[OSREDM 11, •KNJIŽNICAj p ih m s mi CELJE Hegaika Celje - skladišče D-Per 581/1988 5000000289,1/2 g S B"EVILKA 1—2 n (159 — 160) C JANUAR, EBRUAR 1988 C0BI5S o _____________ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in Delovna skupnost skupnih služb Izvažati in še enkrat izvažati (PREDNOVOLETNI POGOVOR S TOV. RUDIJEM KREBSOM, ŠEFOM IZVOZA V POLNILNICI) Če bi prišel od kakšnega zunanjega časopisa, bi verjetno dobil malce treme. Vstopiš v urejeno pisarno, kjer je vse na svojem mestu. Na stenah ne visijo kičaste slike ali neokusni koledarji, ampak slikovni material naših izvoznih poslov. Sprejme te samozavestna oseba, polna elana, obraz pa izžareva eno samo zadovoljstvo. Vesel sem, da te vidim na delovnem mestu, ki je kot ustvarjeno zate, sem pričel najin pogovor. Res, tudi sam sem vesel, da se je ponudila takšna priložnost. Tukaj lahko dejansko uporabim svoje znanje in izkušnje v trgovinskem smislu. Za vse to se moram zahvaliti svojim sodelavcem, ki so me izredno dobro sprejeli. Kakšno je sedaj stanje v izvozu polnilnice, kam vse smo že prišli v evropskem merilu? Najprej bi se posvetil tistim tržiščem, kjer smo že dalj časa prisotni in kjer že imamo svoj renome, posebej kar se tiče zdravilne mineralne vode iz Donatovega vrelca. To razliko moram poudariti, ker na-, stopamo na zunanjem trgu z različnimi imeni. Najdlje smo že prisotni v Avstriji in Italiji. V Avstriji pokrivamo celotno ozemlje, v Italiji smo prodrli le do sredine. Tukaj moramo prodajo razširiti še na jug z izvoznikom VE-LOX. Ta je edini za Italijo, medtem ko imamo v Avstriji dva. (Stachel-Graz, in Bruckler iz Jenersdorfa). Tretje tržišče, kjer smo že tudi dobro plasirani je Zahodna Nemčija. Tukaj smo nekaj manj prisotni na severnem delu države, vendar se bo program dela širil. Nov in še kako pomemben trg se nam je pa odprl z junijem oz. s podpisom pogodbe z uvoznikom PHAR-MACON iz Švice. To tržišče nam je toliko več vredno, saj je poznano kot izredno zahtevno, izbirčno in zahtev-va vrhunsko kvaliteto, kot tudi dosledno izvajanje vseh ostalih pogojev. Vse to smo do konca lanskega leta 100% izvedli. Po informacijah sodeč, oz. na odziv trga smo prepričani, da so nas popolnoma sprejeli. No, tukaj bi te še nekaj vprašal. Ravno za Švico je bilo slišati o težavah pri polnjenju. Kakšne so bile te težave? Specifičnost pri prodaji v Švico je v tem, da kupec pošilja svojo embalažo v**4 Evropska oblika steklenice z navoj-nim zamaškom (zaboje in steklenice), katere pri nas samo polnimo in etikiramo. Problem, ki je bil na začetku je ta, da so njihove steklenice višje od evropske norme, zato moramo za vsako polnitev kompletno linijo prenastavljati. Ob vsem tem rednem izvozu, (če lahko to tako imemenujem), se pa aktivno dela na raziskavi ostalih tujih trgov, ter pripravlja vse potrebno, da bi prišlo še do boljših rezultatov. Tu naj omenim, da je v začetku letošnjega leta predviden začetek izvoza Donata Mg na angleški trg ter v Avstralijo. Nekje v sredini leta pa bi se naj zaključili vsi procesi v zvezi z registracijo še za izvoz v Nizozemsko oziroma v dežele Beneluxa. Švedsko tržišče na katerem smo tudi prisotni že nekaj let, je spet pojem zase, zaradi specifikacije ljudi in dežele. Je prav tako zahtevno, našemu uvozniku firmi SCANJET pa gre počasneje kot smo pričakovali. Kljub temu pričakujemo letos boljšo prodajo, še posebej zato, ker je uvoznik Leto 1988 V stari pratiki stoji, da je številka osem srečna številka in če se skupaj pojavita dve se podvoji tudi sreča in bi morali nestrpno pričakovati mesece in leto, ki je pred nami. Očitno, da se tudi stara pratika lahko zmoti, morda tudi ne, če bo leto 1988 povprečno srečno, kjer bodo nekateri, ko se za... povprečje., spodobi, držali srečo za bujna prša, drugi za r...ep. Kje bomo Jugoslovani, Slovenci in Slatin-čani, si lahko mislimo, pa vseeno ne bi smeli mimo starih modrosti, ki pravijo: — človek je sam svoje sreče kovač, — sreča je kot žarek sonca, bolj ko odpremo okno srca, več je doživimo, — ne išči sreče širom sveta, največja sreča biva doma. In številne druge, ki vendarle poudarjajo in dokazujejo, da sreča ni le dana, pač pa si jo lahko vsak in sleherna skupnost ustvari tudi sama. V tem času, ko se zgrinjajo temni oblaki, ko uničujoče strele že tu in tam udarjajo boleče, je morda najlepše, najbolj optimistično sporočilo in voščilo ob NOVEM LETU: "Zaupajmo vase, združimo moči, znanje in voljo, napravimo voljo, napravimo pogumen korak naprej, čeprav v neznano, naša usoda je v naših rokah!” To ni slepljenje! Kdor pozna preteklost zdrdvilišča in kdor zaupa v naše pridnosti in sposobnosti, ni pesimist, le složnost potrebujemo in tisti zanos vsakega posameznika, ki vodi k zmagam, ki vzbuja zagnanost in ponos. Ker smo takšni; po- gum in srečno! IZ VSEBINE — Dobitniki priznanj 2, 3 — Intervju: — Nada Mikulič 4 — Tomo Žgajner 5 — Ivan Pšajd 7 — Golf igrišče 7 — Sklepisamoupr.org. 10 — Podelitev stanovanj v letu 1987 12 — Interna obvoznica 13 — Bili so v Rogaški Giancarlo Pajetta 16 — Majda Sepe, Barbara Šerbec 17 Rogaška na čelu med drugimi angažiral lastna sredstva za promocije in reklamo. Ta obsega praktično vso SKANDINAVIJO. Prodaja naše vode preko (luže) oceana (Amerika, Kanada, Bližnji vzhod) je pravzaprav kampanjska. Kako to misliš? To pomeni, da po naročilu posameznih interesentov prodamo pač naročeno količino. Drugi segment, ki se pojavlja v sedanjem času pa je Avstralija in nekatere dežele Afrike. Te destinacije še proučujemo in se že kažejo možnosti za prodajo zdravilne vode, kot je naš Do-nat Mg. Vzporedno z dejavnostmi - prodaje zdravilne min. vode Do n at Mg na zunanjem trgu, poskušamo najti možnost prodaje Rogaške-Tempel vode. Za Donat ni težav, saj je zaradi visoke vsebnosti M g-ja brez konkurence, medtem ko vlada za namizno mineralno vodo strašna konkurenca. Vsaka dežela ima povprečno po 25 vrst takšne vode kot je naš Tempelj. V situaciji kakršno nam danes piše vlada je edini izhod povečanje izvoza. Baza osnovnih stroškov (papir, steklenice, energija) je sproščena. Kupna moč pa pada. Zato je doma pričakovati v letošnjem letu padec prodaje obeh vod. Čakajo nas odogovorne naloge in več kontaktov na tujem trgu, da dosežemo tako potrebno večjo prodajo proizvodov polnilnice navzven. Tvoje osebne želje v I. 1988? Poslovno in privatno? Ker mi je v prvi vrsti posel, bi želel v svojem kolektivu še naprej tako dobro sodelovanje. Prepričan sem, da bomo z dobrim delom in skupnimi interesi tudi to leto v polnilnici zaključili uspešno. Privatno pa samo obilo zdravja, to pa želim tudi vsem sodelavcem in našim poslovnim partnerjem. Hvala za dragocene trenutke in prijazne besede, z željo, da bi I. 1988 bilo res za vse nas uspešno in zdravo. RUSTI Srečanje ob 29. novembru 26. novembra smo se zopet zbrali na že tradicionalnem srečanju ob Dnevu republike, da bi vsaj za trenutek pozabili vsakdanje skrbi in se v krogu sodelavcev poveselili. Predsednica sindakata je pozdravila prisotne, se na kratko dotaknila problemov in uspehov, ki spremljajo naš kolektiv. Uvajanje novega sistema nagrajevanja v naši sredini ostaja še naprej eno ključnih nalog sindikata. Tudi v preteklem letu smo bili priča zaostrenim gospodarskim razmeram, zato bomo morali skrbeti, da ne bo socialni položaj delavcev iz dneva v dan tako rapidno padal. Glavni direktor je v svojem govoru osvetlil gospodarsko situacijo, uspehe V' našega kolektiva, prav tako tudi probleme, ki pestijo turistične delovne organizacije. Uspehi, ki smo jih dosegli s trdim in prizadevnim delom so nam zaradi tega toliko bolj v ponos. Kot je že običajno za naša srečanja, smo tudi tokrat podelili pisna priznanja, pohvale ter denarna in jubilejne nagrade. Letos smo podelili tudi naziv častnega člana delovne skupnosti Zdravilišča naši dolgoletni, prizadevni in vzorni sodelavki tovarišici Štefki Slivnik. 35. jubilejni Gostinsko turistični zbor Slovenije je bil za naše gostince še posebno uspešen, saj smo želi bogato bero odličij. Vsem udeležencem tega stanovskega tekmovanja, ki so osvojili medalje in priznanja, smo podelili pisna priznanja in denarne nagrade. Tridesetletni delovni jubilej smo tudi letos nagradili s pisnimi priznanji jubilejnimi nagradami. Ker se zavedamo, da je siva povprečnost slab vzvod za učinkovito delo, ki bi vas navdihoval z ustvarjalnostjo, smo se odločili, da izberemo tiste med nami, ki so s svojim delom odstopali od povprečja in bili tako vzor drugim. Le-tem smo podelili pisna priznanja, pohvale in denarne nagrade. Ob zaključku podeljevanja priznanj in nagrad so prejeli iskrene čestitke tudi tisti, ki so praznovali 10- oziroma 20-letni delovni jubilej. Uvodni del nam je s svojim kulturnim sporedom čudovito obogatil New Swing Kvartet z Otom Pestnerjem. Tovariško srečanje so nam ob dobri jedači in pijači polepšali še "Kristali” s prijetno glasbo do ranih jutranjih ur. A. B. Dobitniki priznanj, pohval in denarnih nagrad ob 29. novembru PISMENA PRIZNANJA TOZD Zdraviliška dejavnost -Zdravstvo dr. LAVRIČ Jože TOZD Zdraviliška dejavnost -Gostinstvo DROFENIK Jerica, GRAH Janez, KUKOVIČ Tone, LORBER Barbara, MA-LIŠ Franjo. TOZD Polnilnica FURMAN Olga, KOREZ Mirko, PO-LAJŽER Marija, roj. 1941, POHARC Mirko, SRBČIČ Jožica. Delovna skupnost skupnih služb DROFENIK Jože, ČUGALJ Zinka, HALUŽAN Anica, HERIČ Jože, KOREZ Jožica, POHARC Štefka. PISMENE POHVALE TOZD Zdraviliška dejavnost -Gostinstvo BRAČUN Milica, KRIŽANEC Martina, MEŠIČEK Štefka, OČKO Marija. TOZD Polnilnica GOBEC Ruža, GAJŠEK Amalija, KUN-ŠTEK Dragica, KOSERNIK Franc. TOZD Vzdrževalna dejavnost REP Stanislav, TRAMŠEK Štefka, VODUŠEK Viktor. DS Skupnih služb ŠTEFANČIČ Veronika, VE RK Metka. DENARNE NAGRADE (v znesku 100.000.—) TOZD Zdraviliška dejavnost -Zdravstvo KOVAČIČ Vili, PISTOTNIK Majda. TOZD Vzdrževalna dejavnost GOBEC Terezija. DS Skupnih služb ŠRIMPF Vinko. SEZNAM DELAVCEV ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 10 let delovne dobe v Zdravilišču Rog. Slatina TOZD Zdraviliška dejavnost JUGOVAR Erika, ČEBULAR Erika, HODAK Kristina, OSEK Zofija, ZOR-JAN Karlo, COH Anton, DROVENIK Marija, IVANUŠ Mirko, KRIŽANEC Danica, KROŠEL Erika, OSEK Franc, ŠKODIČ Stanislav, ŠKRABL Ivanka. TOZD Polnilnica GOBEC Danica, GOBEC Karl, KOMAR Milan, KOŽELJ Marjan, KRANJEC Nada,_ ŠUC Stanko, ŽUPAN Dorde, GAČIČ Petar. TOZD Vzdrževalna dejavnost HALUŽAN Ivana, KIDRIČ Ivan, NOVAK Regina. Delovna skupnost skupne službe KITAK Gordana, KOTNIK Milojka, PERKOVIČ Cvetka, ŠIPEC Saša, ŠKRABLIN Zdenka. DELAVCI ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 20 let delovne dobe v Zdravilišču Rog. Slatina TOZD Zdraviliška dejavnost BRAČUN Milica, OGRINC Rozalija, DROFENIK Jerica, MIKSA Darinka, MOČNIK Jožefa, ŠILJEG Gabrijela, ŠMID Magda. TOZD Polnilnica ČEBULAR Franc, HEČIMOVIČ Nikola, POLAJŽER Marija, roj. 1942. TOZD Vzdrževalna dejavnost STRMIČNIK Marjan, STOJNŠEK Janez. Delovna skupnost skupne službe KRIŽANEC Cvetka, PIŠEK Albert. DELAVCI ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 30 let delovne dobe v Zdravilišču Rog. Slatina TOZD Zdraviliška dejavnost BELE Cecilija, LESJAK Vera, ZOBEC Ana. TOZD Polnilnica BUT Marija, KRESNIK Stanko. TOZD Vzdrževalna dejavnost KOREZ Marija, MLAKAR Jože, BRAČUN Franc. Delovna skupnost skupne službe PLEVČAK Danijel. DELAVCI ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 10 let skupne delovne dobe TOZD Zdraviliška dejavnost JUGOVAR Erika, ČEBULAR Erika, HASANOVIČ Sadik, OČKO Marija, OSEK Brigita, PODHRAŠKI Silva, POSAVEC Srečko, TURNŠEK Milan, AN-TOLINC Helena, ČOH Anton, DROVENIK Marija, IVANUŠ Mirko, JEREB Dragica, KRIŽANEC Danica, KROŠEL Erika, NOVAK Danica, PERKOVIČ Marjan, STORJAK Zlatko, ŠKODIČ Stanislav, VRAZIČ Ivan. TOZD Polnilnica BULAŠ Ivo, KOKOL Jožef, KOVAČIČ Franc, KRANJEC Nada, POSILOVIČ Karl, PUH Mirko, ŽERAK Herman, ILIČ Dragoljub. TOZD Vzdrževalna dejavnost CVETKO Edvard, CEROVSKI Janez HALUŽAN Ivana, KIDRIČ Ivan, VOGRINC Jože, NOVAK Regina. Delovna skupnost skupne službe KITAK Gordana, KOTNIK Milojka, PERKOVIČ Cvetka, ŠIPEC Saša, ŠKRABLIN Zdenka. DELAVCI ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 20 let skupne delovne dobe TOZD Zdraviliška dejavnost SMERKE Marija, BRAČUN Milica, OGRINC Rozalija, PAŽON Terezija, FURJAN Dragica, KORAŽIJA Marija, roj. 1932, KRIŽANEC Kristina, MIKŠA Darinka, MUŽINA Marija, PLOHL Franc, ŠILJEG Gabrijela, ŠMID Magda. TOZD Polnilnica HERČEK Edvard, KRIŽMAN Franc, NOVAKOVIČ Davorin, POLAJŽER Marija, roj, 1942, POTOČNIK Adela. TOZD Vzdrževalna dejavnost NOVAK Slavko, SMOLE Ivan, MEDVED Ivan, STOJNŠEK Janez. Delovna skupnost skupne službe BEDENIK Marija, KRIŽANEC Cvetka, DELAVCI ZDRAVILIŠČA ki so v letu 1987 dopolnili 30 let skupne delovne dobe TOZD Zdraviliška dejavnost BLAZINA Angela, GOLEŽ Inka, KRUMPAK Jožica. TOZD Polnilnica MALBAŠA Budimir, POSILOVIČ Josip, ZORIN Florjan (1937), LOVRIČ Božo. Delovna skupnost skupne službe HALUŽAN Anica, KAUČIČ Ana, TRA-TENŠEK Silvestra. DOBITNIKI PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA GOSTINSKEM ZBORU BELOŠEVIČ Žarko, DEBELAK Martin, HUNSKV Janez, KUŽNER Zoran, KLANČNIK Silva, KAMENŠEK Silva, LOTRIČ Jožica, MIKOLIČ Nada, PODHRAŠKI Vera, PIVEC Rezka, PELKO Edo, PŠAJD Ivan, ŠRAML Lojze, ŠKODIČ Stanko, ŠUSTER Marina, TURNŠEK Marica, TOPLIKAR Terezija, TERČIČ Jožica, VREČAR Judita, ZORJAN Marjan, ŽGAJNER Tomo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MURKO JOŽETA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Zdravilišča Rogaška Slatina za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoča žena Greta ter sinova Jože in Robi ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta KRUMPAK JOŽETA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za pomoč, darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala sindikatu Zdravilišča Rogaška Slatina za darovano cvetje. Žalujoča sinova Jože in Martin Gostinsko turistični zbor - doseženi rezultati V eni prejšnjih številk našega glasila smo poročali o pripravah na strokovna tekmovanja na gostinsko turističnem zboru, ki je bil letos 28. in 29. X. v Radencih. Naši tekmovalci so se v vseh strokovnih tekmovanjih izredno potrudili in dosegli zavidljive rezultate tako v ekipnih kot tudi v individualnih tekmovanjih. I. Eno najbolj kompleksnih tekmovanj so bila ekipna tekmovanja. Vsako ekipo sestavlja po en kuhar, en natakar, en slaščičar in en barman. Pri tem mora kuhar pripraviti eno razstavno ploščo in eno glavno jed s prilogo, katera se prav tako razstavi, del te jedi pa pripravi komisiji za pokušnjo. Natakar mora pripraviti svečano omizje, naslednji del naloge pa sledi pred publiko v dvorani, ko mora trančirati jedi (letos je bilo treba tran-čirati perutnino). Slaščičar mora pripraviti en izdelek kot razstavno ploščo, drugi del naloge pa se sestoji iz priprave določne sladice za redni obrok, ki jo pokuša tudi komisija. Barman pripravi določeno pijačo po standardnih recepturah in pripadajočo dekoracijo (odvisno kakšno nalogo dobi od tekmovalne komisije). Drugi del naloge se sestoji iz priprave dolge mešane pijače po lastni zamisli z ustrezno dekoracijo. Pri tem tekmovanju sta Zdravilišče zastopali 2 ekipi in sicer: ekipa Hotela Do n at in ekipa Hotela Sava. Ekipo Hotela Do n at so sestavljali in dosegli naslednje rezultate: Žgajner Tomo - kuhar - dosegel zlato kolajno Podhraški Vera - natakar - dosegla srebrno kolajno Beloševič Žarko - barman - dosegel bronasto kolajno Turnšek Marica - slaščičar - dosegla bronasto kolajno Skupno kot ekipa hotel Donat dosegli srebrno kolajno ozr. 80,95 točk. Ekipo Hotela Sava so sestavljali in dosegli naslednje rezultate: Pivec Rezka - kuhar - bronasto kolajno Pelko Edo - slaščičar - srebrno kolajno Lotrič Jožica - natakar - zlato koiajno Mikolič Nada - barman - bronasto kolajno Skupno kot ekipa hotela Sava dosegli srebrno kolajno oz. 83,03 točke. II. Naslednje strokovno tekmovanje je bilo tekmovanje v postrežbi novoletnega menuja. Za to tekmovanje smo prijavili ekipo taverne iz hotela Zagreb. Ekipo so sestavljali: Zorjan Marjan - šef strežbe, Šraml Lojze - natakar, Debelak Martin - kuhar in Humsky Janez - kuhar. Ekipa je morala v celoti pripraviti in postreči celotni novoletni menu, vsi skupaj in ekipa kot celota so dosegli bronasto kolajno. Za tekmovanje v pripravi slovenskih narodnih jedi smo prijavili kuharje Škodič Staneta in Kužner Zorana. Pripravila sta več jedi pod skupnim nazivom: Božični praznik na Štajerskem kot so ga praznovali naši dedje, sladico pa štajersko mlinčevo potico. Za svoj izdelek sta dosegla 97 točk od 100 možnih, dobila zlate kolajne in v tem tekmovanju postala absolutna zmagovalca. IV. Za tekmovanje v pripravi BOGRAČ GOLAŽA v kotličku pred gosti smo prijavili kuharja Pšajd Ivana. Pripravil je odličen bograč golaž in med 12-timi tekmovalci postal absolutni zmagovalec - dosegel 95,66 točk od 100 možnih in prejel zlato kolajno. V. Za tekmovanje sobaric smo prijavili 3 tekmovalke iz Hotela Donat in Hotela Sava. Pri tekmovanju so se zelo potrudile in dosegle naslednje rezultate: Klančnik Silva iz Hotela Sava - srebrno kolajno in 90 točk Terčič Jožica iz Hotela Sava - srebrno kolajno in 84 točk Toplikar Terezija "iz Hotela Donat -bronasta kolajna 80,65 točk. VI. za tekmovanje recepcionerjev smo prijavili po eno tekmovalko iz Hotela Do-nat in eno iz Hotela Sava. Pri tekmovanju je bilo treba dobro poznati svoj kraj, podjetje, hotel, domovino, delo v turizmu in tuje jezike. Tekmovalci so morali odgovarjati na razna vprašanja na del. mestu receptorja v tujih jezikih. Obe naši tekmovalki sta se odlično odrezali in dosegli: Vrečar Judita - hotel Sava - zlato kolajno in 1 00 točk od možnih 100 Šuster Marina - hotel Donat - zlato kolajno in 93,30 točk. VII. V tekmovanju v pripravi mešanih pijač s proizvodi Radenske nas je zastopala Nada Mikulič. Pri tekmovanju je sodelovalo 12 barmanov iz vseh hotelov Slovenije. Zmagala je naša barmanka Nada Mikulič in prejela tudi posebno nagrado Radenske. Razen vseh navedenih nagrad za dosežke v strokovnih tekmovanjih smo prejeli še naslednja priznanja: DO Zdravilišče Rogaška Slatina - priznanje za večkratno organizacijo in izvedbo gostinsko-turističnih zborov v Rog. Slatini. Škodič Stane - šef kuhinje hotela Soča za izredno uspešno in kvalitetno delo. Že bežen pregled vseh doseženih rezultatov na strokovnih tekmovanjih nam pojasni, da tako dobrih rezultatov v vsej zgodovini gostinskmo turističnih zborov Slovenije naša delovna organizacija še ni dosegla. Upam, da bodo doseženi rezultati dali še ve-čim našim delavcem še več korajže in samozavesti za nastop na prihodnjih tekmovanjih in da bomo tudi še v prihodnje dosegali dobre rezultate. Vsem tekmovalcem izražamo v imenu celotnega kolektiva iskrene čestitke. Ludvik Prah Intervju: Nada Mikulič Našla sem jo v aperitiv baru hotela Sava. Že sedem let nataka gostom kozarce z najrazličnejšimi pijačami. Na tekmovanjih za barmene je prejela že ničkoliko priznanj in odličij, letos pa je v Radencih na GTZ tekmovala za ekipo hotela Sava, pa tudi v posamični konkurenci se je pomerila s kolegi svoje stroke. Nada Mikulič je prvi dan tekmovanja osvojila bronasto medaljo za pripravo kokteila Mix - gavro, drugi dan pa je za pripravo alkoholnih napitkov s proizvodi Radenske skupaj z barmenom iz portoroškega Palacea osvojila prvo mesto. — Prejela si že številna priznanja za svoje delo. Človek bi rekel, da si jih že kar navajena. Si bila z uspehom v Radencih posebej presenečena ali pa si morda že kar računala na eno izmed medalj? Nada: "Reči moram, da prvi dan tekmovanja, zares ni bilo pretirane konkurence. Toliko bolj napeto je zato bilo drugi dan, saj sem tekmovala s samimi priznanimi barmeni, ki so prejeli medalje že tudi na tekmovanjih svetovnega slovesa. Medalje, tako bronaste kot zlate sem vsekakor vesela, saj skupaj z ostalimi, že prejetimi, potrjujeta kakovost mojega dela. Občutek pa imam, da so nekateri zaradi mojih priznanj malce ljubosumni in žal mi je zaradi tega.” — Se boš letos še udeležila kakšnih tekmovanj? Nada: "Tekmovanja so zelo pogosta. Februarja se bom v Herceg-Novem udeležila mednarodnega tekmovanja barmenov, ki tekmujejo za medaljo Mimoze. Mesec dni zatem me čaka tekmovanje za Koktel prijateljstva v Ljubljani in meseca maja državno prvenstvo na Bledu.” — Zadnje čase zelo veliko govorimo o pomembnosti kvalitetnih storitev in proizvodov na širšem gospodarskem področju. Kako pa je z gostinsko ponudbo, oziroma s ponudbo pijač v Hotelu Sava in kako si zadovoljna s pogoji dela? Nada: "Nivo in kvaliteta ponudbe pri nas v Savi nista zadovoljiva. Za izboljšanje obstoječega stanja bi moral imeti posluh zlasti upravnik hotela. Izbira pijač v aperitiv baru je izredno slaba. Gostom ne moremo vsa leta prodajati samo pelinkovca — tudi pri pijačah se pojavljajo novi trendi in navade pitja se spreminjajo. Če si gost ogleda asortiman pijač lahko kaj hitro ugotovi kakovost naše ponudbe. Tudi točkovanje premalo stimulira gostince v Zdravilišču. Predvsem me jezi, da so enako kot jaz nagrajeni tudi tisti, ki nimajo ustrezne ali sploh nikakršne izobrazbe. Občutek imam, da so nas zmetali vse v enak koš in če je tako, potemtakem ni potrebno več nikomur hoditi v šolo. Rada bi videla, da bi odprli nov lokal ali delovno mesto, kjer bi lahko pokazala vse svoje sposobnosti. Prepričana sem, da bi se takšnega lokala razveselili tudi gostje.” — Poklic barmena te zelo veseli. To dokazuje tudi tvoja udeležba na številnih tekmovanjih. Bi si enak poklic spet izbrala, če bi se morala ponovno odločiti? Nada: ”Bi, seveda. Toda rajši bi ga opravljala v kakšni drugi državi, kjer so barmeni mnogo bolj cenjeni kot pri nas.” — Tomo Žgajner, po poklicu kuhar, je skupaj s slaščičarko, barmenom in natakarjem tekmoval na letošnjem 35 GTZ v Radencih, za ekipo hotela Donat. Vsak izmed sodelujočih v ekipi je bil za svoj izdelek posebej ocenjen in Tomo je za svojega prejel zlato medaljo. Je to tvoja prva medalja, Tomo? Za naše bralce sem Nado prosila za recept kakšnega koktela, ki ji je posebej pri srcu. To je Malibu cocktail, priprava pa je zelo enostavna. Zmešamo: 1 /3 gordon s’dry gin 1 /3 malibu liker 1 /3 cointreaou liker Amanda Dobovišek, dipl. nov. Fotografija: Nada na enem izmed največjih svetovnih tekmovanj barmenov v Jugoslaviji, na Svetem Štefanu, kjer je tudi v močni konkurenci prejela priznanje. Tekmovanje je bilo jeseni 1987. leta, barmeni pa so mešali pijače s proizvodi sponzorjev tekmovanja, finska Lapponia itd... Generalturist iz Ljubljane, pa ekipa iz Bleda... Žal mi je, da smo se v tekmovanju pojavili kot konkurenca naši ekipi hotela Sava, saj predstavljamo eno delovno organizacijo, torej Zdravilišče Rog. Slatina. Vesel pa sem, da smo vsi sodelujoči na GTZ v Radencih, 20 nas je bilo, domov prinesli medalje.” te pomemben tudi estetski videz razstavljenih jedi. V hotelu Donat ne premoremo niti najosnovnejših modelov, s katerimi je hrano moč narediti tudi za oči privlačno. Tako npr. pudinge še sedaj modeliramo s kavnimi skodelicami, kar za hotel tako visoke kategorije skoraj ni primerno. Zato so bili neketari očitki mogoče celo upravičeni. Eden takšnih je bil tale: "Lahko je tebi sodelovati in pobirati odličja na tekmovanjih, ko imaš vendar svoje modele in lahko z njimi izpopolnjuješ svoje znanje in veščine doma!” Saj pravim, če bi kupili pripomočke za modeliranje, bi imeli vsaj kar zadeva modeliranje vsi enake pogoje. Vendar v Donat-u pravijo, da modelov za pudinge enostavno ni. Tako je seveda najlažje reči. Na ta način bi se lahko kuharji bolj izkazali, še bolj pommembno pa je zadovoljiti gosta, posebej takšnega, ki biva v Donatu ali Savi in od hotelske postrežbe pričakuje maksimalno.” — Torej meniš, da kakovost ponudbe ne opravičuje visoko kategorijo hotelov. Si zaznal morda še kakšne pomanjkljivosti pri opravljanju svojega poklica in kakšne novosti predlagaš v smeri boljše kvalitete? Tomo: "Delavci v gostinstvu smo v Zdravilišču premalo povezani, premalo sodelujemo in premalo je med nami tovariških odnosov. Naše gostinstvo nujno potrebuje nekoga, ki bi znal delo dobro koordinirati. Če ne drugače, bi morali nekoga poslati na zato posebno specializacijo. Menim, da kvaliteta pri nas sploh ne dosega nivoja kvalitete v tujini, pa bi jo morala, če nas vsako leto obišče tako veliko število tujcev. Večina naših delavcev gleda le na čim boljši zaslužek, razmišljajo, kako bi storitev ali proizvod čim lažje prodali in pri tem čim manj delali. To je seveda nemogoče, saj brez truda ne gre. Morali bi pokazati več svojih sposobnosti, vendar ob ustreznih pogojih dela. Zavedati se moramo, da je sčasoma potrebno na jedilni list uvajati tudi novitete. Jedi pa so pri nas venomer enake, pečenke in zrezki, zrezki in pečenke. Pa tudi novoletni me-nuji so že iz leta v leto ponavljajo. Šefi bi morali sprejemati tudi predloge drugih in pomagati začetnikom, ki imajo zaradi novega šolskega sistema vse premalo prakse in jim manjka volje do dela. K povečanju kvalitete bi pripomoglo tudi večje število zaposlenih, vendar zaposlenih z dušo. Potem bi lahko jedi na pladnje tudi okusno zložili. Tako pa jih marsikdaj samo namečemo, ker nimamo dovolj časa. Tudi rang ocenjevanja se mi ne zdi v redu. Z večjim razponom ocen bi bolj stimulirali kuharje, šefi pa bi temu v prid morali biti nepristranski pri ocenjevanju.” Tomo: "Moja prva medalja je bila Titova petka. To je medalja, ki jo dobi ob koncu šolanja najboljši dijak na gostinski šoli. Vseskozi sem bil odličen dijak in priznanje sem dobil pred petemi leti, ko sem se izšolal za kuharja v Celju. Na gostinskih tekmovanjih sem začel nastopati že kot vajenec. Takrat sem tekmoval še za šolo. 1982. leta sem nastopil izven konkurence v pripravi vegetarijanskih jedi, tri in štiri leta pozneje pa v kuhanju dietne prehrane. Letos sem nastopil v Radencih in reči moram, da sem odličja osvajal doslej na vseh tekmovanjih, ki sem se jih udeležil.” — Na kakšno temo si tekmoval v Radencih in kako je bilo s konkurenco? Tomo: "Tekmovali smo na temo "Novoletni menu”, vsi kuharski eksponati pa so bili razstavljeni hladni in za takšen način razstave posebej pripravljeni. Podelili so 5 zlatih, 5 srebrnih in 5 bronastih medalj. Menil, sem, da je naša največja konkurenca ekipa iz Radencev, saj so imeli že same razstavne pladnje tako lepe, da je imel človek kaj občudovati. Mimogrede naj omenim, da so bili naši pladnji manj privlačni in celo izsposojeni iz Ljubljane, kar je tudi neke vrste sramota za zdravilišče, ki se ponaša s 320-let-no tradicijo. Ekipa Radencev je kljub pladnjem osvojila ”le” drugo mesto, torej srebrno. Zlato so prejele še ekipe Emona in — Nagrade ponavadi ljudi vzpodbujajo pri nadaljnjem delu. Včasih nas celo popolnoma spremenijo, na žalost si nekateri začno tudi domišljati, da več veljajo. Tudi tebe je nagrada prav gotovo razveselila. Te je morda še bolj motivirala pri nadaljnjem opravljanju svojega poklica? Tomo: "Osebno mi nagrada pomeni veliko zadovoljstvo. Vendar moram reči, da me navdaja mnogo lepši občutek in da je zame večja pohvala, če so gostje v hotelu zadovoljni in če v knjigo pritožb in pohval zapišejo: "Bilo je super, še bomo prišli!” Če je obratno, pomeni to zame vbeliko razočaranje, in kar volje mi zmanjkuje ter veselja za nadaljnje delo.” — Svoj poklic opravljaš predano in z velikim entuziazmom. Zanima me, kako so tvoji sodelavci sprejeli medaljo iz Radenc? Gotovo so se veselili skupaj s teboj? Tomo: "Nekateri so že bili veseli, vsi pa tudi ne. Mimogrede se slišijo pripombe in nevoščljivi očitki. Na tekmovanje sem namreč šel s svojimi pripomočki za modeliranje, ki sem si jih vztrajno sam kupoval v tujini odkar sem začel delati pri Zdravilišču. Modeli so namreč na tovrstnih tekmovanjih več kot zaželjeni, saj si le tako lahko zagotoviš kvaliteten nastop, še zlasti, ker je poleg kvalite- Intervju: Tomo Žgajner — Nedvomno ti je gostinski, oziroma kuharski poklic izredno všeč. Če bi izbiral še nekrat, ali bi se izšolal ponovno za kuharja? Tomo: "Gostinski poklic me od vekomaj navdušuje. Kuhar je lahko umetnik, če le ima na voljo vse ustrezne pripomočke. Enako ' pomembno je tudi dejstvo, da bi se kuhar moral specializirati za določeno vrsto jedi in bi tako pripravljal samo solate, samo omake ali samo sladice. Pri nas pa je kuhar "deklica za vse” in tako jasno ni želenega učinka. Da, še nekrat bi se odločil za enak poklic, vendar pa me veseli tudi delo sanitarnega inšpektorja, še zlasti delo z izračunom kalorične vrednosti in oporečnosti prehrane.” — Tedni nacionalnih in internacionalnih kuhinj, ki jih Zdravilišče prireja v Taverni Sava, so se med nami že kar udomačili. Jih kot gost tudi sam kdaj obiščeš in ali meniš, da takšna popestritev izvenpen-zionske ponudbe zadovoljuje okus gostov ter dosega ustrezno kakovost? Tomo: "Sam ne obiskujem tednov kuhinje v Savi, ker se mi zdijo predragi in dostopni le izbranim gostom. V Celju so podobne prireditve bolj poceni, saj se prirejajo v manj luksuznih lokalih in jih zato lahko skoraj vsak obišče. Pri nas bi lahko tedne raznih kuhinj organizirali pri Bohorju ali pa na Bellevueu. Cene bi bile verjetno nižje kot v Savi. Pri nas je tudi premalo prireditev, bolj preprostih, ki pa bi vseeno pritegnile več ljudi. Meni je bila izredno pri srcu peka kostanjev v parku. Poleti bi lahko v času srečelova postavili v bližini "Hidroterapije” stojnice z jedmi in prepričan sem, da uspeh ne bi izostal.” — Čeprav je ob izidu Vrelcev čarobna opojnost novoletne noči že za nami, bi te kljub vsemu vprašala za novoletne želje, ki jih skrivoma premore sleherni izmed nas? Tomo: "Tako sebi, kot vsem ostalim v Zdravilišču želim veliko zdravja, ker bomo le tako s polno paro delali naprej, zatem veliko razumevanje in mnogo uspehov.” Na koncu zapišimo še Tomov recept za novoletne palačinke, ki jih bodo z veseljem pripravljale gospodinje tudi ob drugih svečanih priložnostih. palačinke za 8 oseb Testo: 12—15 dkg moke (pol ostre, pol mehke) 1 1/2 — 2 dl mleka, malo soli, 2 jajci maščoba za peko (zelena in rdeča barva ali pa etolove esence) Nadev: 40 dkg ananasa iz konzerve, 40 dkg breskev iz kompota, 10 dkg sladkorja, 1 dl mara-skine Possip: 4 žlice sladkorja kristalnega, 2 kaplji etolove zelene in 2 kaplji etolove rdeče esence. Naredimo testo za palačinke in ga razdelimo na dva dela. V prvega damo malo zelene jedilne barve ali pa umetne menta etolove arome. V drugega pa damo malo rdeče jedilne barve ali pa malinove, ali jagodove umetne etolove arome. Testo pustimo počivati pol ure. V tem času v dve žlici sladkorja dodamo malo menta arome, v ostali dve žlici pa malo malinove ali jagodne. Premešamo vsako posebej Po podelitvi štipendij za šolsko leto 1987/88, smo opravili analizo učnega uspeha kandidatov za podelitev štipendij. Analiza je pokazala, da imajo kandidati za štipendijo natakarja oziroma kuharja zelo slab učni uspeh. Ta ugotovitev je narekovala določene aktivnosti, ki smo jih tudi izvedli. Ena od aktivnosti je bila predstavitev poklicev natakarja in kuharja učencem 8. razredov osnovnih šol. To delo je opravil tov. Prah Ludvik. Druga aktivnost pa je izvedena pod geslom "DNEVI ODRPTIH VRAT ZDRAVILIŠČA”. V treh dneh smo učencem 8. razredov iz OŠ Rogaška Slatina (5 oddelkov) in zainteresiranim učencem iz OŠ Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Lesično predstavili poklice natakarja in kuharja. OŠ Podčetrtek nismo povabili, ker menimo, da gre za kadrovski potencial Zdravilišča Atomske toplice. Predstavitev smo izvedli v hotelu Donat, pod vodstvom tov. Juriča, pri demonstriranju priprave jedi in pijač pa so sodelovali: Sandi Kovač, Bojan Kranjec, Danica Zemanek, Drago Kunstič in Žarko Beloševič. Vsi sodelujoči smo vložili v to veliko dobre volje in časa, zadeva pa je terjala tudi določena materialna sredstva. Pri predstavitvi Zdravilišča smo našim gostom objektivno prikazali vse dobre in slabe plati gostinsko - turističnega poklica, jih seznanili s pomenom te dejavnosti v našem gospodarstvu in vseskozi kot rdečo nit prepletali skrb za varstvo okolja v kompleksu Zdravilišča, kot tudi samega kraja. Ob zaključku te akcije smo bili deležni prisrčnih zahval s strani občinske skupnosti, osnovnih šol in staršev. Prav vsi so nam zatrjevali, da takšnega sprejema, predstavitve delovne organizacije, poklicev in informacij v zvezi s tem, niso nikjer doživeli. in pustimo. Ananas narežemo na kocke, dodamo malo soka in pustimo na toplem, da se malo segreje. Dodamo 5 dkg sladkorja ter 0,5 dl mara-skine. Enako napravimo z breskvami. Vse skupaj pustimo na toplem, med tem pa spečemo štiri rdeče in štiri zelene palačinke. Zelene palačinke polnimo z ananasom in jih posipamo z rdečim posipom, rdeče palačinke pa napolnimo z breskvami in jih posipamo z rdečim posipom, rdeče palačinke pa napolnimo z breskvami in jih posipamo z zelenim posipom. Če se nekaterim zdijo barve preveč umetne, potem palačink ni treba barvati ali pa jih lahko, pobarvate z drugo barvo. Armadea Dobovišek, dipl. nov. In kaj si obetamo od teh akcij? Vsekakor bi preveč optimistično zvenelo, če bi rekli, da bo že za naslednje obdobje štipendiranja učni uspeh kandidatov bistveno boljši oz. da bodo za štipendijo prosili učenci z odličnim uspehom. To seveda želimo, toda za prvi korak bi bili zadovoljni s tem, če bi bil odziv tolikšen, da bo možna selekcija in izločitev slabih učnih uspehov. K uspehu in odmevu naše akcije so prispevali zlasti pomemben delež delavci iz TOZD Zdraviliška dejavnost — gostinstvo, ki so s tem dokazali, da se zavedajo pomena dobrih kadrov za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Herič Magda ZAHVALA ZA NOVOLETNO OBDARITEV IN OBISK V imenu vseh upokojencev Zdravilišča, ki se nahajamo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, se vam prav prisrčno in iskreno zahvaljujem za vašo izkazano pozornost, bogato obdaritev in obisk. Obiska smo se izredno razveselili, saj ste nam pokazali, da se nas še vedno spominjate. V novem letu 1988 letu vam želim obilo sreče, zdravja in delovnih uspehov. Vaša upokojenka Korun Irma Dnevi odprtih vrat Zdravilišča GOLF IGRIŠČE - Popularna in gospodarsko zanimiva oblika današnjega in jutrišnjega časa VSE O BOGRAČU POGOVOR Z NAGRAJENCEM IVANOM PŠAJDOM IN OSTALIMI V prvi vrsti ti iskreno čestitam, sedaj pa razloži našim bralcem ves potek, kako je sploh do tega prišlo, kako ste se pripravljali? Kdo je vse pri tem sodeloval? Pred sabo sem imel vse tri udeležence in vsak je povedal svoje. Začelo se je takole: idejo o pripravi bograča je dal naš tehnični direktor Ludvik Prah. S Petrom Kužnerjem sta se domenila, da bo nalogo prevzel Peter in si izbral kuharja. Ker se ni hotel za to nalogo nihče obvezati, sta se domenila z Ivanom. V pripravi je sodelovala Marjana Andraškovič, ki pa na gostinskem zboru ni sodelovala. Prisotna je bila le na generalki pred samopostrežbo. Peter je poskrbel za izviren recept in vrgli so se na delo. Po nekaj konzultacijah so sestavili "bojni plan”. Važne so pro-be. "Brez njih še tako dober krojač opleje”, so dejali in probali. Najprej doma pri Bohorju, potem javno pred samopostrežbo. Da ne bo treme... Pa je bila? Marjanca jo doma ni imela, Ivan pa na zboru skoraj malo. Ni mu bilo vseeno, o kakšni nagradi pa še sanjal ni, saj je bilo na Zboru 12 konkurentov. Pa bi še šel? O ja, bi! So vam na tekmovanju nudili vse potrebno, ali ste imeli kakšne težave... npr, z nabavo materiala? Ne, nobenih težav nismo imeli. Smo si že vse prej doma pripravili. Na voljo smo imeli obe varianti, pa smo se raje odločili za najbolj sigurno. No, rezultati so znani. Takšnih uspehov si želimo čimveč, ne samo na G.Z., tudi doma, pred domačo publiko in našimi gosti. Upajmo, da se bodo takšni javni podvigi v kolektivu BOHOR še nadaljevali, ko bo gotov naš prodajni center, ali pa takoj ko bo prišla pomlad. Seveda, če jih ne bo preveč motilo gradbišče. RUSTI ZAHVALA Ob izgubi drage mame PIRŠ TEREZIJE se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Zdravilišča Rogaška Slatina za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoči sin Vinko Pirš V drugi polovici tega stoletja je turizem prerasel v eno najmočnejših industrijskih panog v svetu in ima tudi v obdobju, ki je pred nami, po oceni inštitucij, ki se v svetu ukvarjajo z raziskavo gospodarskih tokov, odlične perspektive. Tudi največje svetovne gospodarske velesile kot so ZDA, Japonska in zahodnoevropske dežele posvečujejo turizmu kot sodobni, najvišji obliki trženja, veliko pozornost. Turizem postaja eden osnovnih stebrov, na katerem gradijo nadaljnjo gospodarsko rast. Kot vsaka gospodarska panoga, zahteva turizem kot družbeni pojav predvsem pri osnovnih posrednikih storitev, turističnih in gostinskih — hotelskih organizacijah nenehen razvoj, ki je v diferenciji in diversifikaciji turističnega proizvoda ali z drugimi besedami: turistična ponudba mora za razliko od ostalih gospodarskih panog biti čimbolj pestra in raznolika. Ta proces terja nenehen študij pravil obnašanja potencialnmih gostov, odkrivanje njihovih potreb in s tržno orientirano izgradnjo ter organiziranjem ponudbe, vzbujanje novih potreb, da bi preko tega dosegli večje povpraševanje po različnih storitvah in programih. Posebna pozornost je na tržišču posvečena različnim programom za ohranjevanje zdravja, dobre fizične in psihične kondicije, programom rekreacije v naravnem okolju. Tako je v zadnjem desetletju posebna športna zvrst, igranje golfa, ki se je razvila v Angliji, dosegla visoko stopnjo zanimanja — popularnosti v vseh razvitih sredinah, predvsem pri ljudeh z razvito višjo kupno močjo. Golf postaja danes stvarnost in nuja za vsak večji turistični center, ki si prizadeva biti "član prve lige” ponudnikov na turističnem tržištu. Ob tem je po mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z organiziranjem rekreacije in zdravnikov, ‘"•igranje golfa zelo zdravju dobrodošla športna zvrst, ki jo lahko človek brez zadržkov koristi do visoke starosti. Danes je v Evropi že veliko turističnih centrov, ki imajo to dopolnilno rekreativno ponudbo v svoji sestavi. Golf igrišča se v večjem številu pojavljajo tudi v zdraviliščih v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, z izgradnjo pa začenjajo tudi na Madžarskem. Tako se najkvalitetnejša zdravilišča opremljajo in si s tem ustvarjajo dodatne primerjalne prednosti pri gospodarski tekmi na tržišču. Analize tržnih razmer, povpraševanja, konkurence, možnosti in pogojev plasmana storitev kot tudi streteška usmeritev zdravilišča v izgradnjo vi- soko kvalitetne ponudbe za zdravje ter v nastopanje in plasman na inozemskem trgu so tudi pri nas pripeljale do ideje, da se raziščejo možnosti za izgradnjo golf igrišča in vključitve te zanimive oblike rekreacije v našo ponudbo. S turistično agencijo Albatros iz Bleda, ki jo vodi tov. Ristič, dober poznavalec te športne zvrsti in organizator obiska golf igralcev na doslej edinem golf igrišču v Jugoslaviji, na Bledu smo se dogovorili za pripravo študije možnosti izgradnje golf igrišča v okolici Rogaške Slatine. Opravljeni so ogledi celotnega področja naše občine, celo okolice Štatenberga pri čemer je bil vključen tudi svetovno znani arhitekt za izgradnjo golf igrišč g. Harradine iz Švice. Ugotovljeno je, da so za izgradnjo Golf igrišča z 18 igralnimi polji najidealnejši pogoji na področju okrog Jelšin-grada v Šmarju pri Jelšah. Ta teren ima izredno ugodno in zanimivo konfiguracijo, na razpolago so vodni viri — vodotoki za potrebe namakanja. Okolje je izredno atraktivno — zaradi svoje specifične konfiguracije, poseljenosti, naravnih kultur, nenazadnje je tukaj Jelšingrad z naravnim parkom in samo igrišče je na sprejemljivi oddaljenosti od Rogaške Slatine. Po oceni strokovnjakov je za višji rang igrišča zelo pomemben objekt, ki je na golf igrišču ter služi kot klubski prostor za srečanja igralcev, sprejeme, podelitve nagrad, za pripravo kvalitetnih gostinskih storitev ter ostalega potrebnega servisa na golf igrišču. Jelšingrad daje za to ustrezno podlago in številni so primeri v inozemstvu, kjer so uredili golf igrišča v obliki gradov. Za izgradnjo golf igrišča z 18 polji je potrebno med 40 in 50 ha površine, stroški ureditve samega igrišča z zasaditvijo in namakalnim sistemom znašajo v povprečju 1 mio. DM, skupno z ureditvijo nujno potrebnih funkcij v objektu pa ocenjujemo,' da bi bila naložba vredna 2mio. DM. Pri tem ni zaračunan eventualni strošek, ki bi nastal s praznitvijo področja. Prav tako je računano da bi zemljišče bilo vključeno po dolgoročni najemni pogodbi, pri čemer bi opredelili realno ekonomsko vrednost najemnine in jo obračunavali kot obratovalni strošek. Studia upravičenosti izgradnje je pokazala, da je možno po uspešnem uvajanju doseči obisk 4 do 5.000 gostov — igralcev letno, ki bi ob običajnem trajanju bivanja 4 — 5 dni ustva- rili okrog 20.000 nočitev. Potrebno je poudariti, da so ti gosti zainteresirani za bivanje v boljših hotelskih objektih ter da je realno računati s skupno potrošnjo nad 150 DM dnevno. Samo potrošnja na igrišču — cena igranja in ostali elementi v zvezi z igro znesejo cca 40 DM dnevno. Enostaven izračun pokaže, da bi z uvedbo te ponudbe povečali izvoz za 3 mio DM letno, predvidoma že v 3. letu obratovanja. Naložba je sama po sebi sposobna pokrivati lastne stroške obratovanja igrišča, izredno gospodarsko zanimivi pa so posredni učinki, ki izhajajo iz celovite pensionske in izvenpension-ske potrošnje gostov. Ogromen pa je vpliv te ponudbe na izboljšanje ima-ge-a zdravilišča in s tem izboljšanje pozicije na tržišču. Pri tem si verjetno lahko zastavimo vprašanje, kako je z možnostjo financiranja izgradnje in kakšne so druge ovire in pogoji, ki jih moramo pri tem upoštevati. Dejansko je pripravljena projektna dokumentacija, pri čemer smo koristili del sredstev sklada za skladnejši razvoj SR Slovenije. Dokumentacija omogoča uvedbo postopka za pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij. Pri tem bo seveda ključnega pomena vprašanji; pridobivanja zemljišč, saj je poleg zemljišč, ki so v družbeni lasti precej tudi zasebnih lastnikov. S kmetijskim kombinatom smo v dogovoru, da pripravijo pogoje Časi se tako težki in neprijetni, toliko slabih novic zvemo vsak dan, da morda malo šale ne bi škodilo, zato smo temu članku dali tudi zveneč naslov. Če bo kdo prebral samo naslov in iz tega ocenil naše ambicije, potem nas res lahko oceni kot preveč domišljave im sproži spor med nami in drugimi smučarskimi centri, ki bodo videli v nas novo konkurenco. V resnici pa ne gre za to! Gre za skromen poskus v našem splošnem konceptu, da bi za spoznanje obogatili turistično ponudbo v Rogaški Slatini tudi pozimi in da bi redkejšim gostom v zimskih mesecih omogočili priložnostno zabavo tudi na našem novem smučišču. Seveda je vsakršna pridobitev za Zdravilišče tudi pridobitev za kraj in tako računamo, da bodo morda naši najmlajši in naši šolarji imeli možnost urice sprostitve na Janini ali pa vsaj ogrevanja za kasnejše bivanje v zna-nejših smučarskih središčih Slovenije. Verjetno so vsem jasni razlogi, zakaj smo se odločili za to naložbo, moramo pa pojasniti, da je bila iniciativa v veliki meri podprta s strani krajevne za najemni odnos ter da bi prevzeli vodenje postopka okrog pridobivanja oz. zamenjavo zemljišč zasebnih lastnikov. Izgradnja golf igrišča je vključena v resolucijo občine Šmarje pri Jelšah za leto 1988 in sestavni del predloga plana Zdravilišča. Za financiranje izgradnje obstaja interes inozemskega kapitala, tako da računamo da bi ob vodenju izgradnje v lastni režiji bilo možno s sorazmerno majhno lastno finančno udeležbo realizirati celoten projekt do sredine leta 1989. Del sredstev bi bilo možno zbrati tudi s formiranjem golf kluba preko vpisnin, ki se vplačujejo naprej, prav tako pa tudi preko časovnega zakupa naših kapacitet. Zdravilišče se je v sedanjem gospodarskem trenutku našlo na pomembni prelomnici. Ali bomo zbrali dovolj energije in s pravimi razvojnimi programi dejansko postali zdravilišče svetovnega ranga z vsemi oblikami sodobne zdravstvene, zdraviliške, rekreacijske, hotelske in druge izven-pensionske ponudbe, ali pa bomo v drugem primeru zaradi težavnih pogojev na domačem trgu in zaostajanja v kvaliteti in ponudbi za zunanjimi konkurenti nujno začeli stagnirati ter životariti. Splošna gospodarska klima pri nas se nagiba v korist turizmu in naša dolžnost in nuja je, da to priložnost čimbolje izkoristimo. Milan Zagoda skupnosti in drugih krajevnih dejavnikov. Tako smo se združili v gradbeni odbor pri krajevni skupnosti, ki je skoordiniral in vodil vse dosedanje priprave. Zdravilišče je zagotovilo zemljišče za smučišče s tem, da smo izkrčili del gozda na severnem pobočju Janine, seveda skladno s stališči urbanistov in naravovarstveniki, ki že tako ocenjujejo, da so gozdne površine v okolici Rogaške preobsežne, kar povzroča zelo visoko vlažnost v kotlini, kjer je Zdravilišče. Poleti bi naj jasa na severnem pobočju služila prav tako rekreaciji naših gostov in domačinov in bi naj le lepo negovana pomenila dodaten okras našega okolja. Gozdno gospodarstvo je prevzelo posek lesa in pripravo zemljišča, Ingrad in GOKOP nujna gradbena dela, vsi skupaj — združeno delo Rogaške Slatine in posamezniki pa naj bi zbrali denar za vlečno napravo in za dokončno ureditev smučišča. Celotna naložba bi po sedanjih cenah stala okoli 20 starih milijard, kamor je vključena velika vlečnica Unior, ki je sama vredna preko 7 starih milijard, osvetlitev smučišča, vodovodna na- peljava za pripravo umetnega snega in manjši rabljen teptalec. V območju smučišča smo na večnamenskem asfaltiranem igrišču pripravili tudi drsališče, kar bi vse skupaj lahko pomenilo prijeten zabavni prostor za zimski čas. Kot je že običaj, smo tudi pri teh delih malo zakasnili, ker je bilo v začetku predvideno, da bo smučišče uporabno že v začetku meseca januarja. Na srečo ali nesrečo ni snega, tako da zamuda ni usodna, vendar moramo pošteno ugotoviti, da letos ni velikih možnosti za kvalitetno ureditev smučišča. Zadovoljni bomo, če bo, ko bo zapadel sneg, nekaj naših mladih domačinov in gostov doživelo radosti zime, vendar s polnim razumevanjem za pomanjkljivosti, ki se bodo prvo leto gotovo pojavile. Imamo pa resen namen, da v tem letu smučišče in vse potrebne naprave do tolike mere uredimo, da bo v naslednji zimi ta naš mini smučarski center lahko dejansko služil svojemu namenu. Smučišče na Janini je še en dokaz, da se lahko s slogo v turističnem kraju marsikaj naredi, zato gre vsa pohvala vsem krajevnim dejavnikom in delovnim organizacijam, ki pri tem aktivno in složno sodelujejo. Samo po tej poti bomo lovili korak z napredkom in samo na ta način lahko postanemo turistični kraj s sodobno, bogato in konkurenčno ponudbo. DOPISUJTE V VAŠE GLASILO! Razpis Podarim — dobim Drage bralke in bralci, dragi naši sodelavci! Se radi smejete? Smeh je najboljše zdravilo. Humorja je pa vselej in povsod premalo. Slovenci smo sploh znani kot sila resni ljudje. Če se že smejemo (tu in tam), se pa najraje na račun drugih. Poskusimo se en kart nasmejati še kako drugače. Sami med sabo. Pa še zastonj ne bo. Nagrade so zaenkrat še skrivnost, vendar vseeno poskusite. "PODARITE” nam NAJVEČJO LAŽ, ki ste jo lani slišali. Ker vemo, kako radi pišete, bomo objavili vse prispevke. Tri najboljše pa bomo nagradili. Svinčnike v roke — korajža velja! (Uredništvo) Rogaška Slatina - Nov slovenski smučarski center? Varstvo otrok naših delavcev 7. 5. 1988 bodo pretekla 4 leta, odkar je začel delovati vrsteč v hotelu Donat za otroke naših delavcev. Po preteku tega časa menimo, da lahko potrdimo, da je bilo organiziranje varstva otrok naših delavcev v okviru naše delovne organizacije smotrno in utemeljeno. Poglavitni namen tega je namreč bil, da našim delavcem ustvarimo čimboljše pogoje dela tudi s tem, da jim odvzamemo del skrbi za varstvo otrok v času, ko ni družbeno organiziranega varstva v Rogaški Slatini; to je v popoldanskih in večernih urah, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vendar pa zadnji čas kaže na to, da navedeno varstvo več ne zadostuje. Kako to? Ta domneva je namreč povezana s problematiko otroškega varstva širše, torej izven DO, saj varstvo predšolskih otrok postaja čedalje bolj pereč in že skoraj akuten problem v celem kraju. Zato je bil tudi na zadnji seji skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah izpostavljen naveden problem z argumentom, da je bilo samo v enoti vrtca Ratanska vas že pred pričetkom šolskega leta odklonjenih 35 vlog za varstvo — predvsem dojenčkov, vloge pa še neprestano prihajajo. Na sprejem pa čaka že 65 otrok (sedaj morda že več), ker so starši zaposleni, otroka pa nimajo kam dati v varstvo. V vzgojno varstveni organizaciji (VVO) se sicer zavedajo ogromne prizadevnosti staršev, ki poskušajo z raznimi pritiski in iskanjem vsemogočih potrdil doseči sprejem svojih otrok v vrtec, vendar, pravijo v VVO, trenutno stanje ne dopušča sprejema vseh teh otrok (zaradi premajhnih kapacitet — prostorske omejitve in premalega števila ustreznih kadrov). Zaradi navedenega je bil na zadnji skupščini sprejet sklep, da se, kot prednostna naloga, čim prej dogradi prizidek k obstoječemu vrtcu v Ratanski vasi. Zakaj so se potrebe po varstvu predšolskih otrok tako povečale? V VVO so o tem naredili analize in ugotovili: — da se starši ob 1 -letu starosti otroka lažje odločijo za vključitev otroka v jasli, kot pa so se pred podaljšanjem porodniškega dopusta (ob 9-mesecu starosti otroka), — da je vse več družin, kjer sta zaposlena oba starša, ker se z enim OD ni mogoče preživljati (marsikatera družina se še z dvema OD težko preživlja — o.p.), — starši otrok v varstvu so mlade družine brez prostih babic in dedkov, kajti tudi ti so še zaposleni (ali pa živijo v drugih krajih ali republikah — o.p.), — privatnega varstva tudi ob občutno višji ceni ni mogoče pridobiti, — starši so začutili celovitost vzgoje in varstva ter urejeno varnost za svojega otroka. Napisano pa se odraža tudi v naši DO, saj se je že marsikatera mlada mamica ali očka priš(la)el pozanimat in povprašat, zakaj nimamo organiziranega tudi dopoldanskega varstva otrok naših delavcev. Ob tem pa so prizadeto pojasnjevali, da so vloge za sprejem njihovega otroka v vrtec poslali že kmalu po rojstvu otroka, pa vendar še ne pridejo na vrsto. Mamica mora začeti ponovno z delom-, toda, kam z otrokom? Morda se bo kdo izmed bralcev spomnil, da smo pred skoraj 3 leti premišljevali in raziskovali potrebe in možnosti za dopoldansko varstvo otrok pri nas. Navedeno se tedaj ni realiziralo. Vendar pa izgleda, da so sedaj potrebe po tem precej večje. Ostaja pa vprašljiva ustreznost in primernost sedanjega prostora za celodnevno varstvo (pritličje hotela Donat). Ob tem pa ne kaže pozabiti, da naj bi v kratkem času zgradili prizidek k vrtcu v Ratanski vasi, zato pričakujemo, da se bodo problemi in potrebe po varstvu otrok v dopoldanskem času zmanjšali tudi pri naših delavcih. Malce pobliže si še oglejmo, kako je z varstvom otrok v hotelu Donat. Kot smo že omenili, je to varstvo organizirano za otroke naših delavcev, izjemno pa se ga občasno posluži tudi kakšen delavec zaposlen v drugi DO, ki je prav tako pomembna za turizem; pred kratkim pa je to varstvo obiskoval tudi otrok naše gostinje (kar je bilo verjetno težje izvedljivo, če to varstvo ne bi bilo že organizirano). Nekateri otroci obiskujejo vrtec redno (n.pr. vsak naslednji teden), drugi pa občasno, po potrebi. Od varuhinje Ogrizek Damjane izvemo, da je zasedenost vrtca odvisna od prometa v hotelih oz. zasedenosti hotelov. Ko je-.pri nas dosti gostov in so hoteli polno zasedeni, so naši delavci bolj zavzeti s službo in bolj potrebujejo varstvo otrok. Razen varuhinje, ki smo jo mi zaposlili, dela v vrtcu še vzgojiteljica, ki jo je zaposlila VVO Rog. Slatina. VVO izvaja tudi nadzor in skrbi za strokovno delo z otroci v našem vrtcu. Omenimo še, da se za varstvo pri nas plača le prehrana. Cena je minimalna, torej le simbolična, čeprav je za zunanje uporabnike višja. Iz evidence obiskov otrok v vrtcu je razvidno, da je večina staršev teh otrok (dostikrat tudi oba starša) zaposlena v TOZD Zdraviliška dejavnost, bolj izjemoma pa ga obiskujejo otroci delavca iz TOZD Vzdrževalna dejavnost in delavk iz DS Skupnih služb. Z naslednjo tabelo prikazujemo število obiskov in otrok v vrtcu po posameznih mesecih za zadnji dve leti: LETO 1986 1987 > O > O Mesec štev. otrot štev. obist štev. otrok štev. obist September 29 129 26 167 Februar 28 128 29 178 Marec 26 109 32 250 April 40 234 31 171 Maj 37 246 39 236 Junij 30 182 35 275 Julij 30 213 30 260 Avgust 28 205 36 273 September 33 196 33 259 Oktober 27 201 36 286 November 27 186 36 190 December 27 153 31 182 Skupaj 2193 2727 Iz tabele in tudi iz pripovedovanja zaposlenih je razvidno, da je bila obi-skovanost vrtca v letu 1987 precej večja kot leto poprej. Statistično izračunano je bilo leta 1986 na mesec povprečno 30 otrok in 183 obiskov v vrtcu, medtem, ko je leta 1987 bilo na mesec povprečno 33 otrok in 228 obiskov v vrtcu. (Indeks povečanja števila obiskov leta 1987 je 124% glede na I. 1986). Ne nazadnje moramo še omeniti osebje in vodstvo hotela Donat, kateremu gre velika zasluga, da delo v vrtcu nemoteno poteka (organizacija prehrane in po potrebi nadomeščanje kadra, vzdrževanja prostorov...). Kakšna pa so mnenja, stališča, pripombe naših delavcev — staršev teh otrok ter zaposlenih? JURIČ Tone, poslovodja hotela Donat, pravi: da vrtec po začetnih težavah redno deluje kljub temu, da ni opremljen tako kot bi želeli sami in starši. Ves čas se tudi zavedajo, da prostor ni idealen za varstvo otrok. Ker pa ne gre za redno varstvo, menijo, da služi svojemu namenu. Opozoril je tudi, da vrtec marsikdaj izpade kot problem hotela Donat, ker dejansko tudi je strošek hotela Donat, ne pa deiovne organizacije. Vendar pa, ker gre za otroke, glede navedenega ne delajo problemov. Kot osnovni problem pa se pojavljajo dogovori v zvezi z varstvom v sobotnih in nedeljskih izmenah. Zato ob tej priliki ponovno podaja informacijo, da je vrtec ob sobotah in nedeljah vedno odprt in to vsaj eno izmeno, četudi samo za enega otroka. Druga izmena je organizirana le v primeru, če so v njejk vsaj trije otroci ne glede na to, ali je dopoldne ali popoldne. Problem pa nastane, kadar starši otrok ne prijavijo do petka, kot je dogovorjeno, ampak jih v soboto ali nedeljo kar pripeljejo. Vendar se je v tem času, ko vrtec deluje, ta dejavnost pokazala kot pozitivna, saj so delavci razbremenjeni skrbi o popoldanskem varstvu svojih otrok, ravno tako tudi o sobotnem in nedeljskem varstvu, seveda, če izvzamemo že prej omenjeno neresnost pri prijavljanju, je zaključil tov. Jurič. OGRIZEK Damijana, varuhinja, je prepričana, da je takšno varstvo otrok v Zdravilišču potrebno, kar se vidi po pripovedovanju staršev in po obiskanosti vrtca predvsem v poletnih mesecih, ko je bilo včasih skoraj premalo prostora oz. stolčkov za vse otroke. Tako je hotel nabavil nove mize in stolčke; nabavili bodo tudi igrače in ostala didaktična sredstva. Včasih jim kaj posodijo tudi iz vrtca v Ratanski vasi. Sama svoje delo rada opravlja; na ta delovni čas (ki je izjemen za ta poklic): vedno popoldne in zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih, se je že navadila. Meni pa, da so starši tu bolj zahtevni kot v splošnem vrtcu. Vendar pa večjih problemov ni. Opozarja le na neprimerno osvetlitev prostorov, saj je zelo malo dnevne svetlobe, posebno v zimskih mesecih, kar pa ni najbolj primerno za otroke. KLANČNIK Durda, MARKOVIČ Dragana: sta zelo zadovoljni, da je organizirano takšno varstvo otrok celo v isti zgradbi, kjer delata. Tako lahko otroka, ko gresta v službo, pripeljeta s sabo in ju data v varstvo. To je pomembno še posebej zaradi tega, ker je njuno delo izmensko. Pojavijo se sicer občasno kakšne manjše pomanjkljivosti n.pr. pri vzdrževanju prostora ali da je vrtec zaprt za drugo izmeno (če ni dovolj otrok, torej trije). Razen tega je takšno varstvo tudi praktično, ker otroka lahko pripelješ v varstvo tudi občasno, medtem, ko v splošnem vrtcu te ugodnosti ni. Klančnik Durda daje sina v varstvo že od začetka tega vrtca, hčerka Markovič Dragana pa ga obiskuje šele leto dni. Obiskuje ga zelo rada, celo navdušena je nad njim, čeprav je bilo v začetku, prva dva dni, zelo hudo. Otroka pa imata rada tudi vzgojiteljice. Boljše pa bi bilo, menita delavki, če bi bil prostor malce večji. Razen tega še predlagata, naj bi se delovni čas vrtca popravil tako, da bi se vrtec odprl ob 11. uri (takrat dosti delavcev prične z delom zaradi pripravljanja kosil) in ne šele ob 13. uri, kot se sedaj. PLEMENITAŠ Nina, ZBIL Silva: to varstvo je zelo primerno, predvsem ob sobotah, ko ni organiziranega drugega družbenega varstva in občasno v popoldanskih urah, kadar morata biti v službi. Tudi bližina vrtca jima odgovarja. Z možnostjo občasnega varstva otrok sta zelo zadovoljni; če bi pa bilo to varstvo redno ali celodnevno, bi želeli več vzgoje, delovnega ukvarjanja z otroci, to je zaposlitve in učenja otrok. Zavedata se, da je navedeno sedaj (zaradi različnih starostnih skupin otrok, občasnosti obiskovanja vrtca) neizvedljivo. Moti pa ju neodgovornost kakšne matere, da bolnega otroka pripelje v vrtec — kar se sicer zelo redko zgodi, ampak, smelo se ne bi nikoli. Poudarjata, da otroci radi obiskujejo vrtec in predlagata, da bi bilo zaželeno, če bi bile organizirane govorilne ure oz. sestanki s starši n.pr. 1 -krat ali 2-krat na mesec. FERLEŽ Ingrid, ZABUKOVŠEK Durda: Ingrid Ferlež je bila zelo vesela, ko se je odprl vrtec, saj je ravno tedaj potrebovala takšno varstvo za svoja otroka. Dela namreč tudi v izmenah, in ji bližina vrtca zelo odgovarja. Opozarja pa na neprimernost prostora (ni dovolj sonca, zraka). Durda Zabukov-šek pa navdušeno pripoveduje, kako njena hčerka uživa v vrtcu, še posebno ob dobri hrani. Raznih slaščic, sladoledov kar prehvaliti ne more. Obe poudarjata, kako srečni smo lahko, da vrtec obstaja in želeli bi, da bi delovna organizacija pomagala pri urejanju prostora. KORENJAK Martin: je zadovoljen z varstvom v hotelu Do-nat in meni, da je takšen vrtec po- treben predvsem zaradi narave dela delavcev Zdravilišča. Oba z ženo namreč delata v gostinstvu. Edino pomanjkljivost vidi v tem, da vrtec ni vedno odprt, kadar bi ga potrebovali naši delavci, oz. njihovi otroci. KRIŽANEC Antonija: meni, da je zelo dobro, ker obstaja takšno varstvo otrok kot je v hotelu Donat. Hčerka obiskuje vrtec že od vsega začetka in je navdušena nad njim in nad hrano, ki je zanjo "super”. Otrok je sicer star 7 let, vendar pa sama večkrat dela popoldne in ker nima otroka kam dati, ga pripelje v vrtec. Tu jo otrok počaka, da konča z delom, in potem gresta skupaj domov. Včasih se sicer zgodi, da je za drugo izmeno premalo otrok in varstva ni, vendar to razume. Zatrdi pa, da sta obe s hčerko zelo zadovoljne z varstvom. LAMPRET Anica: je zelo zadovoljna, da sta lahko otroka v vrtcu, medtem, ko ona dela. Dela namreč vedno popoldne. Otroka obiskujeta ta vrtec že kakšno leto in pol, sicer občasno. Oba otroka, pravi delavka, rada hodita v vrtec, saj se včasih celo zgodi, da se otrok sam spomni in si zaželi, da bi šel v vrtec. Delavka je vesela, ker lahko otroka v vrtcu tudi počivata, spita se igrata z drugimi otroci, kar je za njiju še bolj zanimivo. Tudi glede plačila prehrane meni, da ni predrago. M. M. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet Zdravilišča Sprejeti so bili: — Pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih — Pravilnik o osnovah in merilih za dodelitev garaž — Pravilnik o izobraževanju — Pravilnik o povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov delavcev, ki jih imajo v zvezi z delom. Sklenil je, da pričnemo z gradnjo smučišč na Janini in v zvezi s tem odobril podpis pogodbe z Uniorjem iz Zreč za nabavo vlečnice s kapaciteto cca 700 smučarjev na uro. Zaradi izredno pereče stanovanjske problematike je sklenil, da v prihodnjem letu namenimo sredstva za nakup 7 stanovanj v Žiberniku. Sprejet je bil sklep, da se valorizirajo odpravnine tako, da je višina le-teh od 9. 9. 1987 dalje, zmanjšana za 20%, 476.000,— din. Znesek je zmanjšan za 20% zato, ker je ta del namenjen za spominsko darilo. Sklenjeno je bilo, da pri splošni banki Celje najamemo posojilo za obratna sredstva v višini 525.000.000.— din za dobo 5 let z realno obrestno mero 9%. 25.000.000,— din tega posojila odstopimo pod enakimi pogoji IKOM-u iz Šmarja, kateri za obratna sredstva ne more dobiti posojila. Banka je odobritev posojila pogojevala z zgoraj omenjenim odstopom. Kot neutemeljeni sta bili zavrnjeni pritožbi Potisk Simone in Koser Nataše, ker je bil delavski svet mnenja, da je odbor za strokovno izobraževanje po- delil štipendije v skladu s kriteriji, ki so jih člani odbora oblikovali pred podelitvijo. V Novem tedniku je objavil razpis za dela in naloge vodenja ekonomsko finančnega sektorja, na podlagi katerega je bil tov. Zorin Florjan, dipl. oec. iz Rogaške Slatine imenovan za direktorja ekonomsko finančnega sektorja s 1. 12. 1987 za dobo 4 let. Odbor za družbeni standard Na osnovi Pravilnika o osnovah in merilih za dodelitev garaž je objavil razpis za dodelitev garaže pri zdraviliških blokih in po poteku razpisa garažo dodelil Lapan Štefki, ki je zbrala največ točk. Sklenil je, da se v letu 1987 omogoči sistematski pregled za delavce, ki so rojeni leta 1950 in 1951. Občinski konferenci ZSMS Ravne na Koroškem je bilo odobreno 50.000,— din kot pomoč pri organizaciji koncerta, katerega izkupiček je bil namenjen Zavodu za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem. Hišnemu svetu Župančičeve ulice 5 iz Rogaške Slatine ni bila odobrena pomoč pri nabavi poštnih nabiralnikov, ker za te namene odbor nima na razpolago sredstev. Pionirskemu odredu osnovne šole ”BK” iz Rogaške Slatine je bilo odobreno plačilo hrenovk za 125 cicibanov ob sprejemu v pionirsko organizacijo. Ivanuš Jožetu je bilo odobreno izplačilo enkratne pomoči v gotovini, v višini 225.000,— din ob elementarni nesreči. Odbor za strokovno izobraževanje Na podlagi razpisa je podelil štipendije za šolsko leto 1987/88. But Mitju ni odobril povrnitev stroškov izobraževanja ob delu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem — 4. letnik, ker v kadrovsko-izobraževalnem planu za leto 1987 takšno izobraževanje ni bilo načrtovano. Karneža Metki je bila odobrena preusmeritev na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, iz VIP kuharstvo na VIP strežba. Na osnovi razpisa je bil odobren študij ob delu naslednjim delavkam: — Johan Cvetki in Varjačič Marjani na višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani — smer medicinska sestra. — Čoh Mariji na VEKŠ Maribor — II. stopnja. Cerovski Janezu je bilo odobreno povračilo stroškov opravljanja tečaja za kinooperaterje v Ljubljani. Marinka Zidar Sprejeta je bila metodologija za določanje prioritetne liste pri podeljevanju štipendij, katera je od 27. 10. 1987 tudi sestavni del Pravilnika o izobraževanju. Kariteriji so naslednji: I. UČNI USPEH Dijaki — odličen 60 točk — prav dober 50 — dober 40 — zadosten Študenti 30 — od 9,1 — 10 60 točk — od 8,1 — 9 50 — od 7,1 — 8 40 — od 6,0 — 7 II. OD NA ČLANA DRUŽINE — do republiškega povprečja 30 točk za preteklo leto 20 — preko republiškega povprečja za preteklo leto lil. STARŠI ZAPOSLENI 0 V ZDRAVILIŠČU IV. BLIŽINA BIVALIŠČA 10 — Rogaška Slatina 10 — ostali kraji, ki imajo ustrezne prometne zveze — kraji brez ustreznih 5 prometnih zvez 0 Določen je bil znesek za jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe, ki je za leto 1987 225.000,— din in višina denarne nagrade, ki se podeljuje ob 29. novembru v skladu s pravilnikom, ki je za leto 1987 100.000,— din. Vsak mesec sproti je obravnaval finančne rezultate in rezultate gospodarjenja, ter na podlagi tega predlagal tudi možnosti delitve za posamezni mesec. V skladu z zakonskimi določili je sprejel predloge povečanih zneskov dnevnic, kilometrin, sejnin in ostalih dodatkov. Sprejet je bil sklep, da je prispevek za upokojence ob novem letu 20.000,— din. Ker pa so zaradi protinflacijskih ukrepov omejena izplačila iz sklada skupne porabe, je bilo dogovorjeno, da se ostala izplačila iz tega sklada preložijo na začetek prihodnjega leta. Določena je bila nova najemnina za garaže, ki so v upravljanju Zdravilišča, v višini 3.640,— din. Najemnina velja od 1., 1. 1988. Potrjeno je bilo poročilo in obračun potnih stroškov za službena potovanja glavnega direktorja za obdobje od junija do oktobra 1987. KAJ JE TO INDOK? S preselitvijo Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod iz Maribora v Rogaško Slatino, se je za našo delovno organizacijo odprlo novo področje dela. Od leta 1973 je pri tehniški fakulteti v Mariboru deloval center, ki je raziskoval kemijsko-tehnološke lastnosti mineralnih vod. Vodil ga je prof. dr. Ozim Vojko, ki tudi sedaj opravlja funkcijo v.d. vodje centra. Vedno ostrejši pogoji na trgu zdravi-liško-medicinske ponudbe postavljajo pred naš kolektiv zahteve po odkrivava ju in utemeljevanju uspešnosti zdravljenja številnih bolezni z našo mineralno vodo. Konkurenca, zlasti na zunanjem trgu, si na vse načine prizadeva na vse načine zmanjšati vrednost naše slatine. Brez znanstveno dokumentiranih raziskav vedno težje ohranjamo tristoletni sloves in zdravilnost naših voda. V okviru Zdravilišča prenovljeni razvojni oddelek bo dosedanja raziskovalna prizadevanja razširil še na biomedicinske raziskave, ki lahko ponovno oživijo sloves naše vode. Poleg velikih možnosti, ki jih s tem ponuja taka razvojna dejavnost, so z razširitvijo delovanja Centra združene tudi številne obveznosti. Delovanje vsake raziskovalne enote v Jugoslaviji mora zadostiti številnim zakonskim pogojem. Med temi so najpomembnejši: 1. Team strokovnjakov z ustrezno izobrazbo (zdravniki, biokemiki, tehnologi). 2. Prostor za izvajanje raziskav. 3. Čvrst raziskovalni plan. 4. Zagotavljena finančna sredstva. 5. INDOK služba in specialna knjižnica. Znanje postaja najpomembnejši druž-beneno-razvojni dejavnik. V razvitih državah predstavlja že 2/3 čistega dohodka. Zmanjšuje se delež manuelne-ga dela in narašča število tistih v belih oblekah, ki delajo z glavo. Že dalj časa opažamo pravo poplavo novih dognanj, ki jih lahko enačimo z informacijami. Značilna je njihova ekspo-nencialna rast, ki dosega že tako pospeševanje, da se vsakih pet let podvoji. Zakladnica človekovega znanja je že tako obsežna, da jo je težko obvladovati. Zato so v vseh raziskovalnih oddelkih osnovane posebne službe imenovane INDOK. To je infor-macijsko-dokumentacijsko-komuni-kacijska dejavnost, ki ima nalogo hitrega posredovanja informacij. Z raziskovalnim delom se v svetu ukvarja armada znanstvenikov, mnogi proučujejo enake ali podobne probleme. Že davno je minila era velikih individualnih izumiteljev (Edison, Tesla, Einstein idr.). Danes je razvoj plod kolektivnega dela. Navadno problem razrešijo tako, da dodajajo nova dognanja kot kamenčke v mozaiku in na koncu je rojeno novo znanje. Ker je raziskovalno delo dolgotrajno, naporno in drago, je zelo pomembno, da so vsi raziskovalci, ki proučujejo določeno tvarino, sproti obveščeni o vseh novostih. V letu 1987 so se upokojili... Komu so bila dodeljena stanovanja v letu 1987? V iztekajočem se letu so bila dodeljena stanovanja 9 našim delavcem. Od teh sta 2 delavca dobila kadrovska stanovanja, drugi pa ostala družbena stanovanja ob striktnem upoštevanju veljavnih prioritetnih list za stanovanja in Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD. 1. KOLAR Božo — TOZD Polnilnica (2-sobno stanovanje, ki ga je začasno odstopila DSSS; žena pustila garsonjero; oba z ženo zaposlena pri nas, oba imata višješolsko izobrazbo; 2-članska družina); 2. KOLAR Božo — TOZD Zdraviliška dejavnost - zdravstvo - eno in pol sobno stanovanje, žena pustila 1-sobno stanovanje; oba z ženo zaposlena pri nas, oba imata višješol-dko izobrazbo; - 2-članska družina. Ostala družbena stanovanja: 1. RAJŠP Viktor — TOZD Vzdrževalna dejavnost (2-sobno stanovanje, izposojeno od Pekarne Rog. Slatina; oba z ženo zaposlena pri nas, delavca, 4-članska družina); 2. HORVAT Marija — TOZD Vzdrževalna dejavnost (eno in pol sobno stanovanje, mati samohranilka, delavka); Kadrovske novice V decembru 1987 so v Zdravilišču sklenili delovno razmerje naslednji delavci: TOZD Zdraviliška dejavnost: Gostinstvo: FIŠER Majda, za določen čas in LJULJDJURAJ Georg Mihael, za nedoločen čas. TOZD POLNILNICA: TERBOVC Janez, za nedoločen čas. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: ČEBULAR Drago, za nedoločen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD 1 — Zdravstvo: BELOŠEVIČ Bojan, odhod v JLA. 3. HUMSKV MIRA — TOZD Zdraviliška dejavnost (Garsonjero, ki jo je izpraznila Strašek Tanja; Visokošolska izobrazba, samska); 4. OGRIZEK Slavko — TOZD Zdraviliška dejavnost (2-sobno stanovanje, oba z ženo zaposlena pri nas, oba poklicno izobrazbo, 3-članska družina); 5. HALUŽAN Zdenka — TOZD Zdraviliška dejavnost (2-sobno stanovanje, sofinanciranje GOKOP-a Rogaška Slatina, srednješolska izobrazba, 3-članska družina); 6. MIKULIČ Nada — TOZD Zdraviliška dejavnost (2-sobno stanovanje, oba z možem zaposlena pri nas, poklicna izobrazba, 3-članska družina); 7. DOLŠAK Ana — TOZD Zdraviliška dejavnost (1-sobno stanovanje, ki ga je izpraznila Kolar-Trstenjak Zinka, 2-članska družina). GARAŽE V tem letu je bila dodeljena tudi ena zdraviliška garaža, ki jo je izpraznil Kern Vlado. Dodeljena je bila naši dolgoletni delavki LAPAN Štefki (upokojeni v DSSS) na osnovi prioritetne liste za garaže in Pravilnika o osnovah in merilih za dodelitev garaž. Mikuljan Metoda — Gostinstvo: KOREZ Elfri-da, po sklepu za določen čas. TOZD 2: KRUMPAK Vincenc, po sklepu za določen čas. TOZD 3: NOVAK Regina, MLAKAR Damjan, ČATAR Anita in TOMAŽIČ Marija, vse po sklepu za določen čas. V zadnjih 4 mesecih leta 1987 so se poročili: ČOH Anita, poročena ŠPOLJAR ŽABČIČ Nada, poročena PAVUŠEK GOBEC Brigita in SLUGA Aleš, poročena GOBEC ŽGAJNER Betka, poročena PETEK ŠKET Marjeta, poročena KUHAR KRKLEC Vera, poročena PAVIČ VOK Leonida, poročena SOVINO HEČIMOVIČ Nina, poročena BORŠIČ HREPEVNIK Rozika, poročena MARINIČ Tudi lani, kot vsako leto doslej, je organizirata konferenca zveze sindikatov v delovni organizaciji skromno slovesnost ob upokojitvi tistih naših sodelavcev, ki so izpoiniii pogoje za zaslužen pokoj. Dobili smo se v mali rdeči dvorani Zdraviliškega doma pred tradicionalnim novoletnim srečanjem z vsemi upokojenci naše delovne organizacije. Po kratkem, vendar prisrčnem in v srca segajočem nagovoru glavnega direktorja so bila "novim” upokojencem izročena lična spominska darila, ki so jih očitno presenetila in razveselila. Za razliko od dosedanje navade, da upopokojenci ob odhodu v pokoj prejmejo spominske ure, smo jih tokrat presenetili z izjemno okusno oblikovanimi izdelki Zlatarne Celje, kar bi naj postala odslej tradicija. Vseh 24 jubilantov je pritrdilo ugotovitvi in naši iskreni želji, da pomeni njihov odhod v pokoj samo eno epizodo v njihovem življenju, da pa tudi odslej ostajajo naši, saj drugače tudi ne more biti. S svojo predanostjo in trudom so namreč postali neločljiv del vseh nas, ki skušamo na njihovih dosežkih nadaljavti uspešen razvoj Zdravilišča. Zlasti so za nas pomembne njihove izkušnje, saj so si jih nabrali v desetletjih predanega dela; zvrhano mero. Vsem želimo mnogo zdravja in življenjske sreče ter še posebej čim pogostejša srečanja z njimi. Naj na koncu še povejmo, kdo so tokratni jubilanti: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST: Anderluh Nežika, Demetrovič Mira, Dole Marija, Golež Ivanka, Korbar Rozina, Lesjak Tatjana, Lesjak Vera, Ogrinc Rozalija, Slivnik Štefka, Vodušek Amalija. TOZD POLNILNICA: But Marija, Kobale Kristina, Krušlin Alojz, Lesjak Jurij, Osek Jožefa, Šer-bak Matilda, Trifunovič Lazar. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: Bračun Franc, Jagodič Majda, Koz-man Franc, Kramberger Franc, Mlakar Marija, Novak Vojo, Šrimpf Nežika. J. D. INTERNA OBVOZNICA Že pred vojno so v Rogaški načrtovali prestavitev ceste, ki danes kot magistralna žila seka južni in zahodni del zdraviliškega kompleksa ter onemogoča precejšen del naših kapacitet, hkrati pa predstavlja tudi za krajane in goste potencialno življenjsko nevarnost. Vse do danes številni poizkusi, da se izgradnja uresniči, niso obrodili sadov in Rogaška kot turistični center tako vse bolj izgublja na atraktivnosti. Ob močno povečanem tranzitnem prometu je danes Rogaška Slatina s svojimi skoraj 9000 prebivalci ter živahnim gospodarskim utripom, lahko rečemo, krvavo potrebna rešitve te prometne zagate. Že konec 70 let je pri planiranju bodoče urbanizacije Rogaške Slatine pripravljen zazidalni načrt, ki med drugim predvideva izgradnjo interne obvoznice od Gostišča "Pri treh ribnikih” do Bohorja. Kasneje je aktualnost zahodnega dela trase od žel. prehoda pri Elektru navzgor zaradi izgradnje zunanje obvoznice zmanjšana, kot zelo problematičen pa ostaja preostali — južni del predvidene trase. Ta del vključujeta v ureditveni načrt tudi nov trgovsko poslovni center in avtobusno postajo, ki se bosta po načrtih napajala ravno iz interne obvoznice. Tako je bilo nujno predvideti izgradnjo obvoznice v tem srednjeročnem obdobju ter je kot takšna vključena v program krajevne skupnosti in družbeni plan naše občine. Glede na to, da bosta očitno avtobusna postaja in trgovsko poslovni center končana v letošnjem letu, bo potrebno s prijavami za realizacijo projekta interne obvoznice močno pohiteti. Svet krajevne skupnosti je imenoval odbor, katerega predsednik je glavni direktor Zdravilišča tov. Darko Bizjak, v njem pa sodelujejo strokovnjaki in predstavniki služb in upravnih organov, ki bi naj pri tej nalogi odigrali pomembno vlogo. Prva naloga odbora je bila pregled projektne dokumentacije in vskladitev le te s situacijo v naravi. Projekt, ki je bil v pretežni meri pripravljen, bo potrebno dopolniti in vskladiti vse potrebne prestavitve komunalnih vodov in poti na terenu, kjer je predvidena trasa. Ozkost doline nalaga potrebo po odstranitvi nekaterih objektov, ki stojijo na načrtovani trasi med Elektrarn in Bohorjem, potrebno bo več priključkov na interne dovozne ceste, ter protihrupna zaščita pri hotelskih objektih in kulturnem centru. Trasa, ki je dolga približno 1100 m, bi z izvedbo 6 m širokega cestišča po trenutni oceni stala okrog 700 mio din, pri čemer ni vštet strošek, ki ga bodo poleg tega imele delovne organizacije s prestavitvijo objektov s trase. Predvidevamo, da bo možno za izvedbo naloge, katero bo vodila krajevna skupnost, pridobiti del sredstev iz naslova, po katerem je združeno delo že združevalo del sredstev za zunanjo obvoznico, saj ocenjujemo, da je izvedba te naloge skupnega pomena za ves kraj. Seveda je ob tem nujno pričakovati, da bo našla ta naloga možnost financiranja iz sredstev pristojnih interesnih skupnosti, precejšen del pa bo morala odšteti tudi naša delovna organizacija. Najbrž ni potrebno ponavljati, da je za nas ta projekt življenjskega pomena in mu kaže dati potrebno prioriteto pri finaciranju razvojnih nalog v letu 1988 ter poleg deleža v samih stroških izgradnje, predvideti prestavitev naših objektov in mineralnega voda. Pričakujemo, da bo naše napore pri realizaciji projekta podprlo združeno delo v kraju, predvsem pa tiste organizacije, ki imajo danes na trasi še del svojih objektov. Z izgradnjo interne obvoznice bi celoten kraj veliko pridobil na urejenosti, rešene bi bile danes kočljive prometne zagate, odprle pa bi se tudi nove možnosti razvoja pomembne gospodarske panoge — turizma in vseh dejavnosti, ki preko turističnih tokov posredno ali neposredno dosegajo pomembne gospodarske učinke. Prav v obdobju zaostrene gospodarske situacije je razumeti to kot ključen faktor pri zagotavljanju osnovnih pogojev za oblikovanje kvalitetnega konkurenčnega sposobnega zdravi li-ško-turističnega proizvoda, ki bo sposoben zadovoljiti kvalitetnega, zahtevnega inozemskega in domačega gosta. Milan Zagoda, dipl. oec. VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajatelj: Konferenca odnovnih organizacij sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina. Glavni in odgovorni urednik: Jože Drofenik, tehnični urednik: Tone Slivnik, Lektor Jožica Kores, tisk: Tiskarna FOTOLIK Celje. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421 /72. Novo! Pouk turistične vzgoje Naše zdravilišče je na najboljši poti, da si pridobi za napredek turizma še en turistični nagelj, če že ne kakšno večje priznanje. Ne samo s svojo vse pestrejšo ponudbo v zdravstvu in hotelih, ampak s s svojo daljnovidnostjo in posluhom za zdraviliški turizem in turizem nasploh. Ena teh daljnovidnosti je tudi hotenje po vzgoji lastnega kadra. V ta namen smo organizirali "Dneve zdravilišča, oz. odprta vrata vsem, ki hočejo pobliže spoznati vse naše dejavnosti. Tako so bili tukaj konec lanskega šolskega leta učenci Osnovnih šol Rog. Slatine, kjer med drugim že poteka Turistična vzgoja kot reden pouk. Imajo ga eno uro tedensko in sicer 5. razredi. Pouk poteka po programu, ki ga je sestavilo zdravilišče in vsebuje 20 ur v šoli in 17 v zdravilišču. Prelepa Rogaška Rogaška, ti si čudovit l^raj, tvoja lepota je kot rožnati gaj. V parku so lepe cvetlice, ki nikoli ne ovenijo, da tebe Rogaško krasijo. Zelo te vse ogleduje vse občuduje. Rogaška, Rogaška turistični kraj. Želim ti, da bi bila zmeraj tako lepa, kot si sedaj. Bojan Žgajner 5. a Veliko otrok je tudi "naših”, to se pravi, da so njihovi starši naši sodelavci in so tako še bolj seznanjeni s poklici in možnostmi zaposlitve pri nas. Osebno sem prisostvoval pri pouku na OŠ Ratanska vas in dobil vtis, da so vsi otroci zelo dobro seznanjeni z vsem, kar se pri nas dogaja in da imajo dobre ideje. Znajo opazovati in hitro opazijo vsako spremembo v domačem kraju. Povedali so, da so si ogledali tudi Filatelistično-numizmatično razstavo. Pravijo, da je bila stara Rogaška lepša, da bo pa sedanja bolj moderna, da je škoda, da se mora staro umikati novemu tako hitro, da se rušijo lepe hiše (vila Slane v Ratanski vasi). Imajo veliko idej kako bi zabavali goste, sami pa pogrešajo gledaliških predstav, otroških igric in otroških pevskih zborov. K šolskemu pevskemu zboru pa skoraj nihče ne hodi (op. tovarišice Pucelj Vere). V Steklarski šoli sem se o tem pogovarjal s tov. Kumer Ireno prof. slovenščine. Pravi, da je pri njih nemogoče imeti turistično vzgojo kot samostojen predmet in sicer zaradi njihovega osnovnega predmetnika oz. učnega načrta, ki tega ne vsebuje. Je pa sicer že maksimalno obremenjen, saj imajo vsi letniki tudi praktični pouk. Pri nas v Rogaški Slatini imamo zmeraj goste Naš turistični kraj je zelo privlačen za goste. S svojo zdravilno mineralno vodo in lepotami kraja vabi goste iz mnogih držav Evrope in iz domovine. Mnogi gostje so v Rogaški na zdravljenju. V Rogaški Slatini imamo velik, lepo urejen park in veliko hotelov visoke kategorije. Do gostov moramo biti vljudni, da se bodo pri nas dobro počutili. Največ prihajajo k nam gostje iz Nemčije, Italije, Avstrije, nekaj pa jih je tudi iz Švedske, Švice in Izraela. Gostje hodijo na izlete v okoliške kraje, zlasti v Atomske Toplice, Olimje, Kumrovec in Trebče. Večina gostov prihaja poleti, v zimskih mesecih pa jih je manj. Želim, da bi bilo pri nas zmeraj dovolj gostov in da bi se dobro počutili. Špela Bicskey 5. b OŠ Boris Kidrič TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA Moja mama dela v Zdravilišču Moja mama dela v Zdravilišču. Njen delovni dan se začne zjutraj ob šestih in traja do dveh popoldan ali se začenja ob dveh popoldne in se konča ob desetih zvečer. V Zdravilišču dela že 13 let, in sicer v kuhinji. Njeno delo je naporno. Mora kuhati različne jedi. Pripravlja penzionske obroke in tudi mimoidoči lahko dobijo hrano. Delati mora tudi ob sobotah in nedeljah in tudi med prazniki. Prosta pa je med tednom ali včasih ob nedeljah. Vesela sem, kadar je mamica doma in nam postreže s kosilom ali z večerjo. Ko bom velika, bom tudi jaz kuharica. Selma Zemanek 5. b Kaj pa povezovanje z okoljem? To je prvi smoter vsakega predmetnika. Pri nas lahko seznanjamo učence s pomembnostjo turizma le pri družboslovnih predmetih. Pri slovenskem jeziku umetnostno, pri biologiji in kemiji (ekologija), dalje pri mladinskih urah v vsaki razredni skupnosti, kjer jih lahko seznanimo s ponudbo Zdravilišča. Sicer so pa tudi pri njih premiki v tej smeri. Vključujejo se v razne očiščevalne akcije in apelirajo, da bi se naše osnovne dejavnosti - zdraviliški turizem in steklarstvo morale bolj povezovati. Toliko o turistični vzgoji, pa še nekaj prispevkov iz OŠ Ratanska vas. RUSTI Živim v turističnem kraju Živim v turističnem kraju, ki se imenuje Rogaška Slatina. Sem prihajajo gosti iz raznih držav. Največ gostov je iz Avstrije, Nemčije in Italije. Zdravijo si bolezni jeter, žolča, črevesja in druge bolezni. V Rogaški Slatini imamo 15 hotelov, ki so različnih kategorij. Zdravilišče je že praznovalo 320-obletnico svojega obstoja. Gostje imajo na razpolago teniška igrišča, mini golf, trim stezo in lepe sprehajalne poti. Poskrbljeno je tudi za zabavo. Skozi celo leto so na programu glasbene in pevske prireditve. Gostje so zadovoljni z zdravljenjem, saj so medinske sestre in zdravniki zelo prijazni. Organizacija dela je odlična, saj pacientom ni treba čakati niti pet minut. Zdravilišče ima sodobno opremljene laboratorije, ultrazvok s celotnim rengenskim inštitutom in najmodernejšo terapevtsko opremo. Gostje bodo še raje prihajali v Rogaško Slatino, saj gradimo novo avtobusno postajo in velik trgovski center. Na šoli dela tudi turistični krožek, ki skrbi za lep in urejen kraj. V ta namen organizira razne očiščevalne akcije. Vsi se bomo potrudili, da bo gostom v našem Zdravilišču čim lepše. Nada Vulič 5. a SREČANJE S SLIKARJEM Danes imamo kulturni dan. Obiskal nas je slikar Jerič. Povedal je, da se ukvarja s slikanjem. Drugače je tudi miličnik. Že od malih nog je rad risal. V šoli je narisal veliko risb. Prinesel je tudi slike, ki niso bile dokončane. Imel je razne čopiče in barve. Nekaj barv je kupil v Avstriji. Riše z oljnatimi barvami. Je zelo natančen. Čopiče in barve ima v posebni posodi. Zelo mi je všeč njegovo delo. Zelo lepo riše. Urška Drenski 3. a OŠ Ratanska vas ROGAŠKA Rogaška, Rogaška, Rogaška, saj lepa bila si ti. Imela sprehajališče si in veliko peš poti. imela si tudi gozdove, travnike ter polja. Kje zdaj sprehajališča so in tiste poti, kje zdaj so gozdovi, ki nekoč dišeči so bili? Kje zdaj so travniki lepi ter polja velika. Zdaj zrasli namesto sprehajališča hoteli moderni so, tam, kjer nekoč peš poti so bile, tam, zdaj betonske ceste se vijejo. Tam kjer prej travniki lepi so bili, tam zrasle sedaj so hiše visoke, in tam, kjer je bilo polje veliko, tam zdaj so tovarne. Ostalo nam je še le malo gozda, travnikov in polj. Mojca Stopinšek OŠ Ratanska vas Tebi Rogaška Rogaška, Rogaška zdraviliški kraj, s prelepo okolico si za oddih pravi raj. Tvoji vrelci, Donat Styria in Tempel so znani povsod, izdelki steklarjev znani daleč naokrog. Tvoje stavbe izžarevajo toploto in privabljajo turiste s svojo lepoto. Halužan Dejan 5. a OŠ Boris Kidrič RTog. Slatina Turizem v Rogaški Slatini Rogaška Slatina je zelo pomemben turistični kraj. Znana je po izviru mineralne vode. V Rogaško Slatino se je prišel zdravil grof Zrinski, ki je tudi v Rogaški ozdravel. V Rogaški Slatini je tudi steklarna, ki je zelo znana. V Rogaški je petnajst hotelov, A kategorije sta Sava in Donat, ki sta zelo lepa in dobro opremljena. Imamo tudi zelo lepo dvorano, v kateri so različne prireditve in proslave. V Rogaški je tudi hrib Janina, na vrhu je velik stolp. Do vrha pa vodi trim steza, na kateri lahko vadimo gimnastične vaje. Želim si, da bi Rogaška Slatina bila še naprej turistični kraj znan po vsem svetu. Igor Justin 5. a OŠ Boris Kidrič Pogled v herojsko preteklost naše nove Jugoslavije ROGAŠKI BORCI NA IZLETU PO POTEH AVNOJA Ali so današnja dejanja z nerazumljivo politiko in gospodarskim kriminalom zahvala žrtvam, ki so darovale svoja življenja za boljšo, svobodno in enakopravno družbo? Nepozabni so spomini, ki smo jih prinesli domov z dvodnevnega..izleta po severozahodni Bosni. To je bil izlet z avtobusom Po poteh Avnoja, ki ga je našim članom omogočil kolektiv Zdravilišča Rogaška Slatina. Desetega septembra 1987 nas je zgodaj zjutraj čakal pred restavracijo Pošta avtobus zdravilišča s prijaznim voznikom Martinom Pobežinom in strokovnim vodjem izleta Milanom Cilenškom iz Maribora. In tako smo se odpeljali na težko pričakovano pot. Vedeli smo, da si bomo ogledali kraje smrti, bojev in trpljenja ljudi, ki so med narodnoosvobodilnim bojem žrtvovali največ, kar so lahko — svoje življenje. 700.000 ŽRTEV JASENOVCA Prvi postanek smo imeli v nekdanjem zloglasnem ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac, ki je bil po številu žrtev — več kot 700.000 ljudi je umrlo v njem — drugi najhujši v drugi svetovni vojni — takoj za Auschvvitzem, po grozodejstvih, ki so jih v njem počenjali podivjani ustaši, pa je prekašal vsa druga taborišča, razmeščena širom po okupirani Evropi in tudi znotraj Nemčije. V Jasenovcu so ustaši zaprli Srbe, Hrvate, Jude in Rome in jih na najbolj zverinski način mučili in ubijali. Pretresljiv je bil ogled muzeja, dokumentarnega filma in sploh vsega, kar je ostalo kot dokument zgodovine. Naš vodnik Milan nam je orisal nekaj resničnih dogodkov iz takratnih hudih časov in onemeli smo s solzami v očeh. Ob mogočnem spomeniku v obliki cveta tulipana — spomenik je umetnina Bogdana Bogdanoviča, simbolizira pa cvet, ki zraste vedno nov, naj bi ga pokosil kdorkoli in kolikokrat bi hotel — smo se poklonili spominu umrlih, vsak se je poglobil vase in razmišljal o nepopisnem trpljenju stotisočev med vojno. NA LEGENDARNI KOZARI Prek Bosanske Dubice in Prijedora smo že blizu poldneva prispeli v območje narodnega parka Kozara. Tu so vsa vojna leta divjali hudi boji. Na Ko-zari in v njenem podnožju živeči Srbi, Hrvati in Muslimani so že leta 1941 doživeli ofenzivo "čiščenja”: domove so jim požgali, ljudi pa pobijali ali jih vodili v Jasenovac. Najhujše zločine pa so počeli nad otroki, ki so jih nasilno ločevali od staršev in jih pošiljali v posebna taborišča. Vsi, ki jim je uspelo pobegniti, so se zatekli k partizanom, saj je Komunistična partija Jugoslavije že istega leta imenovala vojaške zaupnike na Kozari, ki so potlej organizirali partizanske enote. Hudi boji so divjali tudi leta 1942, najhuje pa je bilo junija 1942, ko so oboroženi ustaši in Nemci in drugi njihovi pomagači sklenili obroč okoli Kozare. Obkoljenih je bilo približno 80.000 prebivalcev in partizanske enote s 500 ranjenci, ki so našli rešitev le v preboju skozi okupatorjev obroč; toda ta je uspel le delno. Mogočni, 33,3 metra visoki spomenik SMRT IN SVOBODA, avtorja Dušana Džamonje, spominja na neizmerno trpljenje, sočasno pa na naslavnejšo epopejo Kozare v letu 1942. Boji so se ponavljali vsa naslednja leta okupacije, in tako je Kozara naš množični grob in gora, opevana v mnogih pesmih: svoje veličastno mesto je našla v zgodovini in partizanski poeziji. Naši delovni ljudje so v spomin vsem padlim in umrlim na Kozari zgradili na Mrakovici veličasten spomenik — njegov avtor je Dušan Dža-monja, ob njem pa so znotraj posebnega spominskega dela stene z 9500 bakrenimi ploščicami z imeni padlih. Tudi v Banjaluki, glavnem mestu Bosanske krajine, smo si poleg trdnjave in drugih znamenitosti ogledali spomenik padlim borcem, ki se mogočno pne nad mestom na hribu Šehitluci. Zanimiv je bil tudi ogled džamije Fer-hada paše in muslimanskega pokopališča. V ROJSTNEM KRAJU NOVE JUGOSLAVIJE Že kasno zvečer smo prispeli v rojstni kraj nove Jugoslavije - Jajce. Že pred prihodom v mesto nam je vodnik povedal kratko zgodovino tega mesta. Prespali smo v naselju novih hotelov ob romantičnih Plivskih jezerih. Naslednje jutro smo si ogledali Dom Avnoja z dvorano, v kateri je v noči samozavesti — v noči z 29. na 30. november 1943 — potekalo zgodovinsko II. zasedanje Avnoja. To so bili zares veliki trenutki naše zgodovine! Razmišljali smo o naporih, ki so jih morali premagati delegati na poti v Jajce, kakor tudi vsi pripravljavci zasedanja, da so zaščitili mesto in okolico pred sovražnikom in drugimi nevarnostmi. Na sprehodu po mestu smo obiskali hišo, kjer je Moša Pijade 5. novembra 1943 ustanovil našo časopisno agencijo Tanjug (Telegrafsko agencijo nove Jugoslavije), ki deluje še dandanes, hišo, kjer je prebival predsednik Tito, čudovit slap Plive ob njenem izlivu v Vrbas, stare turške hiše, imenovane čardaki, pa novo kemično tovarno, ki hudo onesnažuje ta lepi in zanimivi kraj. Spotoma proti Drvarju smo občudovali še nekdanje mline vodenice, ki pa so dandanes le še turistična zanimivost. V HEROJSKEM DRVARJU Prek Mrkonjič Grada, Ključa in Bosanskega Petrovca smo čez 1004 metre visoki Oštrelj (kjer stoji kot muzejska dragocenost nekdanji ozkotirni partizanski vlak), prispeli do heroj -skega Drvarja, ki je vsem znan po hudem desantu nanj 25. maja 1944 — prav na Titov rojstni dan. Takrat so bili Nemci prepričani, da bodo s svojo odlično oboroženo vojsko in s pomočjo 800 padalcev-desantov ob nenadnem vdoru pobili partizansko vojsko, Tita pa ujeli. Ušteli so se! Titovo pečino visoko v skalah smo obiskali skoraj vsi, čeprav je do nje vodila zares strma in za nas, starejše ljudi, težavna pot. Spomenik v sredini mesta, ki razteza svoje tipalke — z njimi simbolizira protiletalsko obrambo Drvarja (avtorja spomenika pa sta Marijan Kockovič in Lujo Šverer) — z vzpetine Šobiča glavica pa je postavljen v spomin herojskih branilcev mesta, v katerem je bil sedež Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Centralnega komiteja KPJ od zime 1944 pa vse do desanta. V muzeju nam je domačin-spomeni-čar, ki je na dan desanta vse te strahote doživel, v "uri zgodovine” obširno in zelo zavzeto pripodvedoval o tistih velikih dogodkih. Med drugim tudi o mladinki Miki Bosnič, ki je — navkljub nemški strojnici, katere žrelo je zlovešče zijalo nanjo — skočila pred partizanski tank in z njega snela koc, ki so ga bili Nemci predtem vrgli na lino pred voznikom, s čimer so tankistu onemogočili nadaljnjo vožnjo. Mika je koc snela — in že tudi obležala, prerešetana s strojničnimi naboji. Razglasili so jo za narodnega heroja. IN ZA SKLEP ŠE V BIHAČU Zadnji ogled smo imeli v Bihaču, kjer je bilo 26. in 27. novembra 1942 I. zasedanje Avnoja. S tem da smo videli tudi dvorano, kjer je vse urejeno tako, kot je bilo v tistih slavnih dneh, smo spoznali oba kraja, kjer se je snovala naša državnost. Ogledali smo si tudi druge zanimivosti tega skrajnega zahodnega bosanskega mesta, starega že več kot 700 let. Prek Karlovca in Zagreba smo se vrnili domov — z zavestjo, da smo v dveh dneh videli in slišali veliko tistega kar Po dolgih letih mi je nekega dne v avgustu spet stisnil roko Giancarlo Pajetta, veliko in skoraj legendarno ime italijanskega in mednarodnega komunističnega gibanja. Bilo je to v preddverju hotela SAVA v Rogaški Slatini, kjer se je mudil za krajši čas na počitnicah in okrevanju. Vedel sem, da se je pred časom podvrgel težki in zapleteni operaciji na srcu, toda kmalu za tem sem ga spet videl na TV, kjer je sodeloval v neki politični debati. Pajetta je odličen govornik, velik poznavalec ne zgolj političnih zadev, ampak tudi razmer in odnosov z mnogih drugih področij. Spremljati njegove debate, polemike, govore, je zaradi tega zmeraj užitek in doživetje, tudi za tistega, ki se morda ne zanima za tako imenovano čisto politiko. Spoznala sva se v Rimu, pred nekako sedmimi leti. Dal mi je intervju o pravkar končanem kongresu "Komunistične partije Italije, potem ko sem dolgo čakal skupaj z drugimi novinarji v vrsti za pogovor. Drugič sva se srečala na nekem predvolilnem zborovanju italijanske Partije v Trstu. Spominjam se, da ga je po govoru skoraj fizično napadla neka fanatična privrženka meščanskega gibanja v Trstu, Liste za Trst, in mu grozeče očitala, da se komunisti zavzemajo za Slovence na Tržaškem, ki ”da imajo že preveč pravic in se zavzemajo za priključitev Trsta k Jugoslaviji”. No, in zdaj sem zvedel, da se Pajetta se je med vojno dogajalo v teh krajih. Obenem smo spoznali lep del naše domovine in njene zgodovine. To nam je bilo omogočeno ob zares strokovnem in odličnem vodstvu Milana Cilenška, za kar se mu udeleženci izleta iskreno zahvaljujemo. In ko v spominih podoživljamo to veličastno pot in obnavljamo doživete vtise, se nam nehote ponuja trpka in zaskrbljena misel: Ali so današnja dejanja z nerazumljivo politiko in gospodarskim kriminalom zahvala žrtvam, ki so darovale svoja življenja za boljšo, svobodno in enakopravno družbo? Kolektivu Zdravilišča Rogaška Slatina se v imenu aktiva Zveze združenj borcev NOV Rogaška Slatina, iskreno zahvaljujem, da nam je omogočilo ta izlet, vozniku Martinu Pobežinu pa hvala za prijaznost in predvsem za varno vožnjo! Mira But Marjan Ungar nahaja na počitnicah v Rogaški Slatini. Telefoniral sem mu in bil skoraj gotov, da ga ne bom dobil k telefonu. Vendarle pa sem imel srečo in ko sem se mu predstavil, mi je je celo dejal, da se me spominja iz Rima in Trsta. Morda res, ali pa je bila to le vljudnostna izjava. Kakor koli že, bilo mi je prijetno in zadovoljen sem bil, ker sva se lahko dogovorila za intervju v Rogaški Slatini. Obiskal sem ga že naslednji dan. Imel pa sem tudi srečo, zakaj v sobi je že.imel pripravljene kovčke za odhod. Ni mi povedal, toda pozneje sem zvedel, da je moral odpotovati nujno zaradi priprav na neko slovesnost v Italiji, ob 50-letnici smrti tvorca KPI in velike osebnosti v mednarodnem komunsitičnem gibanju, Antonia Gramschia. V Rogaški Slatini je Pajetta odgovoril na vrsto vprašanj, brez obotavljanja in zadržkov. Vprašal bi ga lahko, sodim, karkoli, in dobil bi odgovor. V nasprotju z mnogimi našimi politiki mu vprašanj ni bilo treba vnaprej pokazati ali dostaviti. Pač osebnost, ki je dozorevala in se oblikovala v dialogu, voditelj z mnogimi izkušnjami in preizkušnjami. Za seboj ima zanimivo in izvirno preteklost. Bil je v fašističnih zaporih v Italiji, živel v emigraciji v. Moskvi, kjer je prebival v legendarnem hotelu LUX, ki je bil namenjen komunističnim osebnostim z vsega sveta. Pajetta pa je tudi eden izmed tvorcev sedanje demokratične Italije. Giancarlo Pajetta je zdaj predsednik Centralne kontrolne komisije KPI, član vodstva Partije, poslanec v evropskem parlamentu in podpredsednik komisije za zunanje zadeve italijanske poslanske zbornice. Odgovoril mi je na različna vprašanja, intervju z njim pa je bil čez nekaj dni objavljen v Radiu Ljubljana. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, kako KPI ocenuje politične razmere in težnje v Italiji, potem ko je na nekaj zadnjih volitvah, zlasti na zadnjih parlamentarnih, izgubila del glasov. O tem je dejal naslednje: ”Mi menimo, da je sedanji politični položaj v Italiji iz mnogih razlogov zaskrbljujoč. Zdi se namreč, da v političnem življenju po eni strani prevladujejo notranji boji ali tekmovanja med strankami, za dosego prevlade, katerih cilj je izključitev komunistov iz izvršne oblasti in od sodelovanja tudi v večini krajevnih uprav, čeprav KPI predstavlja velik del življenja v italijanski družbi. Po drugi strani mislimo, da bi kritike, ki so jih socialisti v zadnjem času naslovili krščanski demokraciji, in tudi upoštevajoč pereče probleme v državi, lahko omogočili skupno politiko levice o tem, kaj bi bilo mogoče storiti skupaj v okviru levice. To kljub temu, da del levice, torej socialisti, sodeluje v vladi, medtem ko je KPI v opoziciji. Poudarjam, da hoče biti naša opozicija pozitivna in ustvarjalna. Tako opozarjamo na skupne probleme v državi in družbi, in poudarjamo pomanjkljivosti, zato, da bi bile odpravljene. Italijanski komunisti skratka menimo — je zatrdil Giancarlo Pajetta v intervjuju, ki ga v tem glasilu delno povzemamo —, ”da se nahajamo v položaju, ko je nujno in je tudi mogoče, da s tem, ko smo v opoziciji, čeprav se to lahko zdi protislovno, dejansko izvajamo tudi vladno funkcijo.” V intervjuju v Rogaški Slatini pa je Pajetta odgovoril tudi na vprašanje o tako imenovanem evrokumunizmu. Dejal je naslednje: "Mi govorimo o. evropski levici in na zadnjem kongresu KPI smo uporabili ta naziv, takšno opredelitev. Komunistična partija Italije je organski del evropske levice. To ne pomeni, da bi morala biti vse stranke združene v eni sami organizaciji. In še manj, da bi morale biti vse 'stranke enake, identične, da bi imele enaka mnenja o vsem. Mi mislimo, da mora vsaka Partija ali stranka nastopati na podlagi svoje izkušnje, lastne zgodovinske tradicije, se učiti od drugih in drugim kaj prispevati. Zato imamo dobre stike z vsemi strankami, komunističnimi, socialističnimi, socialdemokratskimi, skladno s tem, v kolikšni meri in do kakšne stopnje predstavljajo resnične interese in koristi delavskih razredov v njihovih državah, ter vodijo BILI SO V ROGAŠKI. GOVORILI SO ZA VRELCE ”Rogaška Slatina je za mene pravljičen kraj” Giancarlo Pajeta: politiko z obrambo miru in za mednarodno sodelovanje. Glede tako imenovanega evrokomu-nizma pooudarjam, da mi nismo spodbujali te definicije in oznake. Po drugi strani si stališča italijanske Partije in denimo francoskih komunistov niso tako blizu, kot so bila v obdobju tako imenovanega evrokomunizma. Mi se pogovarjamo, ugotavljamo stališča in sproti presojamo odnose med posameznimi Partijami. Pri tem pa ne uporabljamo več termina evrokomunizma. Sicer pa tega izraza, tega političnega termina, Komunistična partija Italije tudi ni iznašla in uvedla v mednarodno politiko.” Sedela sva in se pogovarjala v hotelu SAVA, v enem izmed prostorov blizu njegove sobe. Pred tem sem se srečal in izmenjal nekaj misli z njegovo soprogo Ml-RIAM MAFAI, eno izmed najboljših italijanskih novinark. Svoje članke in komentarje piše v rimski dnevnik LA REPUBLICA, ki je list z največjo naklado in velikim prestižem in ugledom v Italiji. Skratka prijeten dialog, pri čimer pa je bil najbolj neposreden Giancarlo Pajetta. Pripovedoval mi je o svojih številnih obiskih v Jugoslaviji. Prvič je bil pri nas leta 1946, ko je bil Beograd še v ruševinah iz vojne. Pozneje je bil večkrat tudi gost predsednika TITA. "Letos pa sem med novim obiskom pri vas odkril Rogaško Slatino, pravljičen kraj. Tukaj sem se izredno dobro in prijetno počutil, čeprav nisem mogel biti čisti zasebnik. Imel sem namreč vsak dan kakšen obisk. Vendarle mislim, da sem se v Rogaški Slatini odpočil in opomogel, čeprav je bilo bivanje prekratko. Za to pa sem prepričan, da se bom v ta čudoviti kraj še vrnil.” Zagotovo vem, da bodo v Rogaški Slatini uglednega politika, zgodovinsko osebnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, enega izmed tvorcev demokratične' Italije in tudi iskrenega prijatelja Slovenije in Jugoslavije, zmeraj radi in prisrčno sprejemali. Z gostoljubnostjo in neposrednostjo, ki sem jo tudi sam občutil tistih nekaj ur, ko sem se v vročem avgustovskem dnevu nahajal v Rogaški Slatini. Seveda pa bom zelo počaščen, če se bom v prihodnje, ko bo ponovno obiskal ta "pravljičen kraj”, s Pajetto lahko ponovno sestal in se pogovarjal. Marjan Drobež BILI SO V ROGAŠKI, GOVORILI SO ZA VRELCE Ob prireditvi "Jugoslovanski šanson ROGAŠKA 87” se nismo razpisali kot prvič, pa kdo bi nas bral I. 1988. Saj so drugi dovolj obširno poročali, prireditev je pa tudi našla svoje mesto pod soncem. Zanimivo pa je bilo pokramljati za kulisami na primer z Majdo Sepe, nekaj dni kasneje, ko je prišla v Savo snemat vložek za Novoletni program RTV - Zagreb. Najbolj ji ležijo šansoni, njena najljubša pesem je "Med iskrenimi, ljudmi”, ki jo je zapela že neštetokrat. Slišali smo jo na koncertu Ever-greenov na Vranskem, predvsem pa po radiu. Kako to, Majda, da TV nima posluha (razen pri športu) za direktne prenose takšnih koncertov kot je ŠANSON ROGAŠKA, Evergreeni iz Vranskega itd? Televizija je medij, ki naj bi bil prisoten povsod in predvajal res živo prireditev! Ja, o TV-se lahko malo grše izrazim, saj sodelujem dobro le z radiem. Res je žalostno, da nekaj posnemajo ”na lager”, potem ti pa spuščajo injekcije po kapljicah nekaj tednov ali mesecev pozneje. Čar televizije je, da takoj predvaja kar je aktualno in četudi je kaj narobe, bo narod oprostil. Na žalost je tako s šansonom in Vranskem. Vseeno sem pa vesela, da se bo vsaj nekaj ohranilo. Radio je še vedno najširši medij in oddaje kot so n.pr. Prizma optimizma. Vaš mož je nekoč pravil, da nimata glasu, pa ste vseeno uspeli? ”S 16. leti sva se spoznala. Vedno sem se silila peti. Prve posnetke sem naredila z Rijavcem. Potem je pa krenilo.” V nadaljevanju pogovora sva ugotovila, da sva oba velika ljubitelja domače glasbe in da po radiu lahko slišiš res odlično glasbo samo takrat, ko so dnevi žalosti. Sredi debate naju je zmotil Bojan Kodrič, ki je bil v Savi po istih opravkih kot Majda. Prisedel je in pogovor se je nadaljeval. Ker smo bili ravno pri primerjavi današnje divje glasbe s šansoni je dal primer še Bojan. Po njegovem je šanson nadgradnja zdrave glasbe. "Mladi tega ne marajo, ker še niso zreli. To ni ne kmečka ne meščanska glasba.” Ko sem ga vprašal kaj meni o glasbi po Rogaških lokalih je dejal: predvajajo predvsem novokomponirane, to je pa šund in je škoda tako lepega ambienta kot je Rogaška. Tu bi morali igrati čisto nekaj drugega. To je grozno. Sicer sta pa nad Rogaško oba zelo navdušena. Ne moreta prehvaliti prijaznosti ljudi, lepote kraja in cele okolice, Majda si zelo želi imeti v naši dvorani, ki je biser - svoj samostojni koncert. Bojan je še pristavil, da sta oba že starejša pevca, ki pojeta o doživetih resnicah. Mi ne moremo več prepevati "jaz te ljubim, ti me ljubiš” to bi bilo smešno - pri teh letih, ampak o življenjskih resnicah - vse lahko porušiš, le resnice ne moreš. "Veseli me, da je festival šansona v Rogaški. Zagreb za to ni imel pravega posluha. Tam so hoteli vse pomešati - zabavno in revolucionarno glasbo. Tu pa imate ljudi s kulturno nadgradnjo. Franci Plohl in Darko Bizjak sta duše, človeka, ki vesta kaj hočeta. RUSTI POGOVOR Z BARBARO ŠERBEC Ker je koncem leta 1987 in že letos imela v vseh mogočih časopisih nešteto intervjujev in tudi slik, bom intervju močno skrajšal. Ste tukaj na shujševalni kuri, ali na dopustu? "Prišla sem na dopust z željo, da bi malce shujšala”, mi je zaupala. Tof-ta jezičnež si je že naslednji teden privoščil na njen račun "mastno” šalo. Po dopustu je Serbi šla k mesarju in zahtevala 17 d kg slanine. Mesar jo je navagal 20 dkg. Je lahko malo več? Ne, nikakor, pravi Šerbi. Hočem točno 17 dkg. Mesar odreže in ji navaga točno 17 dkg. Hvala, ne bom vzela. Ja, kaj pa potem hočete? Hotela sem samo videti koliko je to. Za toliko sem namreč shujšala.... Kako ste se našli in kaj vam je prineslo takšen uspeh? Trije se poznamo že 15 let. Skupaj smo stanovali in hodili v šolo. Nekega večera smo bili nekje na zabavi, seveda domači — in padla je odločitev, da ustanovimo ansambel. OPRAVIČILO Opravičilo je namenjeno osebi (ali osebam), ki sem jih nehote kakorkoli prizadela v njihovi najobčutljivejši točki — njihovem samoljublju. Nekateri delavci zdravilišča namreč to nismo, ampak smo sovražniki številka ena in dežurni krivci za vse, kar je kje narobe. Smo kamen spotike za vse in žoga, ki jo vsak lahko brcne. Ni je slajše stvari, kot je nekoga črniti za hrbtom, brez konkretnih argumentov in brez prilike, da se ta brani ali ti i kakorkoli ugovarja. Pri tem se lahko poslužiš tudi izjav kot je tale cvetka: ”Nam lahko tudi škodi od zunaj!” Ne razumem, zakaj bi si nekdo pljuval v lastno skledo. Tako izjavo lahko da samo nekdo, ki ima sam slabo vest, pa pričakuje tudi od drugih, da razmišljajo na tak način. Taki osebi očitne ne pade na pamet, da je lahko stvar tudi obratna — mogoče se da tudi koristiti. Ne vem, sem pač tak človek, da razmišljam raje v pozitivno stran, ne v negativno. Kolikor vem, je v naši družbi dovoljen pluralizem Sprva je bilo bolj slabo, pozneje smo si rekli, zakaj angleško in takšno in podobno — vsekajmo po domačih in uspeh je bil tu. Najbolj je vžgala Jasmina! Potem je pa prišel Jožek, ali ne? Jožico so prepovedali, ker ”jo je mečkal”. Jožeka pa niso, čeprav je to zame čisto srbska pesem z našim besedilom!? To smo pa naredili čisto parodijo na račun Slovencev, ki so tako vsekani na ta melos, da se še zavedajo ne! Boste še prišli v Rogaško — hujšat, ali nastopat? Prišli bomo nastopat, če prej ne poleti v kopališče — smo se že dogovorili. Pravi, da je tukaj vse super, pa tudi na turizem se spozna, zato ji lahko verjamete, saj je zaposlena pri Kompasu. Kdor ji hoče pisati, naj piše na naslov: Šerbi — Agropop, Novinarska 5, Ljubljana. RUSTI H i mišljenj in pravica, da se različna mišljenja izrazijo in obrazložijo. Če sem s tem napačno seznanjena, in so pri nas dovoljena samo mišljenja privilegiranih, se še enkrat opravičujem! Obljubljam, da tega ne bom več počela! Ne obljubljam pa, da ne bom še naprej mislila po svoje (samo ne javno in odkrito)! Imam pa še eno vprašanje. Če bom dobila odgovor nanj, bom zelo hvaležna: kdo lahko bolj škoduje ugledu delovne organizacije: tisti, ki svoje delo slabo ali sploh ne opravlja, ki moti druge delavce pri delu, — tisti, ki svoje delo slabo ali sploh ne opravlja, — ki moti druge delavce pri delu, — ki je neprijazen do gostov in obiskovalcev, — ki ima dosti časa za spletkarjenje, — ki ne poravnava svojih obveznosti; ali tisti, — ki se trudi, da svoje delo opravi najbolje kot zmore, — ki se trudi, da bi ga opravil strokovno pa poišče tudi strokovno pomoč, — ki se trudi, da bi ustvaril normalne, če se že ne da dobre odnose v delovnem okolju, — ki mu včasih ni žal dati tudi svoj prosti čas in biti kurir in nosač za del. org., ne da bi zato pričakoval denarno nadomestilo (včasih je lepo slišati tudi samo čisto preprosto človeško hvala)? Mogoče mi res lahko kdo očita, da vtikam svoj nos tja, kamor ne spada, vendar tuje pošte še nisem odpirala, niti kdaj za kom vohunila in uporabljala informacijski sistem po principu "rekla — kazala”. Dolžna sem še eno opravičilo — prizadeti osebi se iskreno opravičujem, ker me niso naučili, da je tudi na odprta vrata treba potrkati. Za svojo nevzgojenost in pomanjkanje spoštovanja se posipam s pepelom. Krivda je moja in nikogar drugega. Kaj takega si res ne bom nikoli več dovolila. Če sem še komu dolžna kako opravičilo se ponižno opravičujem in prosim odpuščanja za grehe, ki sem jih zagrešila, kakor tudi za tiste, ki jih nisem. Dovolite, da ostanem še naprej iskreno vaša VIDA Vse je O.K.! Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno; vse je narejeno, pa se ničesar ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, pa so vsi nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a so vsi ”ZA”; vsi so ”ZA”, pa nihče ne ve, za kaj. (Ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji). RUSTI Sindikat ZDRAVSTVA ponovno organizira strokovno ekskurzijo, to pot v avstrijska zdravilišča, in sicer: v soboto, 18. 6. in nedeljo 19. 6. 1988. V mesecu aprilu bomo organizirali zopet ZDRAVILIŠKI PLES s srečolovom. Vsi, ki se nameravajo izleta udeležiti in pomagati pri organizaciji srečolova, naj se prijavijo v sprejemni pisarni zdravstva pri tov. Lipnik Sonji. Za organizacijski odbor dr. Kokovnik Jože 1 2 3 4 5 6 7 8 9 to ff • 1i 13 e (4 15 IB ir • IS • 19 • 20 21 • 22 23 • 24 2 5 26 11 28 29 • 50 31 • • 32 53 34 • 55 36 37 • 38 39 4o hi hi -VTP4- Vida VODORAVNO: 1. mesto ob Savinji, 6. ljubkovalno moško ime (Viktor), 10. rudnik rjavega premoga blizu Brestanice pod Bohorjem, 11. kratica za Reau-mur, 12. osebni zaimek, 13. vpeljava, predgovor, 14. ptič potapljač, 17. z nitjo zašit del blaga, 18. avtomobilska oznaka Romunije, 19. uradna kratica za skrbniški svet OZN (TRUSTEESHIP COUNCIL), 20. kemični simbol za žveplo, 21. ime slovenskega glasbenika SOSSA, Ivan Jeranko, 24. najstarejši oddelek jurske dobe v zgodovini zemlje, 27. nauk o atomih, 30. avtomobilska oznaka Reke, 31. večja tovarna v Celju, 32. vzhod, jutrovo, 34. avtomobilska oznaka NIŠA, 35. središče vrtenja, 37. kemični simbol za fosfor, 38. del imena umrlega kitajskega voditelja Ze Donga, 39. modrilo, plavilo, 41. pookrajina v jugozahodnem delu Saudove Arabije ob Rdečem morju. NAVPIČNO: 1. vitaminsko zdravilo proti prehladu, 2. celostno v enem kosu, 2. vrsta sukna (skrajšano), 4. Josip Vrhovec, 5. obdobje starosti zemlje, večnost, tudi starogrško božanstvo, 6. mestece v ČSSR, 7. avtomobilska oznaka Italije, 8. izdelovanje koksa, 9. hrvaška industrija nafte, 10. obdobje brez dežja, 14. kemični simbol za ddšik, 15. kratica za Jugotermiko, 16. kratica za Reaumur, 18. glavno mesto Italije, 23. ime amer. film. igralca Brynera, 25. rimska ena, 26. priprava za sejanje, 28. kemijski simbol za kisik, 29.sprimek snega ali zemlje, 31. kratica italijanskega naftnega koncerna, 33. znamka nekdanjega citroenovega avtomobila, 35. ameriška kratica za vse v redu, 36, kratica nacistiščnih jurišnih oddelkov, 40. kemični simbol za Tritij, 42. okrajšava za sever. Vrelček ljubljanska banka Dne 15. 1. 1988 so začele veljati spremembe po Sporazumu o vodenju tekočih računov in dinarskega varčevanja: — spremni se znesek pri brezgotovinskem čeku iz 50.000,— din na 100.000, - din; — spremeni se znesek pri gotovinskih izplačilih čekov iz 20.000,— na 50.000,— din; — najnižji znesek na katerega se lahko glasi ček, se spremeni iz 1.000, — din na 5.000,— din; — znesek pri izplačilih vpoglednih hranilnih vlog za druge banke se spremni iz 60.000,— na 100.000,— din. Moja teta dela v Zdravilišču Moja teta Marica dela v Zdravilišču že dvajset let. Tam peče slaščice. Dela po osem ur - tudi sobote in nedelje. Slaščice dela predvsem za goste. Večkrat izpopolni slaščičarno s kakš-nko novo slaščico. Vsako leto pripravlja slaščice za razstave in tekmovanja. Letos je dobila srebrno plaketo za novoletno torto, katere simbol je bil dedek Mraz. Zoran Rlevčak 5. b OŠ Boris Kidrič ZAHVALA Ob izgubi očeta VINKA DROFENIKA se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavkam ter sodelavcem DSSS za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Stanka Šramel AGROCOMERCE! ABDIČ! AVNOJ ASPIRIIIN!!! zr JA, STRIC — NEKJE PA MORAJO POLOŽITI DOKTORAT, DA NE BO POTEM PROBLEMOV NA INTERNI OBVOZNICI. VRELČEK, ALI MORA BITI ULICA XIV. DIVIZIJE TUDI ŠTIRINAJSTKRAT PREKOPANA?