Zatajevanje
Blažena Katarina Emeriška je imela v nekem skednju obešeno podobo Matere božje z Jezuškom, pred katero je postavila v svoji detinski priprostosti k>s lesa, ki naj bi pomenil altarček. Na ta altarček je prinašala vse, kar so ji podarili stariši in sorodniki, s trdnim pre-pričanjem, da vselej Jezusu veselje naredi, kolikorkrat si kaj pritrga. Tudi pri jedi se je zelo premagcvala, in marsikaj pritrgala, da bi darovala Jezušku ali pa si je izbirala najslabših jedil. Ob taki priliki, ko si je kaj pri-trgala, je rekla: «Tebi, o Bog, podarim, da rakloniš tistim revežem, kateri so najbolj potrebni.« — Kako junaško dejanje malega otroka! Mnogi otroci pa nc po-znajo zatajevanja in se ne znajo kar nič premagati: povsod si izbirajo za-se n aj b o 1 j š e in n a j p r i j e t n i š e; povsod hočejo biti prvi in najimenitniši; vse bi radi sami imeli, kar srce poželi; ne zmenijo pa se za drugih želje in potrebe.