dinarjev za vse skupine skupaj kakor tudi vse podobne licitacije krajevnega značaja se smejo razglasiti po običajnem načinu samo po občinah v 15 dneh.
(5)	Licitacijo odobruje do zneska 50.000 dinarjev za vse skupine skupaj začasna državna uprava, čez ta znesek do 250.000 dinarjev za vse skupine skupaj ban, čez ta znesek pa minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
Člen 22.
0) Gozdna uprava prodaja les po taksi na nakaznice radi zadostitve potrebi po gradbenem lesu in drvih:
a) oseb, ki niso koristniki razlastitve;
b) koristnikov razlastitve, ki so večje od njim odrejenega obroka;
c) hišnega obrta in ostalih gospodarskih potreb;
č) državnih in samoupravnih teles;
d) gospodarskih, kulturno - socialnih in podobnih ustanov.
(2)	V enem koledarskem letu sme prodati gozdna uprava	po taksi	drv največ po 20	pr.	m. poedinim osebam iz	točk a) in b) in največ po	50	pr. m. ustanovam
iz točk č) in d) prednjega odstavka ter največ po 75 pr. m. poedini osebi za žganje apna ali oglja.
(*)	V enem	koledarskem letu	sme prodati gozdna
uprava	po taksi	poedinim osebam	in	ustanovam, nave-
denim v odstavku (l) tega člena, stavbnega lesa največ v vrednosti 1.000 dinarjev.
(‘) Les, kupljen po taksi, se sme uporabiti samo vi namen, za katerega je bil kupljen, in se ne sme prodati, zamenjati ali darovati.
(5) Zaradi teh prodaj sestavlja začasna državna uprava na predlog gozdnih uprav po sistemu cenovnika za državne gozdove prodajni cenovnik gozdnih proizvodov, ki ga odobruje ban.
(6) Prodajni cenovnik velja za eno koledarsko leto. Ob večji izpremembi tržnih cen je treba cenovnik tudi pred iztekom označenega roka revidirati.
Člen 23.
(') S prodajo pod roko, neposredno brez javne dražbe, se smejo vnovčevati:
a) les, napaden po škodljivcih ali poškodovan po drugih elementarnih nezgodah, če gre za manjše količine, slabe izvozne razmere ali če preti nevarnost nadaljnje okužbe. Cena se določa takemu lesu s posebno kalkulacijo, ki jo odobri začasna državna uprava;
b) les za pokritje izredne potrebe trgovcev z lesom in posestnikov vodnih žag za izdelavo proizvodov posebnih obmerov (komisijoni); tako se lahko proda največ 10°/o lesne množine, določene za prodajo, in to po ceni, ki mora biti najmanj 100 °/o višja od cene, ki se je dosegla z licitacijo v istem predelu ali v predelu podobnih sestojinskih ali izvoznih razmer;
c) režijski material v primerih, ko gre za prodajo režijskih proizvodov državnim uradom, javno-komunal-nim telesom, cerkvenim ustanovam, domačim obrtnikom zaradi izvrševanja njihovega obrta, in tedaj, ko se podaja posebno ugodna prilika za prodajo režijskih proizvodov.
(-) Prodaje pod roko odobruje: do 25.000 dinarjev začasna državna uprava, čez ta znesek do 100.000 dinarjev ban, čez ta znesek pa minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
Člen 24.
C) Režijsko poslovanje se vrši na osnovi posebnega režijskega preliminara, ki ga odobruje ban. Preliminare mora obsezati vse izdatke za uspešno režijsko delo kakor tudi dohodke, ki se pričakujejo od prodaje izdelanega režijskega materiala. Potrebno režijsko obratno glavnico je treba vzeti na posodo iz tekočih dohodkov in vrniti konec proračunskega leta. Pri investicijah, ki se naj amortizirajo več let, je treba vrniti vsako leto odpadajočo anuiteto. Režijski preliminare se mora priložiti kot posebna priloga k letnemu proračunu iz člena 15. tega pravilnika.
(2) Režijski proizvodi se prodajajo pod roko na osnovi posebnega režijskega cenovnika, ki ga je treba predložiti vsako leto banu v odobritev do roka, ki ga on določi.
(3) Konec vsakega režijskega (koledarskega) leta je treba skleniti vse materialne in blagajniške knjige režijskega poslovanja in predložiti dotične končne račune banski upravi v končni pregled in odobritev.
Člen 25.
G) Lov in ribja lov se oddajata v zakup z licitacijo za čas, ki ga določi na predlog začasne državne uprave ban.
(-’) Radi vzreje in pospeševanja divjačine in njenega znanstvenega proučevanja se smejo izvzeti neke
ustrezne površine od oddaje v zakup. Čezštevilna divjačina na teh površinah se lahkb ukoristi z lovom na nakaznice po cenovniku iz člena 22., odstavka (.“).
(3) Začasna državna uprava določa višino nagrade za pobite roparske zveri, kožo pa je treba vnovčiti v korist dotičnega razlaščenega posestva.
(4) Gozdni plodovi in zdravilne zeli še okoriščajo po oddaji v zakup z licitacijo, če je ukoriščanje dobičkarskega značaja, po taksi pa, če gre za zbiranje za domačo potrebo in manjšo prodajo po grajanih.
(5) Vse ostalo postransko ukoriščanje (kopanje peska, kamena in pod.) se oddaja na nakaznice po cenovniku, če gre za zadostitev domačim potrebam, potrebam državnih ali samoupravnih teles; drugače pa samo z licitacijo.
(6) Vse licitacije postranskih proizvodov opravlja začasna državna uprava po načelih člena 21., odstavkov
(2)	do ('). Licitacije do 10.000 dinarjev za vse skupine skupaj odobruje začasna državna uprava, čez ta znesek pa ban.
Člen 2(5.
Iz razlaščenih gozdov se zadovoljujejo brezplačno hišne potrebe koristnikov razlastitve v okviru ureditvenih elaboratov in odobrenih predlogov za sečnjo in samo v tisti količini, ki preostaja, ko se poravnajo letna odplačila dolga in upravnih stroškov.
Člen 27.
(') Enemu upravičenemu gospodarstvu se odda na leto največ po 16 pr. m. drv.
(-’) Potreba enega upravičenega gospodarstva po . stavbnem lesu se določa v okroglem:
a) za novo gradnjo hiše največ po 25 m3, za hlev in skedenj največ po 15 m3, svinjak, čebelnjak in druge manjše gospodarske zgradbe največ po-5 m3;
b) za enkratno popravilo zgradb se določa količina po dejanski potrebi, največ pa do polovice lesne količine pod a).
(s) Prijavljeno potrebo po stavbnem lesu preizkusi šef gozdne uprave, izjemoma pa njegov namestnik, z ogledom na mestu samem. Ta ogled se vrši vpričo vaškega starešine ali agrarnega odbornika po členu 21. pravilnika za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 49.980/VIa/33, ki za to delo nimajo pravice do nikakršne odškodnine.
(4)	Ponovno nakazilo stavbnega lesa za novo gradnjo je dopustno šele po izteku 30 let.
('■) Drva in stavbni les se smejo oddajati samo v množini, ki se za to leto zagotovi z odobrenim predlogom za sečnjo.
(") Osebe, ki so pooblaščenci zemljiških zajednic ali ki imajo lastne gozdove, dobivajo za toliko manj, kolikor jim nosi pripadnost pri njih zemljiških zajednicah ali kolikor lahko zadovolje potrebam iz lastnih gozdov.
Člen 28.
(') Pristojna občina mora sestaviti po zaslišanju agrarnega odbora do roka, ki ga določi ban, izkaz vseh upravičenih gospodarstev, ki zahtevajo za tekoče leto brezplačno drva in stavbni les. V tem izkazu je treba posebej izkazati potrebno količino drv in stavbnega lesa za to leto kakor tudi objekte, ki jih nameravajo, graditi, odnosno popraviti.
(2)	Ta izkaz je treba sestaviti v treh enakih izvodih, katerih so izkazana upravičena gospodarstva po obči-
nah in razvrščena po vaseh, na osnovi glavnega popisa agrarnih subjektov iz člena 36. tega pravilnika. Tako sestavljeni izkazi se pošljejo pristojni gozdni upravi. Ta pregleda predloženi izkaz in ga spravi v sklad z raz-položnimi lesnimi množinami po odobrenem predlogu za sečnjo, določi stvarno potrebo po drvih in stavbnem lesu za poedino gospodarstvo in odredi gozdni predel, kjer se naj izvrši nakazilo, upoštevaje izvozne možnosti.
(s) Tako pregledani izkaz gospodarstev z določeno potrebo po lesu se vrne pristojni občini na 15dnevni javni vpogled, kar je treba po udomačenem običaju vsestransko razglasiti.
(4) Po izteku označenega roka se mora poslati izkaz z morebitnimi prigovori predstavnikov gospodarstev takoj gozdni upravi, ki ga mora poslati v 15 dneh s poročilom začasni državni upravi.
(5) Odločbo o tem izda začasna državna uprava ob pravici pritožbe v 15 dneh na bansko upravo, katero odločba je dokončna in izvršna.
Člen 29.
(4)	Za namene iz člena 24. tega pravilnika Je treba ob sestavi predloga za sečnjo označiti vsa debla s kolo-brojem in izvršiti ocenitev lesne mase na panju.
(’) Za kurjavo je treba nakazovati predvsem debla, sposobna za kurjavo. Če takih ni, je uporabljati za kurjavo tudi dele debel, ki preostanejo, ko se izdela tehnični les. Pri nakazilu debel za tehnično uporabo je treba po možnosti izbrati debla tistih obmer, ki so prikladne za vaški stavbni les. Če ni takih debel, se nakaže odobrena količina stavbnega lesa neglede na sorti-mente. Debla posebne tehnične uporabnosti se pridrže za prodajo.
(3) Na osnovi odobrenega predloga za sečnjo, osnove o razpolagi iz člena 19., odstavka (8), tega pravilnika in izkaza gospodarstev razdeli gozdna uprava razpoložljiva drva in stavbni les na brezplačne nakaznice. Drva se od-dajajo po vrsti, kakor so debla označena in kakor je sestavljen izkaz gospodarstev.
(4) Po potrebi in v sporazumu s predstavniki gospodarstev se oddajajo drva lahko tudi izdelana; v tem primeru morajo ti drva brezplačno sami izdelati in na zahtevo gozdne uprave zložiti v kupe ali v metre pri panju.
C’) Zbiranje na tleh ležečega lesa in sečnih ostankov za kurjavo dovoli lahko gozdna uprava ob določenih dneh in na način, ki se predpiše.
(6) Začasna državna uprava dovoli lahko brezplačno oddajanje lesa, dobljenega s preredčevanjem v mladih sestojinah ali trebljenjem v nekem delu kot povračilo za opravljeno delo.
(7) Nakazilo in predaja stavbnega lesa se opravi proti naknadnem izmerjenju po možnosti v dimenzijah, ki najbolje ustrezajo namenjeni svrhi.
(8) Zunaj roka, določenega v odstavku (*) člena 28. tega pravilnika, se sme nakazovati stavbni les na prošnjo samb v izjemnih primerih elementarnih nezgod.
(9) Kdor brezplačno dobljena drva daruje ali proda, se izključi od te ugodnosti za tri naslednja leta, kdor pa brezplačno dobljenega stavbnega lesa ne porabi za odobreni namen, ga proda, daruje ali zamenja, izgubi pravico do zopetnega nakazila za 10 let.
Člen 30.
C) Kadi zadostitve potrebam po gozdni paš? se morajo izločiti za poedine vasi prikladni predeli za pašo
živini, toda tako, da se s pašo nikakor ne smeta ovirati redno pogozdovanje in vzgoja gozda.
(2) Ko se izločajo predeli za pašo, se mora določiti najvišje število živine, ki se sme spuščati na pašo, da se prepreči poškodovanje gozda.
Clen 31.
(‘) Listje in stelja se grabita lahko po določbah zakona o gozdih, in to samo po predhodno odobrenem načrtu.
(2) Zbog čezmernega grabljenja listja in stelje oslabljena zemljišča in sestojine se morajo zaščititi proti vsakemu nadaljnjemu takšnemu ukoriščanju in pogozditi v zakonskem roku z ustrezno vrsto drevja.
IV.	Ureditev administracije.
Člen 32.
(*) Za predmete, ki se nanašajo na gozdnogospodarska in gozdno-policijska vprašanja, je pristojen odsek za šumarstvo pri banski upravi, odnosno pri ministrstvu za šume in rudnike, v smislu veljavnih zakonskih predpisov.
(2) Za predmete, ki se nanašajo na posle, ki izvirajo iz lastninskih razmerij, je pristojen agrarno-pravni odsek banske uprave, odnosno ministrstvo za kmetijstvo
(3) Ko se rešujejo poedini važnejši predmeti, so navedeni odseki banske uprave dolžni, sodelovati in se seznanjati z izdanimi odločbami.
(4) 0 vseh predmetih, ki ne spadajo v pristojnost banske uprave in se ne nanašajo na predmete iz odstavkov 0) in (2) tega člena ali pa, kolikor s tem pravilnikom ni odrejeno drugače, izdaja odločbe minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
(6)	Da se uprosti postopek za izdajo sporazumnih odločb ministra za kmetijstvo in ministra za šume in rudnike, se sestavi pri ministrstvu za kmetijstvo »odbor za nadzor uprave razlaščenih gozdov« kot posvetovalni organ omenjenih ministrov. Ta odbor sestavljajo pomočnik ministra za kmetijstvo kot predsednik, ki ga nadomešča, če je zadržan, načelnik ministrstva za kmetijstvo, oddelka za agrarno reformo in agrarno-praVne posle, in po dva višja uradnika obeh ministrstev kot člani in en uradnik ministrstva za kmetijstvo kot zapisnikar; te postavlja, kakor tudi njihove namestnike, resortni minister. Odbor posluje v sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik ali njegov namestnik.
Člen 33.
Pri upravljanju razlaščenih gozdov se ne uporabljajo predpisi zakona o državnem računovodstvu.
Člen 34.
Obliko knjig, razvidnikov, priročnikov in beležnic, potrebnih za voditev poslovanja in za razvidnost o stanju gospodarstva, denarnega poslovanja, pisarne itd., določi začasna državna uprava razlaščenih gozdov, upoštevaje umno organizacijo dela in možnost kontrole.
POGLAVJE B.
Uprava gozdov iz § 24., odstavka (®), zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Člen 35.
(*) Ko prejme banska uprava odločbo o razlastitvi gozdnih nepremičnin, izroči te razlaščene gozdne nepre-
mičnine v posest koristnikom razlastitve in zaprosi obenem pristojno sodišče za vpis odločbe o razlastitvi v zemljiške knjige.
(2) Kjer se koristniki ne bi mogli pravočasno uvesti v posest razlaščenih gozdnih nepremičnin, se vzamejo te v začasno državno upravo po načelih tega pravilnika. Odločbo o tem izda minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
POGLAVJE C.
Prehodne določbe.
Člen 36.
0) Da bi se prebivalstvo po odredbah § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z vsemi izpremembami in dopolnitvami v zvezi s členi 26. do 31. tega pravilnika pravilno preskrbovalo, sestavi pristojna občinska uprava po nalogu bana »glavni popis kmetijskih gospodarstev — koristnikov razlaščenih gozdov« po obrazcu št. 1.
(2)	Za koristnike razlaščenih gozdov je treba smatrati kmetijska gospodarstva (rodbino — hišno zadrugo), ki vobče nimajo lastnega gozda niti pravic v skupnih gozdih ali pa imajo te v nezadostni meri za zadostitev lastnim potrebam, določenim v § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933.
(s) Glavni popis je treba sestaviti ob zaslišanju pristojnega agrarnega odbora za poedine občine, razvrščen po vaseh v abecednem redu.
(4)	Tako sestavljeni glavni popis mora razgrniti občinska uprava na javni vpogled in razglasiti trikrat na običajni način v 10 dneh s pozivom, da sme podati vsakdo v 8 dneh od dne tretjega razglasa svoje prigovore pri tej občinski upravi.
(") Po izteku tega roka pošlje občinska uprava glavni popis z vsemi prigovori in s svojimi pripombami pristojni banski upravi, ki po morebitnih poizvedbah dokončno ugotovi pravilnost glavnega popisa.
(°) Tako dokončno ugotovljeni glavni popis obdrži banska uprava za svoj arhiv, po en overovljeni prepis pa pošlje pristojni občini, sreskemu načelstvu in začasni državni upravi razlaščenih gozdov.
(7) Naknadni popravki v glavnem popisu se smejo izvršiti samo na osnovi odloka banske uprave.
(8) Banskim upravam je skrbeti, da se sestavijo navedeni glavni popisi čimprej in tako omogoči preskrbo-vanje kmetijskih gospodarstev v smislu zakona.
Člen 37.
0) Osebje, ki se zateče v aktivni službi ob prevzemu v posest gozdnih zemljišč, razlaščenih z uzakonjenimi odločbami Po v. br. 5757/VIa/32, 5920/VIa/32, 6173/VIa/32, 7308/VIa/32 in 2413/VIa/32 in ki se je v določenem roku prijavilo za nadaljnjo službo, se vzame po pokazani potrebi sorazmerno z razlaščenimi površinami prvenstveno v službo začasne državne uprave.
(2)	Služba prevzetega osebja je začasna po členu 13. tega pravilnika. Pravice in dolžnosti tega osebja se določijo v pogodbi o postavitvi. Občne določbe te pogodbe predpiše na predlog začasne državne uprave minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike v dveh mesecih, ko stopi ta pravilnik v moč.
(3) V službo začasne državne uprave prijavljeno, toda ne prevzeto osebje se smatra za odpuščeno ali za upokojeno po določbah pragmatike, ki je veljala za do-tično posestvo.
(4) Glede osebja, ki se je zateklo v aktivni službi °b izdaji razlastitvene odločbe, ki se pa v določenem r°ku ni prijavilo za nadaljnjo službo, se smatra, da je službo zapustilo, in potemtakem začasna državna uprava proti takemu osebju nima nobenih obveznosti.
(°) Prijavni rok iz odstavka (l) tega člena določi začasna državna uprava, kolikor se ni to že zgodilo.
Člen 38.
Po načelih iz člena 37. tega pravilnika je ravnati tudi z osebjem, ki se zateče v aktivni službi v gozdnih zemljiščih, ki se razlaste po § 24., odstavkih (8) in (9), zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Člen 39.
(‘) Izplačevanje pokojnin osebju, ki je službovalo do upokojitve na poedinih razlaščenih gozdnih zemljiščih in pridobilo pred razlastitvijo pravico do pokojnine, odnosno pokojnin njihovih vdov in sirot prevzame tudi začasna državna uprava ob sorazmerni obremenitvi dohodkov teh razlaščenih gozdnih površin.
(2) To velja tudi za miloščine.
Člen 40.
Tistim aktivnim uslužbencem, ki so prevzeti po začasni državni upravi v začasno službo te uprave in so pridobili pravico do pokojnine, se prizna ta pravica samo do dne izdaje razlastitvene odločbe.
Člen 41.
O Pridobljene pravice aktivnega in upokojenega osebja se presojajo po pragmatiki, ki je veljala na po-odinem razlaščenem posestvu za to osebje na dan izdaje razlastitvene odločbe.
(2) Kjer pragmatike ni, se presojajo pridobljene Pravice po posebni pogodbi o postavitvi.
Člen 42.
0) Upokojencem iz člena 37., odstavka (3), in iz Člena 39. tega pravilnika izplačuje do izdaje dokončne odločbe o predaji razlaščenih gozdnih zemljišč v posest koristnikom začasna državna uprava iz naslova pokojnine, odnosno miloščine mesečno primerno akontacijo sorazmerno s pridobljenimi pravicami in dohodkom razlaščenih gozdov.
(2) Na isti način se izplačujejo tudi pokojnine prevzetega aktivnega osebja iz člena 37., odstavka (*), če se upokoje pred izdajo dokončnih odločb iz člena 44. tega Pravilnika.
(3) Pokojnina ali miloščina se smeta priznati samo državljanom kraljevine Jugoslavije.
(4) Uživalec pokojnine ali miloščine mora prebivati stalno na ozemlju kraljevine Jugoslavije.
(r') Uživalcu pokojnine ali miloščine, ki se mudi v enem letu v inozemstvu več ko dva meseca, pokojnina ad mil iščina za ta čas ne pristoji.
Člen 43.
Tisto pogodbeno nameščeno osebje, ki je pridobilo na dan izdaje razlastitvene odločbe po pragmatiki ali
pogodbi pravico do pokojnine a®, moglo pridobitev te pravice pričakovati, se mora zavarovati za pokojnino po predpisih zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.	j
Člen 44. '
0) Z izdajo dokončnih odločb o predaji razlaščenih gozdnih nepremičnin v posest koristnikom razlastitve se dokončno urede pravice prevzetih aktivnih nameščencev in upokojencev ter njihovih vdov in sirot glede poedi-nega razlaščenega posestva sorazmerno z novo nastalimi objekti, upoštevaje njih pridobljene pravice in dohodek iz gozda.
(2) Ob dokončni ureditvi pokojnin se morajo upoštevati tudi pokojnine, ki jih dobe zavarovanci od Pokojninskega zavoda, odnosno iz lastnega pokojninskega
sklada.
Člen 4©.
Upokojencem se sme dati namesto pokojnine odpravnina v denarju ali pa v .nepremičninah ali pa obenem v obojem. Višina te odpravnine se določi v mejah pridobljenih pravic in dohodka ter stanja razlaščenih gozdov.
Člen 4:6.
Vse odločbe o predmetih iz členov 37. do 45. izda na predlog začasne državne mprave minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
Člen 47.
C) V breme dohodkov od razlaščenih gozdov dobivajo iz naslova nagrade za delo člani začasne državno uprave, in to člani iz svobodnih poklicev na mesec največ po 3.500 dinarjev, člana, ki so državni upokojenci, na mesec največ po 3.000 dinarjev, člani pa, ki so aktivni državni uradniki, na mesec največ po 2.000 dinarjev,
(*) Člani začasne državne uprave razlaščenih gozdov imajo pravico do povračila stroškov za službena potovanja s sedeža začasne državne uprave ustrezno uredbi ministrstva pravde št. 25.100/29 z dne 29. marca 1929, z izpremembami in dopolnitvami št. 62.860 z dne 28. junija 1933.
(3) Članom začasne državne uprave, ki stalno prebivajo zunaj sedeža te uprave, se priznavajo samo vozni stroski za potovanje na sc;dež uprave in nazaj po predpisih uredbe, omenjene v prednjem odstavku.
(4) Potne račune overja predsednik začasne državno uprave, v računskem pogledu pa jih preizkusi knjigovodstvo uprave.
C len 48.
Minister za kmetijstvo sestavi sporazumno z ministrom za šume in rudnike komisijo strokovnjakov, ki pregleda celotno strokovno in finančno poslovanje začasne državne uprave v Delnicah in v Ljubljani od dne nje postavitve do dne, ko stopi ta pravilnik v moč.
Clen 49.
Razen v tem pravilniku navedenih dolžnosti morata začasni državni upravi razlaščenih gozdov zbirati med svojim poslovanjem vse podatke, potrebne za dokončno ureditev posestnih in lastniških odnošajev, za pravilno razdelitev odškodnine med koristnike razlastitve in za dokončno upravo razlaščenih gozdov, in predlagati po teh podatkih in pridobljenih izkušnjah svoje predloge, *
člen 50.
Minister za kmetijstvo izda sporazumno z ministrom za šume in rudnike odločbo o prestanku začasne državne uprave vseh razlaščenih nepremičnin ali njihovih delov, če prestanejo razlogi in potreba po njej.
CSen 51.
Minister za kmetijstvo izda sporazumno z ministrom za šume in rudnike naknadno na osnovi § 24., odstavka
(10), in § 78., točke 5., zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z njegovimi izpremembami in dopolnitvami pravilnik o dokončni upravi razlaščenih gozdov.
Člen 52.
Vse prej izdane odredbe — odločbe —, ki niso s tem pravilnikom v skladu, se razveljavljajo.
Člen 53.
0 Vsa potrebna pojasniila po tem pravilniku kakor tudi njegovo tolmačenje daje in izdaja minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
(=) Minister za kmetijstvo sme sporazumno z ministrom za šume in rudnike po potrebi s posebnimi nared-bami poedine določbe tega pravilnika v smislu zakona dopolnili ali izpremeniti.
Člen 54.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dno 29. marca 1934; št.,20.753/Via.
Namestnik ministra za kmetijstvo, minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
So strinjam.
Namestnik ministra za šume in rudnike, minister za t jcvino in industrijo J ura j I)e netrovič s. r.
Obrazec St. 1.
Banovina ..........
Srez ..............
Upravna občina
Glavni popis kmetijskih gospodarstev — koristnikov razlaščenih gozdov (čl. 30. pravilnika)
Zap. štev.	Priimek in ime družinskega poglavarja	> © >(0 eo a »0Q £	Poklic	| Število rod-j binskib članov!		Ima	lastne zemljo			
					gozdov		pašnika		obdelane	
					bat. j.	s.	kat. i.	s.	kat. j.	s.
1	2	3	4		6		7		8	
eo										
>										
Ali jo pooblaščo-nec zemljiške za-jednice (urb. za-jcdnico, pašniške zadrugo itd.) in s katerim pooblastilom
Stev.	
živine	
	a.
	
-a	
	n
c	o
bf	tj
10	11
Pri-
pomba
12
Banove uredbe.
558.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 19960/1.
Občina Šenčur v srezu Kranj bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinsko trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Dim 100-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od lil stopnje alkohola' špirita, Zganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. avgusta 1934.
11.	No. 18481/2.
Občina Tuhinj v srezu Kamnik bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita,	Zganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dno 25. avgusta 1934.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert- v Ljubljaul. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani; njeu predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 71. kosu V. letnika z dne 5. septembra 19B4.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1000/30.	2035
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. avgusta do 14. avgusta 1934.
Ho naredbi ministrstva za narodno zdravje H. hr. 4948 z dne 21. marca 1930.
		
.- o —		
ca o « c 0 JI 1 <0.0 o | O	ca u H3 ■o	u» a C3
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 		2	—	2	—	—
Celje		2			—	—	2
Dolnja Lendava ....	3	1	—	—	4
Konjice 		2	—	2	—	—
Laško		 • * • •	1			—	—	1
Maribor desni breg . .	1			1	—	—
Murska Sobota .....	4			—	—	4
Novo mesto		2			1	—	1
Slovenjgradec		1			—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	-	1	—	—	1
Vsega . .	18	2	G	—	14
Griža. — Dysenterla.					
Brežice 		1	—	1	—	—
Dolnja Lendava ....	3	4	1	—	G
Logatec 		—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	1	1	1	—	1
Novo mesto		2	1	—	—	3
Btui 		2	3	—	—	5
Ptuj (mesto)		—	1		—	1
Vsega .	.9	11	3		17
škrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice 		3	—	3		
Celje		0	1	—	—	7
Celje (mesto)		1	—	—	—	1
Dolnja Lendava ....	11	1	4	—	8
Kamnik 		2	—	—	—	2
Kranj		G	—	—	—	G
Kočevje 		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) .•. . .	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	3	2	1	—	4
Maribor desni breg . .	o	1	1	—	2
Marihor (mesto) ....	—	2	—	—	2
Metlika		—	1	—	—	1
Ptuj		1	—	—	—	1
Kadovljica		2	—	—	—	2
Slovenjgradec		4	—	1	—	3
Vsega .	43	s	10	—	41
Ošpice. — Morbilll.					
Doluja Lendava ....	—	1	—	—	1
Konjice 		1	—	—	—	1
ptuj		1	—	1	—	—
Vsega . .		i	1		2
Dušljivi kašelj. -	- Pcrtussis.				
Krško 			272|159| -			118
Vsega .	5 |272		159	-	118
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
JfKija . 			1	—	—	-	1
Murska Sobota		1	__	—	—	1
Vsega . ,	a	-	—	-	2
			.J,		
Srez	j| Ostali	O _ o"3 « o <o-£ Z °	<s > ca u 'd M O	"S S tu	i Ostanejo v oskrbi
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice 		2	2	2	—	2
Celje		4	2	—	—	G
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Dolnja Lendava . , , .	5	1	—	—	G
Kamnik		1	—	1	—	—
Kranj		 ,	4	—	—	1	3
Kočevje	2	1	—	—	3
Konjice . 			 ,	4	—	2	—	2
Krško 		2	1	—	—	3
Laško 		—	1	—	—	1
Litija		5	1	—	—	G
Ljubljana (srez) ....	4	f)	—	—	9
Ljubljana (mesto) . . . '	G	5	—	—	11
Maribor desni breg . .	3	—	1	—	2
Maribor levi breg . . .	2	5	l	—	G
Maribor (mesto) ....	—	2	—	—	2
Murska Sobota		o	—		—	2
Novo mesto		2	3	1	—	4
Prevalje		2	3	1	—	4
Ptuj			2	2	2	—	2
Ptuj (mesto)		1	—	1	T	
Radovljica		1	19	1	—	19
Šmarje pri Jelšah . . .	5	2	1	—	6
Vsega . .	59	53	14	1 1100	
Šen. — Erysipelas.					
Brežice 		 . , ,	—	1	—	—	1
Kočevje			1	—	1	—	—
Konjice 		1	—	1		—
Krško 			•>	1	1	—	2
Laško ...........	i	—	—	—	1
Litija 		3	1	—	—	4
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	3	—	1	—	2
Maribor desni breg . .	2	—	1	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	1	—	—
Murska Sobota		—	1		—	1
Vsega	15	4	G		13
Vranični prisad.	— Anthras.				
Murska Sobota		1		—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .		3	—		3
Vsega . .	1	3	—	—	4
Otrotična vročica. — Seosis puerperalis.
Krško 		—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—-	1
Ljubljana (mesto) . . .	—	1	—	—	1
Novo mesto		1	—	—	—	1
Vsega . .	2	2		—	4
Linbljana, dne 18. avgusta 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
VIII. No. 4270/1.	'	2045
Razglas.
Na osnovi § 15. akcijskega regulativa ter § 42. zakona o banski upravi sem odobril pivovarni Union d. d. v Ljubljani izpremembo tj 25. družbenih pravil po sklepu XXIV. rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 17. julija 1934.
Navedena, izprememba se nanaša na poslovno leto družbe, ki se odslej krije s koledarskim letom.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. avgusta 1934.
Ban: dr. Marušič s. r.
❖
VIII. No. 4675/1.	2014	2—2
Razglas.
Mestna elektrarna ljubljanska je projektirala kablovod od elektrarne Češenj v Brodu pri Tacnu do Vižmarjev, odtod po cesti do Kleč in nato po Vodovodni cesti do mestnega vodovoda, kjer se zgradi prehodna transformatorska postaja. Od tu se položi kablovod po Vodovodni cesti in po Tyrševi, Masarykovi, Kotnikovi in preko Slomškove v električno centralo. Kablovod bo visoke napetosti 10 kW. Po zasebnem svetu bo položen od Češnjeve elektrarne do Viž-mar.ske ceste in po parcelah projektirane Kotnikove ulice. O tem projektu se na podstavi §§ 110. do 122. obrtnega zakona, §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., godbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov iu § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 11. septembra 1934 s sestankom komisije ob 15. uri pri elektrarni češenj na Brodu ob Savi.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 29. avgusta 1934.
Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Dr. Marn s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 15/34—2.	2039
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Brzoska Ivan, rojen 1881 v Ostre-z-nioi, župnija Nova gora (Poljska), delavec v tovarni stolov, je odšed 26. avgusta 1914 s poljsko topniško baterijo na rusko fronto, odkoder je pisal nazadnje leta 1915. Meseca maja 1916 se jo udeležil ofenzivo pri Przemislu, kjer
j« bila v boju topniška baterija, pri kateri je služil Brzcska Ivan, popolnoma uničena in od takrat tudi ni več glasu o njeni.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 18. marca 1918, d. z. št. 128, se uvaja na prošnjo njegove žene Brzoske Neže, posestnice v Zg. Gaberniiku št. 47, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da »e o pogrešanou poroča sodišču.
B r z o s k a Ivan se pozi va, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. aprilu 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 24. julija 1934.
2049—3—1
F 1/98—156, F 4/98-486, F 6/98—249, F 7/98—102, F 8/98—328, F 9/98—254, F 10/98—558, F 11 /98—277, F 13/98—172, F 14/98-65, F 15/98-11, F 1/24-38, F 2/24—46, F 3/24—20, F 4/24—26.
Oklic.
V zadevi fidejkomisov:
1. Janeza Ambroža grofa Thurna Val-sassina v Radovljici,
2. Janeza Weikharda kneza Auersperga v Kočevju,
3. Franceta Oblaka Wolkensperga v Škofji Loki,
4. Petra Antona Codellija pl. Fabnen-feldskega na Kodeljevem,
5. Jurija Sigmunda grofa Lichtenberga v Ljubljani,
6. Adama Antona Seyfrieda grofa Auersperga na Turjaku,
7. Mihaela Angela Zoisa barona Edel-steinskega na Brdu pri Kranju.
8. Wolfa Heriberta grofa Lamberga v Gmundenu,
9. Otona Viktorja kneza Schonburga-VValdenburga v Snežniku pri Ložu,
10. Ignacija Marije grofa Attemsa v Slovenski Bistrici,
11. Janeza Jakoba barona Moscona v Pišecah,
12. N. E. Karla Marije grofa Pace barona Friedenberga na Turnu pri Litiji,
13. Maksimiljana grofa Trautmannsdor-fa, Ferdinandova veja v Ljutomeru,
se v smislu zakona o razrešitvi fidejkomisov (»Službene novine« z dne 19. julija 1934, štev. 164/XLII/407) pozivajo vse upravičenci do fidejkomisne imovi-ne iz fidejkomisne listine, da prijavijo podpisanemu sodišču
do 31. januarja 1935
svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pri sodni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja iz spisov, ki ho pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3. cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so
se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fidejko-misni posestniki in prvi pričakovalci, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, v stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma cit. zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik.
Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934, ko je dobil ta zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskega zakona smatrati za rojene, da prijavijo do istega gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa ne bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih.
Okrožno kot fidejkomisno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1934.
Og 45/34-2	2051—3—1
Amortizacija menic.
Na prošnjo Kanca Alojzija, tovarnarja parketov v Mengšu št. 89, se uvaja postopanje za amortizacijo dveh baje izgubljenih menic ter se imetnik poziv-Ije, da jih tekom 60 dni od dneva tega edikta predloži temu sodišču, sicer hi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči.
Menici sta podpisani po ing. arh. Jelencu in ing. Šlajnerju, ena na znesek Din 20.000'—, plačljiva dne 15. oktobra 1934, druga na znesek Din 10.000'—, plačljiva dne 30. novembra 1934. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 31. avgusta 1934.
P 176/34—1.	2029
Oklic.
Tožeča stranka: Inž. Emil Kcomrzyn-ski. Turnški grad, Št. Bric, zastopana po dr. Mayerju, odvetniku v Šoštanju, je vložila proti toženi stranki Piku Ernestu, posestniku, Turnški grad, št. Bric, radi priznanja lastninske pravice do vi. št. 73, k. o. Št. Bric. k opr. št. P 176/34—1 tožbo.
Ustna sporna razprava se je določila
na 3. oktobra 1934 ob pol 9. uri dop.
pred tem sodiščem v sobi štev. 4.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Skaza Franc, posestnik, p- d. Rihter, v Št. Bricu, za skrbnika, k,i je bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca,
šresko sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 24. avgusta 1934.
P 565/34—2	2047
Oklic.
Tožeča stranka Matzenauer Einerik v Prosenjakovcih po dr. Vadnalu Ludviku, odv. v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Craigherju Denešu baronu Jacheluttai, neznanega bivališča, radi priznanja lastninske pravice (peto 1500 Din) k opr. št. P 565/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
29. novembra 1934 ob 10. uri
pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Vesnik Slavko, odv. v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 10. avgusta 1934.
E 52/33—28.	2030
Razglas o podelitvi domika.
Nepremičnine: zemljiška knjiga Zi-ganja vas, vi. št. 212 in */» vi št. 163, zemljiška knjiga Križe,, vi. št. 13 in zemljiška knjiga Vojvodni boršt, vi. št. 485 se domakmejo s pritiklino vred, ki je navedena v cenitvenem zapisniku, kot najboljšim ponudnikom na podlagi družbenih pogojev za največji ponudek vi. št. 212, k. o. Žiganja vas, Košir Mariji v znesku Din 175.200, vi! št. */* 163, Zaganja vas, Poljancu Jerneju v znesku Din 7.500, vi. 'št. 13, k. o. Križe, Gradi-šarju Andreju v znesku Din 32.600—• in vi. št. 485, k. o. Vojvodni boršt, Ko-šiir Mariji v znesku Din 10.300'—.
Dornik se ne more razveljaviti z nad-ponudbo.
Srečko sodišče v Tržiču, dne 10. avgusta 1934.
jj;
IV I 550/34-10.	1845
Dražbeni oklic.
Dne 5. o k t o b r a 1934 dopoldne o b pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 799.
Cenilna vrednost: Din 171.989'39.
Najmanjši ponudek: I)in 100.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkotn dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeu1 oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. avgusta 1934.
•H
IV I 888/34—11.	18*4
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1934 dop0!* tl n e ob d e v e t i li bo pr,i podP1' samem sodišču v sobi št. 27 dražba
premičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 374.
Cenilna vrednost: Din 219.750'50.
Najmanjši ponudek: Din 200.0{X)-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo ždražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 2. avgusta 1934.
I 262/34—7.	2007
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin : zemljiška knjiga Šmarje, vi. st. 3 100, 187, 188, 189 in 191.
Cenilna vrednost: Din 408.708'—.
Vrednost pritikline: Din 167.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 272.472'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo ždražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, odd. II.,
dne 26. avgusta 1934.
I 302/34—5.	.	2006
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga Šmarje, vi.
st. 107 dn 141.
Cenilna .vrednost: 11.063'—.
Najmanjši ponudek: Din 7.376'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo ždražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, odd. II.,
dne 26. avgusta 1934.
1 170/34.	#	#	1818
Dražbeni oklic.
D n e 5. o k t o b r a 1934 dopoldne 0 b pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno ob paki, vi. št. 239.
Cenilna vrednost: Din 61.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 41.000'—.
. Pravice, ki bi no pripuščale dražbe,
priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
,6nem naroku pred začetkom dražbe, 6’cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo ždražitelja,
je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šoštanju, dne 3. avgusta 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni I i r m i:
887.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano,
Dan vpiisa: 20. avgusta 1934.
Besedilo: »Liv« kovinska industrijska komanditna družba Kogovšek Alojzij.
Obratni predmet: Obrat na industrijski način za vlivanje kovin vseh vrst, izdelovanje raznih strojev in izvrševanje vseh v kovinsko stroko spadajočih del.
Družbina oblika: Komanditna družba od 13. avgusta 1934.
Osebno jamčeči družabnik Kogovšek Alojzij, posestnik in kovač v Dravljah št. 145.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje osebno jamčeči družabnik Kogovšek Alojzij na ta način, da bo pristavil pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj lastnoročni podpiis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. avgusta 1934.
Fi 786/34 — Kg A VII 144/1.
*
888.
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 30. avgusta 1934.
Besedilo: Šribar Josip »Agraria« trgovina z deželnimi pridelki.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Imetnik šribar Josip, trgovec, Žalec. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 30. avgusta 1934.
Bg A III 184/2.
Konkurzni razglasi
889
St. 1/34—9.	2028
Odprava konkurza.
Prezadolženem Bar Vinko, trgovec z mešanim blagom v Št. liju pri Velenju.
Koinkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 1/34—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. stz.
Okrožno kot konkurzno Sodišče v Cplju, odd. I.,
dne 30. avgusta 1934.
*
890.
Por 19/34—2.	2026
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Zadravca Viktorja, trgovca v Grlavi št. 25, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Poravnalni sodnik: Trinkaus Ivan, starešina sreskega sodišča v Ljutomeru.
Poravnalni upravitelj:	dr.	Stajnko
Marko advokat v Ljutomeru.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskein sodišču v Ljutomeru dne 10. oktobra 1934 ob 9. uri.
Bok za oglasitev do 5. oktobra 1934. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. avgusta 1934.
*
891.
Por 31/34—30	2052
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalni postopek glede Maver Marije, gostilničarke v Ljubljani, je ustavljen.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. avgusta 1934.
$
892.
Por 18/34—44.	2037
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Lobnikom Francem, trgovcem v Mariboru, Glavni trg št. 10, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 7. avgusta 1934 pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrjuje. Okrožno Sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. avgusta 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1233/15.	2015—3—2
Razglas.
Po nalogu kraljevske banske uprave
V.	No. 95/91 z dne 26. julija 1934 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg drugo javno pismeno licitacijo za regulacijska dela na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni na dan 15. Septembra 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51.
Bazpisujejo se naslednja regulacijska dela:
1. Občina Tišina pri Petanjcih, km 93'710—93'850 za vsoto Din 59.977'70.
2. Oličina Hrastje-Mota, km 91'150 za vsoto Din 9.243'50.
3. Občina Krog, km 87-248—87'270 za vsoto Din 15.281'40.
4. Občina Sp. Mota, km 75'600 za vsoto Din 14.520'—.
Kavcija znaša za naše državljane 10%, za tuje pa 20% od proračunske vsote.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa za prvo licitacijo v prilogi k 63. kesu Službenega lista« z dne 8. avgusta 1934.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 29. avgusta 1934.
.j.
Št. 1923.	2031
Razpis
službe pogodbenega občinskega delovodje pri občinskem uradu Kamnica,
srez Maribor levi breg.
Pogoj: zmožnost za opravljanje navedene službe.
Rok za vlaganje prošenj 1 mesec po razglasitvi v »Službenem listu«.
Prošnja mora bitii vložena v smislu banske uredbe o občinskih uslužbencih. Občina Kamnica, srez Maribor 1. breg. dne 29. avgusta 1934.
•J;
Štev. 939/34	2046
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. P r e t n e r Matej z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1934. Za odbor Advokatske komore, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Narodna banka 2054 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. avgusta 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.911,460.546-89 (+11,643.044-54) Devize, ki niso v podlogi 57,929.672-70 (+ 3,226.826-921 Kovani no-
veo v niklju 212,306.119-— (-61,826.797-50) Posojila . . 1.844,537.422-37 (+12,989.160-54) Vrednostni
papirji . .	17,795.73834
Prejšnji pred-
jemi državi 1.719,824.274-94 (+	100.432-85)
Začasni pred-jemi gl.dri.
blagajni .	600,000.000'—
Vrednosti re-
zervn. fonda 88,849.604*03 Vrednosti ostalih fondov ...	11,868.841-54	(—	46.600--)
Nepremičnine ... .	166,763.891-74	(+	105.786-64)
Razna aktiva	179,974.497-64 (+	7,686.741-91)
6.801.810.409-19
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	105,306.596-28
Ostali fondi	15,187.599-71 (+	703--)
Novčanice v
obtoku . . 4.232,557.730-—(+126,862.200-—) Obveze na
pokaz . . 1.140,672.765-41 (—97,691.469-23) Obveze z rokom . . .	845,693.899-01 (- 8.300.000--)
Razna pasiva 281,891.818-78 (-47,082.747-87)
6.801.810.409-19
Obtok In obveze . . .	5.373,230.495-41
Celotno kritje . . . 36-57‘v,
Kritje v zlatu . . . 33-740/,
Obrestna mera:
po eskomptu	»	»	.	6V2n/o
po zastavah: na zlato in varante ...... 6’/* a/o
na vrednostne papirje...............................7*/2%
Razne objave
2027
Vabilo
na
izredni občni zbor delničarjev Splošne stavbene družbe
Maribor, ki se bo vršil dne 27. Septembra 1934 «b 10. uri v prostorih Elektrarne Fale d. d. Maribor, Vrazova ulica. štev. 2/1.
Dnevni red:
1. Poročilo o poslovnem letu 1933;
2. poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o njegovem predlogu glede razbremenitve upravnega sveta;
3. sklepanje o računskem zaključku;
4. volitev v upravni svet;
5. volitev v nadzorstveni svet.
P. n. delničarji se vabijo, da polože svoje delnice v smislu pravil najmanj 8 dni pred občnim zborom ali p i družbeni blagajni ali pri naslednjih zavodih: Ljubljanska kreditna banka, Prva hrvatska štedlionica, Zadružna gospodarska banka ter Schweizar Bank-verei.n, Basel.
Upravni svet.
*
1997
Ljudevit Marx, tov. lakov d. d., Ljubljana-Domžale
Računski zaključek 31. decembra 1933, Račun bilance:
Aktiva: gotovina Din 78.118-17; dolžniki Din 1,365.176-71; vrednostni papirji in kavcije Din 27.214-—; zaloge blaga Din 1,204.552-84; nepremičnine Din 1,266.672-94; stroji Din 1-—; tovarniška oprava Din 1-—; inventar dinarjev 49.461-60; prenos izgub iz prejšnjih let Din 1,288.285-11; garancije dinarjev 858.112-—, skupaj Din 6,147.595-37.
Pasiva: delniška glavnica dinarjev 4,000.000'—; rezerve Din 145.930-—; nedvignjene dividende Din 35.062—; upniki Din 1,099.694-61; garancije dii-na-rjev 858.112'—; dobiček za lete 1933 Din 8-806-76; skupaj Din 6,147.595-37.
Račun izgube in dobička:
V breme: splošni stroški dinarjev 491.863-78; odpisi na dolžnikih dinarjev 65.854-70; odpisi na nepremičninah in napravah Din 171.859-44; dobiček v letu 1933. Din 8.8C6-70, skupaj Din 738.384-68.
V dobro: Kosmati dobiček na računu blaga Din 738.384-68, skupaj dinarjev 738.384-68.
Upravni svet.
1984 3—3
Poziv upnikom.
Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad se je po sklepu občnega zbora z dne 4. marca 1934 razdružila iu prešla v likvidacijo.
Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku eveut. terjatve likvidatorju: Mestni občini Gornji grad.
Gornji grad, dne 23. avgusta 1934.
Likvidator.
*
2053
Objava.
Izgubila sem izpričevalo VI. a razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1933./34. na ime: Gašperšič Marija, rodom iz Sostrega. Proglašam ga za neveljavno.
Gašperšič Marija s. r.
*
2038
Objava.
Izgubila sem maturitetno izpričevalo državne realke v Mariboru, glaseče se na ime Elza Glovacki. Proglašam ga za neveljavno.
Elza Glovvacki g. r.
*
'	2032
Objava.
Izgubil sem orožni list za puško dvocevko reg. štev. 328/9744/30, ki mi ga je izdala sr-sika izpostava v Škofji Loki dne 3. oktobra 1930, ter ga proglašam za neveljavnega.
Franc Grošelj s. l-., Javorje, p. Poljane nad Škofjo Loko.
*
2042
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. c razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za I. 1033./34. na ime: Koritnik Marijan, rodom ,i/. Gmbe-lna (srez Šmarje pri Jelšah). Proglašam ga za neveljavno.
Koritnik Marijan s. r.
2010—3—2
Objava.
Lukežič Franc, podpreglednik finančne kontrole na Rakeku, proglaša za neveljavno uradno legitimacijo, izdano od dravske finančne direkcije v Ljubljani pod štev. 3053 z dne 30. novembra 1933 in legitimacijo za nošenje službenega orožja oddelka finančne kontrole na Rakeku, štev. 900 z dne 20. junija 1932-Lukežič Franc s. r.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico m! bi-ciklja štev. 374745, glasečo se na i,ne' Šebjanič Viljem in jo proglašam za ner veljavno.
V Križevcih, dne 28. avgusta 1934. Sebjanič Viljem s. r., posest, v Križevcih, Prekmurje-
Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine. (Jrednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka la zalaga Tiskarna Merkur v Llubliani; nlen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.