Sobota, 30. septembra 1961 itev. 39, leto XIX
V OKVIRU
Ob diskusijah o novi ustavi, 1 naj izraža družbeno-politič-ne spremembe, nastale v zad-letih, in nakaže družbeno Ureditev za v bodoče, se kot Vvtnemben problem pojavlja potreba po redni zame-^javi vodilnih kadrov, da bi omogočili čim širšemu % °]u državljanov, da razvija-10 svoje sposobnosti tudi na ^jbolj odgovornih mestih, ako je biia pred kratkim tuji v odboru za gospodarstvo Vezne ljudske skupščine za-lrniva razprava o vodstvenih adrih v našem gospodarstvu. otem, ko so ugotovili nizko str°kovno usposobljenost di-
nosti. Hkrati bo tudi med vsemi proizvajalci sprožila zdravo tekmovanje po čim boljšem gospodarjenju, po strokovnem izobraževanju, kajti možnosti slednjega, da za neltaj časa vodi podjetje, se bodo s tem močno povečale. S tem bodo odpadli tudi nekateri samo-pašni posegi in odločitve, ki so jih direktorji izvedli, ne da bi se pri tem dovolj ozirali na voljo in mnenje upravljavcev. Najpogosteje so to delali v najplemenitejšem namenu, da pomagajo k smotrnemu gospodarjenju, pri tem pa pozabljali, da se neposredni proizvajalci čedalje teže sprijaznijo
Bomo direktorfe volili ?
^torjev, ki predstavlja v po-vse bolj zahtevnega gozdarjenja čedalje večji gozdarski in tudi družbeni ®roblem, so razpravljali še o fredlogu, da bi v določenih sJf^pbjih neposredni proizva-"Ci izvolili novega direktorja. ~a misel je zelo zanimiva ■ na prvi pogled privlačna, feHdar se mi ob njej vsiljuje esen pomislek, ki so ga izra-m tudi nekateri člani odbora: 1 bi bilo res smotrno zamejiti vse direktorje? Veliko smiseln in sprejemljiv se J1* zdi predlog, da imajo ne-Jsredni proizvajalci možnost, iv določenem Časovnem raz-izrečejo svojemu naj-t.Jernu gospodarskemu vodi-2u p podjetju zaupnico ali „ , ^ dajo razrešnico. Prav rn„0VP bo že samo ta možnost <j	od direktorjev, ki
zor P* posvečal dovolj po-y Posti družbenim odnosom h»°«ietju, ki postajajo vse občutljivi, ki ni dovolj Polir- za svoi° strokovno in da h710 izobrazbo, opozorila, Ug .° moral tem pomanjklji-tlrP posvetiti več pozor-
z izvršenimi dejstvi, pa čeprav so ta razumna.
Kar pa zadeva strokovno izobrazbo, na osnovi katere je temeljilo poročilo, pa se mi zdi, da je problem dosti globlji. Ne gre samo za to, kakšno stopnjo izobrazbe si je pridobil direktor, preden je bil postavljen na tak položaj. Veliko bolj tehtno se mi zdi vprašanje, koliko truda je on med tem časom vložil za. svoje izobraževanje. Nobena šola niti fakulteta ne more dati nikomur tolikšne izobrazbe, da bi zadoščala za vse življenje. Sola mu lahko da le slabšo in boljšo osnovo, ostalo, kar rabi za dobro delo, pa si mora pridobivati sproti.
Vendar ni problem samo pri strokovni usposobljenosti direktorjev, ki ga ne podcenjujem, pač pa je problem strokovne usposobljenosti postal širši in zajema vse proizvajalce. Zato bo družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje moralo dobiti v naših kolektivih tisto pomembno mesto, ki mu v resnici pripada. V. TRINKAUS
RAZPRAVA TOV. STANETA KAVClCA NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
V
\ \NA globoke
EMEMBE
lllll!!!!!llll!l!llllll!l!ll!!llll!lllllil!l!!lll>IIIIIIIIIIII!l!!lllllllllllll!!!lllllllll!ll!lllll!l!!!i!ll!>!l!l!!l|j|||!lllllll!!lll!lllllllllll!!l!ll!lll!ll!!l!i!lillliiinil!!ll!IIIIIIIIIIIIIIHl!lli!
V četrtek, dne 28. septembra je zasedala Ljudska skupščina LR Slovenije. Ljudski poslanci so razpravljali in sklepali razen o nekaterih zakonih in odlokih najprej o »Poročilu o gibanju gospodarstva v prvem polletju leta 1961 s posebnim ozirom na delovanje gospodarskega sistema«. Poročilo je obrazložil član Izvršnega sveta tov. Tone Bole. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tovariš Stane Kavčič. Njegovo razpravo objavljamo v celoti.
Tovariši! .
Polletno obdobje je v takem dinamičnem gospodarstvu, kot je naše, polno raznih gospodarskih problemov, lahko tudi določenih nasprotij, ki so se v preteklem obdobju tudi zaostrila in ki lahko površnemu opazovalcu, če gleda stvari predvsem z vidika enostavnega prakticizma, dajo napačno sliko. Mislim pa, da vendar ob vsem tem ne bi smeli izgubiti ob tej priložnosti — ko dajemo analizo novega gospodarskega sistema za prvo polletje letos, to se pravi za prvih šest mesecev njegovega življenja — iz vidika nekaterih osnovnih postavk novega gospodarskega sistema.
SISTEM JE ZAČEL ODPIRATI NOVO ETAPO DRUŽBENIH ODNOSOV
Vi veste, da ko smo v začetku letošnjega leta razpravljali o
tem sistemu, ne samo v skupščini, ampak tudi na političnih forumih, nismo pri vsem tem poudarjali samo neposrednih jutrišnjih gospodarskih učinkov, ampak da smo poudarjali in zasledovali predvsem nekatere globoke družbeno politične spremembe, ki jih je ta sistem moral prinesti, oziroma smo pričakovali, de jih bo prinesel. Vi veste, da smo nov sistem primerjali s takimi kvalitetnimi in družbenimi spremembami, kot je bila leta 1950 uvedba delavskega samoupravljanja. Skratka, ta sistem je v političnem smislu pomenil oziroma začel odpirati novo etapo družbenih odnosov pri nas, pomenil naj bi novo afirmacijo proizvajalcev. Z njim bi morala dobiti novo vsebino naša neposredna socialistična demokracija, nov udarec bi morali z njim
dobiti tako še ostanki mezdnih odnosov, kakor tudi ostanki administrativno socialističnih konceptov. Mislim, da se z ozirom na take ambicije in upravičene politične aspiracije novega sistema upravičeno postavlja pred vse nas vprašanje, ali so bila taka pričakovanja upravičena, ali se v družbeno političnem smislu razvijajo stvari v nakazani smeri? Ali dejansko sistem deluje v smeri osvobajanja odnosno vse večje afirmacije neposrednih proizvajalcev? Ali poglablja našo demokracijo in ali deloma ‘ tudi že osvobaja tudi od dela, o čemer smo vse takrat govorili. To se mi zdi, da je prvo vprašanje, na katero bi bilo treba dati jasen odgovor.
Mislim, da je ta odgovor po-popolnoma na dlani. Sistem je pokazal, da so bila vsa naša predvidevanja in pričakovanja v tem . smislu popolnoma upravičena, da se v praksi, v delovnih kolek-tih, dejansko odvija zelo živ proces vse večje afirmacije delavskega samoupravljanja, čeprav niso še povsod do kraja razumeli teoretične postavke sistema in vsega tistega, kar je teorija rekla ob tej priložnosti pa so delovni kolektivi sistem instinktivno doživeli. Oni vidijo, da je to dejansko korak naprej, čutijo, da je to poglabljanje njihovih pravic in njihovih
TUDI MATERIALNI REZULTATI SO ZADOVOLJIVI
Drugič, kakšni so materialni rezultati? Mislim, da je obdobje, v katerem so se materialni premiki vršilis zelo neugodno in da je to dejstvo treba imeti pred očmi, če hočemo pravilno oceniti tudi same neposredne materialne rezultate. Končno je bil sam sistem sprejet v začetku marca, zadnji predpisi so prišli šele meseca maja, potem so bili dopusti, tako da ne bi bilo po mojem mnenju nič preveč zaskrbljujoče, če bi tudi v materialnem pogledu imeli slabše, manjše rezultate, kot jih imamo. Predvsem, če pogledamo v Sloveniji, vidimo, da imamo absolutno zadovoljive tudi materialne rezultate, merjene seveda s sedanjimi številkami, s sedanjo statistiko, s sedanjo evidenco, ki je v svoji osnovi mnogo bolj usmerjena v to, da se pokaže, kaj se je naredilo, kot pa v to, da bi pokazala, s kakšnimi ekonomskimi učinki je bila določena stvar dosežeha. O tem bom še kasneje povedal nekoliko besed.
Osnovno je vendar, mislim v pogledu materialnih odnosov, to, da lahko ugotovimo, da so se kolektivi, nekateri v večji, nekateri v manjši meri, nekateri z večjimi, nekateri z manjšimi napori obrnili k samemu sebi in
OKRAJNEMU SINDIKALNEMU SVETU CELJE
^Ife^užujei110 se vašemu glede razdeljevanja 23. u dohodkov, ki je bilo pod naslovom razponi« objav-fš ta .delavski enotnosti. Ker ‘odkg ^Ijevanje osebnih do-f®tp0nv oziroma prevelikih ^ aktualno samo na 1U zdravstva, ampak kr,?11? ludi v nekaterih dru-StW lektmh
v gospodarstvu, za Potrebno, da naše Saftja „ stališče do tega vpra-ta>dr„ SVetlim° še z nekateri-
, Vs£mi bistvi.
Sf^arskTtV0 °Žr^ tak°
a .‘hiti SKl kakor politični re-
H *totoa tla^ra'ievania P° phorie razdeljevanja osebnih ;eWnikV ?? osnovi konkretnih ucinkov. Vse to je buo u° tako z objektivnimi
‘d1611111 kakor J Sospoda[.lkem sin *avpo* .or tudl s političnim A^.stmni prizadevanjem vrtati t fih političnih sil. Re-i^odr ake politike se. pozitiv-v^kih al° tudi v osebnih pre-ZaP°slenih oziroma v ^ard« ,niikoveSa realnega
arda ob ' lov i b,
3 V _________^ _____
sisten?l°{e^e&a ?osPodarske-
kYaUin j istočasnem pove-lt° Pulitit 0vne storilnosti. Ta-rfeti tak. ko_ Potrebno nada-
Ma obsko-VvSmeri izpopolnje-
h?. boj?1114, kakor tudi v smeri »aliadcvaank.tlvuega političnega
s'fid Cnik sd Zat? Je nfl0ga i1’ m t0 predvsem
4a!arizir3 da istočasno, ko po-
^ Ul Z ncnplirvm nrp-
v^j111 z uspehom pre-Ar Uje + Tosedanje pozitivne ' oTakega ’ '
C§Uje
V0!9'	delovanja in
tjstg	in obsodijo tudi
Sa se !em Prišla do izraza u in tam celo uve-
ljavila. Ena izmed teh pomanjkljivosti pa so tudi preveliki razponi v osebnih prejemkih, ki se kažejo v nekaterih gospodarskih organizacijah.
Značilno je, da prihaja do prevelikih zaslužkov oziroma do izrazito prevelikih razponov predvsem na tisti delovnih mestih, katerih delovnega učinka ni mogoče ali pa ga je zelo težko izmeriti z običajnimi merm dela. Potrebno je višino osebnega dohodka tudi na tistih vodstvenih mestih, katerih delovnega učinka ni možno meriti z navadnimi merili dela, postaviti v odvisnost od celotnega gospodarskega uspeha kolektiva. Kot rečeno, ta cilj in taka prizadevanja so pravilna in jih bo potrebno tudi še vnaprej zasledovati. Ugotoviti pa moramo, da imamo opravka z nepravilno realizacijo tega principa. Zato se dogaja, da so razponi, ki so postavljeni v osnovnih odnosih, pri končni realizaciji raz. djevanja osebnin dohodkov popolnoma spremenjeni. To dokazuje tudi primer kolektiva Laško, kjer je razpon 1:6, njegova realizacija pa 1:51,8. Do tega prihaja predvsem zaradi tega, ker so splošna merila in instrumenti stimulativnosti za vodstvena mesta preveč pavšalni in nepravilno postavljeni. Razne participacije za vodilna mesta — ne v kvalitativnem, ampak predvsem v kvantitativnem obsegu — nimajo že nič več skupnega z nagrajevanjem po delu. Pavšalne udeležbe na uspehu poslovanja, na prometu, na celoi-ni višini dohodka, ki se izračunavajo po raznih točkah ali koeficientih, pri končnem obra-
čunu za posamezna delovna mesta dajo take vsote osebnih dohodkov, ki so že mnogo bolj podobne kapitalističnim dividendam kot pa delitvi osebnega ' dohodka po konkretnem delovnem učinku. Taki primeri upravičeno vzbujajo nezadovoljstvo in kritiko pri delavcih in politično zelo otežkočajo borbo za pravilno pojmovanje in uresničevanje osnovnih idej gospodarskega sistema na sploh in razdeljevanja osebnih dohodkov' po delu še posebej.
Te slabosti in napake, ki bi lahko, če bi se razrasle, ogrozile pozitivne pridobitve delitve dohodka po delu, moramo zato politično ostro obsoditi in tudi praktično zelo energično likvidirati. Rilo bi nepravilno -te pojave samo moralno obravnavati s tistimi posamezniki, ki so v preteklih mesecih dosegli talve »delovne« učinKe, čeprav smatramo, da je in da i/i morala biti tudi družbena in moralns zavest vsakega posameznika eaen izmed regulatorjev oziroma eden izmed tistih faktorjev, na osnovi katerih je možno najti maksimaL.o najbolj pravilna merila dela. Težišče naše akcije in intervencije mora biti predvsem v tem, da se obstoječa preveč pavšalna in neprecizna merila dela spopolni oziroma takoj odpravi, če nimamo konkretnih predlogov, kako jih popraviti. Pogosto se dogaja. da so v kolentivu že sami ugotovili določene pomanjkljivosti v pavšalnih merilih dela za vodeča delovna mesta. Toda običajno ostane vse samo pri ugotovitvah z izgovorom, da nimajo boljših predlogov. V takih primerih bi bilo bolje ome-
njena merilu dela takoj odp . viti in poverm pristojnim organom oziroma zato izvoljenim komisijam nalogo, da na osnovi dosedanjih, čeprav tudi negativnih izkušenj, pripravijo nove, bolj pravilne predloge in boljša merila dela.
Republiški Svet sindikatov Slovenije
Ljubljana, 26. sept. 1961.
dolžnosti in zato so se dejansko tudi pokazali sposobni sprejeti eno in drugo večje pravice' in večje dolžnosti, ki jim jih ta sistem daje. Mislim, da je potrebno to poudariti tudi zaradi tega, ker prehajamo v naslednjem obdobju v intenzivno razpravo za novo ustavo, ki bo morala izhajati predvsem iz teh sprememb, iz teh procesov in iz tega dogajanja, ki se danes v kolektivih vrši in katerega je predvsem novi gospodarski sistem sprožil, pospešil in mu dal zelo jasno smer.
predvsem pri sebi, v svojih lastnih proizvodnih kapacitetah, pri svojih lastnih materialnih in umskih možnostih iščejo in mobilizirajo svoje lastne sile. Danes oni ne postavljajo pred družbo predvsem materialne zahteve, ampak kadar trkajo na višja družbena vrata, predvsem trkajo v tem smislu: ti in ti objektivni instrumenti, te in te stvari so še neurejene, ki onemogočajo, da bi mi lahko — enostavno rečeno — s polno paro krenili naprej. Dajte uredite (Nadaljevanje na 3. strani)
faSBBS«HSS»afigiia!9IBgHgsaHHaBaBa9aBiaBBHBBBDSBBIBaaaaBBBEBBaBBBKSMBai^
B
2
B
B
M
B
B
B
a
a
m
n
fl
a
H
n
a
I
m
B
a
S
9
S
1»
a
3
© psm^L,
PREJ
nPlUČAHEZ
■OR t.

Kfi&R p0rJ Vaca^
L
H
B
Ki
B
H
B
K
K
E
t
E
e
B
Br
■
■
E
B
B
B
K
B
B
B
B
K
m
a
B
B
B
B
B
B
n
a
B
B
— Tale naš pravilnik je pa tak, da ga ni nič škoda, Se so ga obesili...
Karikatura: MILAN MAVER B
BBSBmsSBBBBBBBaaaHHHBBEBSaBBBBeBHBBHSSBSBaSBlBBEBBEffiBffKffiJIiEBHBaBBBBB
v tem tednu bo 20.000 Beo-grajčanov povedalo., kako so zadovoljni z ustanovami, od katerih potrebujejo vsakodnevne usluge. Presodili bodo učinkovitost poslovanja ustanov, odnos uslužbencev .do
o izrazu: stranka. Ne gre tv samo za izraz, ampak za to, ker vsebuje določeno stališče do človeka. Državljan se včasih, ko pride v stik s hladno nezainteresiranostjo »uradne osebe« ne počuti samo kot
človeka no, drugi strani pulta,_ stranka — ampak kot tujec v
pogoje pod katerimi ustvarjajo svoje pravice in opravljajo svoje delo v ljudskem odboru, na sodišču, v banki in Zavodu za socialno zavarovanje.
To pomembno akcijo je organiziral Mestni ljudski od-
domačem mestu. Beseda stranka je ustrezala jeziku predvojne administracije, ko sta bila državljan in državna oblast 'v resnici dve stranki. Ustanova javne službe je danes del samoupravnega meha-
bor v sodelovanju z občinski- nizma v komuni, ki je namerni ..ljudskimi odbori, Mestnim njen potrebam in interesom odborom SZDLJ in Mestnim državljanov in ki je tako ure-
sindikalnim svetom. V ljudskih odborih ■ in v ustanovah, ki so zajete v tej anketi, so ustanovili komisije, da bodo vodile to tehtno delo. Organizacija je dobro premišljena-— toda njena učinkovitost v glavnem zavisi od tega, če bodo državljani pomagali z razumevanjem ustvarili to anketo.
Državljani, ki bodo v tem tednu, obiskali ljudske odbore.
jen, da lahko vsak 'državljan vpliva preko odgovarjajočih samoupravnih oblik na pogoje. . v katerih živi. Ljudje na obfh straneh okenca se po svojem družbenem položaju ne morejo počutiti kot dve stranki. Tudi državljan, ki pride v ustanovo po uslugo, se ne bi smel počutiti kot tujec.
: Med tem, -kot naj bi bilo, in tistim, kot je, je vedno neka
DRŽAVLJAN ALI STRANKA?
sodišča, podružnice Komunalne banke, Zavod za socialno zavarovanje, Zavod, za zaposlitev ih Urbanistični zavod, bodo prejeli že pri vhodu anketni Ust. Izpolnjeni anketni Ust naj bi pokazal:
— Kolikokrat mora državljan po usluge v to ustanovo; . — do kakšne mere se kom-plicira postopek, s katerim dosega svoje pravice ali opravi določeno, delo;
— ali je zadovoljen z odnosom uslužbencev dp njega;
■ — ali mu- odgovarja delovni čas ustanove, itd.
Marsikdo se bo najbrž na-mrgodil, ko bo dobil v' roke ■ anketni Ust in ko bo videl, kaj ■vse mora izpolniti. Tisti, ki se pritožujejo ■ nad, ■ počasnostjo administracije, ' bodo mislili, da, je anketa nadaljnja stopnica na' dolgi poti. do zahteve, s katero so prišli v nstopono.
razlika. Ta razlika je pogosto tudi, kadar se govori, kako državljani dosegajo svoje pravice v ustanovah, katerim je glavni cilj služiti in zadovoljiti raznim potrebam delovnih ljudi. To. je ena: izmed večjih akcij, ki naj ugotovi .— na .način, ki zagotavlja velik odstotek . objektivnosti — kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi javne službe poslovale bolj učinkovito prav na tistih področjih, kjer prihajajo v neposreden stik z državljani.
To akcijo moramo pozdraviti kot prizadevanje, da se poveča učinkovitost občutljivega dela vašega mehanizma, še bolj pa kot prizadevanje, da se na tem, področju okrepijo: novi družbeni odnosi.
Na koncu anonimnega . Usta bodo državljani napisali tudi predloge, kako naj bi se izboljšalo delo posameznih služb. Nedvomno je. da -hodo. ljudje. Anketa je torej tudi spodbhda ki bodo v tem, tednu obiskali državljanom, da izkoristijo naštete beograjske ustanove, gng izme(j svojih satnouprav-izgubili nekaj minut več, kot nih pravic, in sicer pravico, da običajno. Ta izguba se bo in- vplivajo na smer in način de-vestirala v delu, ki nai da re- lovanja javnih služb in ne sa-zultat — manj' zgubljenega mo na službo aU gospodarsko
časa r rrihodnos*’. ........ organizacijo, v kateri nepo-
Akci.ja je edinstvena, in po- sredno delajo. Da'bi se držav-membna, ker predstavlja re- Ijan prenehal počutiti kot ■sen poskus proučiti odnos med stranka, n-i dovolj, da‘so ljudje jfežmi »rra obeh straneh; ba- za okencem boljprijazni in
rikn.d« — na obeh straneh puha ali okenca.
' V ustanovah, ki poslujejo z ; državljani, še ni izginil izraz, ki ima prizvok po. grdem ostanku preteklosti. Govori se
ekspeditivneiši — ampak se morajo v večji meri zavedati medsebojnih zvez in obvez.
Upajmo, da bo ta pionirska akcija pomagala, do neke mere, v tem smislu. A. V.
RAZMIŠLJANJA OB PLENUMU CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
NOVI ODNOSI V DELITVI
spreminjajo položaj zdravstvenih delavcev
V petek in soboto, 22. in 23. septembra, je bilo v Skopju plenarno zasedanje Centralnega odbora Sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije. Glavni referat: Problemi delitve v zdravstvenih ustanovah in naloge sindikata — je imela predsednica Centralnega odbora Saša Javorina. Pred zasedanjem so udeležencem poslali podatke o razgovorih zdravstvenih ustanov z zavodi za socialno zavarovanje in analize o izdelavi pravilnikov o delitvi osebnega dohodka v Hrvatski in Sloveniji. Plenumu ie prisostvoval predsednik Centralnega odbora ZSJ Svetozar Vukmanovič-Tempo.
V množici problemov, ki se teljev v komuni :— zavodov za
pojavljajo v prehodnem procesu zdravstvenih ustanov , na novi sistem poslovanja, so na plenumu izdvojili v prvi plan tri najvažnejše,- ki zadostujejo, da se oceni start, predvidijo težnje in rešitve, do katerih s.o prišli kolektivi posameznih zdravstvenih ustanov in komun. Ti problemi so: vključevanje zdravstvenih ustanov v . sistem delitve v komuni, delitev dohodka v zdravstvenih ustanovah in zavarovanje upravljav-čerih pravic kolektiva ter posebej — delitev osebnega dohodka.
Sistem delitve je v marsičem spremenil vlogo zdravstvenih ustanov v komuni. Bolj kot kdajkoli prej, je morala tudi komuna prevzeti večjo odgovornost v odnosu na novo področje dela. Sedaj je neposredno in določneje zainteresirana, ne.samo iz družbeno-socialnih. ampak tudi iz ekonomskih, razlogov.' pri ohranitvi zdravja svoiih državljanovi Novi pogoji poslpvan ja zdravstvenih ustanov borlo posoešili ta proces in omogočili tak , razvoj, .ki bo vedrio boli ustrezal možnostim in potrebam določenega področja. Prav tega do sedaj ni bilo. Sredstva so se vlagala, vendar je bila preveč velika razlika med temi dajatvami in med tem. kar se je prejemalo od. zdravstvene službe.’
Z uvajanjem sistema dohodka so sedaj ustvarjeni pogoji, v katerih bodo zdravstvene ustanove enakopravno sodelovale v snlošni družbeni delitvi. Kolek+ivi. bodo imeli, neprimerno več jej možndsfi vplivati, na formiranje tistega dela .dogodka. ki ga neposredni proižva-Talci odra ja jo za zaščito svojega zdravja. Osnovno je v tem velikem preobratu možnost. da se poiščeio taka merila. po katerih bodo zdrav-stvone ustanov0 naipravičneje sodelovale v tej delitvi.
Za sedaj ni zadovoljivo sodelovanje zainteresiranih čini-
KAKO JE Z DECENTRALIZACIJO V KRANJSKEM OKRAJU
Najmanj storjenega v gostinstvu
Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem sindikalnem svetu Kranj je letošnje polletje v sodelovanju z občinskimi komisijami ugotavljala, kakšna je stopnja decentralizacije v posameznih gospodarskih organizacijah, hkrati pa tudi proučevala probleme, ki jih povzroča uveljavljanje neposrednega upravljanja. Ker pa je delavsko samoupravljanje na področju kmetijstva, trgovine, gostinstva in obrti najbolj šibko, je komisija tudi mnenja, da bo v prihodnje potrebno na zbornicah za kmetijstvo,-trgovino, gostinstvo in obrt ustanoviti posebne komisije za delavsko upravljanje. Le tako bo okrajna komisija mogla uspešno nadaljevati delo.
upravljanja imata tudi gradbeni podjetji Sava in Gradis, vendar imajo njuni organi samo posvetovalno pristojnost. Veliko manj kot v industriji, so na področju decentralizacije napravili v gostinstvu, trgovini in obrti. Tako se na. primer gostinci v zgornji savski dolini sploh še niso zganili.
V	kranjski občini so doslej na področju decentralizacije najdalj prišli v »Tekštitindusu«. Tudi Sava, čevljarna »Storžič« in Agroservis ne zaostajajo: Ven-dar Celo v -industriji, kjer so obračunske enote, nimajo izvoljenih samoupravnih organov. Najslabše stanje pa je tudi tu v gostinstvu.
V	nekaterih podjetjih tržiške občine, kakor na primer v tovarni Peko, imajo obračunske
- enote že od leta 1956, vendar so bile te doslej brez pristojPosti odločanja, imele.so le organizacijski pomen. Ker jih vrsta vzrokov sili v to, da formirajo organe upravljanja v. ekonomskih enotah, bodo do konca leta izdelali pravilnik o pristojnosti organov neposrednega upravljanja. V tržiškem podjetju BPT imajo 5 ekonomskih enot, ki ■ imajo svoje svete. Ti so našli
Razvoj ..decentralizacije je v jeseniški občini šele v začetni fazi. Izjema je Železarna, na katero pa je bilo tudi osredotočeno delo občinskega sindikalnega sveta. V Železarni imajo .31 ekonomskih enot. Napravili so tudi že. pravilnike organov neposrednega upravljanja, ki določalo pravice in dolžnosti teh organov. Organe neposrednega
: Ustanovllena 20. novembra 1942. List izdaja republiški svet .ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik:
VINKO TRINKAUS
Urejuje uredniški Odbor: Pe>er Dornik. Sonja .Gašperšič. Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični - urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul 2. poštni prodal 313-VI. telefon uredništva: 33-722 in 30-672	-
Račun pri Narodni oanki v Ljtibljani štev. NB 600-11/1-363 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina tje: četrtletna 250. polletna 500 tn letna 1000 din — List tiska ČZP -»Ljudska pravica- — Poštnina plačana v gotovini
vsebino svojega dela. V ostalih podjetjih je decentralizacija večinoma še v začetni fazi.
Tudi v radovljiški občini je formiranje ekonomskih enot in njihovih organov še na začetni stopnji. Največ je v primerjavi s prejšnjimi leti napravil LIP Bled, kjer obratni delavski sveti delajo dokaj samostojno. Obratne delavske svete so formirali tudi v Gozdnem gospodarstvu. V Almiri v Radovljici in Verigi v Lescah bo potrebno preiti h konkretnejši obliki in vsebini d^la organov upravljanja. Zelo malo so doslej storili na področju decentralizacije v Kemični tovarni Podnart, Plamen Kropa in Sukno Zapuže.
V škofjeloški občini sta najdalj Predilnica in Loška tovarna hladilnikov,,V Loški tovarni hladilnikov dela od 1. januarja dalje 16 ekonomskih enot. Nanje so prenesli okrog 90 % kompetenc centralnih delavskih, svetov. V ostalih podjetjih je decentralizacija samoupravljanja še v začetni fazi, vendar povsod menijo, da bodo to delo opravili še letos.
In če sedaj skušamo navesti nekaj najbolj pogostih. izgovorov, zakaj decentralizacija v nekaterih gospodarskih organizacijah počasi napreduje: eden od bistvenih vzrokov, tako trdijo prizadeti,, je vsekakor po-nvanjkanje kadrov, ki bi bili resnično sposobni spoprijeti se s takim delom. Dalje: v nekaterih podjetjih se vodilni delavci še vedno boje, kaj bo z enotnostjo kolektiva. Trde, da delavci govore le o pravicah, ne pa tudi o dolžnostih. Izgovori, da zaradi rekonstrukcije podjetja he morejo uvesti organov delavskega upravljanja, so sicer manj pogosti, obstoiajo pa vendar še.	T. >1,
socialno Zavarovanje, ljudskih odborov in delavskih svetov. Razlogov za to je več. Pri taki ocenitvi je potrebno upoštevati nekatere objektivne okolnosti, ki so pogosto pripeljale ustanove v težak materialni položaj. Med najodločilnejšimi so: nekateri zastareli predpisi (na primer izvršena ni bila pričakovana reforma finansiranja in organizacije socialnega zavarovanja), različnost v organizaciji zdravstvene službe in razne koncepcije, ki jih mnogi neupravičeno in vztrajno branijo, pomanjkanje strokovnih kadrov v ljudskih odborih, zavodih za socialno zavarovanje in ha samih ustanovah, ki bi pripravljali potrebne analize in pokazatelje za urejanje medsebojnih materialnih in drugih odnosov.
Potrebno je omeniti že večkrat omenjeno neurejeno materialno stanje v velikem številu ustanov, do katerega je prišlo v glavnem zaradi prevelikih dolgov ljudskih odborov. V tem in sličnem položaju bi morale komune odigrati večjo vlogo. To se je od njih tudi pričakovalo. Toda v. raznih krajih komune niso niti izdelale programov zdravstvene zaščite, na katerih bi po pravilih morali sloneti vsi plani posameznih zdravstvenih ustanov. Zaradi tega je težko govoriti o neki širši in kompleksni pomoči.
Tako so vse te pomanjkljivosti, nekatere več, druge manj, ustvarile določeno ozračje v posameznih ustanovah. Tu so bili vzroki pretiranih in nerealnih zahtev pri izdelavi planov, .vztrajanje, pri., zastarelih oblikah nadomestila in podobno. Prav gotovo je to, da ni nihče, pričakoval, da bo šel ta proces povsem gladko in da bodo prve rešitve že dokončne.
Od prvega aprila, po izidu zakona o organizaciji zdravstvene službe v ustanovah, so imeli vsi polne roke dela. Hitro je bilo potrebno sprejeti plane dela. finančne plane, dogovoriti se z zavodi, izvoliti organe upravljanja in sprejeti pravila in pravilnike. Ker je bilo malo časa, so se morali organi upravljanja in kolektivi zdravstvenih ustanov izredno potruditi, da:bi v-pravem času vse to opravili. Vse to je vplivalo v prvem trenutku na večje število ustanov, da se niso znašle in določile prednosti nekaterim nalogam. Tak položaj je bil ugoden za nekatere samozvane strokovnjake, ki so videli lepe možnosti /a svoj zaslužek. Hodili so okoli zdravstvenih ustanov in jim ponujali pravilnike, ki so bili največkrat brez vrednosti. Te pravilnike so sprejele tiste ustanove. ki niso mogle ali niso hotele videti bistva novega sistema, oziroma so gledale ves sistem samo v tehnično pravni izdelavi aktov. Predsedstvo Centralnega odbora ie 'že na seji maja meseca analiziralo te pojave in jih ocenilo.
Za sedaj še ni podatkov, kolikšno število ustanov je sprejelo pravilnike. Ve se samo, da v ustanovah razpravljajo in da se zelo hitro pripravljajo načrti. Majhno je število pravilnikov, ki so že dobili državljansko pravico. Ustanove, ki so izgrajevale in utrjevale politiko delitve, so naletele na niz težav zaradi fe-Sf, ker niso imele pripravljenih materialov s podatki o potrebah in možnostih ustanov s področja, na katerem dajejo usluge državljanom. Taki podatki pa so. nujno potrebni za utrditev politike notranje delitve. Zaradi tega nimajo ustanove, ki so sprejele pravilnike samo formalno, utrjene dolgoročne politike razvoja ustano-Te in s tem v zvezi notranje delitve. Omeniti moramo bolnice v Banji Luki. Mariboru in Celju, ki so to delo opravile z vso odgovornostjo.
Prav tako se je opazilo, da
nekatere ustanove uporabljale pravilnike gospodarskih organizacij in da je . bilo zelo
malo poskusov, da bi se istočasno združevalo več osnov zato, da bi se zagotovila taka delitev dohodka, ki bi trajno stimulirala učinkovito in kvalitetno delo posameznika, njegove organizacijske in ekonomske enote ter ustanove kot celote; Kar je najvažnejše, je dejstvo, da v kolektivih zori spoznanje, o tem, da je dohodek članov odvisen od njihovega prizadevanja in uspehov celotnega kolektiva.
Z ozirom na pravilnike o delitvi osebnega dohodka moramo poudariti pozitivno orientacijo nekaterih ustanov, da od planiranih sredstev za osebne dohodke zadržijo 10 do 50 odstotkov kot rezervo, če bi zanihala ostvaritev dohodka in da bi zaščitile eventualno previsoko planiranje. Ta sredstva se potem razdeljujejo po tromeseč-nem obračunu. Skoraj v vseh ustanovah so planirali povečanje osebnih doiiodkov. Nekje je to v dovoljenih mejah, toda večje število ustanov je povečalo dohodke preko 30 odstotkov in celo 50 in 70 odstotkov. Tako. je na primer Gradska bolnica v Zemunu povečala upravnikove dohodke od 52.900 na 87.000 dinarjev, pomočniku upravnika od 36.000 na 57.000 dinarjev, šefu računovodstva od 33.600 na 53.000 dinarjev. Splošna bolnica v Peči je planirala osnovo 90.000 dinarjev. Upravniku zdravilišča v Bezda-nu je določena startna osnova 90.800 dinarjev, čeprav je imel dosedaj plače 33.000 dinarjev. Prav tako poskušajo nekateri neupravičeno povečati osebne dohodke s tem, da pri zdravnikih legalizirajo razne dohodke, honorarje, nadurno delo, dežu-ranje in drugo. Zelo velike razlike v višini dohodka so med zdravniki in srednjim medicinskim kadrom.
V nekaterih' pravilnikih se lahko opazi tendenca, ki privilegira člane organa družbenega upravljanja z večjimi dnevnicami, z dajanjem 'pravic na prevozna sredstva, s plačevanjem nadomestila na sejah organa upravljanja, če so izven delovnega časa in tako dalje.
Da bi se vsi številni, in za ustanove zelo važni posli pravočasno . in dobro dokončali, je zelo nujno, da se sindikalne organizacije vključijo v delo kolektiva. Pri tem delu bi morali imeti novo izvoljeni organi upravljanja posebno vlogo. Najbolje bi bilo. če bi se prenehalo s splošnimi predavanji in seminarji, ki so prav tako potrebni, ter prešla na sistematično delo v kolektivih, na ožja posvetovanja in konzultacije o določenih problemih.
..Razprave o delitvi dohodka v zdravstvenih ustanovah, še posebno pa utrjevanje osnov in meril za sodelovanje jx>.samez-nikov v delitvi, bo dalo množico problemov in tem za konkretno idejno in vzgojno delo naših sindikalnih organizacij pri izgradnji etičnega lika zdravstvenega delavca. D. J.
Komisija občinskega sindb kalnega sveta v Trbovljah 79 delavsko samoupravljanje je n . osnovi sklepa ene zadnjih 5 ' zbora proizvajalcev občinskeg ljudskega odbora Trbovlje lala analizo o delavskem san1 upravljanju v trboveljskih S0* spodarskih organizacijah. .
Analizo so izdelali na P°ag lagi ugotovitev iz ankete, ki L je razpisal občinski sindikat svet Trbovlje in so na njo 0 govorili delavski sveti in sfncUi. kalne podružnice trboveljsl°_ gospodarskih organizacij. Iz ^ kete je mogoče razbrati, da * se v nekaterih trboveljskih S spodarskih organizacijah ceso zavzeli za poglabljanje in sl jenje raznih oblik uveljavljanj. članov delovnega kolektiva P upravljanju gospodarskih org nizacij. Ugotovljeno je. da ® delavsko samoupravljanje uv Ijavlja najbolj tam, kjer so P vsem zaupali v delovni kolek1 in mu določili tudi vse Prnv1^’ ki mu gredo. Nekoliko slabše P je v tistih gospodarskih or^sn.» zacijah, kjer odgovorni tovah menijo, da morajo obstajati ~ nekateri vmesni organi in V, zaupajo v upravljalske sposa nosti — predvsem mlajših članov kolektiva.	..,
Pri tem je važno poudari-’ da 'nekatere sindikalne P0dr?.|1 niče v trboveljskih gospodarski
ANALIZA O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU V TRBOVLJAH
organizacijah premalo poma= ■ jo organom samoupravljanja P,_ njihovem nadaljnjem uveli3' Ijanju in pri pridobivanju ^ sodelovanje v upravljanju tistih članov delovnih Kolek vov, ki za zdaj aktivno ne 5 delujejo v upravljanju. , Ugotovljeno je bilo, da letos razprave o decentrahL ciji delavskega samoupravljanj preveč zaprte v ozek krog liu -in da neposredni proizvajalci.
■Ijajcj

llllllllillil!

tem vse premalo razprav, prav tako je še marsikje op3-nepravilno pojmovanje pom* in vloge ekonomskih enot v g , spodarskih organizacijah. Sic-f pa je bilo ugotovljeno, da so nekaterih gospodarskih org3ri zacijah na področju trbovelK, občine za zdaj. prav. dobro-., vedli decentralizacijo delaVsU ga samoupravljanja in vkU^L, celotni delovni kolektiv v n® sredno upravljanje podjetja- j Tako so se v Strojni tova Trbovlje, trgovskem podjetjj »1. junij« Trbovlje, KomuA Trbovlje, Elektro Trbovlje, GIj haniki in Elektroindustriji Trbovlje odločili ustanoviti re proizvajalcev. Napredu3-^ oblike samoupravljanja pa “ |e do konca tega leta vpeljal' v Cementarni Trbovlje; U® v skem podjetju »Vitaminka- , SGP »Zasavje« ter v KrojaSU, in šiviljstvu. Omeniti je še A-ba, da so tudi na rudniku ' vega premoga Trbovlie-Hr nik v vseh večjih delovnih tah izvolili obratne deia'^, svete, v manjših pa zbere P. izvajalcev.
■■	if
!lll!ll!!l!lil!!!!!ll!!!ll!:i!ill!llllllil!!llll!lllll!llllli!WWl!"'
KREPITEV MATERIALNI
Mnenja, ki so se pojavila ob izdelavi in razpr® o začasnih obračunih gospodarskih organizacij z® p tošnje prvo polletje niso nova. Gre za mnenja> , dobivajo zelo jasen prizvok kritike sedanjega &oS'cv darskega sistema, točneje povedano, instruffl611^, sistema, češ da so preveč ugodni za gospodarske oG j nizacije, ker jim prisojajo pri delitvi prevelik “e fl-sredstev. Njihov namen je jasen: grajati novi darski sistem zato, da bi lahko upravičili vrniti ^ starega; če to ne bo moč doseči, opravičiti letos ^ Ijavne dodatne ukrepe in tako podaljšati ni1® življenjsko dobo.
liana? Ali .določen inštruiraj« rij sistema, posebno pa P°c ne
Takšna kratkovidna, toga, v bistvu birokratska stališča so se pojavljala že ob razpravah o načelih sedanjega gospodarskega sistema, (na primer v razpravi dela udeležencev na zveznem posvetovanju ekonomistov lani novembra v Beogradu). Znova so vznikla takoi ob uveljavitvi novega gospodarskega sistema in njegovih dokaj spodbudnih instrumentov. delitve. In ni slučajno, da se pojavljajo prav sedaj, ko so pri roki prve, ne sicer povsem celovite ocene o gibanju gospodarstva s posebnim ozirom na delovanje gospodarskega sistema.
Ocena gospodarskega sistema in njegovih instrumentov pa bi morala izhajati iz povsem drugih izhodišč, in sicer: ali so načela sistema v tako kratkem času res povsod in docela izpe-
uveljavljeni dodatni ukrep).' pe zožujejo njegove dosledno® L«-omejujejo njegovega poz'1 ga delovanja.	tf),'
Ugotovitve o določene- Lji večanju sredstev gospo® ^jf1
organizacij pomenijo
pozitivno oceno delovanj® njega gospodarskega s]s ^v'3' Prav zato niso razumljU' jjsj15 mi, ki se ponekod P°U ^ c3' glede tega, če bo mogoče ^ aiii“ likih zneskih decentrali^' jjtO' sredstev zagotoviti tako strtr?l9 ro investicij, ki najbolj osnovnim načelom našeg® ® darskega razvoja.	, si'
Zato, ker je gospodarjevi
stem še premalo časa
ker delovni kolektivi	p3'
v celoti prilagoditi svojeS slovanja načelom gospod®1
NOVI SISTEM PRINAŠA GLOBOKE
OD Etttti0AjALW m POTROSfSIKA
rali
(Nadaljevanje s 1. strani)
^°’ da bomo lahko do kraja izko-Pp ^ matenalne možnosti in ka-^itete, s katerimi razpolagamo.
> se mi zdi, je danes ena od snovnih karakteristik odnosa ®d kolektivi in skupnostjo oz.
Sternom.
NI RAZLOGOV ■ SA PREVELIKO ZASKRBLJENOST IN NESTRPNOST
Razumljivo, da so se seve-Pri takih premikih mo-Pokazati mnogi nerešeni Pr°blemi v ostrejši obliki, kot ^ so se kazali v prejšnjem si-Stemu- To je popolnoma normal-logična posledica in bi bilo udn°, če bi bilo drugače. Naša ^'oga je predvsem ta, da mi te n°Ve probleme, nasprotja in dis-fr°Porce, ki se pbnekje kažejo,
*■ se kažejo v močnejši obliki, ko+
• so se pokazali prej, da mi ‘‘radi njih ne pademo v paniko,
0^ n
nas zaradi tega ne zagrabi _trah in da mislimo, da je treba stvari reševati predvsem z °virni dodatnimi administrativ-^ Tli regulativi, ampak da smo ^P°sobni pogumno in vsestran-"°> na osnovi objektivnih dej-.‘ev’ videti te nove probleme in
5eva:
skušati reševati v smeri utr-
^at0
■nia in izgrajevanja sistema.
bi morali pojave prevelike
skrbljenosti, prevelike nestrp-®li in nervoze odklanjati. Ti javi so precej površna reak-la na nekatere probleme, ki se aaj kažejo v našem gospodar-u- Treba je sedanje nerešene tobleme globlje analizirati, vi-njihove globlje vzroke in se °Soče tudi orientirati na jj*jši čas in k terrfu, da jih po-wio odklanjamo.
Roleg nekaterih konkretnih ^terialnih problemov, ki so edvsem: naša zunanjetrgovin-si'a bilanca, kreditni in devizni ^ stena, dalje nekateri preveliki ^2Poni v osebnih prejemkih, o v Tjer je ge govora, pa raz-sistema ostro poudarja tudi •stene druge principialne še probleme. Tu mislim
Mešene
Drect
vsem na sistem planiranja, celotrio njegovo metodologijo,
Ci5nSiStem evi^ence, ki je na tej vi zgrajena, na sistem obra-jtr.^°v itd. Vi veste, da se ponesi:
Postavlja celo vprašanje, % Sedai? Kai ie važnejše, ali je ena važnejši ali je važnejši v • 2e samo tako postavljanje .wrašan
Wati? 2e
V». ,anla kaže, da tu ni nekaj
. r6du.
Ne gre za to, ali bo sedaj
siste
01 uničil plan ali bo plan
»iiitsi
Ullllllll:
uničil sistem. To je statično postavljeno vprašanje. Mislim, da se postavlja sledeče vprašanje: kako sedanji stopnji razvoja materialnih proizvajalnih sil in doseženi stopnji družbenih odnosov in družbene zavesti prilagoditi sistem planiranja in vse ostalo, kar je z njim v zvezi. Ker predvsem na tem področju Smo doživeli v zadnjih letih najmanj sprememb. In zato je razumljivo, da so tu zdaj nastala nekatera taka nasprotja, ki zahtevajo svojo družbeno rešitev. Mislim, da bo moral sisterp, planiranja v bodoče mnogo manj poudarjati svoje naturalne kvantifikacije in mnogo manj kot doslej razdeljevati rezultate proizvodnje, ampak mnogo bolj zasledovati v svoji osnovni smeri ekonomske učinke in mnogo bolj kot do sedaj razdeljevati ali pa skušati uravnavati pogoje proizvodnje. To se pravi: plan bo moral biti mnogo bolj ekonomski regulator v skladu z obstoječim stanjem proizvajalnih sil in družbenih odnosov in mnogo manj neposredni in direktni distributer rezultatov proizvodnje. Po mojem mnenju je samo v tej smeri možno in tudi potrebno usmerjati nadaljnje diskusije, naša razmišljanja in izpopolnjevati ter vsklajevati pravzaprav v eno enoto i sistem i plan, kar
konec koncev onadva objektivno tudi sta.
DELOVNI KOLEKTIVI POTREBUJEJO PREDVSEM ZELO INTENZIVNO IN DEMOKRATIČNO KONTAKTIRANJE,
DA LAHKO OBRAČUNAVAJO Z RAZLIČNIMI POGLEDI IN STALIŠČI
V	takih družbenih ekonomskih premikih seveda se mi zdi, je vloga subjektivnega faktorja izredno važna. Zlasti še, ker če podrobno analiziramo dogajanja v naših kolektivih, oni ne potre-' bujejo predvsem nekih jasnih, materialnih in konkretnih rešitev, zdiktiranih od zunaj. Čestokrat so take rešitve ali diktati še nesimpatični, povzročajo več škode kot pa koristi. Naši delovni kolektivi predvsem potrebujejo zelo intenzivne, demokratične in sproščene atmosfere, lahko bi rekel duhovnega kon-taktiranja in obračunavanja s pogledi in stališči. In šele kadar je to ustvarjeno, poteA oni na osnovi tega znajo običajno v skladu s svojimi pogoji, razmerami in možnostmi najti pravilne, konkretne rešitve.
V	tej zvezi pa se mi zdi, da je naloga nas, ljudskih poslancev in drugih političnih delavcev, predvsem to, da se moramo
pokazati sposobni, razumeti sedanje procese, ki jih novi sistem odkriva in odpira. Pokazati se moramo sposobni vživeti v dane razmere v kolektivih in zdi se mi, da se je od njih marsikaj moč učiti ih na tej osnovi, na osnovi teh pozitivnih izkušenj obračunavati še z marsičem, s čimer še nismo obračunali, kar pa dejansko že spada v preteklost.
Skratka, mislim, da smo v burnem dogajanju, ko je še mnogo starega v novem in zato marsikdaj vse tisto, kar se po obliki kaže kot novo, ni nujno, da je vedno dobro, in tudi vse tisto, kar se po obliki pokaže kot staro, ni nujno, da takoj odklonimo. Skratka, hočem pokazati, kako vse to zahteva od vseh nas, bd subjektivnih političnih sil maksimum poglabljanja v probleme, oziroma v vsebino sedanjih ekonomsko političnih premikov, dogodkov in procesov.
Naša naloga je torej na osnovi političnih in ekonomskih rezultatov, ki jih je dalo prvo polletje, ugotoviti vsestransko pozitivne lastnosti novega sistema in z' vsemi sredstvi, političnimi in gospodarskimi, v kolektivih in na vrhu, tako rekoč na vseh družbenih nivojih, pospeševati ta sistem, ga utrjevati in razvijati naprej.
KAM NAJ SE VKLJUČI
NORMIRSKA SLUŽBA?
PRISPEVEK
mmušno
V zadnjem času se je močno razvila v podjetjih debata o decentralizaciji tehničnege službe po ekonomskih enotah. Za sedaj imajo le v nekaterih večjih tovarnah urejeno v ekonomskih enotah posebno službo. Postavlja se vprašanje, kaj storiti z ostalimi službami? Ali jih je treba porazdeliti na ekonomske enote, ali naj ostanejo centralizirane? V tem sestavku ne govorimo o ostalih tehničnih službah, pač pa se bomo zadržali le na vprašanju normirske službe. Ker to vprašanje še ni rešeno, smatram, da bi bilo potrebno sprožiti diskusijo o tem problemu. Torej vprašanje je v tem, kako, kdaj in, komu naj se priključi normirska služba? Ker kot oddelek v tehnični pripravi dela ne more več ostati, predlagajo nekateri strokovnjaki v tovarnah, da je treba normirsko službo decentralizirati in jo podrediti ekonomskim enotam. Ekonomske enote smatrajo, da se norme lahko postavljajo v ekonomski enoti sami. Iz prakse mi je znano, da so se šefi od-
delkov, mojstri in preddelavci vedno trudili, da dosežejo čimbolj ohlapne norme. Postavlja se vprašanje, kako bo šele tedaj, ko bo normirec ali analitik dela podrejen direktno šefu ekonomske enote? Če se zavedamo, da delovne norme ne zanimajo samo proizvodnih ekonomskih enot, se ta problem še bolj zakomplicira!
Mogoče bi bilo bolj realno, da normirska služba ostane še naprej v sklopu tehničnega servisa. Normirska služba se lahko decentralizira samo v tistih podjetjih, ki imajo zelo velike ekonomske enote in v katerih so zaradi njihove velikosti že prej obstajale pogonske priprave dela.
Decentralizacija normirske službe in predkalkulacija ne pride v poštev v manjših podjetjih iz tehničnih razlogov. Že vsaka misel, da se normirska služba decentralizira v manjše ekonomske enote in da deluje samostojno brez drugih služb (tehnične priprave dela) je ab-
surd. Na drugi strani pa je treba gledati normirsko službo kot eno telo, ki ima v oddelku prav tako kombinirano službo, pa je zopet ozko vezana na vse ostale. Razumljivo je, da bi ekonomske enote želele preseliti normiranje dela in tehnične priprave dela v ekonomsko enoto. Ta vzrok, ki še ni temeljito predi-skutiran, je ostal za sedaj še nepojasnjen. Vzrok je treba iskati vsekakor v dosedanjem načinu normiranja dela v naših podjetjih. Mogoče ekonomske enote v podjetjih trenutno niso zadovoljne s sistemom dela normirske službe. Vzrok je lahko v tem, da je normirska služba postavljala prenizke ali previsoke norme in so zaradi tega nastali razni problemi v ekonomskih enotah pri ustvarjanju osebnih dohodkov posameznih članov enote. Na vsak način bi želeli, da se o tem zelo važnem problemu razvije pozitivna diskusija.
MILAN DJENADIČ uslužbenec zavoda za produktivnost LRS
OSNOVE IN NE OMEJEVANJE
šenjna in ker v organizacijah litvj ?■ sPrejeli pravilnikov o de-,.Clstega in osebnega dohod-spoLar bo nedvomno še večja tfarjP.ba za smotrnejše gospo-D°lae e)’ Dudi še niso na raz-celoviti podatki o delo-iiSpejSistema in gospodarskih ^ ga lahko pripišemo SE>odai Vendar že nekateri go-rezultati, doseženi v Polletju, opozarjajo na ^arsWpSti’ ki jih dosegajo gospo-Tjem Prganizacije z uveljavlja-siSte sedanjega gospodarskega v^rjav-' ^aP°slenost se je v pri-lila. (-)1 s Prejšnjimi leti usta-dohodki so sicer po-“apč 6ridar pa so glede na gi-v Ve{jCeri realni osebni dohodki rrteti vsklajeni s pora-Dpsti jUfazvodnje in produktivni stmu prejšnja leta. Material-ski so res precej večji,
■ Tjenis 2aradi slabšega gospo-Por Pocijetij. Cisti dohodek !!pošte5.astel, vendar je treba i ^nitvcT”1 Precejšnje nove obre-i^Pšn-j ’ do katerih je prišlo v ribi pL111 letu, zaradi česar re-vT vPiaSt ?e bo tako visok. Ob n čisti'13 ae upoštevati, da je riVetp „ dohodek obračunan v .^bih ii?D.*letju na podlagi za-čriih . rurnentov. Objava do-,<abje 'nstrumentov za plače-r-Vka eznosti od izrednega (sm' gosPodarskih organiza-'besjjj 1 so šele objavljeni novi PovPrečnih osebnih do-
hodkov za izračun prispevka od izrednega dohodka, ki so na splošno pri večini panog precej nižji od prvotnih zneskov) opozarjajo, da bodo družbene dajatve iz dohodka precej višje, kot so gospodarstveniki to sprva računali. Samo ta dejstva že kažejo, da so doseženi rezultati ugodni, predvsem še, če upoštevamo vse težave prehodnega obdobja.
Težave prehodnega obdobja, to je prehod iz starega na nov sistem, so povečali dodatni ukrepi, ki naj bi vskladili investicijsko in splošno potrošnjo ter politiko obratnih sredstev z letošnjimi materialnimi možnostmi in okviri. Praksa zelo jasno opozarja, da so ti ukrepi že takoj v začetku uveljavljanja novega sistema precej zožili njegovo doslednost in omejili njegovo pozitivno delovanje. To bo prišlo še bolj do izraza v drugem polletju, kar pomeni, da bo praktična uveljavitev gospodarskega sistema v gospodarskih organizacijah ne lahka, temveč težavna naloga.
Znani so najvažnejši cilji novega gospodarskega sistema, toda ponovimo jih tudi tokrat. Gre za pospešitev vsestranskega gospodarskega in družbenega razvoja, za okrepitev materialne podlage delavskega in družbenega upravljanja ter komunalnega sistema. Gre za odpravo
administrativnega posega v g. spodarske in družbene proces Vprašanje je, ali so tem načelo docela ustrezali dodatni ukrep Čeprav so v določenem obdob. takšni ukrepi potrebni glede i močno naraščanje investicijsl potrošnje, pa so začasno ve: darle povzročili tudi določei negativne pojave, ki se zrcali v poslovanju gospodarskih org nizacij in ljudskih odbore Kljub svoji ekonomski uprai čenosti, namreč taki ukrepi (p sebno še, če njihova veljavne posega v preteklo obdobje) za\ rajo hitrejše in uspešnejše uv ijavljanje sistema. Hkrati ob te povzročajo nezaupanje v pravi delovnih kolektivov in komi glede razpolaganja z ustvarjer mi sredstvi. Zato takšni ukre v bistvu ne pomenijo nič dr gega, kot ostro administrativi poseganje v gospodarstvo, kar v popolnem nasprotju z vsei temeljnimi_ načeli novega gosp danskega sistema.
Ocena gospodarskih rezult tov pove, da^ je prišlo letos i naj večjih težay in problem« prav na področjih, kjer so o veljali ali pa so bili nanovo uv deni administrativni ukrepi (ur janje obratnih sredstev, disti bucije investicijskih sredste maksimiranje cen, administr tivno usmerjanje izvoza in uv za, zakasnitve pri objavi pre pisov, nekatere omejitve potre
nje itd.). Če torej ne bi bilo teh težav in problemov, bi bili gospodarski uspehi še ugodnejši.
Iz vseh teh vidikov so torej družbeno škodljive in birokratske zahteve, naj bi spremenili instrumente novega sistema, in sicer zato, ker dopuščajo prevelik delež dohodka gospodarskim organizacijam, kar povzroča pri centralnih skladih primanjkljaje, s tem pa »ogroža« izpolnitev predvidenega programa investicij. Razumljivo je, da so v določenih obdobjih določeni ukrepi za usmerjanje razvoja nujno potrebni, vendar to ne bi smelo postati pravilo. Razen tega se ti ukrepi ne morejo vidno nanašati le na decentralizirana sredstva. 2a uspešno funkcioniranje gospodarskega sistema kot celote je nujno potrebno, da se restrikcije potrošnje sredstev omeje samo na najnujnejše primere. Ti ukrepi pa mri bi bili samo začasni. Odpraviti bi jih veljalo takoj, ko se pokaže, da so nepotrebni, ker v nasprotnem primeru nujno zavirajo uspešno delovanje gospodarskega sistema.
Gospodarski sistem in rezultate prvega polletja velja torej ocenjevati s. teh vidikov. Prizadevati Si velja za dosledno uveljavitev načel novega gospodarskega sistema, to je za nadaljnjo krepitev materialne podlage samoupravnih organov, za še večjo spodbudo boljšemu gospodarjenju, ker lahko samo to največ prispeva k pospešitvi našega razvoja v naslednjih letih.
P. D.
Relativen uspeh konfekcijske službe
Rekli boste, da hočem soliti kvaliteta blaga, barva, kroj, le pamet vašemu novinarju, ki je rokave bi moral krojač še podaljšati (imeli so na srečo dovolj roba). Ko sem povprašal za ceno — je bila nič več kot 7000 dinarjev. Postal sem nezaupljiv. . Trgovec pa mi je odgrnil skrivnost. Obleka je imela prvotno ceno 15.000 dinarjev. Znižana ceha. Zaloge. Ali lahko še človek zaupa taki industriji, ki tako zniža lastno ceno svojemu proizvodu? In njena proizvodna cena in proizvodni uspeh konfekcijske industrije? Ali ni uspeh precej relativen tudi skozi ta očala, pa čeprav sem jaz prišel do dobre obleke za polovično ceno?
CIRIL MOČNIK Celje
napisal članek o potrošnikih in konfekciji. To ne, čeprav sem skušal razrešiti neko uganko. Preprost račun!
Če je jugoslovanska industrije pred 2 letoma (te podatke uporabljate!) izdelala za 45 milijard izdelkov in prihranila pri tem zaradi ekonomičnejšega krojenja blaga in pri manjših osebnih izdatkih (industrijski načip izdelovanja obleke) skupaj 12,5 milijarde dinarjev, imajo pa danes zalog v vrednosti 10 do 15 milijard dinarjev — potem je res vprašanje, kaj so in kaj bodo v resnici prihranili. Njihov uspeh je relativen!
Pred dnevi sem kupoval moško letno obleko. Ugajala mi je.
Zaloge brez otroške konfekcije
V teh septembrskih dneh, ko si vsi starši belimo glave, kako bi najceneje, najbolj praktično in okusno oblekli svoje otroke za hladno jesen in bližajočo se zimo, sem z zanimanjem prebrala vaš članek o naši konfekciji, ki ste ga zelo duhovito naslovili »Sedemedeset odstotkov nezadovoljnih«. Moram reči, da sem tudi sama eden izmed tistih nezadovoljnežev, ki je odšel iz trgovine praznih rok. A moram tudi povedati, da vaš pisec mojih in mojim podobnih težav ni opisal.
Glejte, imam sina, ki je star štirinajst let, in hči, stara leto več. Čeprav sta še otroka, sta po oblačenju 'oziroma svoji postavi tako rekoč odrasla Ko sem pretekli teden obiskala domala vse ljubljanske trgovine s konfekcijo, da bi si ogledala, kakšne plašče jima bom lahko kupila in koliko za to pripisala v oktobrski mesečni družinski proračun (fantu sem hotela kupiti tudi obleko), so mi povsod zmignili z rameni, češ da za takšne otroke nimajo konfekcije, če pa jo dobe, je je tako malo, da o njej ni vredno govoriti. Pridite po prvem oktobru, morda boste imeli srečo, če boste pravočasni in tako dalje...
Jezna sem se vrnila domov. Jezna na sosedo, ki mi je nič hudega sluteč prav tiste dni pokazala zimski plašč, ki ga je prinesla iz Trsta za svojega
fanta, sošolca našega Janeza. Jezna na našo konfekcijsko industrijo; ki pravi, da ima zaloge in se boji kaj bo z njimi, kajti oblačila so modna reč, za-stare, potem jih nihče več ne mara. A prav takšni, po postavi odraslejši otroci so tisti, ki bi jih lahko najceneje oblačili v konfekcijo, kajti krojač in šivilja sta draga ne glede na to, ali jima prineseš odličen kam-gam, ali cenejše blago. Pa še čakati moraš. Otroci mnogo uničijo, njihove obleke so bolj sezonske kot odraslih ljudi, ker jih tudi preraščajo, pa tudi moda zanje ni tako pomembna, če je le oblačilo praktično in neupadljivega vzorca. A žal naša konfekcija te preproste resnice in preproste računice staršev do danes še ni spoznala, čeprav trgovci kar naprej zmigujejo ... žal za takšne otroke nimamo ničesar, če pa imamo, pa je tako malo... poskusite kdaj drugič!
Da so zaloge naše konfekcije prevelike, je iz vašega članka lahko jasno vsakemu otroku. A zakaj pozabljajo na otroke, tiste,, ki. bi jih prve oblačili v konfekcijo, to meni. in verjetno tudi drugim staršem ni jasno. Tisto, o tekstilnih ostankih, ki' jih menda pokupijo šivalnice . stanovanjskih skupnosti, za na:-še, večje otroke itak ne more biti opravičilo.
MAJDA CITER Ljubljana
Če srečaš na cesti kar po vrsti ljudi, ki nosijo iste obleke, kot je tvoja...
Ko sem zagledal vaš članek »Potrošnik in konfekcija«, sem se veselil, da bom izvedel tudi kaj obetajočega. A ko sem časopis odložil, sem lahko le ugotovil, da išče konfekcija in njena trgovina izhod iz zagate še vedno na napačnem koncu.
Nisem ekonomist, a vendar mi je jasno, da je konfekcijska industrija nekaj, kar mora biti (ne samo pri nas, v svetu so to že zdavnaj pogruntali, sicer se ne bi tam konfekcija tako uveljavila) sila prilagodljivo povpraševanju trga, torej izredno dinamična industrija, prav takšna pa tudi trgovina njenih proizvodov. • Moda, toda ne samo modnostne muhe, je nekaj, kar prinaša v naše oblačenje svežino, raznolikost, tudi vedno bolj praktično obleko, če izvzamemo modne skrajnosti — kako dolgočasni bi bili sicer na pogled ljudje, vsi vedno enolično oblečeni! Torej je jasno,'da se mora ta industrija ogibati zalog kar se le da. A zakaj med drugim tudi nastajajo zaloge in kako bi se jih v bodoče tudi v korist potrošnika (ne samo industrije, saj le-ta bo ob slabem gospodarjenju itak sama nosila posledice), lahko rešili? Mnenje, da bi k temu lahko doprinesle specializirane trgovine. posameznih konfekcijskih hiš, bom ovrgel.
Potrošniki smo že zdavnaj ugotovili, da je konfekcija cenejša kot pri obrtniku izdelana obleka, predvsem pa, da jo lahko dobiš takoj ko jo potrebuješ, a ne šele čez tri mesece, ko boš prišel pri obrtniku na vrsto. Takoj, , če jo seveda dobiš, primerno velikost, kvaliteto, barvo,, vzorec, kroj itd. 36 velikosti ali samo 6, to bo morala rešiti industrija sama, Rad bi povedal le nekaj k predlogu za specializirane trgovine posameznih konfekcijskih industrij.
Če bi do teh trgovin prišlo, bi imeli potrošniki v manjšem kraju, kjer ne more obstajati cela vrsta takih trgovin, še manjšo izbiro. Velikost, kvaliteta, barva, vzorec in kroj bi bili le od ene konfekcijske hiše. Zato mislim, da je mnogo bolje iti na večje trgovine, Ki bi kupovale pri vseh mogočih konfekcijskih hišah. Zakaj bi morala ena hiša poslati v en kraj vseh 6 velikosti v vsaj treh barvah, istem vzorcu, kroju in tako dalje? Zakaj ne bi trgovine nabavljale čim bolj pestro, zlasti izdelke vpadljivejših ban?, desenov in krojev v manjšem številu. Na nekaj smo pozabili. Če je konfekcija v prvih letih morala zadostiti samo potrebi oblačiti široke sloje, potem smo na srečo danes že tako daleč, da potrošnika konfekcije že moti, če sreča na cesti kar po vrsti ljudi, ki nosijo iste obleke kot je njegova. Verjamem, da tekstilna industrija ne more izdelovati zelo majhnih količin posameznih vrst blaga, ker se ji to ne splača, a dinamična trgovina s konfekcijo, nabava konfekcijskih izdelkov na najrazličnejših krajih proizvodne konfekcije, ta bi lahko preprečila, da ne' bi v en kraj prišlo mnogo enakih oblek. Kako si jezen, kadar sta ti všeč tako vzorec kot kroj obleke, a vidiš, da visi na drogu v trgovini kar nekaj deset enakih oblek.
Torej ne specializirane trgovine posameznih konfekcijskih hiš, temveč konfekcijske trgovine s kar najbolj raznolikimi izdelki. Potem gotovo vsaj s te plati ne bo več zalog konfekcijskih izdelkov.
MIHA POTOČIN Kranj
Op: ured.: Toliko odgovorov, toliko vzpodbudnih misli, različnih mnenj, res nismo pričakovali. Govore le o tem, da smo dregnili tja, kjer potrošnika žuli.
Nekateri zagovorniki starega zdaj vneto zatrjujejo, da ekonomske enote ne bodo prinesle kdo ve česa dobrega. Češ, delavci bodo gledali, samo svojo enoto in podjetje 'cot celota jih bo bore malo zanimalo. Samo da bo zanje dobro, kaj pa je v drugi ekonomski enoti, se njih prav nič ne tiče.
Zadnjič pa se je izkazalo,' da so takšni pomisleki iz trte zviti.
V ekonomski enoti karosernioa je delavec razbil orodje, vredno približno milijon dinarjev. AH se mu je to zgodilo iz nerodnosti ali zaradi malomarnosti, morda zaradi takega ali drugačnega vzroka, to je navsezadnje čisto vseeno. Dejstvo je, da ga je razbil.
Minili so dnevi in zadeva je bila že skoraj pozablje-
1

na, čeprav se je tistega dne tako naglo razvedela po vseh ekonomskih enotah v podjetju. Pa so se v sosednji ekonomski enoti, v orodjarni, delavci vendarle začeli zanimati za ta primer.
»Kaj pa je zdaj s tistim orodjem?« so se spraševali med seboj. »Kot kaže, so v karosernici kar pozabili na vse skupaj. Kdo ve, če so sploh poiskali krivca! Če se bo vsak mesec kaj takega primerilo, bo podjetje kmalu prišlo na kant. Izgleda da zanje ni važno, če je šel milijon v franže. A če mislijo, da ga bodo od drugod dobili, se motijo!«
Tako so se pomenkovali in slednjič sklenili, da bodo vprašali karosernico, kako je s tisto zadevo z orodjem.
V karosernici pa je ta njihov »firbec« vzbudil pravi val ogorčenja.
»No, kaj pa te kar na lepem zanima, kaj se je pri nas zgodilo. Kot da ne bi imeli kaj drugega počenjati.«
Pošteno se jim je zataknilo. In za trenutek se je prikradlo v odnose med obema ekonomskima enotam,a nekaj, kar je bilo še najbolj podobno jezi in užaljenosti. Ko pa se je prva ihta polegla, so ugotovili v karosernici:
»Če bi se pri njih kaj takega primerilo, bi nas najbrž prav tako zanimalo.«
In vodja ekonomske enote je odgovoril v orodjarno:
»Zadevo smo že razčistili, samo da tega nismo obesili na veliki zvon!«
Ne gre le za ribjo molčečnost, nedemokratičnost, samovoljnost postopka in ne vem kaj še vse. Če je grosupeljski občinski ljudski odbor sklenil pobirati dodatni proračunski prispevek za svoje šolstvo, ker mu je zmanjkalo denarja — 2,82 °lo na mesečne prejemke posameznega proizvajalca — ne da bi se prej demokratično pogovoril z delovnimi kolektivi, je to res nerodna reč. Toda ali ne gre pri tem primeru še za mnogo več. Za kršenje osnovne državljanove pravice in dolžnosti, o katerih govori tudi naša Ustava: osemletno šolanje je obvezno in brezplačno. Ne vemo, koliko odstotkov občinskega proračuna je že doslej bilo uporabljenega za grosupeljsko šolstvo. Vsekakor bi bila ta številka zanimiva, a vsiljuje se nam drugo vprašanje.	________
če naša Ustava govori o brezplačnem osemletnem obveznem šolanju, je to dokaz, da je naša družba za vsaj tolikšno izobrazbo slehernega državljana zainteresirana. Toda, ali je danes interes slehernega posameznega državljana — ne otroka, temveč njegovih staršev — tudi že toliko razvit za osemletno šolanje, da je pripravljen sam, plačevati to šolo? Verjetno povsod nismo še tako daleč, predpostavljam, zato tudi naš novi zakon o finansiranju šolstva navaja poleg proračunskih občinskih sredstev še dodatne vire za zagotovitev potrebnih sredstev šoli, o katerih govori njegov 43. člen. Upravni odbor sklada za finansiranje šolstva — ali ga grosupeljska občina ima? — bi moral najti plačnika med kolektivnimi naslovi, a ne pri posameznem proizvajalcu z dodatnim proračunskim prispevkom. Verjamem pa, da je pot, ki so jo zdaj ubrali na Grosupljem, zanje najlažja, toda ali je ta pot pravilna?
H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI:
1. Tovarna avtomobilov Maribor — BOJAN SAMA-
RIN.
2. Razmišljanja ngvinarja — SONJE GASPERšlČEVE
1l!lU!l!IIIIIIMII!!l!i!illllll!lllllll
UinillllllllilHI!1
KRIČEČ PRIMER IZ SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA V HRASTNIKU
Medtem, ko so odpušča!! delavce,
so vodilnim uslužbencem izplačevali visoke zneske
V Splošnem gradbenem podjetju v Hrastniku je ze nekaj časa domovalo nezadovoljstvo. Nemogoči odnosi med tehničnim in Upravnim kadrom so postajali vse bolj nevzdržni. Niti upravno vodstvo niti organi samouprave, niso bili več kos nastalemu položaju. Delavci so začeli šušljati: v istem trenutku, ko nas odpuščajo, si vodilni uslužbenci izplačujejo visoke zneske. Za kritično stanje v Splošnem gradbenem podjetju Hrastnik se je kmalu zvedelo tudi zunaj delovnega kolektiva. Občinski ljudski odbor Hrastnik je takoj ukrepal. Imenovana je bila posebna komi-
sija, ki je pregledala stanje
Splošno gradbeno podjetje v Hrastniku je bilo ustanovljeno v rbarcu leta 1959, ustanovil pa ga je Občinski ljudski odbor Hrastnik. V začetku so v podjetju zaposlovali okrog 60 delavcev in uslužbencev, lani pa že nad 300. Število zaposlenih bi v letošnjem letu še povečali, če ne bi najnovejši restrikcijski ukrepi omejili gradbeno dejavnost. Ti ukrepi so terjali letos odpust znatnega števila delavcev in skrajšanje delovnega časa.
Medtem ko je bilo leta 1959 in 1960 razumljivo in upravičeno večanje števila zaposlenih v upravi, pa je sedanje razmerje: šest delavcev na 1 uslužbenca povsem nemogoče. Potreba po odpustu odvečnih uslužbencev pa je pred časom povzročila trenja med vodilnimi 'uslužbenci v podjetju. V zadnjih tednih so se odnosi med vodilnim kadrom in tehničnim osebjem zaostrili do take mere, da jim niso bili kos niti vodilni kader niti samoupravni organi v podjetju. V tem času so začele krožiti v kolektivu, in čez čas tudi izven njega, govorice, da si vodilni uslužbenci v času, ko podjetje odpušča delavce, izplačujejo visoke zneske. Razširile so se govorice še o nekaterih drugih nepravilnostih.
Da bi ugotovil točno stanje v Splošnem gradbenem podjetju v Hrastniku, je občinski ljudski odbor Hrastnik imenoval poseb-
v podjetju.
no komisijo, ki je 18. septembra končala, z delom. Ko je pregledala gradivo o delu samoupravnih organov podjetja in finančnih listin, je uspelo komisiji ugotoviti vrsto podatkov, ki nazorno kažejo, kako sta med vodilnimi uslužbenci vladala samovolja in koristoljubje.
Samo najbistvenejše ugotovitve posebne komisije:
© vabila za sklic sej in zapisnike zasedanj delavskega sveta podpisuje v glavnem sekretar podjetja, in sicer za predsednika delavskega sveta;
© zapisniku zadnje seje je bil naknadno pripisan odstavek ad. 3., ki vsebuje sklep o najetju posojila v znesku 5,000.000 dinarjev, čeprav delavski svet o tem ni razpravljal;
© delavski svet je vedoma sprejel nezakonit sklep o izplačevanju terenskega dodatka za vse zaposlene. Tako vsi uslužbenci in delavci v večini primerov nezakonito prejemajo zneske od 150 do1 394 din v obliki dnevnih terenskih dodatkov, čeprav večina delavcev in uslužbencev dela v kraju, kjer je sedež podjetja in tam tudi stanujejo.
© Kljub temu, da je delavski svet sprejel sklep o obveznem zmanjšanju nadurnega dela, prejemajo uslužbenci izplačila za storjene nadure na osnovi pavšala in nezadostno dokumentiranih obračunov.
Po sklepu delavskega sveta odobren pavšal 40 nadur mesečno za vse gradbene tehnike se izplačuje brez vsake obrazložitve za opravljene nadure, čeprav je delavski svet podjetja sklenil, da morajo gradbeni tehniki predlagati tudi za te nadure obračune. Tako je komisija tudi lahko ugotovila, da je na primer neki gradbeni tehnik dela! vse dni v mesecu, dnevno, pa. povprečno po 13 in pol ur na dan (!);
® iz zapiska seje upravnega odbora je razvidno, da je le-ta sprejel sklep, da se izplača direktorju in tehničnemu vodji razlika v stroških za prevoze z lastnimi osebnimi avtomobili od predhodno odobrenih 25 dinarjev na 40 dinarjev za prevoženi kilometer, in sicer z retrospektivno močjo sklepa od 1. januarja 1961 dalje. Upravni odbor je o tem sklepal na seji 3. avgusta 1961, pri Narodni banki v Hrastniku je bilo navedeno izplačilo izvršeno 3. avgusta 1961, delavski svet pa je potrdil sklep upravnega odbora 22. avgusta 1961.
Uveljavitev tega sklepa sta zahtevala direktor in tehnični vodja podjetja. Direktor je tako prejel 140.040 dinarjev, tehnični vodja pa 64.995 din.
DS Splošnega gradbenega podjetja v Hrastniku je sprejel ta sklep, ne da bi mu bilo pojasnjeno, da gre to izplačilo v breme osebnih dohodkov in da je pri tem obračunati tudi ca. 63 °/o prispevkov ter da se bo za toliko zmanjšala masa osebnih dohodkov oziroma -.skladov;
© nalog za izplačilo, ki je bil po sklepu seje upravnega odbora predložen mezdnemu oddelku, za povišane osebne prejemke gradbenemu tehniku od 1. aprila 1961 dalje, je popravil sekretar podjetja, ki je nalog tudi podpisal, in sicer tako, da se izplača razlika od 1. januarja 1981 dalje;
® prvotne tarifne postavke za delavce, ki so bile določene
posamezno na osnovi ocene P0" sameznega delavca in ne na osnovi dela, ki ga delavec na tem mestu opravlja, so bile na podlagi sklepa seje delavskega sveta popravljene po sekretarju podjetja na osnovi prošenj ih pritožb posameznikov na tarifno komisijo, ki se pa po izjavi predsednika delavskega sveta sploh ni sestajala;
© direktor podjetja uporablja za službene potrebe svoj osebni avtomobil. Delavski svet mu je odobril 1400 km mesečno pavšala, čeprav je ugotovljeno, da bi sedanjemu obsegu del splošnega gradbenega podjetja Hrastnik zadostoval mesečni pavšal 700 km. čeprav je bil V času od 13. aprila 1961 do 13. maja 1961 v bolniškem sta-ležu, pa je direktor vseeno.pre-, vozil v aprilu okrog 900 km, v maju pa okrog 1400 km.
Mnogo je še stvari, ki so se dogajale v Splošnem gradbenem podjetju v Hrastniku in niso v skladu z načeli današnje ureditve. Delavski samoupravni organi niso v podjetju izvršili svoje naloge. Komisije kot organi delavskega sveta sploh niso delale. Kolektiv o mnogih stvareh ni bil poučen. Organi samoupravljanja so bili velikokrat postavljeni pred izvršeno dejstvo. Tako tudi v* primeru, ko je delavski svet sprejel nezakonit sklep o izplačilu terenskih dodatkov. Zanimiva je tudi izjava enega od vodilnih uslužbencev, ki je med dragim dejal, da bi se v primeru, če bi se kvaliteta dela v tehnični pisarni pospešila in izboljšala, lahko usluge pocenile v nekaterih 'primerih tudi do 20%.
Najbolj nerazumljivo pa je, da so si vodilni uslužbenci Splošnega gradbenega podjetja iz Hrastnika izplačevali precejšnje vsote v času, ko so investitorji dolgovali 120 milijonov dinarjev in so zaradi dolgov investitorjev in zaradi zmanjšanega obsega del odpustili skoro polovico zaposlenih delavcev.	M. L. •
SOGLASNO
SPREJETO
Mislim, da lahko preidemo na drugo točko dnevnega reda«, je povzel predsednik sveta ekonomske enote, potem ko so zaključili razpravo o mesečnem proizvodnem programu. »Pogovoriti bi se morali o disciplini na delovnih mestih. Analiza, ki jo je pripravil za to sejo vodja ekonomske enote, razkriva, da se je v zadnjem času močno povečalo število neupravičenih ur v izpadu proizvodnje. Mislim, tovariši, da se moramo o tem problemu dodobra pomeniti in tudi sprejeti ustrezne ukrepe.«
Po teh uvodnih besedah je predsednik začel razpravo.
Najprej se je oglasil vodja ekonomske enote:
»Tovariši, ja, mislim, da tako res ne bo šlo več naprej. Samo v avgustu smo imeli šestindvajset neupravičenih ur izpada proizvodnje. Delavci zapuščajo med delom svoja delovna mesta, zamujajo zjutraj, zamujajo po odmoru, stroje pa ustavljajo že ob pol dveh. Pa saj to sploh ni več noben odnos do dela in kolektiva! Predlagam, da s kar najbolj radikalnimi ukrepi zagotovimo disciplino v obratu.«
Potem je prosil za besedo inženir:
»Tovariši, teh šestindvajset neupravičenih ur nam razkriva, da se v delavcih še vedno ni prebudil čut odgovornosti do kdlektiva. Delavci še ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, možno je oboje, da zdaj pravzaprav škodujejo sami sebi, Uspeh naše ekonomske enote je v avgustu manjši, kot pa je bil prejšnji mesec, a ko bodo zaradi tega tudi plače manjše, bo spet godrnjanje. Tovariši, odločno bomo morali poostriti disciplino za ' delavce v delavnicah.«
In vmes se je vtaknil še mojster:
»Ce pa jim kaj rečeš, ti za-
brusijo, da te to tako ali tako nič ne zanima in da nimaš kaj ukazovati.«
Nato je tehnik povedal, kako je prejšnji teden v enem dnevu dvakrat prišel k rezkalcu, pa ga nobenkrat ni našel pri stroju.
»Tako res ne bo šlo naprej«, se je oglasil v razpravi še nor-mirec. »Vsak dan vsaj dva ali trije zamudijo delo. Včasih za pet,. včasih za deset minut. A vsak dan tako, pa se nabere.«
Debata se je počasi razlezla okoli vse mize. Inženir je govoril vodji ekonomske enote, tehnik se je zapletel v pogovor z delavci, normirec in mojster sta nekaj na ves glas dokazovala. Se predsednik sveta se je sklonil k zapisnikarju in mu nekaj naročal. Slednjič pa je potrkal s svinčnikom po mizi:
»Tovariši, bo kdo še kaj pripomnil, predno sprejmemo sklep?«
Pa se je oglasil nekdo od delavcev:
»Ja, tovariši, vedno se pogovarjamo samo o disciplini de-
lavcev. Že vsa leta se menimo samo o tem, kako bi zanje poostrili disciplino. Kaj pa, če bi se enkrat pogovorili tudi o disciplini vodilnih delavcev v našem obratu!«
Mrmranje, ki se je začelo že s prvimi njegovimi besedami, je počasi naraščalo v glasno nasprotovanje pri enih in odobravanje pri drugih.
»Mir!«, je potrkal s svinčnikom po mizi predsednik sveta. »Vsi ne moremo naenkrat govoriti. Kdor hoče, naj zaprosi za besedo:«
»Mislim, da je lahko vodilni kader za vzor delavcem v obratu,« se je oglasil vodja ekonomske enote. »Jaz vsaj se ne morem pritoževati čezenj.«
Predsednikov svinčnik je spet zaropotal po mizi.
Pa se je oglasil inženir:
»Pri svojem delu nisem nikoli naletel na nedisciplino vodilnih delavcev. Moram reči, da so mi bili vselej v največjo pomoč. Zahteva tovariša pa je po mojem mnenju neosnovana.«
»Tako brez dokazov bi vsak govoril,« se je vtaknil vmes mojster.
»Ni neosnovana, ne,« se je spet oglasil tisti, ki je prej predlagal, da bi razširili debato o disciplini tudi na vodilne delavce. »V delavnici se že vsa leta pritožujejo, da vedno po-ostrujemo samo zanje disciplino, medtem ko se vodilni delavci lahko brez dela sprehajajo po tovarni.« .
»Ni res,« je s povzdignjenim tonom ugovarjal vodja ekonomske enote.
»In normirec gre v bife. ^ dar se mu zljubi. Trikrat dan, to je najmanj.
»Tovariš inženir«, se je sil tretji, »vi ste včeraj vze prepustnico, da bi šli v flh* ^ lanto, kurir pa vas je videl, ste čakali na karte za kino" Nazadnje so že vsi vprek 0°, varili in nihče se na predsednikov svinčnik, ropotal po mizi. Slednjič uspelo pomiriti razburjene
vsi	- 1
ni več ozir.. ki 1* je
ho v e :

»Tovariši, mislim, da tie 9^ za to, da1 bi drug drugemu ° ^ tali. Tudi ne za to, da bi ^ ^ koli komurkoli ukazoval- ^ smo rekli, da bomo gospod® ^ potem velja to za vse. ^ ^ predlagam, da svet enote sPr me sklep, da je treba P°oS disciplino tako za delavce v ^ lavnicah kot za vodilne Pa naj bo nediscipliniran že bodi, oškodovana je vsa nemška enota. Vsako s ^ voljno zapuščanje delov mesta pa je treba dosL kaznovati po pravilniku 0 znovanju. Je kdo proti?"
rrjetP
»Soglasno sprejeto. 1 točka dne vnega reda.. •"

»Crvena zastava« priznava, da so pritožbe glede manjših pomanjkljivosti nienih vozil docela upravičene — Izgovori, da so tega krive samo objektivne težave, vendarle nikogar ne prepričal o!


V naši državi je bilo v začetku letošnjega leta okoli 210.000 motornih vozil vseh vrst, za katera je registracija obvezna. Mopedi v tej številki niso vračunani. Sedeminsedemdeset odstotkov armade Baše motorizacije predstavljajo motorna kolesa in osebni avtomobili. Slednji sami zase pomenijo četrtino vseh motornih vozil. Sicer je iz podatkov Podjetja »Crvena zastava« Kragujevac razvidno, da je lani vozilo po naših cestah 19.588 osebnih avtomobilov, izdelanih v tej tovarni.
Zastavina vozila že zdaj predstavljajo okoli 40' odstotkov osebnih avtomobilov v državi. Pri dobrih dveh tretjinah teh konjičev na štirih kolesih (13.398) gre za najbolj popularna vozila te tovarne — za avtomobile ZASTAVA 600 in 600 D, »ficke«. Ne da bi naštevali podrobne podatke, lahko povemo, da bodo ta vozila obdržala večino v proizvodnji tudi v prihodnje.
"•liiiiiii
Mllllll|||||||||||||{!||!!||||ji||!l!!||||||[|i||!|||||||||l!!!ll!)|||||!!|||l!l!{|||ii|I|||||||||l!!|l!!l!!!ll!l||!ll!l!!lllil!l!!lllllll!ll!!fllli:l!
Ill!!ll!!li!li!illl!l!«!!l
Napake, ki jih ne bi
SMELO BITI
]e>Slovenci smo liajbolj hva-t Zni kupci teh avtomobilov. Z Sistrsko tablico osmih sionskih okrajev vozi zdaj že jj. kot 8000 teh avtomobilov, j.1 so postali tolikanj priljub-predvsem
zavoljo odlič-sposobnosti in
dasti
?irn
dve
tehničnih
9stnosti.
( kTa žalost pa se »fickov« in 'dl drugih Zastavinih vozil iSai za zdaj drži grd madež, jdne drobne pomanjkljivosti ^ napake, ki bi jih Crvena v?®tava nemara lahko odpra-dp.4 z drugačno organizacijo tr , in 2 ostrejšo tehnično kon-■ ol0 med samo proizvodnjo, med montažo, novopeče-avtomobilistom grenijo ve v6 'n kvarijo veselje. Ob znf1 .*eb tegobah, ki jih ne manjka tako hitro, bi malone Vpa.k'lastnik ficka lahko pripo-, a®Yal — za vsakogar druge-
Vl Zase ne — ze^° zanlmlve
kratkočasne štorije. v Poskusimo te obtožbe strniti t?j Po&lnOtnlb točk: Karoserija popolnoma no-(j.a. ^tomobilov na več mestih ifjhnjc pri robovih, vratih rjavi. Lak ni dosti prida, p ,z Pravega leska, pogosto od-žop ’	P0liraniu se rado do-
Ukli	ze Pryio prideš skozi
<ao kovine- In avto je treba a, jn’a prelakirati... Inozemski te; pobili, tudi originalni fičo, J bolezni niso podvrženi. fopTtoličarji, katerih spretne n-r6 Popravljajo tovrstne na-vetle> nasploh trdijo, da v »Cr-1 zastavi« barvajo na pol P)yele karoserije!
® Gumijasta tesnila, zlasti so slaba.
p . Gumijasta tesni pr Prednjem steklu, t0 Pnščanje vode, »dež« v av-ja obilu, nedvomno ni naiveč-H, Modnost, ki nekoga doleti i\?znjo.
stili '^a najbolj različnih me-laU. manjkajo vijaki, kar je (če tudi življenjsko nevarno pf .Prednja prema na primer 0v°lj pritrjena itd.). Razne s0 0,Vlce in drugi drobni deli ttiatlz. lani iz neprimernega p;,, etlala (na primer iz mede-, namesto iz bakra), tako Ptj ^Bialu popustijo ali počijo. kv B°vih avtomobilih so po-WeJem- ključavnice, polom-Zar,,- ,Kljuke, vrata se slabo ZpL rBj° ali pa jih sploh ni moč be, etl’ Bov akumulator »crk-^Bred eno prvih voženj itd. tteu e lastniku ficka ne bi bilo Bdp® P°,seei y lastni žep, da ni iv,te pomanjkljivosti, ce ko v-Br^itne reklamacije lahki	uveljavil, se nihče ne
Ptav . Preveč pritoževal, če-avt0l^J?. jasno, da pri novem SpU-pbUu takih spodrsljajev Bi j ,Be hi smelo biti. Ker pa Bij; K°. so pritožbe na rela-Ysaj. fBtrošnik—servis—tovarna Ba fi^aB in vse bolj številno tožn;p?vBem redu. Servisi ob-akopa 1° tovarno, ki spet ne, Bhto^č1 2 odgovori in novimi ^rtij-ABll, Čeprav med enim in Staj. slcer mine precej časa. M, (ja slpvenski pregovor pra-kjer se nreDirata dva,
tretji dobiček ima. Za potrošnika — lastnika ficka in tretjega v tem gordijskem sporu na žalost to ne velja.
No, podrobno razglabljanje o tej nedvomno hvaležni temi bi si prihranili za prihodnjič. Poglejmo, kaj o vsem tem menijo v »Crveni zastavi«, ki ji konec koncev res ne more biti vseeno, kakšen ugled uživa med svojimi odjemalci.
»PRITOŽBE SO UPRAVIČENE«
Odgovor na omenjene pripombe potrošnikov nam je posredoval generalni direktor »Crvene zastave« ing. Prvoslav Rakovič.
»Pritožbe odjemalcev so upravičene! Nikakor ne mislimo tajiti našega dela krivde. Vendar obstaja vrsta objektivnih vzrokov, ki tako ali drugače vplivajo na pomanjkljivosti naših osebnih avtomobilov.
Moram povedati, da za zdaj vsa vozila proizvajamo v stari tovarni. Sektor za. proizvodnjo motornih vozil v starem obratu je popolnoma opremljen za proizvodnjo treh vrst vozil: kamionov nosilnosti 1,5 tone, jeepa »campagnola« in vozila 1100 v izvedbi »fourgon« in »familiale«. Za vsa ostala vozila (Zastava 600, 1100 E, 1800, 2100 in zdaj še 1500) pa je po investicijskem programu predvideno, da jih bomo proizvajali v novi tovarni, ki jo še gradimo in v kateri bo delo steklo sredi prihodnjega leta.
»...VENDAR: »SAMI NISMO VSEGA KRIVI!«
Tržne potrebe pa nam niso dovoljevale, da bi š proizvodnjo potniških vozil čakali dotlej, da bo stekla nova tovarna. Zato smo v starem obratu organizirali montažo in delno proizvodnjo sestavnih delov za potniška vozila, med drugim za
model 600. Za to smo potrebovali dodatna investicijska sredstva. Kljub temu pa, praktično vzeto, osebne avtomobile proizvajamo pod pogoji, ki so predvideni za tovorna vozila. Zgolj to pojasnjuje najbolj očitno pomanjkljivost naših vozil — slab lak. Namesto da bi potniška vozila lakirali s sintetičnimi barvili, kakor jih bomo v novi tovarni, njihove karoserije brizgamo z nitrd laki. Na sestankih z dobavitelji teh lakov (Chromos, Duga, Color), smo že večkrat poudarili, da njihovi izdelki kvalitetno ne zadovoljujejo. Proizvajalci se opravičujejo, češ da jim — prvič manjka kvalitetnih surovin in drugič, da tovrstno proizvodnjo šele usvajajo. Zdaj smo jim zagrozili, da bomo razdrli vse naše “pogodbe, če do prihodnjega leta, ko bo stekla nova . tovarna, ne bodo izdelali kvalitetnih lakov. Naše podjetje bi moralo lake seveda uvoziti.
Potem — problem tesnil. Ker gre za manjše količine (po teži), sicer pa za zahtevno pror izvodnjo, ki med drugim terja tudi dokaj drage priprave, smo zelo težko dobili proizvajalca. Neko manjše srbsko podjetje je naposled prevzelo to delo in ga tudi zadovoljivo opravlja. Ko je bilo to urejeno, smo bili postavljeni pred nov problem. Nikjer nismo dobili in še zdaj ne dobimo kvalitetnih domačih lepil, na primer za vezavo med sprednjim steklom in okvirom tesnila. Zaradi slabega tesnila avtomobili »puščajo« vodo in če potrošniki zategadelj negodujejo, imajo prav! Ce smo doslej uporabljali domača lepila, smo tako storili zato, da bi spodbudili proizvajalce, da usvajajo in izboljšujejo tovrstne izdelke. Vendar smo tudi le-tem zagrozili, da bomo tudi lepila uvažali, če se kvaliteta ne bo izboljšala,« je dejal ing. Rakovič.
»GLEDAMO TUDI NA ,DROBNJARIJE !«
Sicer , direkcija servisne službe in tovarniški centralni servis v Kragujevcu po besedah ing. Rakoviča skrbno proučujeta napake, in pomanjkljivosti, med drugim tudi konstrukcijske hibe, ki se sčasoma pokažejo na Zastavinih vozilih. Oba oddelka seveda tudi predlagata primerne ukrepe v proizvodnji, zamenjavo materialov z drugimi in podobno, da oi bilo reklamacij čimmanj.
Naposled jra je generalni direktor : Crvene zastave« ing. Prvoslav Rakovič povedal še tole:	»V zadnjem času sriio
zelo poostrili kontrolo v proizvodnji in /las:i še tehnične prevzeme vozil., Ob tem pa imamo velike težave. Veliko naših delavcev je tako rekoč včeraj
Mnogo hude krvi bi bilo prihranjene, če bi že v tovarni poostrili kontrolo .
zamenjalo motiko z delom v tovarni. Mnogim izmed njih se še vedno zdi, da je vse v redu, samo da avtomobil speije. Za delavce nepretrgoma prirejamo obvezne tečaje, na katerih pridobivajo tudi teoretično znanje. Preobrazba njihovih navad, miselnosti pa je seveda kljub temu lahko samo postopna in počasna.
Vendar, kot sem že rekel, s poostreno kontrolo, s prehodom na proizvodnjo v novi tovarni lahko zagotovimo, da bodo pripombe, ki ste jih omenili, ki pa za nas ne pomenijo nič novega (!?), gotovo odpadle v najkrajšem času. Mislim pa, da je očitno, da vsega tega nismo sami krivi!«
DRUGA STRAN MEDALJE
Odgovor generalnega direktorja »Crvene zastave« dokaj izčrpno pojasnjuje vzroke ne-
mobile. Kadar pa povpraševanje presega ponudbo, proizvajalec nima niti časa in pogosto tudi interesa ne za odpravljanje, raznih drobnih pomanjkljivosti, ki jih tudi kupec ob nakupu enostavno prezre; vesel. da je, dočakal svoj avtomobil. Samo primer, kaj se nam je dogodilo: kadar smo bili pri prevzenni vozil v tovarni glede kvalitete preveč .sitni", je na nas odpadel manjši kontingent. .Izvržene* ficke je namesto nas z veseljem kupil eden generalnih zastopnikov iz drugih republik. Slovenski kupec pa se je potem peljal po svojega fička v Makedonijo ali v Črno goro... Tako zaradi splošnih tržnih pogojev tudi mi trgovci nismo mogli niti smeli biti preveč zahtevni...
V zadnjih mesecih pa se je tržišče fickov precej umirilo,
Slitlir: «/ik. :J1II
igil - m ®>v ,
___
Oh, ta lak! Prihodnje leto, tako pravijo, bo tudi ta nevšečnost odpravljena
katerih pomanjkljivosti na vozilih, izdelanih v tem podjetju, Tendar . velja ob tem opozoriti na drugo stran medalje, tako kot so o njej pripovedovali v podjetju »Slovenija avto« v Ljubljani, ki je v sedanjih pogojih prodaje motornih vozil generalni zastopnik »Crvene zastave« ža našo republiko.
»Še pred dobrim letom je moral kupec čakati na fička po več mesecev,« povedo v podjetju Slovenija avto. .»Vsakdo je interveniraj, kakor je vedel in znal, samo da je prej prišel na vrsto. Mi trgovci smo se v tovarni kar pulili za avto-
normaliziralo. Kupec, razen če. nima kakih posebnih želja glede barve, lahko svoj avto praktično še isti dan dobi. (Vsaj v Ljubljani je že tako. op. pisca.) Ob tako spremenjenih tržnih pogojih pa je tudi to-' varna v Kragujevcu res poostrila kontrolo. Ker pa teh vozil ne manjka več, tudi mi trgovci že lahko odklonimo marsikaterega fička, ki bi — tak, kot je — še pred meseci šel za med v denar. Vendar moramo poudariti, da se v tovarni zares trudijo, da bi izboljšali kvaliteto izdelkov, da bi izkoreninili razne malomar-
nosti pri montaži in podobno. Dokaz za to so ličneje in so-lidneje izdelani ficki, ki iih iz tovarne dobivamo v zadnjem času.«
ODPRT TRG, KI PA SE NE PONUJA
Upoštevaje to pojasnilo, se podoba zjasni. Dokler je »Crvena zastava« imela absolutni monopol, dokler so ficki še »topli« odhajali iz tovarne, je tovarna lahko delala, kakor je pač hotela. Trg za njene izdelke je bil odprt, prodaja sploh ni bila problem. Zdaj se je položaj začel spreminjati. Trg je še vedno odprt, vendar se nič več ne ponuja. Zdaj se mora proizvajalec z vsakim dnem bolj prizadevati, da si ga . obdrži. To pa mu bo uspelo predvsem s kvaliteto in ne nazadnje tudi s ceno. Glede tega nam je generalni direktor ing. Rakovič zagotovil, da ni predvideno, da bi se fički, podražili.
Sicer si ti ob ogledu »Crvene zastave« utrne nekaj ugotovitev. Predvsem so člani tega kolektiva neverjetno -'ponosni, da so doslej — skupaj s kooperanti — popolnoma osvojili proizvodnjo enoinpolton-skega tovornjaka in jeepa »campagnole«. Povedo tudi, da je dobra polovica fička. (po vrednosti) tudi narejena pri nas. V celoti pa bo usvojena proizvodnja (tega, v naši državi najbolj razširjenega vozila) sredi priJsodnjega leta, ko bo stekla nova tovarna.
Razen tega je očitno, da si prav vsi. od vodilnih strokovnjakov do delavcev po obratih, trudijo, da bi se v čimkrajšem času naučili čimveč in da bi ob tem imeli čimmanj spodrsljajev. Le-te je doslej skoraj vedno plačal potrošnik, pravijo v podjetju, toda čas je, da s tako prakso končamo.
Vsekakor odkrita beseda, ki pa zavoljo tega še bolj zadene v živo!
Od takega giganta potrošniki nedvomno lahko pričakujemo predvsem dvoje' kvalitetne izdelke in manj izgovarjanja na objektivne in »objektivno-subjektivne« vzroke, kadar gre za vprašanja v zvezi s solidnostjo izdelave fickov in ostalih Zastavinih vozil.
M. GOVEKAR
prepirata dva, Fc podatkih tovarne je Slovenija najrfaočnejši kupec vozil Zastava-600 — hkrati pa tudi najbolj izbirčen, saj prihaja v Kragujevac največ reklamacij prav iz Slovenije
m
=
SODOBNA NESODOBNOST
Od kod občuten padec pri izposoji poučnih filmov?
Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije je letos priredila seminar za upravnike v Bohinju. In tam so med drugim zelo veliko in lepo govorili o avdiovizualnih pripomočkih, o filmih in sploh o potrebi sodobnega načina predavanj. Vsi so bili za to. Celo zelo. Sodelovanje s Sava filmom, sodelovanje s tem in z onim. Sava film že ima precej kratkometražnih poučnih filmov, ki jih lahko zelo koristno uuorahljajo DU, nekaj pa jih prav zdaj delajo. Tudi okrajni tehnični servisi DU že imajo majhno zalogo diafilmov. In na glas so vsi zatrjevali, da bodo in da so že uporabljali in da bodo vedno bolj uporabljali filme pri svojem delu. Do sem vse lepo in Prav. Toda po tihem, šepetaje, prihajajo od ponekod malce drugačni glasovi. Že, že, pravijo. Filmi so koristna stvar. Samo ko bi bili zastonj. Mi pa smo na ekonomskem računu in to se s temi izdatki za filme nekako ne sklada. Najbrž bomo kar lepo ostali pri starem.
Torej — dajmo filme lepo v arhiv za bodoče rodove. Nihče nima nič proti ekonomskim računom, toda če gredo ti na škodo uporabljanja sodobnih sredstev, je to malo kratkovidna politika in je vprašanje, koliko časa se bo še dalo več zaslužiti s tradicionalnimi suhoparnimi predavanji. Razen tega ti
stroški za izposojevalnino in nakup filmov in diafilmov le niso tako strašansko veliki.
Poglejmo malo.v statistiko Sava filma. Tam so na primer lani od januarja do junija izposodili delavskim univerzam 500 kratkometražnih poučnih filmov, letos od januarja do avgusta pa samo 406, čeprav je dejavnost delavskih univerz, kot vemo, precej narasla, in so nastale tudi nekatere nove. Diafilmov pa so prodali okoli 50. In to pri tem, da je izposoje-valnina za en dan za poučne filme 200 do 800 dinarjev, dia-film pa stane od 1000 do 2000 dinarjev. Na razpolago pa imajo 62 novih in okoli 600 starih kratkometražnih filmov. Res. da vsi filmi niso uporabni in da Sava film ne more zadostiti vsem potrebam, toda res je tudi, da je zanimanje zanje le premajhno in prejema na primer stalni Vestnik Sava filma, kjer obveščajo o vseh novih filmih, samo, reci in piši, 41 delavskih univerz. Drugih se to verjetno sploh ne tiče. Zanima pa nas, kakšno čudodelno sredstvo si bodo lahko omislile nekatere delavske univerze, sredstvo, ki ne' bo nič stalo, a bo lahko vseeno veljalo za »sodobno« in privlačevalo poslušalce. Ali pa bodo. najbolj enostavno in »ekonomično«, ostali kar lepo pri kredi in tabli, tema preizkušenima rekvizitoma, in spravili med staro šaro vse kino in diaprojektorje, katerih kljub vsemu ni ravno tako malo.	V. S.
Fiziognomija slavističnega kongresa
Po dobrih desetih letih čakanja smo vendarle dobili prvi slovenski zakon o knjižnicah. Z njim so knjižnice dobile svoj pravni status, opredeljeno je njihovo delo, organizacija knjižničarske službe, določena so načela za uporabo in varstvo knjižničnega gradiva. Toda kdor si je od zakona obetal, da bo že sam po sebi in tako rekoč a priori razrešil vse probleme, ki so dosjej pogosto postavljali posamezne knjižnične ustanove na slepi tir, bo v vseh teh svojih »idealističnih pričakovanjih" ostal razoea-
godkov knjižničnih ustanov. _ pa je hkrati osnova, da boo lahko začele knjižnice samostoj' no oblikovati notranjo delite dohodka in bodo s svojimi sreo stvi tudi samostojno gospodari ’ da bodo od doslej v veliki večin primerov izrazito uradniškega s' stema nagrajevanja prešle n vzpodbudnejše sisteme oblikova' nja osebnih dohodkov.
Vse te materialne sprememb.’ ki jih prinaša novi zakon o knji2' nicah, pa bodo bržčas bistven vplivale na dosedanji s's1;eln upravljanja v knjižnicah. Pome
Zakon o knjižnicah
Zaradi značaja tega Članka se ne bom spuščal v izčrpnejši analitični prikaz dela tretjega jugoslovanskega slavističnega kongresa. Želim se omejiti na dvoje troje zapažanj, ki so se mi sama po sebi in prvenstveno vsilila v premišljevanje že med samim potekom tega delovnega sestanka. Zapažanja se nanašajo samo na delo literarnozgodovinske sekcije, ki je imela še največ poslušalstva in je vzbudila ee razmeroma najburnejše polemike — ter na del plenarnih zasedanj.
Iz pisane mešanice referatov bolj ali manj strokovnega značaja so v kvantitativnem smislu izstopale tri problemske skupine? vprašanje interpretacije književnega dela oz. vprašanje pristopa k literarnemu delu; vprašanja starejše literarne zgodovine in — primerjalne slavistične teme. Ta trojnost je spričo dokajšnje manjšine ostalih tem v grobem izoblikovala tudi fiziognomijo zadnjemu kongresu. Zlasti prvo tematsko območje je s svojimi številnimi variacijami in navidezno aktualnostjo, ki pa je bila zelo abstraktnega značaja, vsiljivo prekrilo nekaj resničnih teženj po aktualnosti, ki so se na kongresu pokazale. Te težnje, ki so skušale zagrabiti za roge predvsem žgočo problematiko o smislu literarne zgodovine v modernem življenju, o humanistični vlogi, ki jo mera v takšnem življenju literarna zgodovina opraviti ipd. (Paternu, Kreft), dalje pionirski posegi v najnovejše literarno dogajanje (Štampar, Flaker) idr. — vse to ostaja ob končnem celostnem pogledu na kongres po krivici nekako v ozadju. Kongres tem vprašanjem ni posvetil toliko pozornosti, kolikor bi zaslužila; ostala so zato bolj pri osamljenih klicih, kakor pri živi in spontani prizadetosti celote. Med poslušalstvom so vzbudila sicer presenečenje in pogosto hrupno odobravanje, a so obenem naletela na nepripravljenost; mislim na nepripravljenost publike glede na to, ker so ta predavanja izpadla iz omenjenih treh problemskih območij, kamor se je večina kongresnih prizadevanj (ali neerizadevanj) usmerila.
Prvo od teh problemskih območij je vzel nekako v zakup tkim. zagrebški krog z vso svojo tvorno ali samo povzemalno periferijo. Brez dvoma gre temu krogu priznanju, da je pri nas sistematično populariziral nove poglede na umetnost; gre za poglede, ki so jih na zahodu izoblikovali stilistični interpreti, kot Spietzer, Kayser, Staiger, Von Braun idr. Nadalje ne moremo dvomiti o tem, da so ta dogajanja bistveno obogatila in poglobila poglede na kritične in literarnozgodovinske metode pri vrednotenju literarne umetnine tudi pri nas. K temu sodi navsezadnje tudi naše iskreno prepričanje, da je tkim, zagrebški krog bistveno doprinesel k kvalitetnemu razvoju naše sodobne literarne zgodovine. Vendar je ravno zadnji slavistični kongres precej ne v dvoumno pokazal, da glavnina tega kroga neopazno in nehate, a vendarle neodložljivo, polagoma sili v slepo ulico. Pomanjkljiv smisel za konkretnost, neizoblikovan odnos do pozitivističnega materiala in morda za spoznanje prerazvit smisel za teoretična razglabljanja, so jih danes že privedla bodisi na pota pretirane abstraktnosti, ki se v neusmiljenem začaranem krogu vrti okrog posamičnih teoretičnih pojmov kot takšnih In v vsej njihovi goloti; bodisi, da zahaja v dolgočasna in nekoristna ponavljanja, kakršna so morali na svoji koži občutiti tudi kongresni poslušalci. — Treba pa je »zagrebškemu krogu« priznati, da ima trenutno od vseh jugoslovanskih slavističnih središč še najbolj izdelano, čeprav seveda že nekoliko bolehno fizionomijo.
Kolektivne fiziognomije so bile sploh posebna zanimivost tega kongresa. — Ce bi hoteli govoriti o podobi Beograjskih literarnih zgodovinarjev, bi se morali sicer zamisliti,
kot se zamislimo pred neljubo dolžnostjo, a njihova kolektivna podoba je, sicer v nekoliko dezintegrirani, obliki obstajala. Gre v glavnem za posameznike, ki po svojih konceptih nihajo v vseh mogočih smereh, a v nobeni ne dosežejo bistvene kvalitete: cd nekoliko naivno sociološke, do poskusov bolj ali manj netvornega posnemanja Zagrebčanov. V glavnem so zapustili nelagoden in medel \rtis. — Za naše pojme nekoliko zastarela, vendar simpatična so prizadevanja makedonskih slavistov, ki stojijo danes pač pred podobno nalogo, kakor je svoj čas stala generacija slovenskih pozitivistov. Naloge rešujejo na podoben način in z isto gorečnostjo kakor naši pozitivisti. Seveda so njihovi dosežki z metodološkega vidika za naše pojmovanje nekoliko dolgočasni, a v razvojni fazi današnje ma-
kedonske literarne zgodovine nujni in dragoceni.
Če obidemo sarajevsko skupino in mlade, temperamentne zadarske znanstvenike, moramo o slovenskih literarnih zgodovinarjih ugotoviti, da so to pot nastopili s prvimi črtami nove, zanimive fiziognomije. Predvsem, r,a razloček Zagrebčanom, ne zametujejo pozitivne tradicije literarnozgodovinskega pozitivizma, kar se kaže zlasti v zdravem in realnem smislu za konkretnost in aktualnost. Teoretično interpretacij ska dognanja uporabljajo le kot eno izmed sredstev in ne kot namen pri analitično sintetičnem vrednotenju literarnega dela. — Ne da bi se še nadalje spuščali v razglabljanja o tem, moramo ugotoviti, da so se te prve črte to pot šele nakazale, da pa obetajo cb nadaljnjem vztrajnem in trdem znanstvenem de:u
prerasti v nov, tvoren način literarnozgodovinskega pristopa h književni umetnini. Ugotovitev izzveni za spoznanje megalomansko, a v glavnem ustreza stvarnosti.
Za zaključek še vprašanje: Ali je kongres opravil svojo nalogo? Zal ne moremo reči, da v celoti. Kot revija takšne ali drugačne jugoslovanske slavistike jo je; kot delovni sestanek komajda. Preveč ga jc razbijala tematska razdrobljenost in — pa naj zveni to še tako nasprotujoče — mo-notonirala tematska enoličnost. Koncentracija v troje delovnih območij že sama na sebi vsiljuje nove oblike: ali simpoziji ali kongresi na določeno temo ali o določenem problemu. Samo v takšnem primeru bo lahko delo na ustreznih sestankih skoncentrirano, sistematično in tudi plodnejše, MATJAŽ KMECELJ
ran. Zakon namreč rešuje problem knjižničarske službe zelo realistično in priznati je treba, da edino pravilno: za normalen razvoj knjižnic in za vso njihovo dejavnost so dolžni poskrbeti vsi neposredni koristniki, to je komuna, gospodarske organizacije, družbeno-poiitične organizacije, ustanove, skratka vsi, ki so kakorkoli zainteresirani za knjižnice.
In če bi hoteli poiskati bistvo novega zakona o knjižnicah, potem bi se morali zaustavili predvsem ob dveh elementih, ki odločilno spreminjata nadaljnji razvoj knjižničarske službe pri nas:
® zakon ne govori več o finansiranju knjižnic kot takih, temveč o finansiranju njihove dejavnosti,
@ pogodbeni odnos med knjižnico in njenim ustanoviteljem pa postavlja oba partnerja v enakopraven položaj.
Prav ta dva elementa v novem zakonu pa sta tista, ki odpravljata na eni strani pasiven odnos knjižnic pri formiranju njihovega dohodka, po drugi strani pa spet preprečujeta doslej tako pogosto nerazumevanje koristnikov za potrebe knjižnic. V materialnem pogledu torej pomeni novi zakon o knjižnicah prehod od proračunskega dotiranja k svobodnejšemu oblikovanju do-
in vloga organov družbene^" upravljanja se namreč s tern* novimi zakonskimi določili D1' stveno poglabljata, hkrati pa P0" menijo te spremembe tudi osri(r vo za razvoj samoupravljanja knjižnicah.	_
Razen splošnih določil, dolocl o finansiranju, vodenju in uprav' Ijanju knjižnic pa novi zako« uzakonjuje tudi tako imenovan matične knjižnice, ki so jih dol2' ni ustanoviti občinski ljudski od' bori. Matična knjižnica se mor^ poleg svojih rednih nalog ukvat' jati na območju, za katero je do* ločena, z organizacijo in pospeše' vanjem knjižničarske službe, izposojo knjižničarskega gradiv9’ voditi mora register knjižnic 1,9 svojem območju, nuditi strokevn9 pomoč. Zakon tudi pravi, da n9J bi za območje vse republik® opravljala funkcijo matične knji2' niče Narodna in univerzitetna knjižnica.
Tako novi zakon sicer pove' zuje knjižnice v enovit sisten’ knjižničarske službe, toda v ni' čemer ne posega v interno, f Franjo strukturo in problematik-0 knjižnic. Vse te probleme bod° morale knjižnice oziroma njih0'9 ustanovitelji samostojno reši’2 Zato tudi lahko rečemo, da novi zakon o knjižnicah v resni' ci trden temelj za ves nadaljnl razvoj knjižničarske službe. B-
NOVA »MLADA POTA«
Brez velikega hrupa, morda le s kancem radovednega pričakovanja je bilo spremljano rojstvo nove slovenske literarne revije. Pravzaprav ne bi mogli trditi, da je to res povsem nova. Po naslovna sodeč bi morala biti prva letošnja številka Mladih potov, ki je pravkar izšla, samo nadaljevanje tistih Mladih potov, ki so deset let veljali za nekakšno vzgojno tribuno najmlajšega pisateljskega in pesniškega rodu. Morda bodo nekateri razočarani, drugi pa presenečeni, ko bodo videli, da se pod istim naslovom skriva nekaj drugega, kar so pričakovali oni. Revija v novi obliki in z novo vsebino je namreč odločno zavrgla vzdevek »vzgojna« ter se prelevila v četrto slovensko literarno revijo, seveda revijo mlajšega rodu.
Pojav nove revije je v našem precej revnem revialnem življenju nedvomno dogodek, ki ga ne gre prezreti. Ker pa v primeru Mladih potov ne gre za čisto novo revijo, ampak le za novo vsebino, nastane tudi vprašanje, zakaj je pravzaprav prišlo do teh sprememb. Nekaterim bo verjetno najbrž žal za staro obliko, saj so Mlada pota kljub kritikam na njihov račun le odigrala svojo ne tako brezpomembno vlogo. Zaradi svojega ozko omejenega značaja in koncepta, 'ki je dopuščal samo prispevke mladih začetnikov, je revija nekoliko stagnirala v svojem razvoju, medtem ko cela vrsta mlajših književnikov, od katerih so nekateri začeli prav v Mladih potih, a so postali prestari, za njih. ni imela svoje revije in so le kot občasni gostje objavljali drugod. Novo vlogo Mladih potov bi človek razumel tako, da bodo na straneh revije zdaj lahko objavljali vsi in bo kriterij kot povsod pač edino kvaliteta. Prva številka to mnenje potrjuje, čeprav ne poznamo stališč novega uredniškega odbora.
Težko je ob eni številki podrobno razčlenjevati in ugotavljati koncept neke revije. Nekaj novih značilnosti pa se je Mladih . potov pokazalo tudi že ob prvi številki letošnjega letnika. Razen pesnikov so v reviji skoraj sama nova imena. Ze to kaže na razširjen in resnejši koncept, čeprav je škoda, če bodo v bodoče v celoti izostali sicer manj kvalitetni, vendar pa neposredno aktualni prispevki nekaterih mlajših prozaistov, ki so le že prešli prvo stopnjo začelni-štva. Druga značilnost je večji poudarek kritično - esejističnemu delu. Morda se ob tem vzbudi
pomislek, da bi preveliko poudarjanje te plati, obravnavanje zgolj teoretskih filozofskih načel, lahko omejevalo prostor za prozo, poezijo in aktualno kulturno problematiko, čeprav prva številka te nevarnosti ne kaže. V sami izbiri tem in načinu obravnavanja ni videti nekaj izrazito novega ali presenetljivega glede na druge revije in ta mirna in ne-tendeneiozna preusmeritev ima svoj prizvok resnih prizadevanj in kaže pravzaprav šele na iskanje nove poti. Morda tudi izbira prispevkov to pot ni bila preveč bogata, vendar pa so to verjetno le začetne težave, ki bodo s še širšim krogom sodelavcev prav gotovo odpadle.
Kot smo že rekli, so od starih sodelavcev v prvi številki najbolj zastopani pesniki. Niko Grafenauer, Vido Korar in Janez Juvan objavljajo nekaj svojih pesmi, v prevodu Cirila Zlobca pa spoznamo nekaj pesmi enega najvidnejših pesnikov. Evgenia Montale. Edino prozno delo, »Gren«, objavlja Marjan Kolar. Tudi v tem odlomku iz romana je avtor, ki je nedavno tega izdal svojo prvo samostojno zbirko, zvest svojemu načinu pisanja, ko kritično, a iskreno in prizadeto opisuje razmere v manjšem slovenskem kraju, to pot med dijaško mladino in s stališča različnega tolmačenja političnih in aktivističnih akcij mladine v bližnji preteklosti. Tudi tokrat avtor ni razočaral in je njegov prispevek v tej številki nedvomno eden najboljših.
Ves (ostali prostor je namenjen kritiki, eseju in poročilom, Božidar Debenjak začenja daljšo razpravo Dialektična metoda plus materialistična teorija kot prispevek h kritiki Stalinovega »Diamata«. Vladimir Kavčič ostro nastopa proti vsebinski zmedenosti Hladnikovega filma Ples v dežju, Bogdan Kavčič pa nekoliko preohlapno ocenjuje po ljudno psihološko delo dr. A. Trstenjaka Človek v stiski. V -e-viji je ponatisnjen tudi članek dr. Franceta Mesesnela Umetnik in njegova doba, Hi je nekako na silo vrinjen med ostali tekst, razen če ga ne jemljemo kot uvod v prihodnje sestavke v umetnosti. Potopis iz Sovjetske zveze, Obisk v deželi sputnika Božidarja Debenjaka, je zanimiva popestritev vsebine, na koncu pa je kar precej prostora namenjenega ocenam in poročilom' o novih knjigah, - glasbenem, dogajanju ter kratek pregled novih knjig, razstav, glasbenih prireditev, novih filmov in gledaliških del.
Ne da bi podrobno ocenjevali posamezne prispevke, lahko ugotovimo, da si je nova revija zadala precej obširno in zahtevno nalogo, saj bo, po prvi številki sodeč, zajemala iz vseh področij kulture, umetnosti in filozofije ... Kje bo večji poudarek in kakšen bo njen delež pri obravnavanju naše kulturne problematike, pa bodo pokazale šele prihodnje številke. Prva številka neke jasne slike in povsem določene fiziognomije še ne da. Že samo dejstvo, da smo dobili novo revijo, pa je nedvomno pozitiven in razveseljujoč dogodek.
VALTER SAMIDE
Ivan Seljak-Čopič: Detajl kartona za mozaik v Zagorju
Neumorni dirigent
Gosti v Zdravilišču Laško so zadnji ponedeljek doživeli majhno in nepričakovano presenečenje. V popoldanskih urah so se nenadoma znašli na dvorišču godbeniki trboveljskega amaterskega pihalnega orkestra in priredili pravcati kratek koncert. Niso vedeli, komu se imajo zahvaliti za to presenečenje, toda kmalu so zvedeli, da so požrtvovalni in hvaležni godbeniki s tem hoteli presenetiti in počastiti svojega dirigenta Toneta Hudarina, ki je kot gost zdravilišča ta dan praznoval svojo šestdesetletnico.
Ta tovariški in prijateljski odnos med dirigentom in njegovimi godbeniki bo toliko laže razumeti, če povemo, da je Tone Hudarin vodil orkester vse od leta 1927 in ga vodi še danes. in da ga je vodil uspešno, so dokaz veliki uspehi orkestra zlasti po osvoboditvi, med njimi pa gotovo največji takrat, ko so leta 1958 na prvem zveznem festivalu amaterskih instrumentalnih skupin v Ohridu zasedli prvo mesto. Za svoje delo na področju splošne glasbene vzgoje kot zaslužni vodja orkestra pa je Hudarin pred tremi leti prejel tudi Prešernovo nagrado kot eden redkih amaterjev, ki je to dosegel. Da, kot amater, kajti vseh trideset in več let je Tone Hudarin stal za dirigentskim pultom in se ukvarjal z vzgojo godbenikov v svojemi prostem času, kot amater. Koliko truda in idealizma je bilo za to potrebno, bi težko povedali v nekaj stavkih. V teh letih si je pridobil — čeprav brez teoretične glasbene vzgoje, samo z voljo in trdim delom — ogromno izkušenj in uspehov na področju glasbene vzgoje. Zato smo ga tudi naprosili, la nam ob svoji šestdesetletnici pove nekaj svojih mnenj o vlogi in bodočem razvoju pihalnih orkestrov.
'Ja, danes ni več tako kot nekoč,« je nekoliko zamišljeno, a brez pesimizma začel. »Včasih je bilo za godbe na pihala več zanimanja, mi sami smo z večjim idealizmom igrali in se spopolnjevali. Vendar pa lahko tudi danes pihalni orkestri spet utrdijo svoje mesto med drugimi, predvsem zabavnimi ansambli. Treba bo samo malo bolj prisluhniti zahtevam časa, ki tradicionalne godbe na pihala z vsemi njenimi venčki in podobnim nej prenese več. Se-
TOM HUBAM
ŠESTDESETLETNI K
veda se ne smemo odpovedati koncert0’.^ skladbam, treba pa bo spremeniti in dop<dn' sestav instrumentov in se odločiti tudi za ir°‘ nje zabavnih skladb. Razen tega mora dal1;, dirigent pihalnega orkestra biti precej o0j0 razgledan kot nekoč, ker ni dovolj samo dirigiranje, ampak mora biti s tem združ0,^
tudi pedagoška plat glasbenega izobraževanj Dober dirigent mora biti dober glasbenik, ber pedagog in dober psiholog, da bo kos jemu delu. In še nekaj: čas bi že bil. da vse glasbene šole vendar že odločijo in v'\e. dejo v svoj program tudi pihalne instrum00 S tem bi dobili tako potreben glasbeno iz00-^, žen kader tako za pihalne kot za razne f bavne orkestre, saj ob pravilnem razum6'^ njn lahko vsi živijo in delajo drug ob drug6.^ čeprav je zaradi finančnih ugodnosti vca,,,1i mladino teže pritegniti v pihalni kot zab8'-,, orkester. Danes pa na primer v Trbovljah _£!j vedno sami vzgajamo godbenike in zgodi ^ da gredo od nas v glasbeno šolo, namesto bi bilo obratno.«	.	<
Očitajoče so zvenele te besede, saj to J a0, resnici problem, o katerem se je že velik0 jjj. vorilo. Vendar pa neutrudni dirigent trb°v ske godbe zato tudi danes z nič manjšim c .e nom ne vadi in vodi svojih fantov, čepra'r borijo s prostori in sredstvi. Veliko lep°na 0,
voj'1!’;
že doživel med njimi. Najbolj pa mu je minu ostal nastop v Ohridu.
Prav gotovo bo Tone Hudarin s sv-j g godbeniki, s katerimi se tako dobro in ki so mu hvaležni za ves njegov trud. živel še veliko lepega. Njegovi uspehi Pagj-lahko zgled vsem, ki se danes ukvarjajo 2 0jj sih nič kaj zavidanja vrednim delom pri in vodenju pihalnih orkestrov. Ob n^e'rjio' šestdesetletnici pa mu vsi želimo še mnog0 vih uspehov pri njegovem delu.
PO USPELEM GOSTOVANJU GLEDALIŠČA TONETA ČUFARJA V MONACU
Ko smo se včeraj dopoldne srečali v Rožcah ob treh velikih vreih piva, so bila doživetja iz Monaca -še vedno sveža, čeprav v Theatre Alcasar že nekaj dni začenjajo predstavo s tremi udarci za spuščeno zaveso, natanko tako kot v dobrih starih Molierovih časih. Mi pa smo sedli za mizo: Marjan Belina, Bojan Čebulj in jaz. Režiser, igralec in novinar. Nekateri bi sicer našemu srečanju rekli intervju, zame pa je bil bolj prijeten klepet.
stv,
eno spremenil svoj režijski nega mesta, ki Šteje 18.000 prebi-o, CePt. Vedel sem, da v Mona- vaicev; na severni meji Slovenije, ji. Pe bo nihče razumel sloven- blizu Italije in Avstrije... (Nice


in da bo zaradi tega naš Matin, 16. 9. 1961.)
°P še posebno težaven. Zato »Zvečer smo nastopili pred skušal z mizanscenb in
vospevov«:
.Pri vseh skupinah, ki so sodelovale na festivalu, je bil eden izmed največjih problemov jezik. Posebno velik problem pa moramo vrav^tako''omeniti je bil slovenski jezik, ki ga nihče 9i/in MaHnnn peL* ie bila ni poznal. Prav ta skupina pa nam je pokazala, da jezik sploh
l0r. sKušal z mizansceno in me- Jugend Theater aus Hamburg v
ŠiiS; «S SKSKf
bej pripovedovati.«
BOJAN SAMARIN
- na glave rdeče dalmatin-l>QVCePice, s črno svilo obvezene iani ^ Eli;uPai in vedno nasmehih si ie katera izmed dru-CUpin Pri mimoidočih spra-
%
pot, so jim odgovorili,
V oni v rdečih čepicah odšli 10 smer.
Bonaču pa je bil sprejem lesti® bladen. Med udeleženci ala AITA — mednarodne Pin arriaterskih dramskih sku-
S5.kl
prišli
VmI*6’ Danske, ZDA, ,ej_ Holandske,
Finske, Irske. Belgije, Lu-
hjg Arsa’ Dalije, Francije, Nem Mii’ j stDje, Švice in Grčije, so V S]r,eseničani edini predstavni-vedei Vanskih narodov. Kdo bi Pe^jlJPorda je bil prav to vzrok § Ko rezerviranemu snidenju. Mzij® .^tervju na monaški tel.e-11 kratek odlomek iz kome-htie’ katero bodo naslednjega astoPili- Potem skupno z DUcleleženci festivala krajši batiči;? .mv°rju. Drugega dne so *da Kl ®asnlki objavili... jasico bil® naša skupina ev-
rezervirana. A kaj ne bi
bllU0
tri (j. . Pa je vsak dobil samo po vina. Za nas je bilo to • slediv b® bi se lahko razživeli. vlo§a dne smo imeli teh-al°’ Nemci pred nami so
Go«ti — harmonikarji iz Niirnberga pod vodstvom Willija Miincha so nam skupno z našim harmonikarskim orkestrom DPD »Svoboda« iz Šentvida pripravili v Ljubljani lep in zanimiv koncert
»V februarju nas je Kulturno- nekoliko potegnili, tako da smo trenutka se je stik z občinstvom landci, morali so k njim in vsi v Prosvetno veče iz Beograda ob- imeli samo uro časa. S slivovko nenehno stopnjeval. Za odrom so kavarni so jim zaploskali za si-ie£blo, da bo gledališče Toneta smo prepričali lučarje in odrske nam ploskali odrski delavci, gle- nočnjo igro. Časopisi so prinesli ^farja z Jesenic zastopalo Jugo- delavce, da so potegnili nekoliko dalci v dvorani pa so vstajali in kritike, slike s predstave. Se porcijo na mednarodnem festiva- čez šiht. Sploh moram reči, da se klicali... bravo, bravo... Mislim, seben intervju za Figaro Litera-a®aterskili dramskih družin v je med nami in gostitelji kaj hi- da so nam v 'vsem sledili in v ture in v Nice Matin naslov »Ju-'l0tlacu z Držičevo komedijo tro stopil Ted prvega snidenja.« celoti doživljali dogajanje na goslovanski igralci so sprožili ‘JriPče de Utolče«. In če po pra- .. .Peti večer festivala je bil odru.«	eksplozije smeha«:
Povem, se tega obvestila ni- namenjen Jugoslaviji in Nemčiji. ...Čeprav publika v glavnem ...Dokaj zahtevnih vlog je v tn° nadejali. Presenetili so nas. Skupina »Tone Čufar«, ime nosi ni razumela dialoga, razen morda tej komediji. Pa lahko rečemo, da ,®S’ delo smo imeli naštudirano, po heroju narodnega odpora, ima nekaterih italijanskih besed, je je bila vsaka od njih zaupana ti? za gostovanje v tujini in na približno šestdeset članov. Okrog- lahko sledila vsebini komedije, kvalitetnemu igralcu. Bojan Če-prireditvi je bilo treba še dvajset jih je nastopilo v kome- Dogajanje na odru je bilo vizual- bulj je ustvaril Tripča, ki bo ostal ‘^Jsikaj izpopolniti. Delo sem diji M. Držiča »Tripče de Utolče«. no tako učinkovito, igralci so ljudem v spomin. Njegov Tripče ‘4iprej nekoliko adaptiral in bi- Skupina je doma z Jesenic, majh- spremljali svoj govor z gestami in je igral, pel in se izražal s takš-
tipično držo, da je bil to že neke nim bogastvom kretenj, bodisi ta-vrste pantomimičen balet, ki se krat,-\ko se je preko rampe spu-je vrstil med dialogom... (Nice ščal v dvorano, takrat, ko je ple-Matin)	zal po svojem balkonu, in takrat,
■»Prišli smo z dokaj negotovi- ko,se je-v največje-veselje gle-^ mi občutki na festival, zato nas je	preoblekel v ženo. Nič
uspeh toliko bolj presenetil in slabit m bil profesor Knsa. Ko-razveselil. Vsi so nam čestitali. Uko dinamike je bilo vonjem in Od odrskih delavcev do članov koliko občutka za kornedijanstvo. drugih skupin in vodij festivala Izredno odkritje je bila tudi ko-in ko je bil naslednjega dne po- medijatska trojka: Jana Šmidova govor o sinočnjih nastopih, nam (Manriet je dr. Hocquard, specialist za ko-medijo na Sorbonni pel uro sla
Marjanca Čebuljčva služkinja pri Tripču) in Vera Ažmanova (Krisova žena). Ostale vloge so lepo zaigrali Stanka Geršakova, Marijan Stare, Vlado Rotar, Miran Lakota, Slavko Polanc, Franci Pogačnik pa vse do statistov, katerih delež
Režija Marjana Beline je bila vsa zgrajena na gibanju, tako da neprestana dinamika gledalcem ni dovoljevala predaha. K vsemu
d----	------_________ — ------- ------- „	_	___. temu še dovršena scenska glasba,
£este> izreka, glasba, ku- dališča bi nam namreč moral	Prav vse P , ]e ki je ustvarjala še drugi, zvočni
ti J’ luči in-kostumi — vse to odobriti, da se predstava začne	... luči, kulis , 9	■■■ ^ekor, primeren za to kratkočas-
i nadomestilo nepoznavanje pri odprtem odru. Pri njih nam-	da sem na A p s avi n0 in s pjesi 0j,ogateno komedi-
& Po Približno štiridesetih reč še vedno velja pravilo, da se videl to kar sem si do ej samo jo _
smo imeli na Jesenicah mora vsaka predstava začeti tako predstavljal pod kom j ... . »Predno pa smo odšli iz Mo-Olero	in	10- septembra odpo-	kot v Mollierovih časih, to je s	Uspeh jeseniških	igralcev	je	naca;	nag ie predsednik	AITA
• • •«	tremi udarci za spuščeno zaveso,	bil	izreden. Prebivalci	Monaca	so	Mario	Federici že p0vabii	na fe-
lu Preko	Bologne Firenz Piše v	Slednjič so v našo prošnjo le pri-	na	ulicah ustavlja i	s upmo	v	gyvai italijanskih amaterskih
s SLrss	set?« v pr=s	r	s
ffsss^r; šSJfirz	» - ”•“ p°“-
<hSt-ile druge skupine ama- set^ m^utah Smo do-veh prvi vim. Trojico s^b odrov, nekoliko pošev po- aplavz na oaprti scem.
Kajetan Kovič:
»Korenine vetra«
Nova pesniška zbirka Kajetana Koviča (založilo časopisno-za-ložniško podjetje »Ljudska pravica«, Cankarjeva založba) je po daljšem pesnikovem molku nov, razveseljiv dogodek. Zbirka kaže vse znane, odlične lastnosti Kovičevega ustvarjanja: pretehtano obliko,, skladnost podob s pesnikovo doživljajsko močjo in ne nazadnje iskren ter pošten odnos do svojega dela. Kovič ne išče nenavadnih prispodob za vsako ceno. Z nekam zastrto melanholijo zre z očmi razumnika in čutečega človeka na pojave v sodobnem, svetu in na svoje lastno življenje. Kovičeva lirična meditativnost daje tudi tej zbirki odločilen fon, obogatena pa je še z nekaterimi novimi motivi.
Pesmi iz uvodnega ciklusa so še najbolj podobne Koviču iz prejšnjih pesniških zbirk. In morda bi »Korenine vetra« ne pomenile toliko, , če bi ostale v tem doživljajskem 'krogu. Iz otožne zagledanosti v življenje, kjer se mladost kaže le še v obrisih in željah po vsem lepem, nas pesnik v ciklu »Roboti« prestavi v povsem drug svet. V svet brezdušne tehnizacije in civilizacije, kadar postajajo možgani in srce le še jekleni kalupi. Prav vse pesmi v tem oddelku so edinstvene: Edinstvene po obliki in izrazni moči. S prav jekleno metaforiko nas pritegnejo v povorko pesnikovega protesta zoper takega človeka in takšen svet. Upehan od gledanja sodobnega sveta se pesnik v zadnjem ciklu umakne v naravo, v prvobitno nepotvorjenost in mir. Raje kot z žezlom se izenači s travami in bilkami. Zaključna pesem »Psalm« se nam v tem procesu odkrije kot klasična vrednota. Popolno obvladanje forme, globina misli in moč doživetja, izraženi s skrajno skopostjo in izrazno disciplino, vse to nas opozarja na stvaritev, kakršnih nimamo, veliko. Ne potrebuje bleščečih metafor, posreduje pa nam svoje doživetje v enkratnih podobah, ki bodo ostale trajna vrednota.
M-i-
»Sedmo Sinbadovo
potovanje«
Če želite te dni v kino, se boste morali, vsaj v Ljubljani, močno potruditi za vstopnico. Težko je zanje v Unionu, kjer že več dni prikazujejo dokaj ponesrečen#, a za mladi svet očitno nadvse prtoiačno filmsko zgodbico o »slabih ženskah« in približno tako je tudi v kinu na Viču, kjer naj bi se osa j po naslovu: sodeč, prerivali predvsem osnovnošolci. Toda prao v tem se človek pošteno zmoti, kajti dvorana je zlasti ob večernih urah nabito polna odraslih gledalcev.
Amerikanci so v filmsko storijo o prikupnem in hrabrem Sinbn.du iz Bagdada, lepi princesi in hudobnem čarovniku stresli drobce zgodb iz grške mitologije in drugega pravljičnega sveta ter jih povezali v celoto, ki nam ne pove ničesar novega. Zanimivost filma pa je o njegovi tehnični realizaciji, spretni in posrečeni izpeljavi filmskih trikov, o fotografiji, montaži posnetkov, kjer je prepričljivo oživela nad-naravnost pravljičnega sveta s kiklopi, zmaji, dvoglavimi ptiči, maitipo začarano deklico. Aladinovo svetilko in podobnim. To pa je tudi vse, kar filmu lahko štejemo v dobro.
J. B.
Zmagoslavje harmonikarjev
Bil je lep večer. Najprej zaradi kvalitete obeh ansamblov — domačega iz DPD Svoboda Šentvid in niirnberškega »Akkordčon« orkestra, potem pa zaradi, odlične organizacije, ki je napolnila Filharmonično dvorano do zadnjega kotička in slednjič zavoljo izbranega programa, ki je — v okviru možnosti — razločno iskal tehtne, pa dobolj »razvedrilne« skladbe. Domačini so skušali s temperamentom in zanosom nadoknaditi odlične instrumente, precizno intonacijo ter izvrstno vigranost gostoo, osi skupaj pa so brez truda dokazali. da harmonika res ni več samo gostilniški instrument. Sicer po svojih kvalitetah ne tekmuje s klasičnimi glasbili — toda konec koncev je važno, kaj zna glasbenik napraviti, ne pa, s katerim instrumentom.
Dvoje misli se nam vsiljuje.
Ta večer je — spet enkrat — dokazala svoj pomen ideja o skupnem muziciranju. Iz leta v leto raste število mladih harmonikarjev po glasbenih šolah Svobod in oendar je njihovih orkestrov še vedno zelo malo. Kaj ne bi bilo bolje združevati učence n take ansamble, namesto da jih na slepo prepuščamo učiteljevi prizadevnosti, če ne kar usodi? Konec koncev se znajdejo ob Avseniku, v gostilni ali — če gre ose po sreči — med člani kakega »veselega« ansambla. Koliko izgubljenih priložnosti!
Presenetljivo je bilo opazovati, s kakšnim razumevanjem sledi (koncertov nevajeno) občinstvo sporedu, ki se je zavestno izogibal lahkih uspehov. Pa oendar so bile nekatere izmed skladb mnogo slabše, tudi za najbolj povprečnega poslušalca mnogo manj zanimive, kot smo jih po navadi srečali na programih tako imenovanih popularnih simfoničnih koncertov. Vprašanje je torej na dlani: so naši sveti Svobod in osi, katerih skrb je estetska izobrazba ljudi, storili dovolj za uspeh takih popularnih koncertov? — Letošnjo sezono jih ne 'bo. Menda se zavedamo, kaj to pomeni.
-i

Prva faza rekonstrukcije kemične tovarne v Hrastniku bo zaključena do dneva republike. Takrat bodo proslavili tudi 100-letnico obstoja tovarne. Kemična tovarna je doslej proizvajala predvsem solno kislino po zelo zastarelem proizvodnem postopku. Z dograditvijo novih objektov se bo proizvodnja precej razširila. Letno bodo izdelali 300 ton tekočega klora in po G0000 ton natrijeve lužnine, elektrolitske solne kisline ter natrijevega hipoklorida. Ko pa bo zaključena celotna rekonstrukcija (do avgusta 1.962), se bo vrednost proizvodnje dvignila od sedanjih 800 milijonov na približno 3 milijarde dinarjev letno
Višji letniki pomorske srednje šole v Piranu so tildi letos priredili že tradicionalni krst pomorščakov. Ceremonial je prekosil vse dosedanje, tako da je bil Neptunov obisk v Portorožu in Piranu pravcata poslastica za številne tuje in domače goste
V trboveljski cementarni te dni montirajo novo klinker peč. Računajo, da bo začela obratovati še pred koncem leta. V njej bodo lahko izdelali približno 300 ton cementa dnevno, tako da se bo letna proizvodnja od sedanjih 80.000 ton povišala na 170.000 ton cementa
Na Belškem polju pod Javornikom so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo novih valjarn jeseniške Železarne
Pri striženju ovac v Podkorenu so prišli na svoj račun tudi otroci
Jesenski motiv: jerebice nad požetim poljem

IZ NAŠIH KOMUN • IZ MŠIH KOMUN o IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN
9 DUPLICA:
Praznik upokojencev tovarne »Stol«
Kolektiv podjetja »Stol* je pred kratkim povabil svoje upokojence na ogled tovarne, združen z družabnim sestankom in s pogostitvijo. Od 93 povabljenih upokojencev nas je prišlo 72, nekateri celo iz Celja in iz Vipave. Upokojenci smo bili presenečeni ne le nad zakusko po želji vsakega posameznika, pač pa predvsem nad pozornostjo, vljudnostjo in iskrenim tovarištvom, s katerim so nas pričakali predstavniki podjetja. Sprejeli so nas in nam razkazali podjetje tovariš direktor, predsednik delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne podružnice podjetja ter drugi. Za razumevanje kolektiva tovarne »Stol«, ki nam je pripravil to prijetno srečanje, se upokojenci najtopleje zahvaljujemo, podjetje pa dajemo za zgled tudi ostalim.
A. Kolovič
® HRASTNIK:
Najbolj živahno v manjših kolektivih
O rezultatih polletnega gospodarjenja so razpravljali te dni na področju hrastniške občine v vseh gospodarskih organizacijah na sestankih članov delovnih kolektivov. Pri tem je bilo opaziti, da so bile v manjših gospodarskih organizacijah razprave živahnejše in so V razpravah zlasti kritično govorili o nekaterih slabostih v dosedanjem gospodarjenju.
Občinski sindikalni svet je zato sklenil, da bo preko sindikalnih podružnic tudi v prihodnje skliceval take sestanke; s posebno pozornostjo še posebej v večjih gospodarskih organizacijah, kjer bodo ob teh priložnostih lahko obširneje govorili o gospodarjenju.
Ugotovljeno je, da v Steklarni Hrastnik in Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah le bolj poredko sklicujejo sestanke. Nasprotno pa v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku take sestanke po obratih sklicujejo redno vsak mesec. Na njih razpravljajo o izpolnjevanju plana, o proizvodnih nalogah za prihodnji mesec, hkrati pa dobijo delavci tudi vse informacije o poteku rekonstrukcijskih del in o težavah, ki nastajajo's tem v žvfezii
« CELJE:
Ni kriv samo sindikat!
Plenum občinskega sindikalnega sveta Celje je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o decentralizaciji delavskega samoupravljanja in gospodarjenju v industrijskih podjetjih. Ugotovili so, da sindikalne podružnice začenjajo temeljiteje razpravljati o vključevanju čim večjega števila članov kolektivov v delo samoupravnih organov; da že postavljajo zahteve za boljše in poglobljeno delo samoupravnih organov. Vendar se tu in tam še najdejo sindikalne podružnice, ki samo »prosjačijo« prav za vse: od finančnih sredstev do ureditve raznih negativnih pojavov. Premalo pa se sindikalne podružnice zavedajo svoje odločujoče vloge, da preko članstva lahko »tudi« zahtevajo in ne samo prosijo oziroma predlagajo rešitev posameznih problemov.
Posebno v majših podjetjih so sindikalne podružnice v večini primerov zelo osamljene. Marsikateri vodilni uslužbenec ne čuti, da je tudi on član sindikalne podružnice, da tudi on odgovarja za napake, ki se pojavljajo v gospodarski organizacij'!. Posebno pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja in sprejemanju pravilnikov hočejo to odgovornost prenesti samo na sindikalna ramena. Mnenje, da so vseh napak v podjetjih krive samo sindikalne podružnice, pa so zmotna, saj naposled za isto odgovarjajo tudj. ostale politične organizacije v podjetju in komuni. Cas je, da za napake vsi nosimo odgovornost, ne samo sindikalne podružnice, je bilo razbrati iz razprave. Gotovo pa je, da je treba morebitne napake odpraviti s skupnimi močmi. 2E
• NOVA GORICA:
Kemična čistilnica odprta
V Novi Gorici so te dni izročili namenu sodobno opremljeno kemično čistilnico. Potrebne naprave so uvozili iz Nemčije in Italije. Za gradnjo in opremo so vložili 11 milijonov dinarjev.
Čistilnica je pomembna pridobitev za ves okraj. Doslej so bili namreč prebivalci tega področja navezani na ljubljanske
kemične čistilnice. Iz obmejnih predelov pa so nosili oblačila na čiščenje tudi čez mejo v Gorico. V novi čistilnici bodo lahko osnažili dnevno 80 do 100 oblek, tako da bo novi obrat popolnoma zadostoval za potrebe goriškega okraja. L. K.
® IZOLA:
lovna tribuna — stalna oblika dela SZDL
Na Koprskem zlepa ne bi našli kraja, kjer se je javna tribuna, kot ustaljena oblika dela Socialistične zveze, tako utrdila kot v industrijski Izoli. Ne mine domala teden, da se v kulturnem domu ob nadvse dobri udeležbi občanov ne bi zbrali zastopniki političnega življenja in te ali one veje gospodarskega ali kulturnega področja ter tolmačili in skupno reševali številne probleme, ki jih tudi v Izoli ne manjka.
Konec preteklega tedna je bila na sporedu dokaj pereča razprava o stanovanjski gradnji v Izoli ter o bodočem urbanističnem razvoju Izole nasploh. Razne govorice o nesmotrnosti in nenačrtnosti snovalcev mestnega urbanističnega načrta in vrsto govoric na račun občine in projektantov so tokrat razčistili v prisotnosti glavnega projektanta in snovalca regionalnega načrta za slovensko obalo, prof. inž. Eda Mihevca. Pretežni del razprave je bil posvečen pisanemu zastopstvu gradbenih načrtov, kajti domala sledni! objekt, vključno stanovanjske hiše, gradijo po novih načrtih, kar ne le podraži, ampak tudi zavlačuje gradnjo. Osnovna krivda zadeva namreč investitorje, ki še vedno zahtevajo povsem »originalne« gradbene zasnove. Predlog, da bi se v bodoče orientirali vsaj pri gradnji stanovanjskih objektov na dva ali največ tri prototipe, je bil sprejet kot odločna zahteva na poti do neizogibne spremembe "dosedanjega sistema projektiranja.	-sky
• GORIŠKA BRDA:
Mrtva cest«
in obnovljeno pstišjfe
V	Goriških Brdih so te dni odprli za promet nad 11 km na novo asfaltirane ceste od Bobrovega do Plavi ter prenovljeno gostišče »25. maj« na Dobrovem. V ureditev ceste so vložili nad~W0 milijonov ..dinar-., jev, medtem ko je veljala obnova gostišča (ki ima nasploh ' prva prenočišča za turiste v Brdih) okoli 25 milijonov dinarjev.
V	gospodarstvo Brd je bilo s tem vloženo po vojni že nad poldrugo milijardo dinarjev.
L. K.
0 IZOLA:
Stiska m kri v obalnih bolnišnicah
Ustanovitev transfuzijske postaje v Izoli je obetala obalnim bolnišnicam osamosvojitev pri oskrbovanju s to dragoceno tekočino, kar so številni krvodajalci pozneje tudi po-trdili. Mesečno se je prijavilo do sto in več darovalcev krvi. Tako so se obalne bolnice le še delno oskrbovale iz ljubljanskega Zavoda za transfuzijo krvi. Zal pa so se stvari v zadnjih dveh mesecih neprijetno zasukale v škodo obalnih bolnišnic. V zadnjem času pride na transfuzijsko postajo le nekaj več kot deset oseb na teden. Sedanjo zmedo so povzročila podjetja, ki v večini primerov krvodajalcem nočejo priznati prostega dneva, oziroma nadomestila za izgubljeni dan. Očitno gre za nerazumevanje, čeprav so humani nameni krvodajalskih akcij vsem dobro znani. Odnos večine podjetij do krvodajalstva (najteže gre v piranski občini) je tembolj nerazumljiv, ker večino darovane krvi porabijo ža delavce, ki so se ponesrečili pri delu.	*■
—sky
® SLOV. KONJICE:
Dobri rezultati
Analiza gibanja gospodarstva za letošnje prvo polletje na področju konjiške občine kaže precej razveseljive rezultate. Družbeni bruto proizvod je bil v celoti dosežen z 108 %, nasproti letnemu planu pa s 53%. V. tem povprečju niti ni večjih odstopanj, kar kaže na dokaj realno planiranje. V primerjavi z lanskim letom pa-številke pokažejo, da je bilo povečanje za okoli 25% . nasproti istemu razdobju 1960.
Nekoliko večje razlike se . kažejo pri posameznih elementih celotnega dohodka. Tako se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v obrti dohodek povišal za 62 %, najmanj pa v trgovini, in sicer le za

® RADOVLJICA«
Zaslužki v razponu 1:30
Občinski sindikalni svet Radovljica je na plenarni seji minuli teden razpravljal tudi o gibanju osebnih dohodkov v prvem polletju. Porast osebnih dohodkov je zabeležen skoraj v vseh podjetjih. Tako so v Tovarni čokolade Lesce osebne dohodke napram lanskemu letu povečali za 151,6 %, v Suknu Zapuže 148 %, Almiri Radovljica 141,7 %, Elanu Begunje 139,4 %, GG Bled 138,3 %, Gradbenem podjetju Bohinj 126,9 %, Trgovsko podjetje Moda Bled 145.1 %, Hotel Jelovica Bled 135,8 %, UKO Kropa 136,2 % itd. Manjše osebne dohodke kot lani pa izkazuje Kmetijsko posestvo Poljče 89,5 %, Šport hotel Pokljuka 92,6 % in trgovsko podjetje Savica Boh. Bistrica 98,9 %.
Najbolj zanimiv je podatek o osebnih dohodkih v I. polletju 1961. V 14 podjetjih od 60, ki so jih analizirali, so izplačevali osebne dohodke izpod 8000 din mesečno, medtem ko so nekatera teh podjetij izplačala mesečne prejemke preko 230.000 din za redni delovni čas!
Tako je na primer v januarju 34 oseb zaslužilo mani kot 8000 din, 165 oseb od 8 do 10 tisoč din, 882 oseb od 10 do 15 tisoč din itd. Preko 100.000 din je izplačano samo eni osebi. V juniju mesecu pa je 7 oseb prejelo osebne prejemke do 8000 din, 12 od 8 do 10 tisoč, 516 od 10 do 15 tisoč itd. Petim osebam pa je bilo izplačano preko 100.000 din mesečnih prejemkov. Po teh podatkih je prejemalo mesečne osebne prejemke izpod 15.000 dinarjev več kot 12 % vseh zaposlenih v obravnavanih 60 podjetjih. Med najnižjimi in najvišjimi osebnimi prejemki je torej zelo velika in skoraj nerazumljiva razlika. Kot omenjeno, so najvišji osebni prejemki znašali 30-krat toliko kot najnižji. Iz tega je razvidno, da v sedanjem načinu nagrajevanja nekaj ni v redu, saj se tako občutna razlika nikakor ne more opravičiti z nobenim delom po učinku. V zvezi s tem je plenum sprejel sklep, da se priporoči občinskemu zboru proizvajalcev in vsem sindikalnim podružnicam, naj svojo politiko nagrajevanja v bodoče usmerjajo tako, da ne bo tako občutnih razlik. Plenum je soglasno sklenil, da najmanjši osebni dohodek v današnjih pogojih ne bi smel biti nižji od 15.000 dinarjev. Ravno tako je plenum odsvetoval taka merila za nagrajevanje, ki dopuščajo večje prejemke kot 100.000 dinarjev. Izravnava osebnih prejemkov pa nikakor ne sme vplivati na cene ali pa na račun skladov, temveč je potrebno nižje osebne prejemke izravnavati na račun višjih prekomernih osebnih prejemkov.	N. B.
liiIII!llMllllli!lll!!!!l!llll!ll!l!llill!!!lll!ll!l!llll!lllllin!l!!!l!lll!!lll!l!!IW!!!ll!!IIIIHIIIilll
22 %, medtem ko je čisti dohodek najbolj poraste! v kmetijski zadrugi, razmeroma manj pa v ostalih panogah. Deloma velja isto tudi za osebni dohodek v celoti. Po pokazateljih za letošnje prvo polletje so osebni prejemki zaposlenih v primerjavi z lanskim letom narasti! za dobrih 7 % na enega zaposlenega, v primerjavi s prvim polletjem. lanskega leta pa za okoli 22 %. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati, da se je povečalo za okoli 5 % število zaposlenih.
Z novimi predpisi je gospodarskim organizacijam ostalo tudi več sredstev kot v lanskem letu. Celotna . gospodarska dejavnost v 'občini prikazuje za 97 % večji čisti dohodek, od tega največ v kmetijstvu, industriji in trgovini, nekoliko manj pa v obrti in gostinstvu. Vse to kaže, da bodo podjetje imela letos na razpolago večja sredstva, organi upravljanja pa bodo s tem dobili tudi večjo odgovornost.	L. V.
® LITIJA:
Mo v« flotacija v Sitarjevim
Preteklo soboto so v rudniku Sitarjevec v Litiji, ki je zdaj obrat rudnika svinca in topilnice Mežica, slovesno odprli nove separacije. Potem ko so zbranim gostom in članom delovnega kolektiva spregovorili predsednik obratnega delavskega sveta Jože Kastelic, predsednik centralnega delavskega sveta Franc Mlinar in direktor rudnika inž. Pavle Benedikt ter zastopnik ■ republiškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov Slovenije, je predsednik občinskega ljudskega odbora Litija izročil namenu novo flotacijo. Ta ima kapaciteto 100 ton rude na dan. Letno pa bodo lahko predelali 30.000 ton rude (svinčevega in barito-vega koncentrata) in starih hald.
Z novo flotacijo je podaljšana življenjska doba temu rudniku za 10 let, povečal pa se bo tudi izplen.	(k)
Zbor proizvajalcev sesedaj
Na zadnji seji je zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbor Litija med drugim ugotovil, da vse prepočasi potekajo dela v zvezi z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Na področju litijske občine so namreč samo v šestih gospodarskih organizacijah začeli z izdelavo pravilnikov, v 20 gospodarskih organizacijah pa še niso začeli z izdelavo pravilnikov.
Zbor proizvajalcev je zato sklenil, da morajo v vseh gospodarskih organizacijah takoj začeti z deli v zvezi z izdelavo pravilnikov, pred sprejetjem pa morajo vse gospodarske organizacije dati pravilnike na vpogled zboru proizvajalcev. (k)
'6l>
!!!!II!!!IIII!!!IIIII!!III!III!II!IIII!!!III!!IIIII!!IIII!!I1!III!IIII!I!II!!!IIIIIIIIMI!!"'™
25 »/o čistega hododka str sklade
V Tovarni usnja in krzna ^ Šmartnem pri Litiji so že sp-6'" jeli pravilnika o delitvi čistež3 dohodka in osebnih: dohodkov' Pravilnik o delitvi osebnih hodkov sloni na točkovanju. ® pravilnikom o delitvi čistei3 dohodka pa ‘je določeno, & ostane za sklade podjetja 25 čistega dohodka.	(k)
• RADOVLJICA:
Večji čisti dohodek ko! Ioni
Analiza gospodarjenja V večjih podjetjih radpvljiške--oč' čine za prvo polletje kaže, & skoraj vsa podjetja razpolagaj® z znatno večjim čistim dohod' kom kot v prejšnjem letu, k3* je v glavnem rezultat novež načina delitve, ki zagotavlja P°d jetiem večja sredstva kot prej' _
Od 60 podjetij, ki.so jih ar-3' liziralijih 18 ni izpolnilo pr®®” videnih planskih nalog. y ostala podjetja so plan doseg13’ nekatera pa celo močno PreS“0 gla. Med najbolj kritičnimi k Opekarna Dvorska vas, ki ^ letni plan Izpolnila le za H.1 ^ ker se je rekonstrukcija m°cl; zakasnila. Plana niso dosegli 6 Elan Begunje, Predilnica nje in še nekatera druga P0'.. jetja. Kot že rečeno, P0<dieE-razpolagajo z večjim čistim °. hodkom kot lani. Tako na Pr, mer Kreda Radovna izkazuje P večan dohodek za 491.8 % P.-, sproti I. polletju, Jelka Radovi] ca za 237,9 %, Kemična tovjaf.'r Podnart 263,7 %, Tovarna čo-^ lade Lesce 245,4 %, Tovarna čiPl in vezenin na Bledu 223.9

Gradbeno podjetje Bled 129,3^, Manufaktura Radovljica 218,3 , Veriga 171.8 %, Plamen Kr”0 194,5 %, Gozdno gospodars-' Bled 206,7 % itd. Sodeč P° ‘ zultatih I. polletja bodo ob k° ^ vu leta podjetja razpolagal3.^ znatno večjimi sredstvi kot slej.	N. B’
• CELJE:
V večtih podružnic^ tehnične sekretarja
-.gčr
Po nedavni razpravi s P) ^ sedniki sindikalnih podružnic 3 celjski občini kaže, da bo^ tf j, čimprej v večjih podružnic. Odpreti plačano delovno ni®
tehničnega sekretarja. Z 13 ^ Ijavljanjem ekonomskih en0t te-namreč v bodoče vedno bo«
žavno za vsako izgubljeno lovno uro. Zato se bo moral , stem dela političnih funkci0«,.;.
c>'
jev v gospodarskih organi3 jah spremenili tako, da ne bd.ja, pela niti politična organiz3. ;^j niti ekonomska enota. Tehiri^] sekretar naj bi predvsem urLJ-tiste drobnjarije, za katere P1 sedniki sindikalnih podu1 ^ izgubijo največ časa. Razen bQr ga naj bi vsklajeval delo 0 Jagrov po ekonomskih enotah- jj
že pa, da za sedaj še ni kadra za to delo. Zato je
delih
klenl!
ska univerza v Celju sK3''' z? da bodo organizirali serni^3^ tehnične sekretarje. B-
ŠPORTNO ŽIVLJENJE V LITOSTROJU
SLAB RAČUN
Bolnik sodi v .posteljo, če -oče biti čimprej zdrav, to javilo velja povsod — razen , športu. Tod pa so primeri, o trenerji silijo poškodova-s ali bolne športnike k na-toPu, vznemirljivo pogosti. Bo navadi silijo vrhunske GfeniouaZce na športno igri-"Ce v bojazni za športni sPsh svojega društva. Se Običajna pa je resnica, 3 bolni športniki tega uspe-ne dosežejo.
Tudi primer, ki se je zgo-■ minulo nedeljo pred f ‘jiožico mariborskih Ijubi-ellev nogometa, nam to po-trMje.
_ Be-ti so se že pred tekmo Vznemirili, ker so zvedeli, da tfjboljši igralec Maribora aPjek zaradi bolezni ne bo SraZ. »jvfar se {,0 serija ne-sPekov našega novega zvez-^e£?a Ugaša nadaljevala?« so e vpraševali.
Zato je bilo razumljivo 'tikovo veselje, ko so Canie-a vendarle zagledali v dre-u Maribora. Njihova radost
ni dolgo trajala. Canjek, tl ie bil na vseh prejšnjih ^krnah najboljši nogometaš 'friborske enajsterice, je bil j rat najslabši. Bolan, s }riperaturo, ni mogel dobro ®rati. Morda je prav zato Pet splavala po vodi drago-točka ...
B-ačuni so se spet pokazali slabe. Bolni in poškodo-^tii športniki pa tudi re-^Uvalescenti. ne sodijo na ?rišče, kjer potrebujemo po-'iem pripravljene tekmoval-Rezultatov tudi z. bolniki j* 'moč popravljati; razen 9° pa pretiran napor ško-, 'j2 najbolj bolnim športni-*om samim.
ZAČNIMO Z MALIM
^ ATt treba, da se učimo sa-"° na. lastnih izkušnjah ... Jd ^ Popovcu na primer so P;	lep športni objekt.
bazen olimpijskih skal.nZ^ z ^eP° oblikovano tiL.lniao, kabine, s kamni-Ploščami obloženo plo-konJ T'7se skupaj je veljalo noy M!10 Precej čez 35 milijo-vitf^inarjev, kolikor je pred-slW prvotni proračun. Ob niicln°stni' otvoritvi so gpvor-me Pozdravili skrb in razu-an3e občinskih činiteljev je^jToudanZi pomen tega ob krap1 ■ za široko športno re-
Ugof° otvoritvi pa so kislo niti'°v^i, nimajo v občini ene atletske steze, nobe-
PrOSe^ri^’. n°bene smučarske lo ng.'~ in eno samo majh-..Pti-merno telovadnico. ne. bi bilo pametneje toda ’ z majhnimi, cenenimi, Pa p0|Jepoirebnimi objekti, l'se VpSrri Postopoma graditi 1° Se C.Je’ lePše in dražje« “fta u, vprašali potem ko je , aPajna prazna.
Po'
Vs,
P°Vac niti ni tako daleč
^ bi J, kar se tiče izkušenj, . lahko s pridom upo-n*,- ai’ tako tudi m.arsi- S
nas!
S I L,O
STIMULACIJA ZA REKREACIJO
iporiiis sekeije v Litostroju bodo dobile tsm vsijo dotcfdjo sd svojega društvu, Šim veš bodo naredile eu rekmaesijo med delavstvom njihovega kolektivu
Iz zvočnika je zadonelo: »Tovariš Bojan Stine naj se takoj javi v sindikatu.« Potem je tovarišica v razglasni postaji še enkrat ponovila poziv. Takoj nato je pritekel, kot bi ga ustrelil iz topa. Kot pravi jizkulturnik. »Oprostite,« se je opravičeval ves zadihan in si brisal potno čelo, »imel sem nujen opravek v tovarni.«
Tovariš Bojan Stine je od novega leta nastavljen v »Litostroju« da skrbi za razvoj telesne vzgoje — aZi že bolje — za razvoj športne rekreacije (radovedno je vprašal: »Ali sem edini v Sloveniji?« Odgovoril sem mu, da ima — kolikor mi je znano — žal samo še enega sobojevnika, namreč Tineta Vebra v Železarni Store).
ur je lani opravil ves kolektiv za gradnjo športnih naprav. Rezultat:	1,300.00 dinarjev. Z
nadurnim delom so pridobili še 200 tisočakov.
»Težave v podjetju so povzročile," je pripovedoval tovariš Stine, »da smo morali ta denar porabiti za nabavo prepotrebnih rekvizitov. Marsikaj pa smo naredili sami. Dvigalci so si sami izdelali ročke, tudi gole za rokomet in nogomet smo izdelali sami."
Iz nadaljnjega pripovedovanja športnega referenta sem razbral, da tudi v tem velikem kolektivu športnikom ni posejano z rožicami. Za prevoze včasih »nažicajo« ta ali oni avtobus. Nekaterim sekcijam plačuje najemnino za telovadnico v domu »Ljube Šercerja« občinski Svet za telesno kulturo. Od te|a organa so dobili tudi nekaj dotacije — okrog 200.000 dinarjev. Preko sindikata je uprava podjetja letos podprla športnike s približno pol milijona. Več ni bilo mogoče dati — težave v tovarnah so itak znane. Toda kljub skromnim denarnim virom življenje .v »Litostroju« ne zamre ...
S športnim referentom, ki je pred nekaj leti opravil izpite za rudarskega mojstra, zdaj pa skrbi za športno rekreacijo, sem načel pogovor o bistvenih vprašanjih.
»Kot sem vam povedal,« je začel mladi športni delavec, »je pri nas veliko sekcij. Prej smo nekatere forsirali, zdaj pa ne več. Naj se uveljavljajo samo tiste sekcije, ki imajo pogoje, za katere je med delavci največ zanimanja. Prvi znaki kažejo, da bodo pri nas pognale precej globoke korenine težka atletika in sorodne panoge — rokoborba, dviganje uteži, judo. Nismo te-, ga še podrobno proučevali, toda morda je to nekoliko v zvezi z značajepi našega podjetja. Livarji in drugi delavci morajo biti močni in spretni.«
Za hip je pomolčal in spet nadaljeval:	»Seveda se bo v.
mnogih sekcijah razvila tudi kvaliteta. Ponekod se je že, zlasti pri dvigalcih in judoistih, pa še kje. Toda nam kvaliteta ni osnovni cilj. Vrhunski športniki so le propaganda, oni mo-množice,
»In kakšni bodo vaši prijemi, čisto konkrttni?« — sem vprašal.
»Slišali ste že, da prirejamo številna tekmovanja, medobrat-na in podobna. To smo prepustili sekcijam. Vodstva sekcij vedo, kaj je njihova naloga. Ne samo skrb za tekmovalce, za kvaliteto, marveč predvsem za množice delavcev, za. rekreacijo. Skušali bomo prirediti čim več tekmovanj in nanje pritegniti čim več delavcev, pred-
vsem takih, ki se še. ne ukvarjajo z nobenim športom.«
Potem mi. je mladi športni referent izdal »skrivnost«. Pravzaprav zelo dobra misel! Nekakšna stimulacija za rekreacijo! Tista sekcija, ki se bo bolje odrezala, ki bo, organizirala več masovnih tekmovanj in vanje vključila več delavcev, predvsem nešportnikov, bo deležna večje dotacije. Imajo čisto podrobno izdelan pravilnik, komu bo pripadalo več in komu manj. Vsekakor spodbudno za sekcije.
»Kdo pa se udejstvuje v sekcijah?«
»Večinoma mladina, lahko bi rekel, da je je 80 odstotkov.«
Se en podatek me je prevzel. V podjetju so naredili anketo o nezgodah. Med 370 ponesrečenimi delavci je bilo komaj 3,7 odstotka športnikov. Če upoštevamo, da je v tovarni vsak peti delavec športnik (torej 20 0/o), je ta anketa še en adut v korist športa.
ŽELJE, ŽELJE...
Zazvonil je telefon. Tovariš Bojan je dvignil slušalko.
»Dobro Milan, v redu, v četrtek se bova pogovorila.«
»Vidite,« je dejal, ko je odložil slušalko, »moramo še tesneje sodelovati. Športniki, naša industrijska šola in organizacija LMS. Samo s skupnimi napori...«
Začel je pripovedovati o načrtih, o željah vseh litrostroj-skih fizkulturnikov. Da, igrišča, športni tereni in druge naprave! Teh močno primanjkuje. Tu je precejšnja ovira, da se življenje ne more še bolj razmahniti. In v kadru tudi. No, pa kader bodo že rešili. Samo letos so poslali v razne tečaje okrajne zveze 3 ljudi. Prihodnje leto jih bodo spet poslali — tako si bodo sčasoma pridobili dovolj svojega kadra, je razlagal tovariš Stine. Toda — objekti! To je problem. Nekaj malih igrišč imajo za šolo, toda le-ta komaj zadoščajo za potrebe šole.
»Kaj pa vaš plavalni bazen?« sem dregnil. »Že pred desetimi leti se je nekaj govorilo o izkoriščanju tople odpadne vode?«
»Da, tudi bazen bi bil potreben,« je prikimal športni referent. »Zadeva je že precej zrela. Za stvar so zainteresirani tudi v občini, saj sta samo dva bazena (Ilirija, Kolezija) res odločno premalo za celo Ljubljano s 180 tisoč prebivalci. Govora je bilo, da bi začeli že letos, toda vse kaže, da bo treba še počakati na leto 1962.«
Pred vhodom v tovarno sva si segla v roke. »Čimprej začnite graditi svoja igrišča,« sem mu zaklical v slovo.
»Bomo, bomo. Moramo!« je odvrnil in pomahal z roko.
Z. P.
BOGAT ŠPORTNI SPORED V MOSTAH
Občinska zveza za telesno kulturo občine Moste-Polje je letos organizirala že vrsto prireditev, med katerimi so bile nedvomno najboljše medobčinske sindikalne športne igre.
RAZGIBANO ŽIVLJENJE
Odkar so lani v »Litostroju« ustanovili svoje športno društvo, so se stvari obrnile hitro na bolje. Prej so imeli nekaj športnih sekcij, ki so živele in delale vsaka po svoje, ločeno, brez kakršnekoli povezave. Zdaj pa je življenje v sekcijah, ki so združene v enotnem športnem društvu, precej razgibane. Marljivo se udejstvujejo nogometaši, judoisti, balinarji, dvigalci uteži, smučarji, strelci, rokometaši, kegljači, planinci, šahisti, rokoborci in odbojkarji. Skratka — kar čedno številce sekcij. In tudi število aktivnih v teh sekcijah je tako, da »Litostroj-cem« res ni treba zardevati: 730 športnikov in športnic (športnic je žal samo 16!) za kolektiv, ki šteje okrog 3000 zaposlenih, res ni .malo.
»Trenutno imajo sekcije največ dela z medobratnimi tekmovanji in s tekmami v počastitev 14-letnice. našega podjetja,« je pripovedoval tovariš Stine. »Ta tekmovanja smo decentralizirali, da bi sekcije lahko zajele čimveč ljudi. Dogovorili smo se, da bi te tekme bile v septembru, ne bo pa nič hudega, če bo kakšna sekcija tekmovanje povlekla tudi v oktober. Nekatere sekcije so tekmovanja že zaključile, kot strelci, šahisti, balinarji ih še hekaferi. Mnogi so sestavili po več ekip in pritegnili. k tekmovanju še sosednje kolektive.«
PRIZADEVNOST IN IZNAJDLJIVOST
Športne sekcije v »Litostroju« torej že po kratkem času delovanja v okviru enotnega društva lahko pokažejo precej sadov svojega dela. Strelci pripravljajo seminar za inštruktorje, judoisti, ki so vključili tudi pionirje, imajo kar tri trenerje, eden izmed njih je znani državni prvak Maček. Rokometaši so se vključili v občinsko ligo. Šahisti pa bodo povabili enega izmed blejskih »gadov« in z njim odigrali simultanko. Takih in podobnih razveseljivih novic bi lahko natresli za zvrhan koš.
Toda litostrojski športniki se ne uveljavljajo samo na igriščih in drugih športnih terenih. V zadnjem letu so dosegli izredne uspehe tudi s svojo marljivostjo in prizadevnostjo pri gradnii športnih naprav, pri izdelavi športnih rekvizitov in še marsikje. Kar 5000 udarniških
V tem tednu pa je pripravila izbran spored prireditev, v katerih nastopajo predvsem do-
mači vrhunski športniki. Namen tekmovanj je poživiti te-lesnovzgojno dejavnost pred-
vsem v predelu bivše občine Polje. Zato je večina prireditev na tem območju občine.
Program se je začel že v soboto popoldne z množičnim pohodom mladine ob spomenikih revolucije. Iz raznih koncev občine so krenile na pot večje skupine meščanske mladine, ki so se na koncu sešle ob tabornem ognju v parku Kodeljevo. Zal je ta del organizacije malo zašepal. Po kratkem sporedu si je mladina ogledala še košarkarsko tekmo slovensko-hrva-ške lige med Mladostjo in Slovanom.
Kegljači so ravno tako že v soboto končali ekjpno, v nedeljo pa še posamezno tekmovanje. Obakrat so zmagali tekmovalci Slovana. V torek so nastopili še košarkarji. Med seboj so se pomerile vrste »Parti-
zana« Zelene jame, Most in Slovana.
Medtem ko so v ostalih športih panogah nastopili predvsem tekmovalci iz občine Moste-Polje, pa so rokometaši poskrbeli za nadvse izbran spored. Na igrišču Papirničarja v Vevčah so se v sredo pomerile štiri najboljše slovenske vrste v polfinalnih tekmah za »Jugo-kup«; Odred, Rudar, »Partizan« Krim in domači Slovan. Istočasno so bile v bazenu plavalne tekme. Nogometaši so nastopili v četrtek na turnirju v Polju, namiznoteniški igralci pa v Dolskem. Petek in sobota pa sta rezervirana za odbojkarie in balinarje. Seznam prireditev se bo zaključil jutri s svečano parado športnikov po meščanskih ulicah in nastopom telovadcev na stadionu Kodeljevo.
Vse točke dnevnega reda so bile izčrpane; temeljito so se pomenili, sprejeli konkretne sklepe in podpisali zapisnik. Ko so člani odbora sindikalne podružnice že pričeli podrsavati s stoli, je predsednik še enkrat potrkal s svinčnikom po mizi.
»Tovariši, samo trenutek še! Kdo izmed vas bi prevzel skrb za šport v kolektivu?«
Molk.
Ducat parov oči še je zazrlo v mizo, medtem ko so prsti hiteli urejevati popisane lističe.
»No, tovariši, dajmo, da bomo lahko zaključili.. ■«
Nekdo se je odkašljal in počasi vprašal:
»Čemu nam pa bo ta šport? Saj se vsakdo izmed nas dovolj pregunca med osemurnim ših-tom!«
Spuščene glave, ki so se sklanjale nad beležke in lističe, so se olajšano dvignile in prikimale:
»Tako je! Kot da ne bi imeli že dovolj drugega dela,« je pristavil tajnik.
Predsednik je globoko vzdih-
»Ne gre za to, tovariši! Na občinskem svetu so nas opozorili, da bi bilo dobro, če bi tudi v našem podjetju poživili športno dejavnost. Drugod, tako pravijo, ta reč menda že lepo teče. Zdaj pripravlja občinski svet delavske športne igre, ki naj bi se jih po možnosti tudi mi udeležili. Po možnosti, pravim! Saj nas nihče ne sili, toda — čudno bi le bilo ■ ■.«
Umolknil je in pogledal odbornike.
»Hja«, je spregovoril tisti, ki je prej ugovarjal. »Če je pa tako, potem seveda ...«
Ni povedal stavka do konca, toda ducat odbornikov je vzdihnilo z njim:
»Seveda, če je pa tako...«
In so sklenili, da se bodo tudi oni udeležili športnih iger — po možnosti seveda, kolikor bo med člani kolektiva zanimanje in kolikor bodo to dopuščale finančne razmere ...
Že je kazalo, da je po tej salomonski rešitvi v splošno za-
dovoljstvo vseh stvar urejena, ko je predsednik vnovič zastavil svinčnik in vprašujoče pogledal po možeh.
»No, tovariši, kdo bo prevzel odgovornost za vse to?«
Pa se je spet zataknilo. Po vrsti so govorili, odkimavali in dokazovali, da je vsakdo izmed njih že tako zadolžen do vratu. Nenadoma je, najmlajšega preblisnila odrešilna misel:
»Veste kaj, zadolžimo za šport Miho. Doslej se je še vsaki funkciji izognil, na seje hodi neredno, pa naj bo vsaj športni referent!
»Tako je!« so pritegnili v zboru. »Miha! Ta naj skrbi za šport v podjetju. Do zdaj ni imel naš sindikat od njega še nobene koristi!«
Zadovoljni, da so rešili tudi poslednjo točko dnevnega reda
»šport in rekreacija«, so se razšli.
»Ha, čisto prav mu je,« so mi pomežikovali. »Zakaj pa ni bil navzoč!«
Odbornik Miha, od katerega kolektiv ni imel doslej še nobene koristi, pa je le dobil svojo funkcijo. Postal je temelj, na katerem bo slonela skrb za zdravo razvedrilo dve sto petdesetih delavcev v podjetju.
»RDEČA ROKA«
1
BREZNO STRAHOT
7
Vsak petek zvečer
fr. . Neko pismo je ostalo nedokončano. Na robu, nekaj let pozneje, ko je bilo začeto, je bilo pripisano: neznani. Pismo je bilo namenjeno materi. Poslednje pismo:
»Draga mama,	/ .
samo eno željo še Imam. Naj ostane od nas, nekaj sto na smrt obsojenih eden, vsaj eden. Ta bi Tebi mati, Tebi; draga Ognjenka, vsem vam, ki pričakujete besed iz tega pekla, pripovedoval o našem junaštvu, o naši hudi boli. Občutili bi tudi besede, tistih, iz prve skupine, ki so jim prerezali vratove in jih vrgli v'neznano (to tudi nas čaka).. Oglasila bi se vsa podze-. meljska armada, na katere prsih so se po prvih. plbtunih razcveteli rdeči nagelji. Ko bi preživel eden, vsaj eden, po-. tem bi...«
Tu je bilo pismo prekinjeno. Neznanega so odvedli. Kam? Kaj se je zgodilo? Ali je sploh kdo preživel, ki bi lahko pripovedoval, kaj si je v. tem po-» slednjem pismu neznani še želel. Na to vprašanje lahko odgovorijo samo nekateri, tisti, ki so se po nekem čudnem zakonu boja za obstanek v takšnih primerih odločili na panterski skok na robu smrti, ko so bili v vrtincu najstrašnejše in najdaljše bartolomejske noči, v kateri je vrelo kot v kotlu pred eksplozijo.
Vladimir Tankosič je eden med temi neobičajnimi pričami. Njegovo telo je razrezano in prebodeno.
— Ničesar nisem videl. Pred očmi se mi je stemnilo, ko sem pričakoval neizbežno smrt. Zdaj mi je hudo, ko moram pripovedovati, ko se moram, čepraV samo v mislih, vrniti na tiste trenutke, ko se moram spomniti tistih iznakaženih mož, žena in otrok, ki so sestavljali kolono smrti...
Nad vasjo Očijevo pri Drva-ru se je danilo. Dan je premagoval noč. Vse je bilo tiho. Mir pa so nenadoma zmotili ustaši. Hodili so od hiše do hiše. Zvezali so može, bili žene in rinili otroke v prignano množico ljudi. Redke strele je bilo slišati s kraja, kjer je nekdo vpil. Ženske so prosile:
— Ne nas! Ne, 'glejte naše otroke!
Otroci so zamaknjeno gledali, kot da so pozabili jokati.
Formirali so kolono moških, žensk in otrok. Med njimi so bili bosi, polnagi. Dekleta so si pokrivala z rokami prsi. Branile so se sramu. Ena med njimi ja zajela pest' blata in si ga vrgla v obraz. Obraz je postal od razburjenja črn. Slišati je bilo naihujše psovke.
— Hitreje hodite, hitreje! Tako ne boste več. dolgo! so kričali ustaši.
Kolona ljudi se je spotikala in se poslednjikrat ozirala za svojimi hišami, iz katerih sta se začela.viti dim in ogenj.
— Naj bo prokleta tista roka, ki je .zažgala moj revni dom, je kriknila starejša ženska-, ki so jo ustaši s puškami pobili in jo pustili na poti proti Kulen— Vakufu. Ko so prispeli v Vakuf,
so jih začeli zasliševati. Mučiti.
—. Priznajta, da sta organizirala vstajo! — je kričal ustaški preiskovalec na mladeniča.
— Žal, nisem, je rekel eden. Ce bi, potem. bi s ponosom umrl!
— Zvežite ju in obesite na drog.
Brž so ju obesili na telefonski drog. S tem 'so hoteli strašiti, da bi ljudje priznavali, kar sploh niso. storili. Ustaši bi po tem v svojih poročilih pisali, kako so ujeli »komunistične organizatorje«.
. Nekaj dni so preživeli v jet-niških celicah, . Mučili so jih. Nekega jutra, so spet sestavili kolono. Zapornike so nagnali v tovornjake. Tovornjak za tovornjakom je odbrzel v noč. Vožnja v neznano. Nihče ni Vedel, kam jih vozijo. Naenkrat so se, začeli tovornjaki ustavljati drug za drugim v gozdu Boričevci. Ko so zaporniki izstopili iz prvega kamiona, je bilo slišati krik pijanih, do pasu golih ustašev. Kopita, psovke. Kriki. Iz prve skupine so nekateri začeli bežati. Brž so se zgrudili pod streli. Eden se je boril za življenje. S pestjo je udaril, ustaša v obraz. Nihče mu ni mogel pomagati. Bežal je. Naposled, ko je pahnil ustaša, ga je nekdo udaril z revolverjem po glavi. Potem se ,je zasvetil nož.
V tem samotnem gozdu je bilo slišati samo krike in strele. Videti je bilo, kako so se svetlikali noži. Med temi ljudmi, ki so jih pripeljali v klavnico, je bil tudi Vladimir Tankosič. Ko so ga gnali na rob, kjer so ustaši klali ljudi, je slišal tele besede:
— Skoda, da hi dan. Fotografirali bi se. O, kako bi bil IVluller vesel, ko bi videl te fotografije. Te bi bile za arhiv SS.	i
Tankosič je stekel proti ustašu, ki je izrekel te besede, vendar njegova dvignjena roka je obvisela v zraku. Nekdo ga je udaril v tilnik. Dva sta ga privlekla do jame. Tankosič je videl njen rob in grozno odprtino, ki je zijala. Vrgli so ga. Letel je na glavo, se zadeval v desno in l^vo, v stene brezna. Onesvestil se je...
Počasi se je osveščal. Kot v polsnu je slišal pritajeno hropenje polmrtvih ljudi. Nanj je padlo žensko telo, Ženska je bila živa. To je bila Dara Sko-rič — Popovič. Skočila je v brezno. Ni čakala, da bi jo zaklali.
Po strašanskih mukah zgoraj, so se začele muke v tem podzemskem kotlu, 34 metrov pod zemljo. Žejni so bili. Umirali so. Nekdo je neprekinjeno govoril:
— Žal mi je... žena... da nisem- nikoli... ljubim te,.. veliko ... mnogo ...
Eden. ki tudi ni bil zaklan, se je smejal-in jokal hkrati ter govoril o očeh, ki so jih iztaknili, o velikih modrih očeh, ki jih je nekdo ljubil,
.. —Nočem umreti med mrliči, je kričala Dara Skorič. — Zakaj se nisem pustila ubiti? Zakaj me niso zaklali? Ali je tu
kdo, ki bi lahko to v tej prekleti jami storil?
Lilo je. Strela je udarila v bližnje drevo, ki je zgrmelo nad jamo. Deževne kaplje so padale v brezno in dva, ki sta bila 'še živa, sta se zelo trudila, da bi kakšno prestregla. Tankosiča je spreletelo, ko je slišal tuljenje volkov, Mar morejo v brezno? Dostopa, razen od zgoraj, ni bilo. Vendar volkovi iso se jeli spuščati v jamo. S tacami so kopali. Privabljal jih je duh po krvi. Prihajali _so vsak večer za nekaj ur. Vedno bliže je bilo slišati njihovo tuljenje. En dan. Dva dni. Tri dni... Ure in noči... Deveti dan in deveta noč sta minila. Dežja ni bilo. Žeja in lakota sta bili neznosni. Dva v jami nista imela več moči, da bi se gibala. Čakala sta smrt.
Želela . sta smrt. Vendar je ni bilo. •
Slišati je bilo krik od zgoraj. Ustaši? — je pomislila Dara. . Rešitev? Začela sta vpiti:
— O, ljudje, ljudje! Rešite naju! Rešite naju, če ste ljudje!
§o slišali ta glas? Nista vedela, ali sta še kričala,: kajti kričala sta vse dotlej, dokler nista popolnoma iznemogla,
— Samo zdelo se nama je, je žalostno rekel Tankosič. — Ni rešitve. Mi upanja...
Se nekaj je, hotel reči, vendar na telesa v jami je nekaj padlo. »Vrv!« je kriknil. »To je vendar vrv!« Privezala sta se.-Vlekli so jih iz jame. Kmalu sta bila na svetlem. Onesvestila Sta se.
Njune krike 'na pomoč je slišal neki kmet. Odhitel je v' vas, Brž so prihiteli kmetje z vrvmi, Iž jame, v gozdu pri vasi Boričevci, so izvlekli na stotine ubitih. Po stezi, po kateri so nosili ubite, je tistega dne krenil dolg sprevod kmetov, v katerem je bila množica črnih rut. Z največjimi častmi so pokopali žrtve.
Po pripovedovanju se je Vladimir Tankosič srečal s pesnikom revolucije Ivanom Goranom Kovačičem. Tankosičevo pričevanje se je spremenilo v našo najbolj pretresljivo poemo o najhujši noči, ki je trajala več dni.
USTAŠI SO KRENILI PO ULICAH GLINE
V noči med 12. in 13. majem 1941 so ustaši v Glini zaprli okrog 800 ljudi, Srbov in Židov, in pri vasi Prekope uprizorili pokol. Rešil se je samo eden — Nikica Samardžija.
Ulične svetilke tisti večer niso gorele. Prebivalci Gline so to opazili. Čakali so. Kaj jim bo prinesla topla majska noč, pred katero se je bahal ustaški dan? Nihče ni vedel.
Lahko je bilo marsikaj pričakovati, vendar tisto, kar se je v resnici zgodilo, si ni' nihče še zdaleč mislil.
Medtem ko so ljudje spali nemirno spanje, ali pa izza zaprtih oken poslušali bitje svojega malega mesta v noči in dihali nevidno nevarnost, ki se je kakor fluid širila in se tihotapila v vsako hišo,' so še domači ustaši dolgo 'posvetovali s
svojimi inštruktorji — ustaški-mi emigranti.
Veterani-emigranti so prišli v Glino kot posebni poglavni-kovi emisarji. Na konferenci smrti so sklenili:	Se isto
noč ...!
Ustaške ekspedicije so krenile po ulicah Gline. Udarci vojaških čevljev so odmevali po prestrašenem mestu.
Vrata so odpirali s puškinimi kopiti. Ljudje so prihajali bledi, v srajcah. Otroci’so jokali v -posteljah. Ženske so vile roke..
Ljudi so uvrščali v dolgo kolono smrti.
Eden se je uprl. Vzel je lovsko puško. Vendar, preden je uspel »javno pokazati« svoj odpor proti smrti, je padčl izre-šetan. Deček, ki je pritekel in kriknil: »Kaj hočete z mojim očetom1«, se je spotaknil ob mrtvem očetovem telesu.
Po glinskih ulicah je bilo slišati udarce puškinih kopit. Tudi pritajene krike.
Zapori so se polnili.
V	celicah ni bilo niti toliko prostora, da bi sedeli. Ljudje so se gledali in spraševali: »Kaj je to?« Hkpati pa so se tolažili: »Zaslišali ,nas bodo in izpustili. Saj. nismo nič zakrivili...«
Koliko ljudi je tega krvavega maja 1941 izgovorilo besede: »Ničesar nismo zakrivili!«
V	prenapolnjenem glinskem zaporu se je začelo zasliševanje —- s puškinimi kopiti. Potem so zahtevali, naj. izročijo denar in zlato.
Iluzije o pravici, so se razpršile. Ljudje so naposled dojeli, da jim pripravljajo zlo. Malo je bilo tistih, ki so se tolažili, da je to vendarle samo uvertura za prisilno delo v Nemčijo, kjer bo moč nekako preživeti ta vojni vrtiljak.
Nikico Samardžijo pa so mučile druge misli. Kako pobegniti?
Izmislil si je načrt.
— Ljudje, je govoril tistim v njegovi celici, pokličimo ustaša. Eden med nami bo zahteval, naj ga pustijo na stranišče. Ko bo ustaš odklenil vrata celice, ga bomo zvlekli v njo, razorožili in mu zamašili usta ...
— Mar si znorel, človek, so ga prekinjali.
— Počakajte, ljudje, nisem še končal. Tu nas je precej močnih fantov:	Rodjo, Božo,
Mojzes, jaz... Kaj je to za nas: razorožiti enega ustaša' in preprečiti, da bi opozoril druge. Odklenili bomo vse celice, in ljudje se bodo razbežali.
— Vendar ustaši bodo opazili beg. Streljali bodo.
— Kdo lahko pade!
— Ali lahko ljudi vodimo v nevarnost?
Nikica je ostal sam s svojo idejo o begu.
Ta misel — misel, da za vsako ceno zbeži — mu je vrtala v možganih. Zivčl je z njo. Grela ga je. Bila mu je najbližji tovariš v tej množici brez volje, v tej neodločni, prestrašeni množici, ki je, ko je čakala, postajala vedno bolj brez volje in odločnosti.

Medtem ko ta zanimiva preiskava odkriva smisel cilje tajne organizacije, pa tudi mračne tipe, ki jo vodu ’ se ljudje še vedno vprašujejo, ali to pomeni, da ne bo y atentatov, ki so vnesli med državljane Pete republike 1 strahu. To, kar zdaj razkrivajo, je' za marsikoga zelo d ugodno. Tako se tudi sam Poujade, nekdanji naduti izz1''e lec v francoski skupščini in izven nje, vodja neke n° francoske variante fašizma, odreka svojih bivših poslane ' »Bouyer in Demšrquet nista v mojem gibanju že od &' 1958,« je izjavil v gradu Gouzou, kjer je bil na letne oddihu.	^
Preuranjeno bi bilo že sedaj ocenjevati to veliko aff v Franciji. Vendar pa vse kaže, da šo mehanizem preiska pognali pet minut pred dvanajsto.	.v
Zdaj je vsaj po uradnih sporočilih, izjavah ura j0i osebnosti in uradnih komentarjih precej jasno ne samo J da je atentat na predsednika de Gaulla delo AOS. 'lery'j,j da je bil atentat sestavni del širše uporniške akcije, ki jo uspeh atentata detoniral, kot vžigalnik detonira
Potek atentata in njegovi organizatorji so že znank c prav je samo eden med njimi v rokah policije. Dogodek P se je odvijal takole:	j.
Vsak petek zvečer se predsednik de Gaulle običajno pelje po eni izmed štirih cest (ki jih določijo v poslednJ trenutku) iz Pariza na svoje posestvo v mestecu Colorr»c) les Deux Eglises, ki je oddaljeno okrog 220 km od glavn mesta. Varnostni ukrepi	so	ob	tej priliki	^jj
Na čelu kolone avtomobilov vozijo policijski avtoh^ j s številnimi inšpektorji, za njimi predsednikov blind1* avtomobil, za njim avtomobil z radijsko oddajno in SP . jemno postajo, iz katerega vodijo ves konvoj, za tem ^ mobilom pa še dva avtomobila, v katerih so: v enem 0^°^ ženi policaji s strojnicami, bombami in drugim orozJf J v drugem pa zdravnik z vsem potrebnim instrumentarU i
za hitro'operacijo in transfuzijo krvi. Razen tega so v vi bolnišnicah bližnjih mest ta dan rezervirane posebne °P.j racijske dvorane, če bi bila potrebna najhitrejša operac,8 šefa države. Ce ta kolona krene podnevi, jo spremljanj, dva policijska helikopterja, ki hkrati kontrolirata vso PrE sednikovo pot.	^
Vozijo vselej z največjo hitrostjo: okrog 120 km To pa ima tudi neprijetne posledice; tako velika hiu^ zahteva od posameznih vozil v koloni, da so preveč oddal]eta, drugo od drugega in s tem omogočajo morebitnim torjem, da laže ugotovijo, v katerem avtomobilu je Pre sednik republike.	j,
Prav to je bilo usodno tisti petek, ko je kolona Pr^s.sti nika de Gaulla krenila iz Pariza ob 22 po avtomobilski Uj, št. 19 prek Trovesa. Na tej cesti, med Nogentom in Ho111' lyjem, jih je čakala zaseda.
EKSPLOZIVA ZA TRINADSTROPNO	HIŠO	^
Načrt je bil enostaven. Preiskava je ugotovila, d® j( atentatorji imeli 30. avgusta celo generalno vajo. Vs® 3. bilo dobro pripravljeno. V kupu peska, poleg ceste, so ^ kopali večjo količino dinamita, plastičnega eksploziva	tj
kg snovi, s katero polnijo napalm-bombe. Moč	eksplozij,
bila tolikšna, da bi zlahka pognal v zrak trinadstropno 3 j Blindiran avtomobil kajpak v takšni eksploziji ne b* učinkovita zaščita.	j
Od eksploziva v kupu peska je vodil kabel, za550«; | okrog 20 cm globoko v zemlji, do gozda, ki je bil odd3«! [ okrog 300 m od ceste, kjer je sedel človek, ki bi mom;! pomočjo elektrike aktivirati detonator. Na drugi strani cE',. v gozdu prav ob robu pa je sedel izvidnik, ki je imel J logo, da da znak v trenutku, ko bi predsednikov avtom pripeljal do kupa peska.	je
Vse to je bilo izvršeno točno po načrtu. Zatajila neka malenkost. Del eksploziva je sicer eksplodiral, dif1^-pa ne. Predsednikov avtomobil je bil samo malce P?" ji dovan, in je z največjo hitrostjo nadaljeval pot. Nib“ bil poškodovan.	»1
Medtem je neznanec okrog pol km daleč od ceste 56 tc v svoj majhen avtomobil in z največio hitrostjo odbrZ®' 'v poljski poti. Avtomobil pa je na nekem ovinku zane®1® jarek, iz katerega ga neznanec ni mogel izvleči. Da ^ zapustil tako očitne sledi, je neznanec odšel do bližnje K}. tile in zaprosil lastnika, naj mu pomaga izvleči avto«1 Oba sta se odpeljala do prvega naselja na čašo vina.
ATENTATOR — SP1KFR	. <f
To je bil Martial de Villemandy, pred nekaj napovedovalec v radiu Saigon. v Južnem Vietnamu- '.gl poznajo imena vseh njegovih sodelavcev, ki pa jim je pobegniti. To so Henry Manourv, agent državne vahVije Dominic Caban de la Prade, pripadnik visoke aristo^v^e' in fašistični aktivist ter Armand Belvici. To niso znana Lli na, vendar je preiskava ugotovila, da so med tem tudi generala Vanuxena, enega od dveh vojaških šefov tcii' za območje francoske metropole, ki je osebno poznal tatorja Villemandvja in imel z njim stalni stik.
Resnični Allan Dulles?
»Gospod Buli* je v prisrčnem stiku z Vatikanom..Opozoril je »Herr Paulsa« na pomen teh zvez, kajti tudi ameriški katoličani imajo besedo o odločitvah. Preden je razgovor končal, je ponovil, da bi se nemške. pozicije v Ameriki precej okrepile, če bi si nemški škofje v Nemčiji bolj prizadevali. Niti židovsko sovraštvo ne bi moglo to preprečiti. To' si velja zapomniti, kajti naposled so prav ameriški katoličani prisilili židovski ameriški tisk, da je prenehal z napadi na Francovo Španijo.
Tretji zelo zaupni nacistični dokument govori o naslednjem srečanju med »gospodom Robertsom«, Dullesovo desno roko, in agentom SS, ki ga imenujejo »Bauer«, Razgovor je bij v Ženevi, v nedeljo, 21. marca 1943. Slo je za dolgovezen in neurejen pregled Vojaških akcij in nekaterih .problemov, hrfez kakršnih :koii sklepov. Iz poročila agenta; SS je. moč razbrati nekatere zanimive podrobnosti.
»Bauer« piše, da je »Roberts« izjavil, da mu Židje nišo všeč in da je »preprosto neokusno, če pomisli, da bodo lahko svoji šestokraki zvezdi dodali še en venec mučeništva ...Pokazal še je zelo hladnega proti Angležem, medtem ko je bilo hkrati v razgovorih precej pronem-ške temperature. /'
»Bauer« je zapisal, da je »Roberts« rekel tudi tole:
»Amerika nima namena, da bi se vsakih ,20 let vojskovala. Zdaj želi dolgoletno rešitev. V tem načrtu hoče, da ima odločilno vlogo in ne, da bi to prepustila Angliji.. Nemčije naj ne bi izključili iz tega kroga, kajti to je dežela, ki zasluži, občudovanje in njemu osebno pomeni več kot katera koli druga država.«
Ko človek bere ta poročila, zdaj po 18 letih, je vtis porazen. Iz njih je moč videti podobo Allena Dullesa, ki jp bil popolnoma pripravljen -in ..želel je, da Avstrijce in Cehe prepusti volkovom. Gre za Dullesa, ki »ni zavrgel nacionalsocializma v njegovih bistvenih idejah in ukrepih«, kljub razžarjenim pečem v nacističnih taboriščih za uničevanje ljudi. Gre za Dullesa, ki obtožuje za vse, kar ne velja, le pruski militarizem, in upa, da bo videl močno in obnovljeno* Nemčijo, kako vlada vsej centralni Evropi« Gre za Dullesa, ki se je v prvi vrsti ukvarjal s tem, da Nemce in Poljake uporabi kot ščit proti Rusom na Vzhodu. Gre ža Dullesa, ki je bil za to, da so Rusi čim dlje od naftnega Bližnjega vzhoda. Gre za Dullesa, ki je še tedaj, kot vse kaže, mislil o Britancih z malim »b«-. Gre za Dullesa, ki se strinja s tem, da. bo Nemčija vodilna industrijska sila v Evropi, Gre za Dullesa, ki je izrazil »spoštovanje zgodovinskemu pomenu Adolfa Hitlerja in njegovemu poslanstvu.«
Bralec se mora po vsem tem vprašati: ali je to resnični Allen Dulles?
Na to ni lahko odgovoriti.
V	vsem, kar objema mračni svet tajnih agentov, poln dvoličnosti, mora biti človek bolj kot normalno oprezen. Takšno podobo Ailena Dullesa kaže tudi poročilo ŠS. Ali pa so tudi ti agenti SS, kot toliko drugih, poročali svojim štabom le tisto, kar so želeli njihovi šefi.
Celo, če bi bilo poročilo SS, ki smo ga omenili, popolnoma, točno, kljub temu ne more biti popolno zagotovilo, da je Dulles v -resnici upal v vse, kar je bilo v poročilu napisano. Vsekakor je želel, da jz obiskovalcev SS izvleče vse, kot so tudi ti želeli, da čim več izvlečejo iz -Dullesa. V takšnih duelih bi vsak agent hotel prikriti vsaj nekoliko tistega, kar v resnici misli in namerava ter da se pretvarja, da misli tisto, kar ne misli.
AH je bil to primer tudi z Dullesom? Ali je bil tako prisrčen in sporazumen z Hohenloeom samo zategadelj, da bi iz njega izvlekel kakšna poročila? Mar niso bila nekatera čustva, ki jih je ob tej priliki izrekel, v resnici Dullešova?
Karkoli je od vsega tega resnično, v dokumentih ni moč zaslediti, da-je bil Allen Dulles patriot, ki bi se trudil, da nekaj ustvari, kar bi bilo v interesu njegove dežele. Dvom ne glede zaradi njegovih pobud, ko človek bere poročila SS, temveč zaradi njegovih razsodb, CENA ZAKULISNE INTRIGE
V	vsakem primeru je treba potret Allana Dullesa, ki so ga naslikali agenti SS, preveriti, in sicer y njegovem do-
tedanjem življenju in delu in v nekaterih kasnejših dogodkih.
Nedvomno je Dulles igral veliko vlogo v vohunskih akcijah v Evropi. Bil je šef obveščevalnega centra v Bernu med vojno in tod je dobil ogromno reputacijo obveščevalnega strokovnjaka. Zanimivo je, da se je način, s katerim-
so Nemci navezali stike z Dulleso1^’.^ prekinjeno obnavljal tudi z v, , tajnimi akcijami ameriških agent® „(1 Med te akcije spadajo tudi razž.^ oktobra 1943, ko je dr. Koersten- * -et maser in zaupen Himmlerjev ®	/
odpotoval na Švedsko, da se tams stane z ameriškim agentom.
NOVI TOMOSOV COLIBRI T-l2
močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vzP®** ^ tija, hitrost 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža. sodot>n®J , oblika in še mnogo manjših izboljšav - to so prednosti novega Ton’09 vega Colibrija T-12!	.
Tovarna motornih vozil TOMOS
Iz dnevnika »Elektro-prenosa«: Na področju Celja je prišlo ■'do izrednega neurja. Strela je poškodovala izolatorsko sedemčlensko verigo K 3 na drogu št. 312 vzhoanega sistema in dva izolatorja na zahodnem sistemu, tako da je takcvod-nik faze T in S obvisel na tokovnem loku. Okvara je trajala oseminpetdeset minut.
seminpetdeset minut je- bil del električnega omrežja v Sloveniji . mrtev. Del električnega omrežja, napaja z močjo in lučjo preneka-'ero mašo tovarno, številne stanovanjske bloke, kuhinje, kinematogra-le itd. Nemara .je takrat marsikdo Nejevoljno vzkliknil in zmajal z gla-vo: »2e spet ta elektrika!« — Ob ta-S Primerih malokdo pomisli na VElektroprenos« (Podjetje za prenos .n transformiranje električne energi-3® y Sloveniji), katerega delovni ko-te-itiv, ki spada v sklop Elektrogo-sPodarske skupnosti Slovenije, nosi Pngovomost, da so njegovi daljno-P_yi in transformatorske postaje L5lno pogonsko sposobni. Da se ra-, Vmemo: imamo termoelektrarne in mdroelektrarne, ki proizvajajo elek-JVjO. In kot eni skrbijo, da je naš čilski trg vedno založen s kako-’°stnim blagom, tako drugi skrbe, j.a ie naša industrija, da je naša go-Porlinja v kuhinji ali kinooperater tfinu »Union« zadovoljen, ker mu Paratura lepo teče, ali stroj v to-VP:ni v redu »dela«. To skrb na ima vjtektroprenos«. Zato ga lahko po-upravičeno imenujemo za po-®dnika med proizvajalcem (termo-_ aktrarne, hidroelektrarne) in odie-itd) m (industrija, gospodinjstva
Organizacijsko je »Elektroprenos« Va?deljen na štiri pogonske obrate: (vzhodna Slovenija), Pekre ^'•t?erna Slovenija), Kleče (srednja V^anija) in Divača (zahodna Slove-E®). Ima več transformatorskih po-
staj, in sicer: Pekre, Kidričevo, Radvanje, Laško, Selce, Kleče, Črnuče, Divača*. Koper, Kromberk, Novo mesto ir»'Ljutomer. Razen tega ima še dva obrata: Službo zvez in Elektro-kovinsko delavnico v Laškem.
Elektroprenos ima — kot smo že omenili — v Elektrogospodarski skupnosti vlogo zveznega člena med proizvodnjo in distribucijo električne energije. Kot tak upravlja vse 110 kV daljnovode in velike transformatorske postaje, v katerih se električna energija transformira od 110 kV do distribucijske napetosti
35,2.0	ali 10 kV. V območju »Elektrogospodarstva so tudi nekateri daljnovodi z napetostmi pod 110 kV, če povezujejo dve elektrarni ali pa elektrarno in transformatorsko postajo »Elektroprenosa«. Zaupana mu je tudi skrb za celotno visokofrekvenčno tehniko telefonije, daljinskih meritev in signalizacij ter vzdrževanje dispečerskih središč v Ljubljani in Mariboru.
IHlektroprenos je bil ustanovljen Jr, leta 1958. Ob ustanovitvi je prevzel v svoja osnovna sredstva trasne dolžine daljnovodov za. TM kilometrov, fazne doline za 867 km, v treh letih svojega obstoja pa je zgradil 5 novih 110 kV daljnovodov trasne dolžine za 107 km in fazne dolžine za 113,7 km. V celoti se je v treh letih transformatorska moč v elektroprenosnih postajah povečala za 123 MVA in znaša sedaj skupno 536 MVA. Vrednost osnovnih sredstev Elektroprenosa znaša danes 12
milijard dinarjev. Po daljnovodih
Elektroprenosa se prenese letno blizu dve milijardi kWh.-
Letna realizacija »Elektroprenosa« je osnovana na udeležbi pri ceni za električno energijo in predstavlja naplačilo za delo pri zbiranju in prenašanju električne energije, vzdrževanju in obnovi naprav za prenos električne energije. Formiranje dohodkov podjetja sloni na normativih, predpisanih od zveznega elektrogospodarstva, ki predpisuje stroške za obratovanje, vzdrževanje in obnovo naprav, za prenos in transformiranje električne energije ter število. in sestav delovne sile za opravljanje teh nalog.
To silovito moč, ki danes in vsak dan kroži po daljnovodih po Sloveniji in prinaša življenje naši industriji in sploh našemu življenju, upravlja le 320 ljudi. In teko je kakor v malokaterem podjetju pri »Elektroorenosu« največ visokokvalificiranih in visokostfokovnih uslužbencev. V sestavu delovnega kolektiva »Elektroprenosa« je osem inženirjev elektro stroke, osemnajst tehnikov elektro stroke, dva tehnika gradbene stroke in veliko število kvalificiranih delavcev. Nekvalificiranih skoraj ni.
Tak Sestav delovnega kolektiva zahteva značaj dela, t. j. mehanizacija, in avtomatizacija.- In če ima kdo veliko odgovornost, jo ima brez dvoma »Elektroprenos«. Naša industrija ne pozna počitka. Prav tako ne državljan, ki pričakuje za svoje vestno delo v poklicu tudi vedno večjo življenjsko raven. Vse to pa nujno zahteva vedno več električne energije, brez katere si napredka v gospodarstvu in kulturi sploh ni mogoče zamisliti. »Elektroprenos«, ki je važen
člen v Elektrogospodarski skupnosti
Slovenije pred omepjenim dejstvom ne zapira oči. Vsakodnevno se spo-pada z novimi nalogami, ki nemalokrat treskajo kot strela z jasnega, čeprav je bil njegov plan stvaren in ne enkrat preračunan. Nezadržno rast industrije je treba sproti zalivati. Zaliva pa jo lahko zgolj elektrika. Pri tem ni dovolj, da imamo zgrajene elektrarne, marveč je treba njihov proizvod tudi razpošiljati na vse strani, kjer po niei kličejo. Vzemimo primer: kaj bi bilo, če bi ves kmečki in zadružni pridelek vsako
leto bogato rodil in če bi ta, za življenje nujni živež ostal na njivah in v kmečkih ali zn:; u-nih kleteh.
Tako je tudi z ; nšimi elektrarnami in- »Elektroprcnosom«. Kolektiv »Elektroprenosa« se tega z vso odgovornostjo zaveda. So pa še vedno težave, ki so videti nemalokrat skoraj nepremostljive. Naj jih navedemo nekoliko. Vse te prenosne napeljave električne energije so izpostavljene različnim atmosferskim nepri-likam: nevihte, sneg, dež, zmrzal itd.
renosno omrežje se vsak dan srečuje s preveliko obremenitvijo. Ob gradnji prenosnih naprav se sicer računa na to, vendar se kljub vestnemu in strokovnemu razmišljanju navadno zgodi, da je bila raču-nica kljub bogastvu preskromna. Vsega tega je »kriva« izredna dinamika našega gospodarskega razvoja in dvigajoča se raven državljanov. Zgodilo se je ne enkrat, da so bili investitorji nemalokrat prav pri gradnji prenosnih objektov in napeljav nreskromni in prevarčni, kar je rodilo za posledico obžalovanje. Naj ponovim besede strokovnjaka: »Naše električno omrežje je v mno-gočem ,razglašeno1 in ne daje tistega tona, kot bi ga moralo. Iz tega dejstva izvira osnovna problematika
našega prenosnega omrežja, s katero
se borita »Elektroprenos« in Elektrogospodarska skupnost Slovenije.«
Te in še druge težave terjajo od delovnega kolektiva »Elektroprenosa« stalno budnost pa tudi veliko strokovno usposobljenost. Podjetje mora skrbeti tudi za- syoj delovni kolektiv: osemindvajset družinskih stanovanj je že zgrajenih, v gradnji pa imajo nadaljnjih devet. Kolektiv se je odločil, da bo dajal v bodoče svojim uslužbencem, ki bi radi prišli do boljših stanovanj, kredite. Pravilnik v tem smislu so že sprejeli.
Značaj dela zahteva od delavcev in uslužbencev »Elektroprenosa« veliko in nenehno previdnost. Ne le to. Tudi varnostne naprave morajo biti bolj popolne kot marsikje drugje. Da pri »Elektroprenosu« mislijo in skrbe tudi za to, so dokaz, številke, ki jasno govore, da je nesreč iz leta v leto, iz meseca v mesec manj.
Tudi pri »Elektroprenosu« ni sindikalna organizacija list papirja. Živo sodeluje kot vse drage organizacije v podjetju v vsestranski dejavnosti delovnega kolektiva. Prav to pa pripomore k temu, da uspešno rešujejo težave posameznega člana delovnega kolektiva ali pa naloge, ki jih ima podjetje.
POSTOJNSKI
GOZDNI GOSPODARJI
Gozd je že od nekdaj pomenil za človeka dobrino, dajal mu je kurjavo in gradbeni les, nudil mu je zavetišče pred sovražnikom, z lovom pa si je v njem našel potrebno hrano. V narodnoosvobodilni borbi je bil gozd skrivališče partizanov. Marsikateremu borcu je s svojim zelenim plaščem rešil življenje.
ele z zmago ljudske revolucije je gozd v resnici postal ljudsko premoženje in je njegovo veliko prirodno bogastvo pričelo služiti razvoju in napredku narodnega gospodarstva. Obsežni gozdovi Nanosa, Javornika, Mašuna in Snežnika so prešli iz rok bivših fevdalcev in sodelavcev okupatorja v narodno last in postali splošno ljudsko premoženje. Nove okoliščine so na območju Slovenskega Primorja zahtevale leta 1947 ustanovitev Gozdnega gospodarstva Postojna. To je do priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ v letu 1943 skrbelo tudi za Trnovski^ozd in gozdove v Posočju. Kasneje je bilo za to območje ustanovljeno Soško gozdno gospodarstvo s sedežem v Tolminu.
Hude posledice vojne, ki nam je pustila opustošena mesta in vas| ter uničene prometne zveze, hkrati pa graditev prvih objektov naše težke industrije in hidfocentral, so nam narekovale, da smo morali prva leta po vojni globlje seči v naše gozdno bogastvo, kot bi po načelih pravilnega gospodarjenja z gozdovi sicer smeli. V tistih časih je bil les glavni izvozni artikel. Ko je naša nova industrija začela dajati svoje ‘prve izdelke ne samo za domači trg, ampak tudi za izvoz, se je v gozdarstvu začelo stanje normalizirati. 2e leta 1950 se je zmanjšal posek lesa, zato da se izravna s prirastkom. Hkrati smo začeli intenzivneje gojiti gozdove,- da bi čimprej popravili posledice prekomernega poseka.
NASTANEK PODJETJA
jO> b ustanovitvi podjetja Gozdno |ji gospodarstvo Postojna leta 1947
so bile tudi v gozdarstvu težke razmere. Osnovna sredstva, evidenca in arhivi so bili v celoti uničeni. Skoraj vse stavbe za nastanitev delavcev in logarjev po gozdovih so bile požgane. Povsod je bilo treba graditi in obnavljati. S požrtvovalnim in vztrajnim delom celotnega kolektiva so bile začetne težave premagane. Zgradbe v gozdovih so bile kmalu obnovljene.
Z uvedbo delavskega upravljanja je tudi v gozdarstvu nastopila nova doba, doba novega gsopodarskega sistema in oblikovanja dohodka v podjetjih. Na sejah delavsekga sveta in upravnega odbora so vedno več razpravljali o delu in gospodarskem razvoju podjetja. Sklepi teh organov so bili zlasti z zadnjih letih vedno bolj izraz interesov kolektiva, ne pa posameznika.
Toda delo v gozdu se bistveno razlikuje od dela v tovarni. Ne le, da gozdni delavec nima strehe nad glavo, da je bolj kot kdor koli odvisen od vremenskih razmer, temveč je delovno mesto gozdnega delavca praviloma raztegnjeno na velike gozdne komplekse. Še več o tem pove dejstvo, da Gozdno gospodarstvo Postojna danes upravlja in gospodari s skoraj 40.000 hektari gozdov. Velja poudariti, da je od tega visokih, tako imenovanih go-
spodarskih gozdov, to je gozdov, ki dajejo trajno rento, 29.731 ha, približno 9.000 ha pa je kraških gozdov varovalnega značaja, ki zahtevajo mnogo več investicij, kot pa je njihov donos. Glede na to je Gozdno gospodarstvo Postojna razdeljeno na več obratov, ki imajo v svojem območju naslednje površine gozdov:
Gozdni obrat	Bukovje	4.182	ha
Gozdni obrat	Postojna	4.492 ha
Gozdni obrat	Knežak	4.899	ha
Gozdni obrat	Ilir. Bistrica	7.899 ha
Gozdni obrat	Cerknica	2.695 ha
Gozdni obrat	Snežnik	5.628	ha
Gozdni obrat	Sežana	cca	9.000 ha
Razumljivo, da imajo vsi ti obrati svoje specifične probleme. Podjetje je, kot bomo pozneje videli, doseglo od 1957. leta sem velik napredek, predvsem povečalo dohodek in delovno storilnost. To je rezultat bolj smotrnega izkoriščanja notranjih rezerv, predvsem pa prizadevanja delovnega kolektri^a za čimboljše gospodarjenje.
V Gozdnem gospodarstvu Postojna pa sodijo, da je moč doseči še Večje uspehe, seveda pa le s še večjo zainteresiranostjo proizvajalcev za delo in probleme, z boljšo organizacijo dela in z nadaljnjo mehanizacijo. Prav zato v tem podjetju ' niso zaostajali za kolektivi raznih tovarn glede uvajanja ekonomskih enot in spodbudnejših oblik delitve dohodka. Ali delavci, zapo-
sleni na nekem obratu, ali skupib-3 na nekem delovišču ne pozna naj' bolje problemov, s katerimi se dafl za dnem srečujejo? Ali se ne 1,1 mogli sami sestati in se pomeniti o organizaciji dela, o tem, kako dela' jo, kakšni so njihovi stroški, kako s® oblikuje dohodek njihove enote ij1 podjetja, kje je moč kaj prihranit’*) zakaj jih, na primer, preveč br®' menijo bolezenski izostanki i-“, Zato so tudi v tem podjetju že P1"^1 časom/ ustanovili ekonomske enot® in 'izvolili obratne delavske svet®-Vsi prej našteti obrati so samosto]' ne ekonomske enote, razen njih P imajo še ekonem'i'o '»no'‘o odss*' za gradnje, odseka za transport-odseka za mehanizacijo in ekonoro' Sko enoto direkcija podjetja. obratne delavske svete je prenes®
centralni delavski svet več pristojnosti, kot na primer sprejem delavcev, gospodarjenje s stavbami na terenu, delno sklade skupne porabe itd. Prav te dni v podjetju sprejemalo pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o 'delitvi osebnih dohodkov. Delavci na sestankih živahno razpravljajo in ne glede na to kje, vsepovsod poudarjajo temeljno značilnost: dohodek je odvisen od dela vsakega posameznika. Ni važno le, koliko bodo posekali, temveč kako bodo posek izkoristili in kako bodo hkrati skrbeli za naravni prirastek gozdov.
Posebno pa še slednje velja za delo v kraških gozdovih, ki jih je skoraj četrtina vseh. Zato še nekaj besed , o gozdnem obratu Sežana. Ustanovili so ga na začetku 1947. leta. Medtem ko tedaj niso imeli niti logarjev, so sedaj v tem obratu zaposleni že štirje gozdarski tehniki in osem logarjev. Gozdne površina se raztezajo na velikem področju s Premerom več kot 70 kilometrov. Pri vsem tem pa nimajo nobenih zanesljivih podatkov — nimajo kart, razen nekaj v razmerju 1:10.000, pa
še te So slabo kopirane. Lahko si
predstavljamo težave, saj so ti gozdovi na področju štirih občin oziroma v več kot sto katastrskih občinah. Tekžo je 'delo gozdarjev na tem področju, ko niti ne vedo, s čim gospodarijo, kolik je letni prirastek, koliko je moč, sekati. .. Vedo le, da So dolžni — čeprav to ne bi smela biti 'le njihova dolžnost oziroma dolžnost GG Postojna, temveč vse skupnosti — skrbeti za te^ gozdove in stremeti, do bo kraška površina vse bolj zelena. To pa terja veliko truda, strokovnega znanja in seveda sredstev...
Čeprav vedo o podobnih problemih veliko povedati v GG Postojna, pa vendarle moramo prej ko slej ugotavljati njihove velike uspehe.
DOHODEK RASTE
oglejmo še gospodarjenje. Doho-p dek podjetja se je vsako leto po-
večeval, čeprav so , se v gozdarstvu vse doslej vsa dela opravljala brez mehanizacije (razen kamionskih prevozov). Dohodek od , leta 1856 dalje se je gibal takole:
Primerjava na		enega	zaposlenega		v tisočih Plan
Elementi	1956	1957	1958	1959	1960
Cel. dohodek	1.115	1.105	995	1.222	1.596
Dohodek	301	353	294	396	644
Cel. dohodek	209	254	250	339	498
Oseb. dohodek	202	233	243	319	392
Delovna sila	712	818	832	743	751
upoštevamo, da se	cena gozd	mi	o je podjetje.		zahvaljujoč
nih produktov ne oblikuje prosto, temveč je določena (maksimirana), vidimo, do so dosežki v glavnem uspeh iskanja notranjih rezerv. Vendar pa se, organi upravljanja skupno z vodilnimi ljudmi v podjetju s temi uspehi ne zadovoljujejo, temveč iščejo nove možnosti za zboljšanje proizvodnje, povečanje storilnosti in zboljšanje delovnih ter življenjskih razmer zaposlenih. Da bi se delo v gozdu čimprej mehaniziralo in s tem povečala proizvodnja ter zmanjšalo delavcem fizično naporno delo, ki je delavce prezgodaj izčrpalo, so lani začeli uvajati motorne žage. Zdaj jih imajo že 30. Povsod, kjer dopuščajo razmere, uvajajo spravilo lesa s traktorji.
gfiskemu upravljanju in novemu
gospodarskemu sistemu, ustvarilo potrebna finančna sredstva, je začelo sistematično zboljševati življenjske in delovne razmere delavcev. V gozdarstvu so tedaj živeli in delali delavci v težavnih razmerah: brez primernih stanovanj ih ob slabi hrani. Prav zato je začelo Gozdno gospodarstvo. Postojna- graditi gozdarske hiše in koče za nastanitev delavcčv, in sicer na Nanosu, v Zagori, Škocjanu, Menešiji, "Vekselnu, Peklu, Leskovi dolini, Markovi dolini, Mašunu, ‘ Okroglini. Praprotni dragi, Stiski in drugod. Zdaj rimajo v področnih gozdovih 18 sodobno urejenih zgradb za delavce. Razen tega so organizirali povsod, kjer je več delavcev, kuhinje, ki »pripravljajo izdatno hrano po primerni ceni. Vsi ti ukrepi so znatno zboljšali delovno disciplino, povečali storilnost in zmanjšali število obolenj. Hkrati so delavcu omogočili bolj ustaljeno, stalno in redno delo. V krajih, kjer so gozdni obrati, so zgradili stanovanjska ncslopja. Tako v Postojni tri, v Cerknici eno, Kozini eno, Rakeku eno in še marsikje drugje. Skupaj so zgradili 29 stanovanj, gradijo pa še stanovanja 'v Ilirski Bistrici. Kozariščah in Sežani. V Postojni je bila zgrajena tudi upravna stavba, v kateri je podjetje dobilo primerne in sodobne prostore za svoje poslovanje.
Ne moremo pa prezreti tudi druge, skrbi tega kolektiva, ki se. na primer, zrcali v prispevkih za zdravstveno službo in prosveto, ki so jih namenili iz čistega dohodka podjetja. Tako so za ureditev ambulante v Knežaku prispevali 300.000 dinarjev, za dograditev zdravstvenega doma v Pivki 1,000.000 dinarjev, za zdravstveni dom v Starem Trgu pri Ložu 500.000 dinarjev in za gradnjo osnovnih šol v postojnski' komuni 8,000.000 dinarjev)
ZA VARNOST PRI DELU
ozdno delo ni le naporno, temle veri je lahko tudi nevarno. Gozdni delavci so na svojih delovnih mestih izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, kot rečeno, pri delu v gozdu pa so vselej možne tudi poškodbe. To pa ne pomeni, da v Gozdnem gospodarstvu Postojna pač sodijo, da tako mora biti in da se ne da nič pomagati. Prav nasprotno. Lani so potrošili približno osem milijonov dinarjev za vsa najnujnejša sredstva za zaščito zdravja gozdriih delavcev. Imajo osrednjo komisijo za higiensko tehnično varnost pri delu, razen nje pa še obratne, ki podrobno analizirajo vsako nesrečo ter se zelo uspešno bore proti nesrečam. Zato jih ]e čedalje manj. Tudi na sindikalnih sestankih redno razpravljajo o varnosti pri delu.
Zavedajo se, da se sleherna nesreča razen tega, da osebno onesreči poškodovanega in njegove svojce, zrcali tudi v proizvodnosti in dohodku vsega podjetja. Proti nesrečam pa se je moč boriti razen z zaščitnimi sredstvi tudi z znanjem. Zato v podjetju skrbe za dvig strokovne sposobnosti in splošne izobrazbe vseh zaposlenih, kajti večje strokovno znanje terja čedalje bolj mehanizirano delo. Ni slučaj, da podjetje štipendira kar 22 študentov in dijakov, katerih strokovno znanje bo kmalu prispevalo k novim uspehom tega kolektiva.
Kolektiv Gozdnega gospodarstva Postojna ima tudi svoje glasilo, ki so ga imenovali »Gozdni gospodar*. V njem ne posreduje članom le informacij, temveč na njegovih straneh tudi razpravljajo o problemih in najboljših rešitvah tega ali onega.
Tudi ta kratek opis Gozdnega gospodarstva Postojna kaže, da v tem podjetju živi in dela kolektiv, ki se zaveda svojih dolžnosti, in pravic ter z uspehom odloča o razvoju podjetja, o vsem, kar prinaša podjetju vsakdanje življenje, in ki skrbno gospodari v prid vse skupnosti.
BREST
\ U.LO MfrilllUF
Razvoj nekaterih naših podjetij je bil zelo nenavaden in pester. Doletele so jih katastrofe in doživljala so spremembe tako v gospodarskem kakor tudi v družbeno-političnem smislu. Lesno-industrijski kombinat BREST v Cerknici je prav gotovo eno izmed tistih podjetij, ki ima nadvse pester razvoj.
cerkniškem območju pred desetletji še niso mogli govoriti o kakšnih večjih lesno-industrij-skih zmogljivostih. Za začetek lesno-dustrijskega kombinata Brest sta bili dve skromni žagi, zaboj arna v Cerknici, v Martinjaku, pa v nekakšni šuki lesno-galanterijski obrat.
V privh letih po vojni so ti obrati precej životarili. Leta 1947 je bilo ustanovljeno LIP Cerknica in proizvodnja 'je nekoliko napredovala. Izdelovali so predvsem žagan les, barake in enostavno neoplemeniteno galanterijo.
Cerkniško območje ima idealne
pogoje za razvoj lesne industrije. Prav zaradi tega so bili že leta 1950 narejeni načrti za razvoj te industrije. S tem so bili dani prvi okvirni orisi bodočega razvoja Bresta.
Pogoje za uresničitev teh načrtov so bili težki. Zavest in prizadevnost delavcev pa sta premostila vse te težave. Iz leta v leto so nastajali novi obrati, stari so se modernizirali. Uspešen tempo razvoja podjetja pa sta prekinili kar dva požarni katastrofi. Julija 1954. leta je tik po rekonstrukciji zgorela žaga in zabojar-na v Martinjaku. Obnova tega je bila velika preizkušnja za delovni
kolektiv v Martinjaku, hkrati pa tudi za vse podjetje Brest.
Z neverjetno prizadevnostjo je kolektiv ne samo obnovil, temveč tudi moderniziral že v nekaj mesecih obrat v Martinjaku. Opustili so žagarsko dejavnost in proizvodnjo zabojev ter zgradili sodobno tovarno za lesno galentarijo, ki je v poznejših letih stalno večala svojo proizvodnjo. Kasneje so opustili tudi galanterijo in se predvsem usmerili na proizvodnjo kosovnega pohištva. Zanimivo je, da je obrat v Martinjaku zaposloval pred požarom le 67 delavcev, z obnovo po požaru pa se je toliko razširil, da zaposluje zdaj okoli 350 delavcev. -
Avgusta 1959. leta je požar prizadel tudi tovarno v Cerknici, ki je bila takrat prav tako v rekonstrukciji. V kratkem času je požar upepelil vse obrate. Kolektiv je tudi tokrat uporno prenesel nesrečo. Že naslednji dan je bilo na pogorišču pravo mravljišče. Delavci, ki bi morali opravljati svoje delo v redni izmeni, so odstranjevali posledice požara. Pridružili so se jim tudi uslužbenci, ki so , svoj pisarniški posel opravili že v šestih urah, v ostalem delovnem času pa so obnavljali svoje upepeljeno podjetje. Kar čez noč so delavci pohištvene stroke postali gradbinci, železokrivci, zidarji montažnih opek itd. Seveda pa delavci niso delali samo po osem ur. Iz lastnih nagibov so ostali na gradbišču
tudi dvanajst ur, kajti vedeli so, da jim bo nagla obnova podjetja omogočila v prihodnje boljše življenje, boljše delo in boljši zaslužek. Vedeli so, da morajo kar najhitreje obnoviti podjetje, če nočejo izgubiti zunanjega tržišča, ki je za njih nadvse pomembno. In res, kakor kažejo podatki, Brestove katastrofe na tujih trgih sploh niso občutili.
Zaključek vseh teh naporov: danes imajo v Cerknici sodobno tovarno, ki obsega več kakor 9000 kvadratnih metrov površine, v njej pa je organizirana nadvse moderna proizvodnja.
USPEHI UPRAVLJANJA v
/čeprav je podjetje žiyelo v neneh-S ,nem spreminjanju in preoblikovalen ju, je delavsko upravljanje doživljalo v vsem obdobju velike uspehe.
S prvega centralizma so leta 1956 prešli na osnovanje obratnih delavskih svetov, katerih pomen in vlogo zlasti v zadnjem času vse bolj dopolnjujejo in širijo. Osrednji delavski svet je postal le usmerjevalec odnosov med posameznimi obrati, organ, ki vodi osnovno komercialno politikov, ki določa načela in principe razvoja celotnega podjetja, ki vodi politiko vzgoje kadrov in ki odloča o trošenju skladov podjetja.
Da bi upravljanje še bolj približali proizvajalcu, so 1. julija letos uvedli tudi ekonomske enote. Spo-
četka so šli zelo v širino in ustanovili veliko enot, kasneje pa so ugotovili delavci sami, da je koristneje, če enota obsega vsa tista delovna mesta, ki so neposredno vezana drugo na drugo, in so zato skrčili število enot. Kaže, da so prišli na pravo organizacijo. Učinek delovanja ekonomskih enot 'je že viden. Čeprav nimajo osnovnih sredstev in čeprav so norme enake oziroma nekje celo večje, je proizvodnja mnogo večja kot v začetku leta. Ob večji in racionalnejši proizvodnji (to povzroča stimulirana samokontrola) so seveda tudi osebni dohodki precej večji.
NEZADRŽNO NAVZGOR
apisali smo že, da tudi največji katastrofi, požar v Martinjaku in v Cerknici, nista mogli omajati podjetja. Se več, trdimo lahko, da sta ga celo utrdili. Po eni strani je kolektiv postal enotnejši in zaradi izrednih naporov' pri obnovi tudi bolj zavzet za poslovanje podjetja, po drugi strani pa je požar tako^ rekoč vsilil postavitev modernejšega lesno-industrijskega središča v Cerknici.
Vse težave razvoja oziroma obnove pa niso mogle zavreti realizacije načrtov o razširitvi Bresta. Prav takrat, ko so s pogorišča tovarne V Cerknici začeli odstranjevati pepel in ostanke požara, so tik ob pogorišču zasadili lopate in zakoličili prostor za novo tovarno ivernih plošč.
Danes ta nova tovarna že stoji in je tik pred začetkom proizvodnje. Ta tovarna bo skoraj povsem mehanizirana, saj bo zaposlovala le 40 ljudi, dajala pa bo na leto več kakor 700 milijonov bruto produkta.
Razvoj proizvodnje v zadnjih desetih letih zelo lepo kaže gibanje količinskega obsega proizvodnje.
Leta 1950 so izdelali:
žaganega lesa	32.378 m3
železniških pragov	1.181 m3
zabojev	4.585 m3
barak	24.052 m3
škafov	521 kosov
čebričkov	11,995 kosov
Lani pa so izdelali: žaganega lesa	27.600 m3
slepega furnirja	250 m3
mizarskih plošč	700 m3
zabojev	5.000 m3
furniranega kosovnega pohištva	46.000 kosov
večjega masivnega pohištva	130.000 kosov
manjšega masivnega pohištva	100.000 kosov-
Za ilustracijo naj napišemo, da je bil bruto produkt 1950 leta 170 milijonov dinarjev, lani pa je bil več kakor 2 milijardi 400 milijonov dinarjev (1300 zaposlenih).
Iz prikaza vidimo, da se je asortiment proizvodov v podjetju Brest v zadnjem obdobju bistveno spremenil. Od prvotne proizvodnje žaganega lesa, barak, škafov in čebrič-kov so zdaj prešli predvsem na proizvodnjo pohištva. Lani so proizvedli že več kakor 300.000 kosov pohištve-
nih izdelkov. V zadnjih letih so vzporedno z obnovo podjetja osvojili tudi proizvodnjo povsem novih proizvodov slepega furnirja in mizarskih plošč.
O naglem večanju proizvodnih zmogljivosti nam pričajo tudi podatki o potrošnji električne ’ energije. Pred desetimi leti so v Brestu porabili za vse vgrajene stroje le 260.000 kWh električne energije, lani pa kar
1.500.000	kWh.
Že v začetku obstoja je lesno industrijski kombinat Brest izmed pomembnejših izvoznikov jugoslovanske lesne industrije. Najprej so izvažali predvsem žagan les in zaboje Zdaj obsega izvoz izključno izdelke sekundarne predelave lesa. Lani so izvozili za več kakor milijon dolarjev. Kaže, da so najmočnejši izvoznik pohištvene industrije v Jugoslaviji.
SODELOVANJE MED PODJETJEM IN KOMUNO
¥7' e govorimo o podjetju Brest, mo-|p§ ramo pisati tudi o neverjetno
učinlcevitem sodelovanju z ob-čiao. Naj za dokaz navedemo nekaj podatkov. Za novi zdravstveni dom je kolektiv prispeval 5 milijonov di-Barjev. Za asfaltiranje ceste Unec— Grahovo 3,600.000 dinarjev, za ureditev cest v občini Boška dolina
4.800.000	dinarjev, za področno zdravstveno službo je podjetje kupilo reševalni avtomobil, ki je veljal 3 milijone 700.000 dinarjev. Za ureditev trgovskega lokala so prispevali 2 milijona 400.000, za zgraditev bencin-
ske črpalke pa 5 milijonov dinarjev. Posebnega pomena za komunalno ureditev Cerknice je tudi bazen na Slivnici, ki bo hkrati požarnovarnostni bazen in plavališče.
Glede na vse to je razumljivo, da prebivalci cerkniškega območja z velikim zanimanjem spremljajo razvoj. Bresta in tudi neposredno sodelujejo pri njegovem napredku. Se posebej se je to pokazalo ob požaru v tovarni. Pri odstranjevanju ruševin so sodelovali tudi tisti, ki niso zaposleni v tovarni.
SKRB ZA ČLOVEKA
tf^eprav so bila denarna sredstva za E, zboljšanj e življenjskih in delovnih 'pogojev zaposlenih vsa leta doslej zelo skromna, so v Brestu marsikaj storili za boljše življenje proizvajalca.
Vsako leto potrošijo povprečno 3 milijone dinarjev za popolnejšo ureditev tehnične zaščite na delovnem mestu. Uspehi tega se seveda čedalje bolj kažejo. V Martinjaku, na primer, se je število nesreč zmanjšalo kar za 25 %. Naj omenimo še, da prav zdaj urejajo tudi garderobe in sanitarije v obratih v Cerknici in Martinjaku. V obratu Marof pa je to že urejeno. Ker je dobra prehrana potrebna vsakemu proizvajalcu, posvečajo tudi temu problemu veliko skrb. Prav zdaj gradijo novi menzi v Cerknici in Martinjaku, na Marofu pa je menza že dograjena.
Stanovanjska stiska je tudi v območjih, kjer so obrati Bresta, pre-
cejšnja. V Cerknici, Grahovem in na
Marofu, je kolektiv s svojimi sredstvi uredil 40 družinskih stanovanj. Poseben uspeh v urejanju stanovanjske stiske pa je zgladitev Brestovega doma, kjer zdaj živi več kakor sto samskih delavcev in delavk. Manjši samski dom s 40 ležišči gradijo tudi v Martinjaku, podobnega s 50 ležišči pa v Dolenji vasi. V Grahovem so z z manjšo adaptacijo uredili šest družinskih stanovanj, v Cerknici pa bo v novem bloku 10 družinskih stanovanj. Za dograditev zasebnih hišic je kolektiv prispeval o milijonov dinarjev.
Organiziran imajo tudi prevoz delavcev iz oddaljenih krajev. Prevoz opravljajo z dvema avtobusoma podjetja SAP-Turist biro, da pa bi prevoze pocenili, so kupili avtobus.
lasti v zadnjih letih so si v Brestu zalo prizadevali, da bi dobili kader, ki bi povsem ustrezal proizvodnji.
Za višji strokovni kader štipendirajo 20 študentov.
Poseben uspeh pri izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih pa so dosegli preko svojega centra za izobraževanje, ki organizira več tečajev za priučeno delovno silo in za specializacijo, razen tega pa še teča-
je za oddelkovodje, obratne pisarje, organe za prvo pomoč, seminarje za organe delavskega upravljanja itd. V podjetjih vlada precejšnje zanimanje za te tečaje, Mnogi pa si želijo še bolj izpopolniti svoje znanje, zato se jih je precej vpisalo v dopisno ekonomsko šolo. Ker je teh pri-javljencev iz Cerknice toliko, je dal kolektiv Bresta pobudo, naj bi osnovali večerno ekonomsko šolo kar v Cerknici.
OBETAJOČA PRIHODNOST Q perspektivnim planom si je ko-lektiv Bresta določil temeljne postavke prihodnjega razvoja. Ugotovili so, da imajo glede na dosedanje uspehe zelo lepo perspektivo in dokaj ugodno, pot. Menijo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal v petih letih za 105 °/o. Delovna sila se bo v tem obdobju povečala le za 21 “to. Glede na to je razumljivo, da kolektiv računa na povečan obseg proizvodnje predvsem zaradi boljšega izkoriščanja sedanjih zmogljivosti, zaradi povečanja in modernizacije zmogljivosti oziroma zaradi večje mehanizacije del, zaradi točnpjše in pravočasnejše preskrbe s surovinami in energijo, predvsem pa zaradi večje delovne storilnosti. .
RAZVOJ PODJETJA
KLI LOGATEC
V Kombinatu lesne industrije Logatec je predstavljala doslej poglavitno dejavnost izdelava lesnih galanterijskih predmetov, stolčkov, obešalnikov in raznih drobnih predmetov za potrebe stanovanj.
Zaradi vedno večjih potreb po stavbenem pohištvu je lani Kombinat zgradil še tovarno za montažna okna, ki je pričela letos obratovati in je že v polnem razmahu. Izdeluje okna po želji investitorjev, ki so barvana in že tudi zasteklena, v nove zgradbe pa jih vstavljajo monterji tovarne.
a mestu, kjer stojijo danes veliki betonski objekti Kombinata lesno predelovalne industrije, sta stala pred vojno dva majhna žagarska obrata. Okrog njiju so se razprostirale kraške vrtače, ki niso dale slutiti, da bo tu kdaj stal industrijski gigant. Žagarska obrata sta bila po vojni nacionalizirana in sta skupaj predstavljala LIP Logatec, pozneje pa sta prešla pod okrilje LIP Postojna. Prvi žagarski obrat je bil pred vojno last Kunsteljna z Vrhnike, drugi pa Hrenova in Mačkova last. Kunsteljnov žagarski obrat so v letih 1945—1947 demontirali. Ostale so samo prazne lesene lope, medtem ko je drugi žagarski obrat vseskozi obratoval. V tem času se je za objekta začela zanimati Lesnina Ljubljana in začela tudi uvajati galanterijsko proizvodnjo. Sprva so bili tu zaposleni le trije ljudje, kmalu pa se je število dvignilo na 20 in nato leta 1957 na okrog 650 delavcev. Obstoječi objekti so bili za proizvodnjo v takem obsegu neprimerni, zato so jih adaptirali in zgradili nove lesene provizorije, ki pa niso dajali videza sodobnega industrijskega obrata.
Leto 1937 predstavlja za KLI Logatec novo obdobje v razvoju. Tega leta je v mesecu avgustu požar upepelil glavni lesni objekt, tako da so ostali samo mali stranski obrati. Ko-
lektiv je z veliko požrtvovalnostjo rešil skoraj ves strojni park in ga namestil v stranske obrate, ki jih požar ni uničil. Že nekaj dni po požaru so proizvodnjo v zmanjšanem obsegu obnovili. Obenem so pričeli graditi velik železobetonski objekt na mestu, kjer so prej stali neprimerni leseni provizoriji. Za to delo je treba dati takratnemu kolektivu vse priznanje. Velika strojna hala v dolžini 110 m in širini 24 m je zrasla s tal v pičlih treh mesecih. Gradili so tako fekoč noč in dan. Nihče ni vpraševal za plačilo, vse je prevevala želja, čimprej ustvariti možnosti za proizvodnjo v povečanem obsegu. Vsakdo se je zavedal, kakšnega pomena sta za logaško' področje obstoj in nadaljnji razvoj industrije. Brž ko je bil novi objekt dograjen, so v njem montirali stroje in proizvodnja je stekla s polno zmogljivostjo v -veliko ugodnejših razmerah kakor pred požarom. Kraške vrtače, poraščene z grmovjem, so izginile in se umaknile novim sodobnim objektom, v katerih se danes razvija proizvodni proces v takrat neslutenem obsegu.
Lfelja po napredku in nadaljnjem
m.	razvoju je bila v letu 1960 kro-^ nana z novim velikim uspehom. To leto so dogradili nov velik in moderen industrijski objekt, tovarno stavbenega pohištva, to je montaž-
nih okenc, ki jih danes proizvajajo že na sodoben industrijski način. Ta veliki objekt stoji na mestu, kjer je prej stal lesen provizorij, ki je služil za proizvodnjo posameznih delov pohištva, predvsem karnis; vitrin, in stolov. Gradnjo tovarne oken je narekovala predvsem potreba po nadaljnjem razvoju podjetja, z druge strani pa želja po uveljavitvi na domačem tržišču. Treba je namreč upoštevati dejstvo, .da je galanterijski obrat proizvajal izključno za tuje tržišče, ki pa ne predstavlja vedno najboljše osnove za gospodarsko stabilnost podjetja. Z izgradnjo tovarne oken je bilo doseženo ravnotežje, gospodarska stabilnost podjetja pa se je občutno povečala. Vzporedno so rastli tudi stranski obrati, ki so nujni za normalno poslovanje tako velikega industrijskega podjetja. Zgradili so novo kotlovnico, v kateri je velika parna lokomobila s 300 KM, poleg nje pa montirajo še večjo lo-komobilo s 420 KM. Ko bosta delali obe lokomobili, bo rešeno vprašanje električne energije in vprašanje pare za ogrevanje oddelkov v zimskem času. Podjetje predstavlja danes nekako zaključeno celoto, vendar se za v bodoče kažejo potrebe po nadaljnjem razvoju.
Manjka primernih in sodobnih skladiščnih prostorov za protrošni material. Za transportni park ni urejenih garaž. Kapaciteta sodobnih sušilnic je za potrebe obratov premajhna. Za to bo treba vložiti še velika denarna sredstva, vendar se bodo vložene investicije hitro obrestovale, podjetje pa bo potem kot celota predstavljalo velik sodoben lesno industrijski obrat, saj se,že sedaj po velikosti in brutoproduktu uvršča med velika lesno industrijska podjetja v državi.
Kombinat lesno predelovalne in-, dustrije Logatec predstavlja danes najmočnejši gospodarski element komune. Logatec se je spremenil iz pred vojno pasiviiega in zaostalega kraja v industrijsko razvit kraj, kjer utriplje novo življenje, ki so mu dali osnovo veliki betonski objekti, v katerih se razvija proizvodnja, ki jo vodi ustvarjalna sposobnost delovnega človeka logaškega področja.
Ko se je razvijalo in raslo podjetje, se je oblikoval tudi delovni človek. Socialistični družbeni sistem mu je dal vse pravice in dolžnosti proizvajalca-upravljavca. Delavsko samoupravljanje je eden najvažnejših elementov, ki so vplivali na razmah Kombinata lesno prede-
lovalne industrije Logatec. Leto 1933 predstavlja novo zgodovinsko poglavje v razvoju podjetja. 1953 je bil izvoljen prvi delavski svet, ki je prevzel vse pravice in dolžnosti in odgovornost za nadaljnji razvoj podjetja. Delavsko samoupravljanje se je iz leta v leto razvijalo in dobivalo oblike, ki so odraz miselne preobrazbe delovnega človeka, ki ga je preoblikoval novi družbeni sistem. Od leta 1953 dalje so leto za letom volili nove delavske svete. Vedno novi in novi proizvajalci .so bili izvoljeni v najvišji organ delavskega samoupravljanja. V tem času se je zvrstilo v delavskem svetu preko 250 proizvajalcev, ki so aktivno odločali o vseh problemih tovarne in s tem aktivno prispevali k njenemu nadaljnjemu razvoju.
'l l ažna prelomnica v delavskem sa-W moupravljanju je bila v začetku * leta 1961. Takrat se je pokazalo, da je za skoraj tisoččlanski delovni kolektiv delavsko samoupravljanje enega samega delavskega sveta vse preozko. Velika večina proizvajalcev ni imela možnosti, da bi aktivno odločala in reševala probleme, ki so bili bistvenega pomena za celotni kolektiv ali za posamezne obrate. Spre-
menil se je tudi način delitve čistega dohodka. Vse to je narekovalo potrebo po oblikovanju ekonomskih enot in po ustanovitvi delavskih svetov ekonomskih enot. Prvotno je bilo 8 ekonomskih enot in prav toliko delavskih svetov ekonomskih enot. Kmalu pa se je pokazalo, da je treba oblikovati ekonomske enote povsod, kjer koli so za to možnosti. Tako je danes vsega že 15 ekonomskih enot in prav toliko .obratnih delavskih svetov. S tem se je občutno dvignilo število članov kolektiva, ki neposredno sodelujejo in odločajo o problemih ekonomskih enot. Delavsko samoupravljanje se je na tak način popolnoma približalo proizvajalcem obratov in oddelkov. Razprave na sejah so vedno pestre, obravnavajo pa konkretne probleme, ki bi v centraliziranem sistemu delavskega samoupravljanja ne prišli do izraza. Danes je vsak član kolektiva vedno seznanjen z vsem, kar se dogaja v ekonomski enoti, kjer je zaposlen in kjer ustvarja in upravlja. Kolektivi ekonomskih enot se s problematiko seznanjajo na zborih proizvajalcev. Zbori so redno po vseh oddelkih in obratih, S tem je dana možnost odločanja tudi tistim članom kolektiva, ki niso izvoljeni v en ali drug organ delavskega samoupravljanja.
Dolgpletma paksa, obogatena z
tekušojatni, prihaja do polnega iz-
raza. Izvoljeni člani organov delavskega samoupravljanja se zavedajo svojih dolžnosti in odgovorne naloge, ki jim je bila iz izvolitvijo poverjena. Sedanji delavski svet podjetja je v času mandatne dobe imel že 16 rednih zasedanj, ki vsa zgovorno pričajo o aktivni dejavnosti tega organa delavskega samoupravljanja. Na vsakem zasedanju obravnavajo najaktualnejše probleme, jih vsestransko razsvetlijo in sprejmejo načelne smernice, v okviru katerih probleme nato rešujejo. Razgibano aktivnost kažejo tudi delavski sveti ekonomskih enot, ki v okviru na-Jelnih smernic delavskega sveta podjetja dokončno odločajo o zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost. Delavski sveti večjih ekonomskih enot kažejo večjo aktivnost, kar je razumljivo, saj se tam poraja tudi največ problemov, ki zahtevajo hitrih rešitev in hitrega ukrepanja.^ Morda bi lahko v pogledu delavskega samoupravljanja kritično ocenili čestokrat ne najboljšo povezanost članov delavskih svetov s kolektivom. Izvoljeni člani delavskih svetov bi morali biti aktivnejši tako v pogledu izoblikovanja mišljenj raznih Vprašanj med kolektivom. Na tem področju se odnosi še niso toliko izoblikovali in izpilili, da bi bili z. njimi lahko zadovoljni. Lahko pa utemeljeno trdimo, da je delavsko samoupravljanje v podjetju KLI Logatec
na pravi poti in se razvija v vse višje oblike, ki jih izpopolnjuje praksa.
'17 seskozi je rastla tudi skrb za de-W lovnega človeka kot osnovnega činitelja, ki ustvarja materialne dobrine. Družbeni standard je bil vedno poglavitna skrb odgovornih v tovarni. V prvih letih obstoja KLI Logatec je bila ta skrb manjša, ker ni bilo sredstev za investiranje na tem področju. Glavni del sredstev je šel za obnovo tovarne. V zadnjih letih pa so začeli intenzivneje vlagati sredstva za dvig življenjske ravni proizvajalca. Delovni prostori sedanje tovarne so sodobni objekti z urejenimi ventilacijskimi napravami. Naprave za ogrevanje še niso povsem montirane, vendar ni več daleč čas, ko bodo začele služiti svojemu namenu. Takrat bodo imeli na sodoben način ogrevane prostore, v katerih bo možno normalno delo tudi v zimskih mesecih. Podjetje ima za prehrano delavcev menzo zaprtega tipa. Zgradili so 6-stanovanjski blok, v katerem je dobilo stanovanja 8 družin. V preteklem letu pa je podjetje kupilo še 'G stanovanj. Trideset delavcev pa si je s pomočjo stanovanjskega sklada in deloma podjetja zgradilo svoje hišice.
V letu 1960 so ustanovili stanovanjsko zadrugo, ki šteje 24 članov. Zadruga je v letošnjem leta začela graditi 18 družinskih stanovanj, Delna so to vrstne hiše. »stalo pa dvojčki. Kljub začetnim težavam gradnja lepo napreduje la bodo vse hiše letos zgrajene do prve faze. Članom stanovanjske zadruge pomaga podjetje z brezplačnimi prevozi. Dalje je podjetje zadrugi odstopilo precejšnje količine lesa in išče še druge načine za pomoč članom stanovanjske zadruge pri gradnji. Kljub temu je stanovanjsko vprašanje še vedno zelo pereče. Za izboljšanje stanovanjskega vprašanja je bilo do sedaj vloženih vse premalo investicij. Odprli so obratno ambulanto za člane kolektiva, ki so potrebni zdravniške pomoči. Ambulanta ima zdravnika, medicinsko sestro in bolničarko. Medicinska sestra opravlja tudi patronažno službo in obiskuje člane kolektiva na domovih in jim nudi strokovne nasvete. V letošnjem letu so začeli pripravljati otvoritev zobne ambulante. Zobna ambulanta bo v marsičem pripomogla k temu, da se
bo zdravstvena raven dvignila. V preteklem letu je zaSsla poslovati tudi kuhinja za tople obroke. Dnevno daje okrog 800 obrokuv. V njej se hrani skoraj ves kolektiv. Na relaciji Logatec—Rovte'in Logatec—Godovič vozita delavce ha delo in z dela dva avtobusa. Delavci so bili prej izpostavljeni vsakršnim vremenskim razmeram, saj so morali nekateri vsak dan na 10 in več kilometrov dolgo pot, preden so prišli na delovno mestp. Zaradi tega je bilo mnogo obolenj, medtem ko se je z uvedbo avtobusov stanje občutno popravilo.
Občutno so v zadnjih dveh letih porastli osebni mesečni prejemki. K porastu osebnih dohodkov je predvsem pripomogel novi gospodarski sistem in nov način delitve ustvarjenega čistega dohodka. Proizvodni proces se neprestano izboljšuje, z njim pa se dvigata delovna storilnost in ustvarjeni čisti dohodek. Kolektiv ima vse možnosti, da še nadalje dviga življenjski nivo in osebne dohodke posameznika, ki morajo biti odraz dejanske produktivnosti. V zvezi s tem neprestano podvzemajo nove in nove ukrepe, ki zagotavljajo, da bodo na tak način sedanje stanje izboljšali do možnih mej. Nabavili so nove moderne stroje, ki omogočajo z veliko kapaciteto večjo proizvodnjo in mehaniziranje proizvodnega procesa in tako prehajanje v sodobno industrijsko proizvodnjo. Kljub temu, da so na področju dviga življenjske ravni dosegli velike uspehe in napredek, ga tudi v bodoče ne bodo smeli zanemariti. Nerešena je še vrsta problemov, ki v marsičem kvarno vplivajo na posameznika in na podjetje kot celoto. Osnovna naloga bo predvsem v intenzivnejši stanovanjski izgradnji, kjer bo treba poiskati vse možnosti in oblike za pospešeno izgradnjo stanovanjskih objektov. V to bo treba vložiti še velike napore. Mnogi člani kolektiva nimajo primernih stanovanj, kar seveda slabo vpliva na njihovo razpoloženje. Za izboljšanje družbenega standarda so vse možnosti, treba pa bo mnogo dobre volje, razumevanja in naporov vsakega posameznika, da bodo dosegli še večje uspehe, kot so jih do sedaj.
\J razvoju in doseženih uspehih W podjetja nam najzgovornejše govori doseženi brutoprodukt v letih od leta 1953 dalje, in sicer: v letu
1953	je bilo povprečno zaposlenih 263 delavcev, ki so ustvarili za 155,433/000 din brutoprodukta; leta
1954	je bilo povprečno zaposlenih 458 delavcev, ki so ustvarili 326,496.000 din brutoprodukta; leta 1955 je bilo povprečno zaposlenih. 526 delavcev, ki so ustvarili 460,776.009 din brutoprodukta; v letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 540 delavcev, ki so ustvarili 619,380.000 din brutoprodukta; leta 1957 povprečno zaposlenih 546 delavcev, ki so - ustvarili za
573.846.000	din brutoprodukta (zmanjšanje brutoprodukta je treba pripisati dejstvu, da je tega leta pogorel glavni proizvodni objekt, -kar je občutno vplivalo na proizvodnjo in je bil zaradi tega brutoprodukt v 1.1956 višji); leta 1953 je bilo povprečno zaposlenih 658 delavcev, ki so ustvarili 704,718.000 din brutoprodukta; v letu 1959 so bili povprečno zaposleni 803 delavci, ki so ustvarili
1.070.399.000	din brutoprodukta; v letu 1960 je bilo povprečno zaposlenih 930 delavcev, ki so ustvarili
1.555.890.000	din; za leto 1961 pa je predvideno, da bo dosežen brutoprodukt v višini 1.700,000.000 din. Za prihodnje leto je predvideno, da bo brutoprodukt desegel višino 2500 milijonov din, medtem ko se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. K dosegi tako visoke realizacije bo pripomogla predvsem nova tovarna oken, dograjena v začetku letošnjega leta: njene kapacitete pa še niso polno izkoriščene in je trenutno v poizkusni proizvodnji.
Navedene številke jasno povedo, kako je podjetje napredovalo od leta 1953. Proizvodna realizacija je bila vsako leto večja. Primerjava ustvarjenega brutoprodukta kaže, da je v letu 1953 en zaposleni ustvaril za
591.000	din brutoprodukta, medtem ko je v letu 1960 na enega zaposlenega prišlo že 1,673.000 din brutoprodukta, kar brez dvoma predstavlja ogromen napredek. To pa so seveda lahko dosegli samo z večanjem produktivnosti na eni strani in z izboljšavami proizvodnih procesov na drugi sjrani. Podjetje se nezadržno razvija in širi, kar daje kolektivu vse možnosti in obete za nadaljnjo rast podjetja. Vse kaže, da se bo KLI Logatec v nekaj letih uvrstil med največje kombinate lesnopredelovalne industrije pri nas.
INGRAD NA POTI
f^rri
Celjsko gradbeno podjetje »Ingrad« je znano kot podjetje, ki je prvo v državi prešlo na industrijski način graditve. Že ta podatek pove več kot več strani dolgo opisovanje značilnosti podjetja, saj je iz njega razvidna globoka družbena in strokovna zrelost kolektiva, ki se je znal vključiti v naš gospodarski razvoj.
radbeno podjetje »Ingrad« je še zelo mlado, saj sta minili komaj dve leti, ko se je šest gradbenih gospodarskih organizacij združilo v močno gradbeno industrijsko podjetje. V podjetju »Ingrad« so združena od 1. januarja 1959 podjetja »Beton«, »Graditelj«, »Stavbenik«, »Savinj-grad«, gradbeno podjetje Slovenske Konjice in cementarsko podjetje »Ce-mentnine«. .
Čeprav mlado, ima podjetje vseeno bogate tradicije in izkušnje. 'Dolgoletne zidarske tradicije celjskih in drugih zidarjev ter delovodij so pripomogle, da si je podjetje kmalu pridobilo ugled in zaupanje povsod, kjer je prevzelo gradbena dela. Nekatera od združenih podjetij so delovala že od leta 1945 in ta so nesebično prenašala svoje 'izkušnje na mlajša, pozneje ustanovljena podjetja. Zlasti velja to za bivše podjetje »Beton«, ki je bilo tudi sicer najbolj obsežno, z zelo razvito organizacijo in mehanizacijo.
Sedaj v »Ingradu« združena podjetja so se do združitve nenehno samostojno razvijala in povečevala svojo proizvodnjo vzporedno z razvojem celotnega gospodarstva, ko so iz leta v leto naraščale investicijske naložbe za pravočasno dograditev industrijskih in gospodarskih zgradb, stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Nesluten razmah pa je doseglo novo združeno podjetje, ki mu je uspelo občutno povečati delovno storilnost in letni brutoprodukt. Tega ni bilo težko doseči, potem ko so znatno zboljšali organizacijo v proizvodnji, strukturo osnovnih sredstev, organizirali racionalnejšo uporabo me-
hanizacije in zboljšali delovno disciplino. Brutoprodukt, ki ga je ustvarilo 2298 oseb, je porastel od približno 2,3 milijarde din v letu 1959 na nad 3,1 milijarde din v letu 1960 z malenkostnim povečanjem števila delovne sile — za 61. V letošnjem prvem oolletju pa je bil dosežen pri 1.915 zaposlenih brutoprodukt v višini 1,3 milijarde din. Vendar bodo glede na to, da v prvem polletju dosežejo maksimalno le 40 “/o letnega piana, znašal letošnji brutoprodukt okoli 3,3 milijarde din.
¥5 navedenega' izhaja, da je bruto-■ srodukt na zaposlenega nenehno na-raščal. Medtem ko so še leta 1959 ustvarili na zaposlenega 999.000 din, se je povzpel ta znesek v letu 1980 že na 1,135.000 din in letos še na več. To pomeni, da se je povečal bruto-produkt na zaposlenega v letu 1960 za 36 °/o nasproti prejšnemu letu in v letu 1961 za nadaljnjih 30 “/o.
Vskladu s tem je naraščala delovna storilnost. Kaj kmalu je kolektiv spoznal, da je njegov prispevek družbi in samemu sebi tem večji, čim več proizvede z boljšimi stroji, čim boljša je zaščita pri delu in čim boljša strokovna izobrazba. Zato je delovna storilnost v »Ingradu« hitreje naraščala kot v drugih podjetjih, tudi precej hitreje od jugoslovanskega povprečja. Tako se je delovna storilnost povečala v letu 1960 za 18 »/o in v letošnjih prvih osmih mesecih za nadaljnjih 12 °/o.
S čutom vestnega in dobrega gospodarjenja je kolektiv nenehno tehtal, kaj mu nudijo lastna sredstva za napredek podjetja. Po skrbnem
poudarku je vedno več namenjal za nabavo mehanizacije, ne prezirajoč pri tem tudi potrebe družbenega standarda delavcev.
Navzlic temu, da je malo podjetij v okraju storilo toliko za standard kot »Ingrad«, saj je za svoje delavce dogradil v letu 1959 in 1960 dva moderna samska domova za sezonske delavce, 3 stanovanjske bloke za družine, v letu 1960 ustanovil lastno stanovanjsko zadrugo za gradnjo 50 stanovanj, kateri pomaga podjetje s posojilom, uredil na vseh gradbiščih lastne restavracije in primerna bivališča za svoje delavce, ustanovil v okviru sindikalne podružnice športno in kulturno-prosvetno društvo, organiziral varnostno službo in zdravstveno zaščito v lastni najsodobneje urejeni ambulanti kakor tudi poskrbel za oddih svojih delavcev v Piranu (tu imajo stalni počitniški dom z 42 posteljami) in Malem Lošinju, kjer je camping naselje s 16 posteljami, ugotavljamo na pod lagi objektivnih pokazateljev, da st skrbeli tudi za izobraževanje in večanje in mehanizacijo proizvodnih zmogljivosti.
več tečaji in seminarji je »Ingrad« vseskozi izpopolnjeval strokovno znanje svojih delavcev. Lani in letos so organizirali seminarje za zidarje, strojnike, polkvalificira-
ne delavce po strokah za pridobitev kvalifikacije in seminarje za splošno izobrazbo. Razen z lastnimi seminarji skrbi podjetje za dvig strokovnosti tudi s šolanjem delavcev na rednih in sezonskih šolah.
Jiflodjetje »Ingrad« je popolnoma us-I posobljeno za vse vrste gradbenih del nizke in visoke gradnje, kot
n.	pr. za gradnjo industrijskih, stanovanjskih in drugih objektov družbenega standarda, rekonstrukcije, gradnjo cest, mostov in podobnega. Razen te osnovne dejavnosti opravlja podjetje projektiranje vseh vrst objektov v lastnem projektivnem biroju za potrebe lastne proizvodnje in za zunanje naročnike. Podjetje ima v svojem okviru več obratov, in sicer obrat za zemeljska dela, beto-nerski obrat, tesarski obrat za opaže in odre, fasaderski obrat in zidarski obrat. Zidarski obrat je širši in nadzoruje vsa dela, ostali obrati pa delajo v odnosu do tega obrata kot obrtni obrati. Vsi obrati razen zidarskega, ki ostane na gradbišču od pričetka do konca graditve, so premični in se selijo z objekta na objekt.
Vzporedno z glavno dejavnostjo so rešili tudi vprašanje obrtnih zmogljivosti, ki so bile prej, ko so poslovala podjetja še ločeno, vedno premajhne. Podjetje ima v svojem sestavu delavnice za mizarstvo, stavbno ključavničarstvo, kleparstvo, elektrc-monterstvo, steklarstvo, teracerstvo, delavnice za umetni in naravni kamen, betonske polizdelke itd. V sklo-
pu podjetja so tudi kamnolbm, pe-
skolom, gramoznica in obrat za proizvodnjo betonskih votlakov, cevi in drugih betonskih elementov. Posebej je organiziran obrat za mehanizacijo, kamor spadajo avtopark, strojni park, elektroservis in remontne delavnice.
Podjetje deluje na zelo obsežnem področju, zato je organizacijsko razdeljeno na sektorje po področjih različnih okrajev oziroma industrijskih središč. Table z imenom »Ingrad«! kot izvajalcem gradbenih del je moč najti na gradbiščih v Celju, LjubLa-ni, Slovenskih Konjicah, Savinjski dolini, Zasavju in drugod.
Po perspektivnem načrtu se bo »Ingrad« še nadalje razvijal in krepil, saj ima gradbeništvo pred seboj velike možnosti in naloge. Seveda bo to mogoče doseči s povečanjem investicijskih vlaganj v nakup novih strojev in opreme, povečanjem obratov za proizvodnjo gradbenih montažnih elementov, industrializacijo proizvodnih postopkov in nadaljnjim naraščanjem delovne storilnosti. Posebno skrb bodo posvetili ukrepom za zboljšanje poslovanja in izpopolnitev sistema spodbudnega nagrajevanja.
Kolektiv gradbenega podjetja »Ingrad« si je torej za bodoče naložil še velike in odgovorne naloge, kar bo terjalo od njega velikih naporov. Prepričani smo, da bo to zmogel. Poroštvo za to je njegovo dosedanje delo.
mitar miloševič
, Počasi se je spuščal na zemljo mrak ^ zabrisal odgovor na vprašanje, ali 1 Gojkič zagorel in ugasnil v trenutku votlosti ali človeškega ognja in veli-
« Na stotine četnikov je hrepeneče Kalo na večerni mrak, da bi izginili njem ter jo ubrali po tihih hostah jj® Proti Morači ali h Komom. Tisto Sqc 3e kopnela četniška fronta, enote v ,.se redčile, mnogi ognji so dogore-*> ker ni nihče več nalagal nanje. .Zaman so četniški komandanti ho-11 okoli svojih vojakov in jim govo-1 ° strašni nevarnosti, ki se ji izpodbijajo, če se bodo ločili od enote.
^an so grozili, prosili in spet grozili, ®hian so jemali v misel kralja in do-^vino.
„ sPeta, ki- je prišla mimo studenca, je dr'	ln druge štiri mrtve ofi-
jj. le- Nikomur ni prišlo na misel, da sj ^Sotovil, kako se je zgodilo, nihče Ijj,?11 ogledal ran in lege trupel, vsi so tj11 Prepričani, da so jih postrelili par-tak nSki lzvldniki, zlasti še, ker sta že Pot°, krožile govorice, da se vsepovsod ter .i° partizanske izvidnice, trojke diverzantske enote in skupine, ta 1° je potrjevala Mij atova smrt, o bi je pričal boj na Veruši, pa spopad j.. Tari in vse tisto, kar se je bilo zgo-Sq 0 Prejšnjo noč in tisti dan. Ljudje j .drgetali od strahu, vsi so se ukvar-p y, z eno samo mislijo: zbežati čim d® od te doline groze in strahu, j. Lasiča so obvestili o smrti njegovih gj Jd najboljših oficirjev. Njegove oči “uoko v jamicah so se zabliskale, s bujenimi zobmi je ugotavljal, da je Je§ov načrt propadel, še preden so ga ,?celi uresničevati. Tako so propadali

njegovi načrti.
jjt SkUpina četnikov je šla po gozdu v.?« Potoku. Na vse strani so prisluško-Nk 1k Pazdi, da bi nikogar ne srečali. Prisl i stezi so obstali in ponovno slH • nili’ preden, so se odločili za neko Dl čezni°- Ze so se premaknili, SP. zaznali ženski glas.
Ijditreje, Rosa,« je rekla Stanka. etniki so ju spustili mimo, potem
Pa
prj, u__®e odpravili za njima, tiho kakor i2V;-?zni. Uporabili so ju kot neke vrste iisig n^co- Slišali bodo, če ju bo kdo so si rekli, hkrati pa so skrbno h da bi jih dekleti ne opazili, je ^nalu so bili pred kolibo, v kateri h6ve Prasketalo na odprtem ognjišču, tg, četnikov je oprezovalo okoli baj-, nledem soju ognja, ki je prihajal
se je vrnila v kolibo, so se
leSg* °dprta vrata in skozi razpoke v čila 1 steni> so videli Roso, ki je vla-koip ST P°dstrešja dolge, gladke jelove
PreVlVlKo
jdno približali.
s.° tik pri podbojih in gledali Ha j, , ’ v^i sta sredi bajte zlagali kole, s Širok nih nosij0 seno, ter jih ovijali ko volneno odejo in z motvozom.
^	'fs sssrr j- s s u
»Kaj pa delata?« ju je vprašal četnik.
Dekleti sta poskočili in se prestrašeno ozrli k vratom. Presenečenje in strah sta jima sijala iz oči.
»Saj to je tista iz mlina,« je rekel četnik. Bil je Čirko, redkobradi fant, mlina v Levi reki.
»Sumljiva reč. Postavi stražo, z dekletom se bo treba pogovoriti,« je rekel najstarejši četnik.
Trije so vstopili, drugi pa so se poskrili na vseh koncih kolibe.
Čirko je čepel ob ognju in gledal prestrašeno Stanko. Najstarejši četnik je stopil k njej.
»Kaj delaš tu? Kaj si počela v Levi reki? Govori! Komu pripravljaš ta nosila?«
»Saj niso nosila! Hoteli sva odnesti posteljo in druge reči, ker hodi tod mimo mnogo ljudi in je nevarno,« je rekla Stanka, ki se je brž znašla.
»Lažnivka!« je revsnil četnik.
»Ne lažem,« je rekla Stanka in ga kljubovalno pogledala.
»Komunistična vlačuga! Ti že pokažem! Čirko, zveži jo!« je vpil četnik. »Pa tole drugo tudi!«
Tedaj je Rosa skočila k vratom, jih odprla in smuknila mimo četnikov, preden so se dovolj zbrali, da bi jo zadržali. Zavpili so, nekdo je ustrelil za njo, Rosa pa je že tekla ob potoku. Bila je hitra in gibčna kot srna.
Ko je prišla do tovarišev v kotanji, sta jo prestregla Mašan in Jakša. Slišala sta strele in ugibala, kaj jima je storiti.
»Stanko so prijeli! Četniki so vdrli v kolibo!« je povedala Rosa.
»Koliko jih je?« jo je vprašal Mašan.
»Kakih deset!«
Mašan je molčal.
»Kaj bomo storili? Moramo ji... Četniki jo bodo...« Rosa si ni upala izgovoriti misli.
Mašan pa je še vedno molčal. Vedel je: v neposredni bližini je njegova sestra v smrtni nevarnosti. Mučili jo bodo, morda jo bodo ubili, ali pa jo bodo odpeljali v gmajno in... Mašan ni mogel te svoje misli izoblikovati do konca. Na drugi strani pa je čakala brigada, čakala so tri mesta in mnogo vasi, čakalo je na tisoče mož, žena in otrok, vsi so čakali na besede, od katerih bo odvisno njihovo življenje.
Če zdaj steče sestri na pomoč, mu bo uspelo ali pa ne. Lahko bi padla ali bila ranjena oba, on in njegov edini še zdravi tovariš. Potem bi brigada zaman pričakovala svojih pet borcev, ki jim bo zaupala pomembno nalogo in se popolnoma zanesla nanje.
Molčal je tudi »vaški stric« Jakša, ki so se mu potile prevelike dlani. Tisti trenutek ga je imelo, da bi s svojimi krepkimi prsti podavil mnogo, mnogo ljudi. Obhajala ga je nepremagljiva sla, da bi ubijal, da bi s tujo krvjo ublažil
bolest zaradi Mijata in bojazen za dekle in njeno čast. Nenadoma se je zganil.
»Mene pusti tja, Mašan, prosim te,« se je tiho oglasil. »Kot kača, kot lisica, kot duh bom. Ne bom padel, podrl pa jih bom dvajset. Ti ostani pri Radu, skrij ga in se vrni v brigado!«
»Če kdo mora iti, sem to jaz,« je rekel Mašan.
Jakša, pa je že stekel. Zaman ga je Mašan polglasno klical in mu ukazoval, naj se vrne.
»Pa pojdi še ti, Mašan,« je rekel Rade.
.Mogoče so bile prav te besede tisti drobec na tehtnici, ki je pripomogel, da se je Mašan odločil, mogoče pa je tisti trenutek spoznal, da bo le bolje, če on in Jakša skupaj poskusita rešiti Stanko. Morda je mislil tisti hip, da bo prigada že kako izvedela, da prihajajo Nemci. Potem ni bilo več časa za razmišljanje.
V nekaj skokih je dohitel Jakšo, nato sta se molče napotila drug za drugim. Še preden sta se približala kolibi, sta spoznala, da je prazna. Pohitela sta ob potoku in kmalu zagledala obrise ljudi, ki so stopali drug za drugim.
Tiho sta šla za njimi in skrbno pazila, da bi ju ne slišali.
»Hitreje, kača!« sta nenadoma slišala pred seboj.
Vedela sta, da je to namenjeno Stanki. Imelo ju je, da bi stekla, pa sta se premislila, ker bi se lahko zgodilo, da
od nagle hoje navkreber in od tekanja po hribu.
Spoznavala sta, da bosta ?magala v dirki, dobiti pa je bilo treba tudi bitko.
Prispela sta na Katunište, lepo jaso sredi gozdov. Tam so že v turških časih posekali drevje, vse do tja do vdirali kolašinski Turki in vrmoški Arnavti s svojimi roparskimi enotami. Zato so imeli vaščani takšna zatočišča blizu vasi. Tja so spravljali seno, v kolibah pa so čakali, da je minila nevarnost. Zato so izbirali odročne kraje, kotanje pod previsnimi skalami v gozdovih ali dobro skrite globače, kamor je bilo težko priti.
Zdaj so že dolga leta zahajali k takim skrivališčem samo pastirji in še ti le po nekajkrat na leto, da je drobnica pomulila bujno travo, ali pa je zašel tja kak parček na skrivni sestanek v razcveteli dolinici med starimi bukvami in borovci.
Mašan in Jakša sta se skrila za veliko bukev in lovila sapo. V skrbeh sta prisluškovala: četniki bi se lahko na vsem lepem premislili in bi jo z jetni-co ubrali drugam. Potem bi jih zaman iskala v globelih med hribi.
Kmalu je zašumelo listje pod nogami. Vedela sta: prihajajo.
Četniki so prisluhnili, preden so stopili na gozdno jaso. Potem so šli čeznjo na zahodni konec. Meseca sicer še ni bilo, vendar sta Mašan in Jakša videla
Ul,, •
1
bi ju četniki opazili prezgodaj. Potem bi kateri izmed njih zamahnil z nožem po Stanki in že bi se razbežali na vse strani v temo.
»Na Katunište so namenjeni,« je Mašan šepnil Jakši.
»Skušajva jih prehiteti! Zaradi Stanke ne morejo hoditi tako naglo.«
Zavila sta ob desnem potoku. Kmalu potem sta lahko tekla, ne da bi se jima bilo treba bati, da ju bodo četniki slišali, ker ju je ločil od njih širok, gozdnat grič. Vedela sta, da je to dirka za Stankino življenje, hkrati pa tudi dirka za tri mesta in vse vasi od Mateše-va do Sandžaka. Morala sta zmagati v tej dirki. *
Še sreča, da jima v temi ni bilo treba ugibati, kam naj gresta. Vsaka stopinja, vsaka ped zemlje tam okoli je bila del njunega otroštva in mladosti, na vsakem večjem drevesu sta bila vsaj po enkrat, na vsakem kamnu sta si vsaj po enkrat v življenju oddlhovala
ljudi na jasi pod zvezdnatim nebom kot črne podobe brez obrazov.
»Kaj bomo s to punco?« je vprašal četnik.
»Zdaj nas nič več ne briga, kaj je delala, plačati pa mora za tisto, ker nas je preslepila pri mlinu in ker je komunistka,« je rekel drugi.
»Ali ste ljudje ali zveri? Zakaj ste me pripeljali sem? Pomislite, kako bi bilo, če bi kdo tako rodil vaše sestre ali hčere,« je rekla Stanka.
»Molči,^ vlačuga! Komunisti bodo tudi naše žene in sestre spravili v .komuno , da ne bo nihče vedel, čigava je katera,« se je'zarežal eden izmed devetih četnikov.
Mašan in Jakša sta vse slišala. Čakala sta, da bodo četniki posedli in da bi ugotovila, kje je Stanka, ker je bilo nevarno streljati, dokler so se vrteli okoli nje. Mašan .je tiščal strojnico k sebi.
»Najprej bi se malo okrepčali,« je rekel eden izmed četnikov. »Ljubezen je prijetnejša, če nimaš praznega želodca.«
Mašan je vzdrhtel. Popadel ga je strašen bes. Zavedel se je, da bi si bil vse življenje očital, če bi se ne bil odpravil reševat sestro. Prepričan je bil, da se ji ne bo zgodilo tisto naj* hujše, zakaj smrt sama po sebi ni tako strašna in se je ljudje najmanj bojijo, kadar najsilneje vihti koso.
Najstarejši četnik je privezal Stanko, da sta bili njeni roki iztegnjeni vsaka k svoji mladi bukvi. To je bil najprimernejši položaj za tisto, kar so nameravali ti podivjani ljudje, ki so že zdavnaj izgubili čut za spodobnost in so bili pripravljeni na vse.
»K njej se bom splazil,« je silno počasi in komaj slišno šepnil Jakša. »Pripravi ropotuljo in zadrdraj, ko bom pritisnil na petelina.«
Zdrsnil je. v travo in izginil med drevjem. Maš^jp je vedel, da bo moral biti Jakša na vso moč previden, kar mu bo vzelo precej časa. V nasprotnem primeru bi četniki slišali in bi bilo vsega konec. Minute so se vlekle v večnost. Legel je tako, da je imel četnike pred cevjo svoje lahke strojnice.
»Ali ima kdo kaj vode v čutari?« je vprašal1 četnik.
»Na,« je rekel drugi, »napij se, jaz pa bom še k dekletu, da bo tudi ona dobila kak grižljaj.«
»Ne dotikaj se je,« se je zasmejal tretji. »Žrebali bomo, kdo bo prvi, potem pa lepo po vrsti, kakor bo pokazala kocka.«
Mašan se je tresel od nestrpnosti. Videl je četnika, ki je napravil tistih pet korakov k Stanki, takoj potem pa se je zamajal.
»Aaa! Ubil me...« Med krikom so se mu besede trgale iz grla.
Mašan je vedel, da je Jakša uporabil nož. Zdaj ni bilo več treba čakati na strel iz puške. Dvignil je kopito strojnice k bradi, grobo pomeril in pritisnil na . sprožilec.
Rezki rafal je odjeknil po gozdu. Četniki so se zdrznili, trenutek kasneje pa se jih je nekaj že znašlo. Začelo je pokati. Slerili so proti Stanki, ker so po kriku svojega tovariša sodili, da jim grozi nevarnost predvsem s tiste strani. Jakša je prerezal vrv na Stankini roki in jo potegnil proti gozdu.
»Ne! Roko mi bo odtrgalo, k drevesu je privezana!« je vpilo dekle.
Šele tedaj je Jakša spoznal usodno napako. Pognal se je k drevesu, da bi rešil še drugo roko.
Takrat so odjeknile četniške puške, katerih pok se je jasno ločil od Maša-nove lahke strojnice. Jakša se ni menil za nevarnost. Otipal je vrv na deblu, krepko sunil z nožem in potegnil Stanko k sebi. Nenadoma je začutil, da hoče Stanka iztrgati roko iz njegove dlani.
»Kaj je?« jo je vprašal.
. »Zadelo me je... Ne morem,« je rekla.
Stisnil jo je k sebi, si jo naložil na pleča in se začel plaziti. Krogle so žvižgale med vejevjem. Četniki so se sicer umikali, dva ranjenca pa sta še vedno streljala.
»Bratje, ne puščajte naju tu! Si-meun, prosim te pri bojm in pri svetem Jovanu!« je vpil eden izmed ranjenih četnikov.
Pred drdranjem iz lahke strojnice pa je šest četnikov bežalo vsak na svojo stran. Tako je mislil vsak izmed njih, da je njemu edinemu uspelo uiti.
»Oj, Jakša!« je poklical Mašan.
»Že grem! Stanka je ranjena,« se je odzval Jakša.
»Ali je hudo?«
»Ne vem.«
»Tu počakajta!«
Spored RTV Ljubljana
PONEDELJEK
g 2. oktobra
^8-00 Dobro jutro! (pi-Jpasbeni spored) — ^o^.' j* Nekaj domačih — Nožp ’ ? Reklame 8.05 Zbora P- v. Slavka
Cl^a in mn
in moški zbor >»Ka-
Jlov	Dobrne — 8.30 Iz fil-
SJasbenlh revij — 8.55 rUba- ,otroke 9.25 Do-jv operni koncert — aVnl potpuri — 11.28 i 00	vlola’ violončelo —
^'»nsanobel Srečka Draž.i-J? ls.251?',15 Kmetijski nasveti Melodije za opoldne — vasba Obvestila in zabavna JJHts	13.30 Med skladbami
nei slavka Avsenika za-S^Car 33 nar°bnih Tone Ko-»	13-55 Engelbert
{0t>tia ainck:	Mavrska rap-
];sUta,r' 14.35 Naši poslušalci ha15 Oh, ln Pozdravljajo ■-AvHa oj’estUa, reklame in za-
\?vci ®lasba 15.40 Domači it 1	ne glasbe — 10.00
i8S(l potniki na tujem -riiUb'ianV'1 Posnetki na RTV ^Nik -	17-M Lokalni
~~ iiTn., 1L13 Šoferjem na S et>rhh d'°0 Obisk jpri čeških
’LB ,r., 'X
m?Sba ^re!?lame in zabavna t,«	^ 18.30 Radijski dnev-
žj	Ponedeljkova	pa-
ki"0 Si—Zabavnih melodij ponižni koncert S Jdla Leipzig — ».ii.iio r°6ila i^ba ~ 24 ()0 Zadnja
zaključek oddaje.
TOREK
3. okfobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—
5.30	Nekaj domačih — 6.30—6.40
Reklame — 8.05 Operne uverture —■ 8.30 Pojo zabavni zbori in vokalni ansambli — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Harfa in kitara — 9.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet — 10.15 Pri dunajskih klasikih —	11.00
Kvartet Jožeta Privška — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Bedrich Smetana: Furiant in drugi češki plesi — 12.00 Glasbena oddaja za otroke — 12.16 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Junakinje iz oper Giaco-ma Puccinija — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Od Triglava do Ohrida — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Rafael Romero in Juanito Varea pojeta španske pesmi — 19.00 Počitniška zgodba — 16.20 Vaša popevka za -Opatijo 1961«. — I. del — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Z domačih glasbenih poljan — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Vaša popevka za -Opatijo 1961«. — I. del — 18.45 Ljudski parlamčnt — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje komorni zbor Radia Sarajevo — 20.30 Radijska igra — 21.38 Boris Papan-dopulo: Amfitrion. uvertura — 21.48 Zvočni kaleidoskop —
22.15	Frank Martin: Osem preludijev za klavir
SREDA
4.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25-—5.45 Nekaj domačih —	6.30—6.40
Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Zvočna ruleta — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Od Save do Morave (hrvatska in srbska glasba) — 10.15 Zabavne melodije — 11.00 Češka in sovjetska zabavna glasba —
11.30	Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Primož Ramovš: Simfonietta — 12.00 Zadovoljni Kranjci igrajo — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba -» 13.30 Nekaj posnetkov pihalnih godb v Novi Gorici — 13.50 Drugi in tretji stavek iz Mozartove sonate v D-duru za dva klavirja — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbena medigra — 14,40 Skladbe Janka Ravnika — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 13.40 George Gershwin: Porgy in Bess, 'simfonična slika — 16.00 Radijska univerza
16.15	Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Vedre, melodije — 13.30 Nekaj zborovskih skladb Rada Simonitija — 18 45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — U.30 Radijski dnevnik — 20,90 Vaša popevka za -Opatijo 1961« — n, del — 21,00 Naši operni solisti pred mikrofonom 22.15 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno -— 23.05 Nočni koncert — 24.00
za teden od 2. do 8. oktobra 1961
ČETRTEK
5.	oktobra
5.00—8;00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—
5.30	Nekaj domačik — 6.30— 6-40 Reklame — 8.05 -Drobnica« (Jutranji spored slovenske glasbe) — 8.40 Glasbena oddaja za cicibane 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo —'9.25 Ob obalah južnih morij —
—	10.15 Iz zakladnice Gaetana
Donizettija — 11.00 Kvartet Milana Stanteta s pevci n.15 Branje za vroče dni — n.35 Od valčka do sambe _ 10.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.13 obvestila m zabavna glasba —■ 13.30 Popularne orkestralne melodije — 14.05 Od tod in ondod — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	20 minut z -Veselimi
Planšarji« — 16.00 • Kvintet Jožeta Kampiča in Ljubljanski jazz ansambel — l^—O Operni koncert — ' 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Hitri prsti _ 17.33 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 7315 S sporedov Britanskega radia
—	18,45 Poletni kulturni zapi-
ski — 19.00 obvestila, reklame in zabavna glasba — 19,30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —	20.45 Glasbena
medigra —20.50 Literarni večer — 21.30 Tri partiture Lucijana Marije Škerjanca —
22.15	Nočni akordi — 22.50 Ja-nos Decsenyi: Pastoralna so-natina za flavto in klavir
SOBOTA	NEDELJA
PETEK
6.	oktobra
5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— , 5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame —	8.05 Glasba ob
delu 8.30 Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 5 v D-duru — 8.55 pionirski tednik —	9.15	zabavna
glasba^— 9.25 Operna matineja
—	10.15 Naš zvočni magazin —
11.00	Lučka Kuratova pri harfi
—	11.10 Blaž Arnič: Tri pripo-
vedke za klarinet in klavir —
11.30	Zabavni orkester -Mantc-vani — 12.00 Vaški kvintet s pevskima paroma — 12 15 Kmetijski nasveti —	12.25 pisani
zvoki z Dravskega polja —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Trio orglic Andreja Blumauerja — 13.45 Baritonist Ettore Bastianini — 14.00 Radijska šola za nižjo stopijo — 14.35 Poljska zabavna glasba —
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana —
16.00	Športni tednik —	16.20
Radi bi vas zabavali -« n.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Orgle in orglice — 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — Madžarske narodne pesmi — 18.45 xz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvofaka -
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba
7.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisarn glasbeni spored) — 5.10—
5.30	Nekaj domačih — 6.30—
6.40	Reklame — 8.05 Pošterček v mladinski glasbeni redakciji
—	8.30 Plesni zvoki — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester —
10.15	Ali vam ugaja — 11,00 Melodije za sobotno dopoldne
—	12.00 Nastopa Vaški kvintet
—	12.15 . Kmetijski nasveti — 12.23 Slovenske narodne — 12.45 Zabavni orkester Alfred Scholz —■ 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15,15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Božidar Kunc: Tri epizode za klavir in godala — ‘16.00 Humoreska tega tedna — 18.20 Zabavni orkester Raphaele —
16.40	Moški komorni zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik
—	17.15 Majhni ansambli —
17.30	Po kinu se dobimo —
18.00	4. deianje opere Carme<1 Georgesa Bizeta — 18.20 Vedri zvoki — 18.45 Okno y svet —
19.00	Obvestila, reklame in za-
bavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1961« —	22.15
Oddaja za naše izseljence — 23.05—01.00 Zabavne melodije »Opatija 1961« — Finale razpisa Jugoslovanske radiotelevizije za popevke
8.	oktobra
6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Vidošič: Dalmatinske uverture — -7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra 8.26 Iz albuma skladb za otroke — 8.41 Orkester Mantovani — 9.05 v novi teden z zabavno glasbo — 9.45 Franci Sturm: Pet malih skladb za klavir — 10.15 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Slovenske narodne v raznih izvedbah ra razne okuse — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Mitja Kreft: Povest o generacijah — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za našo vas — 13.50 Lepe melodije- z vejikimi zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. — 13.15 Reklame — 15.30 Majhen operni mozaik — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Zabavne melodije za vse — 21,00 Športna poročila — 21.10 Franz Schmidt: Simfonija št. 4 v C-duru — 22.15 Plesna glasba — 23.00 Poročila — 23.00 Trije veliki operni odlomki — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
DELAVSKA ENOTNOST - Štev. 39 - 30. septembra 1961
|	OZIMNICA
Illllllll!lll!lllll!lll!llllll!l!l!lll|]||||l!lllllll!llllllllllllllllllllilllll!lll!llllllll||||||l!!l|l!ll!lll!ll!ll!l|||!lll!llll!lllll!!!!l!lll!lll!HI
Zla slutnja
%mm$[	^ #
- po prstnih odtisih sodeč, imate spet nekaj 'novih moči!
Servis? Tamle spodaj je — samo dvomim, če danes še sprejemajo!
-ft
Če ho pa še ropotalo, vam bomo prihodnjič poskusili zamašiti ušesa.
— Oh, mojster, kako sem vesel, ko vidim, da je moj motor končno le popravljen!

— Kakšen osemurni delavnik! Če pogledate račune, boste videli, da sem danes ha vsakem od teh delal po osem ur!
Tone, zdaj se pa le zbudi — mojster že nekaj sumi!
=
Kajne, saj boste lahko najprej pogledali moj avto?!
1	2	3	4		5	6	hi	?	8		<3	10	11	^ l
13				m	14		15		E					1
					m	19				20	m	2i		I
		22			23			m	24		25			
P	26	P	2?				m	28				m		m
29		30				m	31					32	m	33
34			1	35		36			m	V			38	
39			40	m	41				42	m	43			P
44								4S						i
Križarka
Vodoravno:	1. vrsta bolezni, ki
nastane zaradi pomanjkanja vitaminov, 7. velik ptič z značilnim kljunom, ki živi ob močvirjih, 13. sestavni del svetilnega plina, 14. področje mohamedanske vere, 16. teža ovitka ali posode, 17. pripadnik, azijskega ljudstva, 19. mesto v Črnogorskem primorju, 21. stoletje, 22. starorimska visoka šola, 24. naklep. 27. omotan, 28. skupni izraz za zrak nad nami, 29. svarilo, 31. slaščičarski izdelek, 34. kradljivec. 35. enakomerno ponavljanje, 37. rekrutaci-ja, 39. vrsta rjave barve, 41. naš znani pevec popevk (Vice), 43. prostor v gledališču, 44. poglavje v knjigi, 45. čarovnik.
Navpično: 1. del noge, 2. grška črka, 3. prečni drog v kozolcu, 4. strokovnjak za zgradbo človeškega telesa, 5. japonska dolžinska mera,
. 6. zelo vdržen človek, 7. izraz pri
šahu, 8. prebivalec stare Ljubljane, 9. začetnici slovenskega pisatelja (»■Visoška kronika«), 10. poživilo, 11. borišče, 12. nikalni prislov, 15. živalska maščoba, 18. lovski okoliš, 20. judovski učenik, 23. glavno mesto v stari Asiriji, 25. orodje za določeno obdelavo kovin, 26. nakaza, 28. brezupna šibkost, 29. od vode obdan kos celine, 30. sveženj slame ali sena, 31. izdelovalec kruha, 32. obseg kroga, 33. geografski pojem, 36. tok za puščice, 38. vrv, 40. avtomobilska oznaka reškega okraja, 42. začetnici pomorščaka, po katerem je dobil ime Novi svet.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. portal, 6. Sci-pio, 11. ab, 12. aragonit, 15. os, 16. kop. 18. Iberec, 19. ona, 20. trop, 22. Anit, 23. umit, 24. tat, 25. en, 26. aha, 27. oker, 29. utor, 31. okop, 34. top, 35. kriket. 37. aba, 38. et, 39. krokodil, 41. er, 42. pesnik, 43. Iliada.
Dopisna šola
UUBLifiM, LJKOMRJEVfl 3
Razpisuje vpis v:
I. letnik dopime tehniške srednje šole:
a)	pripravljani tečaj
b)	strojni oddelek
c)	elektriški oddelek
d)	kemijski oddelek
e)	lesni oddelek
I. letnik dopisne ekonomske srednje šole dopisno administrativno šolo dopisni strojepisni tedaj
I. in II. stopnjo dopisne splošnoizohraževalne šole (osemletka)
L stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik
Šola je namenjena predvsem elanom organizacije Zveze borcev, vanjo pa se lahko vpišejo tudi člani Zveze sindikatov. Pričetek šolanja za vse šole bo v začetku meseca oktobra. Prijave pošljite do 12. oktobra 1961 na naslov: DOPISNA ŠOLA, Ljubljana, Likozarjeva 3, p. predal 106/11.
Program, prijavno tiskovino in podrobna navodila za vpis in šolanje na Dopisni šoli proti plačilu 50 din dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva 3.
Ustne informacije daje vodstvo šole po telefonu štev. 30-043, za posebne pismene informacije pa priložite znamko za odgovor v znesku 25 din.
l!!l!ll!!ll!lll!!l!!!lil'!lll!ll!llllllll!lll!{|JII!!!!l!l!illlll!llllllllji!!l!llllllll!ll!!l!lll!!!l!lll!!lllllll!!!lll!l!!!llll!l!ll!!lll!lllllllllllll!l!!ll!lll!lllllll!l!lllIl
Plačevanje po učinku je zelo kompleksno vprašanje, zalo tudi ni čudno, da vzbuja neštete žolčne polemike in diskusije. Diskusije So v tem, da eni trdijo, kako je pri drugih vse lahko iri enostavno 'in kako je v vsakem konkretnem primeru strahovito komplicirano. Na primer takile zaključki:
»Lahko je proizvajati po učinku čevlje. Mnogo teže je proizvajati krožnike. Potrošnik niora kupovati čevlje avtomatsko. S krožniki je drugače. Pred vojno se je prodalo mnogo več krožnikov kot sedaj. Razlog je zelo enostaver).. v tistem času je zakonski par v prepirih v dvajsetih letih zakona razbil več garnitur krožnikov. Danes ne razbijajo krožnikov, ampak se enostavno ločijo. Poleg tega proizvajajo tudi krožnike iz plastične mase!«
Proizvajalci čevljev . imajo že pripravljen odgovor:
»To je delno točno, vendar je treba vedeti tudi to, da je vedno večji razvoj rpotoriza-cije pogoj za slabšo potrošnjo čevljev.«
Zdravniki: »Ker delamo po učinku, je lahko suho toplo leto za nas strahovito defirit-no, ker ni dovolj prehladov Pri zobozdravnikih ni tako: ljudem se kvarijo zobje ne glede na vremenske prilike.«
Zobozdravniki:	»Zato pa
nam nikoli ne pade sekira v med z epidemijo azijske gripe ali z masovno zastrupitvijo s sladoledom!«
V teku so velike diskusije, kako uvesti plačevanje po učinku v nekih drugih strokah kot na primer v gledališču. Igralce zelo boli dejstvo, ker pri njih še ni dokončno urejeno to vprašanje. Da pa bi bili v tem smislu na tekočem, delajo po učinku v radiu, filmu in televiziji.
jevanja po učinku. Po uvedbi pride najprej do fluktuacije delovne sile, ker vsi nezadovoljneži ugotovijo, da je najbolje, če se zaposlijo v bankah komunalnega tipa.
S prvo reorganizacijo se ta banka spremeni v > banko splošnega tipa in ko se uvede nov način plačevanja po učinku, traja to samo do nove reorganizacije, ko se banke klasificirajo ■ v razne kategorije od splošnonarodne do občinske in zadružne.
MIRKO TRIŠLER:
Poišči učinek
Ne vem, ali je že uvedeno nagrajevanje po učinku v DOZ, toda zavarovanci avtomobilisti in motoristi kar tekmujejo v povzročanju škode, kot bi bili zato nagrajevani z nekimi specialnimi stimulativnimi učinki.
V bančni stroki so že začeli z različnimi eksperimenti. Škoda je samo, ker se eksperimenti iz objektivnih razlogov predčasno ukinejo: zaradi ne-številnih organizacij in reorganizacij bančnega sistema.
Na primer v neki banki uvedejo specialni pravilnik nagra-
Na ta način tudi v bankah ni jasen princip plačevanja po učinku.
Seveda je bilo mnogo zelo zanimivih eksperimentov.
V neki banki delata dva uslužbenca, njuni mizi se stikata, imata isto delo in seveda tudi isti učinek.
Ko so začeli s poizkusnim nagrajevanjem po učinku, se jim je zazdelo, da smrdi učinek dveh sosednjih miz po »uravnilovki«.
To je bilo potrebno na vsak način preprečiti in seveda so tudi našli način.
Z analizo delovnih mest so ugotovili, da uslužbenca nista dokončala šol. Eden ni dokončal ekonomske fakultete, do-čim drugi ni prilezel niti do mature v gimnaziji.
Pri obračunavanju točk so ugotovili, da je zopet prišlo do »uravnilovke«, ker sta oba, ne glede na razlike v življenje^ piših, dobila enako število točk.
Tudi to težko vprašanje so naposled rešili. Uslužbencu z nedokončano gimnazijo so odvzeli trideset odstotkov od vsake točke, naj se spomni mladostnega greha, ker je odšel v banko, namesto, da bi najprej maturiral v gimnaziji.
Dva dni . za tem, ko je ta nesrečnik, iz obupa ' maturiral, je bil ta sistem ukinjen: Sklenili so, da se delovni učinek ne bo meril več po šolski izobrazbi.
Seveda, zaradi vseh teh iskanj potrošniki niso začutili sprememb v našem bančnem sistemu. Denarne nakaznice še vedno potujejo preko banke najmanj štirinajst dni. Kljub temu se ne sme reči, da ni bilo ničesar storjenega, podjetja so dobila nalogo, da morajo izvrševati vsa denarna izplačila samo preko banke, a pod nobenim pogojem preko pošte, ki to delo opravi v enem dnevu.
Razdelili smo nagrade
Slika, ki smo jo objavili v zadnji številki in ki prikazuje golobe, ki se neovirano sprehajajo po vrečah s semeni na ljubljanskem živilskem trgu, je pri naših bralcih vzbudila veliko zanimanje, saj so nas kar zasuli s podpisi. Toda skoraj vsi so se opredelili za podpis »Samopostrežba«, tako, da tega pri nagradah nismo mogli upoštevati. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, pa morda drugič več sreče.
Komisija se je odločila, da dobi prvo nagrado 1500 dinarjev Ivan Krempl iz Maribora za podpis SANITARNI INŠPEKTOR NA DOPUSTU, drugo (1000 dinarjev) Ladislav Presečnik iz Raven za podpis: Med golobi: Kaj misliš, ali so tudi naš obrok vkalkulirali v prodajno ceno? in tretjo (500 dinarjev) Draga Hri-stov iz Liubljane za podpis: KAKŠNA PRILOŽNOST! Nagrajenka iz Ljubljane naj dvigne nagrado v našem uredništvu, ostalima pa jo bomo poslali po pošti.
V NASLEDNJI ŠTEVILKI »DELAVSKE ENOTNOSTI« BOMO ZACELI PRIOBČEVATI NOVO SLIKANICO IZ PARTIZANSKIH DNI. 2E NJEN NASLOV
»Čudna trojka«
DAJE SLUTITI, DA BODO GLAVNI JUNAKI V ZGODBI TRIJE PARTIZANI, KI BODO POSKRBELI, DA BO SLIKANICA ZABAVNA IN ZELO RAZGIBANA.
R I/ J*! TOVASIA IBVISSIIH 18 r*8 i lA VI ElEITtOKEHAISIlH UDEim
ŽELEZ Ni KI-SLOVE NI JA
IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd.
SERVISI: -NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 11
DELAVSKA ENOTNOST - Štev. 38 — 30. septembra 1961
s Danes objavljamo novo sliko, za katero si je treba izmisliti podpis, ki po vašem mnenju p	najbolj ustreza vsebini slike. Najboljši podpisi bodo nagrajeni z 1500, 1000 in 500 dinarji.
H	Pošljite pa jih na naslov naše redakcije, Ljubljana Uredništvo Delavske enotnosti. Kopi-
s	tarjeva 2, do srede, 4. oktobra, z oznako »Nagradna fotografija«.
HUP