30. številka. Ljubljana, v torek •. febrnvarja. XV. leto, 1882. SUMI MB1 Izhaja vsak dan r.večer, izirnši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s<> po 1<> kr. za mesec, po .'{'» ki za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolbaJ. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ,,Moskovskija Vedomostr o uzrokih vstaje v Bosni in Hercegovini. Delo pomirjenja Bosne in Hercegovine, izročeno Avstro - Ogrskej Berolinskim kongresom, napreduje jako počasi. Po triletnej okupaciji turških provineij od avstrijskih vojakov, stojimo na predvečeru ravno take vstaje, kakor je bila 1875. leta. Avstrijski vojaki odpravljajo se v ogromnem številu v južno Hercegovino in v Boko Kotorsko, da bi zadušili vstajo, izzvano ugnetenjem „kulturtragerjev", kateri postopajo z nesrečnim naseljenjem veliko grše in nepra-vičneje, nego so postopali sami Turki. Poslednji mučili in presledovali so kristijansko naseljenje, no, vse jedno bil je položaj „rajew po občem odzivu Hercegovincev veliko boljši. Kaj je izzvalo vstajo Hercegovincev? Kdo jim je vodja? To sta vprašanji, katerima se dan za dnem pečajo avstro-ogrski časopisi, kateri, kakor je bilo tudi pričakovati, dolže ob vsem Rusijo in njene „ panslavistične" agitatorje v Srbiji in Črnej gori. Podobno brezmiselno obdolženje o pO vračat i smatram za popolnem nepotrebno. Da mnogi ruski patrijotje in Srbi v kneževini kakor v Črnej gori sočuvstvu-jejo s svojimi ugnetenimi brati, o tem gotovo nij najmanjše sumnje, in tega nam tudi ne morejo za-braniti ni dunajski ni peštanski časopisi. Iz tega pa vse jedno se ne siedi, da bi Rusi in „panslavi-stični" agitatorji materijelno podpirali vstajo, katera more dovesti do jako resnih mejnarodnih homatij in tetat. Če obrnemo pogled na zgodovino avstrijske okupacije, zapazimo takoj lahko, da bi bile v Bosni in Hercegovini popoluem nepotrebne bodi si kake panslavistične agitacije, kajti avstrijska vlada sama delala je, kar je bilo v njenej moči, da razdraži narod, kateri je uže brez tega imel Avstrijo za svojega najhujšega vraga. Sovraštvo Bošnjakov in Her LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva Itii j ijf¿1. (Dalje.) XI. Gosta, tako napovedana, bila sta stara naša znanca, Ostrodumov in Mažurina. Oba sedela sta y slabo meblovanej sobi Markelovljeve hiše ter pri žalostno gorečej lučnici 61 pila in tobak pušila. Neždanovljev prihod ja nikakor iznenadil nij, kajti znala sta, da ga bode Markelov skušal seboj privesti; — tem bolj začuden je pa Neždanov bil. Ko je vstopil, pozdravil ga je Otrodumov, rekoč: „Dober večer želim, prijatelj!" Mažurina za ni dela je do las in mu v roko segla. Markelov povedal je Neždanovu, da sta njegova znanca za voljo „vkupnega delovanja" iz Petrograda prišla, da ostane Ostrodumov v S. guberniji, du dela ondukaj propagando; Mažurina pak da pojde v K., kjer se ima z neko osobo sniti. cegovincev k Avstrijcem izrazilo se je precej pri začetku okupacije, ki je stala Avstrijo ne melo žrtev in zahtevala mobilizacijo mnogoštevilne vojske. Glavna zadaea Avstro-Ogrske obstala je, kakor znano, v tem. da reši ona v zasedenih provinci jah dve vprašanji, imej oči ogromni pomen za vse na seljenje, — agrarno in religijozno. Če bi bili dunajski politiki vestno izpolnili, kar jim je bilo v Bero-linu naročeno, če bi bili oni v resnici pozornost obrnili na zboljšanje blagostanja naseljenja, bilo bi brž ko ue na jugu raznoplemenne Avstro-Ogrske denes vse mirno in avstrijskim ministrom ne bilo bi treba delati ogromne zatrate, vzbujajoče vseobčo nezadovoljnost v Avntro-Ogrskej samej. Vstopivši po trdem uporu od strani naseljenja, v obladanje Bosne in Hercegovine, naložila je avstrijska vlada od borbe osiromašenemu narodu ogromne davke, katere on nikakor nij bil v stanu plačevati. Skromno premoženje Bošnjakov in Hercegovcev prodajalo se je za neznatno ceno zaradi zaostankov davka, katerega je Avstro-Ogrska izterjavala z nenavadno strogostjo, da ne rečemo trdosrčnostio. Zastonj bile so pritožbe pravoslavnih kristijanov, in njihove prošnje, ki so jih podajali dunajskej vladi. Vse te pritožbe imeli so za rezultat „panslavistične" agitacije, in osobe, ki so jih izročale, stavile so se vsled tega pod policijski nadzor. Zato so pa turške deputacije blagovoljno sprejemali v dunajskem Burgu in jim obetali vse mogoče privilegije in olajšanja. Naseljenje prvi čas nij podvzelo nikakih sovražnih korakov proti Avstro-Ogrskej, v nadi, da se bode pri obetanem v bližnjej bodočnosti razrešenji agrarnega vprašanja, položaj naroda olajšal in da bode v stanu plačevati naloge. Posebna vladna komisija pristopila je res kmalu k izdelovanju projekta za uravnavanje agrarnih odnošajev, no ta projekt nij zadovolil ne Turkov ne Srbov. Prvim bilo je neprijetno, da morajo ravno tako, kakor kristijani Markelov se je pri tej priliki brez povodu raz grdil, kajti nikdo mu nij oporekal. Z bliščečimi očmi krizeč si ustna, govoril je zamolklim, a jeznim glasom o tedanjih razmerah, o nujnej potrebi energičnega postopanja ter povedal, da je skoro vse pri pravljeno in da samo strahopetci še o odlaganji govore. Videlo se je da neče, odkar je slednjo nado priboriti si Marijano izgubil, na nobeno stvar več ozir jemati ter se le hitreje „dela" lotiti. Njegov govor spominal je človeka na deblo, teslom obse-kano: bil je brez lepih izrazov, kratek, oster — in srdit; j^dnolično tekle so mu besede čez bleda ustna ter spominale slušatelja na kratko hripavo lajanje starega psa. Pripovedoval je, kako dobro on kmete v okolici in tvorniške delavce pozna, da je mej njimi mnogo nadarjenih, vrlih ljudij, na priliko Jeremija iz Golopeckega, ki so pripravni iti proti kateremu koli treba. Tega Jeremijo spominal je še nekatere krati. Vsak trenutek udaril je z desno roko ob mizo, a z levo roko mahal je po zraku. Te zarastene suhe roke, ti prsti, kričeči glas in bliščeči očesi naredile so velikansk utisek. Na potu je Markelov z Nežda- nositi državna bremena, a poslednjim bilo je naloženo, plačevati najemščino turškim agam in razen Uga še davek od najete zemlje, katere dohodki so tako mali, da ne zadostujejo niti za najsiromašnejše življenje. Agrarna reforma dovela je samo k temu, da je vlada obremenila z davki kristijane in maho-medane, ne izmenivši ni za las odnošajev mej po-sestniki-Turki in najemniki-kristijani. Pri reguliranji religijoznega vprašanja v Bosni in Hercegovini vodili so avstrijsko vlado ravno tako izključljivo le tuji interesi. Turkom, res, dali so polno svobodo veroizpovedanja, no, za to jeli so pravoslavne na vse načine preganjati. Katoliška propaganda jela se je na vse strani razširjati in naperjena bila je poglavito proti pravoslavju, preganjanemu v vsej Avstro-Ogrskej. Bošnjakom, posebno Hercegovincem je njihova narodnost in religija jako draga. Se je li čuditi, če so oni nazadnje jeli sovražiti vlado, katera se trudi ponemčiti narod in ga spremeniti v latin>dvo? Nemiri v Bosni in Hercegovini pričeli so se uže davno, a vlada jih je umetno zakrivala. Vsa pisma in korespondence prejete iz Bosne, bile ao najstrožje cenzurovane in so se po uradnej razsodbi uničevale. Poleg tega se v Bosno nij puščal ni jeden slovanski list. (Menda le ruski ne. Uredn.) Upcljava vseobče vojne dolžnosti bila je kaplja prepolnivša čašo. Grobi prelom berolinskega traktata in vrhovnih prav sultana, razdražil je posebno mohamedance, kateri so se vsled tega jeli izseljevati v ogromnem številu. Kar se tiče kristijanov, ne služivsih v vojakih pod turško vlado, umeli so tudi oni škodo, katera jim grozi, Če jim bodo delavne moči odvzete in nij se čuditi, da se oni rajši hočejo bojevati na svoj račun, kakor pa v redih sovražne avstrijske vojske. Kako se bode končala sedanju vstaja, to videti naprej je nemogoče. V višjih vojnih krogih novom le malo govoril; zdaj mu je žolč prekipel. Mažurina in Ostrodumov pritrdila sta mu s smehljaji, pogledi in kratkimi vzkliki; z Neždanovom se je pak nekaj Čudnega vršilo. Iz začetka skušal je Markelovu ugovarjati; opomenil je, kaj bi nepre-mišljtno; prehitro začeto delo Jenko škodilo; Čudil se je, kako se je stvar tako hitro odloČila, ne da bi prej narod na to pripravljen bil . . . A naposled jela je i njemu kri gorkejša postajati in začel je z nekakšnim obupanjem, s solznimi očmi ter kričečim glasom govoriti v onem duhu kot Markelov, da, še hujše. Težko je reči, zakaj: se je-li morda kesal, da nij v poslednjem času tako delal kot prej; ali seje nad samim seboj in nad vsemi ostalimi pristaši jezil; ali je hotel notranji glas zaglušiti; ali se celo pred novodošlimi pristaši izkazati V Do ranega jutra trajalo je to posvetovanje : Ostrodumov in Mažurina sedela sta na svojih sedežih kot da sta privezana, a ni Markelov ni Neždanov se nij vsedel. Prvi stal je kot straža na jednem ter istem mestu in se nij premaknil, drugi pak stopal je z nemirnimi, zdaj krajšimi zdaj daljšimi koraki po sobi. Govorilo se je, kaj je treba v bodoče storiti, kako ulogo bode kdo igral; nabrali so nekoliko Dunaja, kakor naznanjajo avstrijski listi, uže sedaj kažejo na neobhodnost razširjenja okupacije. Ali avstrijski politiki Se ne spoznajo, da ima vsako potrpljenje svoje meje in da „razširjenie okupacije" lehko dovede do mejnarodnih težavnostij. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 7. februvarja. V nedeljo imele so delegacije avstrijske sejo in na dnevnem redu bilo je poroč;lo budgetnega odseka o izvenrednem kreditu H milijonov za vojno. Bila je to jako živahna debata. Oso-bito omeniti je jedrnatega govora Klaičevega. kateri je proglasil politični panslavizem za šimero in v krepkih besedah dokazoval potrebo narodne administracije v okupiranih provincijah. Sturm sku šal je z nespodobno rabulistiko in sumničenjem o lojalnosti Jugoslovanov postaviti v lepo luč ireden-tovce. Tj* mož je v nemškej svojej zaslepljenosti se drzuil tako uuleč, da je vojakom, ki se bojujejo zdaj za Avstrija, odrekal zmožnosti za vojevanjo. Govor njegov je bil poln denuncijacij; govornik kazal se je velikega i rijatelja rovarjev iredentistov Plener dokazoval je, da se mora Avstrija v okupiranih provincijah opirati na ortodoksni element in dejal, da se morata /daj obe deželi absolutistično vladati. Heilsberg je malenkostno govoril in se obračal z nemško aroganco proti Rodiču. — Kreditna predloga se je sprejela. „National Ztg,u tazmotriva v dolgem članku uzroke vstaje na ju^u, osobito v Bosni in Hercegovini in pravi mej drugim: „Magiarom veljajo zdanji upori tumošnjih Sloviinov in kdor hoče uzroke preiskavati, ta bode moral pečati se s splošnim značajem in glavnimi napakami zdanje mngjarske politike. Velika napaka je, da hočejo iz vseh dežel krone sv. Štefana napraviti magjarsko državo. To je neizpeljivo, da bi dve tretjini državljanov si dali posiliti narodnost jedne tretjine. Magjari tudi ne bodo druzega dosegli, kakor odločen upor in jezo zatiranih " Dalje svetuje list Magjarom, naj popustijo to svojo brezuspešno, a za obstanek Avstrije toli pogubno politiko, pustijo naj slovanskim rodovom na jugu razvijati se na narodnostnej podlagi in dajo naj jim primerno upravo in potem bo - mir. — O p o 1 o 7. a j i se poroča v „N a r o d n i list": Vstaši pišejo pretilna pisma glavarjem na morji ležečih va sij, ker so Avstriji zvesti. Po noči zvonijo vstaši na gorah in prižigajo ognju. — V Hercegovini napravila se je kolona prostovoljcev, da se bojujejo proti vst i-šem. Prostovoljci iz Rasna, Popova in Ljubuska dobili so puške uže iz vojaške založnice v Metkoviči. — Vstaši skušajo prebivalce onega kraja Boke, ki leži mej Buduo in Kotorora, za se pridobiti. ViiaiijU* države* Včeraj objavili smo v tem listu iia|»Hiiico generala Nli«i>l»eljeva in čitatelji se, bodo Bpominah, da je konec govora bilo govorjenje o Slovanih na jadranskem morji, a besede nijso bile natanko navedene, ker jih tudi „Nov. Vrern.", iz katere smo vzeli govor, nij prinesla A zdaj prinesel je list „Rus", katerega izdava Aksakov, po besedah dotično mesto, ki se glasi: „V tem času, ko smo mi tu veseli shrani, imenujejo tam doli na obalih jadranskega morja naše slovanske brate, ki se borijo za svojo vero in narodnost, „roparje" in tudi tako z njimi ravnajo! Tam na slovanskih nam sorodnih tleh nastavljeno je n e m š k o-ogrsko orožje na prsi bratov naših po veri!41 Kako je mnenje v Rusiji o Skobeljevej na-pitnici, se piše v „Berl. Tagbit", da je javno mnenje jako razburjeno proti Avstriji. Vender so ruski listi z velikim zadovoljstvom govorili o govoru grofa Kal-nokvja, kateri je poudarjal prijazno razmerje mej tema državama. „Golos" pravi, da bode Rusija v drami, ki se bode vršila na balkanskem pol otoku, igrala ulogo mirnega opazovalca in da ne bode niti neposredno niti posredno posegla v razvoj; več pa da ni Avstrija ni Nemčija od nje zahtevati ne more. ,.Nov. Vr." pa piše uže bolj natanko in pravi, da bi bile pač želje vsakega Rusa, da Avstrija odstopi Bosno Srbiji in Hercegovino Črnej gori, da tako pridobi simpatije Jugoslovanov. V Carigradu smatra se vsianek v Krivo-šijah in Hercegovini prvim početkom „novega slovanskega gibanja1. Turški kakor avstrijski interesi zahtevajo, da se mu nasproti stopi. V earigradskih krogih se trdi, da je ruski vpliv v Bolgarskej in Črnej gori, v Perziji in Grškej mnogo večji, nego kake druge države. V llavarske.f unel se je zopet parlamentarni boj za šolo. Zbornica poslancev zavrgla je pred kratkim predlog o simultaiskej šoli. Luthard pa je stavil zopet nov predlog: „Ljudska šola mora biti konfesijonelna šola; šolski okraj naj se kolikor mogoče druži z župnijskim okrajem." Minister za uk in bogoČastje je dejal, da se ta predlog ne more sprejeti, ker se ne more izvesti. Dopisi. Izpod ianosa 2. februvarja. |Izv. dop.] Mnogo se je u/e govorilo in se še govori in piše po novinah in v brošurah o Rudolfovej železnici oziroma o podaljšanji iste do Trsta. Odposlale so se od Bolnograškega, koroškega, kranjskega, istrskega deželnega, kakor tudi tržaškega mestnega zbora do visoke vlade prošnje, v katerih se je v obče prosilo nagle podpore tako očitno propadajočej trgovini; poudarjala ter naglašala se je v vseh omenjenih prošnjah ali peticijah velika nujna potreba, da se Rudolfova železnica dogotovi do Trsta. Da je to silno potrebna ter važna stvar, je pač razvidno, ker se cele dežele za to oglašajo, torej mislim, da bi nikakor ne bilo odveč, ako tudi „Slovenski Narod" o tem kaj spregovori. Večina v tej zadevi izvedenih mož, izražuje se za črto Loka Razdrto-Trst. O onej preko Pre-dila. katera bi stala 34 milijonov forintov ter se 5 do 7 let delati morala, a v strategičnem oziru bila popolnem nekoristna, pač govoriti nij. Črta Loka-Razdrto-Trst bila bi tudi radi tega važna in koristna, ker bi vezala Loko, to je Rudolfovo z istrsko državno železnico na postaji Divača, nadalje pa še črto Hrpelje-Kozino direktno s Trstom. Te naposled imenovane črte nijso glede južne železnice niti stranske niti nadaljevalne, ker se na jednem konci vežejo z Rudolfovo, na drugem pa z istrsko državno železnico. Smejo se torej kaderkoli izdelati, bodi si od drŽave same ali pa, ako ta odstopi dovoljenje podjetnikom, od zasebnikov brez vsake zapreke od strani južne železnice, ker bi se privilegij ne dotikale. Popolnem opravičena je torej trditev solno-graške trgovinske in obrtue zbornice, namreč, da pri zdanjih razmerah nij nobene boljše, ne cenejše in bolj prilične črte, kakor je Loka-Razdrto-Trst. Ta črtu bi pa tudi koristim Istre zadovoljila, ker bi jo preko Kozine s Trstom prav tesno vezala. Na ta način bila bi konkurenca na vse strani možna. S tem, da bi bila Rudolfova Železnica dogotovljena do Trsta, bila bi železnična črta od Loke do Trsta za 42 kilometrov krajša nego zdaj, ko je treba voziti iz Loke preko Ljubljane po južnej železnici v Trst, kar se tudi prezirati ne sme. A tudi na tem nij največ ležeče; nego glavna stvar je, da se Čisto neodvisno izdela Rudolfova železnica do Trsta ne samo domačej, neco občuej velikej trgoviuskej prevožnji na izdatno korist. Pred nekim časom čitali smo po ČHsopisih, da vlada se nij še odločila, na kaki način bode ustregla tržaškim pravičnim terjatvam, ali s tem, da se dovrši neodvisna Rudolfova železnica do Trsta, ali pa, da se pogodi z južno železnico, da ta zniža voznino. Ako bi se poslednie izvolilo ter hotelo utemeljiti, je sveta dolžnost veacega avstrijskega domoljuba to napako pravočasno pobijati ter z vsemi mu na razpolaganje stoječimi sredstvi izpeljavo energično zabranjevati. Le z dogotovljenjem Rudolfove železnice do Trsta bode občnej koristi stalno in temeljito pomagano. Potrebna svota 21 milijonov, za napravo loške železnice ali pa državno letno izdavanje okolo jed-nega milijona več, bi ne bilo brez koristno ter potratno zavrženo; kajti črta, koja hi se s to svoto napravila, bi bila dejanska državna last in drugič, če bi tudi ta svota ostala brez dobička, kar je neverjetno, bi pa neposredno donašala obilo dohodka, ker bi s tem letni primanjkljaj, okolo 5 milijonov, katerega mora država Rudolfovej železnici pokrivati, zdatno se zmanjševal in v kratkem času pa skoro gotovo izginil čisto. Pomisleka vredno je pa tudi to, da največji del teh 21 milijonov prišel bi v roke ubozih, dela-željnih državljanov, kar se vsled revščine in bede, kateri kraljujeta v krajih, kjer bi se železnica gradila, nikakor prezirati ne sme. Po druzih provincijah, katere so imele pri dozdanjih vladah pred našimi prednost, narejenih je železnic na stotine kilometrov — gotovo ne tako neobhodno potrebnih in koristnih, — da se i e revežem opomoglo iz velikih stisk, katere so nastale vsled slabih letin. Smelo se trdi, da malo ali pa nič denarja nij naša vlada tako v občo korist izdala, kakor bi tega. (Konec prih.) majhnih knjig, rokopisov in listov ter jih zvezali; potem govorilo se je tudi o trgovci Goluškinu, imenovali so ga sicer neizobraženim, a vrlo delavnim človekom, o mladem propagandistu Kisljakovu, ki ima mnogo znanja, ali hoče vse prehitro delati ter si o samem sebi preveč misli; naposled izreklo se je tudi ime Soldmin..... „Je-li to voditelj papirnici V" vprašal je Neždanov, spomnivši se onega Sipjaginovega govora, kjer se je to ime izreklo. „Oni isti," potrdil je Markelov, ns tem se morate na vsak način seznaniti; — vsakako je jako vrl človek." Govor je bil potem zopet o Jeremiji iz Go-lupecka, o nekem Cirilu, služečem pri Sipjaginu, o nekem Mendeleji, zvanem Dutik, na katerega se pa nij mnogo zanašati, ker je le tedaj pogumen, kadar je trezen, kadar je pak pijan, je bojazljivec, — pijan je pa vedno. „No, ali mej vašimi ljudmi nobenega nij, na katerega bi se mogli zanašati?" vprašal je Neždanov. Markelov je dejal, da, ali imenoval nij nikogar ter začel o nekaterih meščanih in seminaristih go- voriti, ki bi pa mogli le s svojimi pestmi služiti, kajti kamor jeden izmei njih udari — ne raste več trava! Neždanov je bil vrlo radoveden, kakšni so odnošaji mej plemstvom in Markelov mu je dejal, da se je na pet ali šest mlajših plemenitašev zanašati — da je jeden mej njimi celo Nemec in še radikalnejši od vseh druzih; toda znano je, da se nij na Nemca nikdar zanašati; ta te prevari in izda, da sam ne veš kdaj! Tudi treba čakati, o kakšnih novicah bode Kisljakov govoril. — Neždanov vprašal je nadalje, kaj je z vojaki. Tu nij Markelov koj vedel kaj odgovoriti ter dolgo svojo brado gladil o ljudeh tega stanu se do zdaj nič, čisto nič culo nij .... ako nij morda Kisljakov koga pridobil . . . . „Kdo pa je ta Kisljakov?" vprašal je Neždanov neiztrpljivo. Markelov se je pomenljivo nasmijal ter rekel: rto je človek .... takšen človek .... Jaz ga sicer le malo poznam .... kajti videl sem ga le nekatere krati; toda ta človek piše pisma — takšnih pisem še nikdar čital nijsem!! Jaz vam jih bodem pokazal .... In ta marljivost! Pet ali šestkrat je uže po celej državi potoval; od vsake postaje pak pošlje list .... deset do dvanajst stranij obsezajoč!!" Neždanov pogledal je začuden Ostrodumova; toda ta sedel je kot da je iz kamena izsekan; Mažurina nabrala je sicer ustna v čuden nasmeh, ali molčala je i ona. Neždanov hotel je baš Markelova izprašati, kaj je on storil za širjenje socijalnih idej v kmetih svojega posestva, ko se je Ostrodumov v razgovor umešal. „Čemu vse to zdaj ?" je rekel. „Stvar nij truda vredna; kasneje trebalo bode itak vse izpremeniti." Govor je bil zopet o politiki. A kragulj, klju-joči Neždanovljevo srce, je tem huje grizel, čim glasneje in brezozirneje je govoril. On je samo jeden kozarec piva izpil in vender se mu je nekatere krati zdelo, da je pijan —v glavi se mu je vrtelo in srce mu je tolklo, kot da hoče počiti. Naposled, ob štirih zjutraj, ko se je posveto-nje završilo ter vsak iz društva skozi predsobo mimo spečega sluga šel ter svojo posteljo poiskal, stal je Neždanov še mnogo časa nepremakljivo na jednem ter istem mestu, zamišljeno v tla uprtimi očmi. Še vedno donel mu je v uho žalostni, prežalostni glas Markelovljev: samoljubje tega Človeka moralo je strašno razžaljeno biti — in vender se je toliko zmogel, da je čisto nase pozabil, ter se je onemu, Izpred porotnega sodišča na Dunaji. Vesteneck proti „Tribuni". (Dalje.) Gledo od vit. Vestenecka v kranjskem dežel nem zboru proti sedanjej vladi izjavljenih besedij pravi dr. Porzer : Ne morem si misliti, da je vedenje gospoda zasebnega tožnika kot zasebnika bilo drugače, kakor ono politično, ki ga je pokazal v kranjskem deželnem /boru. In če je to istinito, uverjen sem dami bode vsak pošteno misleči pritrdil, ako rečem: iit«-poBtcoo. Krivo, iievitcžlto Je, ako kdo urad, s katerim poverila ga je vlada, v to zlo rabi, da deluje zoper vlado. Nij še dolgo temu, ko je na Francoskem število političnih uradnikov odložilo svoj urad ; bili so to policijski poverjeniki, možje, ki žrtvovali so svojo ekzistenco ter izstopili iz državne službe, ker prepričanje in nazori vlade nijso se ujemali i njihovimi. Ako bi bil tožnik v trenutku, ko je grof Taaffe pivvzel vladno krmilo, položil svoj urad, nikdar bi mi ne bili njegovi neprijatelji. Mogli bi reči: to je poltena ne i ška odkritost in pravednost. Tega pa nij storil. On je Čakal — in še čaka dotle, dokler ga zopet obsevajo žarki onega solnca, v katerega blešči izrasel je tako krasno in nadeja se, da bode še rasel. To njegovo vedenje je odločilna točka. Pomi-Blite samo mesto, katero zavzema politični uradnik ne same pri nas, temveč na vsem svetu. Ako naj je vladi sploh mogoče, izvrševati svoje ideje, mora na to računati smeti, da ho politični uradniki po slušni njenim intencijam. To nijso reakcijonarni, to nijso absolutistični nazori. Baš v najbolj napredovavših državah — spo-minam na prvo francosko republiko, na minister-stvo Gambetta, na vlado komunistov — upotreblje-val se je ta običaj, v tem pogledu spominati mi je tudi na na red bo cesarja Viljema, ki terja nepogojno, da je političen uradnik poslušen nameram vlade. Izgovorilo se je besedo, da tu zadeva politično pravdo. Prosim vas, da to besedo sprejmete previdno. Tu ne ide za politična vprašanja ali politične nazore. Stavite si pred oči, da tudi političen pristaš lebko uči ni kazojivo dejanje. Baš v tem, gospoda, leži težkoča, a tudi vzvišenost vašega poklica, da se izluščite iz vsakojake strankarske ob-vzetosti. Odločno moram zanikati, da tožnik stoji kot zastopnik nemške stranke pred vami. Nemški narod priboril si je velika kulturna polja, in to bode, ako dade Bog, zgodilo se tudi v bodoče; a to vedno le na poti naobražeuosti, prosvete, a nikdar na poti nečlovečnosti, surovosti, teptanja pravic druzih. V postopanji tožnika pa je ko varstvo, maščevalnost, nagib k surovej agitaciji — svojine, ki so nemškemu značaju popolnoma tuje. Prosim vas, končuje zagovornik, oprostite se kar je za resnico smatral, tako čisto posvetil! „Ta človek, tako kratke pameti!...." mislil si je Neždanov. „Nij-li stokrat bolje tako kratke pameti biti .... nego kot .... kot jaz?!" Toda takšnemu ponižanju samega sebe protivd se je njegov ponos in njegovo samoljubje. „Čemu to? Nebi-li morda jaz tudi mogel svoje življenje za to žrtvovati? Čakajte samo, gospodje.. . Tudi ti, prijatelj Paklin, ki se bodeš o svojem času preveril, da jaz, estetik in zlagatelj verzov . . . ." Jezno pogladil si je lase z roko, zaškripal z zobmi in se brzo slekel ter se vlegel v mrzlo, vlažno posteljo. „Lehko noč!" čul se je z one strani Mažurin glas, Jaz sem vaša sosedinja." »Spijte sladko," odgovoril jej je Neždanov in če le zdaj palo mu je na pamet, kako je ona ves večer neprestano vanj gledala .... „Kaj neki hoče?" dejal je sam pri sebi — najedenkrat ga je bilo sram. „Da bi vender brzo zaspati mogel!" (Dalje pri h i od političnega stališča, in sodite jedino le po načelu : justitia regnorum fundamentum! Ako boste to storili, more ne samo toženec mirno pričakovati vaše sodbe, temveč vaš izrek bode lehko velicega pomena za vso bodočnost po rotnih sodišč v Avstriji! (Od mnozih stranij sliši se odobravanje.) Dr. Kopp odgovarja na nekatera dokazovanja zagovornika ter pere svojega klijenta Friinzel-Ve-st'ineeka z bombastičnimi frazami. Vestenecka je baje to očitanje najbolj zabolelo, da je bil v preni zkej družbi. Dr. Porzer pa je zopet stvarno pobil predgo vornika ter poudarjal, da tožnik mej razpravo nobene priče, ki izpovedale so proti Vestenecku, nij mogel opovreci naravnost. „Uradnik ima." svršuje zagovornik, ^dolžnost, da je vladi m njenim naredbim pokoren, in ako je Oruzega mnenja, naj ima toliko taktu, da s svojim nagledom demonstrativno ne sili naprej. Mi ne moremo gojiti želje, da bi v uradništvu politično strankarstvo napredovalo. Naopak moramo želeti, da je dolga vrsta ok raju ih glavarjev nasledniku gos p oda pl. Vestenecka podobna." Dr. Porzer prosi za oprostenje g. Hamana (Konec prihodnjič.) Domače stvari, — (Upravni odbor društva Narodni dom v Ljubljani) imel je sinoči sejo, pri katerej je bil voljen dr. Karol Bleiweis vitez Trste-niški namestnikom predsednika, g. dr. Josip Stare blagajnikom in g. Ivan Hribar tajnikom. — Volil se je dalje agitacijski odsek obstoječ iz gg. Hribar, dr. Papež in M u r n i k, kateremu je nalog vzbujati zanimanje in delovanje po vsem Slovenskem, v ta namen dopisovati vsem čitalnicam in bralnim društvom, obračati se do znanih rodoljubov in snovati v večjih krajih pododbore, nabirati darila itd Dalje so se v juridični odsek volili gtf. dr. Mosché, dr. Jaree in G ras-sel li, katerim je nalog, da pregledajo pravila, po-izvedajo želje društvenikov m poročajo v čem in kako naj se pravila prenaredé. da bode tako mo goče uže bodočemu občnemu zboru meseca marca staviti gotov predlog. Ker se deležni listi za zdaj še ne morejo izdavati (ker bi občni zbor utegnil znižati deleže na 100 ali 50 gld.) ukrenilo se je, da vsa vplačila začasno potrjuje blagajnik. Društve-nikom treba dopisati, da naj do 1. marca t. 1. za podpisane deleže store primerno vplačilo. Sklene se dalje, da se takoj oskrbe potrebne definitivne knjige in sicer knjiga deležev, strazza, glavna knjiga, kateri posel prevzameta gg. Stare in Hribar. Po raznih razpravah in dogovorih sklenilo se je še, da so vsa opravila odbornikov brezplačna in da se gospod predsednik pooblašča, da v smislu §. 16 pravil povpraša Slov. Matico, je—li pripravna prevzeti darilo in da tudi drugim narodnim društvom dopisuje v primernem smislu. Prihodnja seja 13. t. m. — (Občni zbor trgovskega pomožnega društva) vršil se je v nedeljo v magistra-tnej dvorani v navzočnosti G4 udov. Predsednik g. Dreo pozdravi zbor in naglasa, da ju društvo tudi pretečeuo leto uspešno delovalo, za kar gre posebna zahvala društvenemu podpredsedniku g. trgovcu Trevnu. Pohvalno omenja predsednik tudi oskrbovanje bolnih udov v društvenej bolnici, ki je v hiralnici sv. Jo žefa. Konečno se spomina predsednik v preteklem umrlih sedmerih udov, mej njimi častnega uda g. Valentina Pleivveisa. Zbor v znamenje sočutja vstane. Iz poročila društvenega odbora je razvidno, da se je izdalo -¿o. bolne društvenike 2319 gld. 73 kr. Do hodki so iznašali preteceno leto 6279 tjld. 11 kr., stroški pa 3533 gld. 78 kr., tedaj se je premoženje pomožilo za 2745 gld. 33 kr. Skupno premoženje društva iznaša 47.645 gld. 38, kr, od katerih spada na bolnišni zaklad 35.139 gld. 28 kr., na penzijski pa 12.506 gld. 10 kr, Filijale je imelo društvo v v Kranji, Novemmestu, Celji, Mariboru, Ptuji, Rad goni, Celovci, Beljaku in Velikovci. Udov je štelo društvo lansko leto 12 častnih, 67 podpornih in 359 pravih, tedaj vkupe 438. Pri filijakh imela je društvena blagajnica zadnja tri leta 829 gld. 83 kr. dobički, zato sklene zbor, da še nadalje fdijale obstoje 3 leta. Pregledovalni odsek poroča, da so knjige in društveno premoženje popolnem v redu. Po nasvetu g. Trevna so sklene, kot dodatek k pravilom, da ti-iti udje. ki so stari 26 let in so i-oto C, 21. januvarij. Največkrat, v 6°/0 je bila temperatura pod ničlo, v 41°/0 nad ničlo, v 3°/0 pa na ničli. Vetrovi: Vetrovi so bili ves mesec skoraj brez izjeme slabotni; sploh so pa prevladovali severni in vzhodni vetrovi Od južnih dva nijsta bila celo nikoli zastopana, namreč čisti „jug" in Jugovzhod". Z največjimi, namreč z 21 5<>/0, je bil zastopan .vzhod"; z l8-fi°/0 burja; s po 15% „brezvetrije" in .jugozahod"; s 13°/0 „gorenjec"; s 103/40/« „čisti sever" in s 6'/40/0 „čisti zahod". Vreme: Vreme je bilo vsled zelo visokega barome-trovega stanja precej stanovitno in suho. Nebo jo bilo v 47u/0 jasno; v 45% oblačno; v f)0/,, deloma jasno, deloma oblačno; v 3°/0 pa deževno. Mokrina: Deževne dni je imel ves januvarij samo tri, namreč 4., 6. in 7. dan. Padlo je vsega skupaj za 16*6 mm dežja; največ, skoraj polovica 4. januvarja, naj-menj 7. januvarja. Snega ves mesec nij palo nič. IZ>-u_iiaosl£a, borza dne 7. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 73 gld. 65 kr. Enotni državni dolg v srebru . * . . 75 R 50 B Zlata renta........... 93 „ 50 , 1860 državno posojilo....... 130 »50 „ Akcije narodne banke....... 809 „ — „ Kreditne akcije......... 296 , 50 „ London............ 120 „ 20 „ Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 54 „ 0. kr. cekini........... 5 „ 63 „ Državne marke......... 58 . 50 „ Zahvala. Za obilo sočutje moj boleznijo gospe Ane Grregoričeve, c. kr. sodnega zdravnika soproge, kakor tudi za krasno darovane vence in za udeležbo pri pogrebu izreka najtoplejšo zahvalo žalujoča rodbina. V Lfn bij a n I. dno 7. febr. 1882. (81) I Zahvala. Vsem, ki so se teko mnogobrojno in sočutno udeležili pogreba prečestitega gospoda župnika Antona Jugovica v petek 3. dan t. m., zlasti pa velcblagororinej gospodi Karel (lallčtovej v Bistri za velikodušno in visoko pomoč, prečostitim gg. duhovnikom in pevcem za blago sodelavnost, slavnemu tukajšnjemu .bralnemu društvu" in vsem p. n. darovateljem krasnih vencev, izrekajo globoko ginenega srca n a j t o p 1 e j š o z a h v a 1 o (78) žalujoči sorodniki. V Borovnici, dnč 5. februvarja 1882. Srčni pozdrav! vsem čestitim prijateljem, od katerih pred odpotovanjem Sarajevo nijsem mogel osobno posloviti se. Karol Gressel, (75—3) c. kr. oiicijal vojaškega oskrbništva. Učenec se takoj sprejme pri (78—2) IVI- i i i 1111., sv. Florijana ulice št. 4, prodaja špecerijskega blaga. Podpisani si usoja p. n. občinstvo ponižno naznanjati, da je danes gostilno gospe Neže Iloratnik, vulgo pri Krištofu, v Kaiuulku prevzel. Skrbel bode za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za dobra vina; pripoča tudi sobe za preučevanje. Spoštovanjem Pran lEaZreLStnilc, (53—4) mesar L 1 bHlllIWSl.ll ■ li| zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj n in cl ;i I ii« - zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—1) Vozni listki v Ameriko. Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi za varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo-potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerikanci s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agen-tib, ker se dobivajo vedno po originalnem tarifu. Svetuje in natančnejša poročila daje (70—3) C. kr. koncesijonirana glavna agentura Arnolda Rcifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Bez., Kolowratring, Pestalozzigasse Nr. 1. Na Krarjeku, pošta Hudo (Posendorf), proda «16 se železni deli mlatilnice i vrtilom vred za 60 gld. a. v. (61—3) Ihahin spotoje-oininazijec z dobrimi spričevali se sprejme v lekarni podpisanega kot praktikant. Fr. VVacha, lekar v Metliki na Dolenjskem. (69—2) Proda se hiša, ki ima tri sobo. klet; zraven hlev; pri hiši je tudi 470 sežnjev vrta. Proda se za 2700 gld. Polovica se lehko v obrokih plača. Hiša je nova in prosta 20 let davka. Natančneje se zve pri Janezu Xiiršiči, v Ljubljani, Trnovsko predmestje, (72—2) Opekarska eesta št. 7. Marijmceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bo leziii v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo. Glavna y.n lojjftiz Lekar c Brady, Kremsier, Moravsko. • ledna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane jJBfT- :t» tet'. Prave ima sstx3Q.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovom trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael G ug lie lin o. V Celji: lekar J. Kii pforschmied. VKra n j: lekar 1) rag. Šavnik. V Kvniniku: lekar Josip Močnik. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij incoljsko kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena E našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij incoljsko matere božje, mora hiti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teli znakov iatinitoati, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—23) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mir. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".