-*A>a aiak aan avacar, fabuli oadalja in araanika, ter aaUa po poifl »rcjaman m avatro-ograka iaaaie m vaa lata 26 K, aa aa! lata lt K, aa Satrt lata I K 60      aa ao aiasaa 2 K 80 h.   Za LJubljano i pofiujinjem na dota aa 4 14 K,  u pal lata lt K, aa Satrt lata « K, u m maaaa t K. Kdor hodi aam panj, plača aa m lata 81 K, aa pat lata 11 K, aa oatrt lata 6 K 60 h, aa an aiaaaa 1 K 90 h. — Za tuja dažaia tolika aad, kolikor aaaia poštnim g 3i aaraČb« braa istodobna vpa5iU»taa oaracnlna ta na aaira. — Za oznanila aa plačajo ad pataroatopna patlt-arata pa 18 h, oa aa aa aananila tiska ankrat, pa 10 h, ca aa drakrat, in pa 8 h, 6a aa  tiaka trikrat ali  vadkrat. — Daatat
3«? M tirale frankoaati. _      Bokopifi ia na vračaja. — Uredništvo tn upravnlitvo Js ▼ Kaaflavia aiiaah it 6, ta Haac aradništaa a L nadstropja, ■pravniitta pa a pritličju. — Upraanifitra naj ta blagovolijo pošiljati naročnina, raklamaaf)a,
aananila, t ). adminiatratiana ■taarl.
Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon fit. 85.
»Slovenski Narod" telefon št. 34.
Sokolstvo na razpotja.
V zgrdovini slovenskega sokol* stva utegne imeti včerajšnji dan velik pcroen in utegne postati odločilne važnosti ?a prihodnjcat. K*r je že dolgo Č*sa tlelo na skrivnem, je včeraj bruhnilo na dan z elementarno Rilo in pokazalo se je prinoipijalno nasprotje, vsled katerega je do-zdanja navidezna enotnost med stepskim sokolet?om razbita.
S' versko sokolstvo ima od nekdaj neizprosnega načelnega eovraž-nika: to so klerikalci. Kar je v njihovih močeb, store vse, da zavrže razvoj sokulstvp, vse, da bi rsznet *i razpor in sokolstvo razdru-žili in rp.idvojili, vedGČ, da s tem napeljejo vode na svoj mlin.
Ž<? več ket dvajset let je tega, ksr 89 ]e zadelo klerikalno rovanje pret' sokolstvo. Z'asti ljuto vojno je ^ndii proti sokolstvu sedanji škof Mahnič, aii ti njegove vojna d: dosti rorreniia,   ker   živela   sta takrat
iT ■
a* m o dva S.kola, ljubljanski in kraaj bk;, dočim so vsi   drugi   le uberno t a r i 1 i in niso imeli nikakega posebnega pomena. Mahnč je v tem
boju opeša'; U7idel je bre*u*ptsaosi svoje&a prizadevanja in cd-jebal.
Premrje pt je trajalo >e m?lo čas-; kak.? hitro se je pokazalo, da se je med slovenskim sokolstvom začela nova deba in začelo novo živ-} enjet so 'udi klerikalci obnovili preti Liemu 87cj nizkotni bel.
Novo dobo v slovenskem sc-ko?-bivu je iHCti dr. Viktor M u r n i k. Marsikdo &e že ep-Oi nja bojev, ki so se t krat bili v ljubljanskem Sj-koln Ti bo,i bo davno končani. Bili to principi jalnega značaja in zato se je lahko doseglo sporazumljenje. Mar-s kimu cetane nepozaben trenotek, ko je na TČeraj3rj*m shodu vstal dr. Kušar, ki je svoj Čas vodil opozicijo proti dr Marnikn in možato izjavil, da prepoznava v polnem  obsegu sr-
kolske principe,  ki jih zastopa dr.
Murnik.
Slovensko sokolstvo je preporodi! dr. Murnik. Iz ljubljanskega Sokola je šlo vse delo in v nekaterih letih se je slovensko sokolstvo močno poživilo in raivilo. Nastala so nova društva, v starih društvih se je začelo novo življenje in povsod se je delalo po principih, ki jih je uveljavil in uvedel dr. Murnik, tod bolje, ondi zopet slabeje, ali nekaj se je delalo povsod
Ia da se to delo sistematično uredi, da se zagotovi enotnost in za jamči redno in vztrajno delo, zato je zopet skrbel dr. Viktor Murnik in je sprožil misel o ustanovitvi Slovenske ti kolske zveze.
Kar ima danes slovensko sokolstvo — za vse se ima zahvaliti dr. Murnik u. Reorganiziral je sokolska društva, ustvaril je is nič sokolsko telovadno terminologijo, uredil je telovadbo sistematično, da ni več samo prekacavanje po orodjib, marveč sredstvo, ki vzgoji zdrava telesa in krepke ter intelgentne značaje in vzgojil je celo vrsto vaditeljev, ustvaril je znanstveno podstavo vsemu sokoUteu in ustvaril sokolski list, ki ga sam urf-juje, krr je velikansko delo, ker med vs°mi Sokoli ni nikegs/r, ki bi mogel pri tem pomagati. Dr. Murnik je žrtvoval sokolstvu deset najlepših let svojega življenja, žrtvoval mu vse svoje moči, dosegel uspehe, o katerih je celo nehv&ležu celjski Smertoik moral r»či, da ma zagotavljajo večno slavo — včeraj pa je prejel plačilo za to svoje ogromno delo in za te svoje ogromne ž?t?e. Na Slovenskem še nismo doživeli slu čaja tako ostudne nehvaležno 31 i za strokovno delo, k r -kor včeraj, na ustanovnem shodu Slovenska sokolska zveze, kjer je pri voiitvi staroste dr. Murnik — propade J.
Odkar se po za»?ugi dr Murnika
slovensko sokolstvo mogočneje giba, odkar se število Sokolov mnnž', odkar raste ugled in veljava sokolstva ter se kažejo uspehi Murni kovegi dela, od tedaj se klerikalci kakor besni zaganjajo v sokolstvo in napenjajo vse sile, da bi razbili in razdvojili to veliko organizacijo, ker jih je — strah sokolstva.
Ia ta divja agitacija ni ostala brez uspehov. S Um da seje znatno pomnožilo število S .-kolov, so prišli v dzuštva tudi nekateri nezanesljivi elementi, ki so v večji ali manjši zvezi s klerikalstvom, povrh pa so začeli vplivati tudi politični momenti.
V zeleni Štajerski, kjer je narodna stvar tako žalostna, kakor nikjer druged, tam se je skoval tudi prirc<p: naša sokolska društva morajo bititaka, da bo ž njimi zadovoljna prečastita duhov š č i n s.
Slovensko sokolstvo se doslej ni nikdar bavilo z dnevno politiko in se ni vtikalo v politične boje. Samo po sebi pa se razume, damorabiti napredno, da mora v njem vladati napredni duh. Kdor ni naprednjak; ta ni Sokol, pa naj vsak dan obleče rdečo srajco. Tudi na Štajerskem in na Primorskem so priznavali ta princip do zadnjega časa. Odkar pa so zaceli klerikalci groziti, da ustanove svoja telovadna društva, so začeli na štajerskem propagirati zgoraj omenjeni princip, da morajo sokolska društva biti taka, da bo ž njimi zadovoljna duhovščina.
Posebno živahna je postala ta agi tacija zadnji Čas, ko je prišla na vrsto ustanovitev Sokolske zveze. Pod to zvezo pridejo tudi štajerska in primorska sokolska društva in zato so na Štajerskem začeli rogo-viliti, da mora Zveza biti taka, da bo ž njo zadovoljna duhovščina in s tem zanesli politiko v sokolstvo.
Na sokolski slavnosti v Zagrebu
! č
je bil napravljen komplot, da se postavi na čelo Zveze moža, ki je politično kar mogoče brezbarven, tam je bilo sklenjeno, da se voli dr. Ravnih ar j a, čigar oseba se je zdela zarotnikom garancija, da bo Zveza taka, da bo ž njo duhovščina zadovoljna.
Odbor ljubljanskega Sokola, ki je ustvaril Zvezo, je, ko je dr. Tavčar v naprej odklonil vsako kandidaturo, akleuil kandidirati dr. M u r n i k a. Razlogi za to so bili raznovrstni. Pred vsem so prišle v poštev velikanske zasluge dr. Murnika. Murniku se ne more primerjati noben drugi Sokol na Slovenskem : on je sploh edini mož, ki ima vse potrebne zrn ož-nosti, voditi Zvezo, edini, ki je sposoben voditi Zvezo, da bo dosegla svoje namene. Sokolska zveza brez dr. Murnika je j ezmisel.
A še nekaj je prišlo pri kandidaturi v poštev. Znana stvar je, daje r a v i o dr. Murnik n a j d o s 1 e d n e j ši nasprotnik temu, da bi se sokolska društva angažirala za dnevno politiko. Imel je zaradi tega že trde boje, a vztrajal je na svojem stališču in faktično se n i .S o -kol ikdar vtikal v dnevno politiko. To je bil drugi nagib, ki je napot t odbor ljubljanskega Sokola, da je kandidiral za mesto staroste dr. Murnika. Hotel je spraviti na Čelo p o-litično popolnoma nekompro-mitiranega moža, Čigar oseba je jamstvo, da se Sokolstvo ne bo zapletalo v politične borbe, a tudi jamstvo, da bo vladal v Sokolstvu pravi sokolski Muh, ki ne more biti drugačen, kakor napreden.
Na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru je zmagala Štajerska politika.
Eminentno nepolitičnega kandidata se je podrlo s političnim kandidatom in s tem se je v sokolstvo zanesel politični boj, se je zabil v sokolstvo
klin in provzročil razdor, čigar konsea, kvenc danes še nihče ne more pregledati. Proti dr. Ravniharju kot človeku nima nihče ničesar; nagibe, iz katerih se je nasprotovalo njegovi kandidaturi, je jedrnato razložil dr. Windischer. Ia vsega se vidi, da boj absolutno ni bil oseben, marveč načelen, in v tem tiči njegova velika nevarnost.
V naslednjem prijavljamo popolnoma objektivno poročilo o ustanovnem shodu Sokolske zveze, pripominjamo pa, da je ta zveza po našem prepričanju dete, ki nima življenske moči in bo meralo ali umreti ali pa bo brez-koristno vegetiralo na veliko škodo sokolski ideji.
* *
Včeraj dopoldne ob desetih je bil v mali dvorani »Narodnega doma« ustanovni abor »Siovenske sokolske zveze«. Zastopana so bila z malimi izjemami vsa sokolska društva, ki so poslala 119 delegatov.
Zborovanje je otvoril dr. Ivan Tavčar kot starosta »Ljubljanskega Sokola«.
Pozdravil je zbrane Sokole in S ikolice, katerim je zakiioal sokolski »Na zdai!«
Danes se ima ustanoviti, je nadaljeval govornik, zveza slovenskih sokolih društev, ki je postala že nuj^fc potreba. Ž.icli je le in to bodi slovesno izricano, da bi ta zveza uspavala in da bi iipolnila vse nade, ki se stavljajo vanjo.
Mnogo je b-lj zaprek, predno se je megla uresničiti ta ideja; treba je bilo dolgoletnega truda in dela, da se je dosegel smoter, sa katerim je težilo sokolstvo že zdavna. V teot oziiu so s; stekle nevenljivih zaslug razne osebe, katerim gre vsa zahvala. A brez dvoma si je pride bil za ustanovitev sveze največ zaslug dr. Viktor Murnik, kateremu bodi tudi v prvi vrsti izrečena poaebna zahvala na njegovem požrtvovalnem delu in trudu. Takisto pa je treba izreči iskreno zahvalo vsem drugim,
o
Zakaj sem potoval in kako?
(Da\Je.)
Zelo nestanovitnega značaja je moral biti gospod, po postavi dolg in suh, Čigar redki lasje so bili obli-z*ni, kakor dlaka v vodo vrženega Sčeneta, pod nosom pa mu je kvišku štrlelo nekaj parov skrbno nagovanih kooin. Eno oko je imel oboroženo z monoklom, leva stran ustnic pa mu je visela dobro vidno navzdol. Da je bil suh ko trska, se mi je zdelo Čisto naravno; zakaj mož ni nič jedel, temveč med tem Časom, ko so drugi večerjali, je tekal od dame do de me, vaaki povedal nekaj, kar je moralo biti zelo sladko, ker se mu je vsaka tako sladko n&smejala, slednjič je pa obtičal pri neki mladi, še precej lepi dami, ki sploh ni drugega znala ko smejati se. Vsaj jaz je nisem vide 1 resne niti trenutek. Njen po letih sicer še mlad, toda starikav in bole-hen mož, pa je imel otroka v naročja in mu mašil menda makarone v usta.
Na daleč od mene je sedel za-
ljubljen p*rčeV; vHeti j? b'!^, da st*. novoporočenoa. Pa naj sta bila karkoli že, ti je moje vešče oko t*koj dognalo, da se imata zelo rada. Ves čas sta se držala za roke, stikala glavi povedati sts si pa imela toliko, kolikor se ima komaj pomeniti ven ček častitljivih matron, zbranih pri kavi. Ko bi pa Še kdo dvomil, da sta to novoporočenoa, ga je moralo prepričati dejstvo, ds sta prva od vse družbe postala zaspana in se podala k zaželjenemu počitku.
Kakor pa je že navada slab tne človeške narave, da sreča enega zbuja zavist drugega, tako je imel tudi ta srečni parček mnogo zavid-ljivcev. Z Usti malo prijamo poglede mu je pošiljala ona dama, ki je sval-kala viržinko med svojim umetnim zobovjem, pa tudi na obrazih drugih letoviščario se je brala zavist; gospod z monoklom pa, daai je sioer vse obral, se tema dvema niti ni upal približati. Jas, ki nisem nikdar in nikomur nevoščljiv, seveda tudi temu parčku nisem bil. Natihem me je pa le jezilo, da se ta nevesta, ali kaj je bili, ni nikdar ozrla vame, dasi so vendar ostale dame zdajpszdaj nekoliko pokoketirale z mano, ne re iem, da ravno iz interesa, ampsk
ker s-rr: bil v tej dru?hi nekaka ek sotiAna prikazen D<* sem postal pri tj priliki tudi melanholičen, kdo bi se temu čudil, ki pozna mojo srčno zadevo? Spomnil sem se Agate in si mislil: Tudi ti bi lahko tako zgodaj hodila k počitku, kakor ta parček, ko bi ne bila tako peklensko pohlepna po blagu.
Sioer sem pa po obilno zaužiti večerji, in ker sem bil utrujen, tudi tako sladko počival in drugo jutro navsezgodaj Čil in zdrav zlezel ia poatelje. Po malem nesporazumljenju, ki je nastalo med menoj in postrež-nioo vs!ed t ga, ker sem zahteval jaz v svoji iaščini za zajtrk dve mehko kuhani jajci, ona je pa v svoji Iaščini razumela, da zahtevam surovi, sem zasedel kolo in se od-peljal.
Ker je bila eesta zelo lepa, okolica interesantna, zrak pa prijetno hlađen, sem bil tako iidane volje, da bi bil samega veselja med potoma najraje preobračal kozolce, ko bi se ne bilo bati, da bi pri tem ne pokvaril kolesa. Kjer je bil kraj posebno romantičen, sem razjahal in si ga stoje ali grede natančneje ogledal. Opazil sem, da je morala biti pred nekaj dnevi v teh krajih huda na-
v:htt, ktr je b ia šesta mcAtojua z.** 8U*a s p upi gramoza, prinesenega s tik ceste se vzdigaj Čih gora. Kakih 25 km nižje Chiusaforte se je pa spremenil svet. Do z*aj ozka dolina se odpre, gore se umaknejo nazaj in na stran ter prične se Furlanska ravnina. Gesta je še vedno lepa in gladka ko miza, no visi pa ne več znatno; zato kolo ni več samo teklo, kakor dozdaj, ampak treba mu je bilo nekoliko pomagati. Vasi in trgov, ekot katere sem se vozil, ne bcm tukaj našteval, saj je na Laškem eno se lišče podobno drugemu s svojimi na kup znesenimi neometanimi,starimi in razcapanimi poslopji in ozkimi ulicami.
Znamenito pa je mesto Venzone po svojih mumijah. To so namreč zelo dobro ohranjena človeška trupla is različnih dob, različne starosti in stanu ter obojega spola. Po številu jih je 34 Nahajajo se v stari kapelici v stoječi posituri naslonjena ob zid. Ker je prst, v kateri so bila trupla pokopana, silno suha, je posrkala ia njih vso mokroto, le predno so začela razpadati. Popolnoma izsušena niso mogla vel trohneti. Tako vsaj mi je razlagal mož, ki me je popeljal v kapelieo. (Glej Rutarjevo Deneiko Slovenijo, str. 48) Njih kola
je kak^r tanko usnje, m šioe in živčevje pod njo pa kaker posušen mah. Pri nekaterih so še ohranjeni lasje pri večini tudi zobje, sicer so pa tudi drugi deli ohranjeni kar najbolje, sato so jim ledja zakrita z belimi rutami. Mumije duhovnikov imajo v znak svojega nekdanjega dostojanstva barete na glavi, grbeo nosi še ziaj svojo grbe, debeluhar svoj čezmerno velik, zdaj zgubanČen trebuh. Na vsaki mumiji je prilepljen listek, na katerem je zapisano ime umrlega, dan smrti in starost Najstarejša mumija je, če se prav spominjam, is začetka 18. stoletja, najmlajša od leta 1891.
Z zanimanjem sem ogledoval to odrevenelo okvirje nekdanjih misli in čuvstev, tupatam katero tudi po-tipal, slednjič se pa pijetetno zamislil v ono dobo, ko so tudi te ma« mije Živele, kakor jaz sedaj, se veselile in trpele, dokler niso povzročili snotranji ali zunanji uplivi, da je sieer tako iivo srce nehalo biti, nakar je padla zavesa in konec je bil njih tragikomedije. Garderobo, če se smem tako izraziti, ki je rabila pri igranju tragikomičnih priaov, pa še dandanes hodijo gledat igralei-P°l0ln#l- (Dalje prih)
ki bo na ta aH oni način pripomogli, da s© je mogla osnovati zveza.
Nimam namena dolgo govoriti, ker vem, da je čas zelo pičlo odmerjen in da čaka več nnjnih točk svoje rešitve, a zdi se mi potrebno, da še nekaj posebno nsglašam.
V zadnjem času se je pričela od gotove strani prava gonja proti moji osebi, ker sem jaz slučajno starosta ljubljanskega »Sokola«, in se me je doliilo, da izrabljam »Sokola« v svoje politične svrhe.
Z osirom na to konstatujem slovesno in poživljam v to za svedoka vs3 odbor, da nisem nikdar za-stopal v društvu političnih tendenc, še manj pa, da bi hotel društvo izkoriščati v politične svrhe. Povedano bodi odkrito, da narodno napredna stranka Se ni tako propadla, da bi ji bilo potreba v politične svrhe izrabljati »Sokola«.
S tem končujem in odrejam po Fporedu volitev staroste »Slovenske sokolske aveze«.
Za skrutinatorja imenujem bb. Lindtnerja in Smertnika.
Nato se je zglasil za besedo dr. J o s. Kušar, ki je predlagal, naj se otvori o volitvi staroste razgovor, da se delegatje dogovore o kandidatih. Obentm je naglašal. da je nujno potrebno, da se izbere za starosta zveze zamsljiv in odločen pristaš narodno - napredne stranke (hrup v ozadju) in takšna oseba, ki bo dajala dovolj jamstva, da bo čuvala sokolsko idejo neomadežsvano in tudi izpolnjevala dolžnosti, ki jih nalaga častno mesto staroste. Ker je dr. Tavčar, ki bi bil brez dvoma naj bolj sposoben za to dostojanstvo, odločno odklonil vsako kandidaturo, je ia to mesto na vs*k način najbolj sposoben dr. Viktor Murnik, kateremu naj vsi Sokoli izkažejo svoje zaupanje s tem, da ga volijo za starosto. (Na eni strani burno pritrjevanje na d?ugi hrup)
Po težkem trudu si je priboril besedo dr. Tre o iz Gor c*, ki je go voril približno takole: Pričetek današnjega zborovanja je pokazal jasno, da ni med nami soglasja, da ste se pojavili dve struji, .ki delujete za Bvoje kanddate.
Dr. Kuaar je rekal, da mora biti bodoči starosta odločen pristsš narodno napredne stranke. Oba kandidata dr. Murnik in dr. Ravnihar sta naprednega mišljenja (Kiioi: dr. Ravnihar narodno • napreden ? Kdo pravi to? Kdaj je to priznal?) Zato sem mnenja, da se naj dovoli pri volitvah popolna svoboda in prostost. (Velik hrup, da ni moči slišati ničesar.)
Odločno bi bil za to, da bi se izvolil za starosto dr. Tavčar, ker bi bil to glasen protest proti rovarjenju gotovih ljudi proti sokolstvu in ker bi bil to krepak odgovor na njihove napade ter dokaz, da se sokolstvo ne da vreči pod noge.
Dr. Murnik Bi je pridobil za razvoj slovenskega sokolstva nevenljivih zaslug, to priznava vsakdo (Pritrjevanje), a ker roustiji nasproti drugi kandidat, ki tudi ni klerikalec, (Klici: Ali je sosialni demokrat?) naj odlo ftijo med njima listki.
Nato se je zglasil za besedo tajnik ljubljanskega S ikola dr. Fr. Windisoher. Govornik smatra z ozirom na to, da se govori o nasilni in ratsežni agitaciji proti dr. Ravni harju »z neke strani«, za potrebno obrazložiti, zakaj je Vi odbornikov ljubljanskega Sokola in veČina delegatov zoper izvolitev dr. Ravniharja. Poudarja pa izreano, da je vse te nagibe že v soboto zglasil dr. Ra?« nrharju v lise, ki pa je vilic temu vztrajal pri kandidaturi, od gotove strani predobro pripravljeni. Govornik pravi, da tudi po njegovi sodbi spada v prvi vrsti na mesto sUroste dr. Tavčar, ki si je 'pridobil odličnih aaalug za slovensko Sokolstvo, zlasti pa za ljubljanskega Sokola. Ker pa dr. Tavčar odločno odklanja častno to mesto, in je obveljalo mnenje, da slovenskemu Sokolstvu ni treba jemati za najodličnejša mesta može, ki so sicer zaslužni, pa se ne udeležujejo aktivno sokolskega giba-
nja, so morale za kandidaturo odločiti zasluge, pridobljene s sokolskim delom. V postavata prišla brata Ravnihar in Murnik. Odločali so zgolj stvarni razlogi, osebnosti so bile vsem tuje. Ne odrekamo bratu Ravniharju delavnosti in tudi ne za slug za sokolstvo. Pokazal se je ob mnogih prilikah požrtvovalnega, slasti cb zastopstvih. Če se je ps odločalo zoper njega, leži vzrok v tem, da imamo bolj zaslužnega brata, nadalje da pri njem nismo na jasnem, kaj misli in hoče. Njegovi sieer navdušeni govori dopuščajo tolmačenje na to ttli ono stran O možu pa, ki ga postavimo na mesto staroste, moramo dobro vedet-, kakšnegš misije nja je, ker bo prišel često v položaj, govoriti v imenu slovenskega sokol stva. (Klici: »Res je! Dobro!«) Brat Ravnihar je predsednik društva »Aka demije«, ki je nedavno proglasilo sa svoje glasilo socialnodemokra-tično revijo »Naši Z t piski*. Zati-g&delj amo mnenja, da predsednik takega društva ne more biti vodja slovenskega sokolstva, ki nad vse poudarja narodnostno idejo. Govornik izjavlja, da je sam član »Akademije« in se strinja s nač.-l:, ca katerih je bila ustanovljena, ne more se pa strinjati z vladajočo strujo, Spoj jivosti mad mestom predsednika »Akademije« v teh razmerah in med m^Btcm staroste Sokolske zveze ni ustvariti! (Klici: »Res je! Tsko je!«) Narodnost tu — narodnost ondi. In zakaj se je velika večina v odboru ljubljanskega Sokola odločila za dr. Murnika? Brat Murnik je duša slovenskega sokolstva. Nad deset let deluje z brezprimerno požrtvovalnostjo za sokolstvo; vse, kar imamo, nam je on ustvaril. Terminologija je njegovo delo, prepotreben list »Slo-venski Sokol« je malone iiključno plod njegovega truda. Vse nače'"'ke, vse vad.talje nam je vzgojil onT^Dn je zgradil in utrjal temelj slovenskemu sokolstvu. Vse velike skupne prireditve sokolske bo v prvi vrst' njegova zasluga. Sokoli v drugih slo-vansk.h narodih to vedo dobro. Čihi ln Hrvatje smatrajo njega za vodjo slovenskega sokolstva. On nosih?eme, njemu tudi prvo čast. G.vem k rsv», da je njegovo in vseh pravih So solov mnenje: je kandidiran brat Murnik, se mu mora umakniti vs*k drug slovenski Sokol! (Klici: Res je! Dobro! Viharno ploskanje in odobravanje.) Z njim se ne more enačiti noben drugi. Kdor ,e za to, da ee vodi slovensko sokolstvo v sokoiskem duhu ter v znamenju sokolskega dela, volil bo našega brata Murnika. (Vih&ino ploskanje.«
Napram d.. Windischerju se je zagovarjal dr. Ravnihar — sam.
Žalostne razmere, je reke' govornik, so nastale med nami, vedi se boj proti osebam in ne proti principom. (Burni ugovori). Kar je dr. Win di&cher preje naglašal, mi je res že včeraj povedal v obraz. Na tem mestu izjavljam slovesno, da je moja veBt čista.
Res sem predsednik »Akademije«, a to se mi ne more in ne sme šteti v greh, ker je »Akademija« društvo, čigar glavni cilj je delo za ljudsko izobrazbo. Da bi bili »Naši zapiski« glasilo »Akademije«, ni res. Res pa je, da se je društveni-kom p r i p o r o Ča I o, n a j pr i o b č u-jejo svoja predavanja v »Naših zapiskih.« (Medklic! Ki so organ socialnih demokratov )
V »Akademiji« bo zastopane razne struje, zato vlada v društvu popolna svoboda in te elemente druži pozitivno delo.
Kadarkoli sem javno nastopil, nikdar se nisem pregrešil proti narodni ideji, pač pa sem se vsekdar toplo savsemal sa sokolstvo. Dokaz tega so moja predavanja o sokolstvu in sokolski ideji. Dr. Windiseher ni dosleden, ako mi sedaj šteje v greh »Akademijo«. Že pred poldrugim letom se je ustanovilo to društvo in sem bil voljen aa predsednika, a to se mi takrat ni štelo v greh; dokaz tega je, da čem bil vkljub temu lani vnovič voljen za podstarosto ljubljanskega »Sokola«. Očitati se mi hoče, da nisem narodnjak. Jas pa vprašam,
ali je ta boljii narodnjak, ki ima polna usta narodnih fraz in ki poje pri vsaki priliki »Lepo našo domovino«-, (Kliei: to s d fraze) ali oni, ki pozitivno deluje za narod? 16 let ie delam v »Sokolu« in javnost lahko sodi, kaklen sem. Sklepen svoj govor in naglašam: Tak sem bil in tak tudi ostanem v bodoče. (Hrup in vri«)
Ker se ni nihče več oglasil sa besedo, je dr. Tavčar odredil volitev.
Volilo je 119 delegatov, od teh je oddalo svoj glas 82 dr. Ravniharju, 35 đr. Murniku in dva dr. Tavčarju
Izvoljen je bil torej dr. Ravnihar, ki je takoj pvevze! predsadstvo.
Kb se je razglasil izid volitve, so prst&ši dr. Murnika med nepopisnim hrupom demonstrativno zapustili dvorano, s tem pa je bila tudi zapečatena usoda »Sokolske sveze«, ki je vsled tega brez dvoma — mrtvo porojeno dete. V dvorani je ostal samo dr. Murnik, ki je podal tole izjavo:
Dr. Murnik izjavlja, da je kandidaturo za starosto sprejel skrajno nerad, le vsled mnenja večine ljubljanskih odbornikov, da njegova kandidatura more preprečiti razdor, ki se je tedaj izvršil vkljub njej. Kandidirate me za načelnika. MeBto načelnika smitram za ravno tako važno kakor ono staroste, in mislim si, Če nimam zaupanja, da bi mogel biti starosta, morem ravno tako m&io računati na to, da bi užival pravo zaupanje kot načelnik. Hvala bratom, ki me kandidirajo, kandidature ne sprejemam.
Ko se je polegel hrup, ki je nastal po Murnikovem govoru, se je volitev nadaljevala.
Z vzklikom so bili izvoljeni: dr. D. Treo iz Gorice za I. podstarosto, dr. I. Karlovšek za II. podstzrcsto, B. Kaj zel j za tajnika, I. Vesel za blagajnika, B. Drenik za zapisnikarja, Rogi, Perdan in Viljem za njih namestnike, U1 čak ar iz Trsta, J. Novak iz Idrije in H. S a x iz Kamnika pa za preglednike.
Za načelnika je bil izvoljen soglasno med viharnim pritrjevanjem dr. Viktor Murnik in se je izbrala deputacija, v kateri bo bili gospodje dr. Ravnihar, dr. Treo, dr. Karlovšek in Josip Smertnik, ki bi naj dr. Murnika pregovorili, da bi sprejel načelstvo.
V to se je zborovanje odgodilo na popoldne cb dveh.
Popoldne je zbor otvoril dr. Ravnihar, ki je naznanil, da dr. Murnik vkljub prigovarjanju ne prevzame naČelstva. Za načelnika je bil nato izvoljen Josip S marini k Jz C sija.
Med slučajnostmi je predlagal dr. Josip Straše k, starosta »Sd kol*« v Brežicah, da se naj piihod-nje leto priredi skupščina zveze in sokolski ziet v Brežicah, kar je bilo sprejeto.
Starosta savinskefra »Sokols« Peveo pa je vabil k 251etnici »Sokol..« k 251etnici »Sokola« v Mozirju, ki bo prihodnje leto.
Nato je dr. Ravnihar zaključil zbr rovanje.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 1. septembra. Poslanska zbornioa se prihodnji petek odgodi. V sredo ne bo Sfje zaradi oesarjevega godu Razen debate o vladni izjavi najbrže ne pride na vrsto noben drugi predmet. Po parlamentarnem zasedanju se osredotoči politično zanimanje v češki de Ž. zbor, kjer se bo razpravljalo o v o-lilni reformi po kurijab.
Zopet obstrukcija v državnem zboru?
Praga, 1. oktobra. Glasilo če fikih sgraroev prorokuje« da se bo češka obstrukcija najbrže zopet oži vila. Kako se razvija sedaj parlamentarni položaj, nimajo Mladočehi veselja do dela, pač pa veselje do ob-strukeije. Čakali so dovolj dolgo in radnja vladna izjava jim je povedala, da ie dolgo ni konca iskanju. Voditelji ieike politike spoznavajo iele sedaj, kar je bilo poprej ie opetdvano
rečeno, da so svojo partijo sramotno zaigrali.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 1. septembra. Fe-jervarjjevo ministrstvo ostane do nadaljne odločitve na krmilu Baron Fejervarv pride najbrže prihodnji teden zopet na Dunaj in pri tej priliki se bo naglo zjasnil položaj. Ako koalieija omogoči rešitev krize na podlagi koalicijskega programa, ki ga je sestavil baron Fejervarv, potem bo ie koneem prihodnjega tedna imenovano koalicijsko ministrstvo, sicer pa se reaktivira Fejervarvjevo ministrstvo. V tem slučaju stopi baron Fejervarv dne 10. t. m. pred državni zbor s popolnoma gotovim vladnim programom, ki bo obsegal vsa go-apodarska, polit;čna in vojaška vprašanja s splošno volilno pravico vred. Vsekakor pa prevzame baron Fejervarv zopet vlado Ie ped pogojem, d a dobi dalekosežna pooblastila. Dosedaj mu je cesar odobril vse predložene načrte in nasvete. Nadalje izide baje še pred 10. oktobrom cesarjevo lastnoročno pismo na narod, da pripomore Fejer-varvjevemu programu do veljave.
Vstaja v Novem bazarju.
Belgrad, 1 septembra. Srbsko prebivalstvo v sanžaku Novi bazar se javno punta proti turškim vladnim organom, ker se je podražila desetina za 6°/0. Nad 2000 oboroženih Srbov je prišlo na črnogorsko mejo ter tam tabor j o. Vataši so ujeli 32 turških vojakov s častnikom vrsd. Baje podpirajo vstaše črnogorski častniki pri oboroževanju.
Spor med Grško in Rumunsko.
Bukarešta, 1. septembra. Vkljub prizadevanju avstro-ogr-skega in italijanskega poslanika, da prepričata grško vlado, da Lima prav, se spor čimdalje bclj po os truje. Največ je zakrivil bivši grški poslanik v Rumuniji, Tcmba zis, ki napram časniškim poročevalcem izziva in sramoti Rumu ni j o. Tako je o. pr. rekel, da je v dokaz zaničevanja napram Rumuniji pustil pri poslaništvu v Bukarešti samo portirjn. Rumunsko finančne ministrstvo je že izdelalo odpoved trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena z Grško leta 1900 Uvoz grških izdelkov se popolnoma pre ove na Rumunskem, a nadomestijo se s turškimi in francoskimi izdelki. Istotako se razpusti v deželi več grških cerkvenih oboin, ki niso bile zakonito ustanovljene.
Nemški cesar Viteju.
B e r o 1 i n, 1. septembra Cesar Viljem je predsedniku ruskega ministrskega cdbora osebno izrečil visoko odlikovanje ter pri tem izpregovoril: »Izkazujem vam iste časti kakor kronani glavi. I e vršili at-nekaj izrednega in Rusiji čestitam, da ima takega moža. Ako bi imel. vladarji veliko takih zvestih bIuž<&L nikov, govorilo bi se ugodneje o monarhijah«.
Petrograd, 1. septembra. Car je podelil Viteju grefovstvo.
Dopisi.
Iz Medvod. Kaplan Brajec v Sori ima pravico do bere in sicer ima pravico do enega mernika pšenice v zrnju. Toda Brajec je komoden gospod in ima raje denar kakor pšenico. Zato je oznanil, da bode pobiral denar namesto zrnja. In res so pobirali njegovi eksekutorji od ljudi po pet kron namesto enega mernika pšenice. Kakor znano, velja en mernik pšenice nekako tri krone. Kaplanovi essekutorji so na mnogih krajih res izvabili po pet kron, povsod se jim ni posrečilo. Vse kako je kaplan Brajec naredil izvrstno kupčijo in ker ima Škot take prebri sance posebno rad ter jih vedno protežira, bo gotovo Brajec Še visoko splezal na lestvi katoliške duhovščine.
Iz Šoštanja. Dne 9. septembra priredilo je šaleško učiteljsko društvo svojemu Častnemu Članu gospodu nadučitelju Fr. liernausu povodom njegovega upokojenja in odhoda iz Šoštanja Časten večer, pri kojem se je v resnici pokazalo, koliko ljubezni in spoštovanja je g. naduČitelj užival v našem trgu. Vzgojil je pa tudi, lahko rečemo, dva roda, kajti služboval je v Šoštanju
celih 33 let. Prijateljev in Častilcev njegovih se je nabralo iz vse Šaleške doline toliko, da je bila prostorna dvorana hotela „Avstrija** čisto polna. Slavnostui govor je govoril d rus veni načelnik g. Koropec in v vznesenih besedah spisal slavijenčevo plodonosno delovanje za 471etnega njegovega službovanja oploh, vzlasti pa v Šoštanju. Deželni poslanee gosp. I. Vošnjak se je od slav ljenca poslovil v imenu okrajnega šol. sveta, tržki župan gospod Rajšter pa v imenu občinskega odbora, kojih mnogoletni delaven član je g. Hernans bil. Za zabavo so skibeli ta večer mešani zbor čitalnice, godbeni klub in pa tega kvintet. Vsem ndežencem bode gotovo ta večer ostal v trajnem spominu in gotovo vsi odkritosrčno žele, da se uresniči zadnja, ta večer opetovano poudarjena želja: „Dragi prijatelj Her-naus, užitaj tako zasluženi pokoj čil in zdrav še mnogo let in ne pozabi vdanih Ti ŠoštanjČauov."
Slovensko gledišče.
Anzengruber: „Samski dvor".
Letošnjo sezono smo zaceli v zna menju A n z e n g r u b e r j a. In to dejstvo ni brez globljega pomena. Saj je Anzengruber ustvaritelj prave ljudske drame, polne dejanja, humorja in globoke tragike. In takih iger želi naše občinstvo. Niti ne rečemo, naše širše občinstvo. In ker zbog naših političnih razmer naša glediška blagajna potrebuje občinstva, mnogo občinstva, ji ne smemo Šteti v zlo, ako se je začelo naše slovensko gledišče v znamenju te vrste iger. Sicer nam pa obeta reper-toir, da pridejo do svojega računa tudi oni, ki od drame ne zahtevajo samu lepe 8cenerije, mnogo dejanja, debele Šale in solza polne tragike. — Zaceli smo torej z Aozengruberjem in reči se mora, zelo srečno, proti pričakovanju srečno. Dasi namreč Anzengruber od svoje publike zahteva, da pri njegovih ljudskih dramah misli, je vendar vČe rajšnja njegova drama, „Samski dvor" tudi naši publiki zelo ugajala. Našemu občinstvu namreč najbolj ugajajo one drame, v katerih ni šele treba sti kati po finesah še manje po globljih mislih. Samo globljih misli ne! Kdo bo še v gledišča mislil! V gledišču iščemo razvedrila, kakor si ga iščejo DunajČanje v „Josefstadter-* — ali pa v ,Jantsch Theater" ! — Dasi torej greši slavni Anzenguber proti tem našim primitivnim zahtevam, je Šel vendar slavno in zmagonosno skozi cilj s sv< jim „S a ms kim dvorom". Da se mu je to posrečilo, temu je krivo dvoje : prvič dovršenost njegove drame same in drugo v istini dobra predstava.
AnzeDgruber nam   ni  več tujec. Njegovi „bolski župnik", „Krivoprisež nika, „Četrta zapoved-, „Podkriževalci-so nam že stari zoanci. Sicer Anzen gruber v nas ni našel tistega globokem umevanja, ki gi je našel pri svojih ožjih nemških  rojakih, ali zapustil j< vsaj nekaj sledov. Anzengruber je bil eden p4vih, vsekakor  pa najodličnejši dramatik neolepŠanega ljudskega litja. Meščan in kmet, to so njegove draniat ske osebe, risane z rafiniranim psihi loškim umevanjem.
Njegova sila leži v tem, da zna tako, kakor malokateri drugi, verno in dosledno slikati  značaje In  iz značaje samih se mu razvija   vse dejanje. Pri njem torej dejanje ne izvira iz zunanji';, nagibov, ampak iz notranjosti osebe. Toro; izvija tudi vsa trafika, ki ji zapadejo njegov junaki, le iz njihove notranjosti, iz njihove „vesti."   Tako  tudi v vče-rajšni   premieri,   „Samski dvor = Francka, sirota in samska po sestnica bogate kmetije („Samski dvor-se   je   zaljubila   v   svojega velikega hlapca, Lovrenca. Dasi  že prece v letih, vendar še doslej ni vedela, ks je ljubezen. Njena vzgoja je bila t da ni Francki  nikdar   prišel   pred oči vsaj malo Čeden fant. Novi veh k Mape* pa je brhek fant; kaj Čuda da je tudi v njeni nedotaknjeni du*i zaplap ' lal sveti plamen ljubezni. In sama mu prizna, da ga ljubi. Tudi   v njegovem srcu se je zgeuilo nekaj, kar je sea soma vzrastlo v nekaj silnega in neodo ljivega. Tudi on jo  že zdavna ljubi. Francki  je   Lovrenc prva ljubezeu In zato zahteva od njega, da mora tndi ona njemu biti prva in edina ljubezer. da ji mora on darovati vse svoje srce, svoje nedeljeno srce. In ta njena zahteva, izvirajoča iz njenega nedotak njenega srca, postane tragična. Lovrenc je namreč že preje nekje v neki drugi tari   ljubil dekleta  in  imel  otroka l nJim- fDalje pnb 1
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2.^oktobra.
— Občinski svet ima v torek 3. oktobra ob petih popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedništva in poročila o škontra-eiji mestne blagajne; o prošnji A. Rodovih dedičev sa povišek ie dovoljene podpore za zgradbo vrtne ograje; o predlogu mestnega msgi
gtr&ta glede prodaje smrek v Tivol tkem   gozdu;   o   dopisu kuratorija kmetijsko  kemijskega preskuSalidca It Kranjsko ia  pr spe vek; 6 predle gin oziroma resoluciji strokovnega društva tekstilnih  delavoav  in de l3vs; o oddaji Etisabetne ustanove ii učenke višjih strokovnih šol na paaaju  ali  v  Pr«g«;  o prispevku mestne  občine  za  obrtno nadaljevalno šolo o priliki združenja mestnih pripravljalnih tečajev z nadaljevalno šolo na c. kr. realki; o prošnji monterjev mestne  elektrarne in vo dovoda sa prispevek k popravilu njih koles; o prošnji nekega stražnika za podporo  in o računskem zaključku mestnega   užitninskeg*   zakupa za leto 1905.
— Socijalnodemokratidna demonstracija. Dunajski socijalni lemokratje bi se radi iznebili ministrskega predsednika barona Gautscha, ker jim ne gre tako na roko, kakor cjegov preduik Kbrber. V ta namen so ikazali svojim agentom, da morajo novsod prirejati demonstracije proti Gautschu in za splošno in enako volilno pravico, ob enem pa obljubili, da
ačno v parlamentu velikansko akcijo. Oboje se je ponesrečilo. Z blesteČimi trazami napovedana parlamentarna akcija se je korenito ponesrečila in tudi demonstracijska zborovanja so  se Ie v ekaterih industrijainih centrih obnesla, iso pa imela prav nobenega pozitiv-ega efekta. Ljudje  so  takih demon« tracij že tako vajeni, da se zanje ne menijo dosti.  Za  Nemci  in  Čehi so ončno pr capljali tudi  ljubljanski socijalni demokratje in priredili v soboto zvečer v areni „Narodnega doma" zbo ovanje z dnevnim redom : Gautsch in p! oŠ na volilna pravica. Ker  se  je te dni   dr.  Tavčar   v   državnem zboru izrekel    proti     splošni    in enaki olilni      pravici,      je     Čisto na-avno, da se je na soc. demokratičnem hodu govorilo tudi o tej izjavi dr. Tavčarja Glavno besedo na shodu je imel Ko-eiček Linhart, kar je vzelo zborovanju vso resnost. Linhart se je hudo napenjal, da bi zborovalce spravil v neko ogorčenje, ali uspehov ni imel. Ker je pričakoval Jqju-klicev, je večkrat zagrni elo „bravo". Ko je Linhart z veli-anskim trudom dosegel nekoliko klicev „dol z Gautschem", je neki redili j (.') zarezal na dotičnike. „Kaj dol Gautsehem" in „boš tih!" Linhart se e s svojim  votlim  patosom posebno aganjal v dr. Tavčarja in se povzpel do gorostasne trditve, da pojdejo soci-listi   na  ulico in  tam vršili sodbo, rugi govornik je bil Ko c m u r , ki je apadal  narodnoradikalno dijaštvo, na nar   mu  je odgovarjal jurist  Z r j a v. borovalci so ploskali tako Zrjavu ka-r Kocmurju, dasi sta zastopala ravno asprotni stališči. Ko sta    Linhart in okan znova pojasnjevala, kako grozo ito  krivico   delata  baron Gautsch in dr. Tavčar  socijalnim demokratom, se je velik  del zborovalcev odpravil na alico.  Med  priganjači  je bil posebno vnet neki Poglaj, ki je bil do zadnjega Časa uslužbenec pri bankerotnem soci-jalnodemokratičnem kon3umu in bi zdaj rad dobil kako drugo sinekuro. Demonstrant je so  šli najprej pred dež. vlado in tam žvižgali ter vpili pereat, potem pa 30 se odpravili  na Breg in se tam na veliko zabavo ondotnih stanovalcev prodncirali   z   žvižgaujem   in pereat klici.   Tej demonstraciji je sledila Čez nekaj    časa    protidemonstracija, pri kateri se je klicalo „živio dr. Tavčar."
— Protestni shod proti podraženju mleka. Ljubljanski meščani so se zbrali včeraj popoldne brez posebne agitacije na vrtu gostilne Perlesove, da dajo duška neopravičenemu podraženju mleka. Prišlo je toliko občinstva, največ ženskega spola, da je na obsežnem vrtu primanjkovalo prostora. Shod je otvoril g. Turna, & je bi tudi soglasno izvoljen za predsednika. Za njegovega namestnika je bil izvoljen g. A1 e š , za zapisnikarja pa g. Hibšar. G. Turna je otvoril zborovanje ter poročal o podraženju mleka sploh. V svojem govoru je podarjal, da je bil ravnatelj kmetijske družbe, g. Pire, prvi, ki je deloval pri okoličanskih kmetih na to, naj podražijo mleko. (Burni klici.) Navajal je, da ^a gospod ravnatelj 1000 gld. letne place v namen, da poučuje kmete o ^mnem kmetovanju, ni pa njegov na-tofcn, hujskati kmetovalce proti meščanom. (Med zborovalci je nastal silen ^rišČ. Slišale so se zelo trpke opazke.)
Ta gospod je rekel kmetom, da je vseeno, ako podražijo mleko za 2 ali 4 vinarje,  meščani ga bodo vendar radi kupovali.  (Zopet vrišč.)   Ravno tako strasten agitator proti meščanstvu je bil mlekarski nadzornik L e g v a r t. (Zopet vrišč.   Klici:   Naj se le oženi, pa bo videl, kaj je draginja v mestu!) To podraženje ni pravično, temuč le naskok na ljubljansko prebivalstvo. Take prilike za ugodno prodajo mleka nima nobeno drugo mesto, ker je okolica povsod bolj oddaljena. Ljubljanski okoličani pa prinašajo vse živilske potrebščine  iz  neposrednje   bližine  in vse drago prodajajo. Tu se vidi, kako kmetje potratno živijo na stroške meščanov. Nas vidijo le v nedeljo, kadar si malo oddahnemo  ter  pridemo  na sprehod. Posebno  sramotno  se  obnaša  pri tej akciji „Slo venec", ki vedno govori, da gre v boj za ljudstvo, a tu se gre za ljudstvo, največ za njegovo ljudstvo, a on je na strani oderuhov. In vendar ravno mestni nižji sloji dajo ves svoj zaslužek klerikalni stranki   za maše, očenaŠe itd.   Cigararice (in teb je bilo jako mnogo  na  shodu) žive skoraj od same kave (Klici: Ali krompirčkov!), in dasi so klerikalne podrepnice, vkljub temu je  „Slovenec"  za to, da se jim vsak grižljaj podraži, kakor v nobenem drugem mestu. (Klici tobačnih delavk: Sramota 1 Oderuhi!)   Vsaka krava da kmetu   na   leto   samo   na mleku zaslužka 336 K, vrbutega daje še teleta in gnoj. In uradnik, ki nas me ščane zopet hoče udariti z novim po-draženjem,   se  dela naprednjaka. Obžalovati je, da se je tako daleč odmaknil od svoje naloge, da hujska proti ljubljanskemu prebivalstvu. Delavci, ki zaslužijo po 60 do 70 kr. na dan, si prave kave ne morejo privoščiti, njihova kava je bolj  podobna   žegnanl vodi (Klici: lugu!) In vkljub temu piše »Slovenec", da je kmet revež.   Če pa pridemo mestni rokodelci in obrtniki na deželo, se norčujejo kmetje: „Kaj bodo ti ferdamani anestni škrici, celo uro se dijo pri četrtinki vina !" Seveda kmetje se bahajo pri „Štefanu". Ako bomo mi tako edini, kakor kmetje, bomo videli, kdo   bo  zmagal.   Govorijo,  da bodo maslo delali, a tu jim bo trpka predla. Par dni se bomo že zdržali brez mleka. Če ga tudi  po T kr. plačujemo, je še vedno predrago, ker je po stari meri bilo dosedaj pravzaprav po 6 kr. Ako imajo gospodje pri „Slovencu" v kleteh vina na razpolago, mi ga nimamo, komaj  vsak teden si ga moremo privoščiti četrtinko. In ravno ta stranka ima v meščanih molzno kravo, ki nas odira ter ima za nas le prijazne obraze, ako voha kako posojilno knjižico, sicer pa so mednarodni. Koliko imamo v mestu vdov z otroci, ki služijo na mesec 8 do 9 gld za postrežbo, kako naj plačujejo   te   dražje  mleko.   Mi  živimo od tedna  do  tedna  ter nismo  založeni z denarjem,   kakor   gospoda  pri „Slovencu".  Tretji gospod, ki je proti meščanstvu  in  za  podraženje mleka, je Seliš k ar, lastnik dveh mlekaren v Ljubljani. Hotel je odirati meščanstvo na ta način,  da je nahujskal kmete, naj podražijo mleko, Češ, stranke bodo kmetom odpovedale in pri njem kupo vale. Tega gospoda si je dobro zaoom-njti, in nihče  naj ne gre k njemu kupovat mleka. (Drastični klici.) Nadalje je povedal, da je Skofja Loka in okolica ponudila, da bo za 14 h dostavila mleko v Ljubljano. In ta Seliškar je Šel kmete naščuvat, naj prestopijo rajši j k mlekarski zadrugi. Mi nimamo 24 ur časa za postopanje.   Mi delamo v letu 12 mesecev, kmet pa Ie 5 do 6 mese cev, potem pa za pečjo sedi.   Nam ne dopušča premoŽenje,  se voziti v Rim in v Lurd, a okoličanski kmet to lahko stori,   češ, jutri bom pa Ljubljančane udaril.  V tem   trenutku  postopa vsa Ljubljana solidarno,   kakor  morda še nikoli. Nihče naj se ne vda drugače kakor po sedem krajcarjev liter. Bomo videli, ali bodo hodile okoliške punice se nadalje v lakastih čevljih in polžastih nogavicah. Gospa Neža R o pič se je nato v drastičnih besedah oglasila proti podraženju mleka. Povedala je, da nekatere ohole gospe kršijo solidarnost, ker je neka gospa rekla, da bo kupovala mleko, četudi je po kroni, da se ji nič ne smilijo matere, ki imajo veliko „panžev". (Klici:   „Ako nima 16  otrok,  ni krščanska mati! Ako pa nima nobenega, pa jo je hudič obsedel!) G. Hibšar je rekel, da je bilo mleko vedno ene cene in okoličani so bili zadovoljni. Sedaj se mleko  podražili  z umetnimi mahinaci-jami. (Klici:  Volitve se bližajo!) Pravemu kmetu se zdi še danes 10 kr. primerna cena za bokal mleka Pri novi ceni se hočejo le prekupovalci okoristiti na stroške malega kmeta. Prekupovalci bi radi molzli kmeta. Slišal je kmetice, ki so rekle: Ne bom ga podražila, saj je že tako predrago. Mali posestniki z 1 ali 2 kravami bodo pri tem udarjeni. Veliki posestniki pa že itak pridelavajo krme,  da jo prodajajo. Bodimo solidarni ter jejmo rajši prežganko.  V 3 do 4 dneh pa nam bodo prišli ponujat mleko. Za neobhodno potrebno pa na prosimo g.  Župana, da nam priskrbi mleka po primerni ceni. (Klici: Živio župan!) G. Turna je izvajal, da mle-
karji na deželi dajejo mleko po 3—6 kr. Za siratko pa morajo plačevati še 1 kr. Pire in Legvart hodita le od fa-rovža do farovža, ker iščeta mandatov. Neki Kordelič je začel govoriti, da gospoda ne pozna delavca, kadar gre za zboljšanje njegove plače. Tedaj se Še nikdar ni mestni magistrat oglasil. (Viharni klici: To ne spada sem 1 Tukaj solidarno zahtevamo znižanje cen mleku!) Nastal je vihar da ni smel govoriti. Končno mu je tudi predsednik odvzel besedo. Odgovarjal mu je g. Hibšar češ, da je prav, da se za delavce poteguje, a tu se ne gre samo za delavstvo, temuČ za vse sloje. Ravno delavec plačuje najtežje mleko. Bodimo v tem voraŠanju edini. Mlekarji so si sami najbolj pokvarili, ker bodo strogo kontrolo vani. (Klici: „Na štepanjski mitnici Še ni kontrolorja!) To je bila dobra županova ideja, zato mu kličemo: Bog ga živi! (Viharni Jdici!) Končno se je predsednik zahvalil za mnogobrojni obisk ter obljubil še več takih shodov, dokler ne zmagamo. (Navdušeno klicanje.)
— Okoličanski gostilni« carji za podraženje mleka.
I a vedeli smo, da airttujejo nekateri okoličanski gostilničarji z *eo n\\o io z rasnimi sredstvi pri kmetih za po draženje mleka Pritiska se na mlekarje in na mlekarioe celo z grož njami, da bodo kasnovani z denarnimi globami. Prosimo zatorej svoje naročnike, da nam sporoce i m a n a takih agitatorjev, da jih obelodanimo! Proti brezvestnemu hujskanju in terorističnemu pritiskanju na zbegane kmete je treba nastopiti z vso energijo. Velik del mlekaric je že popustil od svojih neutemeljenih zahtev; zatorej ie treba prijeti huiskače!
— O Prešernovi slavnosti je priobčil lepo, kratko, a markantno pisano poročilo tudi „Tršćanski LIoyd." Pisec „Adriaticus" pravi v svojem poročilu: „Srca sakupljenoga naroda titrala od milja i narodnog zadovoljstva, kucajući brže. A u mnogim očima prisut nika zacaklila topla suza . . . suza, koja je taj dan orosila i zalila mladu i nježnu biljku čvršće sloge i bolje budućnosti svih južnih Slavena.4*
— „Slovenska Matica". Lstošje druš'veno knjige izidejo ob »Novem letna. Zato pozivlje upravnš-štvo vse po v-rjenike in posamezne uđs», k udivne še niso plačali, da pošljejo ađaino kar najhitreje, najpozn.^o pa in zanesljivo do 15 novebrat. 1. Če hi teg* ne storil-, ne pridejo v imenik ili tudi ne prejmejo knjig.
— Svobodomiselnim slo • venskim abiturijentom. Dob;% počitnic, katera Vam je nudil* dovolj Časa, da ste sa odločili, bodete )i nadaljevali svoje studi e na kaki univerzi, je minuta. Gotovo je, da st* Vam je  bilo veliko  ložje odloč't-glede svojeg. bodoSega poklica, kater pa,  v katero akad. društvo bo dete vstopih. Id*jet katore previ-vsjo naša društvo,   smoter,   za katerim atrami n*£e društvo, Vam je znan. Ii društvenega delovanja in iz okli cev, katere je društvo raiposialo na slovenske ahiturijente, ste s-j lahko prepričali, da je        Dunaju edino naše   društvo   zmožno   vzgajati in vzgojiti   ne   kimavcev  in uskokov, ampak  krepke  značaje,  katere n&F elovenski r:*rod od d »je do dne sil neje potrebuje. Za to j^raći podlaga, na kateri je naše društvo ustanov-ijono, katera je edino prava, katera pa manjka  vsakemu drugemu slo venskemu   atoademičm-mu aruštvu Ni namen agitirati za naše društvo. Te vrstice veljajo dotičnim, kateri imajo vkljub neštetim, a neutemelje n>m napadom na naše društvo pogum, vstopiti v naše  društvo, po gum, si pridejbti in nositi ime »svobodomiselni   slovenski akademiki« Mad srednješolskim in visokošolskim življenjem zija grozen prepad, kateri ja požrl Že veliko slovenskih akademikov in katerega je težko premo sttti.   Prišli bodete v čisto nov svet, y katerega Vam j* bil  pogled po polno zabranjen.   Treba Vam je iz kuŠenega vodnika, za kar ni nihčb bolj zmožen kakor s^aretši akademik kolega.   Temu so nevarnosti, katere prete novodošierou naraščaju, dobro znane.   K tor ima namen vstopiti v naše društvo, naj mu bo prva pot v društveni   lokal,   kateri   se nahaja •VIII. Atserstrasse št. 7 II. stop. 11. nadstr.«   Tu bode  našel vedno odkrite tovariše, kateri mu bodo v vsa fcem oziru c največjim veseljem na razpolago. Za društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju. Odbor.
— Podrta tabla. Na Sari je postavilo »Slovensko planinsko dru Atvo« kažipot tablico k Sv. Katarini. N* veder Malega Šmarna je izginila tablica s atebrčkom vred. Kdo jo je podrl? Olgovor je lahek, ker je znano, kako divjaški ljudje bo pri Brajec - Brenoetovi stranki. Ako mislijo ti auroveži, da so škodovali samo planinskemu društvu, se motijo; tablica je koristila tudi romarjem, ki gredo k Sr. Katarini prosit sa pravi
um in pamet, katbro pot naj bt vendar  te  enkrat  tali  tudi   Brajec in Brenoe pa Tone Trobentici is Ljub tjane.
— Natakarica padla v staklane crepinje. V Celju je natakarica E m a L i p n i k padla po stopnicah in padla v zaboj, v katerem so bile steklene črepinje. Obresala se je tako strašno, da ji je toliko krvi odteklo, da se je zgrudila privedli v okrajno bolniško blagajno. Poslali ao jo v bolnico
— Zaradi nevarnega pre-tenja je bil aretovan v Trstu delavec Ivan BorČi č. Na policijskem ravnateljstvu so spoznali v njem velikega tatu, ki ga celjske oblatti ifilejo ž a tri leta.
— Nesreča. V Skednju pri Trstu je pri eksploziji nekega kotla vrgel zračni tlak tehničnega uradnika Rudolfa S a n z i n a tri metre globoko; da si je na več krajih zlomil nogo in dobil 15 cm dolgo zevajočo rano na čelu. Prepeljali so ga v bolnico.
— Prepoden tat. Včeraj zjutraj okoli 7. ure je prišel v »Lsoni-num« bsračit neki neznanec. Mad tem Č&som, ko je šla usmiljena sestru v kuhinjo za berača nekaj iskat, j« ta vlomil na hodniku pri kapeli nabiralnik in vzel iz nj<*ga 2 K 30 v denarja. V trn trenotkn je prišla pa sestra iz kuhinje in se jo je tat tako prestrašil, da mu je ves denar padel na tla, potem je pa zbežal. Navede-nec je okoli 50 let star, srednje šibke postave, ru; vh brk, ima ponošenn suknjo, ponosen trd klobuk in bel telovnik.
— Preozke ulice so bile danes ponoči nekemu fijakarskesou htapou. Sadtč na kozlu je konja cu-kal sedaj na to, sedaj na ono stran in vozil več po hodnikih, kakor po časti. Slednjič je prišel pred kavarno •Prešeren« in peljal po hodniku, kjer ae je konju utrgala vprega, vsled če-aar je obstati. Ker ga je stražnik opomnil, da naj konja pelje domov, se je fijakar spomnil na vsa imona, kolikor se jih je naučil v prirodo-znanatvu in Ž njmi toliko časa obdajal stražnika, da ga je ta siednjU odpeljal v »šp«hovko«.
— Mrtvega so našli danes zjutraj za Paioblovjm zidom na Mtrji bivšega 47 letnega poštnega hlapca Jožttf* Preka. Policijski zdrav mk g dr. I. ner je konst&toval, da ga je zndsU srčna kap Prekovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Na ^popotovanje" je odšlo v soboto popoldne neko 3latno dekletce ter srečno prikoračilo od Ambroževega trga do UrbanČkove gostite na Jsžio'. T&ca jo je srečal posestnik Anton Ramovš, ko je v Ljubljano pelifel gramoz, jo vzel na voz in jo potem oddal policiji, ki je starša ^bvt^etJla, da  so prišli po njo.
— Aretoval je danes dopoldne mestni policijski nadstražnik VeČerin brezposelnega kleparja Viktorja Finaja, rodom iz Podkloštra pri Beljaku, ker je natakarici Ivani Farbarjevi na Ra-deckega cesti ukradel površnik, vreden 16 K. Fina tatvino priznava, komu pa da je površnik prodal neče povedati. Izročili so ga sodišču.
— Slovenci v Ameriki. —
V rudniku je ubiio v Brad-locku 251etneg» Ani Jugo, dom* ■-d Sv. Eme na Štajerskem. — Obe nogi je zdrobilo v H>bin^u v nekem rudniku Janezu V e r d e r-b e r j u, podomade R^lji. — V »h i š i veselja« zaklana je bil v J hn strwiu Slovenec Josip Marata. Zafciai g* 1« nt ki Maver, ki je prišel v hišo iskat svojo pobeglo ž«no.
* Najnovejše   novice. —
Dunajski mesarji proti kr ščanskim socijalistom. Na občnem zboru dunajske mesarske s •druga se je bilo očitalo vla dajoči krščansko-sooijalni stranki, da ni ničesar ni storila za obrtni stan. temu$ g* je pmletarizovala. Žito je treba, da se to stranko spravi od vlade.
— Strašni čin. V Horodenku v Oalioiji je trgovec Berko streljal na svojo ženo in sedem otrok. Zsno m tri otroke je usmrtil, trije otroci pa so nevarno ranjeni. Morica so od-veih v blaznico.
— Ako grof krade. Pomožni uradnik v trgovinskem ministrstvu grof M v ar is t ArB-Vasegv je ukradel svoji gospodinji 500 K. Du najski sodni dvor pa ga je oprostil, češ, da je tatvino najbrže izvršil v dušeni smedenosti.
* Bolezen raka je razširjena sicer po vseh delih sveta, toda le po srednjem pasu zemeljske oble. Bolj ko se blržamo severnemu ali juln^mu tečaju, redkeja je ta bolesen. V Grenlandiji, Islandiji, Sibiriji in Severni Ameriki, kakor tudi v Afriki, Perziji in Siriji je rak popolnoma neznana bolesen. Is tega se vidi, da baoil te bolezni ne prenaša prevelike vročine, pa tudi ne prevelikega mraza.
* Mali rsčunsr. Nadzornik je vprašal nekega dečka v prvem razredu: »Koliko je pet in ena?« DaČek ni odgovoril. Nadzornik: »Misli si, da ti dam pet kuncev in ie enega kunca; koliko kuncev bi potem imel?« Deček; »Sedem.« Nadzornik: »Kako na računaš?« Dc*Ček: »Eoeg* kunca že imam sam doma.«
Telefonska in brzojaTim poročils,
Brno 2. oktobra. Včerajšnji nemški ljudski shod je bil prav mnogoštevilno obiskan, ne toliko iz Brna, kakor iz drugih nemških krajev. Navzočnih je bilo 36 državnih poslancev. Govoril je tudi Wolf Dr. Kathrein je pisal, da je proti ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu, pač pa za to, da se ustauovi v kakem pred-kraju V enakem zmislu je pisal tudi Lueger. — Češki ljudski shod se je znamenito obnesel. Govorili so Klofač, Hruby, Heimrich, Skala, Žitnik in drugi. Po shodu je 3 0 000 Cehov demonstriralo po ulicah. Z balkona sta govorila med drugimi Stranskv in grof Stern-berg. Prišlo je na več krajih do krvavih rabuk. Ranjenih je bilo 170 oseb; mnogo demonstrantov je bilo aretovanih. Profesorju nemške tehnike, Well-nerju, je bilo izbito oko. Na čeških in na nemških šolah so bila vsa okna razbita Kakšen političen efekt bo imel ta dan, se še ne ve; Cehi so zadovoljni, ker so sijajno dokazali, da Brno ni nemško mesto.
Praga 2. oktobra. Tu so bile velike protinemške demonstracije Pri raznih nemških društvih se demonstrantje razbili dva okna.
Budimpešta 2. oktobra Poslanec Lengyel agitira za to, naj semadjarski boj zanese v armado. Oficirji naj se družabno bojkotirajo; madjarski reservni oficirji naj odlože šarže. Vojaštvo pa se naj naščuje, da se bo pokoravalo samo madjarskim poveljem s pretvezo, da ne ume nemški.
Budimpešta 2. oktobra Koa-liciiski odbor je danes sklenil, izdati na narod manifest in obtožiti ministrstvo. Dalje je sklenil, kar treba za slučaj, da bo parlament funkcijoniral, kakor tudi za slučaj, da se odgodi.
Budimpešta 2. oktobra. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo obe d eni o n s traci j -cijski bakljađi. Zdaj so Kos-suthovci in socijalisti naznanili za dan  6. t. m. dve   novi  b a kl j adi.
Budimpešta 2. oktobra. (letaj je ukazal ustaviti sodno postopanje proti vsem železničarjem, ki so se meseca aprila lanskega leta udeležili stavke; obsojenim je kazen odpustil.
Gospodarstvu.
— Ljubljanska »kreditna banka v Ljubljani. Meseca septem-hra 1905 se je vložilo pri Ljubljanski kreditni banki na vloine knjižice in na tekoči radan 1,794.996 K 79 b, dvigm'o pa 1536.539 K 16 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meat>ca septembra 1905 6,719.902 K 73 h.
— Splošno kreditno dru-Atvo v Ljubljani* Denarni promet meseca ■«m«emt»ra\ 1905: S^rejemki 234 638 K 20 b. izdatki 230 837 K 92 h. Skupaj 465476 K 12 h. Latoi promet od l.januvarja do 30. aeptembra 1905: Spreiemki 2,153 204 K 29 h. isdatki 2.149404 K 01 b. Skupaj 4 302.608 K 30 h.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za druga a neomejenim poročtvom v Ljubljani. Bilanca % dnem 30. septembrom 1905. Aktiva: Gotovina v bla-paini 31344 K 87 h, naložen denar 947 420 K 27 h, vrednostne listine 355 389 K 05 b, posojila 6,637 547 K 76 h, zadružni dom 209.454 K 80 h, nepremičnine 166 880 K 83 b, prehodni sneski 2473 K 61 h, inventar 4185 K 40 h, zaostale obresti od 31. destmbra 1904 102 613 K 48 h. Pasiva: Reservni zaklad 121 226 K 15 h, deleži 25 466 K, pokojninski zaklad 13405 K 81 h, hranilne vloge 8,074037 K 84 b, predplačane obrati nd 31 decembra 1904 24.187 K 40 b. Upravno premoženje 8457 309 K 57 b. Denarni promet 23,578 644 K 11 h.
Bonna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni knrzi dan. bora« 39. septembra 1906.
t* i
i«
■ -. u
41/0'
»v;
SV/
omiai'.a
majeva renta.....
arebroa renta . . . . . avetr. kronska renta    , .
9 alata , . . ogrska kronska ..... „ alata . . . . i i posojilo dežele Kranjska . tVt'/i P0"^110 mesta SpUet .
4»/i0/i       » «      Zadar •
4' .,° , bos.-here. žel. pos. 1902
4 , češka. dež. banka k. o. .
€*/••/* zst. pisma g al. d. bip. b. peet.   kom,   k.   o. a.
100/0 pr.......
s&st. pisma Innerst. br.
„      „     ogrske cen. dež. hr. ......
s. pis. ogr. hip. ban. . obl.  ogr. lokalnih le-
ier.nic d. dr.....
B obl. SeŠke in d. banke . 4.°^ prior. Trst-Pored lok. že!
4°/3 prior. doL žel.....
**/, a Jož. žel. kup. V , . V ,l ; ■▼st. pos. sa žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1860', .... tiaske
nem. kred. I.
« rt    W« n
»gr. hip. banka . srbske a frs. 100'* turška .... Baailika        sraSka . . Kreditna Inomošk« Krakovska ljubljanska aVvst. rod. križa Ogr,    „ a
Sndolfovt c -
cjaleourška 9    .   . .
Dunajska kom.   . •
Južna želecniea .... Državne želeaniee    .   . • Avetr.-ogrnke bančna delni«« ▲ ▼str. kreditna banka   . . Ogrska      ,       »      • . Žnrnostenskc        „       . . Premogokop r Mostu fBriii; Alpmake moetau .... Praške fei. indr. dr. .   . . Ečma-2Murii?yi   , , Trbovljake prem. dražbe ^7str. orožne tovr. družbe freske sladkorne dražb«
IX fer. «ekm
tO franki .......
%0 mark«.
J-everelgna ...
Uarke........
LaČk* bankovat.....
Bublii .......
^•»arji. .
Denar
100-40 100-40 100-60 119-40 96 36
50-99 10060 100* — 100-40 lOOiB 10025 100 85
106-5S 100-60
100-— 100-10
100-— 100-76 9990 *9'60 318-25 101*45
160 50 «9b 75 166 25 302 — 302 50 267 — 103 — 147 25 26-475-— 78 — 93"— 65 — 54 50 3475 62-74 — 615'—
104 6T9
1642 683 792 247 6 U 644
2774 :>54 3C5 576 2 58
it »eo
100- 60 10060 10070 119MO
96-55 115-45
ior—
101*60 tO* > —
101- 40
100 45 101-66
101 85
107-65 10150
100 60
101 —
101*-
101*76
100' -319 25
102 45
162 60 297 75 168*25 312 — Sli — 274 60 110 50 14825 28 — 484 50 83 — 99 — 70 50 56 50 3625 66 — 78 — 546- -
50
105 — 6S0-— 1652 — 684'— 793 75 249 — —! 657 — 60 6*45 60 —|x784-— 25 555 25 — 310 — 686 -160*-
11-36 19 08 2347
\ 17-32!
96 45 i64 —I 4'6« i
11 40 19-11
23 55
24 04
117*68 $5-65 *54 hO 6 —
■eteorologično poročilo
".ikita morjent 306'S.   Sredsj! araod tlak 786-0 an
c; »j o*	Čas j ogrsarn VR13JR	i *^aro-1 j metra 1 1 v mm j	|J Vatro-ri	3a».M
30	ft zv	730 9 |	14 8 si szahod	del. oblač.
1	7. ?j.	730 5 730 3 !	10 0 1   si. jug 19 3 ; si zabod	megla del. jasno
n		728 3 1	13 2 ' sr. jzah.	nevihta
2.	7. sj a pop.	:26 6; 727 1 i	9*4 sr svzho*i 8 8 (aL j vzhod 1 1	dež oblačno *
Srednja temperatura sobote  15 7 cer male: IS 91 in nedelje: 14-2°, norm. 12 B- Mo krina 24 urah- 6 7 mm in 38 8 mm
V globoki žalosti javljamo v lastnem in v imenu vseh sorodnikov, daje gospa i»,
Bliza Matajc
roj. Jugoviz
Boimetnica tvrdke A.  Globotschnig v Straži.šču pri Kranju
previđena s sv. zakramenti, dane a ob S. uri p opoldan preminula.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 2. okt. t. I., ob 6. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se bode brala v torek, dne 3. oktobra, ob 9. uri dopoldne v župni eorkvi pri Sv. Martinu.
Stražišče pri 30. septembra 1905.
Kranju, dne
fijudealt I?In<a\|«», soprog. F a nI llolenz roj. Hlataje. Ij«?© Mateje, otroci — Peter Jugoviz, Leopold* na avnlk roj. J tiaro vlz brat in sestra. — Edvard llolenz, zet — Fran llolenz, vnuk. 3158
ca
cd
co
Učenca
krepkega, iz dobre hifie, veščega slovenščine in nemščine, sprejme takoj
trgovina z usnjem v Ljubljani Jurčičev trg št. 2.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti svoje preljube soproge, za mnogočastuo spremstvo k zadnjemu poHtku, za darovane krasne vence in za ganljivo nagrobnico izrekam tem potom vsem ljuoim sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno 5e udom iu pevcem Čitalnice iskreno zahvalo.
Na Vrhniki, dne 30. sept. 1905.
3156
Anton Komotar
c. kr. notar.
Kupi
3)
„Ljubljanski Zvon" letniki 1883, 1886, 1896 in „Dunajski Zvon" letniki 1870, 1878—1880. — Ponudbe s ceno pod „Zvon",  poste  restante, Ljubljana.
za  veliko  fino  delo   se takoj sprejme.
KJe> — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3-gj
Mlad
Sal
eka
kompletna, Čisto nova, se ceno proda.
Vpraša se pri Tereziji Fruss na Rimski cesti št. 23, I. nadstropje na dvorišče. 3160
vešč trgovine z mešanim blagom, z dobrimi izpričevali, želi s 1. novembrom premeniti službo, bodisi v mestu ali na deželi. — Več pove uprav. „Slov. Naroda". 3080 -6
Trgovski pomočnik
boljša moč, ki je dobro izurjen Želez-ninsko trgovino samostojno voditi, se sprejme. Lastnik proda tudi dobro idoČo
trgovino
(trafiko) z žganj eto čem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3091—3
V NOBEhl 5LOVEh5KI ttlSl 5E SI SMELE POGREŠATI  t. s i i i
JE
1?H*H DOKTORJA FRANCETA eemb PREŠERMfl ESES
UREDIL 5KRIPT. L FihTRR
ILOSTRtRRrtfl iZDRJM, 5f:ŠITfl 5 K, V PLRTliL ^EZRMfl 6 K 40 h, V USMJCJ VcZRMfl 9 H iJUDSKri IZDPJfl 1 K, V PtATflO VtZRMfl 1 H ^0 h. KlATI5rilLfl iri ZflLOŽILfi 10.PL KLEirtMAVS i PED. BAMBERG v UtlSO^JII. 2 i DOBiVflJC !   1   2  5E PO VSEH wri3lGOTRŽrilCAli.  i   t »
Obja
oa.
položil 5c mi jc tol^c 11150^ pridcbnin5rtf doucl^ (cl^cli 3500 Krcn na l«te), de bi 5c ze delj čeje ne mcgel breniti l^enl^cjrze. Zete neznenjem ^uejim cenjenim edjemeleem, de bem 5 1. jenejerjem 190(5
5i>cje ueletrgeu nc z uinem \> Zegerjti eb $w\ epastil. *    . ^
- Josip ^OSSl
3152—2 veletrgovec 2 vinom v Zagorju ob 5*flW«
Mesto bi rad premsnil izprašan
spreten strojnik
zmožen italijanščine, nemščine in zadostno slovenščine, vajen ključavničar skih del in popravil, montiranja in del pri elektr. razsvetljavi. Ponudbe uprav. „Slov Nar." pod nšt. 3079". 4
Gospode
se sprejme na dobro domačo hrano. Mestni trg št. 3, III.  nacist., desno.
2147-2
Zenitna ponudba.
Premočen posestnifa vdovec, star 40 Id, /(i ima sina dijaka, 5c yeli seznaniti3 inteligentno gospico, staro nad 30 let, ali vdovo brez otrok, ki bi ^nala pridno gospodinjiti in bi imela S—5000 k^on gotovine.
Jfesne ponudbe,   če   mogoče 5 Sliko, jc pošiljati pod šifro „s{. poste restante, Gorica. 3153—1
IVAN RAMOVŠ v Vodmatu fitev. 36. 8t9S:
Učenec
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, šelenburgove ulice 3,
sprejme takoj in v trajno delo
Franjo Skrbeč v Ložu
se sprejme na popolno, dobro oskrbo Mestni trg št. 3, III. nadst., d,
3146-2
Št. 33.504.
31(
Mestni magistrat v Ljubljani poživlja vse stranke, katerim se je mleko s 1. oktobrom podražilo, da naznanijo imena svojih dobaviteljev ali pismeno po dopisnici ali ustno mestnem tržnem nadzorstvu.
dne 2. oktobra 1905.
Ces. ki. avstrijske
i
^    državne železnice.
Izvod iz -^rozrLegra reda.
Veljaven od dne \. oktobra 1905. leta
, V    PREPIS wJ^f,TANEar'V-fnf°}  PR0GA NA 0b Qli 24   m po. 0";
J, V,  rbi1Z* BeIj?\ Celov|c' Mal' Glodmta,   Franzensfeste,  Inomost.  Mo^akovft LSul-Eelithal v Ausser, Solnograd, Cea Slei;-Selfling v Steyr, v Line. na Dunaj   via Am^ ~ Ob i. uri 5 ■ ajutrPj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec   Maran, Ifante Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ea feeUtba  v Solnograd, inomost, čez Klein-Beifline v Stei Line.   Buaejevice, Plaen, Marijiue vatc, Hcb Fmcove vare, Prago, Lipako, čez Amatetn
.D*Jrru°    i*,^ f4cmTd0p0,dne °*ohzi  vlak v Trbiž. Pfntabal, Beljak, Celovec   Mali G nitz, Ljubno, SelathaJ, oolnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, laomo-t,  Bregene Curich geva, Pariz, Cez Aastetten na Du^a.  — Ob      uri 66 w ponoldne  osobni vlak i bmohor Beljak, Celovec, i*'rantensfeste5 Inomost, Monakovo, Ljubno   cVz Klein Reiflinp v Bi ^inc, Budejjvice, Plaen, Marijine vare  Heb Francove vare, Karlove' v re   P- , rektni 7oz I  m U. razr.i, Lipako, aa Dnnaj 5ex Amatette«.   -  Ob 10. uri ponoći T. vlak v   Trb^, Beljak    Franaeusfeste, Inomost,  Monakovo  (Tr&t-Monakovo direktni  voa i II  razreda)  -   PROGA  V   NOVO MESTO TN KOČEVJE.   Osebni   *!ak'    Ob   «   uri li zjutraj osebni vlak t Novo  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob 1 uri  b  m poP i*
p~ro«a <7 Tnn?>Fr£0lZt ' No°J° mes?0'. K<*?i«'   ~ FR1H0D V LJUBLJANO PROGA 12 TRBI^Ob S. on SS m zjutraj osobni vlak z Dunaja tez Ams^tten,  sle ■-i- , (Monakovo-Trst direkc. vos 1.,   U. raz).  Inomost, Franzensfeste Solnoarrad   Ljdc Stevr Aussee, Ljubno, Celovec, Mali G'odnitz,  Beljak. Ob 7. uri iS m ajntraj oaobni vlak ia T ~ V: • ' m . m d°F°idlle osobni  viak z Dunaja   čez   Amstertaiv Lipsko. Prago (z t^Sa^LT^ri:   VE   25S**a Francove  vare,  Karlove vare, Heb, Marijno vare, Budeje^ce,   Line    Ub?t   Pari^   2eneYa;   Curih,  Bregena.    Inomost,   Zeli  ob jezeru Uastem,  bolno^rad, Ljubno,   Celovec,   Smohor. Ponta-el. — Oh 4        2y ^  p(' j^, v.ak z Lunaj^ Ljubna, Seizthala  Beljaa.  Celovca, Malega GHddaitsa, Moaaknven li- : , FmMensfesta, Pontabla - 0b *      » » ^ečer oaobni tiak 1 Dunaja, Ljubna, BelSka. M. Malega   Gludnica,  C^ovca,  Pontabla. čez Selzthal  od  Inomosca  m  Solnograda   iu r Reiflirg iz Ste yra Lit ca, Bndejevic, Plzns, Marijinih varov. Heba, Francovvih virov" Lipekega.. - PROGA G NOVEGA MESTA IN KOČEVJA, olobni vi^i: O^S. urila« ^ osobni vlak iz Novega mesta 11   Kočevja, ob  1 uri 32 m popoldne iz  Straže  Toplic N
RSaS5T5i^?i ?  "Ž 3-? tt  BVeCer "tot"*o. ~  ODHOD IZ IJUbLJAVF. dr? KAMNIK.   Mešani vlak:. Ob l ur  tt m zjutraj,  ob  2. uri  6 m popoldne, ob  7. «m
J n™^? Qrž' k0i   17   KAMNIKA Mešani Jlaki: Ob 6, mi 4> m ajatraj
rrar^i-    m,d0P0ldnte;K°b  §' 1I>»'W*'  0b *' Qri ^ ■ PSaaSlI sam .e.Ljah rrarnikih  jn le v okt.bru.  —  Sredajecvrcpaki'  «*=        «     rate  c-c^ krai...... a >rr
Zaradi ogromne
zaloge blaga se bo že pred pricetkom sezije prodajalo blago
—= pod lastno ceno. - =
Največja izbira
moških oblek in športnih oblek, površnikov, športnih sukenj in zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov, deških obek in otroških kostumoy? najfine,še izvršenih damskih kostumov, jopic, paletotov, raglanov, plaščev, ovratnikov, kril in mičnih bluz. Najnovejši ševiotni ali double poldolgi paletoti se prodajajo brez konkurence
od 6 gld. naprej. 3t?o 2
Obleka po meri iz anglešk. ali francosk. blaga se najhitrejše in najfinejše izvrši na Dunaju
Oroslav Bernatović
Ljubljana, Mestni trg št.|5.
I
I
,An$le£ko skladišče oblek'
»Goriško vinarsko društvo"
(registrovana zadruga z omejeno zavezo)
= tt 3-orici -
ima v snoJih zalogah in prodaja
naravna m pristna (jjjin
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin pošilja na zahtevo. 3i:ii Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društvo: Gorica, ulica Barzellini štev. ZZ.
Sprejema zavarovanja Cloveškoga življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšuj očimi se vplaCili.
Vsak C;an ima po preteku petih let pravico do ditidenda.
Trza^mnsi zavarovalna banka v Pragi, Rsz. fondi: 31,865.38680 K. Izplačan« odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 S Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
k vBeeltoz! atlovADSiio • narodno upravo. 5—114
Vaa pojasnila daja:
fia>neralni zastop v Ljubljani, degar pisarno so v lastne) banftnej hiSi
Zavaruje poslopja in premičnine pr ' požarnim Škodam po najnižjih conah Škode cenjnjo takoj iu najknlantnejo Oživa najboljši sloves, kodar poalaie
Dovoljnje is Čistega dobička izdatno podpore v narodne m obCnokoristno namene.
Uaajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tafisr.
I.aatnina Id tuk flNarodne ttaatarne*.
D7+A
54