Veliko Berilo in Pogovorilo za vajo ueeiicov drugega oilreda. -©i O i®- Veljajo zvezane v platnenem herbtu 22 kr. C. M. V Bcču, 1855. Troškom c. k. prodavnice šolskih knjig. V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne dovoli, samo predpisanih, s štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smejo višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena. 1. Juter ne sonce *). 1. Tema po noči zemijo pokriva, in vse počiva, tiho kakor v smertnem spanju. Spanje in smert ste si brat in sestra. — Dan napoči, juterna zarja se po gorah cedi, in vse oživi, kar leze in gre. *) Pozor! Visoko ces. kr. ministerstvo uka priporoča, naj se v šoli pervega odreda serce učencov oživi za Boga in vero, za cesarja in domovino; za resnico in pravico ogreje. K temu načinu služi naj Malo b e r i 1 o.V drugem odredu naj se učencom glava izbistri, izjasni razum in razcveto blage dušne moči, naj mladina svoj sveti poklic spozna^ in pa namen toliko in takih božjih stvari po svetu. V izobraženje glave, pa tudi v obširneji omiko sercanaj služi ovo: Berilo in pogovorilo v naj potrebnejših rečeh.Samo citati, pogovarjati se z učenci pa ne, bilo bi vodo žejnemu s sitom zajemati, okno zabijati in pa temo v šolo nositi. Mladini naj sije sonce modre spoznave, naj pije žefjna duša čisto vodo zdravega nauka. Za to je šola. Kakor pa daja le sonce zemlji toploto in luč, tako daja šoli pravega razsvetlenja in omike pomoč samo Bog — Jezus Kris tu s} nebeški ljubej otrok; in kakor je bila blagoslovljena hiša Egipčana, v koji je Jožef gospodaril; tako bo blažena le tista šola, v kteri bo Jezus vsakega nauka začetek in konec. Bratje! to učite, tako storite, in bote živeli vi; in vaši učenci. Amen! Veliko Berilo. 1 2. Milo juternico zvoni in budi verne k božji časti. Sonce izza gor prisije, mrak iz doline beži, in vse stvari se po soncu ozirajo, ktero jim daja toploto in luč. Veselo ptice pod nebom poj o, pisano rože po polju cveto, ribice plavajo po vodi; tudi deca po trati skakljajo, kajti je mlado jutro veselega dn6.— Oh kako lepo je to! — Ali ni, kakor bi vsemogočni Bog vsako jutro vnovič svet stvaril? — Jeli nam Stvarnik ne prižge luči, naj bi spoznavali božje stvari, kako so dobre, kako lepe, in za nje hvalili Očeta, ki nam jih da? — 3. Tema nevednosti tudi deco pokriva, dokler se ne zave, in ne poduči. Matere in pa očeta nauk je otroku juterna zarja; podu-čenje v šoli je mladenču in mladenčici živlenja luč. Hočeš lepo jutro imeti, ne smeš sonca zaležati — ne šole zamuditi. Sonce juterne nam sije samo kratek čas na dan, in kdor dolgo spi, ga zamudi; zamujenega časa pa ni nazaj. 4. Ljubo sonce ves svet ob sij a, in vsako stvar osvetli; tudi mi imamo spoznavati mnogo-verstne stvari, dobrote božje. Bodimo še tako pridni in pazni, vsih darov božjih le spoznali ne .bomo; toliko jih je. Štejmo po zemlji listje in travo, gledajmo po vodah ribe, po planinah zverino, perutnino po gojzdih, po hlevih domačo 4 — 3 — živino — premislimo červov in mergolinov nepreštevilni roj, na jasnem nebu svetlih zvezdic neizmerni broj, bodemo se čudili toliki mogočnosti božji, ter hvalili Boga, kteri vse ohrani in nam vse da v hasek in veselje. To, o človek, je tvoj poklic! *) 5. Sonce romčno hodi junaško svoj pot, in se na večer milo po hribih ozira, poprej ko svoj tek dokončaje za gore gre. Tako otroci rastejo in se postarajo, ter zavživajo, čd&ar so se v mladih letih naučili. Sedaj je setva, nekdaj bo ž$tva. Kdor po malem s6j6, bo tudi po fnaFem žel; kdor pa obilno Js6je, ter se prav pridno uči, bo na svcge stafe dni obilno' dobrega žel. Tudi serec in babela gledata rada v svoje mlade dni nazaj , ker jfe mladost živlenja sladkost, |tko\ se modro in pa pošteno zavživa. •' 6. Pridejo oče, doidejo mati iz daljnih krajev domu, veselo jim deča naproti gredo, rekoč: Ljubi atej! draga mama! kaj ste nam prinesli dobrega? — Skoraj skoraj bo došel tudi Oče nebeški po nas: zdaj bo ovega, zdaj bo unega zaklical; v kratkih letih bo vse k sebi vzel. Kaj pa nam bo dal? Kar si bodemo zaslužili; kar človek seje, to bode žel. Beca! *) Kaj je človekov poklic? dokler nam sije sonce juterno, brez utrudenja pridni bodimo; sonce juterno nam sije samo kratek čas na dan. 2. Modrost. 1. Ni na svetu boljšega blaga, ni nobena «tvar tako draga, kakor je sveta modrost. Ona, mladih dni lepota, je tudi starosti dragota; njo oskerbi si, mladost! 2. Modrih naukov se učiti, sveto čednost si svojiti: to mladini da modrost. Ona se nam ne postara, tudi tat za njo ne mara; večna je njena vrednost. 3. Bode enkrat vse minilo, nas posvetno zapustilo, nam ostane še modrost. Tam med angeli častila se modrost bo, in delila nam nebeško visokost. 3. Sv. Lovrenc Justinian in njegova nevesta. Svetemu Lovrencu Justinianu, nade polnemu mladenču plemenitega rodu v Benetkah, se je prikazala, kakor nam sam pripoveda, v podobi častitljive device božja modrost. Svetleje od sonca je bilo njeno obličje, prijazne nje besede, s kojimi je nagovorila mla-denča > rekoč: »Pokaj se daš motiti posvetnim stvarem, preljubi moj, in jim svoje serce dajaš, veselja in miru pri njih iskaje? Le jas imam, česar ti želiš; pri meni najdeš stanoviten mir in naj slajše veselje že na ovem svetu. Blagor ti, če mene izvoliš v svojo nevesto." „Kdo si pa ti, nebeška prikazen?" mla-deneč veselo zamaknjen popfcašaTPohlevno mu ona odgovori: „Jaz sim božja mo|r6st, Očeta nebeškega izvoljena hčer. Včlovečila sim se ljudi izveličati; in kdor mene najde, živlenje najde, in bo izveličanstvo od Gospod Boga prejel. Juternja, kojo tebi prinesem, je svete vednosti čisto zlato, in moja lastina je vesela večnost v svetem raju Najvišega." To izgovorila, in zginila je; njegovemu sercu pa je sveto željo zapustila po božji modrosti. Od veselja in ljubezni mu je serce gorelo vse žive dni do te nebeške neveste, ktero je iskal in srečno našel. Izrastel je imeniten mož, dušni pastir, in je sedaj svetnik v nebesih. Mladenči! deklice! si ne bomo izvolili ravno te svete družice tudi mi ? — Ona bodi » naša družica— naša vodila sveta modrost f 1. Spoznava sveta. 4. Popis zemlje sploh. §. 1. Bog je svčt k svoji časti stvaril, in nam zemljo v prebivališče dal. Vidno nebo s soncom, z mesencom, in zvezdami brez števila, in pa zemlja s svojimi stvarmi se beli svčt zove, veličastna dvorana božja , ki nam Stvar-nikovo vsemogočnost in modrost očitno kaže. §. 2. Zemlja, na koji bivamo, je terdo oblo, neprezorna krogla, ki v zraku plava, in se vsako leto enkrat okoli sonca—vsakih 24 nr pa krog svoje osi osuka. Ona stran, ktera se k soncu oberne, ima dan, nasprotna ima noč; kajti zemlja svojo svetlobo od sonca dobiva. Da je zemlja okrogla, naj se nam ravno ne vidi, nam ljudje pričajo, kteri so zemljo obhodivši se iz enega kraja (ravno) po morju podali, in so (ravno) od nasprotne strani na pervi kraj 1) V koliko dneh je Bog svet stvaril? — Zakaj je Bog svet stvaril? — došli; kar bi ne bilo mogoče, ako bi zemlja ne bila okrogla. Tudi se lobko sami prepričamo, kako na veliki ravnini bribje, drevje, stolpi in hiše nam vproti rastejo kakor iz globovine; kar bi ne bilo, naj bi vsa zemlja ravna bila. §. 3. Suhe zemlje je le ceterti del, ki ima visoke gore in globoke doline; tri dele zemlje voda pokriva, in se v morje, jezera, reke, potoke in vire ali studence deli. Voda je velika božja dobrota za piti, za umivati in za kuhati. Brez vode bi sterneno ne rastlo na polju, bi se travniki ne zelenili, bi ne rodilo drevje po sadunosnikih. Kako malo pa vodo obrajtamo, dokler je obilno imamo! Le kadar od dolge suše zemlja razpokana po dežnzeva, polje vene in drevje omaguje, ljudje in živina veliko žejo terpe, prosimo Boga za pohlevnega deža. §. 4. Suha zemlja se razdeli v pet velikih d6lov sveta. Pervi je Europa, v kojem mi bivamo; drugi se imenuje Azia, v kterem je bil pervi človek stvarjen, in nam Izveličar rojen. Tretji del se zove Afrika, kder je naj hujša vročina. Četerti del je Amerika, ktero je verli mož Krištof Kolon leta 1492 našel. Nam je ravno nasproti, in ima noč, kadar je pri nas dan. Peti d6l se veli A u s t r a 1 i a ali Oceania, otokov množina, koje so v novih časih barkovci našli. Pervi trije razdelki zemlje se zovejo stari— poslednja dva novi sv6t. Naša Europa je sicer naj manjši pa naj lepši, in do sedaj tudi naj srečnejši del sveta, v kojem je pojas ali podnebje*) naj bolj zdravo, zemlja naj gorše obdelana, ljudje naj bolj omikani ali izobraženi, in sveta vera naj bolj razširjena. Zalibože, da veliko Europejcov to svojo srečo premalo spozna in obrajta! §. 5. Svet razdelimo v štiri poglavitne strani. Oberni se v kraj, kder se nam zjutrej solnce prikaže, imaš pred seboj vzhod ali jutro, — za seboj zahod, zapad ali večer, — na desni poldne ali jug — na levi polnoči ali sever. Učeni možje so razmerili zemljo v 360 stopov (gradov). Vsaki stop ima po 15 nemških milj. Zemlja ima, za obhoditi nje krog, 5400 nemških milj. Naj viši gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli, naše jezera so kakor kaplje na vedru vode. Tako velika je, pa vendar ni veča od pike v širjavi stvarjenja. §. 6. Ljudi na zemlji črez en tisuč ali tavžent milionov živi, ki razne podobe, svoje različne šege in verozakone imajo, in mnogo-verstne jezike govore. Veliko ljudi je po svetu *) Klima. omikanih in podučenih, pa še veliko več divjih, ki v temi nevere in krivovere žive, in še Stvarnika svojega prav ne poznajo. Najde se sirovih narodov, pri kojih ljudi kakor pri nas živino prodajajo, pa divjakov, ki clo človeško meso jedo. Omikane ljudstva poljsko delo in živinoreja redi, divjake pa ribji lov in lov zverine. Rokodelstvo in obertnija ste le pri omikanih ljudčh doma. §. 7. Ljudje, kteri po enih krajih v družbi žive, se imenujejo ljudstvo, p. austrianske ljudstva. Ljudje, kteri en jezik govore, se imenujejo skupej narod, p. slovenski, nemški narod. Dežela, v koji smo rojeni ali prebivamo, je rojstna ali materna dežela, očetnjava ali domovina; njeni prebivavci so med seboj deželjani ali domorodci, in rodoljubi, ako svoj rod ne le v besedi, marveč v djanju ljubijo. Kakor razni so pa po svetu ljudje, ter ni človek človeku clo enak, smo saj vsi otroci Očeta nebeškega, bratje in sestre med seboj, naj se pošteno ljubimo in drugi drugim pomagamo , k časni sreči in v izveličanje večno. 5. Popis Europe. §. 1. Imamo obraze ali podobe zemlje, ktere imenujemo zemljevide, v kojih vidimo lice zemlje, morja, jezčr, hribov in dolin, rek, kraljestev in dežela, to da v lični, mali postavi. V zemljevidih se meri podoba zemlje po dolgem s čertami navzgor, po širokem s certami poprek, da se najde, pod kterim stopom ali zobom bivamo. Po tem računu je Austriansko med 42. in 51. stopom ali zobom severne strani. Na zemljevidu se lice suhe zemlje v dve plati razdeli, na pervi je stari svet, Azia, Afrika in Europa; na drugi plati je novi" svet Amerika in Australia. Spodobi se od vsakega dela sveta kaj vedeti. §. 2. Europa je naj manjši del sveta. Ljudje so beli, marljivi in zastopni, kraji zdravi in rodovitni. Europejci so po večem kristiani, pa tudi Zidovi in Mahomedanci. Pre-bivavcov Europa blizo 255 milionov ima. Po jeziku je naj več Slovanov; po tem so Nemci, Angleži, Lahi, Francozi, Španjoli, Vogri, Turki, Gerki, i. t. d. Potreba nam je naj poprej svojo ljubo domovino, austriansko cesarstvo, spoznati , v ktero nas je Bog postavil, naj bi srečno živeli, in se za veselo večnost pripravljali. §. 3. Austriansko cesarstvo ima 12,237 □ milj prostora, in broji nad 38.333,000 1) Poglej: obraz cele zemlje v dveh polokrog-lah, ki se v Ljublani dobi. stanovnikov, ter je za Rusovskoj naj vekša deržava v Europi. Vse dežele austrianske so v srednem, zdravem podnebju, in imajo mejaše v sončnem vzhodu Rusijo in Turčijo, od juga Turčijo in jadransko morje, papeževe deržave, vojvodini Modeno in Parmo, pa sar-dinsko kraljestvo ; v zahodu Sardinio,. Švaj-carsko in Bavarsko, od severja Saksonsko, Prusko in Rusovsko. Mnogo kronovin (dežel austrianske krone) je; one so: spodnja Austrianska, ktere poglavitno mesto je Beč ali Dunaj, v kojem prebiva 477,876 stanovnikov. Bee ima 36 predmestij, 13,745 hiš, veliko verlih poslopij, ucilišč in blagotvornih naprav. ZgornjaAustria, v kteri je glasno mesto Line na desnem bregu Dunave. Salc-buržka kronovina, v kteri je Salcburg glavno mesto, in sedež nadškofa. V teh kro-novinah je beseda nemška. §.4. Štajerska vojvodija se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50,000 prebivavcov. Mariborg in Bruk sta sedeža krogov. V mariboržkem kroži po 4) Kako se imenuje naša domovina ali očetnjava ? kako nase cesarstvo?—V kterem delu sveta je? — Ktere dežele so našej sosede? Iz kterih krajev nam sonee vstaja — zahaja ? — po zimi — po letu ? — \ slovensko govorijo, v unih dveh pa nemško. Vojvodija Krajnska, ktere poglavitno mesto je Ljublana, v kterem 15,000 ljudi prebiva. Po Krajnskem sploh slovensko govore. Koroška vojvodija ima poglavitno mesto Celovec, kder 12,600 ljudi prebiva. Beseda je pokrajnski strani slovenska, po Tirolski in gornji Štajarski pa nemška. Pr i morsko - Goriš k a kronovina ima glavno mesto Te rs t; po tem je Gorica, sedež nadškofa, blizo Soče. Beseda je po večem slovenska, pa se tudi veliko laško govori, posebno po mestih. Blizo Gorice za teržaškem morjem je stalo staro, imenitno mesto Oglej, kterega je grozovitni Atila, kralj Hunov, šiba božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroškoj leži., in je silo gorata dežela. V severnem Tirolu, kder je beseda nemška, je glavno mesto Inspruk. V južnem je beseda po večem laška. V tem kraju je imenitno mesto Tri de nt, v kojem se je vseobčen cerkveni zbor od 1545—1563. leta obhajal, in se sveti Tridentinski zbor imenuje. §. 5. Slovita kronovina Austrianska je Vogersko ali iVIadjarsko kraljestvo, v kojem so glavne mesta Budim in Pešt, Požun, Ostrogon i. t. d. Kremnica in Ščavnica ste dve kraljevi mesti, v kojih se naj gorše zlato v Europi koplje. V južnih krajih Vogerske je vojvodina Serbska in temeški Banat, kder so mesta Temešvar, Karlovci in Novisad. Na sončnem vztoku leži E rdel j. Na južni strani Vogerske je kraljevina Hervaška, z glavnim mestom Zagrebom, Slavonska in Dalmatinska. Beseda je v teb kronovinah sploh ilirska; v Dalmacii za morjem se po mestih tudi laško govori. §. 6. Imenitna kronovina je Češko kraljestvo (93ofymen), v kojem je poglavitno mesto Praga. Beseda je po večini češka, pa tudi po mnogih krajih nemška. Hališko kraljestvo (Galicia, Lodomeria in Bukovina). V Hališki kronovini je glavno mesto Lvov. Beseda je tu poljska. Mor a vi a, kder so znane mesta Berno, v kojem se veliko sukna stori, in pa O lomuc. V tej kronovini je beseda večidel češka. §. 7. Prelepo kraljestvo je Laško, (ita-liansko), Benečansko in Lombardia. Glasovite mesta so Milan, Benedke ali Mletke, na otocih v morju zidane; Pado, a, Verona,Mantova, Videm. Beseda je sploh laška ali italianska. — Vse te kronovine, mnogoterih narodov domovine se kakor sestre derže, in store slovito deržavo austrians k e ga cesarstva, dota našega svetlega cesarja. §. 8. Vode po austrianskih deržavah naj imenitnejše so Donava, ktera iz Nemške memo Beča po Vogerskem na Turško teče, in se v černo morje izliva ; M o 1 d a v a ali Veltava in Laba na Češkem, Tisa na Vogerskem. Po Stajarskem teče Mura memo Gradca, Drava iz Tirola po Koroškem pri-dere in memo Mariborga na Hervaško gre. Sava po Krajnskem pride, na Hervaško gre, in se pri Belemgradu z Donavoj združi. Manjše reke so po Slovenskem Savi na, ki memo Celja teče, Kulpa na spodnjem Krajnskem, Soča za laškoj Goricoj i. t. d. Po vseh teh vodah vozijo na parobrodih, ladijah, šajkah in flosih žito, vino, les in mnogo drugih kup-čijskih stvari. Velike jezera so na Vogerskem Blatno in Nižidersko jezero, na Laškem Komo in Lokamo, na Koroškem .Celovško, na Krajnskem pa čudno cirk-niško jezero, ktero po letu vsahne, po zimi pa nateče. §.9. Gore in planine so po austrianskih deržavah velike; posebno gorati kraji so^Tirolski , Salcburški, gorno Stajarsko, Koroško 8) Ktere reke in potoki so v našem kraji ? Kde izvirajo? kamo tečejo? i. t. d. kako se loči voda od reke— potoka —studenca — studenec od vrelca? Kaj je zezero ? 9) Ktere gore — hribe—griče ali holmce poznate? in Krajnsko. Po Laškem in Vogerskem so velike ravnine. Naj imenitnejše planine so na Češkem rudne gore na saksonski, in Ker- v konoše na Slezki meji. Na Vogerskem so velike karpaške gore, na Koroškem* Tirolskem in gornem Stajarskem so visoke planine s svojimi snežniki. Naj viši snežniki so na Koroškem Zvonik, in na Krajnskem Triglav. V sredi slovenskih krajev se razlega košato Pohorje, rodovito pogorje na desni strani Drave, ki ima veliko lesa, železne rude, marmora, pa tudi dobrega vina. Naj rodovitnejše so vesele Slovenske gorice, na kojih žlahna vinska terta raste. §. 10. Blaga mnogoverstnega Austriansko toliko pridela, in pa tako vrednega, da ni deržave na svetu Austrianski enake. Za tergovino ali kupčijo imamo železnice in druge ceste po suhem, barke in parobrode po vodah, da se blago lohko iz enega kraja v druge pošilja. Zlato in srebro kopljejo na Vogerskem in Erdeljskem, cin na Češkem, svinec na Koroškem, živo srebro v Idrii na Krajnskem. Dobro železo se na Stajarskem in Koroškem 10) Po koterih cestah pri vas vozijo? Kako se loči železnica od drugih cest ? Kdo popiše barko ? ladijo? i, t. d« najde. Sol napravljajo posebno v Salcburškem, v gorntm Austrianskem in v Velički na Hali-škem; pa tudi se veliko morske soli iz jadranskega morja dobi. s. 11. v in a in žita se po Slovenskem in Nemškem v dobrih letinah čez več pridela in v druge kraje prodaja. Poljsko delo, živinoreja, rokodelstvo in obertnija po austrianskih deželah cveto. Tudi za šole in za omiko ljudi se skerbi, naj bi srečno in veselo kakor otroci ene velike rodbine živeli, cesarske postave spoštovali, in dopolnili zvesto dolžnosti poštenih deržavljanov. §. 12. Svitli cesar*), samovladar, naj vekši deželski oblastnik, imajo v Beču svoje ministre, v vsaki kronovini pa svoje namestnike: kakor so cesarski namestniki v Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu i. t d. Vsaka kronovina ima svoje kroge in obsege, pa tudi svoje cesarske uradnije, ktere za blagost ljudi, za ljubi mir in za pravico skerbe. 13. Hočemo v lepem miru veselo in srečno živeti, imamo biti svetlemu cesarju iz serca vdani, kakor otroci skerbnemu očetu, 11) Po kterih austrianskih deželah gre železnica? Kdo pov£ naj imenitneje mesta po železnici? Ktere ceste so v našem kraju? *3 Kako imenujemo svitlega cesarja V pa tudi svoji deželski gosposki pokorni, kakor nas sveta vera uči, ki pravi: „Vsak človek bodi vekši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast, in vsi kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni. Kdor se tedaj oblasti zoperstavlja, se božji volji zoperstavlja."Bim.l3, 1—2. „ Bodite tedaj vsem človeškim stvarem zavoljo Boga pokorni; bodi si kralju, njemu naj vekšemu, ali oblastnikom od njega poslanim v strahovanje hudodelnikov in v hvalo pravičnih. Tako je volja božja, da a dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne kakor taki, kteri imajo prostost v zagrinalo hudobije , marveč kakor služavniki božji." I. Petr. 2, 13—16. §. 14. Duhovska gosposka za naše kraje so, pod naj visim poglavarjem rimskim papežem, nadškofi v Saleburgu in v laški Gorici. Škofi so \ Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu in pri sv. Andreju na Koroškem. Za njimi so dehanti, fajmoštri in njih pomočniki. Vsak kraj ima svoje dušne pastirje, kteri za podučenje, za božjo čast, in za izveličanje vernih skerbe. — Sveta katolška všra je po austrianskih deržavah naj perva, in katoli- 14) Kdo mi ve na zemljovidi pokazati naj imenitneje mesta, vode, gore? i. t. d. Veliko Berilo. 2 čanov naj vekše število; je pa tudi Staro-vercov, Lutranov in Judov po nekaterih krajih veliko. 6. Naša draga domovina. 1. Vsak pošten človek ima svojo domovino, kojo toliko ljubi, da živlenje za njo da, ako je potreba. Naša ljuba domovina je dežela materna, prevesel kraj , kder je naša zibka tekla, kder smo perve rožice brali in lovili pisane metu le. — Tudi ptičica svoje gnezdo pozna; kako bi človek svoj rojsten kraj pozabil! 2. Slehern zelen homec ali hrib nas pomni veselih mladih dni, vsak studenc ali vrele nam pripoveduje od srečnih rajnih časov pretekle mladosti. Travniki zeleni in ledince pisane nam kažejo, kako veselo je svoje dni naše živlenje bilo. Kdo bi svoji ljubi domovini za vse to hvale ne vedel? — kdo s hvaleinim ser.com za svojo domovino ne poskerbel? 3. Naša ljuba domovina je pa tudi caro-vina, v koji srečni bivamo, je dežela, ki nam kruha da, da si ga zaslužimo, je vsak kraj, v kojem smo doma. — Pomagajmo svojemu kraju, kolikor premoremo, naj bo lepše in še gorše prebivališče prave sreče in pa zadovolj-nosti. Ne sramuj se svojega kraja, ne naroda, ne-svojega jezika, kterega so te tvoja ljuba mati naučili. Beseda materna je živa priča ljubezni materne; kdor njo zataji, matere vreden ni. 4. Brani svojo domovino, z njoj tudi celo carovino zunanjih sovražnikov, kteri z orožjem pridero hrame in mesta palit; varuj tudi sebe in vse svoje skrivnih zapeljivcov, kteri deželane podpihujejo , na tihem ljudstvo puntajo nad poglavarje, kralje in cesarje, ter strašnega razboja ogenj v streho nosijo. Taki prerokovavci, sleparski oznanovavci stare pravde, so naj nevar-neji sovražniki občinske sreče domovine. Svobodo , enakost in bratinstvo oklicujejo, za ubogo slepo ljudstvo pa železje kujejo, da se Bogu usmili! D 5. Bog nam daja kralje in cesarje, nam pošilja poglavarje, nam gosposko daja duhovsko in deželsko. Oblasti ni, kakor od Boga. Dobra gosposka je božji dar, huda pa ojstra šiba, koje potrebujemo, če ravno zdihujemo; pokorni moramo biti, dokler je volja božja. Tudi Jezus, božji Sin, je pokoren bil, pokoren do smerti križa, in je svet s tim odrešil, nam izgled zapustivši, da ga posnemamo.— V ognji hiša pogori, v punti pa dežela. Bog nas tega varuj! Varujmo se pa tudi mi, in dopolnujmo dolžnosti do svoje ljube domovine, kakor verli domorodci, jaki domoljubi. * 7. Zunanje deržave v Europi. JP /. ^Ževzave auo/reanoAem oaaee/e dtvutMO^a Ava^iea/va, ae ao/eie^vao^e /ivonatiene e/tuze^ en nemalo deoee/a fttiee. ^/mene/ne me.t/er a a t. e/. --a/e jweyao.ti.oAci, Avcc^feo/vo, « Aeyem ye y/atino meofo &fet/ee aa Cf@e/n na , Stfc/ieti, t. /. e/. ffi 2. ttvee/e' nemo^e zem^e ao aaAoonaAo, ueufenideHd/a tm /ireneive-■nnnoAa /i'en n,ee> e/*ftye'ji manyoe/t i/etizetu. &/ccdawt'/e meafce da ti /e/i AiieeftA ^ttetze/ttne, e^;««^««/ , *» Ji t* , na dtyem Jio/fu ye /tt/ct /e/& o/aue/e* /fi/he z ffiperha/eanom' JP 3. nem-i/it m mavcem -fe&)(cn*'t*f ^/aee/ia tn tffeaituepiec. ao-noiiemt* zaJiac/te aa ffloo/ant/tet, c^e/pta, €n ctiz/o, « Aeyem, ye tinene/na meo/o na ueoe^ne ^e ; xee t/e&e/o Jirt accrr/en&Aa Ava^ea/ua* jP ajiot/nevn J£cc>>4emnry-€,/nene/nye t/ev&etue <^a/iem a/a/u pana ^/nu. S- c/>ar/ vecenncm yttyam ae t/ettzftV' ajicenia/d^o Avct-^ea/uo t/e-nz* , v. /oyem ye Jiap/te. u t/na ■me,i/a *^//etf/ntr/. ^cdo, //ji ctnto /a/trn u za/iar/u /ivit^eo/ua , tn y/etnno mea/a J£eate/ian. - /'(caj t/a^e u vtt/tot/uttny/ev/a, ««<<>/» in /eye cev 2.0,0J0',0'0'0J a/ctnauni/an, fi znajt/ent tment/tit /evpauct « /it ttncya autye /ua/tne Jia uae/i Je/t/i t/e/t/i ,) ne/et. ff. & c^jot/oeuevfem ae /et aa čf/. c^e/e-itaduvi^^-S^/titZvce, na - nj^omJitf Ž^rt^Sftua. <$feoec£e ^e iieoewi otua^cc, /e ^ta/fo/set t. — jP J. cctHo/ua, neem ot/ yft/vtf- en , //ero trna- •>n(ye t/tze/a /t $uw.oJte, S$*ee, en S/^-f-e^e, 'S/aunti oneo/o- ^ftvt^ttur/. e'mene'/ne ■meo/a /ieyce ■u ao- dt/e na4e ^lentie d/cente, 6) Skoz ktere dežele se gre na Rusovsko — Turško — Prancozko ? — o,/ na a ^ina/t ju/mu Seže, tn ae Suvrjie w« J^žri.i o v •> /f tn f/evze , je »/e^ S/rjad/t/f tnt/ite/c/a, €n d/t z o ČjJC' jtn'/f 'o-non /ftir/t tma. // >>ve'r// vrte r/ ceimtm fj/. /ire.^itt/itm mojem met S/sasa/ je /av/a rf/oe/o-ua a/f oa>iu o-\0. ne/f/rj /tounceevn emenatia/e, ■zr/aj oe ^la /i/toe c^a/ea/inet. 'S/vttje o/ov/fe e/<*e/e oo * StfztV mu/t Srfteeti 'Sž/vci&ttt, , , //uf/ea, %J«hrtnt{# tu n-e/i/o >/r'/aj &/a ce^rt-no/iia. tn- o/Petane i>t/er.>/e ^m-t/e. /^e/t/e znane tLOf/e a/t o a Sujffa/, //a rc/ctn /. f/. cenene/ne ane/e jo-ne <>(i" //encj, , , / f/. &cem ao ave/e tnea/ce .OeHtiva/em, <$fe//e/iem, ffipavane/, Jia ofain&n a/etve'/t mea/ je /ct^a netziiu-aenen t, t/et ae ce/a nejr/e-, , 'jtf&Mfue , ^fte/tteA, c^re/^- •mtnee t. 2. V aa de/e uev-t/te one-o/een-au, /tjv-au-, en a/anov je ue/e£af /ur/e tie^tAe'^ e/t a/na^ine'/* Aeeo i>e cetuet, *)> //« ■uvocenet ney nry,Ht. ^7r/ient'/ne c/eve/e .»a Stpejfi/ rt/t' t^mi)/« , ne/if/rytxe zt/ntcu, cur/na v-Or/aut/et. c^jb/em a& t/efZftue &itnt*eet, , t^f/aiiada en o,- S^/ptneo zr/ty ^ttetncove it- o^/cta/t emtya. ^ /em> ye a/ctv-o o/ovt/a me't>/a ^ffictn/ct^a a/a/a, a?. . K / • / > au. &yiKeetn ■zinet en zet aueea veva jive/eZ. <0$/tzo /cttn ye de/o meafa ffiotjia j ^e/eit ye au. S^upua/tn tn ttotf. *jfet/ettye ement/ne mea/e « S^t^iČe* o/e <7£ctt*ia en S^&aetne/fttt. ^fecef etne-'ii('/ntye zet neto vac/e a/e- tf&t/ en yi«t Ktte/eee ma^e. — 27 — ffi 'S^vtA-c a/nct&nje Jiuaccctie, « /iojt/t <>e ce/e jav-e jie^ocejte JieoAct neem e/jo / /ivttjt aa nezt/taut tn tieotf/e/ tiu/tt. J/jitt/fe, A/evetn * ct vn a f-o c ' rt / / . . Jtotevutmo, aa ceunt, inetnameactnct «n neznci/fajt. &/(i jezen /e/i nevnt/i euvjaAau de in)a/io. /e/o Jia/o-nt tri ti Jiut/a au&naa/ JioJtvor/et. ^ S^v-t^e aa avati/etnt, /tj-vt, AnaAo-t/e/it, ve/t^e Aace tn r/srtjt j*az(ivt'/nt zmctjt e/omct' tie/t^O zno/vanje ejen znotvarje je nam Jict te c/o neznttntTi. jj? S. S$me*e'Aa je -netimo «« t/r>ujt ^i/tt/t' zem^e, At/en /prtr/fe noje v rt im a ' A nam c/en&e} tn jvfja ajiee/, Aec/cen ont mi/ttjttm«. S^mcvt^a ae ti jannu tri aeueuna S^mene^a r/t /t, je or/ tiat/i Atttjeti ti morju. ^ o/cm i/i t/o/tnaiia/t <>e tie/eAo t/ttjt/r ^/tit/tanoti »etif/ nejt/ea — 28 — - r ji rt, /ut/t iiotA nrtfftf/o n en yeze'Aau Afrte/e, Ae/e^ f'n> e>enne'X, mry ttec jie* /teeAnee-ateej/pe* /e'oee. ^retnoaze' en •Jjieenee^/ce emeya ti S^men-eAe' aneye e/eze/e; neey veo ye jia otemot>ueye'A, Jiaae/fna zee/enyeneAdeueuno - etme avet/t atva/eja movja, je ot/ mciA Jiat/ tiedev.ne'm jtijam, naj jiatneje najt/en one/. fy/e/e/o a/ocanati je ae /a/a t/t'vjt/, t/a o/auea/a meaa jet/a, /ut/e /oja/tjeoe/ /vea/tanau ae najt/eja /ejfte /eut/e/a. 9. Popotnikova pesni. /, c/)*oJta/ne/ ^ntff/t rn oev jova , at/ r/ama vzamem, ae a/oua/ en /amou ae a/a avve, jiavaot/ ae nte no-u ave/ at^kve. S^at/ /a/aj aonoe j*e a/naj, t/a/ena tKf/ttn, /nt/ en /aj, aonoe naae /a^p //taci , en /■»te'/ naa ae «etene. 2. ynem Jia yia/a Se/ mem vyt'/i, ude Jmazna « JiendeA ye mrye'A. de en de zenyo, uede/t do- en *eArya,- Jia mene nad/e naznianen /e n mcye yuue aamouen . ^Ceze/a /fu/ia, Aye /eze'd , Ae' • •/ • • ,v9 /' ' '' yezefi mcy me yauc-ned / fyen znance mcye de žene , Jiv.eya//e mtye u dhe. ^a>f/e/i€yem,Ji^cedam ver/na: Aje.PJirya//e, A iiani ze/e dene« / c/?euu/e vne/e de' ze/em, t/a A nam t/omet, Ao- h/eo f z/e/en*. 10. Krištof Kolon in novi svet. /. /{pa/an, Kty'en '» 'Štenaue, Jiue'maKo/em mea/u, etdayeyco dem. ueoe^e trne/ ye r/a /novnfevye, <># ye j>e'vc-/em- maiye' vaze/ e'n we/f'Aa ad,ttoe/. v-e/e^em Jivem e''Ha. c^o-.-i/ee/-ineo Jit^infiat ,yietii'i/etjfct Ava^ftt •^evr/e-neene/ee, e'n /topa^udnee ^vee^eoa /Tta/ie/a — 32 — anoj zeta/titie, r/u /o/eno e/nMvjeu '¥$a/onu /ne.' /?et*Ae zu t/a^no Jio/ ^njft/e, ve/oc, « /o/e/o neatteco- z&Jie^u// */ee /ioe/a manu/e met movjtt /aneo o/ove/t, in cu/fe vern^e ne /iof/o uer/e/e, ■uec> tf/occej/a ae ze orfevnt/e en žugala /fpo/ance ti « / . ■ a^e tiveot, etfio- incivj-e uveoe, a?io / itn ne a/ave. C/$o/on — 33 — ye/ /o/e'/a Jio/o/etže', t/a ae /ne t/ne Jia/en-^B/ en oe 41 /ne/ f/neft/ ave/ct ne /uo, ae /oce a/ennt/e. r/an nejioce; ce/e t/cen yaf /en mee Jwe'<>eycya net/na Jto/an6oeno. e^ne'//ezeyo ae /ntyte, ti /tyem 1to /ac utr/t/e, ve* /neyem Jia- /• » • r/ ' ' -nemfya, /xt/e/e } ot/ a/na/iu jKy>at/rjo, JtMedna /iO /of zeejvomt. ttea ao nneo/e/e, / / • / " / »/• • • • aa ao tiojoue k njem ttoole, en ao jfnt 'ette C?&o/bn je m neo o/o/o u na.te/, 4/e je za/toc/no //^ne/eo emenona/ a/oAu Z1^«/« je itjien tiG u/t/i/ r/nja/e /oda/ Aar/f/e , ne o/oz uo/ce > amjla/ o/ov aiG-ie/jte. je ue/i/o t/rt/a, ame- eno/ejee ^toji xa, en mnoja t/najem f nevnaneld &/uwnef /ojtVi ae Suf-oJijce vie/i/t 01/00. &ttt/e /2 //nr/tancou je aedoj tize/ en. oe oxecno ^lauenne/, /en je 3J} <>tttj/'/t moz u S^tnene/c Jiuo/e/. /t/vu/f in /ra/jfica o/c* ne/'/a o a a//o. en v.eoe^rem >yixeje/a.. /iva/ oe je ae C/&o/on Jta /eni ti nove one/a/e ooimazne/l •>& ja /va^u oewn//e> /a/on /e '/fco/on noue aue/ ae/e /o/e/ oaufjt/t'. ffi&et/b/čneja « ze/eje t/enejo f en w//enjeneja ti -/j/lanto nazaj Jmtji e^ajo. t^f/o vavna net/o/zen ajtovnam en aJwo /cen f je ttenr/au za/oa/t umen/ en na amen/ne Jioa/e/e tt/ttza/, jrr z ze/ejem Jio/oJia/t. — &a/o je neza-/uu/h ji/aot/a oue/a ; tie/t/o autj/m o/tort, Jia tt i t t/o t/o/veja t/a. 11. P opi s m o r j a. /. ^/f//o zem/jo ot/ vae/ /ntyew moje o/f/tja , ze/en/aa/a, jotjtt^ia, a/ena not/a, //ena ne' za jit/t, /a/o t/amonnavjt tt anet/t niutjtt žepe metjjo, a/o J trn a/at//e tiot/e Romanj/a. tdfoet/o/e/aj je moje Jiv-e mena, amjta./ ae njinene/oma meze, t/a ae ne ttdmxar/t. 2. c^!*oy/aue'/ne' ot/t/e/At' mo-ty'tf Cf> . j. oaen en no cn y te no mnetzno ttct /et/eno moye, Ar/en ye tiecV t/e/ ttmte en /et/. ty/eoenna, a//eena A& mo/itct/t(y. > /n r/t a n a /o mcnye ty/ze'o/ en t-^f/vtAat ijpč' ffiptem nty A/*ze ye y n eya. ^ior//ttyomye a ne t/o nema /o n/r o ne t/no moye met/ $t*ytyicy, en en no vnonje a/(yt' « &unoAem en ^/Žttao imAem, « A/eno >naae ue/eAe vot/e /eoeyo. > 3) Po kterem morju se pride v Ameriko ? — v vzhodno Indio? — v Azio? — Zakaj je nevarneja vožnja po mokrem kakor po suhem? JP 4. *noy'om do ve/e/e y o* e en AaAott Jio aa/en*, /o t/a i,or/a za/ena. ene'A /jtyt/ye ue/e'/o /eauo oev-^eti p/otfo/o, Jio t/#uy*J» Jia Ji/e/uo, f n oe zme#eY* t/a. t^e^« ■ndtt/e/ 6 Jl(((/tt, /en ue/e'/o oe/uo, /(tnte>ye en vtit/tt Ji rt u nue/a/uo. t, ^ A/eva. Jut o/atieA a/eat Jr'/tyo- <*Ao/nt/ aueye ao/ce? ye /t/o. - ,, /Ur/o ve A' Jia/tftvtya ae en/ivtt/ '- J/o/eence/ vo/o-Jtomt/tyne ne/oef ,, W/auf /i o/ede « ne/feJ/iO- a^ea/ua, Aevye a/*t.wyet* — 43 — Jo /fozpe' Jiot/o/f*'." t^tf/e Je Jirctv or/ya-ye. C/&e/an Jineveo' Jiye, imee/o JioJiye; /'{pf/av. Jioma/em ue/t/a oJiye. 'iJL afirn. ae' onmu Jionrya. 0 a/a/ti (/rifz/t vat/a yfcwct Veliko Bprilo. 5 /j/Zauo*/ , mac m/te/je vja. ^/a/j* do/ezn/ /aneo ma/edu. /finev/ notic /ono, ne >>e/f#e. Jieje/eme u /ev/ouo t/eže/o, t/a /t /e /tet// ti r/eze/o- /joe/oua / ([Kako je to ? — Zakaj tako ?!) 20. Človeška duša. 1. Duša je toliko skrivna, čudna stvar, da je ne vidimo, pa za toliko bolj jo občutimo , kakor serce v persih skrito. Boga tudi ne vidimo, pa ga vender po njegovih delih spoznavamo; ovako spoznamo svojo dušo, pre-mišlovaje, kaj duša stori. —• Duša čuti po peterih počutkih života: vidi z očmi — sliši z ušesi —■ okusi z jezikom, ovoha z nosom, in občuti po vsih udih. Se duša trupla loči, umerje človek, in merlič ne vidi, da si ravno oči ima, ne čuje, da si ima ravno ušesa, ker duše nima. 2. Duša premišluje, kar sliši, vidi ali občuti, in se tudi zave. Naše misli so dobre ali hude. Hudih misel se je varovati; in če pridejo, jim hitro dati slovo, kajti so misli korenine pregrešnih želja in hudobnih del. — Kar duša vidi, čuje ali spozna, od tega si namislik naredi. Naši namisliki od stvari, reči in resnic so temni, ako jih slabo — pa tudi jasni, ktere čisto in na tanko po anamenkih razločimo; in takih namislikov je nam potreba. Skerbimo toraj, da .vsako reč prav slišimo, in prav spoznamo. §. 3. Kar vam po slovenski rečem, me dobro razumite ali zastopite; če vam pa po nemški povem, me malokdo vas razumi. Otroci dobro razločijo, kar je belo ali černo, sladko ali grenko. Mladenči pa tudi dobro vedo, kar je dobro ali hudo; možje in žene lehko spoznajo, kar je krivo ali prav; oni so si že veliko poskusili in izvedili. Kdo pa razloči in umi vse to ? — Ne telo, ampak naša duša umi; in ta dušna moč se imenuje um ali za s topnost. Kdor ne loči hudega od dobrega, in mu je vse eno krivo ali prav, je neumen, nezastopen človek. §. 4. Razum je moč, s kojoj človek uzroke in nasledke stvari razločno in jasno spoznava.*) Zbira si z razumom razumeiuje *) Kaj je uzrok? Kaj nasledek ali čiri ? onih reči, kterih se po počutkih zave, in koje pamet ohrani. Obraznost ali obrazna in o e ponavlja in oživlja, kar človek ve ali niti. Gostokrat si pa človek tudi domisli, kar ni, in si domislik naredi, kterega1 v istini ne najdemo; in ta dušna moč se zove domiš-Jjivost. Razum je imeniten božji dar, kojega neumno živinče nima. Ono pomni, kar je občutilo, pa premisliti ne more, ker žival razumna ni. Jeli so pa vsi ljudje razumni ali zastopni? __ Pamet je bolja ko žamet. Otroci, ki hočejo razumni, prav zastopni biti, morajo na vse zvesto paziti, kar je dobro in prav, vse pogledati in vse zaslišali, kar je poštenega; pa tudi premisliti, česar se uče, in z Davidom Boga prositi, rekoč: „Daj mi razum, da se tvojih zapoved učim." §. 5. INaša duša razsodi, kar zapopade ali razumi, jeli bo prav ali ne, jeli je resnica ali laž; in la dušna moč se zove razsodnost. Pogosto človek tako hitro, ojstro in bistro predmet kake pravde razloči, da nam prav ustreže. Dušna moč, lehko razsoditi, v čem ste si dve reči enaki, se imenuje bistroumnost. Ojstroumnost pa je razločiti naglo, v čem ste si dve reči razne ali enake, liazumen človek po ednem razsodku drugega sklene, rekoč: Ker je to ali uno tako bilo, bo po teh dokazkih tudi to tako; in ta du^na moč se zove razumnost. §. 6. Po razumnosti duša nove resniee osnuje, po njej človek dopriča ali dozvedoči kar reče, poterdi kar je prav, in overže, kar je krivega. Če kdo vse po resnici in pravici sklene, mu pravimo, da je moder in pameten človek. Živina razumnosti nima, ampak vse po svojem naravnem nagonu stori. Mnogotera žival ima močnejše počutke kot človek, pes bolj tenko ovoha, ponočne ptice ostrejše vidijo, jelen bolj tenko čuje, volje močnejši in konj hitrejši; pa je vender vsim tem in takim stvarem človek gospodar vsled svoje razumnosti, koje živina nima. Koliko toraj razumnost in pamet velja! Ona je dušna luč. Kako gerda in pa žalostna je neumnost ljudi! Ona je dušna tema. Zato veli usmiljeni Jezus: „Dokler imate luč, po luči hodite, da vas tema ne obide; zakaj kdor v temi hodi, ne ve, kamo gre. §. 7. Človek pomni, kar je čul ali videl, kar je čital ali svoje dni spoznal. Kdo ne ve lepe prigodbe od egiptovskega Jožefa? Kdo ne pomni, kako veselo je lani o veliki nedeli ali pa o binkoštih bilo ? Se vemo, kako sladke so bile črešnje, kako so nam breskve dišale, i. t. d. Vsega tega pa ne pomni roka ne noga, ne uho ne oko, temuc le duša, in ta dušna moč, s kojoj se spomni preteklih reči in jih sopet v pamet \zeme, se zove spomin ali pamet. — Spomin je velik božji dar. Kaj bi začeli, ako bi si ne mogli zapomniti, česar se lepega učimo? Kdor pa dobro pomniti hoče, mora zvesto poslušati, kar se uči. Učenec raztresenih misel bo malo zapomnil, bo le na pol znal ali pa celo nič. Želimo lehko in dobro pomniti, moramo večkrat pomisliti, kar smo dobrega čuli. Priden šolec se čedalje Jože uči, in bolj zvesto pomni. Vse svoje žive dni ne pozabimo, česar se lepega naučimo l §. 8. Pisanke ali pirhi otrokom močno dopadejo; vsak bi rad o veliki noči svojo pisanko imel, to se reče: otrok pisanko poželi, in ima moč poželenja. Ima pa tudi moč studiti, kar otroku ne dopade. Tako se o veliki noči kolača, potice, gibance in mesa veselimo, kar nam za toliko bolj diši, za kolikor dalje smo se postili. Dajmo kužeju na veliki petek kos ali falat mesa, hitro ga bo pojedel. Zakaj pa mi v petek mesa ne jemo?—Naša duša spozna dobro od hudega, ona ve, kar je prepovedano ali dopuščeno, kar je p*av ali ni prav, in po tem izvoli dobro, in opusti hudo, ker ima prosto ali svobodno volj o. §. 9. INaj se nam ravno mesa spoljubi, se ga vender zderžimo, ako le hočemo, dokler je naša volja prosta; cucek se pa ne more posiliti, da bi mesa ne jedel, če ga ima, ker nima volje, timveč le naravni nagon. So pa tudi ljudje, koji se ne morejo zderžati ne prepovedanega ne škodljivega, in zauživajo, kar se jim poljubi. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo zapravili, so jo zapili ali zajedli in se poživinili__Naše poželenje brez pameti je konj brez ujzde, ali pa voz brez voznika, ki se hitro v jarek zverne. — §. 10. Bog je človeku prosto voljo dal, da lehko izvoli, kar je prav, naj se mu ravno ne poljubi, in mu ne dopade, p. postiti se; pa tudi lehko opusti, kar je hudo, če ga ravno mika in vabi. Ta dušna moč je naj žlahneja, in daja človeku naj vekšo vrednost, ako vse po pravici poželi, izvoli, in stori, kar premore. Zato so angeli peli ob rojstvu Jezusovem, rekoč: „ Slava Bogu po višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre, pravične v o lj e." 11. Hočemo prosto, pošteno voljo imeti, ne smemo dati meseni poželjivosti gospodiniti, si ne vsega dovoliti, česar slabo poželenje hoče. Potreba si je pogosto česa pritergati ali odreči, se skerbno premagati in storiti, kar je naša dolžnost, in nam mogoče, naj hi nam še toliko težko hodilo. Potreba je čuti in moliti, se postiti in sredstva posvečenja in izveličanja našega vredno rabili, da nas hudobno poželenje v sužnost ne dobi. Po živi njen človek poželi kar mu diši in se mu spoljubi, po živinski; razumeten, posvetno moder, kar mu dobiček ali hasen obljubi, po človeški; pravičen poželi, kar mu postava do- . pusti, kar je po pravici; bogaboječ pa poželi, kar Bogu dopade; in to je prav po kerščanski? — 12. Kakor se um in pamet glavi pripišeta, tako poželenje in volja iz serca izvirate. Je serce dobro, čisto in pošteno, so tudi dobre naše misli in želje. Kakor je naše serce, je tudi naša volja. „Iz obilnosti serca usta govore, uči Kristus. Dober človek iz dobrega zaklada dobro prinaša, in hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša. — Blagor jim, kteri so čistega serca; oni bodo Boga gledali." Tudi Bog le na serce gleda, jeli je naša volja dobra ali hudobna. 13. Kakor ima naše teL» pet počutkov, ima tudi duša petero posebnih moči: aaved, da misli in se zave, um ;ili zastop-nost, da zastopi in razumi; razum ali razsodnost, da razsodi in prevdari; spomin ali pamet, da pomni, in pa prosto voljo, da lehko izvoli, poželi ali studi, stori ali opusti, kakor hoče. — Ako človeka noge ne nesejo, oči zapustijo, mu roke oslabe i. t. d. je truplo bolno; in če se ne ozdravi, umerje. Tudi duša je bolna, ako se ne zav6, česar ji je potreba, ne spozna, kar je prav, in noče, kar Bogu dopade. Tudi duša umerje, kadar s hudobnoj voljoj greh dela, gnado božjo zgubi, in pravico večnega živlenja zapravi. Kar je truplo brez duše, to je duša brez, posvečujoče gnade in prijaznosti božje. Potreba nam je torej tudi za dušo skerbeti. *) 2i. Kako se za dušo skerbi. §. 1. Kar je za truplo telesna, zdrava moč, da svoje dela lehko opravlja, to je za dušo duhovska krepost, da svoje dolžnosti pridno spolnuje. Duše perva krepost je prava vera. Kaj pa je vera? Oče so svojim otrokom pripovedali, rekoč: „Danes sem kaj lepega slišal in videl, kar me v serce veseli. Srenjski župan so me v drevesno sadišče, kojemu *) Ktere so petere dušne moči? Kako se zove moč, s kteroj pomnimo, česar smo se naučili? i. t. d. vertna šola pravijo, zaklical'. Bilo je več gospodov in mnogo možev zbranih, kteri so odraščene šolce v sadji reji poskušali. Prav dobro so odgovarjali, kako se zemlja za sad-jorejo pripravi, kako piske sejejo in drevje presaja. Po tem so vse čisto pokazali, kako se drevesca na precep, kako na oko požlahtne. Naj pridnejši so lepe darila prejeli, in prav radovali so se. Tudi nas može je veselilo spoznati pridno mladino, ki nam prihodno blagost obeta, še lepšo ko požlahnjeno drevje. Za ti koristen nauk sadjoreje šolskemu gospodn zahvala gre, ki šolce vsega potrebnega nauče, kakor skerben oče svoje otroke. Otroci! so djali oče, sadunosno drevje nam velik hasen daja. Kako nam zrelo, srovo sadje diši! Kako dobre so suhe slive, gruške in jabelčni režnji za kuho! Celo bolnikom sadja kuhana voda tekne. Koliko dobrega gruščevca na svetu po-pijejo, koliko jabelčnika povžijejo, ali pa dober kis iz njega nared6! Sadje je v resnici velik božji dar! Blagor mu, kdor sadunosnike pož-lahtnuje; on tudi za prihodne narode skerbi." — Otroci mislijo: oče dro resnico pravijo-Za resnico imeti, kar kdo drugi pravi, se veli verovati ali verjeti; kar pa sami zvemo, vidimo ali slišimo, to vemo. Oče so vedeli, kar se je v drevesnem sadišču godilo, otroci so pa ver jeli, kar so jim oče povedali. Človek sam vsega ne premore zvedeti, marveč mora tudi drugim verjeti. Resnični, pravični ljudje, kteri vedo in se ne zlažejo, so verjetni ljudje; takim ljudem verjamemo. Bog je pa večna resnica in modrost, ki ne more goljufati, ne goljufan biti: Bogu verujemo* kar nam razodene. Sv. Paul uči: „Brez vere ni mogoče Bogu dopasti." 2. Vsakemu človeku ne smemo verjeti; ker vsakdo resnice ne ve, ali pa povedati noče.— Paulek iz šole grede Lenčeta sreča. Lenče mu lep vinjek za pet grošev ponudi, Priden Paulek se spomni, da šolci brez dovoljenja starišev kupčevati ne smejo. Reče Lenčetu: Jeli so ti stariši rekli vinjek prodati? Lenče pravi, da mu je nekdo vinjek v dar dal, ter ga slobodno proda komur rad. Paulek je mislil: Kdo ve, jeli je to res, ali ni? Nož je predober kup; nožar bi mi ga za en goldinar ne dal. Ni ga hotel. V enih dneh se je zvedelo, da je Lenče vinjek ukradil, in za to prav ojstro tepen bil. Paulek je bil vesel, da ni ukradenega blaga kupil. — Misliti, jeli je resnica, ali ne, kar kdo reče, se pravi dvomiti, (na dioje umiti). Nam je d\omiti, če nam kdo kaj pove, ki rad laže. Otroci imajo starše ali učitelje pobarati, jeli bi verjeli. Resnica je ljuba Bogu iu ljudem; le po resnici vselej govorimo. §. 3. Druga dušna krepost je terdno upanje.—Nanika je v šoli veliko pridnikov dobila, in trikrat zlate bukve iz šole prinesla. Mati so djali: Nanica! če boš tako pridna in mi ob skušnji častivno darilo prineseš, hočem ti novo jopico kupiti. Z velikim veseljem Na-nika na to misli, kaj so ji mati obljubili, ter se nadja in zanaša, da bo darilo dobila; in to se zove upat i:* kaj dobrega ali veselega dočakovati. Pridni otroci upajo, da jitn bodo starši vse potrebno omislili; bolnik upa, da bo ozdravel. Ni človeka na svetu, ki bi česa ne upal, in upati je duši sladko. Ne zamoremo komu pomagati, kakor bi radi, saj potolažimo ga, in mu upanje naredimo. Dokler človek upa, še ni celo nesrečen; kadar pa upanje zgubi, obupa, in ta nesreča je naj vekša.—* Na ljudi se ne moremo vsigdar zanesti; eni nam nimajo , drugi pa nočejo dati, kar so obljubili, ali so nam dolžni. Na Roga pa vselej lehko terdno zaupamo; Bog ima , pa tudi rad da, kar je obljubil; Bog je neskončno zvest v svojih obljubah. §. 4. Prihodnjih reči se veselimo, aku so za nas dobre, in jih upamo; če so pa hude, in nam niso po volji, se jih bojimo. Mno- goter je žalosten, osupnjen in pobiiega serca, kedar na smert pomisli, ter se smerti boji. Grešniki se imajo smerti bati; pravičnim smert svete nebesa odpre. Jezus nam je obljubil, da bo tudi naše truplo zadni dan od mertvik vstalo, se sopet z dušoj sklenilo, in veselo pri Bogu vekomaj živelo. Na Jezusa se iehko terdno zanesemo, in zaupamo, kar je obljubil. Gotovo se bo zgodilo; le Bogu lepo služimo! — Ako Boga prav radi imamo, se Boga žaliti bojimo; in sveta bojazen je bogaboječnost, ali strah božji, začetek modrosti. Sv. Duh pravi: „Strah božji serce oveseljuje, daja radost, dobro voljo in dolgo živlenje. Kdor se Boga boji, mu bo dobro na koncu; on bo srečen ob dnevu svoje smerti.* §. 5. Tretja naj imenitneja dušna krepost je ljubezeu (Ujubav). Učitelj: Kaj smo dolžni ljudem, ki nam kaj dobrega store? Učenci: Zahvalo smo jim dolžni. Učitelj: Kako so nam pa pri sercu dobri ljudje ? Učenci: Badi jih imamo, pa z veseljem na nje mislimo. Učitelj: Koliko dobrega so vam storili vaši ljubi starši, in vam še storijo! — Ako vse to prav premislite, kako hote vi svoje starše imeli?—r' Kaj jim storili? — L čenči: Prav radi jih bomo imeli, in pa pridni bomo, da nas bojo veseli. Učitelj: Starše za ljubo imeti, jim veselje storiti in pa pri njih radi biti, se pravi starše ljubiti. — Kdo pa staršem toliko dobrega da? Učenci: Bog staršem vse dobro da. Učitelj: Kaj smo toraj jBogu dolžni, kteri nam naj več dobrega da? Učenci: Bogu smo naj vekšo zahvalo dolžni. — Učitelj: Ktere učence učitelj naj rajše ima? Učenci: Tiste, ki so naj bolj pridni, dobre glave in pa žlahnega serca. Učitelj: Kdo pa ima naj gorše lastnosti in naj svetejše čednosti? Učenci: Bog ima naj gorše lastnosti; Bog je naj vekša dobrota. Učitelj: Kako smo toraj dolžni Boga imeti? Učenci: Boga smo dolžni čez vse za ljubo imeti, njega čez vse stvari spoštovati, kajti je Bog vse ljubezni vredna dobrota in lepota. Sv. Janez pravi: ^Ljubimo Boga; saj nas je on poprej ljubil." §. G. Ne bilo bi pa zadosti le Boga ljubiti; tudi bližnega imamo zavolj Boga ljubiti, ki je stvarjen po božji podobi, odrešen in poklican k večnemu živlenju kakor mi. — Blaže in Nežica sta prišla po zimi iz šole domu, in na pragu siromaka srečata, kteri je ves raztergan od mraza trepetal. Ubožec prosi: „Dajta mi košček kruha; lačen sim." Nežica mu reče: „Le pojdi z nama v toplo izbo; boš tudi kuhe dobil." Nežica hiti mater prosit, naj siromaku jesti dado, Blaže pa očeta prosi za dvoje skoren, kajti revež vse razdrapane čevlje ima. Oče so djali: Prav tako, da do ubogih usmi-lenje imata, in jim rada pomagata; to nam Bog veli. — Revo drugih občutiti se pravi usmilenje z drugimi imeti. Ako nam terplenje drugih serce omehči, imamo dobro, usmileno serce; če pa usmilenja z drugimi nimamo, smo terdega serca. To bi ne bilo prav. Jezus veli: ^Resnično vam povem, kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili." §. 7. Kaj pa je storiti, če nimamo komu pomagati, kakor bi radi? Mu imamo saj dobro želeti; Bogu naša blagovoljnost, naše sočutje toliko veija, kolikor nase djanje , ktero nam je nemogoče. Dobro voljo bližnemu dobro storiti vsakdo, tudi naj vekši ubožec lehko ima, pa tudi pomore naj, kolikor premore, ali pa naj druge poprosi, kteri lehko pomagajo. Jezus veli: „Ta je moja zapoved, da se med seboj ljubite." 22. Česa dušo varovati. §. 1. Ljubezni smertna sovražnica, huda dušna bolezen je zavist ali nevošljivost. — Oče so Mihalku, ki je v šolo hodil i« se prav pridno učil, za zimo novo kapo kupili. Jako p e c, njegov starejši bratec je bil tega žalosten, in se je cei dan kujal. Na večer ga ože pokličejo rekoč: »Kaj ti je Jakopec, da si žal&sten? Jeli je tebi žal in ti merzi, da sim Mihalku kapo kupil? Ta tvoja žalost je huda strast in se zavist ali zavid imenuje, kajti si žalosten, da se drug veseli. Zavid človeka toliko izpridi, da se celo veseli, kadar se bliinemu huda godi. Bog nas te pregrehe ovaruj! Kaj je storil hudobni Kajti svojemu bratu Abelnu?—Kaj so učinili zavidni bratje egiptovskemu Jožefu? Zakaj so hinjavski farizeji nedolžnega Jezusa krivo tožili in grozo-vitno na križu umorili? — Ko sim lani tebi novo suknjo kupil, Mihalku pa ne, bi bilo tebi ljubo bilo, da bi se bil Mihalek zato kujal?—Kar li želiš, naj bi tebi ljudje storili, stori jim tudi ti. Kako moraš torej biti, Jakopec, kedar se komu dobro godi V" Jakopec: »Vesel imam biti."—Tako sv. Paul uči: »Veselite se z veselimi, in žalujte z žalostnimi." §. 2. Grozna bolezen naše duše je huda jeza; ona vleče zarano našo truplo pod grudo, našo dušo pa v pekel, ako se jeze od mladih dni ne odvajamo.— Nacelj se je pridno učil m rad ubogal, ali prehude jeze je bil. Za vsako malo reč se je razserdii in svoje sošolce toževal. So ga učitelj posvarili, se je od jeze jokal. Tudi je Nacelj v jezi rad klel, in drugim pr^gpke dajal. Z sosedovim Franceljnom sta v šolo hodila, in Francelj mu enkrat grede reče: „Ker si ti Nacelj tako rad hud in odljuden, ne bom več s teboj hodil." Ta beseda Naceljna tako razjezi, da se Franceljna po potu loti in f ga tak gerdo zdela, da je ves kervav domu j prišel. Za to gerdo djanje so jezovega Naceljna doma in tudi v šoli prav ojstro postra-hovali. — Ta huda strast človeškega serca, ki za prazne reči drugim hudo hoče, in tudi stori, cele more, se pregrešna jeza zove. Jezov človek nikoli ni prav zdrav; kar v jezi zavžije, mu škodi, kar govori ali stori, ni prav. V hudi jezi človek pogosto pamet zgubi, izdivja, in je divjačini podoben, ki vse krog sebe raz-(terga. Sv. Duh pravi: „Zavid in jeza krajšata živlenja dni, in skerb prerano postara." t 23. Duše lepota. JP /. ^uae ^ive/e^ie /aa/noa// ao o // Oa/, o /t /e zctttjiej, e/ee/ /e /fo y>e/ ^fitrfe zt/neetjeJ' t'Tufe/cc ^e ona/ene or/jouane/ee: ^^ A"oce, aue/ee u&^tee /fajee ney de zjat/e'.*' '^trte/et je jven/e uretc/nee jemee/ee, t'n je ti /na/Zem avc/mtue/cc, /ev- je Ji o/evji ež/jt ti u, d ue/e A e> te/nad/ nad udme^ent <^ezud ttoe ne/ao : „ fy/ooi'/e ae ot/ mene, /le-*- ju* dem /na/e/ en 4* devete Jionezen , en /?a/e Jia/ej nad/c o u tj t m f/ttdam.(i ff. 2. ffw/nQei/ e/advet tie'd/ je sne/i/iet tiajd>ie'ca, na /eje de d/ae//a djie, In en/vet/ /e//a ttmevje", da t^/ei/t jajiat/ •io/t/t; zet t/a/^a ne<>/ a/en-/t/e«. C/£ey Jut je e/o/vee tiea /? jit /eej o ucenct. ae/jauo& jem ue>t/e// /tono Jaue->/ Ju> ver/a, ne/oc : J/?ane'/a da oce ti o/eecuno Jioodadi dandouee za SO jd zmenja/. ^/evjaueo J£one dedna edncujeu nao/eje, Jčoneda Jia jnetde ednavje dvtje', en ncjtde, tdee je zet J j/. Jivev-eo. &evyatieo je a jd. Jia odedee neoem. c^ ntdan dejte d-—Ji/ajejce nzede ne ornem, de/a de dctdon tedna-tdeno. d^a^o Jiomeodt en tdetju 5. jf-/etijovctt otdvtj/ad, dan oe mu je dodedo tdodno ztde/b , tda je J£onda Jiadv,u/i/ en je' / jd. ti tda' JiGfdad. /e neda ti oenoee -ueoede/o, en daj zno-dnetnjtja ja je dtiudtdo , e/ee je /ada Ji vau o/ovf/a. — d&fdo Jia je J£one tdfad Ji&jt tdnav atdnaj/et/e / ne nededa tietded, eda je Jioietiec edade/a d Ode a/ja je ojiomtnja/a. d&fdo je J£one'do — 85 — ■za e/i/hta t/e/o- /uu/t/, t/a fe v-ede/a di/a ^/aAua uea/ye Aua/e'/a, zno/faiyt y/ad-, /t nad Jvv-et/ tuaem dua#t, nad y*aya, c« tiurio d/atumo, ha /ar/f Ana/t za t/o-dvo. ^/a-d/eu ae dat/eya tta»tyem» t'n t/o/ba d/auc'ma, tmavna t/a d k- a w e d/, d/an/mo trna m a dat/c- tied/. Q/ed/ nad Jieoe, tn devoe do/e'. fflcat/a ved/ye neadnne/j/en vade^/, d/ent nam yvene uedeye tn uda/a dveca dda/(. //u, Ji v a tu : duoyt'd -ude/ f/e/ed d/adey zued/o-4vtya ueo/, /o de nece zajiotiee/td uoyema &/oytt, /ur/ur /e/o na zem^e oa/ane, ' do /owey t/uaa %eve/ft, ntta/t/a en Jo-<že/e/a, nry ae Kavno /ttaj/o u Jran tjejie/ Jixemen*. nam ze na^a ytame/Ji-nane' en nuae aence Joze/t, /eya na,i tayo/one, r/a do nuoa e/a<>a ne/amay zen /o Jevement/ /neefi/o naaeya ^ionezanya ^10 ,iutyem /t/eau." /ftet/a emene/nte ye Ji a o h rt-ur t/u>a / /&o/t'/a un.ee/iia ye nct<>e /efo / ■ //en/tma /a»*y zu /(Ji ti t/u-m, Ji a /ue/e' zet ze/netma /e/a. * 24. Slava. (Iz 8. psalma Davida.) & //ajiat/, titf> c/jay, /m/a Jneout/tia je /ufje eme Jo uoem oue/te / &iteye ■■ue/eotet/ua te čez ne/eaee Jiovzr/ejee. t/z eta/ a£vačcyev> en t/jenoou o t oe /e /j. ^/>eca /Jio-urj/e me Jiv-tt/-a/uee ^J, Ro /rje/ ae o/ov-e/ ot/ zeuene /ooeo enoe: /o/bve/ /e//a netuno-jne, zeuenu ^ice / zem/j t ^iv/^iajrtjena /o/ttcee. j oe'/e/j: &teeunee ^ioa/tevff je ne*/ ^mer/t/uo c/ave/ee, //enejte mu je e/a/*e t/a/, nuj /e ae na *) Predstvo ali lastnost, kojo pred drugimi iina. **) Kobacati ali pa po malem hoditi. aonce , meaenc en zueztde oze-xai, Jire mea/e/ «' 6incyeya .j/j/vavneda, ye voe /ado /ejia navet/e/. V/l/evo Jivet/»/uo de na d/oueAa ner/i/e ? % de n o d: (oee/en odxaz, /ejio Jiv-yazno /ece- Mdd/e/j, c/oued/e je odi/o Aaza/o ; emene/na a/ttan it d/otiedte Jivediua, A/e&e ueae^e etde ztt/oo/, zardae/a en yvaza> Jme-jaznoa/ en mevž te ne* odraze* Jiozna, dn /a a/uetv-, je naj dmenetneje Jivet/-a/uo d/oneAa. Ji a oe emenaje? e n o d: e ume k j o da e/u da , Jio do j c Jiat/ode d/utajena. /> oe/e /j. V/pej o/one znance en Jiveja/e/d, A'ee/aae av-edajo, a/e Jia Jioa/ove en od: <>e Jtoe/ajo, ttedod; t/ey 6vedo / ^ de /e /j: Mdo/e /ut/d vode' Jiooedno Jivec/a/uo d/oveda ? 'd&ado dut/no ume/ne e/e/ce c/otie/i z nadame ojineev^te d d&ada medna anjda, dtdon zna / dd/ejict ce/a z nodamt dt/cja, en naj Jint/tonej/e tdeda o/ove. ^/odno je, t/a deutca dadan tdeoneca Ji vet/no uatdema; oej ode' nad/ en ada tt-e^ta/e, /en a/e oe Jeneo/ne oeo/ne', ne Jiad)Ji/a/ne. de /e dj; c/ja dem haznee/e znance tn znande, ada jed & tetina ne nte/t/e J. f o nad/d Udence : Zjonance Jtaz-nama Jia jude a/e mannjt, ada oe nam ojdaojo. fy/>oe/e/j; /daad cdoved otitj Jiaoedne j/ao ema, Jio dojem oe ojiazna, de jrt nauno ne »trdemo. '/Joted Jia Otitjem j/teou dedda jouone' en jifjjč, dan zeuena ne mane , d/en a nejinene-doma ena jane'. ^Je/tda Jmet/o/va je /a j /e natde ed/aytt dt ada JioJieuaj, Jiodozna mo/tmo f det/na ct/ejma, trna J ter Jiaa/ena j&uanema. Jiooneja nttt/ouee/ne aa/avje, ee /a eteate, /i. <>/ev-d/ute Ji vetu ne vtezumeja enot: %/o.Jio af aoe/e^u JiJir-oaja, t/t* ■vat/ožjo en ot/e/^i 'i/otje/eev. ez aenctc Mer/u em en Jia/eezem, /ry'/e me je J^foj Jivet/o/uo Jiao/e>e*yee e»/e'Jtat/e//enyee e/et/, /ee/on udte/emu zt/nanemu o/aue/ee. 2joeuinu ae ne mane /ee/o Jiouet/et/e, /een ne', ee/c adoa/t. ^/Je <>/e.>e'/e v- .ra/e /a/e/a /rJiejtt oe/ zev,/enyee /^ttea/uaouteja/ /ey emee/e /ree/e t/amee d/ane/i / efence ; /ffieet/t- emu m a t/omet Jiauet/a/e/ c««« ae « >>e>/e netucema. ce'/e/j: &ee/a /e//o- o/aa-e/ v/oue/ee Jiat/ae>e , mu Jioue en Jia/eeže, /eev/oy ne, e/a/na , /«« JiHtJiv-, Jice /ue/c /ur/a t /rta ne Jinttv-/Seuee/ne ceoce* /onta/nejte Jiar/uoe/e je e/a/aa<%/a e/a/na t/e/o. /(pa je nouee m aort nt tet*, en it na če m /irrya nar/ viovtm mttčtu'/om ne/č/o. veoe^e, y'e Jittet/en Ča/a*. mene ne/e/; ,,&/ t/a de' /rez /o/t/a ovečen, de'/ it čcta/t'/t e/ie- /aua/t ' a/ttti Jitte'/e /" - Z&e^ nt t y'e ča/anče/ a avejem^\yučem <*etzat/e//ty/> čen c t: *9ii(ye ze/^e nam ye Jianet/u// e/a /t /eee/e vet t/ mačtit/ /t/. če/e /y; Jinav Ju t't/en /ot/e, a/ev/na oe etčt en Jite čer/na ae noaeaetn mu e^a/, /e /a avtča e/a/, en e/a/ve ^tec^re /'t' /ačya Jiamaya/e, t/t* it mačne o/an Jivet/eČ. /&ty /e /eoet/e « ae/č e'may'a / čenoe: /Sty /at/e Jinee/en e'n Jut zattjia , t/t met /ae/e Jametyu/. če/e /j' >/ Jione, ya at/za/e en <*/>t(//e nae/e najta/ne, /rtv- zeuenee ne' it a/antt o/ave/e. čč/e/ft J£e/unty aem zane/an-nemre učencu ne/e/: <č//a/o ae nave/eeyo tzc/e/a/; /veya ^ie'aaveya ye epene/ee. i^Z/ovaa Jinee/en /e/e'/ /ipey ^ire /e yuč^tave/ čenče': c/?oovave' /eneyce , en met u/aže , t e/ettuay'e Jioanemeyo, /a/on J t rt omt/ane yr/ ne /eya aram, amjia/ ^ tieae/t, t/a, ae n fteaeau leče. e t/ovo^r aamo /joy/aano — Jio- /■Meda ye /at/e' mae/to yavave/e. ^//ar/e /Jur/Je nety mo/ce, dat/au d/anfydV ti/t cmene'/neyd*e adede youavyo. *tty t tn v deder/o deyee/e, ti/t. Ji rt dedee/e ne r/a/t, de ne djior/odt. a/rvazne deaet/e dttam-/fu/t ye o e n o a /t / en /o nt dv-ez yxeda. ViCt/an vet/ama /aze , y?edt en avoy jeztd yevt/o oo/vrtni. //'oetdtt faz t/uda mane /?f/ r/*uytd /fttt/e dut/o maitnyeva/e za dva/ed o a d, de veoe 1 eJi n a v /y a /e en r/r.ayem octd/ yema/e v t/v.rye ye*r/o /eya/e ye a dn ed on a de en dnad/t t/odvo t me, dak ye ue/tda dut/odya. tf&ednamne veci dtian/a/e a/t ddrj/a/e' de Jinatie Jiadeydanye e/tya/e en net/o/znod/ m on/t, &Ia/ye de /ademu de/o, ncy de' de mu damen na ura/ o dede /, en de v fjp/adacetia maiya Jio-y*e*nt/ /ad yettc/tyetecned. //ctntejtt dede tn autje Ji-neueo /tia/e'/e, ae zone /a-en /a je jene/nejitt/. tf&eznana //e/e, u/Rv.aue'; n Vet? ae je/ z jeze/am Raja/e', /a/an & mečem Romane', /&t/on /aoe weae/o ze'ue/e en tiet/r/e e/a/ne t/te, naj autj jeze"/ /ue/ejte ttantje, en njejoue tta/ce tuft/e ne janane." v 26. Z i v 1 e n j e. /. c/ji^ia/uarje, /va/fe , je neeae ze'n/enje / mož mat/te/ ot/ ne/e/tj je /o jouoijerje. ///oz //ene t/tze/e Rte Ra/ ntea Rie^a, nty Reamtca mtjtc na znanje vam t/a. Veliko Berilo. 7 2. c^ /xavntd/d^Ji e, u it a na,i Jie'dunt • • * oez tieoane, ae /ien u u e/neja >no-tdovanja. 3. ^dsoden ydt,> yve «t tdeue/a na,) ^ueaj, Jia a det d jdao oa/etne vatd ne* oaa, edetdeddo neJiarde tdadec oedjaddane, 3. ^doden aaoetd je do^dt, da tdeae/ a/nteou, Ji rt /aed/ ni Jiot^ecdt aed dr trdeyrt ot/<>erda. V&ojivtuu J^dntJituaJ ne Jionede. J. c$t/ne dva/fe « ■mdatdoad/, a/xa-maa/ua aua/je ati nogo piham in hladim, lev pa z nogoj v mojem krilu sladko zaspi. Od te dobe sva tri leta v berlogu tovarša živela in jedla, kar je lev ulovil in meni nosil. Naj bolje kose mesa mi je prinesel, ktere sim si na pečini od sonca spekel. Ko sim se tega živlenja na" veličal in je oroslan ravno na lovi bil, sim pobegnil, tri dni po puščavi hodil in sim voj-ščakom v šako prišel, kteri so me prijeli in mojemu gospodarju prignali; on pa me je smerti izdal, zverini raztergati. V tem času so tudi> kakor se vidi, leva vjeli, kteri me pozna, in mi za malo dobroto hvaležen, ne stori hudega." Ljudstvo to slišati prosi, naj Androklu prizaneso in mu oroslana darujejo, kar se je tudi zgodilo. Androkel je leva na vervi po mestu vodil, in meščani mu veliko dnarja v dar namečejo, in od veselja glas ženo, rekoč: »Glejte oroslana, kije tega moža živil; vidite moža, kteri je oroslana ozdravil." — Taka divja zver pozna svojega dobrotnika, človek pa tako rad pozabi! Druga kraljeva zverina je orel ali po-stojna, kojo kraljico ptic imajo, ki po visokem in stermem pečevju gnjezdi in po košatih planinah biva, ter se žival živi. Orli so mno-goverstnih plemen in barv, černi in rjavi; naj hujša med njimi je planinska postojna. Postojna vsako leto po dvoje mladičev izvali, in kakor hitro se izgodnjata, ju iz gnjez-da nažene, se letati vadit in živeža iskat. Orel ima silo bister pogled, ter visoko iz pod neba ugleda svoj plen — grozovitno ojster kljun in čerstve kremplje; kar zgrabi, mu ne uide več. Pobira jagnjeta, zajce in ptice večega plemena; z malimi ptiči se ne peča. Vrane in krokarje smertno kaznuje, kadar mu preveč vrešče. Orel ljubi samoto in po 100 let starosti učaka. V časih se pripeli, da tudi otroka iz zibeli vzame. Svoje dni je v gorah Slovenka žela, njeno dete pa v zibelki pod košatim lesom spi. Velik orel pristreli, dete povito za plenice popade, in ga visoko v planino odnese. Mati vpije in hodi po gori iskaje, kde bi neusmiljena zver dete obirala; pa ga ni sluha ne duha. Na drugej strani planine sta premožna zakotiska živela, pa nista imela otrok. Ravno tudi ženjejo in ugledajo, kako orel čez hribe priplava in belega nekaj v kljuni nese. Na pečino svojo brešno položi in hoče dobro kosilo imeti, kar žnjice začujejo dete milo dreti se. Znjice velik vrišč nared6, orla odženo in rešijo zalega dečka, kterega sta zakonska za sinovca vzela. Izrastel je verli mož in pošten planinec. Kdo je orla vodil, da je tako blizo ljudi % otroka prinesel? — Kdo je divji zveri kljun zavezal, da ni otroka poprej na pečevje iz pustila in ga ubila ? — Kdo otroka v hišo to-liko dobrih ljudi pripeljal? — Kako lepo Bog za nedolžne otrocaje skerbi! — Mladenči! ■— deklice! jeli ne bote Boga ljubili, kteri tudi vas ohrani?! Učitelj: Otroci! koliko je svetih evangelistov, kteri so nam živlenje, terplenje in smert Jezusovo popisali? — Učenci. Štirje so: sv. Matevž, kteri ima mladenča; sv. Marka leva, sv. Lukež vola in sv. Joan, ki ima orla v svoje znamenje. Učitelj. Kaj pa pomenijo te znamenja evangelistov? — Poslušajte! hočem vam povedati. Mlade ne č pri sv. Matevžu kaže, da je on popisal, kako je naš Izveličar človek postal, živel, terpel in umeri; zato on svoj evart-geli začne, rekoč: Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega. — Lev pri sv. Marku pomeni, da on svoj evan-geli od preroka v puščavi pisati jame, rekoč: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu." In kakor lev v puščavi, doni po svetu evangelski glas. —-Vol pri sv. Lukežu pravi, da je on svoj evangeli od duhovnika Zaharia zač61. Duhovni so v starem zavetu vole, teleta in drugo živino darovali; Jezus pa naj vekši mašnifc, kakor ga sv. Lukež popiše, je sam sebe daroval, in vse druge kervave darove overgel. — Orel, kterega sv. Joan ima, pomeni visokost božje natore Jezusa, kojo je sv. Joan popisal. Kakor orel naj više pod sonce leti, tako seje dvignil sv. Joan v svojem evangeli k Bogu, rekoč: „V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu." 32. Ptice. §. 1. Ptice imajo gorko, rudečo kerv, pljuča za dihati, dve nogi in dve habi (peruti ali krili}, kljun, in so s perjem odete, ktero vsako leto enkrat večidel v jeseni ali spomlad overžejo, kadar se misijo. Perje pisano je čudno lepo. Nesejo jajca in iz njih mladičke iz-vale. Letovice nam zemljo kratkočasno ožive, in pevke svet oveselijo. V krajih, kder veselih ptičic ni, je zlo žalostno in dolgočasno. Petje nekterih ptic je mično, da bi ga le poslušal, drugih pa tudi gerd vriše. §. 2. Ptičev živi nekoliko po drevju, pa tudi po vodah in močarijah; le malo jih na terdi zemlji prebiva. So popotnice, ki v svojem času v ptuje kraje letijo, tudi čez široko morje čudo daleč potovajo po edino in v množinah, pa zopet pridejo. Ptice nimajo zob, mar- več s kljunom hrano aobljejo, zernje strupljejo ali pa celo požro. Gnjezdo nekterih je čudno umetno zneseno in zdelano, kojo dobro skriti vedo. Starka na jajčikih sedi in vali, starec ji pa prepeva, kratek čas dela in jesti nosi. §. 3. Se mladiči izvale, jim stari skerbno pičo nosijo, in jih kermijo, dokler se ne iz-godnjajo in razpeljajo, ter začno za starimi letati. Veselo jih starca od veje na vejo kli. četa, od dreva na drevo letati vadita; po cele rode jih slišimo po zelenih gajih čvičati in se veseliti, ter hvaliti svojega toliko mogočnega, dobrotljivega Stvarnika. — Ptičev nad 2500 plemen poznajo. §. 4. Roparji, vjedeali dereči ptiči imajo močen, zakrivljen (slok) kljun in zlo ojstre kremplje; tudi je ona vekšainbolj močna od njega; pri drugih ptičih je pa on čez njo. Pervi je orel ali postojna, kteri se kralj ptičev zove. Jastreb ali kanjuh (kanja) pepelnatega perja pobira piščeta in golobe, pa tudi miši po polju. V gorah so jastrebi tako veliki, da jagnjeta jemljejo. — Sokol rjavkast ptič, visoko leta, in lovci ga imajo za druge ptiče loviti. S kopic male ptiče in miši pobira. Sova, ponočna ptica, ima glavo ko mačka, ognjene oči, ojstre kremplje in pernate ušesa, ter v starem zidovju in v votlem drevju stanuje. Ponočni ptic je tudi čuk, kterega čivkanje praznoverni ljudje za prerokovanje sinerti imajo. Vkrivljen kljun ima tudi papiga, sivna želto-zelena ptica, ktera se lehko naših besedi nauči, se smeja, javka, kiha in človeka oponaša; za to jo otroci toliko radi imajo; pa ni v naših krajih doma. 1) §. 5. Hostnice so razne ptičice, koje po drevju skačejo, in se posebno červov, gosenic in takih merčesov žive, koje po drevju obirajo, in nam tako veliko hasnijo; nektere tudi prav žlahno meso dajo, kakor brinjov-ke. Zelna (kobilar ali želti kos) po drevju leta, černi kos po germovju prepeva, pa tudi nad grozdje rad hodi. Vodeb nosi ru-deče-romeno p6rje, greben na glavi; pa je nesnažen smerduh. K uk o vi ca nam spomlad oznanuje, svoje jajca penci v gnjezdo položi, da jih izvali, in dečkom veliko veselja dela, kteri jo radi vkarjajo. Misel, da srečo oznani ali pa nesrečnega stori, če kogar na tešče olaja, je prazna. Detal po drevju leta in prav pridno červe lovi. Vrane (gavrane) in krokarje, kavke in pisane srake, ka- Zakaj V — Kdo pozna kor šoje vsakdo pozna; tudi vrabeljne (vrabce), kteri so pod našoj strehoj doma> žitu veliko škodo delajo, pa tudi merčesov dosti pozobljejo, gredo radi s kurami na ples-so sitni in samoglavni, kakor prederzni dečki 1) §. 6. Pevke so večidel drobne ptičice, imajo kratke nožice in čunjevit kljun, zoblje-jo zernica rastlik, in drevje merčesov čistijo. Škoda jih je loviti, ali jim gnjezda istikati. Slavu lj (slaviček) drobni ptičko ponoči v germovju po toplih krajih milo poje. S k e r-jančik (golibar ali ševa) po polju od jutra do večera žvergoli, se visoko pod nebo vzdi-guje, pa zopet med brazde potukne si živeža iskat, ter nam moliti in delati kaže. Verli pevci in pevke so Šinkovec (zeba), kralji-ček, penica, sternad, konopljenka, čižek, lišček, srakoper, dlesk, škorec, popkar (lepar, gimpelček), kteri se prav lepih vižic nauči. Kanarček, ličen, želt ptiček, glasno čverči, pa le v ptičnikih kakor gospod živi. Paste rička (pliska) rada živino pase in za potoci živi. Senice, 13 Kaj nam škodijo hostnice ?—Kaj^ pa hasnijo ?— Kako se loči vrana od krokarja? — Čemu so vrabe-Ijni 'i — Ktera ptica ne vali sama ? — Kteri ptič je lep po perju, pa nesnažen da smerdi? radovedne ptičice, po drevju krog doma čver-če in drevje obirajo; so pa tudi nektere tako hudobne, da otrokom oči ispikajo 1). §. 7. Ruretina ali perutnina se doma zernja, trave in červov redi, debelo opita in drago proda. K o kot ali petelin na vse zgodaj poje in vstajati kliče, vodi svojo družino in jo vardeva, Kokoši (pute) jajca neso, koklje piščeta vale in so velika dobrota pri hiši. Domači golob je gnjezdijo v svojih go-lobnjakih, lesni pav hostah. Gerlica po drevju gerli; so tudi smibalke ali gurgulice, koje se smeje. Golobe privadijo tudi pisma nositi. Jereb in jerebica, posebno pa lestarka dajo imenitno pečenko. Prepelica veselo v sternini prepeva in se tudi v kletki redi. Divji petelin in divja kura sta v visokih planinah doma; ko vrače in pure (kavre) po ravninah pasejo 2). 33. Sraka in pavovo perje. Pripoveduje se, da je sraka pavovega perja nabrala, ktero se sveti kakor čisto zlato, 1) Kteri ptičko naj slajše poje? — Kaj nas g-oli-bar uči? — Popišite pasteričko? — senico itd. 2) Kdo mi petelina popiše?— Kdo pa kokoš? — Kako se loči kokot purana?— Kolikoteri so golobi^? Kdo je golobov smerten sovražnik? — Kdo še?—Česa sc redijo purčeta. kadar ga sonce posije. Hitro se ž njim oiišpa in našopiri, in tako nakinčana bahato med srake, svoje tovaršice gre; toda vsa napihnjena svojih družic še ne pogleda. Zaničevaje svoj stan, zapusti sraka svoje sestrice in se prevzetno pavom v tovaršijo vrine. Pavi svojo las-tino hitro spoznajo, ptujki posojeno perje iz" pulijo, in na pol golo zaženo, od kodar se je pr-itepla. Vsa zasramovana in okljuvana se med svoje sestre privleče; ali tudi srake jo začno čertiti, jo pikati in preganjati, tako da je sirota še svoje lastno p6rje zgubila, in se poslednič od vsih zaveržena nikamor podati ne ve 1). Nauk. Oblači se pametno le po svojem stanu; ne posnemaj šege, ktera tebi ne gre« Ne vtikaj se med gospodo, ako si kmet, in ne sramuj se svojega stana. Ošabnost zaničevanje prinese; le ponižno pohlevščino vse rado ima. Prevzetija se povsod spotika, In sramota se za njej pomika. 1) Kdo je sraki podoben V — Ktere dekleta ravno ko sraka delajo? — Jeli so mladenči bolj modri? Zastavica. //mam /tcem tot/oe/ ^/fea rh ooe/ct , A/ene uoen* aucyf'tn aeno/n Aetjitce f/a, aatn Jia nima. C/Ge/o /a / — 46. Germovje. §. 1. Germi poganjajo iz panja po več verhov in se okošate. Po vertih imamo dišeče germiče v kinč, pa tudi sadunosne v korist i zdravilne za vračtvo v bolezni. Rožni germ lepo belo rudeče cvete, pa še žlabneje diši; s ternjem ograjen nam je podoba sramožljivosti. Španski bezovec rožnika cvete in prijeten duh daja. Vinska terta, Slovencov mati, daja otrokom sladko grozdje, možem in ženam pa dobro vino. Ri biž (kresno ali laško grozdjiče) ima kiselne, rudeče jagode za zobati, pa tudi lza pokuhati. K osma tinke imajo ternasto perje, pa rumenkaste, sladke bučke. §. 2. Ostroženice in ternolice po mejah rastejo in černe, višnjeve grozdjičje dajo. Kopi nje sladke kopinčnice rodi. Čer-nice (borovnice) po hribih rastejo, se sirove zobljejo in tudi suše. Malinje ima rudeče maline, dobre za jesti, pa tudi za kis in mali-novec. Resje po pustih krajih raste, rudeče cvete, daja bcelam dobro pašo in pticam tečno zernje. C ešmilje (češminje), visoko germovje, lepo rumeno cvete in žlahen duh razprostira. §.3. Bezeg (bezovec) raste po vertih in vodnatih krajih, vreden, da se mu vsakdo odkrije, kajti nam daja cvetje za čaj se potiti, pa tudi grozdjičje za pokuhati. Dren ima rumeno cvetje, rudeče kislo zernje, da dober drenovec, in drenovina je čverst, vlačen les. Brinje (borovje, smolje) da zdravo zernje za žvekati, ojstro iglovje in les za kaditi, brinjevec za zdravilo, in redi drage brinjevke za pečenko. Lešje daja otrokom lešnike, pa tudi leskovice, če niso pridni. Nešpeljni po sadunosnikih rastejo, ter dajo dobro okusen sad. kakor tudi o s k o r ž i, ako so vležani. §, 4. Ternje in robidje povsod rado raste, ako ga ne potrebimo. Černi tern lepo belo cvete, in ima černe borove jagode. {Sipko v germ ima ternaste veje, pa rudeče šipke, kojih se po zimi ptice rede; pa se tudi v kuho porabijo. Srebotje se po germovju ovija in vlačne terte za pletenice da; beršel (ber-šlan) obsega staro zidovje in neprenehoma zeleni. §. 5 Imeniten germ ptujih krajev, kojega * sadje kupujemo, je poper, ki ima grozdjičje,. in černo zernje. Tudi v naših vertih raste paprika, ktera rudeče bučke ima. Riž raste po močirjih, in tečno laško pšeno da. Pa vola ima zernje v volnato lupino zavilo, iz koje se pavola nabira. Sladkorjev terst ima sladek sverž (steržen) , iz kterega se sladkor kuha. §. 6. Po naših vertih zelenec grede gradi, in ima močen, neprijeten duh. Zelenikov les, romen in terd za godčovsko orodje raste v gorkih krajih. I s o p (sipanat) zeleno raste in čedno diši. 47. Tern in vinska terta. O lepem mladem letu (vigredi) je v zglavju nad vinogradom košat tern belo cvetel in se na solncu ogreval. Svoje krasote pijan prevzetno v znožje gleda, in vinsko terto zaničuje, rekoč: »Pokaj se pa ti lepše ne oblečeš, visoko hvaljena terta? Jeli te ni sram, da tako borno v vinogradu čepiš in pa solze prelivaš? Kaj ne da ti merzi, da sim gorši kakor ti, kedar vidiš, kako bčelice po meni buče in deca krog mene rajajo, tebe pa nihče ne pogleda?" Vinska terta pohlevno molči, ter zabavljanje terna voljno poterpi, in lepo tiho svoj ilahni sad poganja. In kedar v jesen grozdje dozori, pridejo stari in mladi zobat in vinski terti hvalo prepevat, rekoč: »Preljuba vinska terta, veselje našega serca!" — tern pa posekajo in ž njim terfo ogradijo. „Sosed! mu zdaj vinska terta pravi, povej mi zdaj, kteri naju vec velja ? Tvoja prerana hvala te je hitro zapustila, tvoje cvetje košato je kiselce rodilo, in tvojega ternja se vse zogiblje. Mojega ponižnega cveta žlahni sad je sladko grozdje, ktero otroke oveseluje, oživlja možake; in vsakdo me ima rad." Nauk. Samosvoja hvala ne bo tebi prida dala; le pohlevna ponižnost nam daja pravo vrednost. v 48. Zelenjad, žito in trava. §. 1. Razdelimo zeliša v vertne, poljske, travniške, zdravilske in pa v strupne zeli, ki nam služijo v živež, ali pa v zdravilo, pa tudi v škodo, ako jih prav ne poznamo, in modro ne rabimo. §. 2. Po naših vertih in kapusnikih raste glavati kapus, kterega glave v sladko in kislo zelje porežemo. Planinski kapus (Karviolj naredi rumeno cvetje, ktero žlahno zelenjavo da. Biluš (špargelj, salato, škerpec ali špinačo, kakor peso, rone, repo in korenje vsakdo lehko pozna, in tudi ko run fpodzemljice, laški bob, podzemelske jabelka), ki po vertih in po njivah rastejo. Čebul, luk in česen imajo močen duh in ojster okus, kakor redkva in hren. Peteršilj se za dišavo v kuho deva. §. 3. Buče ali tikve rastejo po njivah, din je in murke ali kumare pa po gredah. V stročju nam zori bob, fižol (bažulaj, grah, ci žara in leč a. Sladke, rudeče jagode rastejo po sončnem bregovju, truskelice po vertnih gredah. — Po vodi raste rogoza sodarjem, in terstovje zidarjem v rabo, kolmež pa konjem v zdravilo. §. 4. Na polju zeleni, cvete in zori ster-neno zernje, ozimina injarina, pšenica, rež (erž), ječmen, pa tudi oves, ki v klasovju svoje zernje za meljo ima; v latovju pa proso (žito) in ber za kašo. Koruza (turšica) v strokih zori, h ajda pa ojstro vo-glato zernje ima, sir k da sirkovino za metle-Zernja se ljudje žive, pitana živina redi, pa tudi ptice je rade zobljejo. §. 5. Po senožetih in ledinah (tratah, livadah) zelena trava raste in živini kerme da, seno, otavo in otavič. Seneni drob se tudi pari za zdravilne obloge. Sladka kerma se govedini, kisla pa konjem polaga. Zlahno pico daja detelja, domača kakor nemška. Ško-rocel daja purčetom, kropi ve (koprive) svinjam tečno pičo; ni je trave brez haska. §. 6. Na prodajo se seje konoplja in lan, ki nam dasta prediva za pert, pa tudi like za verve in biče. Makovo zernje da dobro olje, kakor tudi ogeršica in sončnica. Tobak za smodke in za duhan (šnju-pavec) po Ogerskem raste. Hmeljevo cvetje (hmeljino) rabijo za pivo kuhati. §. 7. Kinč in krasota vertov, polja in ledin so innogoverstne cvetlice, koje nas s svojim žlahnim duhom, ali pa s prečudno lepim cvetom vesele. Dišeče cvetlice so pisani klinčki, sive violice, podoba pohlevne ponižnosti i t. d. Bele lilije (limbarji) so izgled diviške čistosti; rudeče tulipe, prižane geor-ginke krasno cvetejo, pa ne diše. — Po sončnih brežinah nam romene trobentice, bele šmarnice in mali turčki z rudečimi č al mani, mlado leto oznanjajo, po livadah prijazne ledinčice in marjetice, za potokom sinje p o to eni ce cveto, po germovju bele binkoštnice lepo diše, in vsi travniki so preprižani zalih cvetlic. 1) 1) Kdo ve,kako se trava seje? Kako zelje?— repa? Ktere sadike se množijo po korenju ?— po okah (očesih) ? i. t. d. §. 8. Zdravilne želiš a so v naših krajih kumna, onež (janež), koriander, gorušica in major on, kojih zernje ali seme se rabi. Zeleni rožmarin, žitrajka, babja dušica, timian, rutica in sivka inočno diše, žalbej (kadulja, belostanec) in pa g o m i 1 c e (koper) , melisa (mališnica) daja čaj za ozdra\ilo vjedalce ali grizenja. Slezovo (ajbeža) perje in korenje daja čaj za kašelj in persno bolenje. Aškarca, arnika ali roža sv. Antona je za bolečine zlata roža* S v e d e r c (čantara) in tudi pelin sta za pljuča zdrava, meti ca želodec krepča. Kisel ca (kisla detel) čisti kerv, in malo obraj-tani konjski rep (arman) nas huje bolezni ovaruje, kadar bolehati začnemo. Tako najde psiček svojo pesjo travo, kadar ga grize, pa tudi človek svojo kačjo s me rt (astromontano), kadar ga strupen gad piči, da se ozdravi, in smerti otme. §. 9. Lepo uči sv. Duh: „3Vajviši je iz zemlje zdravila stvaril, in moder človek se jih branil ne bo. Njih moč se je ljudem zazna-nila, in Naj viši je ljudem znanje dal, naj bi ga v njegovih čudopolnih delih hvalili. On z njimi ozdravlja in bolečine hladi; lekar (zdra-vilčar) pa dobro dišeče zdravila pripravlja, zdra-vivne mazila dela, in njegovega dela konca ni." So pa tudi škodljive in strupne zeli, ktere je potreba dobro poznati. 49. Strupne zeli ša. 1. Kakor je vsa zemlja polna darov božjih, tako tudi za vsakim voglom rado kaj strup-nega raste, ali gobe ali škodljive zeli. Modri otroci ne jedo jagod, ne žvečijo zernja in ne prijemajo zeliša, kojega ne poznajo, da v nesrečo ne pridejo. 2. Kristavec, svinjska dušica, poknulca ali kuželca (Stechapf'efy raste po zapuščenih krajih, za plotmi in mejami, ima černo-zeleno, narezano perje, belo cvetje, za komolc visok, košat germ. V ojstri jezici ima černo, strup-no zernje; kdor ga zavžije, od strupa lehko izdivja. 3. Zobnik ali trava sv. Apolonie (schivarzes Bilsenkraut) raste za zidovjem po praču visoko, je kosmat in slabo diši; če ga pogledaš, se ti studi. Okoli velike gospoj-nice po mertvaško bledo, rudeče-pisano cvete. Kdor ga povoha, ga glava bol:; kteri si pa z zobnikom zobe kade, se jim potem radi hitro zdrobijo. 4. P esj a, kačja ali v o lčj a j ago da (Tollkirsche, Belladonna) raste po hostah, ima začernelo steblo po 4 čevlje visoko, podolgovato, černo zeleriato perje, černo rudeče cvetje poleti, v jesen pa černo svetle jagode, ki so naj hujši strup. > 5. T r o b e 1 i k a ali laj než (Wasserschir-ling) raste za vodami in po močarjih po 3 ali 4 čevlje visoko, ima tolsto, votlo steblo, veliko verhov, po debli dolge lase, pa majhi-ne jamice. Cvete o sv. Jakobu čebulu podobno. Korenine ima velike, peteršilju enako perje; jo prerežeš, h nje romenkasta, smerd-liva voda teee, na jeziku zlo opeče in je naj hujši strup. Tudi na vodi, v koji trobelika raste, živina /,boli. Nevarno je dečkom iz nje trobente ali piščale delati. 6. Mišje zelice ali smerdljivec (ge-fleckter Schierling) raste za mejami po senčnih krajih, ima kosmato pikasto steblo, in prav po mišje od daleč smerdi. Lehko od njega glava boli. 7. Pesji ali divji peteršilj (Gar-tenschierling) po vertih raste, ima vekše pe-resca od pravega peteršilja, od spodej svetle; ako ga zmeneš, po česnovo smerdi. Dobro ga je potreba kuharcam poznati, da ga v kuho ne denejo. 8. P o d 1 e s k, čmerika ali ušivec, smert-njak, tudi golobnjak imenovan (Herbstzeit- lose), bledo rudeča roža, {cvete v jeseni po travnikih, in prihodno vigred lepenje požene. Korenje ima po pol drugi palec dolgo, zgo-rej tenko, spodej pa tolsto, hudo strupno tudi zernje. Perje živini škodi; torej ga pridni gospodarji skerbno potrebijo. 9. Maslavnjak ali volčji koren (Seldel-basf) raste po pustih krajih, pa tudi v ogra-dih po 3 vatle visoko v obširnih germičih. Re-celj ima gladek, nekoliko rudeč, že v posti prav lepo cvete po tri cvetlice v šopi, in se po pustem, strupenem duhu lehko pozna. Ako ga povohaš, ti bo nos otekel in te glava bo-iela. Zernje o gospojnici dozori lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži mehurci izpuste, veliko žejo in grozoviten masljak naredijo. Y 10. Cerlenka (schivarzer Nachtschat-teri) se najde za mejami in po bregih, bledo cvete kakor korun, nizko raste in ima veliko vej, perje začernelo in robasto, v sredi cvetja romen zob, zelene jagode ko grah, dozorele pa svetlo černe kakor černice ali malince, otrokom zlo nevarne. Tudi svinje, teleta in kure od njih pocerkajo. Veliko strupneja je še hostna čerlen-ka, ki za vodami rada raste, se po drevju opreza, po letu cvete, in dozori o mali gos-pojnici. Njene rudače jagode so živi strup. 11. Volčje k ali hudičevo oko (vierbtat-terige Einbeere) ima tenko steblo, vverhuštiri zelene peresca, iz kojih spomlad roža pricve-te, ia nje pa černo plavkasta jagoda dozori, znotrej rudeča, polna piček ali semena, kar je vse strupno. Po senčnih hostah rada raste. — Škodljivo je tudi kačje mleko ali mlečika (WolfsmilcK), če ravno lepo romeno cvete. 12. K o kol j in pijanka (Tollkorn, Kadeti) rasteta po vseh sternenih žitih, strupena zel, posebno kadar je mokra letina. Cvete po Filipovem, klasje požene, in ima rjavkasto, osladno zernje, nekoliko bolj tolsto oi žita. Potreba je pleti in berstiti, vejati in dobro činiti, da se žito očedi. Je v zernju veliko kokolja, bo slab kruh in vsaka jed nezdrava-Škodlj i vi so tudi klasnirožički (Mutter-korri), ljuljka {Taumellolcli), in vse rjasto, snetjavo žito. 13. Ur a j niča ali lesjak (blauer Eisen-huf) raste divji po hribih, pa ga tudi po vertih za kine imajo. Steblo ima ravno, temno zeleno po 4 čevlje visoko, poleti zale plave zvon-čike po versti napeljane. Najde se tudi ro-menkast, ki mu pesja smert pravijo. Po hribih raste v senčnih krajih rudeči nape rs- tek imenovan, ki ima cvetje ko škarljat ru-deče. Vsi ti so nevarno strupni. Strupen je tudi tobak, 14. Da se kaj strupnega ne vžije, so o-trokom trojni nauki potrebni: a) Rože in ze-lisa, do kterih nam merzi, ktere se vlačno s linijo, po meitvasko, žalostno cveto, in za-černele svetle jagode imajo, so nevarne. 6) Vsako zeliše, kojega živina pušča, naj si bo v kermi ali na paši, in ga tudi svinje ne jedo, je strupno. c) V usta ne jemati jagod, ne korenin, ne zeli, ne peres; ne zernja žve-kati, česar ne poznaš. 50. Gobe in mah. §. 1. Gobe in glive so mesnate, nekoliko sočnate rastline, h tenkih nitek spletene, ki po zemlji, pod zemljo, po drevju, na vodi in pod vodoj rastejo. Gobe so nektere dobre, pa še več je škodljivih in hudo strupnih-Dobro jih je potreba razločiti, da si kdo hudega bctega ali celo smerti na gobah ne naje. §. 2. Dobre gobe so gl o banje (gliban-je), ki imajo rijavo-rudeč klobuk in lepo-bel recelj. Tudi dedeci, rajčki, smerčki (mavrohi) in lesičice se suše in jedo. Gomoljke ali jajčnice so v oblicah las- kega oreha velike, pod zemljoj rastejo, koje svinje in pa v to učeni pesi izkopljejo. Drevesna goba po starem drevju raste, se kuha, tolče in za kresanje, pa tudi za rane rabi, da se kerv ustavi. §. 3. Strupene gobe so večidel gerde vi-diti, in imajo sploh gnjil, omamljiv smrad, so polzke in sprijemkaste za potipati. Lepo pisana je mušnica belo rudeča, pa zlo strupena. Muham jo nastavljajo, da od nje počepajo; za to se tudi muhomor zove. Tudi plesnovec obstoji iz mnogo majhnih gobic, kteri se kakor tenek, belkast ali černo zelenkast prah pomaiem kruha, sira, lesu in drugih stvari prijema in jih spridi 1). §. 4. Mah ima tenke listke, cvet in sad, raste po drevju, po kamenju in po zemlji. Mah povleče cele dobrove, pa tudi travnike, in je travi močno škodljiv. Iz maha se napravijo mehke postelje, in blazine, ako se lepo odbere in posuši. 51. Ozir na rastlinstvo. fta/ne/ti. ze/taen* /o-Ze/o o/nu/mt/ t/t 1) Poeem razločimo sfrupne gobe od zdravih ? Kaj je storiti, če gob prav ne poznamo? ■o/ot/^tiie/ ze/e' en n/a/e nad/e'F ^»m t/ /rjee, r/ee ,)/r>etJi t>e u/foejo, en «■ /a- /ezrte/ Jomajejo. &/oue/e* j'e Ji rt t/rt/ &foy eem t/i Jame/, e/er, d/at/^eu-e ze/e' oe/ r/er/fne'/ /ace en »te eeeit ji/ rt. e/er/no o/enne/e en ae a/ot/e nezxo.uu/e'. //e /a/a trta/a Jiovet/na ze/ et/e' noža, '/lene ze/natie/na moc c/tuc/et a/e'Jia ze-ttenoe ozr/etne, neuanno nano zae>e/e', nam o/e/no /e//a-aa, Jt/eve/a en j/o/e met/ t/a/nt'm temenom /etzert jne/a, Jm /ojem — 176 — wvem//a oaa/ en /ernje, a/ad, met-det> en dat/veno- e/ed nor/e, Jiff /urd «4 /a, r/rt, cfoneda Jivet/no t/e/a/e' en sderde/t eectt X ze/t/u na enem draja odot/^i-ne, nam na tdraye s/jtane dasnjo. do nam Ji v a Ji <<«/ nee Jie^te d/ar/a r/e-/a, Jir-f nam e/odro nas/e^o e/aja / /o• da d dae/t/e ne nsadema ze/vano, je Jia za ned/e&e de/eae ha/vedno urac/un. 'eye Ji* at rav-no /irtt/a ned/evtd oe ne Jiovnaino, jedJi a de doma sjtoznade, e/a ao dorea/ne; <03aj dati s/o ve, nae Ji ran naret/t. J^, 3. /Jae e/e/e tdreija en ze/i'J ao nam « do*e'o/na a/a naztoa, /auze/e'yne/a : snu /avana of/ycuo-v.e'; ^ivetznte y/filtre /o- a/ont." čez e/ueeye ^iauze/yeyea, Jivazna y/eeiw c.znaneyea. '//pe/on n, tieaneee /ey ne^ee, d. 'r ' ye yianez neya aevca • 53. Spoznava rudstva od persti in kamenja. §. 1. Rude se zovejo sploh stvari ali trupla, ktere ne žive in ne občutijo, tudi ne rastejo od znotraj, ampak se le po zunanjem nabiranju enakih delov vekšajo. Rudstvo je v zemlji, in posebno v hribih, in se razdeli v 4 poglavitne razpole, kojiso: 1) persti in kamenje, 2) soli, 3) zažgavne rudstva, 4) rudnine za kovati. §. 2. Persti so mnogoteri razpoli, večidel pomešani, tako da se teško čista perst ed-nega razpola najde. Naj imenitnejepersti so: il (ilovica ali ilovka), vlačna, rjava ali začer-nela perst, ktera se v ognju uterdi, iz koje lončarji lonce in drugo glinasto posodo, pa tudi opeke za zid in streho delajo. Kremenica z lugovoj solijoj v ognju steče in nam steklo da, šipe za okna, in kozarce ali kupe za piti, kakor več drugih lepih in dragih steklenih reči. §. 3. A p ni c a se v ognju v apno sožge, in iz nje lepe podobe delajo ; s kredoj pa pišemo. Puhlica se v ognju ne spremeni, in pognojena, pa z drobnim peskom mešana ro-dovito zemljo da. P e š č e n i c a se imenuje rahla, pa borova zemlja na polju, ktero je potreba dobro gnojiti. Morska pena je mehek, belkast kamen, iz kojega se tobačne pipe delajo. Pesek in kremenje se zove zdrobljeno kamenje. L ap or razpade, in rodo\ito perst da. §. 4. Navadno poredno kamenje se za zidanje rabi, in je pšenični ali apneni kamen, ki se da v apno sožgati, in pa reženi ali čemi kamen, kteri je rad moker. Lehek kamen se da rezati, kremenje tud ogenj daja. Plenasti kamen lepe plošče daja za streho kriti, pa tudi tablice za pisati. Mramor ali marbelj je bel, čern, rudeč, zelen in mnogih boj, iz kojega se tlaki za cerkve, pa tudi imenitni stebri in kipi ali podobe režejo. Brusni kamen se rabi topo ali skerhano orodje brusiti. §. 5. Dragi ali žlahni kamni so: beli di a-mant, tako terd, da steklo reže; pa tudi svetel ko luč, ako se lično obrusi. Ima višejo ceno od zlata in srebra, je oko imenitnih per-stanov in lepotije naj imenitneji kinč. Žlahni kamen safir je moder ali plav, rubin čer-ven, smaragd zelen, hiacint rudečkast, to pas romen, ametist je violičnat, kar-niol rudeč, krizolit zelenkast, in mnogo-verstni glot (kristal) steklu podoben. 54. Soli in žgavne rudstva. * §.1. Sol se imenuje vsaka stvar, ktera se v vodi lehko rastopi in na jeziku občuten slaj ali okus stori. Kuhinjska sol se najde v podzemeljskih jamah, se koplje, rastopi in slana voda v kotlih pokuha, ter nam da lepo belo sol. Morska sol se ob bregih morja ali slanih jezer dela. Kamna sol je živini posebno zdrava in tečna. Sol je lepa podoba modrosti in pravičnosti. §. 2. Soli ta r se dela iz solitarske per-sti, ktera se po mokratnem zidovju nabira. So-litarna perst se v posodo nasiplje, ktera ima sukničasto dno, posoda se postavi na drugo posodo, v ktero se s politoj vodoj precedi. Nabrana gošča se kuha, voda izhlapi, in ostanki dajo solitar. Solitar se deva med žveplo in oglje, ter smodnik (pulfer ali strelni prah) stori. §, 3- Vitriol je rudninska sol iz žele-.»za, kotlovine in cinka. Rabi se v černilo, za černjenje mnogoverstnih priprav; posebno se usnje ž njim čerai. Tudi galun je sol, zdravilo zoper divje meso v ranah, pa tudi za barve žive storiti. Lugasta sol (potašel) se iz pepela kuha, ter za steklo in milo (zajfo} vtrebuje. §. 4. Vinska sol,bersa ali streš (Wein-stein) se vinskih dog prime, iz vinskih sodov nakaplja, in vlažno zdravilo da. Veliko je še drugih slanih kislin in grenkih soli, ktere zdravniki za vračtvo ali lek, umetalniki pa v svojo rabo oberniti znajo; kdor jih pa ne pozna ali jih kvarno ne rabi, se lehko hudo opeče. §.5. Žgavne rudstva se dajo žgati in za netilo ali svetilo rabiti. Tako je gorsko olje, ktero se iz živalstva in rastlin dela, in le malo pravega loči. Teče navadno z vodoj iz gorkih tokav, je rjavkasto ali zelenkasto in neprijetno diši. Ako z vodoj ne teče, se v zemeljno ali gorsko smolo premeni. §. 6. Šota ali torf obstoji iz persti so-gnjitih žival, rastlin, korenin in gorskega olja, se koplje, suši, in namesto derv ž njim kurijo. Premog (gorivni kamen) iz železnatega ila in apna, z gorskim oljem navdan, je čern, svetel in večidel zlo terd, ter dobro kurjavo da. Jantar (Bernstein) romen in svetel ko češnjeva smola, se najdena pomorjih; se pa tudi iz zemlje koplje, in se da lepo stružiti in rezati v mnogotere drage reči. §. 7. Žveplo ali sumpor da žveplenke; žvepleni cvet ali moka je zdravilo, kakor tudi žveplena sol. Svinčnik se ko svinec lišči, je nekoliko tolst, in v ognju ves zgine; iz njega se olovke ali čerčki za pisati delajo. 55. Rudnine. §. 1. Rudnine se ,'poznajo potezi, se posebno svetijo, se dajo v ognji raztopiti in kovati. V rudnikih se kopljejo ali čiste, ali z drugimi stvarmi pomešane, ter se v plav- ših cedijo, in pod kladvom na kovalu v mnogo koristnih reci porabijo. Nad 20 razpolov rudnin poznamo; naj bolj znane so: §.2. Zlato, želto ali romeno, med vsimi rudninami naj težje, razun platine, je naj čis-teje, se da naj rajii kovati in raztegnili, ter se v živem srebru stopi. Iz ednega zlata (cekina) napravi zlatar po 300 zlatih listkov, ko-jih vsak po tri čveterovogelne pavce (čole) obseže. Pregovor pravi, da se z ednim zlatom cel konjnik pozlati. Zlato se čisti v peči ognja, človek pa v peči terpljenja. §. 3. Srebro, lepo belo, se najde čisto ali z drugimi rudami namešano. Šestnajst lotov čistega srebra se marka imenuje. Kadar dnarje ali žlice in druge sreberne reči iz njega delajo, ga s kotlovinoj mešajo. Petnajst lotov srebra in zravno en lot kotlovine se pravi petnajstlotno srebro; trinajst lotov srebra in tri lote kotlovine pa trinajstlotno srebro. §. 4, Kotlovina (kufer) se najde čista ali v drugej rudi zmešana. Ena libra kotlovine zmešana z osmimi loti cinka da lep želt mesing ali med (toč, pirinač); ena libra kotlovine in 26 lotov cinka da lep tombak, kakor zlato. Zvonovni bron se stori, ako se kotlovina ali mesing s činom stopi, iz kojega se zvoni, topi in več drugih ropotij zlije. Kisli- na ali jesih v kotlovini naredi strupen zelenja k ali volk (GrUnspan); zato se mora kuhinjska posoda iz kotlovine dobro po-ciniti, da kuha ali pijača iz take posode ne bi zdravju škodila. §. 5. Kositer (cin ali olov) se v rudi najde, in je pogosto s svincom namešan; nevarno je torej slane in kisle jedi v cinaste posode devati, kajti se svinec s kislotoj zje in zdravju škodi. Svinec je za zlatom najtežji, pa tudi naj mehkeji. Naj več se svinca za strel porabi, pa tudi v loš posode in v druge ume-talne reci, ktere je varno rabiti potreba, da se med jedi ali pijo ne primeša, in se ljudje ne ostrupijo. §. 6. Zele z o je naj koristneja ruda, se pa tudi naj obilniše najde, ktero se v rudnikih koplje, v plavših cedi, v fužinah obdeluje in v kovačnicah pod kladvom v mnogoverstno železnino pokuje. Jeklo je čisto, zlo uterje-no železo, iz kojega se noži, kose, serpi i t. d. delajo. Rja se ga na zraku in v vodi prime in železo zje. Tudi magnet se k železni rudnini šteje, kajti železo na se vleče, in prosto viseč (kalamito) se vsigdar s svojim koncom v eden in ravno tisti kraj sveta (v sever) oberne. Kalamičnica (magnetička igla) ■vedno v severni kraj kaže, in mornarjem v kažipot služi. §. 7. Živo srebro se belo sveti, je težko in tekoče, se rabi v zdravilo in [v umetalne reči; je pa tudi strupno umetalnikom, ako se ne varujejo. V zrakom erih nam kaže težo zraka in vremena spremin, v gorkomerih pa toploto in mraz po svojih stopih. §. 8. Zlato, srebro in platina se zovejo dr a gin e ali žlahne rudnine; nežlahne so kollovina, železo, cin in sviner. Iz zlata, srebra in kotlovine se dnarji kujejo, da se kupčija polajša; pa tudi zlatarji veliko zlata in srebra za kinč in za drage posode porabijo. 56. Ozir na rudstvo. 1. Čudna je rast rudnin v skrivni delavnici prirode ali natore, kako se vekšajo; pa tud čuden je njih razpad, kako se zopet v prah spremeni. Tudi kamen se zdrobi, zlato in srebro pogubi, ter nam priča, da ni kaj stanovitnega na svetu. Čudne so skrivne moči, ktere je Stvarnik prirodi dal; cela narava je bogata skladnica čudežev in darov božjih. 2. Kako prečudno je bogastvo narave po celej zemlji razdeljeno! V globokih jamah in visokih gorah ima natora skrite svoje zakla- de, naj si jih ljudje iščejo, in najdene v prid obdelujejo. 3. Brez truda na svetu kruha in zaslužka ni, pa tudi marljiv in umen človek povsod bogato mater zemljo najde, ki ga redi in mu pravi: Človek le komaraj in Bog ti bo pomagal. Najdel boš na zemlji, pod zemljoj, v gorah in brezdnih dovolj blaga; vse je v božjo čast in pa v tvoj prid stvarjeno. Kladvo in železo. Sn/nu/je ze/ezo mt/a ae nat/ //at/uomRo/ožt/o : „ %e/a/ ■mene /a/' /ona/ ; arrj aem /ur/ jat /utj /na/, /i tj ,/r>e- /o a /a/o /ozna/f je že/eza //at/uo t^a/o, /aj ae jez/a nat/ meno, ar j /tjttm /at/ jaz a /e/o. že/eza ae aRiamntmo, /ur/av /ožce/t /e-y/it'maj «/» nrtm //ete/vti t/tc , dar/«»0 aev.net aamr/fenpet* 57. Smerten strup na mizi. 1. Kakor dobre in koristne so vse stvari, tako lehko si jih človek iz nevednosti ali hudobije v strašno škodo in v nesrečo oberne. Za vsakim voglom raste za neumne ljudi bolezen in smert, pa tudi na mizo se lehko strupnih jedil in pij postavi; torej je varnosti potreba. 2. Pogosto se muham strup nastavi, in otroei se ga naližejo. Afco ravno hitro ne pomerjejo, vender tako dolgo bolehajo, da je po njih. Tako je gospodar skledico melje z mišnicoj za podgane namešal, na peč postavil in svoje pote šel. Gospodinja meljo najde, in iz nje žgancov skuha. Vse jedce težave primejo; gospodar in gospodinja od tega strupa umerjeta, le družino so še oteli. 3. Silo nevarna je v kuhinji kotlovina, bakrasta (kufrasta) posoda, kakor tudi s slabim činom lošena. Skerbno se mora čediti, umivati, in večkrat s činom obliti, da se kislina ne zaje, in zelenjak (zeleni volk) ne uči ni, ki je naj hujši strup. V nekem velikem mestu so v takih kastrolah diakom (študentom) rib na jesihu za večerjo napravili. Ponoči vsi zbolijo, in veliko jih je pomerlo, ki so tih rib in z njimi zelenjatega strupa povžili. Tudi lošani lonci so nevarni, ako los dober ni in ga kisline snedo. Potreba je vso romeno, ru-dečo ali zeleno lošeno posodo s kisom in z vodoj prav dobro pokuhati, ali s kropom pridno poplahniti; kar si naj dekleta zapomnijo. Medene (jnesengaste) posode, pipe in tako orodje tudi ni varno, ako se prav čedno nima. 4. Kuharicam in kuhinjskim deklam se nikoli dovolj ne dopove, kako potrebno je vse lepo čedno ohraniti, naj bo zabela ali pomije, skleda ali pomipjak. — Mestna gnspaje v neki kerčmi na kmetih pečene piščeta jedla in od njih hudo zbolela, da so bile piščeta ravno prav dobro pripravljene. Zvedelo se je, da tista kerčmarica vrelo maslo v bakrasto posodo izliva, kar ji ga od pohanja ostane. Cin se je razpustil, zeleni volk naredil in masla prijeL Tega zelenkastega masla je vzela in tako gos-pej pečenko ostrupila. 5. Marsktera pitna posoda je tudi zdravju škodljiva, na pr. cinaste bariglice ali flaške, kupice ali kozarci, kteri imajo veliko svinca v sebi, in niso skerbno oprani. — V nekem lituži je veliko ljudi pilo in zbolelo. Mož, ko-jemu je slabo prihajalo, vse preišče, ter na oknu v svinčati posodi prav hud jesih najde, ki je svinec objedal in strup delal. Z ovim kisom je gospodinja solato napravljala, in tako gostom strup na mizo nosila. Kerčmarji, kteri s svinčanim skladkorjem vino slade, so ubijavci. 6. Mleko, smetano, in ovake stvari je potreba skerbno pokrivati. V neki hiši je gospa kavo pila in dobro verhnjo prav prav hvalila, pa vender od nje zbolela. Mleko je na oknu stalo, pod oknom so pa apno suli; apneni prah se je na verhnjo vlegel, in smetano škodljivo storil. 7. Naj bolje stvari škodljive postanejo, ako se skvarijo, p. smradljivo meso, ali od bolne žvine, gnjile, opolzle ribe, gnjil sir, kruh iz operhle moke ali takega zernja, v kojem je veliko kokolja ali Jjuljke. Škodljivo je vse plesnovo, posebno pa klobase, če niso prav kuhane ali povojene. Posebno se je varovati kervavih klobas v mehkem vremenu. 8. Kaj je storiti v strupeni ne-varščini? Čutiš, da si kaj strupenega vžil, in te jame v želodcu peči, neznano žejati, in se ti hoče tergati, te po udih mika, se ti temni in po glavi moti, brez pornude po zdravnika pošlji, hitro bi bilo zamujeno. 9. Pij prav veliko mlačne vode, popij tu- di ene žlice raztopljenega olja, naj strup izplava, se vzdigne in želodec izprazni. Se noče vzdigniti, pero v olje pomoči, in z mehkim perom gerlo požegetaj. 10. JValij ročko, ali kako drugo posodo z mlačnoj vodoj, vlij na yodo beljaka jajčnega prav veliko, in pij, kolikor moreš, da se želodec izterga, in strupa iznebi. Kadar se izprazniš, pomešaj jesiha in vode, posladi s sladkorjem ali z medom in pij. Ako strup betežmka omoti, je dobro limono v močno kavo ožčti in mu piti dati, ali mu pa prav slane vode postreči. 58, čudni magnet. Učitelj so svojim učencom pomenito igro pokazali. Vzeli so magnet v roke, in so rekli učencu, naj ključ na magnet pritisne; in poglejte! ključ na magnetu obvisi, kakor bi ga prikelil. — Po tem potrosijo železne pilovine na gladko mizo. Pod mizoj z magnetom sem-tertje vlečejo, in odpilke po mizi skačejo, kakor bi plesale. Temu se deca zlo čudijo, ter učitelja prosijo, naj jim povedo, kako je to. »Vam te prikazni razložiti ne morem, zakaj se to tako godi," so gospod šolski djali; »to pa lehko spoznate, da čara ali coper ni. Da magnet to dela, sami vidite; zakaj tako dela, le Bog v6, ki mu je tako moč dal. Bote kdaj kaj videli, in ne razumeli, kako se godi, na čudni magnet pomislite, in se vsake prazne ▼ere varujte; pa tudi ne pozabite, kolika je skrivnost božje moči, ktero je Stvarnik mnogoterim stvarem dodelil." „«Jeli pa tudi veste, čemu je Bog magnetu tako moč dal ? Poznate velikotero korist magneta ? Naj koristneja lastnost magneta je, da jeklena igla, ako jo z magnetom nagladiš in na ojstrico terna iavno na sredo položiš, se vedno v severno stran zavrača, in s6ver kaže. Le poglejte malo sončnico (sončno uro), ktera magnetno iglo, sulci podobno, ima. Kakor jo obernem, magnetna igla na severno stran pokaže. Po tej igli so ure načertane, in če se na sonce postavi, nitka sence pokaže, koliko je." »Velikoimenitneji orod (nastroj) magnetne igle imajo mornarji, ki se kompas imenuje. Po kompasu spoznajo cesto v daljne tuje kraje, tudi v temni noči in v oblačnem ali meglenem vremenu. Svoje dni so mornarji le po soncu in po zvezdah svoj pot spoznavali, ter si niso po širokem morju upali, kajti so se bali, nebeške luči zgubiti; zdaj po kompasi lehko prerajtajo, kde so, kako daleč jih je zaneslo, koliko vožnje še imajo v namenjen kraj." „KoIiko dobrega narodom mornarija prinese, se ne da dopovedati. Kupčija se je po morju na vse kraje in dele sveta razširila, svoje blago lehko v daljne kraje drago po-prodamo, kder ne raste, in iz drugih dežela blaga dobimo, kojega pri nas doma ni. Na ednem brodu ali barki se po morju več blaga prepelja, kakor bi ga tisuč vozov po čveterici vpreženih peljati zamoglo, in pa tako naglo, da je vožnja po suhem k vožnji po morju, kadar je dober veter, kakor polževa ježa proti konjevi. Koliko novih delov in krajev sveta so brodnarji najdli! Koliko novega in krasnega so po morju ljudje spoznali! Tudi svete vere luč je po morju med nevčrne narode na vse kraje zasijala. Poglejte, koliko in kaj se s pomogoj maličke magnetne igle stori. Kako mogočen je Bog, pa tudi moder in dober, da človeškemu umu vse to spoznati da!" 59. Sv. Auguštin in mladenčič. Visoko učeni in bistroumni cerkveni očak sv. Auguštin je v svojem mestu Hipo na Afri-kanskem, kder je škof (vladika) bil, knigo pisal od same presvete Trojice. Globoko in Veliko Berilo. 13 visoko premišljuje neizrečeno skrivnost, jo človeški pameti razumljivo pokazati, ter se za morjem sprehaja, in svoje dušne moči težavnega djanja vedri. Ugleda enega dne mladenčika prezalega za morjem sedeti, in z žlicoj vodo morja v jamico na pesku plati. Auguštinu, blagemu de-tomilu, igra otroka dopade, ter ga prijazno pobara, pokaj tako hiti vodo morja zajemati. »Hočem vse morje v ovo jamico pozajeti," mu dečič odgovori. Posmehljaje se mu sv. Auguštin pravi: „Aj da te! to ti pa ne bo mogoče." „Ne ?" mu fantič resno reče;„poprej bom jaz vse široko in globoko morje v to jamico po-zaj6l, kakor boš ti prečudno skrivnost pre-svete Trojice razumel in zapopadel." — Mla-denčik to izustil in zginul je; sv. Auguštin pa spoznal, da mu je Bog po angelu naznanil, kako prazno je razlagati človeškemu umu, kar je nerazumljivega. III. Naravoslovje. 33. Naravoslovje sploh. §. 1. Kamor pogledamo, vidimo mnogoterih stvari božjih, kojim ob ednem pravimo n a t o r a, narava ali priroda. Spoznava tih stvari se zove naravoslovje, ki nas uči njih lastnosti in spremenke, nam pokaže vzroke in zakone ali postave, po kojih se spreminjajo, in nam zvedoči, da se pod solneom kaj ne pripeti brez vzroka. Narajs^pvje nam je prečudno lepo ogledalo, v kojgjOpedamo, kako moder, mogočen in dobrptljiv je Bog, kteri je vse to tako čudno stvarijLin ohranil; nam tudi kaže, kako bister je^oveški um, ki tbliko čudne reči iznajde in spozna, pa tudi neumen, kdor na vraže vero in upanje ima. §. 2. Vse kar prostora vpotrebuje, ter se videti in čutiti da, se telo ali truplo zove, na pr. voda, zrak, kamen itd,, ki ima svoje občne in posebne lastnosti. Telesa, imajoče * veliko luknjic po sebi, se pravijo rahle, ali netverde; goste in čerstve pa, ktere le malo luknjic imajo. Tako vidimo luknjice na kruhu, siru, na lehkem kamenu, ne pa na terdem ka-menu. Koža človeška je tako luknjasta, da najdemo skoz dobro oboroženo očalo na prostoru kože za srebern grož velikem nad 100,000 luknjic. §. 3. Vsako telo, ki iz delov obstoji, se tud na dele razdeli, in se zove razdeljivo. Moč, ktera dele telesa skupej derži, se pravi vlačnost ali vlači vnos t. Se deli slabo derže, so telesa tekoče p. olje; se pa deli močno deržijo, se velijo telesa čverste, p. les. Ter d o (tverdo) je, kar se lože raztolče, kakor razseka; k^hko, kar se da raje ulo-miti, ko ušibiti; mehjgj? pa, j^ar lože raztegnemo kakor r aztolčein^jjfcVl amno je, kar se vsločeno zopet samo "^^Hn^jj^uu* pero itd. §. 4. Čudno prenre^^Ese re^lastnosti teles g o r k o t a. Razgre^Hptlovino ali železo, bo mehko in teklo raKcida; se ohladi, se ulcrdi. Verzi žereč žeber^nnerzlo vodo, postane kerhek in se ti pod kladvom zdrobi. Gorkota ali vročina telesa nategne, mraz ali zima jih skerči in stisne; kar je človeku vedeti lepo in koristno. §. 5. Vsako telo na dno srede zemlje tišči, in to lastnost imenujemo tež o. Teža stori, da kamen na zemljo pade; in naj se ravno zemlja suče, vender lehko terdo stojimo in ne pademo, kajti nas zemlja na se vleče. — Veržeš kamen na visoko, njegova hitrost pada ali se manjša; izpustiš kamen iz višine na globoko, njegova hitrost raste, in globokeje ko pade, teže telebi. Zato toča tako hudo po-tolče, kajti visoko pade; tudi človek lehko pade in težko vstane, in kamen po bregu čedalje hitreje se taka. Po ravno tej teži se tudi kecalo na uri maja, iu cveketalo ali olov-nica na meri kaže ravno in krivo. §. 6. Vsaka terda stvar na svojem težišču stoji ali leži; zgubi svoje težišče, omahuje in pade, ako se ne podpre. Tako na obeh nogah ravno stojiš; vzdigneš levo se na desno nagneš, da ne padeš, in če na herbtu koš neseš, se naprej deržiš. Podložiš podolgovato težo na sredi, narediš zvod na dve enake rami, kakor tehtnico na dve to-rili; niste rami enako dolge, teža za toliko raste, zakolikor se težišču podloga odmika, kakor na tehtnici z eno ramo, na kojo kembelj (knebelj) po zarezah obešamo. Po dolgoti zvoda od podloge težišča raste s te-žoj tudi moč; po zvodu se torej toliko lehko vzdiga les in kamen itd. §. 7. Vsaka tekoča stvar, ako je v miru, ravno ali navpik stoji po svojem ravnotežju; in ako jo iz ene posode v drugo po cevi napeljaš, tako dolgo teče, da v obeh posodah ravno visoko stoji. Po tej ravnotež-nosti vino po cevi iz soda v sod, voda iz hriba v hrib teče in vodomete nareja. — Kako čudne so lastnosti božjih stvari, in kako koristno jih je premišljevati, Bogu v čast, sebi pa v hasen! 61. Zrak ali podnebna sapa (luft), §. 1. Podnebna sapa ali zrak je čedna tekoča stvar, ktera celo zemljo obdaja in vse živi. Po vseh krajih in špranjah, po vsaki žilici teče, in išče povsod enako razprostreti se. Bolj nam je /raka potreba, ko vsakdanjega kruha; kder žive sape ni, je smert. Ako sape ne vidimo, jo pa čutimo, kadar z rokoj po zraki potegnemo. Obod sape krog zemlje se zove s a p o k r o g ali zrakomorje, koje se nam od daleč pruno ali plavo vidi. §. 2. Po zraku plavajo dišave in smrad, po zraku pride luč in glas; po zraku letajo ptice, pa se tudi v razpetih balonih ljudje vozijo. Je sapa čista, nam sonce lepše sije, je mokrotna, polna čadov ali soparjev, sonce in mesec bledo svetita, in tudi zvoni motneje pojo. Cisteji ko je zrak, bolj je nam zdrav; nezdrav pa poln prahu, mokrih škodljivih so-parjev. §. 3. Zrak ali podnebna sapa se nategne in se skerči, ter svojo težo ima, to da je veliko bolj lehka od vode, ali kake druge te-kovine. Tako vina po cevki lehko iz soda — vode iz vodnjaka potegneš, pa tudi vodo v brizgljo zajemaš in po cevi gonig daleko in visoko. Sapa se da v ozek prostor stisniti, pa se tudi spet naglo nategne, kakor v veter ni puški, iz koje vstreli. Tudi smodnik ima svojo moč od sape v njem zaperte, ktera se naglo raztegne, kadar se posmodi, in pokne z veliko močjo. §. 4. Kakor je vreme jasno ali oblačno, vedro ali deževno, je sapa ali zrak tudi leh-keja ali težeja. Po tem nam kaže živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgoraj zaperta, od spodej v zavihi pa odperta, težo podnebne sape. Po takem vremeniku (asrakomeru) se vreme prerokuje, tako, da bo vedro, kadar srebro visoko stopi; če srednje stoji, se vreme rado premeni; pade srebro zlo globoko, 4) Vge to in tako je dobre učencom pokazati, čc s« ima« bo lehko vihar in dež. Bolj naglo ko srebro vstaja ali pada, hitreje bo drugo vreme. §. 5. Imajo na oknu možunca, kteri se pred dežem pokrije, in odkrije, kadar bo vreme lepo. Kako je to? Znotrej, kder se roka telesa derži, je struna vdjana po tenki cevki, na struni pa roka s klobukom prilimana. Je ob deževju zrak močarn, se struna stisne in toliko zasuka, da možunec klobuk na glavo potegne. Se vreme zvedri, se tudi struna nategne in kakor sveder toliko posuče, da se možek odkrije. V nekih krajih obesijo na okno velik pesji stric ali osat, in pravijo, da če se stisne, bo dež; se razšopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane in slabi zobje z bolenjetn po zraku drugo vreme napovedo; pa na vse to se ni vselej zanesti; kakor pač veter potegne. §. 6. Veter vstane, kadar se podnebna sapa ali zrak omezi, in tako dolgo piha, dokler se zrak ne vravna, kakor voda, v kojo kamen veržeš. Gorkota in mraz, posebno pa ogenj pozemeljski in nebeški veter narede. Vetrov je veliko, kteri se po krajih sveta zo-vejo, iz kojih pihajo. Nam naj bolj znani so: 6) Imajo vetri v kakem kraju druge imena, naj se deci povedo,—Kteri v«ter pri nas naj huje piha? Kdtg? topli jug, merzli sever, mokri vogeršek ali vzhodnik, in suhi gornja k. Po zdolcu in jugu pravimo, da bo dež, po vogeršeku in krivcu sneg, po gornjaku pa lepo vreme. Ako o jeseni ali spomladi na večer sever ali gor-njak diha, bo rada drugo jutro slana; piha po zimi jug, sneg kopni in se led tali. — Vetrovi so velika božja dobrota, ki nam sapo čistijo, škodljive soparje razženo, gonijo veter-nike po suhem in barke po mokrem; burja ali vihar pa tudi drevje polomasti, strehe razterga, in velike vozove na cesti prekucne. Po Azii in Afriki smertni veter včasih piha, ki ljudi in živino na priči zamori, ako se hitro ne potuknejo. 7. Glas vstane, kadar se zrak ali sapa s kako stvarjo potrese, p. z rokami ploskne, ustreli ali po struni potegne. Se zrak od kake stvari močno trese, doni; se polagoma maja, šumi. Se glas v skalovje, drevje ali kako drugo terdo stvar zaleti, odleti in se nam oglasi. Oglas, jek ali odmev nam po dve, tri in več besed ponovi; kar otrokom posebno dopade. Glas se razlega na vse strani, in preteče v 1. sekundi čez 500 vatlov prostora- 7) Kako se je godilo dečku, kteri je v šumi svoj oglas slišal, in je mislil, da ga kdo ukarja ? Kaj pa je ponočni ali divji lov? Po glasu se lehko ve, ali je blizo ali daleč kdo ustrelil, in kedar se bliska in treska, jeli je blizo ali daleč treščilo. Premočen in prehi-ter glas ušesom škodi; ni torej varno na uho pokati ali za uho vdarjati; lehko bi človeka oglušil. §. 8. Naj bolj zdrava sapa je po vertih in poljanah, naj bolj cista po planinah; zato so ljudje v takih krajih čversti in rudeči ko mleko in kerv. Naj slabša sapa je po velikih mestih, po zapertih izbah, v zidovju, kamor veter ne more. Gori v kaki sobi veliko sveč ali svetilk, je preveč ljudi v tesnobi, se zdrava sapa povžije in oslabi, luči začno mračno goreti in ljudi težava obhaja. Kdor hoče v zdravi sapi bivati naj okna odpre, posebno kadar sonce sije, in naj vsak dan prebivavni-co prevetri. V jesen in o vigredi sobe prezgodaj ali pa prepozno v mrak odpirati ni zdravo, in tudi ne, kadar je vreme deževno. §.9. Gnjila sapa, živlenju nevarna se najde po dolgo zapertih kletih, v vodnjakih in v podzemeljskih dupljah. Po močarijah in mlakah se tudi goreča sapa naredi, ktera po močarnih krajih leta. Z ovoj sapoj po mestih ulice razsvetle. Huda, kisla sapa se učini 8) Jeli je zdravo, da se po zimi čiunnate preveč zapirajo, okna zabijajo itd.? iz tlečega oglja, ip pa po kletih, v kojih se novo vino kisa. V ovaki sapi luč ugasne, človeka in živino zaduši, ako se hitro iz nje ne potegne. Oglje v sobo nositi jo zagreti, je smertna nevarnost. §. 10. Kadar moraš v hudo sapo iti, odpri poprej take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče. V podzemeljske berloge ali štirne verzi goreče slame, ako se nima kaj vneti. Gobo v dober kis ali v jesih pomoči in pod nos privezi, napravi luč na dolgo palico, in pred seboj sveti. Vgasne luč, hitro nazaj izbeži. Tudi pomaga v take nevarne kraje slrelati* §. 11. Kadar dihamo, zdravo sapo na se potegamo, ktera se v pljučih kervi prime, nezdravo pa izdihamo. Sapa torej hujše smer-di od človeka, kteri znotrej gnjije ali pa čednih ust nima. Manjši ko je prostor, in več ko ljudi v njem biva, poprej se sapa spridi, in je nezdrava. — V močarnih krajih prebivati ni zdravo, tudi ne gnojnice pred pragom imeti, ne dišečih rož ali sadja blizo glave d«?-vati, še manj korit in smerdljivih pominja-kov v stanici terpeti. Mokrotne čumnate so zlo škodljive, tudi z apnom vnovo pobelene, dokler se ne posuše. Škodljivo je pri vratih ali 11) Kaj je storiti, da vam sapa iz ust smerdela ne bo? na oknu biti, skoz ktere sapa vleče, posebno če se potiš. Hladna sapa je vedno bolj zdrava ko pretopla, samo varovati se imaš, da se ne prehladiš. Naj dražej blago je zdravo telo; naj bo tudi skerb za zdravje velika. 62. Ogenj in luč. §. 1. Ogenj je tekoča, lehka stvar, kte-ra kakor toplota v mnogoterih rečih živi, na pr. v vodi, v olju, v živem srebru. Se tem stvarem toplota vzame, se sterdijo, voda bo led, živo srebro terda ruda. Brez toplote bi ne živeli ljudje, ne živina, bi ne rastlo kaj; vse bi bilo terdo ko led in kamen. Nas toplota močno greje, ji pravimo vročina; ni toplote, in nas zebe, je mraz in zima. §. 2. Toploto oživiš in ogenj vnameš na soncu, ako s steklenim očalom sončnih žarkov nabereš, ter jih na dobro gobo ali kaj suhega napelješ. Ogenj se ukreše, in divji ogenj učini, če dva lesena hloda glodaš. Žve-pleni klinčki ali vžigalice se na ders vnamejo in ogenj dajo. Mokra terma se iiama užge, ako suhe ne spraviš. Skriven ogenj žganje ima, in po pravici ga Iudiani ognje- 2) Zakaj ni otrokom zdravo kave, vina ali pa clo žganja piti? no vodo zovejo. Tudi človek ima poseben ogenj v svojem životu, kteri za toliko dalje živi, za kolikor manj skoz jezo, nečistost in druge strasti va-nj pihaš, ali ga s hudoj pre-močn oj pijačoj ne poliv aš. Po navadi človek dalje živi, kteri je bolj merzle, kakor on, ki je preognjene kervi. §. 3. Ogenj je žlahna stvar, dokler ga varujemo; pri ognju živež kuhamo, pečemo, ž njim netimo sobe po zimi. Z ognjem ume-talniki delajo, čedijo železo, srebro in zlato, kakor vse druge rudnine; in težko najdeš stvar, koje bi se toplota ne prijela, in jo ogenj ne premenil. Ogenj nam pa tudi posestvo vpepeli, ako ga ne okovarimo. Ogenj se nam pokaže v žerjavki, ali pav plameni, pa mora sape ali zraka imeti. Zato rajše na vetru gori, in huje ko piha, bolj plameni. Več ko je plamena, manj je dima, ki iz kurjave vstane. §. 4. Ker toplota telesa razprostira, zima jih stiska in sterdi, se vidi na toplomeru koliko stopinj ima toplota nad ledom, ali mraz pod ledom. Topleje ko je, bolj se živo srebro nategne in raste ; merzleje ko je, za toliko huje se stiska in pada po stekleni cevki. Po S J Kako otroci naj hitrej zažgejo in pogoi'enje na-činijo ? Česa se otroci imajo pri ognju varvati? toplomeri se lehko že na večer sodi, jeli bo prihod no jutro slana. §. 5. Se voda vgreje in kipi, toplota šopu h vzdiga, kteri toliko moči dobi, da pokri-vavko privzdigne, in zaperto posodo razžene, pa tudi v veliki gorkoti se tako terde kosti mehko skuha ko kašo. Tako parijo vodo v velikih kotlih, da hlapi; in ta čudna moč sopu-ha modro vravnana goni hlapone po železnicah, parobrode po vodah, in čudno velike parostroje v tovarnah. §. 6. Kakor ima ogenj toploto, tako tudi svetlobo da in luč stori. Luč se nam zdi čudno tenka, tekoča stvar, ktera od sonca in drugih svetlih predmetov izvira, in nam stori, da gledamo in vidimo. So telesa4, skoz koje se luč sveti; pravimo jim prezir ne (ali svetle, prozračne) telesa, kakor steklenina; druge so neprezirne ali temne, kakor naša zemlja. Žarki so čudno tenki in na ravnost ši-nijo; pa še veliko čudneja je luči hitrost, veliko hitreja ko glas; in potem se nam poprej zablis-kne, ko zagromi, kadar daleč od nas vdari, tudi poprej ugledaš ogenj, kadar ustreli, in pozneje pok zaslišiš. Luč od sonca na zemljo 5) Kdo je že videl železnico ? Kdo goni in vleče vozove ? v 8 minutah šine, in v 1. sekundi 40,000 milj daleč pride. §. 7. Povsod po zemlji in pod nebom je razširjena tenka ognjena stvar, kojo divjo ognji no (električnost) imenujemo. Se te ognjine ali elektrike v oblakih dosti nabere, v druge šviga, kteri je nimajo, in se bliska. So oblaki nebeškega ognja prepolni, na zemljo šine in strela vdari. Bliska glas je grom, kteri zadoni, kadar se taki ognjeni oblaki sternejo in zdergnejo. Blisk ali gromska strela naj raje vdari v visoke stolpe in drevesa; ni torej varno v zvonikih biti, ali pod košatim drevjem vedriti. Kadar se bliska tudi ne vrat odpirati in zapirati, da bi veter skoz vlekel, ne blizo dimnika biti, ne naglo letati ali voziti se; po vetru rad blisk potegne. Dobro pa je o hudem vremenu edno okno, ali pa same vrata odperte imeti, naj če bi vdarlo, sopuh strele ljudi ne zaduši. Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena, ktera ne vname, kadar kaj takega ne zadene, kar rado gori; ognjena, za kojoj gori. Rado po dvakrat v ravno tisti kraj trešči, in kar pervič vžge, drugič zaduši. Ne letaj prenaglo gledat, da te ne zadene. Bliskanje in germenje nam čisti zrak, pretrese zsmljo, pomnoži rast in rodovitnost, ter je 7) Kaj je na paši storiti, kadar hudo germi? velika dobrota božja, naj si nam ravno dela strah in.trepet. §. 8. Dober varh pred streioj je blisko-v o d , kalamit ali potegač, ki na visokem drogu sulico iz kotlovine pozlačeno ima. Blisk v lo nastavljeno ojstrico šine, in se po železni ali kotlovinski liki v zemljo odpelja. — Posebno čudno se ta ognjena moč po telegrafih, ali dalekopisih rabi. Od velikih mest gre za cestoj po visokih stebrih lika, iz kotlovine sukana, v daljne kraje, in po tej liki ši-ne ognjena iskra iz kraja v kraj, kakor da-lekopisec hoče. Iskrč po nastavah na zvoncih kladvice majajo, po njih se čerke štejejo, in besede bero. Tako sev 1. sekundi po 40,C00 milj daleč lehko pov6. — Oh, kako čudne moči je Bog stvaril, ljudem pa dal, take in tolike reči iznajti, in v svoj prid oberniti! §. 9. Pod nebom je v zraku mnogo sončnega prahu, mokrega in ognjenega, iz kojega blisk, toča, dež in sneg pride, kakor veter in letni čas potegne. Se včasih sončnega prahu kepa nabere, kakor po zimi južnega snega, kadar po bregu kepico zatočiš, se kepa nebeškega ognja vname, in se začne svetiti ko bela luč. Temu pravijo, da je nebo 9) Ali res vsaki človek zvezdo svojo ima, in ke-dar umcrje njegova zvezda ugasne? r — 209 — odperto. Goreča kepa pokne, in se pogosto razleli, ali pa na zemljo pade. Enako delajo umetalniki, kteri z ognjem igrajo, ter kepe ko naj gorše zvezde visoko zaženo, ktere en casek svetijo, po tem se pa uternejo. §.10. Kaj je pa L ur j av a, s everna luč ali severna zora po noči, ktera se včasih vidi? So nekake megle, ktere merzlim severnim krajem svetijo, kder so silo dolge noči, in kamor sonce le nekoliko mescov v letu posije. Severna luč se v naših krajih malo kdaj vidi. §. 11. Kaj so pa pozemeljski plameni ali vešče, ki včasih po močirnih krajih letajo? So vneti soparji, kteri iz močirjev in iz pokopališč vstajajo, in se lehko semtertje gonijo, kakor sapa potegne. Bati se jih ni, pa tudi ne za njimi hoditi, da si ne zaideš, in ne zagaziš. §. 12. Kaj pa je ju tern a zarja? Kadar sonce vstaja, njeni žari sopar ice po zraku in oblake osvetle, se lepajuterna zarja po hribih razliva. Ravno tako se zgodi, kedar se večerno sonce po hribih ozira. §. 13. Pri morju se najdejo ognjemetne gore, v kojih se kurjavne stvari vžgejo, so. parje vzdigajo, in čern dim s pepelom in kali) Jeli svetijo po nekih krajih copernice f Kaj so pa take luči? Kaj se zgodi, ako za njimi dirjal? Veliko Berilo. 14 menjem iz svojih gerl mečejo. Ako taki gro-zenski soparji predreti iz zemlje ne morejo, zemlje potres naredijo. — Tako se najde ogenj povsod pod nebom na zemlji in pod zemljoj, in prav imajo, ki molijo rekoč: Bog nas varuj pred časnim in večnim ognjem! 63. Kako ognja varovati? 1. Ženstvo! varujte zatrositi med derva, treske ali predivo. Ktera z lučjo okoli krili, pod streho in v hlev z lučjo brez svetilnice hodi, bode skoraj pogorelka vbogaime prosila. Avša pogosto gorečo tresko v slamnato streho vtekne, in hiša pogori. Žereč pepel se ne sme na dile nositi ali v nevaren kraj izsuti; živo oglje se lesa prime. 2. Tresek in derv na istanju ne suši; rade planejo. Dimnice morajo zidan dimnik imeti; leseni se lehko vnamejo. Terilje naj na sušilnice skerbno pazijo, in jih daleč od sta-novja imajo, saj kakih 100 korakov. 3. Moštvo I ne nosi goreče lule na skedenj ali parno. Kdor pri kermi kadi, se ima po cesarski postavi v ječo zapreti in palic dobiti. Hlapci pogosto zapalijo, ki z žerečo lulo v zobih živini polagajo. Potreba je žereč pepel iz lule na varen kraj iztresti; pa tudi ogor- kov, smodk in žveplenih klinčkov ne lučati, kamor bodi. Ena iskra je zadosti vasi in mesta požgati. 4. Luči brez svetilnic v hlev ne nosi, luči na steno ne obešaj; lehko po betvi slame ogenj v streho plane. Pri luči mlatiti je prepovedano. Tudi mokra kerma se ožge. Streljanje o gostijah in praznikih je zlo nevarno, rado rudečega petelina na streho ustreli. Puk-še in samokresi so le za pametne može; s ključi strelati je smertna nevarnost. 5. Ako na kmete dimnikarjev ali stergar-jev ni, naj moški dimnike ostergajo ali s ko-šatoj smrekoj ometajo, po zimi vsakega mesca, po leti saj vsakih šest tednov. Ženske naj is-tanj okoli dimnika in celo kuhinjo pogosto OS" tergajo in pometejo. Lehko je lehko ognja varovati, težko pa težko ugasiti, kadar uide. 0-genj in voda dobro služita, pa hudo gospodarita. 64. Kaj je storiti, kadar gori? 1. Kriči, kakor hitro ogenj uiti vidiš: Ogenj ! ogenj ! gori! gori! ter teci pomagat in gasit. V zvoniku naj hitro v plat zvona bije ali kole, i n ljudizdrami. 4) Kaj zaslužijo dečki, kteri možem samokrese izmikajo ? smodnik kradejo? ključe vertajo? preblizo mož-narjev siljjo? itd. 2. Možki naj hitro nad streho s sekirami, capinami ali hakljami hite, da ogenj podero, ako je v strehi; ženske pa z vedri po vodo; kar je domačih in ognju bližnih, naj seugiblje. Pri ognju naj eden zapoveduje, vsi drugi pa gladko vbogajo. 3. Mlaka je za gasiti bolja ko čista voda, boljše je še blato in tudi sneg po zimi. Škropi in poliva naj se po celem pred ognjem; ako v ogenj brizgaš, ga dražiš. 4. Sosedje naj strehe s pomočenimi per-tiči in kočami pokrivajo, da jih žerečina ne vname, kar je pa blizo ognja lesu, le hitro v kraj z njim, da se ognju pot prekosi. 5. Gori v kuhinji, v kleti ali v kaki čum-nali, hitro okna zatisni, vrata zakidaj in zamaši, da ogenj zadušiš; na dimnik mokro kočo pogerni, če v njem gori, ali po njem ustreli. Se te ogenj prime, hitro se po tleh povaljaj, ako se naglo izsleči ne moreš, ali se v kaj tolstega močno zavij. Živini oči zavezi, da se plaha v hlev ne poverne. 6. Dobro je med stanovje in hrame košato drevje saditi, še bolje ognjeno pripravo: brizgle ali gasilnice, osmoljene pletarje, dolge lestve in hakle priročne imeti. Ker pa vse to 6) Kako se da pohištvo zavarovati? Kaj je sv. Floriana bratovščina? — 213 — ognja vselej ne ovarje, je potrebno stopiti v bratovščino sv. Floriana, posebno vešanom in teržanom, de svoje pohištva zavarujejo. — Dobri Bog da za vsako silo svojo pomoč; kdor je noče, je ravno tak zanikarnik, kakor on, kteri križem roke derži in od daleč gleda, kako sosedu hiša gori. Tudi na njega bo ver-sta prišla! Zastavice. /, '^/f/e/ida t/e/am * /ettr/eya, č^eue/o. e/e/am v me/i/eya ; setjie v-eves odcueun, ed dvejtd, Jvor/ tiaadem Jiaoam zem//e /eddo veoedo en anedno * zev./, ncy /e na/ovne edodno/e, dojed mu je Jineddended Jiame/e vzeva, Outje a/a-<>/< en a/tede nauacde Jmemaja, do je zee-Jiovet/e zuea/o ojiodnuje, /en u Jirttul /oje /fudezne en t/o ddežneja a titj ' d/a- Jon eoce. envene a/ e/em en/t /u- /o ne/o o' o/ue/a a/nežja, ne*f ^ an /eRo &foyte a/eeze en //eznetnte Romajte. Jfi 2. %/oa/ //-tj ouoje Jiooe/ne /a-nto/r en t/o/no/e t//t a, /oje'/ t/netje /naj nima, one Rne/eueeuoam zeemea/e-jo, /een jem ot/ t/nuje ti/nune' J,iomtenj-/tje. //e u e/eze/a/ unocente ne/e/a, jo ue/en //tee/e, en aat^e //eet/enna je /am/aj t/oma, //eno ženo/ Ro/neRcee-e/b jonena/em ao e/a/ne Jieetyo večno e/omoueno Jio/tyemo, ne fiv-e/uezema aen-ctt na men^ette J>oAve/ne o/ucchi., man-več ae oztt rožnik ali rožni cvet; 7.) ju 1 i ali mali serpan; 8.) august ali vel'ki serpan; 9.) september ali kimovec; 10.) oktober ali kozopersk; 11.) november ali listopad: 12.) december ali gruden. Kmeti štejejo mesce po mlaju; za to je po njih računu Kri- 2) Koliko let je po rojstvu — po vnebohodu Kristusovem ? 3) Zakaj Slovenci mesce po slovenski tako imenujejo ? — stus prosinca; po deželski in cerkveni rajtengi pa 25. grudna rojen. §. 4. Kdor mesce zaporedi imenovati zna, tudi lehko v6, kteri mesec po 30— kteri po 31 dni ima. — Vzdigni na levici palec, sredinec in mezinec, una dva pa zgeni. Imenuj na palec (pavec) marca, in tako poredoma dalje. Mesci, kteri na povzdignjene perste pridejo, imajo po 31 — oni pa po 30 dni, kteri na zganjene padejo; le svečan ima navadno leto po 28 — prestopno pa 29 dni. Prestopni dan je na sv. Matia. Dan in noč štejemo za en dan od polnoči do polnoči. §. 5. Vsak dan ima spomin svetnika ali svetnice, koje sv. mati katoliška cerkva obhaja Bogu in izvoljenim božjim prijatelom v čast, nam pa v posnemo. Imenujejo se n e-premekljivi svetki ali prazniki. Pride god našega sv. patrona ali naše sv. imenke, imamo rešitvo ali vezanje, ter sebe rešimo, druge pa zavežemo s kako veselicoj. Še lepše se po kerščanski godovno svetih pri-poročnikov obhaja s ponovljanjem kerstnih obljub in z vredno prijemoj svetih zakramentov. Prazniki so zapovedani, da se od dela prazno-vaje posvečujejo; so pa tudi nedelci (sopraz-niki), kteri so pravi delavniki. Take nedelce s sejoj ali pa z grehom praznovati znajo lenuhi in pa potepuhi; pošten kristian ne dela ob nedeljah in zapovedanih praznikih, in ne praznuje o delavnikih; le brezbožniki naopak obračajo. §. 6. Cerkveno leto se začne pervo adventno nedeljo, ktera je svetemu Andreju najbližeja. Advent pomeni prihod Odrešenika, in ima 4 nedelje v spomin 4000 l6t čakanja na odrešenje. Cerkveno leto nam kaže pre-mekljive praznike, kteri se ravnajo po veliki noči ali veliki nedelji v spomin vstajenja Kristovega. Sveta cerkva je sklenila v nicej-skem zboru leta 323, da se ima sveta velika noč (vuzem) pervo nedeljo po pervi pomladanski polni luni obhajati; in če polna luna ravno na nedeljo pade, je naslednja nedelja velika noč, ktera ne pade pred 22. marcom, ne po 25. aprilu. Je zarano ali zgodaj velika noč, je hitro pepelnica in kratek pust; je pozno velika nedelja, je dolga pustna sreda. §. 7. Štiri kvatre in 4 letni časi nam prineso svoje veselje in opravila, pa tudi svoje težave. Mlado leto, spomlad, vigred ali valička se jame drugo polovico sušca, kakor se v pratiki bere, — zlat čas setve za nas. Kvaterni teden je drugi v postu, naj bi verni prosili setvi za blagoslov. Poletje (l6to) se začne drugo polovino rožnika, po svetem Alojziu, in je čas truda. Poletni kvatern teden je pervi pobinkoštni ali po duhovem v spomin vernim, naj bi za srečno žetvo prosili. Jesen se začne po svetem Matevžu, in je čas tergatve ali branja za njega, ki je pridno sadil. Jesenski kvaterni teden je po malem križevem v opomin vernim prositi, naj bi srečno poshranili božje darove. — Zima se začne prav za prav o svetem Tomažu, tih čas pokoja in zavžitka. Kvaterni teden pozimski je tretji adventni, naj bi verni prosili za dober tek živežu, pa tudi ne pozabili za duhovske potrebe moliti. Kakor se leta čas — se tudi naše živlenje v štiri poglavitne dobe premeni; blagor mu, kdor nobene dobe ne zamudi, in se za večnost skerbno pripravlja. §. 8. Kako pa koledar letno vreme napove, in večna pratika tudi na sto let in še nadalje vreme oznani? — »Jaz vremena v pratiko sam ne zapišem, ker ga ne vem, marveč to delo svojemu pomagaču naročim, naj postavi vreme, kakor rad; le po letu snega, po zimi pa toče staviti ne sme": je moder koledrar za vreme vprašan odgovoril. So pa pratikarji s svojim vremenom krivi preroki, vender po spremembi lune in po vlaku vetra včasih zade- 8) Kdo ve znamenja vremena v pratiki razkladati ? — nejo. Se vreme za celo leto napovedati ne da, se vender spremin vremena po gotovih znakih lehko in verJjivo zapazi; kar je koristno vedeti, in pozorno gledati. Ako zjutraj megla vstane, pa skoraj zopet pade, bo o poldne lepo vreme; če se pa megla vzdigne, bo oblačno, pa tudi dež. Redar juterno sonce čisto brez vsake nenavadne barve gori gre, in megle razžene, bo cel dan lepo vreme. Če petelini po poldne pojo, se bo vreme izjasnilo; ako pa glastavke nizko nad zemljoj letajo, gosi, race, vrane in žabe zlo vrešijo, bčelice na pašo ne letijo, bo dež. So glave visokih gora čiste, bo lepo; se pa od njih kadi, bo deževno. Vstaja dim kviško, je vreme čisto; se po kuhinji kadi, bo dež ali saj veter; i. t. d. §. 9. Praznoverniki imajo za vsak mesec svoje znake, tudi posebne dni in svete praznike, po kojih vreme in letvino naznanujejo, pa tudi sami sebe in tiste goljufajo, kteri jim verjamejo; na pr.: ako na božič sonce sije, bo tisto leto srečno in mirno; ako pa germi, hudo letino naredi. Vstane novega leta sonce rudeče, bo celo leto vetrovno. Deži na sv. Me-darda, bo 40 dni deževalo; i. t. d. Veliko takih gesel ali pregovorov je pa tudi skušenih resnic, če jih neprevideni vzroki ne overžejo; p.: Zelen božič, bela velika noč. Ako Vincenca sonce peče, rado dobro vince teče. Kakor je črešnje cvet, tako je terte. Sušeč suhoten, traven mokroten, majnik hladan; — bo kmet s senom, z žitnim plemenom, z grozdjem dar'van. Kedar kimovca gromi, žito, sadje zazori, če je njiva pognojena, jablan, tepka zasajena; i. t. d. Na vse te in take gesla se pa vender ne zanašaj; marveč raji modre može poprašaj. §. 10. V koledari se tudi se m nji berejo, kdaj in pa kde jih imajo. Semenj (sejem, smenj, senjem ali somenj) je za kupčijo ali barantijo dobra naredba, pa preveč semnje obiskovati dobro ni; taka razvada postopače, goljufe in tate redi, ljudem pa mošne prazni. Ako nimaš kaj prodati ne kupiti, ne hodi na semenj, tudi za vsako malo reč se ne daj na semnju teptati. Po semnjih se jih veliko okrade, še več ogoljufa ali vkane, naj več pa pijancov in razujzdancov po semnjiščih najdeš. Semnjarji dosti pogubijo, veliko zapijejo, še več pa zamudijo zlatega časa; čas je pa naj dražje blago, ki se zgubljeno ne najde. Zastavica. Je drevo, na kojem 12 vej raste; vsaka veja po 30 odraslik ima, vsaka odraslika pa po 12 belih in 12 černih jabelk. Kdo pozna drevo leto? V. Spoznava človeškega družtva. 70. Kmetijstvo. /, ye o/uavt/ ueoe/ v-ey en ya y'f>, S/r/amu o/t/e/ooa/e' t/a/ S/t/atn je t^ve/it/, oe' vey « oo/zno t/o/aio Ji-ve-ment/, tn Ji vatie ene ye c/oue/u t£'a/f ,, ^ /var/u oe /oo zeve'/ uoe ovoje r/ne'f en « Jo/a ouojepa o/vaze* outj /*a/jee/e/, t/o//ev oe Jtavevneo* » zem//a, e» /tje oe uze/'' <9t/ /e t/tJe /e /ezauno e/e/o neeoa ooot/a; tn /t/o*t ne t/e/ce, ne/t a v. c^av,e/, naj /ur/t ne je. ^De/o ye ue/e/ /ožje' t/rtv y /e' nam zyu/^'ene *ty zae/omeo/e; t/e/o rtryavfyrr f ztu.tno-x.ya nit dace/ana/uo ; uae ye it doytd nodad, uae doyr t/rtv. jP 3. a/t ovao vjineze /otye a/t močne uo/e, adozeo Jta /ae/' dnait-ae/a, en zet o-Ma/o JivVme, //evo ze/ezen /emez en cev/a/o, Jia /eaen r/xeye/> nooece, t/e'/o t'n /o/a trna. //meyo Jia /ur/t ze/ezne 3) Kdo zna imenovati orala vse poglavitne dele? Ko-ličnato je oralo ali plug ? Ji/uye. o- ny f* v yone f/ntyeco., /xtyde/ a/r cve/etuco, a/o ye zem/jra /ež/a , Ji o t>C(/iyone/, en. o/*aoa na uva/e.'/. e^/uznv-/.av- « o/e/(y e/veiio (i/ne/ft. <$/e Jiaded/uo adend /me/e, ede je -Vite anazna, det/na en /ejia vrneta/eno., tdu uaado ovtjo Jinaueoa t/ode/ar/tjie/e-denee ne orne Jiazude/e. /a ae Jinaue, t/a jotjiofdtnja /ne noj/e de Se tdevze, m oz Jia /e ene j te, Jice /e J to /ea/em ene, ada •nee t/Jo douu ^a/ne/uj d o rde, a/e Jia ho denemad ^de/uz/A^Jioaja en cd* dva n/rt. dme/ tdadje tdeda, not/t Jiootjevance za not / na a/anoa/Jia dordr vaz/enjan en do o, dado* »jejaue o/noce en adoja zentt» Veliko Berilo. 16 JP jt. JSeR e'n cMa/Zvnet/en je / me/ea/e' a/an, /f«^ oeaanje ja ne'ao/o a/ioa/ajjo. /He/tja/e ceaan pne tiaa/o /e/o ona/, tn /ur/e ncejne ceaan c/oze^ II. ao na d/onavo/em Ro/fte ona/' « caa/ /me/ouaucom. /Saj /ejiae Rne'/'/e je t/aja/ c/ezua oc/ /me-/ya/e/ oRinane/\ e,n Jivwu jouone a/anaf znana Reaem ot/ /me/ea/eja a/anu, t/a /me/te, /e' autje t/o/znoa/e t/oRo/ne, en ae č/čfojte /tjt, on je nnet/en a/o o en/on z/a/ti — /aj / /met/en en Rioa/en /me/ ae aRi/aoa/e ne t/d. 71. Rokodelstvo. Jf: /, &ozja Rneuet/noa/ je a/one/a, t/a o/oue/ c/oue/a Ro/ne/aje, en /te/on /me/ t/neejem a/anonom /na/Rnei/e/eje, /a/o /me/a no/or/e/e' onot^fe /ivejiv.au- — 243 — Anev Atyeya Ae' ne *amoye/ Ame- /oua/e, c^l /y uvaunaue »ud uot . (/u vat" na v no /a/e en enaAe' Ae'/e' ne monemo, meenueo « AendoandAe // uAeznt' t/retyt t/naye'm vat/t Jiomoztmo, aAo (a o ent o dneono »t'we/t\ jP 2. //o n oAot/e/e', A/ene »um oA/aest/a »e/e/ujyo, AuAon dtvanje' t*/t / • r • • >• •/'• // / c • • ' r nntjact en deutye , nloztuoanje en oeu-/favje, Ae' /o Jiot/e/eyo, Aten t/omet JineJv»Htnemo a/e Jia Aujiemo, /eeAon a it Ano en adnje. ^/ametofja Jntjina ue'/a oA/e/e ae tide/ty užyemo, AuAon Auji/fentne , /ony /e'd/e' /ftte^e Ao^fe dAtyeejo, Ae' t/oma Jivet/rja en /eAtyo, nty de Ao Ji/a/ntno a/e duAneno, C/#uye noAot/e/e nam zetie« JintJinait^ajo, AaAon m/inanji tn meaatje, Jia /at/e Je/e, aAo t/omuee Jc/uvye nemarno. 0/aije' AuAejo o/ a/t ^euo ez zennya <» /tne/jfte, zya- • r • /. • /• / . • • /yeeye zyeyo aeeuo-neo ez altu, vino *ryi eyeuec e* /oneena, /a/ t/a neott/e/ ez ^ru/eyee /na/a /ftte/em o/najt nanet/e, a/o ae c/jbe/etiavnece nam a/auya /eaanye A j. • • • / • • / • » > S *y alt a (en a ny e, zeeteyo zeaanye,- en /teano ^i-ntjfinavo m e'z a ny e' a/e a/nenaye a/one. ney /ot/o a//ee/ne'/e' a/e' omane, a/o/' a/e //oju) nieze a/e Jio/ece, a/netjie' en /name. e/o e' nam a/ne/oyia/nyeya a a/amey, a a/ot/Zame' a/e' z cjie/e'. J/?eaena yiotot//o t/e/tyo ooe/unye', p/enaa/o /ancanye', /o//anye ez /a/Zotiene ; Jia one t/e/anye' /e ne moy/e zyo/one'/e autyt/ ne^mau e/, oe /e na t/a ny ett,^ /auaefeu en //yw o a ny t -v ne /e'/o , //ene' ntte/o , « jt/auae/ cee/yo, « Rezina/ en /oua- r f / / < r // •. • r ** »yan nazr/eteyo, zentanye en noaa njtd det/ne ydavnede, ywm.de, dn tied edvayed vede, dn oa/ande Jame/je, zadye dn Jiovade', ado ne ti day do^eya, Jia ti e/odev d/evi je z/u/u uver/en. dtlav. neumnež* zatievzyo , ame/adnede ti doma/ ode imej o dn /ude ma/en dot/dježeve j/e'tade^J ^ue/e' /». < vezene. Jp S. &ticd na. dme/t d to u *nnoyed dvuyed Jivati donet/ne odev/neje edoma'. c^e endd ododeoad od/a Jt.de/yo, Jio edvuye'd vede/a ededcyo, Ji o en/d dveyed vodno dev/acrjo, Jio tdvayed yo dent/ua Jiveedyo; Jio endd ododecad crjide a/e dvajoe, Jio ye/ aeu/e ev a/oje, /oae ez /ea/oue"/ ue/en t oet/ne yendaace/e t'z uevdovja j/e/yo, en f/aZ/ev zane'/a*ne'/e r/o/p caa Jfot/^e^o, ae ume/ne m/ar/enct, moje en r/e//tce /ej e/enee# Jvea/azeJo en /o je d/uyoa/anje t/eze/e. ne/etn javena/em /neju ao jotjance en ^e*-jan/e vaa/o zemo JvJivaznona/ej Ja /ue/e' a/uat/a/t'. ^odvema joajoc/a ae aame'/yo, eh on Jio//ece nce au(ye /ttoa/e ume/a/ne/a, d/ene'jetd a/eemo Jvjivane/fj en cer/rte a/amne/e j/ea/e' nauoe. (Pt/ /e t/ode e/e/ajo ce/o zemo a/ane en m/uf/e' a/amne/e cevne en de/e, emeyo e/e/a, Jee /ue/e' /nada t/ouo^f, en ai /ed/o (/odej Jveduanjo. JP d. //o ume/a/nt/t /ue/e' za /ene /naano/o cen/vtt, e/uottdn en ezdan en 6) Kdo pa zvone, — ure, —r orgle dela? me i a/ o/anee, /a /at/e' za /e/to/yo tj tir/', ^o /a y t t/e/a/o z/a/e en ane/enne ca*e, /iteoaye' /loz/ct/e en /ločne/neyeyo t/ene, /rt/i vtid/e en /oae/ana/e /toaot/e, e t/o /te n/ e neze/o Rot/o/e ez /eaa en /at/e ez /amen/a , o / n te z te y e ezo/naze a/f/e na zt't// /ea, vut/neno en na /'i/a/no, */e'/tyo ^ma/yo^J /eoa en /'iot/o/e, /te/on /e zeue /e'/e. 'S/o /ta /at/e mo/a/tte a/teze, //ene t/e/yo, t/a ne ne/oman /iot/o/no. &a/em ti t/e/o t/eya/e a/e' ot/ n/e/ ouomanye /tt/iona/e' ne /ivau, t/e/o na/ mtya/na /na/'. iffi/' ffioa/ vec/ia znana/v a uet/e ue^/a/o, /io /tye/ nam uoene' za /fti/o zt/na*ye d/en/e , en « at/e' /c/ne/o m /10-maya/e zna/o. £?a/e' ao ze/e't/xttiye tn tiede/a oenoe a/e tie c -vnet/nt, dadon /e /o/eda zda/a, en /ent/nee t /S ' ' ' v' J' ' / a aouneme, en aoeole auoje aenoe tiarene neuece* čn tt/em ae zteaha/ ovojema nyeya ^o&a en tiazna Jia /ae/e' m/at/ene, Jiozna/e f/omaot/ nož en ze/e<> zt/*aut'/n& * noč in dan se vjedata in tepeta; le smerti si želi. Peti brez vsega dela dobro živi, ali dolg čas mu je, da ne v6 kaj začeti; gre spet sam za delo prosit. Sesti brez vse gosposke so bili' naj nesrečnejši. Pri delitvi zemljišč so se že jeli klati in si silo delati. Hrame so si požigali; in bi se bili ugonobili, če bi jim vsmiljeni kralj pravične, pa tudi ojstre gosposke ne bil dal. Niso si više želeli brez gosposke biti, in so dacijo radi dajali. Tako v nobenem stanu srečen ni, komur se vse po volji zgodi. Vsak stan ima svoje veselje, pa tudi svoje terplenje; Je dve reči človeka osrečite: zvestoba in pa ljuba za-dovoljnost. Zvestoba je prave sreče mati, zadovoljnost pa varuška; kdor dolžnosti svojega stanu zvesto dopolni, in pa za dobro vzame, kar mu Bog da, pri njem je prava sreča doma; večno srečni bomo v nebesih. 76. Pravilo zadovoljnosti. Sosed soseda vpraša, kako je to, da je pri vsih svojih stiskah in težavah vedno židane volje? Sosed prijatlu odgovori: »Vsako jutro, poprej ko se po svojih opravilih podam, ober-?em svoje oči na tri reči. Pervič oči k nebe- som povzdignem, ter se spomnim, da le od Boga vse dobro pride. Drugič oči k zemlji obernem, in pomislim, kako malega prostora človek potrebuje, v kojem bo skoraj počival. Tretjič oči krog sebe obernem pogledaje, koliko jih je, kojim se huje godi, kakor meni. Potem se podam v sveto voljo božjo, ter s svetom in svojimi v Bogu prav zadovoljno živim. — Stori tako, in boš živel! 77. Hvaležni učenci. V neki vesi na Nemškem nenadoma po noči ogenj vstane; tudi šola zgori, in ubogi učenik z ženo in otroci niso druzega oteli, ko golo živlenje. Živež, obleka, hišna priprava, vse jim je zgorelo, in siromak ne vejo, kamo se bodo s svojo družino podali.— Drugo jutro učitelj, na sosedovem pragu žalostno sed6, vgledajo vse svoje učenčike priti in se jim bližati. Mnogoverstnih stvari so jim prinesli, eni platna, drugi živeža, tretji obleke, ter gospod učitelja tažijo, naj bi prezlo ne žalovali, in pa te marvice vzeli. »Hočemo ljube starše prav lepo prositi, so djali, da vam jutre še kaj več pošljejo." Dobrega moža solze polilejo nad hvaležnoj decoj; ljubezen šolarjev, ki svojega učenika tako radi imajo, in pa njih blago sočutje, je bilo ubozemu pogorelcu naj slaje tolažilo, in je razvedrilo njih otožno serce. Poslednič še ubogo deklice rahlo pristopi, in uceniku lepo podobico poda, prijazno rekoč: „Oh, gospod učenik! rada bi vam jaz tudi kaj dala, pa sirotle nimam. Mati so se jokali, da vam ne gleštajo česa poslati, ker smo sami toliko ubogi. Djala sim, vem kaj bom dala, da vam bo všeč, in me bote tudi radi imeli, kakor druge otroke. To podobico le vzemite, kojo sim uni dan od gospoda kaplana v dar dobila. Rekli so, da je ova podoba naj bolje tolažilo, kadar kdo v kako nesrečo pade« Učenik podobico radovedno vzemejo, pogledaje poterpežljivega Joba, kako v svoji revščini na gnoju sedi in podpisane zlate besede: Bog je dal, Bog je vzel; ime Gospodovo bodi hvaljeno! „V resnici vstregla si mi s toj podobicoj, in prav serčno oveselila", so djali šolnik; »ravno za mene prav je ova podoba. Tudi jaz bom molil in prosil kakor poterpežljivi Job, in dobri Bog mi bo pomagal, kakor je Jobu pomogel." — Pomagali so starši brez ^sega odloga ubogemu šolskemu učitelju; zakaj hvaležni učenci so tako dobro za svojega ljubega učenika prosili, da jim je v kratkem bolje bilo kakor poprej. Kaj pa bote vi, preljubi učenci in učenke storili, kadar se bodo vaš učenik postarali, in si ne bodo mogli sami kruha služiti? — Se bote kaj spomnili truda in skerbi, kojo so vaš učenik z vami imeli, kadar bodo zboleli? — Kako zahvalo bote rajnemu učeniku vedeli? --Hvaležnosti Bog,želi — nehvaležnost Bog sovraži: „Dvojne časti zaslužijo zlasti oni, kteri se trudijo v besedi in s podučenjem 'c L Tim. 5, 17. Kazalo. » Str. 1. Juterno sonce . v 2. Modrost 4 3. Sv. Lovrenc Juštinian in njegova nevesta — t s I. Spoznava sveta. 4. Popis zemlje sploh .... 6 5. Popis Europe . ... 9 6. Naša draga domovina ^. . . .18 7. Zunanje deržave v Europi . . .20 8. Popis ostalih delov sv6ta ... 23 9. Popotnikova pesem . . • .29 10. Krištof Kolon in novi svet . , . .31 11. Popis morja ...... 36 12. Popotnika......39 II. Spoznava prirode. Str, 13. Priroda in stvari ..... 41 14. Človeško truplo . . . . .43 15. Ozir na človeško telo , ... 47 16. Človeški udi se spuntajo ... 55 17. Kako za zdravje trupla skerbeti . . 56 18. Jaka zidar......63 19. Prfslovice ...... 65 20. Človeška duša.....66 21. Kako se za dušo skerbi . . .73 22. Česa dušo varovati .... 79 23. Duše lepota „.....81 24. Slava.......88 25. Imenitnost Človeka . . . 89 26. Živlenje......97 27. Prislovice......99 28. Čudo živalstva . . . . .100 29. Dojivne živali.....103 30. Na dalje od dojivk . . . .108 31. Kraljeva zverina . . . . .116 32. Ptice ....... 121 33. Sraka in pavovo p6rje . . . .125 34. Povodne in popotne ptice . . . 127 35. Vrabeljni in kos.....130 36. Golaznice......132 37. Ribe.......133 38. Žužki ali mergolinei (insekti) . .135 39. Pajek in muha.....139 40. Červi.......141 Str. 41. Ozir na živalstvo . . . . .142 42. Hodimo v šolo . . . . .145 43. Spoznava rastlin ..... 148 44. Drevje . . . . . .152 45. Sadjoreja ......156 46. Germovje .....162 47. Tern in vinska terta . . . .164 48. Zelenjad, žito in trava . . . .165 49. Strupne zeliša . . . . .169 50. Gobe in mah.....173 51. Ozir na rastlinstvo .... 174 52. Prazen klas ...... 178 53. Spoznava rudstva; od persti in kamenja . 179 54. Soli in žgavne rudstva .... 181 55. Rudnine ...... 183 56. Ozir na rudstvo . . . . .186 57. Smerten strup na mizi . . . .188 58. Čudni magnet ..... 191 59. Sv. Auguštin in mladenčič . . . 193 III. Naravoslovje. 60. Naravoslovje sploh . . . .195 61. Zrak ali podnebna sapa (luft) . .198 62. Ogenj in luč . . . .204 63. Kako ognja varovati? .... 210 64. Kaj je storiti, kadar gori . .211 65. Voda.....■ ; .214 66. Ozir na pozemeljsko stvarjenstvo . .218 IV. Spoznava svetlega neba. Str. 67. Zvezdoslovje.....222 68. Zvezdje . . . . . .229 69. Koledar ali pratika .... 230 V. Spoznava človeškega drnžtva. 70. Kmetijstvo......237 71. Rokodelstvo......242 72. Vojaštvo..........250 73. Špartanka . . . . . . 253 74. Gospostvo ...... 254 75. Nezadovoljni podložniki .... 258 76. Pravilo zadovoljnosti . . . .260 77. Hvaležni učenci ..... 261