22 0. številka.
Ljubljana, v torek 24. septembra.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan zve««»r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za posiljanjo na dom računa sh
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Oprav ni Stvu naj se plagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
tuđi svojo dubro stran, namreč da bi se ž njim jako olajšalo uredovanje okrajnim glavarstvom, kajti u radovanje s 5—7 uadžupani je mnogo zložnejše nego z 20—30 občinami, — po toliko jih sedaj imajo okrajna glavarstva — in nadžupaui bi imeli gotovo tudi mnogo več ugleda, nego naši sedanji župani; ali vse to ne odvaga zlih nasledkov omenjenega na črta v gmotnem in narodnem oziru.
Upravni stroški vseh, 344 občin znašajo sedaj 70.810 gld., potem pa bi znašali 178.400 gld , kakor računa deželni odbor sam,  tedaj 107 590 gld. več in bojimo se, tla  bi še to ne zadostovalo — ker proračuni imajo vedno to napako,  da se radi prekoračijo za nekoliko tisočakov.   Treba bode novih nadžupanijskih uradnikov in služabnikov in zaklada za njihovo preskrbovanje, ko onemorejo in ne bodo več za službo.   To breme bo nakazalo naložiti le občinam. Tudi nadžupan  ne bode  opravljal brezplačno, kakor sedaj večinoma delajo župani, ali samo proti neznatni odškodnini svoje službe, ampak treba bo skrbeti za njemu dostojno plačilo.   V narodnem oziru pa se je bati najhujšega.   Načrt predpisuje določitev kraja, ki bo vedno sedež nadžupanijskega urada. Dosedanje občine bodo volile svoje zastopnike po 500 duš bode imelo jednega, v nadžupanijsko svetovalstvo.   Mislimo si  malo meatice ali kraj s 500—600 ali malo več prebivalci, kjer je sedež c. kr. uraduij  in  nadžupanije.    Kako  uradniki  v malih krajih znajo uplivati na volilce, je dobro znano. Tu se izvolita jeden ali dva nemškutarja v nadžupanijsko svetovalstvo, 7—10 drugih  občin,  kateri ima lahko vsaka nad 1000 duš, pa volijo naroduo. Zbor je torej lahko razen jednega ali  dveh članov ves naroden, nadžupan pa bode vender le nemškutar, ki stanuje slučajno v občini, ki je določena za sedež nadžupanije, kajti preveč bi bilo zahtevati, ako bi volili koga kje drugod stanujočega, da bi hodil ali se vozil vsak dan jedno ali tudi več ur daleč v nad županijski urad.   Stanovališče bi tu več odločevalo, več nego sposobnost in splošno zaupanje. Pole<j teya bi pa imeli tudi  drugi  občani  zarad  opravil v nadžupanijski pisarni preveč zamude, ako bi morali
zarad vsake malenkosti  po  1, 2 ali  več ur daleč hoditi, kar sedaj lahko doma opravijo, koliko bi torej zgubili časa iu koliko denarjev potrosili v teh nepotrebnih potih. Omenjeni načrt tudi predpisuje za nadžupanije pri deželni vladi  izprašane in zaprisežene uradnike (tajnike).   Morda se  bode mej drugimi tudi zahtevalo zmožnost nemškega jezika. Z Bogom potem slovensko uradovanje.  Svetovalci naj .sklenejo stokrat, da hočejo slovenski uradovati in zahtevati slovenske dopise od glavarstva, občinski uradnik bo moral ubogati vlado, da ga ne kaznuje, kakor sedaj še marsikdaj   župane ter mu ne odreče sposobnosti za občinskega uradnika.   Potem ima dotični načrt tudi druge pomanjkljivosti,  tako sta si na pr. § 2 in 6 v protislovji zarad delokroga županij iu nad-županij,   vsled tega bi  bilo vedno reklamovanje, kadar bi šlo za kako pravico in zanikovanje dolž-nostij, kadar bi šlo za odgovornost. To so nekatere glavne napake omenjenega načrta in zaradi tega se ni čuditi, da je bil zavržen s tako ogromno veČino čuditi se je le, da se je sploh še kaj občin dobilo, ki so zanj glasovale; le krajevni, sebični oziri so jih mogli pri tem voditi — dežela in narodnost pa bi škodo imeli. Zato imamo opravičeno upanje, da novoizvoljeni deželni /bor dotičnega načrta ne bo odobril kakor so nam pred volitvijo obljubovali gg. poslanci. Ako jih je opomnil ta dopis dane besede, katere jih nikakor nečemo odvezati,  potem je dosegel svoj namen.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 24. septembra.
JI ladoČehi nameravajo sklicati dne 28. t. m. več taborov, kateri bodo imeli vsi jednak dnevni red. Bavili se bodo z vprašanjem: Kako sodi Češki narod o Zuckrovein govoru pri shodu volilcev, ko je ta poslanec govoril o kronanji. Dr. Zucker se je tedaj izjavil, da bi bilo kronanje v prvi vrati cerkvena ceremonija, ki bi narod tesneje zvezala s svojim vladarjem. MladoČehi pa naglašajo, da kronanje le kot cerkvena ceremonija za Cehe nema
Pred deželnim zborom.
Iz Novomeškega okraja 15. septembra. V kratkem, kakor pravijo, ima biti sklican deželni zbor kranjski.   Z veliko pokornostjo motrili smo še vsako leto, kot zavedni volilci, davkoplačevalci in Slovenci njegove  obravnave,  kar je samo ob sebi umevno, ker obravnave imajo preobfiutne nasledke za gmotno stanje VBe dežele, za ojačenje, ali oslabi jen j«i narodnosti naše. Zanimanje pa, s katerim pričakujemo volilci in nevolilci letošnjega zasedanja deželnega zbora, presega vse o takih prilikah do sedaj navadne meje, prešinja vedno širše kroge in postaja tem živahnejše, čim bližje je dan, ko se snidejo v deželni zbornici novovoljeni poslanci. Uzroka temu splošnemu, skoro da nervoznemu zanimanju pa ni iskati v slučaji, da je to prvo zase danje po volitvah, ali v kakej umetnej agitaciji, ali morda v onem k sreči že poleglem nasprotji, katero je vladalo za volitev v nekaterih okrajih, tudi ne v tem,  da je  prišlo letos nad tretinjo novih močij v deželni zbor, — saj so odličujaki mej njimi vsi pa so bili voljeni pod zastavo slovensko — duhove je vzbudil sam prejšnji deželni zbor, ali pravo za pravo njemu predloženi načrt novega občinskega  reda in novega občinskega volilnega reda. Ta načrt, kakor znano, namerava popolno preosnovo občinske samouprave in ustanovitev nadžupanij. Modro je postopal prejšnji deželni zbor, ki ni hotel prevzeti zadnje dni svoje postavodajalne dobe vse odgovornosti za tako osodepolno premembo obstoječih razmer, da je naročil deželnemu odboru, naj izve poprej sodbo o tej zadevi od prizadetih činiteljev samih t. j., od občin, katerih jo  344  na  Kranjskem.   Več  nego dve tretjini sta se izrekli proti načrtu! A kljubu temu se lahko bere mej vrstami dotičnega poročila deželnega odbora, da ni še pokopana s tako ogromno večino vsega prebivalstva obsojena namera.   In ravno to je, kar budi več nego navadno zanimanje za letošnje obravnave v deželnem zboru ter  kliče na pozor in opreznost merodajne kroge in vse prebivalstvo.   Ne da se tajiti, da  ima omenjeni načrt
LISTEK
Levstikov Jože.
če Brečaš Jožeta v Ljubljani o Trijacih ali o sv. Ošpeti ali pa tam doli pri sv. Heleni v Ča-kavci na konjskem trgu na semenj i dan, ne bodeš ga ločil od drugih mešetarjev. Znanemu konjskemu mešetarju ciganu Pavletu je še celo zelo podoben. Potlačen nos, rujava brada, zamazana obleka, krog vratu ohlapno zavezana rudeča ruta, hripav glas, urna hoja — vse to kaže, da je Jože mešetar, kakor brez števila druzih.
Opazuj ga pa bolj natanko, poglej zlato verižico na uri, obleko, katera bi, ko bi bila nova, ne delala nečasti nobenemu gizdalinu, posebno pa, če si ga kedaj opazoval oblastno sedečega na lahnem voziči na potu iz semnja ali v semenj, kako je trenil zdaj pa zdaj z vajeti in elegantno, rekel bi z nekakim „ehicom" zamahnil z bičem po konji — pogodil bodeš takoj, da je Jože videl svet, da ve in zna kako in kaj.
In res, Jože je videl precej sveta, zaslužil mnogo denarja in mnogo denarja tudi zapravil.
Svojo karijero pričel je v Ljubljani pri »Cesarji". Služil je tam za „funta za vse". Pomagal je v hlevu, pomagal v kleti, pomagal v kuhinji, letal
je po mestu, kamor in kadar je bilo treba, snažil škornje itd. In tu sta se seznanila z LevBlikom in sklenila trdno — prijateljstvo.
Levstik ni ljubil druščine. Izimši par ožjih prijatelje?, se ni rad družil z nikomer. S svojo neupogljivostjo, odločnostjo in s svojimi perečim sarkazmom, katerega ni štedil v nobeni družbi, obranil se je nadležnih prijateljev. Nasproti pa je bil lju-beznjiv v občevanji z nižjimi. Tu se je najbolj pokazala njegova segava dovtipnost in dobrodelni ribniški humor.
„Kaj boš ti bral?" vprašal je osorno malega učenca iz normalke, ki se je s svojim tovarišem utihotapil v bralno sobo licejske knjižnice, z namenom pokazati mu vrata. „Lažnjivega kljukca", bil je proseči odgovor. Levstiku Be je lice razvedrilo. „In ti pa Pavliho? kaj ne da?" dejal je obr-nen proti drugemu učencu in s trdnim korakom hitel je po zahtevani knjigi.
Nekega dne, ko je bil pri kosilu v imenovani gostilni, pride ga znana brdka točajka prosit napisa na skrinjico za smodke, kateri naj bi v vezani besedi opozarjal kadilce, da se morajo Bmodke takoj plačati. Levstik napravi zahtevani napis. Spominam se samo na poslednje štiri verze:
—--zato kdor smodek poželi,
naj „keberM zanje položi!
ampak Antonija Šarabon :
Jih daje tudi za božji Ion. —
Občudovanja vredna je bila Levstikova potrpežljivost, kadar je dobil v roke pravega, trdega kmeta, čegar jezik ni bil pokvarjen z mestno spa-kadrano govorico. Kako spretno je znal staviti vprašanja, da je dobil povoljni odgovor, kako se izgovarja ta ali ona beseda, kako se rabi v tem sklonu, v tem številu.
In tak predmet za Levstika je bil kakor nalaŠ naš Jože. Nepokvarjen mladenič prišel je iz vasi v Ljubljano. Najiven kolikor moči, toda ne top ali neukreten. Priljubil se mu je tako, da je takoj po kosilu zaklical: Jože. In Jože je pritekel ves srečen iz kakega kota. Po tem pa sta se jela pogovarjati. Levstik je vedel, da se v Jožetovi glavi „svet suče vse drugače", kakor v njegovi in ravno zato je hotel vedeti kako. Stavil mu je vprašanja vsake vrste in se potem čudil najivnim, a tu in tam vender prebrisanim odgovorom. Na vrtu sta sadila trte, obrezovala sadno drevje in pri tem imela filologične študije. Če je Levstik slišal kako novo besedo, tako jo je zastavil Jožetu.
„Jože, ali veš kaj je baraba?" prašal ga je nekoč. In Jože je jel razkladati, kaj on razume s to klasično besedo.
To občevanje Jožetovo z Levstikom je trajalo več let. Ko si je Jože zaslužil nekoliko novcev, pa hajd po svetu. Služil je potem v Trstu, na Reki, v Zagrebu, potem zopet v Ljubljani, dokler se ga ni
nobene veljave, temveč glavna stvar  je, da se bkratu obnove pravice krene češke.
Nezuosuega položaja na Hrvatskem je mnogo kriva nesloga mej opozicijo. Da je vsa opozicija jedina, bi tudi pri volitvah dosegla več uspe hov in Hedervarv bi ne mogel več strahovati Hrvatov. Nedavno se je govorilo, da se bodo stranke bolj približale. A kakor se kaže, bode težko kaj s sporazumljenjera, ker organ stranke prava „Hrvatska" hudo napada zmerno opozicijo ali cvet inteligence, kakor jo ironično imenuje. Dela jo odgovorno za sedanji položaj Zmernim opozicijonalcem predbaciva, da se poganjajo le za osobne koristi. Radi bi nasprotnike odrinili od jaslij, da sami pridejo zraven. Tako pisavo hrvatskega lista je vse-kako obžalovati, a čudimo se jej pa ne, saj je Anton Starčevič v svojem listu čruil tudi večkrat vladiko Stros8mayerja
l nanje države.
Vodja naprednjakov v Srbiji. Garašanin, je odšel v Pariz gledat razstavo. V Srbijo se baje več ne povrne, temveč msli se stalno naseliti v Avstriji. To je dokaz, da je nuprednjaška stranka za vsem dogospodarila v Srbiji in zgubila vsako upanje, da bi še kdaj prišla na krmilo
Cankov je baje pozval prijatelje svoje v Bolgariji, da osvobode deželo usiljenca Ferdinanda in njegovega hlapca Stambulova. Smrt Stojanova imenuje Cankov v svojem pozivu „osvobojenje Blo-garije jednega izdajalca" in ž njo ja Bog pokazal, kaj je stnnr i Bolgarom.
Ituslii velej)08laDik v Carigradu, gospod Ne-lidov, bil je dne 13. t. m. v avdijeneji pri sultanu, da mu prezentuje dragocene konje, katere je car podaril sultanu. Sultan je bil jako vesel in je po prosil veleposlanika, da naj sporoči carju posebno zahvalo njegovo. Pri avilijenciji je bil veliki obrednik Munir paša in prvi dragoman ruskega veleposlaništva, g. Ivanov.
„Moskovskija Vjedomosti" neso zadovoljne s položajem v Umnimi j i. Rusko miuisterstvo vna-■11111 zadev bi moralo kaj odločnega storiti, da Kumu ni I <» spruvi na pot, ki bode ugodnejša Rusiji. Nade, ki bo se stavile v Catargija, se neso uresničile. Sedanje rumunsko ministerstvo še ni pre klicalo Rusiji sovražnih naredb prejšnje vlade in celo sama deluje proti ruskim interesom. Minister vnanjih zadev je posebno sovražen Rusiji. To vse se godi zaradi tega, ker rusko ministerstvo vnanjih zadev premalo podpira svojega zastopnika v Bukureštu, ki je sicer dovolj energičen.
V soboto postavili bo v Parizu spomenik republike. FrancoNlia vlada je najbrž zato izbrala nalašč dan pred volitvami Slavnostni govor je imel ministerski predsednik, ki je priporočal republičanom, da naj bodo zložni.
Državni kancelar iieiu£ki je že ostavil Fri-dricbsrnhe in je odpotoval v Berolin. Govori se, da hoče biti navzoč ob prihodu carjevem. Morda bode poskusil zopet pridobiti ruskega carja prijateljstvo Nemčiji. To se mu bode pa javaljne posrečilo. Ko je bil zadnjič car v Beroliuu, je bil Bis-marek si tudi izprosil avdijencijo in je skušal carju dokazati, da nemška politika ni nasprotna Rusiji. Nemški listi so tedaj celo mislili, da se je Bis-mareku posrečilo s svojimi objasnjenji preveriti carja o dobrohotnosti Nemčije. Dogodki so pa kmalu pokazali, da je trud Bisinarckov bil zaman.
MaroruiiNki minister vnanjih zadev je izjavil na španjske reklamacije zaradi zaplembe neke ladije, da se bodo krivci kaznovali. S tem bode najbrž Btvar poravnana.
prijela nesrečna misel, kupčevati s konji. Na Hrvatsko in na Ogrsko je hodil po konje tako dolgo, da je slednjič prišel peš domov Vse prisluženo in prihranjeno je šlo po vodi, Jože pa jo je pobral domov v Dolenjo vas na Gorenjskem, prevzel doma Gospodarstvo in se oženil.
Pa kakor je Levstik pozneje večkrat povpraševal po Jožetu, tako tudi Jože ne more Levstika pozabiti. Veselje ga je poslušati, kadar zvečer pred svojo ali še raje pred sosedovo hišo na klopi govori ves naudušen o „gospodu Levstiku". Vse, kar je kdaj lepega slišal ali bral, vse pripisuje Levstiku. On sicer pozna po o8ebi naše literate ranja Erjavca in Zamika, Levca, Tavčarja, Kersnika in druge. Vse zelo spoštuje, o vsakem ve kaj imenitnega povedati, toda njegov refrain je vedno: „Tacega pa ni, kakor je bil gospod Levstik!" Iu s ponosom pristavi: „In mene je rad imel!"
Nedavno je bil v Dolenji vasi „bob". Tudi jaz sem zašel tija. Na večer sem srečal Jožeta. Bil je malo vinjen, pa kdo mu bode zameril, saj je bilo žegnanje. Izpraševal me je o Levstikovi slavnosti v Laščah. Ginen je bil, ko Bem mu povedal, koliko tisoč Ijudij iz vseh krajev je prišlo, ko sva se ločila, dejal je:
„Će bode Bog dal, da kdaj pridem v nebesa naravnost h gospodu Levstiku pojdem in stregel mu bodem, kakor nekdaj in snažil mu bom njegove škornje, ki tako lepo škripljejo!" R.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo za radi dveh dopisov „Iz Postoj inskega okraja". V prvem dopisu bil je govor ob Postojinskem okrajnem Sol. svetu in o narneščenji učitelja v Orehku, v drugem pa so Notranjei tožno spominjali se nekdanjih lepših dnij.
— (Odpoved kneza Liechtensteina) je poleg francoskih volitev glavni predmet javni razpravi. »Hiti Naroda" ima dolg članek z naslovom „Komu jste posloužili?", v katerem ostro poleniizuje z mladočeško stranko, zlasti pa proti dr. Gregru in njegovemu osobneinu napadu na kneza Liecbtensteina v državnem zboru, pri katerem se je pokazalo, da ima Čehov, ki se nečejo sporazumeti z nemškimi avtonomisti in imajo rajši Herb-sta nego Liecbtensteina itd. „.Narodni L^i s t y * pa pišejo, da se je Liechtenstein umaknil, uvidevši, da za njegov predlog glede konfesijonalne šole ni nobenega upanja več, ker se češki poljedelci nikdar ne bodo ogreli za njegov predlog ter tudi na dalje, kakor pri volitvah meseca julija odločno postopali. Knez A. Liechtenstein je v čeških volitvah kava lirsko spoznal svoj poraz in odstopil, staročeški avtonomisti pa se hočejo „kfretovat" še dalje, trdno upajoč, da je na Dunaj i še nekdo, ki jim bode zapovedoval in kateremu bodo oni slepo poslušni. — „ Politik" obžaluje odstop Liechtensteinov, ki je bil zvest in zanesljiv sobojevnik. Odstop njegov je prva posledica mladočeškega delovanja, druge nič manj pogubne posledice utegnejo še priti ter biti uzrok, da se razruši di ža?»ozborska večina. „Fremden-blatt" zmatra odstop Lichtensteinov jako važnim dogodkom. Težave, katerih se je bilo nadejati vsled mladočeškib zmag, pokazale so se prej, nego se je pričakovalo. Bode li eentrumski klub na desnici nahajal manj naudušenosti za konfesijonalno šolo, bode tudi on s svoje strani men j naudušen za Čehe in za ostalo večino in kako daleč bode to ohla-jenje še segalo, se sedaj videti ue da. Da pa utegne prehladna temperatura bistveno ozirati parlamenta-rični mehanizem, to se pa ne da tajiti. „N. Fr. Presse" izvaja, da je knez Liechtenstein moral odstopiti, kajti ko bi sedaj prišlo do glasovanja, bili bi proti njegovemu predlogu ne le Nemci, ampak vsi Čehi (Staročehi zaradi mladočeških zmag) in pa Poljaki, ki vedno »mit den starken Bataillonen" korakajo. S svojimi odstopom zavaroval bo je Liechtenstein pred parlamentaričnim porazom, on je prva podgana, ki je zapustila utapljajočo se ladijo ministarstva in veliko vprašanje, se li bode večina obdržala. Mogoče da sedanji zbor še preživi svojo dobo, ker Mladočehi še nemajo dovolj zastopnikov v njem, a vsekako dobil je grof Ta&ffe svoj „Me-mento mori!"
— (Naučni minister dr. pl. G a u č) pripeljal se je včeraj zjutraj v Gradec ogledat si tamošnja učilišča, v prvi vrsti pa II. državno gimnazijo. Popoludne odpeljal se je na Dunaj nazaj in tako uničil vse nade, da bode tudi Ljubljano počastil in se tu na lici meBta prepričal, kako potrebna bi že bila druga gimnazija v Ljubljani.
— (Oučnemjeziku) na Ljubljanskih mestnih Ijndskih šolah. V „Slov. Narodu" od 10. septembra t. 1. jo bilo brati, da bode letos v 4. in 5. razredu slovenskih ljudskih šol slovenščina učni jezik. Kako pa je to, da se rabijo poleg slovenskih knjig še nemške učne knjige, in sicer: AVeinvvurm Gesangs-bucb, Grosser Katechismus, Biblische Geschichte, Viei tes u. Fiinftes Rechenbuch, Lehman-Sprachbuch, Zeissberg Erzablungen in Deharbe-Katechismus? V 5. razredu mestne dekliške šole se rabita celo 2 nemška Lesebucha, izvrstno Končuikovo 4. berilo se pa na tej šoli menda ni upeljalo. Zapisnik Gerber-jev (deloma Bambergov) vsaj ima te knjige navedene za mestne ljudske šole — ali je sestavljen po naredbi šolskih oblastev — ne vemo. Mi menimo pač, da bi bile te knjige za nemške šole, katerih je v Ljubljani za vse nemške otroke Že dovolj, ne pa za slovenske šole in slovenske otroke.
— (Za mestno dekliško šolo) pri sv. Jakobu, ki se je letos razširila na sedem razredov, se išče učiteljica, Čemur ae mi čudimo, ko se je prej naglašalo, da bode v ta višji razred nastavljena m ozka moč, ki bi bila sloveuščine dobro zmožna in ta predmet temeljito gojila. Mi tudi s pe-dagogiškega stališča sodimo, da so v višjih razredih dekliških šol možke moči skoro da bolje na mestu nego kaka učiteljica.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) je domoljubom vedno tisto milo dete, ki ga nočejo pozabiti. Advokat v Pragi, dr. Rudolf Schmaus, jej je namreč daroval te dni 20 gld.; mlada njena podružnica „Kamenik m okolica" jej je doposlala 80 gld.; v PrvaČini so zložili za njo domorodci ob novi maši g. Ignacij Lebanovi 16 gld.; in duhovnik iz Ljubnega na Gorenjskem, g. Josip Meglic, jej je žrtvoval 10 gld. V prav odličnih krajih se pa up*av ta čas ustanavljajo nove njene podružnice. — Tako srčno ljubezen de sebe pa hoče družba tudi povračati ; zato pridno natiskuje sedaj IV. svoj zvezek „Junake", s kojim bo — na svojem neo-raajano patrijotičnem stalu — v lepem svitu odi-čila vrle može in Žene, ki so v raznih človeških poklicih bili zaščita mili ožji in širji domovini.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Te dneve je razposlalo vodstvo vsem slavnim načelni-štvom 8-5  podružnic  „Vestnik III", da ga blago-vole razdeliti mej čč. družbenike,  ki se iz njega lahko pouče o uspešnem delovanji društvenem. Priložena je tudi „okrožnica glede razpečavanja knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda z upisnimi polarni za nabiranje naročnikov", katero naj slavna načel« ništva blagohotno uvažujejo.   Ob jed nem se je pri-dejalo  po  nekoliko  izvodov  II.   zvezka   „ Rudolf Habsburški" in III. „Valentin Vodnik", da Be tako prihrani pošiljavnih troškov. Novci za razprodane knjižice  naj  se blagovoljno pošiljajo vodstvu. Podružnicam na Koroškem, pridejalo se je tudi še nekoliko drugih knjig, ki naj jih razdele mej šolsko-mladež svojega podružničnega okraja.   Ako bi katero p. n. nučeluištvo ne prejelo vsega v redu, ker je pri toliki množini pomota mogoča, naj se blagovoljno zglasi pri vodstvu. Tudi drugim rodoljubom,, ki se žele poučiti o društvenih naporih, bo vodstvo-rado postreglo.
— (Deželni predsednik gos p. baron Winkler) povrnil se je v soboto zvečer z Dunaja* v Ljubljano.
— (Za gimnazijo Ljubljansko) določena sta kot suplenta gg. Bežek in Pokom.
— (Učiteljišče Ljubljansko) ima letoa 1G8 kandidatov in kandidatinj. Moški oddelek ima v prvem razredu 35, v drugem 11, v tretjem in četrtem razredu po 16 kandidatov. Na ženskem oddelku je v prvem razredu 51, v tretjem 39 kandidatinj.
— (Deželni šolski svet štajerski) je v zadnji seji rešil več natečajev. Imenovani so- mej drugim: Fran P r a p r o t n i k , nadučiteljem v Mo-zirji; Gustav Vodušek, učiteljem za Trbovlje-Vode; Albin Waukmiiller za Čadram; Terezija Kordeš, pod učiteljico v Žalci; Katarina Novak za učiteljico ženskih ročnih del za Moz>rje-Rečico.
— (Na Mariborski kaznilnici) imenovan je c. kr. učiteljem gosp. Fran Medic (rodom Ljubljančan), nadučitelj v Leskovci pri Krškem.
— (Gosp. Antona Razingerja,) znanega tenorista in učitelja na II. mestni deški ljudski šoli zadela je huda nezgoda. Umrla mu je v soboto popoludne soproga, gospa Matilda Razinger, roj. Turna v 36. letu dobe svoje. Blaga jej zemljica!
— (Začasno umirovljen) je zaradi bo-lehnosti poštni nadravnatelj Eduard Biringer.
— (Poročil) se je danes v nunski cerkvi g. Davorin Budna iz Ljubnega v Savinjski dolini z gospodičino Josipino Šarčevo iz Ljubljane.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega obč. sveta) v torek 24. sept. t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani (II. nadstropje). I. Naznanilo predsedstva. II. Poročilo o nasvetih hranilničnega upravnega odbora glede obrestne mere za uloge in posojila. III. Vodovodnega odseka poročilo o načrtu pogodbe glede dobave stroja in kotlov pri vodnjakih v Klečah IV. StavbinBkega odseka poročilo: a) o stavbiuski črti za novo deželno bolnico; b) o dveh prizivih v stavbinskih stvareh. V. Šolskega odseka poročilo: a) o računih glede dotacij tukajšnjo velike realke in ž njo združene modelirske šole za 1. 1888,
b) o letnih računih 4 mestnih Šol za šolsko 1. 1888.;
c) o prošnji II. mestne deške šole za podporo šolski delarni: č) o volitvi 2 občinskih zastopnikov v odbor za neposrednje nadziranje in ekonomično upravo Ljubljanske obrtne nadaljevalne šole.
— (Ormoška „Sloga") razpošilja vBem občinskim predstojništvom Ormoškega okraja in drugim sledeče vabilo: Dne 26. septembra 1889 popoludne, ob priliki „Sloginega" zborovanja v Or-mo>J, bode naš državni poslanec, prečastiti gospod k no'iik dr. Lavoslav Gregorec poročal o svojem
delovanji ter se s tem uljudno vabite, da se mnogoštevilno tega shoda volilcev udeležite. Na vsak način je skrbeti za to, da iz vsake  pojedine občine za nesljivo pride vsaj nekoliko mož.
— (Gosp. don. Frane Bulic,) državni in deželni poslanec dalmatinski, odložil je oba mandata ter se v posebnem pismu poslavljal od svojih volilcev. V tem pismu pravi mej drugim: „Sjedne strane stvorio mi se položaj, gdje mi je plutati bez peavca i bez odlučna rada, s druge strane zaprie čio se mi put svakomu radu na prvašnjom polju". To je uzrok, da je odstopil, akoravno je v popolnem sporazumljenji s svojimi volilci, da se vrača na staro svoje polje, kjer hoče živeti „daleko od odurna prko-a i od podla laskanja, u puštenu i u samozatajnu radu".
— (O razkritju spomenika pesniku Kačić-Miošiću) čitamo v časnikih čudno vest, katere skoro ne moremo verjeti, dasi je v sedanji dobi marsikaj mogoče. Časniki pripovedujejo, da, ko so bile vse priprave za razkritje gotove, prišla je od okrajnega glavarstva pnpoved, da se spomenik razkriti ne sme, ker je na njem 12 slovanskih grbov in se mora to zmatrati za panslavistično de-monsti acijo. Odbor za spomenik uložil je priziv pri namestništvu in pri ministerstvu, a priziv bil je na obeh mestih odklonjen. Ministerstvo posebe je za-ukazalo, da se imajo odstraniti vsi inostranski slovanski grbi, grb trojedne kraljevine pa se ima tako narazen vzeti, da ne bode več celoten Sredi pud-stavka pa ima biti avstrijski orel. Ker odbor za spomenik teh pogojev ni hotel vsprejeti, se spomenik za zdaj ne bode razkril. — Danes došli Za-derski list „Narodni List" nema o vsem tem romanu niti besede, torej sklepamo, da je vse to zojiet prava židovska raca, ki se je izvalila najprej v Dunajskih listih, potem pa prešla tudi v „Triester Zeitung". Da je poslednja to vest tudi ponatisnila, je tem čudneje, ker ima ta list ventler zvezo s Tižaško vlado in bi tudi moralo znati, da spomenik pesniku KaČiču-Miošiču, kakor smo danes izvedeli, — Se vedno mirno stoji v stari borzni palači, v Trstu samem in da ga bodo šele v nekoliko dneh odpeljali v Makarsko.
— (Popravek.) V zadnjem dopisu „Z Razdrtega" urinila so je pomota. Imenoval se je v njem Karol Kautschitsch mlajši, mesto Karol Kautschitsch starejši.
— (Domača obrtnija) prisvaja si že inozemska trgovišča. GoBp. J. Matijan, c. kr. zala-gatelj in tovarnar razne oprave, dobil je te dni večje naročilo od bogatega zasobnika v Londonu.
— (Nedeljska javna tombola) na Kongresnem trgu vršila se je ob najlepšem vremenu. Občinstva se je gnetlo na tisoče okolu odra za tombolo, okrašenega z narodnimi in cesarskimi zastavami, postreščeki pa so prav marljivo prodajali karte, zagotavljajoč, da bode kupec gotovo kaj zadel. Mej 2. in .'3. uro svirala je vojaška godba in takrat bila je prodaja kart jako živahna. Ob \,4. uri začele so se klicati številke, katere je vlekel deček iz sirotišča Ljubljanskega. Teme, kvaterne in činkvini bili so hitro dobljeni, skoro v pol ure in je tombola sploh bila končana ob 8/45. uro Šale in Bmeha bilo je dovolj, nekaj zaradi dovtipnih opazek, nekaj pa radi tega, ker so se igralci v številkah motili, ker klicanje ni bilo niti v slovenskem uiti v nemškem jeziku popolnoma razločno, številko na odru pa so se na zvunaj tudi nekako zmedeno sukale in neso vsekdar kazale pravega lica. Resultat tombole bil je naslednji: 5 tern po 5 gld. zadeli so: Maček Marijana, Žepec Josipina, Klemens Fran, Kresal Tone, Jezeršek Ivanka. 4 kvaterne po 10 gld. zadeli so: Paučur Miha, Fortuua Josip. Pasar Terezija, Cirkelbach Henrik. 3 činkvine po 20 gld. zadeli so: Letik Ivan, Meršol Simon, Ka-linšek Terezija, Ogrin Ferko. Poslednji trije delili bo 2 činkvind to je 40 gld. ter vzeli po 13 gld. ; ostanek' 1 gld. pa darovali fantičku, ki je številke vlekel. I. tombolo za 100 gld. dobil je: Šandor Kolman, popotni trgovec iz Hrvatske. Imenovani daroval je fantičku 50 kr., za društvo v kojih namen je bila igra, pa 5 gld. II. tombolo za 50 gld. zadel je: Božič Josip, oskrbnik Codellijeve graščine. Vseh številk bilo je vlečenih 56. Prva je bila šte vilka 7, zaduja štev. 17. Štev. 54 določila je I. tombola. Štev. 17 določila je II. tombolo. Po vrsti vlečene so bile številke: 7, 89, 56, 58, 1, 68, 42, 19, 22, 23, 12, 66, 62, 75, 63, 43, 49, 83, 10, 14, 18, 41, 90, 73, 21, 32, 71, 45, 31, 36, 85, «1, 29, 25, 2, 70, 57, 67, 44, 40, 52, 6, 48, 72,
88, 51, 34, 27, 37, 11, 64, 59, 54, 26, 3, 17. Dobitke dobili so razven prve tombole le domači ljudje in kakor se je površno izračunalo, utegne ostati za blagodejne namene do 800 gld., ki se bodo mej prizadeta društva delili. Da 8e je obnesla tombola tako izvrstno, o tem gre v prvi vrsti zahvala na njujinem trudu novemu gavuemu blagajniku g. Kleinu in g. F. Dreniku.
— (Zelje) je letos vsled preobilne moče slabo obrodilo, zato je cena višja nego druga leta. Sto dobrih trdih glav stane 2 gld. Trnovci in Kra-kovci prav pridno zelje režejo in kmalu se bodo sodčeki s kislim zeljem pošiljali na razne kraje in in celo čez morje v Egipt, kajti tacega blaga, kakor je Ljubljansko zelje, ni nikjer.
— (Sneg) pobelil je Kamniške in druge planine precej globoko nizdolu. V soboto naletavalc so posamične snežinke celo v Liubljani. — Na Hrvatskem, v Delnicah, dobili so prvi sneg dne 18. t m., pomešan z „babjim pšenom". — Velebit je po-, bnlen, iz Like javlja se ostra burja. — V Spljetu bil je pravi vihar, ki je napravil mnogo škode in celo dimnike podiral. O tej dobi se nihče kaj jed-nacega ne spominja.
— (Stereotipni salon) je postavljen v Cetinovičevi hiši na Kongresnem trgu. Imeli smo priliko videti prvo Berijo in reči moramo, da je jako zanimiva. Posebno mičeta Eiftiov stolp in poslopje razstave v Parizu gledalca, pa tudi prizori iz Švice in pokrajin ob Reni so prekrasni, zatorej mo temo vsakemu priporočati, da obišče ta salon. V drugej seriji bodo pa videti lepi gradovi nesrečnega bavarskega kralja Ludovika H.
— (Slovenska ljudska šola in otroški vrt p r i s v. J a k o b u v T r s t u) sta se odprla dne 16. t. m. Ob 10. uri predpoludne bila je slovesna sv. maša, kojo je bral č. g. Sila; pri maši so peli otročiči imenovane šole prav izborno. V cerkvi je bilo občinstva lepo število. — V I. in II razred ljudske šole kakor tudi v otroško zabavišče zapisalo se je letos toliko otrok, da jih ni bilo možno vseh sprejeti. „Edinost".
— (Narodna čitalnica na P tuji) izdala je povodom Bvoje petindvajsetletnice lično knjižico: »Zgodovinske črtice o Narod ni čitalnici v Ptuj i", katero je sestavil gosp Ivan Strelec, učitelj. V knjižici opisuje se ustanovitev čitalnice, naštevajo zbori, odbori, predsedniki, podpredsedniki, tajniki iu blagajniki Nada)j nI oddelki so: Narodni dom. — Delovanje odborovo. Gospodarski odsek. Selitev. Časopisi. Odlični čitalničarji. Knjižica je prav prikladna za spomin na petindvajsetletnico.
— (Iz Oseka) piše nam prijatelj našemu listu: „Regionalna razstava v Oseku" se je prav dobro obnesla. Iz vseh dedov Slavonije in Hrvatske razstavljene so stvari, posebno krasne so domače preproge (čitime). Jako zanimiva bila je razstava konj, goveje živine, kuretine, zelenjadi in ovočja. Tudi Slovenska je zastopana, a žal, da le preredko. Kranjska kmetijska družba razstavila je nekoliko izvrstnih učnih knjig, tudi mnogo kranjskih panjev sem našel v čebelarskem oddelku, največe zanimanje pa j vzbudila brenta za škropljenje po perenospori okuženih trtnih listov, katero je izumil in razstavil gospod Reiter iz Cmureka; le škoda, da ni nikakega pojasnila zraven te^a stroja, katerega bi si kupil marsikateri vinogradnik, kajti pereuospora je že okužila skoro vse vinograde v Slavoniji.
— (Zvikšanje dnine finančne straže) Pri finančnem ministerstvu vrše se sedaj posvetovanja zaradi z vek sanja dnine finančne straže. Po novi predlogi dobivali bodo pazniki letne dnine goldinarjev 400 in dve petletnici po 18 gld. 50 kr., nadpazniki 500 gld. in tri petletnice po 36 gld. iu 50 kr. in respicijentje 600 gld. in tri petletnice po 73 gld. Donesek za obleko zvekšali bodo od 36 gld. 50 kr. na 60 gld. in plačevali ta znesek v dveh rokih 1. nprila in 1. oktobra vsacega leta. Udovam odmerili bodo pokojnino s tretjino poslednje dnine in petletnic
— (Iz Sevnice) se nam piše: Dne 11. septembra imel je tukajšnji posestnik Josip Krajne (iz Miškega Vrha) terice. Proti večeru padla je jedna izmej njih, Jožefa Cešek, v sušilnico, ob katero se je bila naslonila, a zgubivša ravnotežje, potegnila 8e a seboj domačega hlapca, zraven katerega se je bila usedla. Poslednjega so še živega potegnili iz egnja, a omenjeno terico že ni bilo več mogoče, našla je ondu žalos'no smrt. Tudi o hlapcu se dvomi, da bi ozdravel. Nesreča vznemirila je močno tukajšnje prebivalstvo, ker k »j jednacega se še ni dogodilo tu
— (2 200 grozdov na jedni trti) V Wildonu na g. Kotzbecka vrtu je 22 let stara trta, ki se dva metra nad zemljo deli v 5 panog, o katerih se jedna vije do slemena, druga po latniku, od žice narejenem. Baron Washington je komisijo-nalno ogledal in seštel grozde, katerih je 2200. Trta je takozvana izabela, grozdje pa tako gosto, da je spodnje lice latnika videti, kakor bi se pogledalo na ažurno nebo.  Tako javlja „Tagespoat*.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Vipava 23. septembra. Včeraj prišli vsi občani občine Podraške izjaviti se župniku, dekanu Vipavskemu, da pristopijo v pra-voslavje. Deputacija obstoječa iz Ivana Božiča, Josipa Božiča in Frana Uriiča odide jutri poklonit se v imenu občanov Karlovškemu pravoslavnemu biskupu.
Š m ari je pri Jelšah 23. septembra. Mnogoštevilno zbrani volilci so pohvalno vspre-jeli poročilo poslanca dr. Gregorca zahtevajoč državno trsovnico ameriškega trsovja, potezanje za združenje vseh slovenskih pokrajin v jedno upravno skupino, strogo opozicijo v slučaji ne-biižnosti vlade za potrebe naroda slovenske ga.
Brno 23. septembra. Pruski princ Albreht dospel semkaj ogledavat svoj šesti dra-gonski polk. Vsprejeli so ga nadvojvoda Oton, civilna in vojaška oblastva.
Pariz 23. septembra. Dosedaj znan izid 536 volitev, mej temi izvoljenih 217 republičanov, 153 opozicijonalcev, 166 bode ožjih volitev. Ker je 127 ožjih volitev za republi-čane ugodnih, bode torej nova zbornica, ako se prišteje še 10 poslancev iz kolonij, imela 354 republičanov. Ker je seinska prefektura razveljavila 241)4 glasovnic, jo za Boulangerja ožja volitev potrebna. V Vogezah propal Ferry proti revizijonistu. Clemenceau in Constans prideta v ožjo volitev. Laguerre izvoljen.
Pariz 23. septembra. Po oficijalnem iz-vestji notranjega ministarstva je znan izid 560 volitev. Izvoljenih je 224 republičanov (167 zmernih, 57 radikalnih), 159 opozicijonalcev (86 rovalistov, 51 Bonapartistov, 22 Boulan-gistov). 177 bode ožjih volitev, od katerih je 135 za republičane ugodnih, 42 neugodnih. Izvestje zaključuje, da bode bodoča zbornica štela 369 republičanov, 201 opozicijonalcev. Itazen volitev v kolonijah je še izid šestih volitev neznan.
Berolin 23. septembra. Vsi časopisi izražajo svoje zadoščenje na zmagi republičanov pri francoskih volitvah, poudarjajo pa, da uspeh še ni popoln, nevarnosti ne še odstranjene, ker je boulangizem še vedno moč.
Dunaj 24. septembra.   Dopoludne bila je poroka grofice Helene Taafte s kornornikom Matencloit v  prisotnosti   ministrov, visokega i plemstva in visokih funkcionarjev.
Pariz 24. septembra. Republikanski listi konstatujejo zmago republičanov in upajo, da bode  nova   večina  pozabila prejšnje razpore.
Madrid 24. septembra. „Correo" javlja nov slučaj v Maroku. Prebivalci na Rifu streljali so na španjsko topnjačo ,,Crocodilo'*, ki je potem tudi streljala in več stanišČ razdejala.
Razne vesti.
* (Obljudenost Bolgarije.) Po najnovejšem izkazu statističnega urada v Sofiji živi dandanes v Bolgariji in v vzhodni Rumeliji stanovnikov 3,154.385 in sicer 3,121.284 Bolgarov, 11 165 tur-kov, 5813 Grkov, 1322 Rumuncev, 781 Srbov, Avstrijcev 4045 in 59G5 stanovnikov raznih narodnosti)'. Izmej vseh prebivalcev jih 337.773 t. j. le 1,i0 zna pisati in čitati.
* (Požar.) Iz Požuna se javlja 19. t. m.: Včeraj uničil je mej silnim viharjem v Velikem Va-rasdorfu ogenj 20 hiš in 47 s poljskimi pridelki napolnjenih gospodarskih poslopij. Škoda ceni se nad 80.000 gld.
* (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Yorka se 17. t. m. javlja: Včeraj sta trčila vkupe osobni in tovorni vlak na Erijski železnici blizu Fi-ogyja. Vozovi so se užgali. Dva potnika sta zgorela in 14 jih je težko ranjenih.
* (Brdka prodajalka cvetlic ukradena.) V Napol ji ukradel je te dni nepoznat lopov tamošnji izredno brdki prodajalki cvetlic, katera je znana pod občnim imenom „lepa Adeliua", denarja in dragocenostij za 40 000 lir. Kakor je videti, do-naša prodaja cvetlic v Napolji lepe dohodke.
Siguren  zdravilen  anpeli.  Vst^rn,   katori  rr • v sle d zaprt'tja ali sluhova prehavljcnja, nnpenjani.-i, ti - "•. 111 i=t v prsih, glavobolja, pomanjkanja sl.istij do jedij in dragih slabostij, pomaga gotovo pristt.i .Mollov H o i d 1 i t z - p r a-Sek" Skatljica 1 gld. Vs^ik dan gii razpošilja po p.>$rn.'in
Eovzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na hinaji, Tuchlaubtm 9, V lekarnah po deželi zahteva' so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (66-19)
-Jr--« * roj-
jmjaiski nor
j«
za vse leto gld. 4.60; za pol Četa gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
■
f
Zahvala.
Dne 8. septembra t 1. priredil jo znani domoljub, tukajšnji c. kr. sodnijski ndjunkt Julij Ruiiar, izvrstno zabavo, pri katerej se je svir.do na gosli, flavto m gb*eovir. Zabavnega večera udeležilo se je mnogo ođlhjnegtl ljudstva in seje daroval čisti donesik ."5(5 tjld. f)0 kr. in dva k ob tik n revni šolski mladini v Ćrnomlji. Podpisano šolsko vodit-lj-stvo izreka tedaj gori imenovane iu občespoštovaiuuuu gospodu prirodniku, kakor tudi njegovima SodefovAtcefilft g. živino/.ilravniku Kalakofskiju in gospodii'ird Gabrijeli Jeršinovič in vsem šolskim prijateljem za njih trud in zdatno podporo v imenu revno Šolske mladinu najtoplejšo zahvalo.
Šolsko voditeljstvo v Čmomlji,
due 21. septembra 1KS'.».
Jerši novic,
voditelj.
Javna zahvala.
Vrli narodnjak gospod Ivan Gabršek, okrajni tajnik na Vranskem, je glasbenemu društvu v Grajski vasi blagodušno daroval nov m.-di bolien, ki sejo močno pogrešal, za kar se mu celo društvo prisrčno zahvaljuje.
Fran "Vi*'<int.
Tujci:
22. septembra.
Pri 9IalI£<: Kiieg, Koohherg, Kamauf. Bohmisch, Schneider, Godina, Ltebeiuvejn, Tan/.inger z Dunaja. — ParinegiamJ, Aliamenta, Cavazzauni, lionzoui ia Trsta. — Šega iz Kostanjevice. — Tomažič iz Eostojmo
Pri Nlouu: Wemer, Jeglič, Briill, Erben, Blaakv, Tausig z Dunaja. — Pul/.er z Iteko. — Milknvio I Proda. Fink iz Gradca. — Borcih iz Zadra. — Amigond It Gi> ■ rice. — Wamiek, Goldschinidt iz Trsta. — BtiSOOCCA iz Trsta- — Iliršman iz Siseka
Meteorologično poročilo.
DvLua^slsa, "borza,
dne 24 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
H.J-70 81 • O
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....„
Ziata renta......,
v marčna renta .... , IkeUfl narodne banke.   .   . „
i."; >!itne akcije..... ,
London...... . „
Srebro........
Napol.........
C. kr. cfkini......
^mfike marke . 4°/o državno srečko it I. 1851 Državne srečke iz 1. 1*64 '•..< rsl a sr.laia renta 4°„   . . »•gerska papirna renta p'/, . 5 /„ Štajerske zemljišč, odvez. Onnava reg. srečke f>",„ 7,.!mlj. obć. aviitr. i'l»°!0 zlati Kreditne srečke (tadoifove srečke \kcije anglo-avstr. ba ike
gld.
110 65
99*30 91(5- -805*70 U9*78
danes
83- 75
84- 4r. 110 BO
99*45 917 — 805 80 119-55
'»•48 V,			9-471/,
5-68	—	>	5-68
*8-45	—		58-4H
250 gld.	188	gk	— Kr.
100 ,	174	i«	25 „
	99	ii	G0 „
	94	i*	90 ,.
oblije. .	—	»i	n
Hto	139	.»	75 „
Mat, listi .	119		50 „
.    100 gld	182		25
10 „	•0	ti	60 ,
120 „	186		90
1.   »  v. ,	231		40
«______.
Zahvala.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1 Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
o. cd T—4 <M	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	725 0 mm. 7260 mm. 7294 mm.	10 4" C 11 2"C 6 8° C	sl. svz. sl. svz. sl. svz	dež. obl. dež.	29 60a»iJ dežja.
*i o. <u m <h CM	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	732*7 mm. 731-2 mm. 7302 mm.	0 0'C 13-2* C 8 8° G	sl. svz. sl. svz. sl. svz.	obl. jao. jas.	0 HO mm. dežju,
Srednja temperatura 9-5° in 9-3°, za 43° in 4-5° pod normalom.
Za mnoge ljubezni polno dokažo sočutja mej boleznijo in za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu moje presrčno ljubljene soproge, ravno tako tudi za lepe darovane vence iznkam najodkrito-srčnejfio in nujiskrenejšo zahvalo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, /lasti častitim go-spodotn tovarišem in tovarišicam in gg. pevcem.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1889.
(J) Anton Razinger.
Poštna upraviteljica
( r>x|»e«lltorin ) od 28—86 let stiira, \ sprejme Me. —
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (772 — 1)
Mlekarna J. Bo 16-ta na Reki
kupuje in vetpre jemlje redovitu
fino namizno in navadno
surovo maslo
kakor tudi (763—9)
pristno kuhano maslo.
Za prodajalko
v prodajalnico mešanega blaga, špecerijsko ali pa k perilu želi ustupiti gospođici na, ki ume tudi vsa hišna dela. — Ponudbo vsprejema upravništvo tega lista. (769—1)
Kovaški pomočnik
ilobl hIužuo pri (777)
Janezu Snoju, kovaškem mojstru v Kamniku.
F'ri A. C Velike J-ni v HevUlel  na Ntiijernkein
vsp ejme se takoj pod ugodnimi pogoji deček iz dobre hiše, kateri je dovršil saj 4razredno ljudsko šolo, kot
učenec
za prodajalnico z mešanim blagom
v
(76?-2)
1111B
e ♦
Prostorna prodajalnica
s tremi sobami, kuhinjo in ma-gacinom,
na jako ugodnem mestu v laiNkem trgu mc da takoj v naje m. — Pogoji so ugodni. — Več pove g. Audr. KeppH v LuNkem trgu. (774— lj
ob Trži A k i Kistriei v INtrihrczjuk, blizu železnično postale, |>roda Ne i/, proste roke pod ugodnimi pogoji. Mlin, žaga in za se stoječi hlev so v popolnoma dobrem Htanti Iv.Mislim in k vodna moč znaša 55 kouJMkili sil In bi se lahko na 05—70 koiijHkllt Mik povišala. Z mlinom proda so o žeji tudi tik' mlina ležeči vrt z nji« o iu blizu ležeči travniki.
Natančneje lava so pri Fr. 1'avliii-ii v Trstu, Via Navali ». (773—1)
Prodaja mleka.
V  liin vivi n.bla  se  '.sak (lati Ae
70 litrov svežega mleka.
Mleko se v vsaki množini do 7. ure ijtltrej dostavi točno v sttinovuuje. I^itfer iiiloUtt veija T Icr. Trajni sprejemniki so v prvi vrsti dobro došli. — Natančneje se izve v hiši v Gledaliških ulicah št. 4, rpri belem volku". (742—3)
a%A A 4kA ala%AAAAAAAAAAA
Na prodaj je
(776-1)
b.izu železniške postaje, farne cerkve in rudarije za 5000 gld., katerih je pa le polovico treba takoj plačati, druga polovica se pa lahko uknjiži na posestvo. Poslopja, hiša, hlwvi in kozolec, 80 dobro narejena in s slamo krita. Posestvo sestoji iz travnikov, njiv in hoste in meri vkupe 47 oral.
Kaj veft pove lastnik g. Stibernik in iz prijaznosti g. Josip Zimmermann v Zagorji pri Savi.
Cena zvezku 60 kr„ eleg. vez. 1 gld.
JURČIČ-EVI
na
Ravnokar je izšel in se dobiva v
„NARODNI TISKARNI"
VIII. zvezek
Jurcič-evih zbranih spisov.
Vsebina:
Ovet in sa<l.
Izviren roman. („Slovenska knjižnica" 1877.)
Bela ruta, bel denar.
Povest. (Slovenski Narod* 1874.)
Zvezek stane GO kr., elegantno vezan 1 gld. — Pri vnanjih naročilih velja pošt-tiina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani lO kr. — Dijaki dobivajo Jur-čii-eve „Zbrane (spise" po 50 kr. izvod, ako si naročč skupno najmanj lO izvodov.
METOVALEC.
nustman gospodarski list s prilogo Jrtnar".
glasilo
vojvodine kranjsko.
Uradno
o. kr. kmetijske družbe
stju wj.uKatm ne'
Urejuje Gnstav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovaleo" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa lo 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetiJBke družbe kranjske dobivajo Ust brezplačno.
Inaerati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na >/i atrani 8 gld., na «/« strani 5 gld. in na '/a strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaj I (Wien, L, VVallflaohgasBe Nr.10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije poBiljati je o. kr. kmetijski družbi v IjubljMJJi v Salendrovih ulicah štev. 5.
Z 1. 1889. naBtopi „OtETOVALEČ" VI. letnik. ,,KMETOVALEC" je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čtuia, ako je med najbolj ^| razširjenimi slovenskimi listi.  V 1. 1888. prinesel je „KMETOVALEC" na 212 m   straneh velike oblike 80 večih in 105 manjših Kospodarskih in sicer poljedel-
danes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih^ listov.■ —KMETOVALEC_' h prilogo „VETNAB" stoji na leto 2 gld., gtr. učitelji plačnjo pa le polovico.  Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ,,KMETOVALCA
zastonj. — Naročila »prejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah st. 5. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vse izšle Številke. (874—10)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".