V Trstu 170 županov podpisalo listino proti potrati hrane V Barkovljah so predstavili knjigo Ivane Suhadolc Pomorski klub Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu /-6 Primorski dnevnik NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 2012 št. 231 (20.552) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Zdaj ali nikdar več Aljoša Gašperlin Če je padel Berlinski zid, naj pade tudi pregrada, ki ločuje Trst od starega pristanišča. To zahtevajo lokalne uprave, to zahteva velika večina Tržačanov. Naveličani so gledati ruševine, na katerih rastejo veliki interesi majhne, a še vedno dokaj vplivne manjšine s senatorjem Giuliom Camberjem na čelu. Ta zid skušajo zdaj zrušiti mnogi, začenši s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, pobudnikom včerajšnjega sprehoda po tržaškem nabrežju. Njegov namen je bilo zahtevati od italijanske vlade, da premakne prostocarinsko cono in s tem omogoči nove naložbe za preporod starega pristanišča in z njim vsega mesta. Pobude se je udeležilo veliko ljudi, od parlamentarcev do navadnih občanov. Med njimi je bilo seveda mnogo Slovencev; s svojo prisotnostjo so poudarili, da smo neločljiv del širše družbene skupnosti, ki bi mu ovrednotenje starega pristanišča omogočilo prodornejšo vidnost v mestni srenji. Pohod je torej dokazal, da javni upravitelji niso osamljeni. Nedavno smo zapisali, da se o prihodnosti starega pristanišča krešejo mnenja, v ozadju pa brusijo noži. Zdaj je jasno, da je to že hud boj. Cosolini napoveduje, da se bo boril do zadnjega. Ali zdaj ali nikdar več, torej. Podreti je treba simbol zazrtosti v preteklost, za katerega odpravo je po mnenju nekaterih potrebno dovoljenje držav, ki jih ni več. Poudarjati, da je bilo izdano dovoljenje za sprehod, ko pa je bil vhod v staro pristanišče zaklenjen, ne pelje daleč. Razen če kdo upa, da bo staro pristanišče vekomaj zaprto. To je pač interes nekaterih, medtem ko bi bilo njegovo odprtje v korist vseh. Če bo namreč simbol zaprtosti padel, se bo Trst odprl v vse smeri. SLOVENIJA - Včeraj popoldne slavnostno odkritje V Ljubljani spet plošča v čast bazoviškim junakom V Cankarjevem domu prireditev v spomin na tigrovce TRST - Sprehod od Velikega trga do 4. pomola Tržačani zahtevajo korenito preobrazbo starega pristanišča TRST - Več kot tisoč ljudi se je udeležilo sprehoda od Velikega trga do starega pristanišča, ki ga je priredil včeraj tržaški župan Roberto Cosolini. Namen pobude je bilo spodbujati razpravo o tem, ali mo- ra biti staro pristanišče še naprej prostocarinsko območje, ali pa naj postane del mesta in se razvije. Obenem je hotel župan ob priliki prireditve Next seznaniti čim širši krog ljudi na državni in na mednarodni ravni s potencialom mesta. Vhod v staro pristanišče je bil vsekakor zaprt, pa čeprav je Pristaniška oblast trdila, da je izdala ustrezno dovoljenje. Na 4. strani LJUBLJANA - Pred poslopjem Univerze v Ljubljani so včeraj popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo bazoviškim junakom. Obeležje so znova postavili tja, kjer je med letoma 1931 in 1942 stala tabla z identičnim sporočilom, ki so jo odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti. Pobudo za ploščo so dali Slovenska izseljenska matica, društvo TIGR in odbor za proslavo bazoviških žrtev iz Trsta. V Cankarjevem domu je bila sinoči slavnostna akademija posvečena ti-grovcem, na kateri je bil slavnostni govornik slovenski predsednik Danilo Türk. Na 3. strani SKGZ predlaga SSO, naj skupno skličeta slovenske organizacije Na 2. strani SDGZ in FIPE o raznoliki prehrani Na 5. strani Soška cesta vzela mlado življenje Na 9. strani Doberdob izstopil iz tržiškega konzorcija Na 10. strani V Gorici gneča kljub muhastemu vremenu Na 12. strani COuvr® matERASS kakšna usoda nas čaka PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. CAO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 2 Nedelja, 30. septembra 2012 ALPE-JADRAN / FINANČNA KRIZA - Predlog Rudija Pavšiča SKGZ in SSO naj prevzameta odgovornost za sklic organizacij Slovenija napoveduje 10-odstotno nižanje prispevkov Slovencem v Italiji TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza ocenjuje, da je vladno omizje za reševanje odprtih vprašanj naše skupnosti, ki se je umestilo prejšnji ponedeljek v Rimu, pomemben člen istitu-cionalnega povezovanja med italijansko vlado in slovensko narodno skupnostjo ter z Deželo FJK. Podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto je posebej izpostavil, da ustanovitev omizja odraža skrb, ki jo vlada ima do slovenske manjšine, v želji, da se primerno in čim hitreje rešujejo nekatera vprašanja, ki so vezana na izvajanje zaščitnega zakona. SKGZ v izjavi za tisk meni, da morajo slovenski predstavniki omizja izkazati čim bolj enotne poglede in skupaj predlagati rešitve, kot sta to storila predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora na umestit-veni seji omizja. To je pomembno jamstvo za učinkovitost vladnega sestava, ob dejstvu, da so pozitiven pristop pokazali tudi vsi ostali udeleženci omizja, v prvi vrsti sam predsednik Ruperto in tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. SKGZ se želi zahvaliti vsem, ki so se tako v Italiji kot v Sloveniji zavzeli za ustanovitev vladnega omizja, vključno članom skupnega manjšinskega zastopstva. V takšnem vzdušju moramo nadaljevati delo, saj v se bo omizje v kratkem ponovno sestalo, da bi preučilo odprta vprašanja, vezana na slovensko šolstvo ter na olajšano zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu. Na zadnji seji deželnega vodstva SKGZ je predsednik Rudi Pavšič orisal kritično finančno stanje organizacij in ustanov, ki so postale prve žrtve zamud pri izplačilih prispevkov in napovedanih rezov. Tudi na vladnem omizju je prišla do izraza določena negotovost tako v časovnih rokih pri izplačevanju finančnih prispevkov, kot tudi glede višine sredstev, ki naj bi bila namenjena manjšinskim organizacijam. Če sta 2,8 milijona evrov že na poti, je usoda preostalih 2,5 milijonov evrov popolnoma neznana. Konec septembra torej še ne vemo, kdaj in kolikšen delež potrebnih in po zakonu zapisanih sredstvev bo- MANJŠINA - Zaradi finančne stiske ZSKD je že črtala nekatere pobude OPČINE - Deželni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev je na svoji prvi seji v novi sezoni najprej ocenil dejavnost in prireditve v poletnem obdobju, o čemer je uvodoma poročal predsednik Igor Tuta. Tudi letos je zelo uspešno potekal tečaj za mlade godbenike Intercampus, na Gradini v Doberdobu se je v drugi polovici avgusta odvijala 42. mednarodna likovna kolonija za mladino, ki so se je letos prvič udeležili tudi mladi iz slovenske manjšine na Hrvaškem in teden kasneje se je odvijala na Livku Mala ustvarjalna akademija za otroke včlanjenih društev. Poleg tega so tudi letos potekali v goriškem Ljudskem vrtu dnevi Kapljice kulture s sodelovanjem umetnikov z obeh strani nekdanje meje. Na Proseku pa so mladi člani tržaškega odbora Zveze v začetku septembra priredili zanimiv večer na temo Kultura zate. Ocena vseh teh prireditev in dogodkov je po predsednikovem prepričanju pozitivna in kaže, da se pri svojem delu Zveza posveča predvsem mladim in najmlajšim. Glavna točka na dnevnem redu zasedanja v Prosvetnem domu na Opčinah pa je bila razprava o sedanjem zaskrbljujočem trenutku zaradi nejasnosti glede javnih prispevkov, brez katerih neprofit-na organizacija, kot je Zveza, ne more redno delovati. Blagajnik Aleksander Coret-ti je podrobno poročal in predstavil finančno stanje v prvi polovici letošnjega leta. Za vse delovanje od organizacijskih stroškov do pomoči včlanjenim društvom in do lastnih prireditev so se v Zvezi točno držali proračuna za letošnje leto, vendar računi kažejo določen deficit, ker so prispevki iz javnih sredstev nižji od predvidenih. K temu je treba dodati, da tudi obljubljeni prispevki še niso bili nakazani, zato se resno postavlja vprašanje, kako bo lahko Zveza brez posojil izplačevala svoje obveznosti do konca leta, je poudaril blagajnik organizacije Coretti. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo odpadle v tem zadnjem obdobju letošnjega leta nekatere pobude in prireditve, ki so bile že načrtovane. Predvsem bo treba prenesti na prihodnje leto seminar o slovenskem jeziku, ki je bil napovedan za me- TUristična kmetija pri TAVČARJEVIH Particija Petrovčič Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo) Prodaja lastnega vina urnik: sobota, nedelja VABLJENI! od 12. ure dalje hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054 Rudi Pavšič do dobile pomembne manjšinske organizacije in ustanove. Vladno omizje je obenem pokazalo, da je za zamude kriva pomanjkljiva komunikacija med pristojnimi vladnimi službami in deželno upravo, kar bo treba čim prej premostiti. Pri SKGZ obstaja občutek, da se vsi ne zavedajo v zadostni meri, kakšno je realno stanje v manjšinskih organizacijah in ustanovah. Tudi Republika Slove- nija napoveduje 10-odstotno nižanje prispevkov, zato je zaskrbljenost popolnoma upravičena. SKGZ ocenjuje, da bi bilo tudi znotraj manjšine potrebno konkretnejše dogovarjanje, uskladitev pogledov in sprejetje primernih protikriz-nih ukrepov. V tem smislu SKGZ predlaga, naj si krovni organizaciji prevzameta odgovornost za sklic koordinacije vseh pomembnejših organizacij in ustanov, ki je svojčas že delovala, da se skupaj preuči nastalo stanje. Obenem predlaga, naj se ponovno aktivira 6-članska delovna komisija SKGZ-SSO in naj nadaljuje z delom, tako kot je bilo dogovorjeno pred več kot enim letom. V tem smislu je Pav-šič že pisal predsedniku SSO Dragu Što-ki.Ocene Slovenske kulturno gospodarske zveze o zaskrbljujočem finančnem položaju v številnih organizacijah izhajajo iz neposrednih srečanj z njimi in skupne skrbi, da se problemi rešujejo. S podrobnejšo informacijo o teh srečanjih bo SKGZ seznanila javnost v naslednjih dneh. Predsednik ZSKD Igor Tuta sec oktober. To je prvi zaskrbljujoč podatek, ki kaže, da bo zaradi finančnih težav trpelo tudi kulturno in izobraževalno poslanstvo Zveze kulturnih društev, je zaskrbljeno naglasil predsednik Tuta. Prav tako pa se že zdaj postavlja vprašanje, kako nastaviti proračun stroškov za prihodnje leto. K letošnjim že tako in tako nižjim dokladam bo treba prišteti za prihodnje leto napovedano znižanje prispevkov iz Italije za okrog 20 odstotkov in iz Slovenije za približno 10 odstotkov. Že iz tega je razvidno, da prihodnje leto Zveza žal ne bo mogla nuditi svojim članicam istih uslug kot do zdaj in se bo treba odpovedati nekaterim pomembnim prireditvam. Deželni odbor je zato poveril delovni skupini, da v oktobru izdela podroben in možen predlog nižanja izdatkov, na podlagi katerega se bodo na prihodnji seji odločali, kje in kako bo treba prihodnje leto izvesti nujne pro-računsko-finančne reze pri delovanju naše največje kulturne organizacije. Slovensko stalno I | |*V V | vv gledališče obvešča, da ponovitev dramske kronike Dušana Jelinčiča Kobarid predvidena za danes ob 14.30 na Nanosu zaradi neugodnih vremenskih napovedi odpade. SLOVENIJA - Diplomacija Janezu Janši v ZDA nagrada za inovacije LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na vrhu o inovacijah in podjetništvu, ki je potekal v Bostonu (ZDA) od 26. do 28. septembra, dobil nagrado za inovacije na področju diplomacije. V imenu premiera, ki je bil te dni v New Yorku na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, je nagrado prevzel veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn. Vrh o inovacijah in podjetništvu (World Summit on Innovation and Entrepreneurship) je namenjen inovatorjem, podjetnikom in politikom, ki si prizadevajo za spodbuditev gospodarskega sodelovanja in inovacij na področju energije, kulture, izobraževanja, zdravstva in v politiki. Vrha se je udeležilo več kot 1000 inovatorjev in podjetnikov iz 50 različnih držav. Vsako leto na vrhu podelijo nagrado posameznikom, katerih inovativne rešitve prispevajo k preoblikovanju gospodarske, socialne in okoljske blaginje. Letos jo je za inovacije na področju diplomacije dobil tudi Janša zaradi svoje vloge pri osamosvajanju Slovenije in svojih prizadevanj za vzpostavitev demokratične države in družbe. V preteklosti so nagrado, ki jo na pobudo Združenih narodov podeljujejo od leta 2008, med drugim prejeli Bill Gates, Stephen Hawking, Desmond M. Tutu in finska predsednica Tarja Halonen. Med udeleženci vrha je bil letos tudi predstavnik slovenskega proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel, ki je sodeloval v panelu o zelenih rešitvah v letalstvu (Greening the Future of Electric Aviation). (STA) SLOVENIJA Dnevnik: Za polom v Mariboru kriv nadškof Stres LJUBLJANA - Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofi-je, je sprejel škof Anton Stres, poroča včerajšnji Dnevnik, ki se sklicuje na dokumente, pridobljene od »dobro obveščenih mariborskih virov«. Ti dokazujejo, da za mariborsko afero nista odgovorna samo (nad)škofijska gospodarska uprava oz. Mirko Kraševec in upokojeni nadškof Franc Kramberger. Poleg njiju ali celo bolj od njiju so poleg vrste laičnih finančnih izvedencev za sprejemanje škodljivih odločitev po navedbah Dnevnika odgovorni: sedanji ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je sooblikoval in podpisal večino najbolj škodljivih odločitev in strategij, sedanji mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, sedanji mursko-soboški škof Peter Štumpf, sedanji celjski škof Stanko Lipovšek, vodja (ned)ško-fijske pisarne Janez Lesnika, prelat in kanonik Franc Zdolšek, kanonik Jože Go-ličnik in v manjši meri še nekatere druge posvečene osebe. Sedanji ljubljanski nadškof Stres je bil za mariborskega pomožnega škofa imenovan leta 2000. V tej vlogi je do leta 2006, ko je bil imenovan za celjskega škofa, sodeloval pri vseh ključnih odločitvah v okviru škofijskega gospodarskega sveta (ŠGS). Kot piše časnik, je Stres podatkih z različnih strani ta pomemben organ s svojo avtoriteto obvladoval. Do leta 2004 je postavljal svoje, večinoma laiške kadre za finančno vodenje, z nasveti mu je pomagal tudi škof Turn-šek. Kot kažejo dostopni podatki, je Stres po navedbah Dnevnika popolnoma obvladoval finančne posle in naložbe, kar je vodilo v finančni polom mariborske nadškofije. Za najbolj usodno se izkazala odločitev, da škofija vloži denar v delnice Zvona Ena in da se ga prevzame, piše Dnevnik. Ob tem dodaja, da naj bi prav za to odločitvijo, ki je »temeljni vzvod finančnega poloma in je bila sprejeta na pobudo in po naročilu ŠGS (od 2001 je nastopal kot nekakšen nadzorni svet), kot glavni stal Anton Stres«. Dnevnikovi dokumentirani podatki med drugim kažejo, da je zapisnike sej podpisoval prav on in ne škof Kramber-ger. Cerkveni molk glede osebne odgovornosti vpletenih v mariborski finančni škandal je nedopusten, a razumljiv, ker je pri ključnih odločitvah, ki so se izkazale za napačne, po navedbah časnika sodeloval sam vrh Cerkve. Po pisanju časnika naj bi Mirko Krašovec kot ekonom v tej aferi odigral vlogo grešnega kozla. SSG - Jutri predstavitev programa v Kulturnem domu v Trstu Predogled podobe jubilejne sezone našega gledališča p . StagionE s^bnnamciti ani^/^urt t t \\ < ti ti ALI if t tto fcriiiurj um Militi 4 A i ™ uo. TRST - Predsednica Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik, umetniški vodja Diana Ko-loini in njen pomočnik Danijel Malalan bodo kmalu razkrili vsebine letošnjega abonmajskega programa slovenskega gledališča v Trstu. Tiskovna konferenca, ki bo jutri, 1. oktobra, ob 10.30 v Mali dvorani Kulturnega doma, bo letos odprtega zna- čaja, zato so poleg novinarjev in avtoritet vabljeni tudi vsi zainteresirani, ki želijo poslušati v živo prvo predstavitev bogate ponudbe 2012/13. »110 s pohvalo« bo moto letošnje sezone, s katerim bo SSG opozorilo na pomembno, 110. obletnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu. Igralci in osebje gledališča vabijo torej vse obiskovalce, da se z njimi, »z gala obleko« udeležijo dogodkov v novi sezoni. Svečano priložnost prikazuje tudi uradna podoba gledališča, ki bo spremljala jubilejno sezono in si jo je zamislil in izdelal grafik Andrej Pisani (Sintesi). Ansambel se je za gornjo podobo postavil pred objektiv fotografinje Agnese Divo, za styling pa sta poskrbela Luca Pozzuolo & Emanuele Bo-nutti (BelleetBeauParfumerie). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. septembra 2012 3 slovenija - Odkrili so jo včeraj popoldne pred Univerzo Sredi Ljubljane spet plošča v spomin na bazoviške junake Obeležje znova tam, kjer je nekoč stala tabla, ki so jo odstranili in uničili italijanski okupatorji LJUBLJANA - Pred poslopjem Univerze v Ljubljani so včeraj popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo bazoviškim junakom. Obeležje so znova postavili tja, kjer je med letoma 1931 in 1942 stala tabla z identičnim sporočilom, ki so jo odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti. Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v nagovoru ob odkritju spominske plošče opozoril, da lahko v preteklosti razpoznamo sporočila, ki imajo pomen danes in zdaj. »Nekatera združujejo, druga razdvajajo, nekatera bodrijo, druga težijo. Od nas je odvisno, katera izberemo za proslavljanje, katera za trezno analizo in kultivirano razpravo in katera za prepiranje,« je dejal minister in spomnil, da se je ob padcu štirih mladih fantov pod streli krvnikov fašistične diktature 6. septembra 1930 na kraški gmajni v Bazovici pri Trstu ves slovenski narod združil v obsodbi in protestu. Spominska plošča je po Turko-vih besedah na tem mestu vse od leta 1931 pričala o trpljenju, ki ga je del slovenskega naroda doživljal pod fašizmom. Nič nenavadnega torej ni bilo, da so jo italijanski okupatorji po zasedbi Slovenije odstranili, a nenavadno je - tako minister - da jo ponovno postavljamo šele danes, 67 let po koncu druge svetovne vojne. Pobudo za ponovno postavitev obeležja so dali Slovenska izseljenska matica, društvo TIGR in odbor za proslavo bazoviških junakov iz Trsta. Nova plošča stoji na istem mestu kot original, enaka je tudi njena vsebina, izdelana pa je po načrtih Vladimirja Odkritje plošče v spomin na bazoviške junake pred sedežem Univerze v Ljubljani sta Pezdirca. Obeležje predstavlja valove, ki ponazarjajo, da je vse v stalnem prihajanju in odhajanju. Ploščo sta odkrila predsednik društva TIGR Marjan Bevk in predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor. Govorili so tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic, rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik in glavni tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj. Vnovična postavitev plošče sodi v sklop rodoljubnih dnevov tajne antifašistične organizacije TIGR, ki so se v slovenskem glavnem mestu začeli v petek. Prireditve so se sklenile sinoči s slavnostno akademijo ob 85. obletnici ustanovitve protifašističnega gibanja Tigr in ob 100-letnici rojstva primorskega aktivista Ferda Kravanje - Petra Skalarja. Türk: TIGR presegel ideološka razhajanja Slavnostni govornik v Cankarjevem domu je bil predsednik Re- publike Slovenije Danilo Türk, ki je pozval k prijateljstvu in dobremu sosedstvu. »Dogodki teh dni bodo prispevali k utrjevanju naše domovinske zavesti in domoljubja,« je prepričan Türk. TIGR je bila prva protifašistična organizacija v Evropi. »Tigrov-ci so se borili za boljši svet. Danes se nam za ta cilj ni treba boriti z orožjem. Boriti se moramo z znanjem, s pametjo in samozavestjo,« je pozval slovenski predsednik. Po Türkovih besedah danes potrebujemo predvsem modrost, odločnost in pogum. »Pogum sprejeti odločitve, gojiti prijateljstvo in dobro sosedstvo ter uveljaviti se v Evropi kot eden uglednih, modrih in dostojanstvenih narodov. V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo izkazati to sposobnost,« je dejal. Ravno na primeru organizacije TIGR se je po njegovih besedah potrdilo, da je možno preseči ideološka razhajanja in različne poglede na zgodovino. Temelji organizacije so bili postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev na Nanosu sredi septembra 1927. V naslednjih desetih letih je TIGR organiziral mrežo zaupnikov z različnimi nalogami, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, do protifašističnega delovanja in oboroženih spopadov. Že pred prvo svetovno vojno so nastale nekatere obrambne organizacije primorskih Slovencev, po prvi svetovni vojni pa se je odpor proti fašizmu pokazal kot odpor, ki ima široko ljudsko podporo. Odločitev za oborožen upor proti nacizmu in fašizmu po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je predsednik označil za pravo. »Slovenski narod je prvič v zgodovini izkazal visoko stopnjo poguma ter politične zrelosti in je bil zato ob koncu velike morije na strani zmagovalcev,« je spomnil še Türk. Na prireditvi (na njej je govoril tudi predsednik društva TIGR Marjan Bevk) so tudi podelili priznanja organizacije, ki neguje ideale tigrov-cev. (STA) rim - Predstavitev mariborske pobude Kulturna prestolnica pomembna za razpoznavnost Slovenije RIM - Veleposlaništvo Republike Slovenije je organiziralo predstavitev Evropske kulturne prestolnice (EPK) Maribor 2012. V uvodnem govoru je goste pozdravil veleposlanik Iztok Mirošič, skupaj z direktorjem predstavništva Evropske komisije v Rimu Luciom Battistottijem ter s predstavnikom župana občine Rim Federicom Rocca. Veleposlanik Mi-rošič je poudaril pomen kulturnih projektov za gospodarsko in turistično rast kakor tudi krepitev kulturnih izmenjav v Evropi. Predstavitev Maribora sta imela Mitja Čander, programski direktor EPK Maribor in Nataša Kos, namestnica programskega direktorja EPK Maribor, ki sta orisala pretekli in prihodnji kulturni program. Dogodek je bil odlična priložnost za turistično promocijo Slovenije, zato je pri predstavitvi sodeloval tudi Gorazd Skrt, direktor predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu, ki je navedel številne razloge za obisk Slovenije. Na predstavitvi je spregovoril tudi Sašo Jurcer, producent predstave Medejin krik, ki je bila na ogled v rimskem gledališču Vascello. Poleg same predstavitve Maribora so govorniki izpostavili poziti- vno vlogo evropske kulturne prestolnice za promocijo turizma in gospodarstva v širši regiji - v Mariboru in njenih partnerskih mestih. Evropska kulturna prestolnica predstavlja odlično priložnost, da se poveča prepoznavnost mesta ter da se vzpostavijo trajni mednarodni stiki med kulturnimi inštitucijami in umetniki. Dogodek je veleposlaništvo organiziralo tudi s pomočjo predstavništva Evropske komisije v Rimu in sicer v njihovih prostorih v najstrožjem centru Rima. Pokroviteljstvo je dala tudi mestna občina Rim, ki je dogodek podprla in promovirala. INFORMACIJE: pon. - pet. 10.15-13.00/15.30-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstr., tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola ima pooblastilo ■ MD 19.11.1983 - ital. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) / ŠPORT Nedelja, 30. septembra 2012 4 JB—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu STARO PRISTANIŠČE - Tržaški župan Roberto Cosolini na čelu večtisočglave množice zahteval njegovo odprtje Pohod za razvoj starega pristanišča Vstop pa je bil kljub vsemu prepovedan Cosolini: To je boj za prihodnost mesta in za mlade - Blažina: Prostocarinsko cono je treba premakniti - Monassi: Dovoljenje smo izdali To je boj za prihodnost pristanišča, to je boj za prihodnost mesta, to je boj za prihodnost mladih. Zmagovalec bo nazadnje vsekakor Trst, pa čeprav bodo za to potrebni še dodatni sprehodi in dodatno delo v Rimu. To je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini med svojim govorom po sprehodu od Velikega trga do 4. pomola, katerega namen je bilo v okviru prireditve Next seznaniti čim širši krog ljudi na državni in na mednarodni ravni s potencialom mesta in starega pristanišča. Pristaniške dejavnosti v starem pristanišču niso namreč več mogoče, je dodal Cosolini, in mora to območje postati del mesta, na njem in do Barkovelj pa se morajo razviti najrazličnejše dejavnosti. To je namreč prihodnost Trsta in zato ni mogoče izgubiti te priložnosti. Tu so potrebni vlagatelji, tu so potrebne investicije, tu je potreben razvoj, ki bo prinesel rast in blaginjo. Zato je nujno čim prej premakniti prostocarinsko cono in tako omogočiti podjetnikom, da vlagajo v staro pristanišče, je poudaril župan in zavrnil vsak namig, da bi lahko prišlo do gradbenih špekulacij. Sprehoda na tržaškem nabrežju se je včeraj udeležilo več kot tisoč ljudi, kot nam je to potrdila tudi politična policija Digos, po nekaterih ocenah pa je bilo kar dva do tri tisoč udeležencev. Simbolične pobude so se udeležili posamezni Tržačani, družine, predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij, med njimi pa so bili tudi mnogi Slovenci, ki so dokazali, da so pomemben in neločljiv del širše skupnosti. Na čelu dolgega sprevoda so bili ob županu med ostalimi senatorka Tamara Blažina, poslanci Et-tore Rosato, Roberto Antonione in Roberto Menia, evropska poslanka Debora Ser-racchiani, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ter nekateri občinski odborniki tržaške in drugih okoliških občin. Blažinova nam je še pred sprehodom povedala, da je treba prostocarinsko cono premakniti, ker bo tako Trst končno na ravni drugih mest, v katerih so že opravili podobne operacije. Antonione je dodal, da je skrajni čas, da se podre ta zid, zaradi katerega je mesto že izgubilo zavarovalnico Generali in tematski expo. Kar pa je bilo morda še najbolj pomembno, je bil topel odziv občanov (med njimi je bil tudi marsikateri »desničar«), ki so podprli pobudo in se podali od Velikega trga do 4. pomola, kjer pa je bil vhod v staro pristanišče zaprt. Mesto je skratka dokazalo, da zahteva odprtje starega pristanišča in njegovo obnovo. Nekateri pa so dokazali, da tega nočejo. Če so člani združenja Trieste Libera demonstrirali, češ da se ne sme nihče dotakniti prostocarinske cone, so drugi poskrbeli, da je bil vhod v staro pristanišče po 30 letih še vedno zaklenjen. To je za mikrofonom poudaril tudi Cosolini. Dejal je, da je Pristaniška oblast še v petek zvečer po mrzličnih pogajanjih zagotovila, da bo izdala ustrezno dovoljenje. Toda v petek zvečer je prišlo do »čudnega« požara v starem pristanišču, informacije glede dovoljenja pa so postale včeraj dopoldne »meglene«, je dejal župan. Vstop v staro pristanišče, ki naj bi vsaj zagotovljen za parlamentarce, župane in novinarje, je bil dejansko onemogočen. Sicer je Pristaniška oblast včeraj popoldne v tiskovni noti zavrnila vsak kritičen namig. Iz urada predsednice Marine Monassi so sporočili sledeče: da so skušali v petek ves dan stopiti v stik z občinsko upravo, da bi posredovali dovoljenje za vstop v staro pristanišče; da je bilo dovoljenje včeraj ves dan »veljavno«; da so v noči na soboto hekerji napadli spletno stran, ki jo je Pristaniška oblast odprla na socialni mreži facebook in skušali prevzeti nekaj informacij. Cosolini je sinoči v tiskovni noti ugotovil, da Pristaniška oblast očitno ne razpolaga s telefonskimi številkami, številkami faksov in z naslovi elektronske pošte, ki jih uporablja tržaška občinska uprava, saj niso na županstvu prejeli nobenega dovoljenja. Že res, da je prišlo do nekaterih stikov in da je Pristaniška oblast izrazila dvome glede odprtja vhoda na 4. pomolu, je dodal župan, toda pogajanja so se tudi prekinila brez dokončne odločitve. Resnici na ljubo je težko razumeti, da predsedstvo odredi odprtje vhoda, vhod pa ostane zaprt. Dejstvo je, da to predstavlja zmago, je poudaril župan. Pomen zaprtega vhoda je v tem, da so sprehod in sorodne pobude potrebni in da je torej nujno vztrajati po tej poti. Za sprehod v starem pristanišču pa bodo še druge priložnosti. Temeljna je vsekakor jasnost glede starega pristanišča, se pravi, ali mora to biti še naprej prostocarinsko območje ali ne, je poudaril Cosolini, ker potrebujejo vlagatelji jamstva glede prihodnosti. Njegova preobrazba bo prispevala k razvoju mesta in tudi novega pristanišča, je še dodal župan. Kdor se je udeležil včerajšnje pobude, je namreč prijatelj, in ne sovražnik pristanišča, meni Cosolini. Pravi sovražnik je tisti, ki nasprotuje in se upira obnovi starega pristanišča, pri tem pa se zateka k mirovni pogodbi iz leta 1947. Aljoša Gašperlin Vstop v staro pristanišče je bil preprečen Spodaj: prihod župana Cosolinija in udeležencev sprehoda na prag starega pristanišča kroma, OBČINA TRST - Priznanje kopališki mojstrici Rešila je plavalca V začetku avgusta je v kopališču povlekla iz vode nezavestnega moškega V občinskem kopališču Alla Lanterna se je 3. avgusta brez pomisleka pognala v vodo, ko je opazila, da je priletnega kopalca med plavanjem obšla slabost. Moškega je rešila iz vode, ga povlekla na kopno in mu tako rešila življenje. Včeraj se je tržaški občinski odbornik za šport Emiliano Edera v imenu občinske uprave zahvalil »rešiteljici«, Gabrieli Friede, ter ji podelil plaketo s priznanjem za njeno humanitarno gesto. Z dekletom, pomočnico kopališkega mojstra, so se sprejema v tržaški palači udeležili tui ostali člani »kopališke družine« Pedocina, kot pravijo Tržačani kopališču Alla Lanterna, in sicer odgovorni Eugenio Bartoluccio, kopališki mojstri Antonio, Simone in Massimo, blagajničarja Mauro in Franco in natakarja Mirjana in Sandro. Gabriela Friede je po rodu iz Vi- Gabriela Friede cenze, štiri leta živi v Trstu, kjer študira biologijo. »Ko sem v vodi opazila moškega, ki je imel glavo pod vodo. Takoj sem skočila v vodo, splavala do njega, ga obrnila in povlekla na kopno, kjer so mi kolegi pomagali pri prvi pomoči,« se je včeraj pogumno dekle spomnilo avgustovskega dogodka. ČRNA KRONIKA - V prejšnjih dneh na nekdanjem mejnem prehodu na Fernetičih Okrepljen nadzor obmejne policije Izsledili Romuna, ki se je - kljub izgonu - vrnil v Italijo - Drugemu romunskemu državljanu zasegli vozilo Obmejna policija je v zadnjih dneh okrepila nadzor na območju ob nekdanji meji. Preventivna akcija je bila uspešna, saj je policijska izvidnica v torek na Fernetičih aretirala 26-letne-ga romunskega državljana B.M-ja. Maja 2010 je tožilstvo iz Siene izdalo zanj zaporni nalog zaradi številnih tatvin, ki naj bi jih opravil v trgovinah v različnih krajih v Srednji Italiji. Moški se je nahajal na avtobusu, ki je prihajal iz Španije in je bil namenjen preko nekdanjega mejnega prehoda na Fer-netičih v Romunijo. Med pregledom potnikov so policisti odkrili, da ima Romun odprte račune z italijansko pravico in so ga aretirali. Prepeljali so ga v zapor v Ul. Coroneo, kjer je na razpolago italijanskim sodnim oblastem. Nekaj dni prej pa so agenti obmejne policije vedno na Fernetičih ustavili romunskega državljana (I.C., 26 let), ki se je pripeljal iz Slovenije v dostavnem vozilu renault traffic. Med pregledom so policisti ugotovili, da so bili dokumenti vozila ponarejeni (izdale naj bi jih bolgarske oblasti ...). Policisti so vozilo in dokumente zasegli, romunskega državljana pa prijavili sodstvu zaradi prekupčevanja in poneverbe dokumentov. Agenti obmejne policije so nadalje aretirali 29-letnega albanskega državljana B.E.-ja. Moški je imel opravka z italijansko pravico, obsojen je bil na zaporno kazen, potem ko jo je prestal, mu je prefekt iz Ancone izdal nalog o izgoni iz države. Ker se je vrnil, so ga policisti ustavili in odpeljali v zapor v Ul. Coroneo. Tatvina v stanovanju V petek popoldne so neznanci izkoristili odsotnost stanovalcev in vlomili v stanovanje v šestem nadstropju poslopja na Trgu Puecher. Dodobra so prebrskali spalnico in odnesli zlato verižico in nekaj drugih dragocenosti. Policisti so uvedli preiskavo, posegli pa so tudi forenziki. Izvidnica obmejne policije na Fernetičih / ŠPORT Nedelja, 30. septembra 2012 5 TRIESTE NEXT - V okviru festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Več kot 170 županov skupno proti potrati hrane Iz italijanskega sevezorahoda in Slovenije so podpisali ustrezno listino Evropski festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next je včeraj požel prvi veliki uspeh: več kot 170 županov iz italijanskega severozahoda, iz bližnje Slovenije, pa tudi iz bolj oddaljenih italijanskih občin, kot je na primer Neapelj, je podpisalo Listino o nični potrati hrane. S podpisom listine so občine pristopile k prvemu dnevu proti potrati, ki jo je priredil Last minute market. Pobudo za podpis listine o nični potrati so dali tržaški župan Roberto Cosolini in predsednika dežel Furlani-je-Julijske krajine in Veneta Renzo Ton-do in Luca Zaia, med prvimi podpisniki dokumenta pa so bili tudi župani iz Gorice Ettore Romoli, iz Nove Gorice Matej Arčon, iz Pordenona Claudio Pe-drotti in iz Škocjana Silvia Caruso. Listina o nični potrati povzema deset točk, ki jih je bil januarja letos evropski parlament zapisal v resolucijo o prijemih za preprečevanje potrate hrane. V njej je uvodoma ugotovljeno, da ostaja na svetu neizkoriščena ali zavržena tretjina vse proizvedene hrane. Z njo bi lahko za eno leto nasitili polovico vsega svetovnega prebivalstva, to je več kot 3 milijarde in pol ljudi. Tako stanje postaja vse bolj nevzdržno, zato si je evropski parlament zadal cilj znižanja te potrate, pri tej akciji pa mora sodelovati čim več ljudi in predvsem krajevnih uprav, sicer je zapisana propadu. Evropski parlament si je zadal za cilj znižanje potrate hrane za 50 odstotkov do leta 2025. Civilna družba lahko odločilno pripomore k spremembi navad prehrane, je poudaril ustanovitelj in predsednik združenja Last Minute Market Andrea Segre. Lahko spodbudi krajevne uprave, naj se zavzamejo za zdravo hrano, predvsem pa za zajezitev potrate hrane. Srečanja, ki ga je povezoval znani radijski voditelj Massimo Cirri, so se udeležili tudi evroparlamentarci Salva-tore Caronna, Elisabetta Gardini, Gian-carlo Scotta in Debora Serracchiani. Cirri je že dan prej posvetil dobršen del znane radijske oddaje Caterpillar prav prvemu evropskemu festivalu inovacije in znanstvenega raziskovanja, še posebej pa se je zaustavil ob podpisu listine o potrati hrane. Direktor festivala Trieste Next Fi-liberto Zovico pa je poudaril, da je srečanje več kot stotih upraviteljev, ki se zavzemajo za zajezitev potrate hrane, pomemben signal, ki ga daje italijanski severozahod vsej državi. Listino o potrati hrane so med drugim podpisali tudi (z leve) devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese, zgoniški župan Mirko Sardoč in repentabrski župan Marko Pisani kroma TRIESTE NEXT - Srečanje ministrov Profumo - Turk Ob 12. uri v Verdiju o znanosti, raziskovanju in podjetništvu MIELA Prvi evropski festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next se bo zaključil danes s celo vrsto srečanj in prireditev. Opoldne bo v gledališču Verdi zasedanje na temo znanosti, raziskovanja in podjetništva, ki sta ga bosta udeležila tudi italijanski minister za šolstvo Francesco Profumo in slovenski minister za šolstvo Žiga Turk. Že uro prej bo v hotelu Savoia Excelsior okrogla miza na temo Korenine globalnega vina, na kateri bo sodeloval tudi praprovski vinogradnik Benjamin Zidarich. Popoldne ob 15. uri bo italijanski minister za okolje Corrado Clini sodeloval na okrogli mizi o trajnostnem razvoju in krajevnih proizvodnjah. Med drugim se bo srečanja udeležil tudi predsednik dežele Veneto Luca Zaia. Federico Grom in Guido Mar-tinetti bosta ob 16.30 v mali dvora- ni gledališča Verdi predstavila knjigo Grom, zgodba o prijateljstvu, sladoledu in cvetju, to je zgodbo o sladoledu, ki je v nekaj letih zaslovel po svoji kvaliteti. Ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella srečanje na temo Konkretna utopija, zgodba o spremembi Franca Basaglie. Sodelovala bosta nekdanja tesna sodelavca goriško-tržaškega psihiatra Giuseppe Dell'Acqua in Franco Rotelli. Istočasno bo v gledališču Verdi zaključna prireditev z naslovom Gospodarstvo z vodo - festivalu Trieste Next 2013 naproti, sledilo pa bo srečanje o preporodu obmorskih mest, ki se ga bo udeležil tudi minister za okolje Corrado Clini. Letošnji prvi festival Trieste Next bo sklenila gledališča predstava Itis Galileo Francesca Nicco-linija in Marca Paolinija s slednjim v glavni vlogi. Predstava bo v dvorani Tripcovich, začetek ob 21. uri. Koncert Big Banda konservatorija Tržaški konservatorij Tartini bo v okviru festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next priredil danes ob 17.30 v gledališču Miela koncert Big Band orkestra konservatorija, ki ga vodi saksofonist Klaus Gesing, glasbenik, komponist in docent. Leta 1988 je bil nagrajen kot najboljši mladi jazz glasbenik v Nemčiji, prejel je še vrsto drugih pomembnih nagrad na jazz festivalih. Big Band orkester bo izvajal vrsto standardnih jazzovskih skladb, kot so The Lady is a Tramp, Fly me to the Moon, But not for me in druge. Danes popoldne bo, vedno v okviru festivala Trieste Next na sedežu glasbene šole v Ul. Capitelli 8 na ogled interaktivna glasbena inštalacija z naslovom Okusi glasbo: harmonije zvočnih vsebin za pripravo naših receptov. Projekt sta pripravila Pietro Polotti in Cristina Fedrigo, posvečen pa je vprašanju prehrane. Občinstvo bo lahko pripravilo različne recepte »pod vodilom glasbe,« je zapisano v vabilu. PALAČA COSTANZI - Srečanje priredili gostinci SDGZ in FIPE Pomen raznolike prehrane Marija Merljak o zdravi prehrani - Hrano ponudili gostilni Gruden in Suban, vina Ferfolja od Piščancev in Vinakras iz Sežane V telo moraš vnašati vsako hrano po malem in šele takrat lahko pričakuješ, da bo ozdravelo. Pomembna je tudi raznolikost in treba je začeti biti ponosni na tiste stvari, ki so zdrave zrasle na vrtu. S temi besedami je slovenska strokovnjakinja in soavtorica knjige Zdrava prehrana je prava odločitev Marija Merljak spregovorila o zdravi prehrani, v katero nedvomno uvršča tudi kraško in tržaško kuhinjo. O tem je bil namreč govor na petkovem popoldanskem srečanju v palači Costanzi, ki so ga v okviru evropskega festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next pod pokroviteljstvom Občine Trst priredili gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in združenja gostincev Fipe. Na srečanju, ki ga je povezoval predstavnik SDGZ Davorin Devetak, potekalo pa je v slovenščini in italijanščini, so se prisotni seznanili z nekaterimi tipičnimi krajevnimi jedmi, kot sta žvacet in snidvano testo, ki sta jih predstavili Vanda Gruden iz istoimenske šempolaj- ske gostilne in Federica Suban iz znane gostilne pri Sv. Ivanu, medtem ko sta se s svojimi vini predstavila vinarka Erika Ferfoglia, ki je predstavljala istoimensko osmico od Piščancev, in somelje kleti Vinakras iz Sežane Peter Boršič: prva je prispevala refošk in malvazijo, iz Sežane pa sta prispela izbrani teran in t.i. sonata, mešanica malvazije in sauvignona. Prisotni so imeli priložnost poku-siti predstavljene dobrote, medtem ko je Merljakova, ki med drugim mesečno predava o zdravi prehrani tudi v Štalci v Šempolaju na pobudo tamkajšnjega društva Vigred, opozorila na potrebo po izobraževanju otrok v tem smislu. Sama vodi delavnice na nekaterih šolah v Sloveniji, saj je ugotovila, da otroci ne poznajo več, kaj in kako so kuhale njihove none. Glede tega je tržaška občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim poudarila, da je Občina Trst, ki skrbi za menze v vrtcih in šolah, zaprosila za raznolikost tamkajšnje prehrane, ki naj sloni na uživanju sezonskih pridelkov ter krajevnih in ekoloških proizvodov. (iž) 38-letni motorist sinoči izgubil življenje v Ul. Flavia Sinoči je za posledicami prometne nesreče umrl 38-letni motorist R. D. iz Trsta. Nesreča se je pripetila ob 20.10 v južnem tržaškem predmestju, in sicer v Ul. Flavia pri hišni številki 17. Moški se je na svojem motornem kolesu vozil v smeri proti Miljam, ko je iz neznanih razlogov za-vozil s cestišča. Hudo ranjenega motorista so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli pomagati. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Zadruga Primorski dnevnik in turistične agencije Aurora, Adriatic in First & last minut Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek, 26. oktobra, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici od 18.30 dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialitetami na žaru. Na sporedu bo tudi ogled fimov in slik. Kdor želi, da bi se njegov film ali slike predvajali je na-prošen, da to predhodno najavi, zaradi časovnega usklajevanja. Izletniki so toplo naprošeni, da svojo prisotnost in že omenjeni morebitni filmski ali slikovni material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamene izlete, najkasneje do torka 23. oktobra (do 12. ure). V Devinu danes zadnji nedeljski koncert V dvorani Zavoda združenega sveta v Devinu bo danes dopoldne zadnji koncert v sklopu pobude Nedelje v Devinu: glasbeni aperitivi. Zadnji koncert bo izvedel francoski duo Atyopsis, ki ga sestavljata saksofonist Alexandre Souillart in pianist Matthieu Acar. Gre za mednarodno priznana glasbenika, ki sta prejela vrsto uglednih nagrad. Začetek ob 11. uri. Poimenovanje knjižnice po Steliu Criseju V palači Costanzi so predstavili kraške in tržaške dobrote kroma Državno knjižnico, ki domuje na Trgu papa Giovanni XXIII 6, bodo danes uradno poimenovali po Steliu Criseju, priznanemu knjižničarju in kulturnemu delavcu. Poimenovanje je napovedano za 11. uro. Knjižnica bo danes odprta od 9.30 do 18. ure in to v sklopu evropskih dnevov kulturne dediščine. V Lovat knjiga o redki in hudi bolezni V knjigarni Lovat (Drevored 20. septembra) bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Io sono qui (Jaz sem tukaj), ki jo je napisala Mariapia Bonante. Gre za pretreslljivo soočenje z redko in hudo boleznijo (sindrom Locked-in), za katero je zbolel njen mož. O knjigi bodo ob avtorici spregovorili zdravnika Gilberto Pizzolato in Paolo Battaglini ter duhovnik Mario Vatta. V torek na Pončani film Francesce Archibugi Kulturno združenje Tina Modotti vabi v torek na predvajanje filma italijanske režiserke Francesce Archibugi z naslovom Lezioni di volo (Lekcije letenja). Začetek ob 20.30 na sedežu združenja v Ul. Ponziana 14 (prvo nadstropje). Fotografska razstava na sedežu banke V torek zvečer bosta na tržaškem sedežu zadružne kreditne banke iz Štarancana in Vileša (Ul. Roma 20, 1. nadstropje) dva dogodka. Ob 19. uri bo posvet o okolju (»A proposito di paesaggio«, predaval bosta Fulvio Merlak in Adriano Perini), ob 20. uri pa bodo odprli fotografsko razstavo šestih avtorjev, ki jih je izbral Perini: razstavljajo Edvard Ciani, Mario Sillani Djerrahian, Daniele In-drigo, Enzo Gamba, Donato Riccesi in Paola Vattovani. 6 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / BARKOVLJE - Publikacijo predstavili v petek ob udeležbi številnih članov in uglednih gostov Knjiga o pomorskem klubu Sirena, slovenskem glasu v Tržaškem zalivu Predsednika Steni in Pertot o dolgem rojevanju dela - Avtorica Ivana Suhadolc že pripravila italijansko izdajo Tržaški pomorski klub Sirena bo čez dve leti praznoval 90-letnico obstoja, kar pomeni, da sodi med najstarejša slovenska tržaška športna društva. Še pred uradnim praznovanjem častitljive obletnice delovanja pa je Sirena doživela izdajo knjige, v kateri je s pomočjo slikovnega materiala predstavljena skoraj 90-letna zgodovina kluba, ki je v dolgem in plodnem obdobju ostajal zvest svoji tradiciji, v sklopu katere se prepleta tudi vrhunski šport. Novo publikacijo, ki jo je izdalo ZTT, so v društvenih prostorih Sirene predstavili v petek zvečer. Predstavitve knjige z naslovom Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu, ki je nastala pod peresom novinarke Ivane Suhadolc, se je udeležila velika množica ljudi, med katerimi so bili tako člani kot nečlani Sirene, med občinstvom pa je bilo opaziti tudi eminentne goste iz krajevne politike. Naj omenimo podpredsednika tržaške Pokrajine Igorja Dolenca, deželnega svetnika Igorja Gabrovca, občinskega svetnika Iztoka Furlaniča, prisotni so bili tudi predstavniki slovenskih kulturnih združenj in predstavniki sosednjih športnih klubov, pozabiti pa ne smemo niti pokroviteljev (ZKB, NLB, Čedajska banka in drugi). Občinstvo v dvorani, ki je bila nabito polna, je uvodoma pozdravil predsednik Pomorskega kluba Sirena Peter Ster-ni, ki je dejal, da predstavitev knjige o njihovem klubu predstavlja pomemben dogodek, saj so na njeno izdajo čakali kar nekaj let. Potem ko je ideja o izdaji knjige večkrat šla v pozabo, smo končno naleteli na srečno zvezdo, ki se imenuje Ivana Suha-dolc, je ganjen dejal Sterni in dodal, da je avtorica z velikim veseljem sprejela ta izziv. Slišali smo, da je Suhadolčeva v besedi in sliki na enem mestu zbrala zgodovinsko in športno gradivo, ki ga je vpletla v zanimivo pripoved, ki jo krasi predvsem njena uporabnost. Med listanjem knjige smo namreč tudi mi dobili vtis, da je avtorica na enem mestu zbrala material, po katerem bi lahko posegli zgodovinarji, kul-turologi, športniki in tudi laiki, ki jih takšna zgodovina zanima. Peter Sterni se je v svojem nagovoru tudi zahvalil vsem, ki so pomagali pri realizaciji publikacije, izpostavil pa je tudi, da jim je s knjigo uspelo končno sestaviti društveno Zlato knjigo - spisek vseh najpomembnejših športnih dosežkov tako iz jadranja kot iz šport- DSI - Jutri ob 20.30 Predstavitev Peterlinovega zbornika Jutri, 1. oktobra, se v dvorani v ulici Donizetti 3 začne nova sezona Društva slovenskih izobražencev v Trstu, ki bo prvi večer posvetilo spominu svojega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Jožeta Peterlina. Novembra lani, ob stoletnici njegovega rojstva, so razna društva sprožila vrsto pobud, ki so dosegla višek ob začetku letošnje sezone. Pravkar poteka Pe-terlinov festival, na začetku septembra na 47. Dragi pa je bila podeljena prva Peter-linova nagrada - prejela sta jo Milan Gre-gorič ter kulturno društvo Mačkolje - ob isti priložnosti je bil na kratko prikazan javnosti tudi Peterlinov zbornik, ki ga je izdala založba Mladika in v katerem so objavljeni spominski eseji z njemu posvečenega simpozija izpred petih let. Jutri zvečer bo prava predstavitev zbornika, ki je bila zaupana Marjuči Cenda. Ob tej priložnosti bo postavljena na ogled tudi razstava fotografij iz življenja in dela Jožeta Peterlina, ki je bil v prvih desetletjih povojnega časa pomemben akter pri oživljanju slovenske kulture in prosvete na Tržaškem. Dokaz o tem delu so številne ustanove, ki so še danes aktivne in pričajo o dolgotrajnem učinku njegovih zamisli. Program jutrišnjega večera bosta obogatila mlada pianista, gojenca GM, Maks Zuliani in Simon Kravos, oba iz razreda Tamare Ražem. Začetek ob 20.30. Z leve Livio Pertot, Peter Sterni, Ivana Suhadolc in Martina Kafol kroma nega ribolova. Ob koncu je predsednik še apeliral na cenjene goste, ki zastopajo razne ustanove in organizacije, naj podprejo Sireno pri zahtevah za pridobitev dolgoročne koncesije za njen sedež in pri uresničitvi razvojnega načrta barkovljanskega nasipa, ki ga je Sirena pripravila skupaj s sosednjima kluboma SVBG in Saturnia. V nadaljevanju je besedo prevzel še bivši predsednik Sirene Livio Pertot, ki je spregovoril o dvajsetletnem zbiranju gradiva in poskusih pisanja zgodovine Sirene. Izvedeli smo, da prva prizadevanja za izdajo publikacije segajo v leto 1994, ko je klub Sirena praznoval 70-letnico delovanja. Zamisel, da bi knjigo napisalo več avtorjev, je bila težko izvedljiva, je povedal Pertot, ki je pred dvema letoma govoril z Ivano Suhadolc in jo povabil k sodelovanju. Govornik je z veseljem povedal, da je Suhadolčeva z velikim navdušenjem sprejela ponudbo. Ob koncu prazničnega dogodka sta besedo dobili še dami, ki sta zaslužni za izid knjige: avtorica Ivana Suhadolc in urednica Martina Kafol. Slednja je povedala, da je zelo zadovoljna, da so izdali knjigo, ki ne govori le o športnem društvu, temveč o naših ljudeh. Izvedeli smo, da bo- do zgodovino Pomorskega kluba Sirena lahko spoznali tudi italijanski bralci, saj je Suhadolčeva pripravila tudi italijansko verzijo, ki jo bo mogoče dobiti na knjižnih policah mnogih tržaških knjigarn. Avtorica Ivana Suhadolc pa nam je na kratko orisala, kako je potekalo njeno raziskovalno delo. Na 150-ih straneh je avtorica zbrala veliko zanimivih zgodb, podrobno pa je opisala tudi prvo obdobje Sirene, ki je povezano z Dragotinom Starcem, pobudnikom in prvim predsednikom kluba Sirena. Avtorica knjige je dejala, da sta jo fascinirala Starčeva vnema in trud, da bi tudi Slovenci (in to v težkih časih) imeli svoj športni jadralni klub. Ob tem je Suhadolčeva še pristavila, da nihče od ustanoviteljev ni imel barke, niti veslati niso znali, a jih to ni oviralo pri želji, da bi imeli svoj pomorski klub. Ob koncu je sledila še prodaja knjige, za katero je vladal velik interes. Avtorica knjige je namreč kar veliko časa porabila za podpisovanje knjig. Prijeten praznični dogodek pri Sireni je lepo zaokrožila še družabnost, na kateri so obiskovalci lahko uživali ob dobrotah, ki so jih pripravili upravitelji društvenega bara in gostilne. (sč) KULTURA - Odprla jo je Koprčanka Anja Čop Andro Merku »krstil« novo fotogalerijo V središču Trsta (Ul. Diaz v bližini muzeja Revoltella) je Koprčanka Anja Čop sinoči odprla svojo fotoga-lerijo, ki bo nedvomno obogatila mestno kulturno stvarnost. Prihodnji petek bo galerija gostila mednarodno priznanega slovenskega fotografa Ar-neja Hodaliča, veliko pozornost pa bodo namenili fotografskim delavni- cam. Odprtje fotogalerije je popestril Andro Merku (na fotografiji Kroma ob Anji Čop), medtem ko je novinarka Donatella Tretjak predstavila fotomografijo o Trstu, delo lastnice nove galerije. Spremno besedo je prispeval tržaški župan Roberto Cosolini, besedilo pa Tretjakova. Včeraj danes [I] Lekarne centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Poslovni oglasi Danes, NEDELJA, 30. septembra 2012 SONJA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 - Dolžina dneva 11.45 - Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 7.20 Jutri, PONEDELJEK, 1. oktobra 2012 JULIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro jugo, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. OKLICI: Marco Oggioni in Gabriella Ma-gurano, Renato Caffo in Stefania Ferraro, Giacomo Ghersi in Giulia Carla Maria Oriani, Vittorio Lorenzoni-Blasi in Marina Crevato, Raffele Lagana' in Annamartina Franzil, Giovanni Larice in Anna Roia, Zoran Bastac in Nela Achim, Niko-lin Glasovic in Noela Bardhollari, Andrea Iocco in Maria Terezinha Da Silva, Davide Monticolo in Giulia Perin, Bruno Tonini in Tatiana Ghersetich. DRUŠTVENA GOSTILNA GABRO- VEC išče NOVEGA UPRAVITELJA. Pismene prošnje z osebnimi delovnimi izkušnjami poslati na: Društvena gostilna Gabrovec Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 15/10/2012. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 Nedelja, 30. septembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Largo Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Com-bi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. 32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanščine in literature, išče delo kot prevajalka/tolmačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini nižje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, vesnabeba@yahoo.com. 38 LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 335-6445419. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 3339448295. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 3296055490. PRODAJAM slive za marmelado. Tel. št.: 040-231865. PRODAM GROZDJE vitovska in teran. Tel. št.: 00386-31638583. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243. PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 349-7769394. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 3387659709. TRST Nedelja, B0. septembra 2012 l B9Bb Hf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel In rezila: Sabrlna Morena Igrata: Vesna Guštln In Lara Komar vabi na Wrll sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak, univ.dipi.ing.živ.teh. na tematiko "ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV" -Kaj je zdravje? -Zakaj je hrana lahko zdravilo in kako zdravi? -Pasti sodobnega prehranjevanja -Uravnajmo prebavo za dobro presnovo in več energije -Mrana In imunski sistem Prvo predavanje: v ponedeljek, 8. oktobra 2012, ob 18.uri na sedežu krožka Za informacije: ul. Cicerone 8/b, Trst, tel. 040 360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it V torek, 2. oktobra ob 20.30 v Narodnem domo sodelujejo: Slovenski Klub, Društvo Slovenskih Izobražencev in NŠK NADALJNJE PONOVITVE: V torek, 9.oktobra ob 20.30 v društvu v Ricmanjih URNIK: TOREK in SREDA 8-12 16-19, ČETRTEK, PETEK, SOROTA 8-16 TEL. 114 1999489 Dolina IS, (nasproti cerkve) a". To je bila najlepša;,h Zbud,li z glasbxelfava" smo in Panjske končnice. Bi|e soTeoe J" ma'° «o smo se vmm ' K°,ik° JvaSc Je b"° lepo! POS,OV"' - °dpravili domov. UpamTa S ^^ * pospTavl P"nodnje leto vrnemo, j Rossella in Chanta! NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. septembra 2012 15 Č LN GRB "Se in bunde. Blizu evi strani je hodnikz zbornico v' ^ tropju so na ^ ^ lokostrelstvo. ^^ Zoch/ 5. razred „„ sp„2„afc S v pol'*11 Sm" l°V > "i S S «> )»> ™B* , „ iiiiiit» /U-na iama ima dva vhoda. tisxey ' <*'»« in narisa,i ^^ ^ ^ se' S^^fno ^kleno šoro/? šli V zeleno sobo, Matilda, 4. raZred t' smo morali dve tiSSggSW^S v J'e morala M smo 511 v Kleno soba at„i ,n „„ zaprt 1 na drugo st kote smo pc nJ- Učitelj na 'sala nasledr "očile smo s( toča. Hitro sr pravo pot." . juior m se odpravile domov. v^ončnem jutrL^^ ff kaj smo zgradiSor ■- " SkUP'na 'zgubile smo se v gozdu nn- Komaj smo l™??*™Je tema. Odločile 1 smo podrle šotor Ko smo končale pripovedovati -J Učitelj namje naročil! da s, zgodbo: Hitro smo«sfenite" a ne bi šotor odletel. ■'zmislimozgodbo z9odbi, smo zares podrle šotor iz naših pelerin po toči zasp smo hitro dobile šotor in šle v dom malicat. ZADNJI VEČER --ass«sssssSssr*" imele priredite v. Nastopali smo v if^ in Lara. Za nastop so se Urška, As,a, Adriana ^ ^ ^ ,.m je p0_ id na goro Kuk $e v dolge hlače in f*^*^ ples smo > skali, kar pomeni, daje smo se bale Nastopale pa ^ ^ * » ---- . . Dolgo so nam plo- Giorgia, 4.razred _ ~ odhod in muzej Zadnji dan smo že ziutrain« Smo ™,mostS;i5° mlek°'fotelje ,a„Ln^TCi^S^Sf svnate-tem smo 5 smo se ?hod, če-sove 'ostelje :u smo bljiž-'3li smo sjice, čale 3.r. 1 6 Nedelja, 30- septembra 2°i2__KMETIJSTVO / POMEMBNEJŠI PROCESI V VINU Razkis: biološki ali mlečnokislinski Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Biološki ali mlečnokislinski razkis, ali jabolčno mlečnokislinsko fermenta-cijo, uvrščamo po pomenu takoj za alkoholno fermentacijo. Prav je, da jo podrobneje spoznamo, saj nezanemarljivo vpliva na organoleptične značilnosti vina. Gre namreč za pretvorbo jabolčne kisline v mlečno kislino in ogljikov dvokis pod vplivom mlečnokislinskih bakterij. Glavni namen biološkega razkisa je znižanje koncentracije kislin in značilna sprememba vonja in okusa. Zaželen in primeren je predvsem za rdeča vina z večjo koncentracijo skupnih kislin oziroma jabolčne kisline, kar je na našem območju značilno predvsem za teran. Primeren pa je tudi za nekatera bela vina namenjena daljšemu zorenju in staranju, kjer so spremembe vonja in okusa, ki nastanejo po tem biološkem procesu, zaželene. Razkis ni zaželen v vinih z manj kislinami, kot so značilna za toplejša pridelovalna območja zlasti v toplejših poletjih, kar velja letos tudi za naše pridelovalno območje. Vsled razkisa pride do spremembe koncentracije kislin, višjega pH ter spremembe vonja in okusa. Proces mlečnokislinskega razkisa vodijo mlečnokislinske bakterije več rodov, med katerimi je najbolj po- membna Oenococcus Oeni. Ločimo jih v tiste, ki tvorijo mlečno kislino in tiste, ki tvorijo poleg te kisline še etanol in ogljikov dvokis. Mlečnokislinske bakterije imajo razne značilnosti. Omenili bomo le nekaj pomembnejših. Prisotne so tako na grozdju kot na vinarski opremi ter njihovo število upada med alkoholno fer-mentacijo zaradi občutljivosti na žveplov dioksid, kislost vina in etanola, a zopet močno naraste po končanem alkoholnem vrenju. Časovno poteka biološki razkis od nekaj dni do nekaj mesecev zaradi pomladanskega segrevanje kleti. Glavna reakcija v vinu je sprememba jabolčne kisline v mlečno. Delovanje bakterij pa je uspešno, če je pH vina vsaj 3. Bakterije so zelo prilagodljive, saj rastejo tako v prisotnosti kot odsotnosti kisika. Kakšne so posledice biološkega razkisa? Predvsem se zmanjša koncentracija skupnih kislin in posledično se dvigne pH, kar je koristno za vina z visokimi kislinami, kot je že omenjeni primer terana. V nasprotnem primeru pa so spremembe lahko negativne, ker bakterije uporabljajo le jabolčno kislino in je ob visoki koncentraciji vinske kisline sprememba kislosti in pH manjša. Vsled delovanja bakterij se tvorijo aromatične snovi, ki spremenijo značilnosti vina, kar po navadi njegov karakter izboljša. Glede na kompleksnost biološkega procesa, na katerega vplivajo razni dejavniki, posebno temperatura in pH, pa so končne spremembe nepredvidljive, ker se ustvarijo lahko neželene spojine. To še posebno velja, če mikrobiološki proces poteka spontano brez dodatka selekcioniranih bakterij. V zvezi z vonjem je najbolj znan vpliv bakterij tvorba diacetila z vonjem po maslu, ki je v manjših koncentracijah (14 mg/l) zaželen, v večjih pa je moteč, ker prevlada nad ostalimi vonji. Za zaključek pa se vpliv na okus vina, ki se opazno spremeni, ker se jabolčna kislina, ki je svežega, ostrega, rezkega okusa in okusa po nezrelem, spremeni v mlečno kislino. Ta pa daje vinu mehek, uglajen in zrel okus. Biološki ali mlečnokislinski razkis spremlja še mnogo drugih bioloških procesov, ki presegajo namen tega članka. Upamo pa, da bomo pri bralcu vzbudili zanimanje za ta biološki postopek, ki je med našimi vinarji morda premalo poznan. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila meseca oktobra V oktobru imamo delo z mladim vinom in s pobiranjem zadnjih pridelkov. Proti koncu meseca pa se moramo že pripraviti za pobiranje oljk. VINOGRAD IN KLET - V oktobru v kleteh dozoreva mlado vino. Važno je, da fermentacija poteka ob odsotnosti zraka. V ta namen je zelo priporočljiva uporaba kipilne vehe. Po vrenju posodo dolijemo, biti mora vedno polna. V primeru vsakršnega dvoma se posvetujemo s strokovnjaki. Tik pred prvim pretokom je priporočljiva kemijska analiza vina, ki jo opravi strokovnjak. Po končani trgatvi v vinogradih, ki so bolj izpostavljeni oidiju lahko opravimo škropljenje z biološkim fungicidom z imenom AQ 10, da omilimo napad oidi-ja v naslednjem letu. Škropljenje moramo po 8-10 dneh ponoviti. Zelo važno je, da poškropimo letos zasajene vinograde, da jih ne bi napadel oidij. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu še vedno spremljamo let oljčne muhe, saj je lahko v tem času še vedno aktivna. Najbolje je, da se v primeru dvoma posvetujemo s strokovnjaki. V tem času se posebno ob vlažnem vremenu lahko širi tudi oljčna kozavost. Bolezenske znake te bolezni prepoznamo po okroglih sivkastih madežih na zgornji strani listov. Sredina madežev postane nato rumenkasta. Listi se nato posušijo in odpadejo, ob hudem napadu se ceje veje posušijo. Škropimo z bakrovimi pripravki. Strogo se pa moramo držati karenčne dobe, saj v drugi polovici oktobra lahko že pobiramo namizne oljke, konec oktobra pa lahko že pobiramo nekatere toskanske sorte oljk. V drugi polovici meseca začnemo s pripravami na pobiranje oljk. Kupimo vse, kar potrebujemo. Prostor, kjer bomo hranili oljke do predelave, prezračimo in očistimo. Travo pod oljkami pokosimo. SADNI VRT - Nadaljujemo s pobiranjem jabolk in hrušk. V tem času pobiramo tudi orehe. Pobiramo tudi kutine, in sicer, ko se barva sadežev spremeni iz zelene v rumeno. Kutino hranimo v suhem in zračnem prostoru, saj je zaradi trpkega okusa ne uživamo takoj. Po končanem pobiranju moramo pobrati in odstraniti s tal ali z drevesa gnilo sadje, da omejimo prisotnost monilije v naslednjem letu. Vse odpadlo listje po možnosti vdelamo v tla. Lahko ga tudi pograbimo na kupe in sežgemo ali odnesemo daleč od sadovnjaka. Na ta način omejimo širjenje škrlupa, ki večinoma prezimi v odpadlih listih. Da pospešimo odpadanje in razgradnjo listov, lahko pred odpadanjem listja poškropimo jablane z ureo, v odmerku 500 gramov na 10 litrov vode. Ko listje odpada, opravimo v sadovnjaku jesensko škropljenje proti raznim boleznim. Jablano in hruško škropimo proti škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. Koščičarje prav tako škropimo z bakrovimi pripravki proti breskvini kodravosti, luknjičavosti in moniliji. Ker bakrovi pripravki včasih lahko povzročajo ožige, je priporočljivo škropljenje bolj občutljivih sort z ostalimi površinskimi pripravki. Škropimo tudi oreh. Od sedaj dalje pa vse do konca novembra je čas za sajenje sadnih dreves. Bolj občutljive vrste, kot na primer oljko, pa sadimo spomladi. ZELENJADNI VRT - V zelenjadnem vrtu pobiramo še zadnje poletne zele-njadnice. Tiste pa, ki so zaključile svoj ciklus, izrujemo iz zemlje in iz vrta odstranimo vse rastlinske ostanke. Na ta način preprečimo, da bi morebitne bolezni ogrožale zdravstveno stanje rastlin na isti površini v prihodnjem letu. V oktobru pobiramo zelje in ga kisamo. Pobiramo tudi buče. Poberemo jih, ko se pecelj dobro posuši. Buče nato posušimo na soncu za teden ali dva. Pazimo, da bi jih dež ali rosa ne ovlažila in da ne bi tako začele gniti. Ponoči je najbolje, da jih postavimo v notranje prostore. V tem času sejemo motovilec, špinačo in radič, sadimo pa česen in čebulo. Kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo tako, da jih izrujemo iz zemlje in jih razdelimo na dva ali tri dele, odvisno od velikosti rastline. Vsak del mora imeti dovolj korenin. Pred ponovno saditvijo rastline nekoliko obrežemo, po saditvi pa zemljo potlačimo z nogo. V tem času belimo nekatere jesenske zelenjadnice, ki jih bomo kmalu pobirali, kot na primer treviški radič, belilno zeleno, endivijo, por in sladki komarček. Če hočemo nekaterim zelenjadnicam nekoliko podaljšati življenjsko dobo, jim sedaj postavimo tunel, ali pa jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Trsje, ki smo ga uporabljali za oporo in ki je odslužilo, izrujemo, da ne gnije, skrbno ga očistimo in dobro posušimo. Nato ga hranimo v suhem prostoru do prihodnje pomladi. OKRASNE RASTLINE - Enoletnice so na koncu svoje življenjske dobe in še zadnjič cvetijo. Zaradi tega jih ne gnojimo več. Zalivati jih moramo preudarno in še vedno odstranjevati ocvele in suhe dele. Pripravimo zemljo ali vaze za sajenje spomladanskih čebulnic, iz zemlje pa iz-rujemo poletne, že ocvele čebulnice. Posušimo jih, očistimo zemlje in jih spravimo čez zimo v suh prostor. Pred mrazom prenesemo v zaveten prostor zaprt prostor občutljive lončnice, kot so pelargonije. Pred tem jih lahko obrežemo, da ne zavzemajo preveč prostora. Magda Šturman V NEDELJO, 14. OKTOBRA Kmečka zveza vabi na Burjanko v Bardo Kmečka zveza prireja 14. oktobra 2012 tradicionalni jesenski izlet na Burjanko, praznik kostanja, ki bo v Bardu, prijazni vasi v Terski dolini. Program, ki ga navajamo v nadaljevanju, bo tudi ob letošnji izvedbi zelo pester, saj bodo organizatorji nudili obiskovalcem možnost spoznavanja bogate kulinarične tradicije, kulturne dediščine ter glasbenega užitka. Ob 7.00 odhod iz Boljunca ter po običajnem voznem redu (Bazovica, Op- čine, Prosek, Sesljan) odhod iz Štivana ob 8.00; Ob 9.30 obisk hiše medu (Kmetija Bratje Comaro) v Cassaccu; Ob 10.45 odhod iz Cassacca; Ob 11.30 Sv. maša ob spremstvu zbora »Vokalna skupina Drežnica« v Bardu; Ob 12.30 odprtje umetniške razstave Luigija Moderiana iz Plestišča; Ob 13.00 kosilo - menu: OCIKANA (njoki iz polente zabeljeni s topljenim maslom, sirom in mlekom); POŽGANIK (klobasa v omaki iz koruzove moke); ŠTAK (krompirjev pire, fižol zabeljen s slanino in dišavami) s prašičjimi reberci ali frikom s polento; SLAŠČICA: gubana Val Torre s kostanjevim nadevom; VINO, VODA, RAZNE PIJAČE; Od 13.00 ure Glasba z ansamblom Brjar; Ob 15.00 Kogojevi dnevi, v cerkvi koncert Godalnega kvarteta Calisto: Program: Š. Mauri, A. Borodin, A. Kumer, M. Mlakar Na prazniku bo možen ogled etnografskega muzeja ter čezmejnega kmetijskega sejma z možnostjo nakupa kostanja ter najboljših kmetijskih pridelkov in izdelkov iz Terske doilne, Nadiških dolin in Posočja. Cena izleta je 40 € na osebo in vključuje prevoz, kosilo ter 1 kg jabolk. Za informacije in vpis so na razpolago uradi Kmečke zveze (Tel. 040-362941). Kmečka zveza PO PODATKIH ČEDAJSKE KMEČKE ZVEZE Slaba letina ni prizanesla niti kmetovalcem v Benečiji Tako trdijo na Kmečki zvezi iz Čedada, kjer so nas seznanili z letošnjo pridelavo kmetijskih pridelkov. Slika je, žal, zelo podobna tisti, ki jo poznamo iz drugih zamejskih območij. Suša in toča, neželeni sopotnici kmetijstva, sta se močno pojavili in krepko oklestili, v večji ali manjši meri, vse kmetijske pridelke. Največ škode so vsled vremenskih neprilik utrpele sadne vrste, predvsem jablane in slive, na katerih je bil pridelek znatno pod povprečjem. Kostanj je sicer manj občutil posledice suše, pridelka pa je kljub temu malo zaradi hudih napadov šiškarice, žuželke, ki v zadnjih letih povzroča gojiteljem kostanja hude preglavice. Tudi na poljščinah, predvsem na koruzi, je suša pustila hude posledice, katerim se pridružuje ogromna škoda, ki jo povzročajo divji prašiči. Ta problem je zelo resen. Delno ga sicer omili odškodnina ki jo nudi Videmska pokrajina toda le za tri leta, če se gojenje iste kulture ponavlja na isti parceli. Ker zaradi skromnih obdelovalnih površin ni možnosti ko- Različne sorte beneških kostanjev lobarjanja, se morajo kmetje odpovedati gojenju te pomembne kulture. Težave in gmotna škoda po divjih prašičih so, kot na drugih območjih, še nerešen problem, ki zahteva temeljitejši pristop s strani za to pristojnih javnih urpav. Ne moremo torej govoriti, trdijo na Kmečki zvezi, da gre za zadovoljivo le- tino. To pa ni okrnilo bogate palete načrtovanih kmetijskih prireditev ustanove. Eno zelo pomembno so že izvedli na tržnici kmetijskih pridelkov v Vidmu, s stojnico skupaj z konzorcijem Dolce Nordest iz Nem. Pobuda beneških kmetov, ki so se predstavili z vsemi svojimi tradicionalnimi kmetijskimi pridelki in izdelki, je bila zelo uspešna. Poleg tega je čedajska zveza organizirala kulinarične večere v sodelovanju z gostilničarji na osnovi jedi, pripravljenih s krajevnimi pridelki, ob ponudbi vin Združenja vinarjev iz Praprotnega. Prireditve bo zaključila burjanka, praznik kostanja, ki bo 14. oktobra v Bar-du, na kateri bo bogata kulturna in kulinarična ponudba ter možnost nakupa tipičnih kmetijskih pridelkov iz Benečije, Kobariškega in Tolminskega. Upravičeno lahko zaključimo, da je leto v Benečiji sicer skromno po kmetijski proizvodnji, vendar z uspešnimi pestrimi pobudami Kmečke zveze ob tvornem sodelovanju članov. Svetovalna služba Kmečke zveze / MANJŠINE Kaj je Svet Evrope pričakoval, ko je pred 11 leti uvedel vsakoletni Evropski dan jezikov Pod naslovom palača Sveta Evrope v Strasbourgu; desno logotip Evropskega dneva jezikov. Evropski dan jezikov odvisen le od dobre volje Vsako leto 26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski dan jezikov, ki ga je Svet Evrope prvič razglasil v evropskem letu jezikov, leta 2001. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni raznolikosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Cilj pobude je tudi spodbujanje učenja jezikov in vse-življenjskega učenja, saj znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe. Evropska komisija s svojo jezikovno politiko spodbuja večjezičnost in se zavzema za to, da bi vsak državljan EU poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika. Komisija je tako letos objavila prvo evropsko raziskavo o znanju jezikov, v katero je bilo vključenih skoraj 54.000 učencev iz 14 držav, tudi iz Slovenije. Raziskava je razkrila, da med željami in realnostjo na področju znanja tujih jezikov v praksi obstaja vrzel. Preizkus znanja, v katerem so sodelovali 14- in 15-le-tni učenci, je pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika samo 42 odstotkov najstnikov, drugega pa samo 25 odstotkov najstnikov. V Sloveniji so se učenci odrezali bolje od evropskega povprečja, saj delež tistih z dobrim znanjem prvega jezika znaša 54 odstotkov. Letošnja nova javnomnenjska raziskava Eurobarometer pa je pokazala, da skoraj devet od desetih državljanov EU meni, da je znanje tujih jezikov zelo uporabno, 98 odstotkov vprašanih pa trdi, da bo koristno za prihodnost njihovih otrok. 25 odstotkov anketiranih Evropejcev poleg maternega jezika govori še dva druga jezika, v Sloveniji pa znaša ta delež 67 odstotkov. 72 odstotkov vseh anketirancev je menilo, da bi moral vsak državljan EU poleg maternega jezika govoriti še več kot en tuji jezik. S tem se je strinjalo tudi 73 odstotkov vprašanih Slovencev. Večjezičnost je sicer eno od temeljnih načel Evropske unije, zapisano v prvi uredbi Sveta iz leta 1958 in vključeno v Listino EU o temeljnih pravicah. Evropska unija ima 27 držav članic, 23 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina, in tri pisave. Poleg tega se v EU govori več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, migracijski tokovi pa še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov v Evropi. Dejstvo pa je, da je 26. september z leti krenil v pozabo in še zdaleč ni več praznik jezikovne raznolikosti v Evropi, ampak priložnost za učenje velikih evropskih jezikov, njihovo promocijo in promocijo tečajev, torej gospodarskih dejavnosti. Dobri nameni Evropske komisije, ki so navedeni v uvodu tega sestavka, so tako ostali v veliki meri na papirju, vsaj kar zadeva manjšinske jezike v Evropi. Dejansko se je evropska politika do manjšin spremenila, poslabšala se je in štrvilne države izkoriščajo finančno krizo za omejevanje jezikovnih pravic. To je splošen evropski pojav, Evropska komisija pa ne naredi nilčesar, da bi se to spremenilo. Ostajajo torej dobri nameni Sveta Evrope, ki jih spodaj povzemamo po njihovih spletnih straneh, ki pa seveda ne rešujejo problemov, saj so le odraz dobre volje; ta je tudi edino res politično sredstvo, s katerim deluje Svet Evrope. (cr, bbr) Kaj je evropski dan jezikov? Evropsko leto jezikov 2001, ki sta ga skupaj organizirala Svet Evrope in Evropska unija, je bilo uspešno pri vključevanju milijonov ljudi v 45 sodelujočih državah. Dogodki v okviru evropskega leta jezikov so obeležili jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujali učenje jezikov. Zaradi uspeha, ki ga je imelo evropsko leto jezikov, je Svet Evrope razglasil, da bomo 26. septembra vsako leto praznovali kot evropski dan jezikov. Osnovni cilji evropskega dneva jezikov so naslednji: - Opozarjanje javnosti na pomen učenja jezikov in razširjanja nabora jezikov, ki se jih učimo, z namenom spodbujanja večjezičnosti in medkulturnega razumevanja. - Zavzemanje za bogato jezikovno in kulturno raznolikost v Evropi, ki jo je treba ohraniti in spodbujati. - Spodbujanje vseživljenskega učenja jezikov v šoli in izven nje, za potrebe študija, poklicnega dela, povečevanja mobilnosti ali za zabavo in izmenjavo. 26. septembra 2011 smo v Svetu Evrope in v vseh 47 državah članicah praznovali 10. obletnico evropskega dneva jezikov (EDJ). Komu je namenjen evropski dan jezikov? Svet Evrope upa, da bodo ta dan obeležili vladni organi držav članic in njihovi potencialni partnerji na naslednjih ravneh: - oblikovalci politike (na primer posebni ukrepi ali razprave na področju vprašanj jezikovne politike); - širša javnost (spodbujanje zavesti o ciljih evropskega dneva jezikov, predvsem o pomenu vseživljenskega učenja jezikov z začetkom v katerikoli starosti, v izobraževalnih ustanovah, v službi ...); - področje prostovoljnega dela (posamezne dejavnosti z in/ali za nevladne organizacije, društva, združenja . ). Kdo lahko sodeluje? Zakaj evropski dan jezikov? Še nikoli ni obstajalo več možnosti za študij in delo v različnih evropskih državah, vendar pomanjkanje jezikov- nega znanja mnogim preprečuje, da bi izkoristili te možnosti. Globalizacija in različna lastništva v poslovnem svetu od državljanov vse pogosteje zahtevata znanje tujega jezika za učinkovito delo tudi znotraj matične države. Samo angleščina ni več dovolj. Evropa je jezikovno bogata - obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. To je pomemben vir, ki ga moramo prepoznati, uporabiti in ceniti. Učenje jezikov prinaša koristi mladim in starim - nikoli nismo prestari, da bi se učili jezika in uživali nove možnosti, ki jih to prinaša. Četudi poznamo samo nekaj besed jezika države, kjer smo na obisku (na primer na počitnicah), nam to omogoča navezovanje stikov in nova prijateljstva. Učenje jezikov, ki jih govorijo drugi ljudje, nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in premagovanje kulturnih razlik. Cilji Jezikovno znanje je nujno potrebno in pravica VSAKOGAR - to je eno izmed glavnih sporočil evropskega dneva jezikov. Glavni cilji so spodbujanje zavesti o: - bogati jezikovni raznolikosti Evrope, ki jo je potrebno ohranjati in spodbujati; - potrebi po razširitvi nabora jezikov, ki se jih ljudje učijo (ki naj vključuje tudi manj pogoste jezike), kar bo vodilo k večjezičnosti; - potrebi, da ljudje razvijejo določeno znanje dveh ali več jezikov, da bi lahko polno odigrali svojo vlogo demokratičnih državljanov v Evropi. Odbor ministrov je odločil, da bomo vsako leto 26. septembra praznovali evropski dan jezikov. Odbor je priporočil, da se evropski dan jezikov organizira decentralizirano in prilagodljivo, skladno z željami in sredstvi držav članic, kar jim bo omogočilo, da sami določijo svoj pristop in da Svet Evrope vsako leto določi skupno temo. Odbor ministrov vabi Evropsko unijo, da se pri tej pobudi pridruži Svetu Evrope. Upamo, da bo ta dan obeležen v sodelovanju vseh pomembnih parterjev. (Odločitev Odbora ministrov Sveta Evrope, Strasbourg - 776. srečanje -6. december 2001) Prehod v obdobje poliglotov Neil Madden** je zapisal, da je učenje več različnih jezikov lažje kot si mislimo. Če bi vam nekdo rekel 'flisni me mua*, bi vedeli kaj to pomeni ali sploh kateri jezik je to? Z okrog 225 avtohtonimi jeziki je Evropska jezikovna dediščina bogata in raznolika in to je že samo po sebi razlog za praznovanje. Toda kako dobri so Evropejci v učenju jezikov njihovi bližnjih (in bolj oddaljenih) sosedov? Mnogi Evropejci najbrž mislijo da je enojezično življenje pravilo. Vendar je nekje med polovico in dvema tretjinama svetovnega prebivalstva dvojezična ali celo večjezična, kar pomeni, da imajo določene jezikovne zmožnosti v več jezikih (razumevanje in/ali pisanje in/ali govorno sporazumevanje.). Večjezičnost je za ljudi veliko bolj značilna kot enojezičnost. Milijon ljudi je prepričanih, da ne poznajo nobenega jezika razen njihovega maternega jezika, vendar mnogi od njih do določene mere poznajo še kakšen jezik. In vendar so danes možnosti za učenje novega jezika večje kot kadarkoli prej. Da bi poudarili pomen učenja jezikov je Svet Evrope proglasil evropski dan jezikov, ki ga praznujemo vsako leto 26. septembra. Zamisel, ki stoji za evropskim dnevom jezikov, je spodbujanje večjezičnosti. Več-jezičnost ni niti nova niti nepoznana. Večjezičnost je način življenja med mnogimi narodi v Afriki in Aziji in prav tako v nekaterih delih Evrope, še posebej v državah Beneluksa, v Skandinaviji in na področju Mediterana. To pa seveda ne pomeni, da hočemo ljudi strašiti z ravnjo rojenega govorca. Cilj je, da se lahko sporazumevamo in da nas drugi razumejo v skladu z našimi potrebami in pričakovanji. Mednarodna razširjenost angleščine se zdi zelo privlačna in raziskave dajejo vtis, da je vsaj delno poznavanje angleščine najbolj pomembno za večino tistih, ki se učijo jezika (glede na Evrobarometer, eden od treh trdi, da se lahko pogovarjajo v angleščini). Vendar, ko smo enkrat to dosegli, ni nobenega razloga, da bi ostali samo pri angleščini. Mnogo drugih jezikov predstavlja dragoceno orodje, s pomočjo katerega lahko obogatimo življenjske izkušnje, naj si bo pri delu ali samo na potovanjih. Ena od ironij glo-balizacije je, da se lahko postranska vlo- ga angleščine zmanjša. Ko vse več ljudi vse bolje obvlada današnjo linguo franco, bo največjo razliko predstavljalo prav znanje dodatnih jezikov. V svetu dela in izobraževanja bodo morali rojeni govorci angleščine tekmovati s kandidati, ki obvladajo svoj materni jezik, potem pa še angleščino in vse pogosteje še tretji ali četrti jezik. Znanje jezikov pa seveda prinaša več kot samo ekonomske prednosti. Spodbuja nas tudi da postanemo bolj odprti do drugih, do njihove kulture in stališč ter spodbuja prožnejši način mišljenja, ko nam omogoči delovanje v različnih sistemih upodabljanja in opazovanje iz različnih zornih kotov. Ne smemo podcenjevati vpliva učenja jezika na pridobivanje boljšega vpogleda v ljudi, kulturo in tradicijo drugih držav. Ljudje, ki se lahko brez težav sporazumevajo s pripadniki druge kulture so velikokrat bolj tolerantni. Zapomniti si je treba tudi, da biti enojezi-čen pomeni biti odvisen od drugih ljudi in njihove dobre volje. Učenje nekega jezika je več kot samo pridobivanje neke koristne spretnosti - učenje odraža tudi naš odnos in sicer spoštovanje identitete in kulture drugih in strpnost do različnosti. Svet Evrope je razvil program, ki ljudem pomaga oceniti njihovo znanje tujega jezika. Projekt Evropski jezikovni listovnik je namenjen motiviranju učencev s priznavanjem njihovih naporov pri širjenju znanja raznih jezikov na različnih ravneh. Evropski jezikovni listov-nik omogoča tudi beleženje pridobljenih spretnosti, kar lahko predložimo v pregled, ko se prijavljamo na šolanje ali iščemo službo doma in na tujem. Uporabniki listovnika lahko s pomočjo razpredelnic z opisniki znanja ocenijo svoje zmožnosti - razumevanje, branje, govorjenje in pisanje - in jih uvrstijo na šest evropskih ravni znanja. Ti standardi znanja predstavljajo sistem, ki omogoča bolj pregledno primerjavo posameznih jezikovnih spretnosti v vseh državah članicah. Standarde so sprejeli vsi pomembni certifikacijski organi v Evropi, mnoge države članice in še posebej Evropska unija kot del programa Nedelja, 30. septembra 2012 Europass. Eno od osrednjih načel evropskega dneva jezikov je poudarjanje, da je učenje jezikov vseživljenski proces. Mnogi odrasli verjamejo, če so zamudili (ali celo zapravili) priložnost, da se naučijo novega jezika v letih šolanja, da je potem prepozno za ponovni začetek. Pa ni! Po vsej Evropi so na voljo tečaji, programi in metode (od knjig do CD-ro-mov), ki omogočajo izboljšanje jezikovnih zmožnosti. Kar pogosto manjka, je osebna motivacija za premagovanje strahu pred učenjem jezikov. Mnogi ljudje razvijejo svoje jezikovne spretnosti potem ko že končajo šolanje ali študij na univerzi. To ni tako presenetljivo, saj na učenje jezika v šoli velikokrat gledamo kot na obveznost raje kot možnost. Šele ko začnemo raziskovati svet, pa naj si bo zaradi službe ali prostega časa, ugotovimo, kako dragoceno je znanje drugih jezikov. In še nekaj besed za pogum, učenje vsakega naslednjega jezika je lažje od prejšnjega. Ko boste torej presegli prvo oviro,si boste morda zaželeli poskusiti še z madžarščino ali kantonšči-no. Kar pogumno! Pri pridobivanju jezikovnih spretnosti in iskanju koristnih informacij o evropskem dnevu jezikov vam bodo pomagale naslednje spletne strani: www.coe.int/edl - o evropskem dnevu jezikov, vključuje tudi stran, kjer lahko prijavite dogodke in pridobite mnoge koristne predloge in informacije www.coe.int/lang - Oddelek za jezikovno politiko Sveta Evrope, Strasbourg www.coe.int/portfolio - Evropski jezikovni listovnik www.ecml.at - Evropski center za moderne jezike (Gradec, Avstrija) www.europass.cedefop.eu.int - Spletna stran Evropske unije za Europass www.coe.int/minlang - Evropska listina za jezike regij ali manjšin * Pa še to, odgovor na uvodno vprašanje je "govori z mano" v albanščini. ** Neil Madden je svobodni novinar, ki živi v Strasbourgu. 18 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES TPK SIRENA r Slovenski glas § v Tržaškem zalivu / Danes objavljamo nekaj odlomkov iz petega poglavja knjige Ivane Suha-dolc Pomorski klub Sirena, Slovenski glas v Tržaškem zalivu, ki je izšla v teh dneh pri Založništvu tržaškega tiska. Klub Sirena je bil ustanovljen v Barko-vljah leta 1924. Njegov glavni pobudnik je bil bančnik in zavarovalni zastopnik Dragotin Starc. Že leta 1927 pa so fašistične oblasti klub zaprle. Vihar Veslaški klub Sirena je bil kljub svoji zgolj športni dejavnosti trn v peti italijanskim oblastem. Lastnik čolnarne, Giovanni Scaramanga, Grk po rodu, je telefoniral svojemu najemniku Dragotinu Starcu in mu zaupno povedal: »Fašisti mi povzročajo težave. « Odkriti pritiski na oddajalca društvenih prostorov so bili le prvi preteči oblaki nevihte. vseh takratnih slovenskih združenj, ne glede na njihovo realno delovanje: »Za zdaj ne, ampak če bi jo narodne okoliščine omogočale ali zunanje potrebe priporočale, bi se pridružil političnemu delovanju slovenskih elementov, ki se sklicujejo na politično društvo Edinost. « Zanimivo je istovetenje »delovanja proti javnemu redu«, za katero se zanima formular, in »političnega delovanja«, o katerem piše odgovor. Vsaka političa dejavnost je v tistih letih avtomatično predstavljala atentat na javni red. Zanimivo je tudi dognanje, da sodba italijanskega notranjega ministrstva ne temelji na konkretnih dejstvih, ampak samo na teoretski možnosti, da bi v prihodnosti - ob morebitnem sovpadanju določenih zunanjih razmer - do »delovanja proti javnemu redu« lahko prišlo. ii Vi ■Blrn-fl' *< 'iL vtol ra t ti-' J m tah? fll K ... j it rot^L d) M" -1 tï kapfEtB 4oUl llnr»1 p,a t^JUT.j n-KlPim?) it inri rcrutdaiK D ..I» 1 on pbole I^mrit MObtp a m iw^jaLrtt« ipiampl pu -ru™L v not» 1'flhfl Ll^vtílpl" S t| g«l| "JI «. últúíi T wat ¿M (-^trt, Jtll Hnnliitn* VUD TnnJqr.iL Klïï lllfrj1, ■ 1 «ItTt ^ ■ - ; -J.,] ^tfMif CiuHiirl Tí^h.". 9 L " îïdiIUÛ IL HB»L«rLg -ln-tblM* Blii . rt" 1 L-al r?» 1 >.1 P-.il «jpLiflnliü dtitiitD Sa llrnjun rliiin 4 Ú rlü U-!-J nI L pn p '.nnirn 4L Lù tCllÎ IMIltflD "1 S I F» ?» i. - 7« ilL-ri ri flwk 1/1 b! H.nil a 1 ■ irTlJa f«i;J*tL lfiíl bufn )HUtL I LnJ.*ntnilw*r i-1 ni** i¿ll4 IJJi H* ltál+ * ■LüTTmi. J DL-tfllt twwwit nirïUjSiJ HB ^rtlL f 1= »tal nI t ÉflalJ* L i. q^fni-tirr ti» tmrnm, .il Ik 4HI««l0TT 1 *LÉ.-aifi. i. llBrttL^a HLbI. Wl tnrwit* Il dla umulflH ¿DBratB y»v«t[LriP par i J-.Ií*™*siiM ü »i* Ut, tí 4 is tí 41 M*. IJ"*^ it liEBPi UU b»n:i flll J II il Ibé Ib JiiJ.1 t/ii Llhrtff* imulli*?» t^tltrf» HWttW îm fLimi* ùh* il Clrt i m 4ù1é** 11 Ht P lVnDP."»*™* Ll pV4vrLh «il* (l««r fnr^ j - ce. nú l< il'lfihir? r,: iim "i: str***!. " fMii^io^Ätlg*» M-- l-.i.tia.- 1 itktg f»lLuilV La l»-"tlF i p?*}! Fin» nI u AÛC» IllOTnpL ' HflCft HHIf m:ih rrtn^l fiL^ 4u. pMj.HUlrtl : l*im. 4l flA^Hll«*'¡ J Líl ■ ti lllV. Ll Úrttn flüli'a Otí» Protokol likvidacije društva (druga stran) s seznamom zaplenjenih predmetov Sirena je bila v Rimu vpisana v seznam prevratniških društev (Casella-rio Associazioni Sovversive). V razpredelnici, ki vsebuje podrobne podatke o njej, posebno izstopata dva stolpca. Prvi nosi v naslovu naslednja tri vprašanja o klubu: »Je odvisen od drugih društev? Ima podružnice? Vezi ali druge povezave? « V odgovarjajočem stolpcu je natipkan odgovor: »Ne, a je moralno in duhovno povezan z vsemi drugimi društvi različne narave med slovenskimi elementi. Domneva se, da je povezan tudi z veslaškim društvom iz Sušaka (Jugoslavija). « Drugi stolpec tako sprašuje: »Obstaja znotraj kluba možnosti delovanja proti javnemu redu? Je osumljen splošnih zločinov? « Odgovor na drugo vprašanje se seveda glasi »ne«. Bolj razčlenjen in hinavski je odgovor na prvo vprašanje, saj izraža zahrbtno misel, ki utemeljuje vpis v seznam prevratniških društev Državni arhiv Ivana Suhadolc kuvert, eno za vsako slovensko društvo. Najdebelejša je kuverta, ki hrani dokumente o Sireni. Zakaj taka debelina? Prav gotovo ni Sirena skrivaj izvajala nevarne podtalne zarotniške akcije. Kuverta je debela zato, ker se je predsednik Starc trmasto in dosledno, na odprt in uraden način upiral zapostavljanju in krivicam fašističnega režima. Ni mogel doumeti, zakaj mu oblasti onemogočajo dovoljene stvari. Vljudno in korektno se je pritoževal in svoje pravice utemeljeval na bazi neoporečnih dejstev. Ni se hotel vdati. Vendar mu časi niso bili naklonjeni. (...) Leta 1927 je bilo razpuščenih okrog 400 slovenskih društev in čitalnic. Njihovo premoženje je bilo izročeno fašističnim ustanovam. Ukrepi so bili posledica zaupne okrožnice ministrstva za notranje zadeve, ki je od pre-fektov zahtevalo ukinitev vseh slovenskih društev in časopisov, ker da so jedra odpora. «Ne moremo jih več trpe-ti,» je pisalo v okrožnici. Sirena ni imela možnosti preživetja. Udarec je padel 17. avgusta 1927, v petem letu fašistične dobe. Dekret ukinitve športnega društva Sirena je podpisal prefekt tržaške province For-naciari. (...) Priziv Proti tej domnevi so bili seveda vsi dokazi in protiargumenti neučinkoviti. A tega Dragotin Starc ni mogel vedeti. 51-letni bančnik in zavarovalni zastopnik, slovensko govoreči self-made-man je do tistega trenutka z inteligenco, iznajdljivostjo, voljo, delom - in kančkom sreče - vedno lahko računal na uspeh. Razpredelnico, ki klub Sirena uvršča med prevratniška društva, hrani Centralni državni arhiv v Rimu. Velika bela marmornata palača je v četrti EUR, ki jo je na jugu prestolnice po modernih urbanističnih in arhitektonskih načelih dal zgraditi prav Mussolinijev režim. Zelo prijazna ar-hivistka raziskovalcem pomaga priti do točne ubikacije materiala. Navajamo jo za morebitne knjižne molje: serija PSG1 (Pubblica Sicurezza G1), ovojnica 204, zvezek 140. Ta in nekateri bližnji ovoji vsebujejo vrsto sinjih Sirena se je nameravala boriti naprej. Sedem dni kasneje je v predvidenem roku predsednik Carlo Starc predstavil priziv prefektu in preko njega ministru za notranje zadeve, torej samemu Benitu Mussoliniju, ki je ministrstvo v tistih letih osebno vodil. V sinjih snopičih državnega arhiva ni najti nobenega drugega podobnega priziva, torej je bila Sirena mogoče edino slovensko društvo, ki se je po-služilo te pravne poti, da bi se branilo pred razpustom. Priziv, natipkan - seveda v italijanščini - na šestih straneh kolkova-nega papirja v vrednosti dveh lir, je skoraj ganljiv v svojem spoštljivem, odkritem argumentiranju. Podpisani Carlo Starc našteva vrsto razlogov, zakaj bi bilo treba ukinitev preklicati. Glavni razlog je absurdnost obtožbe, da klub pod videzom športne dejavnosti vodi pro-tidržavno politiko. (...) Starc odločno zanika vsako politično dejavnost. Med vrsticami se da razbrati njegovo zafrustrirano zagrenjenost. »Naše društvo ni vodilo prav nobene druge dejavnosti kakor izključno športno. Prav posebno se seveda društvo ni ukvarjalo s politiko, česar ni počel niti nobeden od članov. Odkrito povedano, ne vemo več, kakšno pot nam je ubrati. « Druga obtožba, pred katero se Starc brani, je, da »klub deluje izven direktiv in koordinacijskega območja CONI«. Obtožba je v resnici protislovna, saj je klub za včlanjenje v CONI zaprosil, a mu je bila prošnja zavrnjena. (...) Toliko o uradnih obtožbah, ki jih navaja dekret. Starc se seveda dobro zaveda, da so pravi razlogi za razpust drugi. Dobro ve, zakaj imajo oblasti Sireno na piki: ker »so vsi naši člani slovenske narodnosti«. Jasno mu je, čeprav to v uradnih listinah ni zapisano, da je glavna krivda kluba njegovo slovenstvo. Zato se odloči za odkrito soočanje s to neizrečeno obtožbo. V naslednjem odstavku napiše samoobrambo, ki je manifest enakopravnosti državljanov z drugačnim maternim jezikom. »Glede na dejstvo, da so vsi člani društva slovenske narodnosti, to ne bi absorbirani od ustanov Balilla in predvsem CONI.« Če so se mladi Slovenci včlanje-vali v Sireno, je brezhibno sklepal prefekt, se niso včlanjevali v italijanske fašistične organizacije in so torej bili ovira v procesu poitalijančevanja Trsta. (...) 4. oktobra je brigadir Giovanni Maria Pappagallo v Barkovljah Carlu Starcu osebno izročil zavrnitev prizi-va in sestavil dvanajst vrstic zapisnika, ki sta ga oba podpisala. Zapisnik je prefekt Fornaciari nemudoma odposlal na notranje ministrstvo Generalni direkciji javne varnosti. (...) Poraz smelo biti razlog za drugačno ravnanje našega društva v primerjavi s katerimkoli drugim istovetnim društvom, kajti naši člani so predvsem, vsi brez izjeme, italijanski državljani, pod vsakim vidikom dobri in korektni državljani, katerim nobeden ne more na nobeni ravni ničesar oporekati. « To je izjava, ki bi bila mogoče še zalegla v Avstro-Ogrskem cesarstvu deset let prej in ki je v Trstu polnopravno stopila v veljavo šele 74 let kasneje, ob sprejemu zakona 38/2001 za zaščito slovenske manjšine v Republiki Italiji. Starčeva tragedija je bila, da njegov narodni ponos ni bil v skladu s časom. A človek je bil ponosen: tako ponosen, da je - sicer vljudno in z izbranimi besedami -oblastem v obraz oporekal napako etnične diskriminacije. Četudi sta zgoraj omenjena društvo (regat) in komite (CONI) našo prošnjo za vpis lahko zavrnila, ker je to v njuni moči, je politična oblast zagrešila veliko napako, saj je ta zavrnitev morda temeljila prav na razlogih, ki smo jih ravnokar navedli.« CONI lahko ravna nacionalistično, pravi Starc, ne more pa tega početi država, čigar naloga je pravično ravnanje z vsemi državljani. Utopija? Naivnost? Ali klenost, ki bo Slovencem v Trstu omogočila, da preživijo? (...) Učinkovita birokracija Prefekt Fornaciari je priziv Sirene nemudoma posredoval ministrstvu. Opremil ga je s pismom, v katerem obnavlja razloge za razpustitev. Njegov dekret se je izražal pravno »megleno«, zaupno pismo pa stvari opisuje takšne, kakršne so v očeh oblasti dejansko bile. »Društvo Sirena s sedežem v Bar-kovljah je sestavljalo sto mladih, vsi dru-gojezični, z navideznim namenom, da urijo veslaški in jadralni šport. Vsi člani so bili domačini slovanskega čutenja (di sentimenti slavo-fili). Čeprav se niso politično odkrito udejstvovali, so med članstvom krepili iredentistično čutenje in so predstavljali glavno oviro, da mladi iz drugo-jezičnih družin ne bi bili uokvirjeni in Mario Starc, vnuk Dragotina Starca, mi je povedal, kako je njegov nono doživljal brodolom. »Do konca je ostal zagrenjen. Bil je zelo močna osebnost: energičen, trmast. A brez dvoma je bil sprt z vso politiko. S Sireno je zgubil veliko denarja, a ni šlo za to. Doživel je veliko krivico in veliko razočaranje. Vedno se je jezil zaradi razpustitve. Peklo ga je celo življenje. Po Sireni so mu uničili vse tisto, kar je ustvaril. Fašisti so mu brez vsakršnega razloga zaplenili celo gume kabrioleta Pontiac, tistega, s katerim me je peljal na krst. Spominjam se ohromljenega avta v garaži. Med vojno smo si iz usnja njegove zložljive strehe delali čevlje.« Ljubezen do morja pa se ni omajala? »Nikoli, čeprav so mu fašisti razbili celo malo barko, ki si jo je bil kupil na Koroškem, manjši skale: tudi to so mu razdejali. Pobarval jo je bil sicer rdeče, belo in modro! Že kot otrok sem mu nekoč, ko sva se sprehajala po obrežju, rekel, da si je probleme večkrat sam iskal... Leta 1942, star sem bil deset let, sem si zgradil barčico, ki sem ji po mali ribici našega zaliva dal ime Papalina. On pa mi je na krmo naslikal bel znak z rdečo helebardo in sivim sidrom: simbol Sirene.« Slovenstva torej ni nikoli zatajil. »Ne. Kljuboval je vsemu in vsem. Ko je na proseškem pokopališču dal zgraditi družinsko grobnico, so bili napisi v slovenščini prepovedani. Zato je dal besede vklesati v latinščini, a naročil je, naj se črke zamenjajo, ko se bodo razmere spremenile.« (...) Leta 1941 je bil Starc aretiran in nekaj časa preživel v zaporu v ulici Co-roneo. Za zapahi je bilo v tistih mesecih na stotine Slovencev. V dnevih obupa se je zaobljubil: če bo živ prišel iz celice, bo Materi Božji naredil sliko. Spustili so ga in res je naslikal Marijo, seveda rdečo, belo in modro, z napisom: Marija, zaščitnica Slovencev, 1941. Boljših časov pa Starc ni doživel. Po vojni je sicer še vodil šolski pevski zbor v Barkovljah. Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika obrtniškega in drugih barkovljanskih kulturnih društev. A le za kratek čas. Umrl je 1. septembra 1948, le nekaj dni preden bi dopolnil 74 let. se nadaljuje Nono Starc z vnukom Mariom, ki sedi v Papalini POLETNO BRANJE Nedelja, 30. septembra 2012 19 Strani iz knjige Miroslava Košute Spomini Angela Katice Pobeg iz taborišča Tako je odšlo 10 mesecev. Jaz sem postal vodja menze in sem moral tudi kuhati. Dnevi so bili neskončni in začeli smo se pripravljati za odhod. Ponoči smo hodili krast žito, da nam je Romeo Jurjev napravil in spekel galete za prvo silo, ker on je odšel pred nami proti domu. Padel je fašizem, imeli smo veliko veselje. Druge italijanske državljane so takoj pustili domov, a nas še bolj za-stražili. Pripravili smo večerjo in povabili tudi neke miličnike, ki so bili na naši strani, a kaj se je zgodilo? Jaz sem šel k Vojkotu, naj mi da tri zajce. Hotel sem tri, ker so se s tem strinjali tudi drugi. Odrl sem jih in napravil lepe kose, da bomo vsi zadovoljni. Tisti dan so vsi šli v Pisticci, doma sva ostala samo jaz in en Poljak. V hiši 1 je bil vodja menze Tomšič iz Idrije, dober fant. Ko so prišli iz Pisticci so prinesli vina, grozdje in purana, tako so v gornjem nadstropju vsi prepevali. Tačas mi prideta dva Poljaka in rečeta, da sta bila kuharja v Švici in da bosta onadva pripravila večerjo. Izročil sem jim vse meso in štiri litre olja. Rekla sta mi, naj grem gor tudi jaz. Ko pa sem odšel, kaj se je zgodilo? Na-metala sta vse meso in olje v lonec in mešala, da sta vse zažgala. Ko pridem dol, sem se tako razjezil, da bi jih takoj ubil. Šel sem k Tomšiču in mu povedal, kaj se je zgodilo, on me je potolažil, kaj hočeš, taka je. Za večerjo je bila samo žerjavica, niti košček belega mesa. Čez par dni smo kupili dva purana, tako sem jih imel tri. Dva sem zaklal in pripravil odlično kosilo in večerjo. Drugi dan Nemci bežijo pred Angleži in Amerikanci po železnici preko Metaponta in po cesti pred hišami, v katerih smo stanovali. Cesto so sproti minirali. Jaz sem odtrgal mrežo zadaj na oknih in postavil lestev, če bi bilo potrebno zbežati od zadaj na njivo. Tako so šli mimo nas, spat nismo šli. Ponoči s 13. na 14. september 1943 okoli 23.30 zaslišimo streljanje na vasi. Takoj pride ukaz od naših fantov, naj gremo v vas, ker so prišli Angleži. Bili so to Poljaki v angleških uniformah. Pobrali smo, kar smo imeli pripravljeno, drugo smo vse pustili, tudi purana. Dobili smo se pred kasarno karabi-njerjev, tam so bili že vsi razoroženi, tudi miličniki, ki so sedeli na tleh. Enega, ki je hotel pobegniti, so ustrelili, da je obležal tam. Karabinjerjem so vrnili orožje in ukazali na stražijo miličnike, mi smo se spravili v kolono in napotili proti Metapontu. Šli smo po njivah, ker je bila cesta minirana, odvrgli smo vse, kar je bilo pretežko. Ko pridemo do proge, nas v temi čakajo lokomotiva in dva odprta vagona: v enem so bili vojaki, v drugega so vkrcali nas. Okoli je bila postavljena zaseda z mitraljezi, ko pa smo bili vsi vkrcani, so se umaknili tudi mitraljezci. Tako smo se po dveh urah odpeljali proti Tarantu, kamor smo dospeli naslednje jutro. Na postaji smo nekaj čakali, potem so nas izročili drugi komandi, ki je z nami prevzela tudi polkovnika milizie. Mislim, da so ga kas- neje izpustili. Postavili so nas v vrsto in nas pospremili v Hotel Europa, prvo palačo pri mostu v luko. Ko pridemo tja, smo mislili, da bomo imeli ležišča, a smo se varali. Bilo je vse razbito, brez oken in vrat, po tleh pa omet s stropa. Malo smo počistili in se ulegli na pod. Bili smo samo Slovenci iz Pisticci. Začeli so nas organizirati v desetine. Dva dni, 14. in 15. septembra, nam niso dali nobene hrane, jeli smo, kar smo imeli svojega. Hrvate in Črnogorce so naselili v palačo Emigrante, tam je bilo vse celo. Ko smo jih drugi dan šli obiskat, so oni že dobili hrano. Šli smo malo pogledat v mesto, tam smo srečali tri angleške padalce, ki so plačali za pit vsem, in potem smo se tudi skupno slikali (slika je v knjigi 1. pre-komorske). Tretji dan, 16. septembra, dobimo ukaz, da se preselimo v staro mesto v šolo Vittorio Emanuele III. Uredili smo se v vrste in odkorakali. V morju smo videli polno utopljenih trupel, ki so jih pobirali s čolni. Zgodilo se je, da je angleška ladja trčila na mino in v nesreči je bilo mrtvih 200 vojakov. Ko smo korakali skozi staro mesto, smo srečali le malo ljudi, ker so vsi pobegnili iz mesta. V šoli smo se namestili po desetinah. Tudi tu je bilo vse razbito, vendar 14. oktobra v Bariju. Na tej sliki sem prvi z leve, sledijo Mario, Drago in Vojko Bogatec - bratje Šlondrvi, Lado Sirk - Jožinov, v srednji vrsti Albin Tence -Geškov, Urban Sedmak - Šeginov, Nino Sulčič - Nenka, Armido Ukmar -Tič, klečijo Mario Košuta - Kedekov, Albert Sulčič - Kuašk in Ladi Tance -Komaren. Teden dni pozneje smo bili vsi člani novoustanovljene prve preko-morske brigade NOVJ. Čez nekaj mescev, v začetku maja, pa je Drago Boga-tec padel v bitki pri Mostarju. V Carbonari smo ustanovili pevski zbor, vaditi pa smo morali v skritem, ker Angleži niso pustili, da bi prepevali. Učili smo se med oljkami na njivi, pe-vovodja je bil Janko Obad iz Saleža. Kupil sem si notni zvezek, quaderno musicale, in vanj sem si sam pisal note in besedila pesmi. Peli smo Glejte že sonce zahaja, Mi vstajamo, Oj Triglav moj dom, Budjonijev marš in druge. Za nami je v Carbonaro prišla tudi Vida Tomšič z veliko skupino deklet iz zapora v okolici Tranija. Tu smo pripravili slovesno proslavo oktobrske revolucije. Dne 7. novembra zjutraj smo v vojnih formacijah korakali v središče taborišča. Ko smo začeli s proslavo, pa so pridrveli angleški vojaki s strojnicami in nam prepovedali nadaljevati. Želeli so, da bi prišlo do inci- Slika enega od povojnih pogrebov padlih v Križu Kriški prekomorci v Bariju ob razsulu Italije Razsulo Italije mi je ostalo v zavesti samo z nekaj sekvenčnimi posnetki enega in istega dogodka. Sedim nasproti Mi-hota na vzbočenem terenu ob cesti, ki vodi z Božjega polja v Nabrežino, sedim v gruči otrok in s sivimi podobami žena za sabo, strmimo z odprtimi usti in pridržujemo dih ob neverjetnem, ki smo mu pri- Po prašni cesti hrumijo sivozelena vozila, avtomobili, kamioni, oklepniki s kolesi in z gosenicami, igračasti tanki žepnega formata, ob katerih ne moremo pritajiti smehljaja, ko pa iz njih molijo polovice vojakov, in motorji, ki vozijo v koloni, in motorji, ki prehitevajo, po premoru pridrvi-jo hrzajoče mule z vozovi, polnimi vsega ali popolnoma praznimi, in spet vozila, ki za njimi poskakujejo in opletajo havbice, da se podzavestno pomaknemo više in stisnemo kolena k sebi, čeprav poletava-jo, ko da so iz kositra, prej velike igrače kot morilski topovi. Pred nami se vrstijo primerki vseh čelad in pokrival italijanske armade, armade v razsulu. V spominu so obrazi umikajočih se vsi enako mrki in sivi. Včasih med eno in drugo formacijo prisope skupina bersa-ljerjev na kolesih, potnih in rdečih v lica. Ko se veriga za čas pretrga in vidim, da je cesta prazna do Kolarja in še naprej, planem pokonci in stečem poročat. Doma pa vidim, da je tudi mama pritekla od nekod. Nič me ne posluša, hiti v spalnico, odpre vrata omare v zidu, kjer v vrečah z naftalinom visijo tatove obleke, in sname nekaj obešalnikov. Vrže obleke na posteljo, izbere jopič, laj-bec in nekaj parov hlač, s police izpuli srajce in vse zamota v zavitek. Pevski zbor v Carbonari leta 1944 * f 4 § £ * » smo bili v zavetju. Tu so nam Angleži dali svojo kuhinjo in porcije, tu smo prespali noč. Toda okoli desetih zvečer prideta neki Hrvat in Slovenec, ki je pozneje šel k četnikom, ter napadeta s palicama nekega geometra iz Kočevja in ga tako bijeta, da sta mu polomila ramo. Nam pa sta ukazala, naj bomo mirni, če ne, bosta tudi po nas. Tako sta uredila stare račune iz internacije. Naslednji dan ob devetih zvečer pride ukaz, da se preselimo. Pri temi pridejo s kamioni, se vkrcamo pa odrdrajo v okolico Taranta. Uro pozneje pridemo na lice mesta, v kamp 198, se izkrcamo, postrojimo desetino za desetino. S ceste smo na polju videli luči. Mislili smo si, tam pa so barake, a ko pridemo bliže: prva desetina pod to oljko, druga desetina pod drugo oljko in tako naprej. Tam smo polegli okoli debla, se malo pokrili po glavi in dež je padal po nogah. Komaj se je zasvitalo, smo bili pokonci. Drugi dan so razdelili razna dela. Jaz in Mario sva šla v angleški magazin jestvin in kruha. Na vrtu pod oknom magazina sva si na leho ra-diča postavila majhen šotor, ki nam ga je posodil Anglež. Vsak dan nama je dajal prelomljene hlebce, da sva jih nesla tovarišem pod oljkami. Tu smo se počutili dobro, čeprav sredi vlage. 26. septembra so prišli tovariši s Tremitov in z njimi Armido Ukmar. Ko smo po Tarantu iskali zavetišče pred dežjem, smo šli pogledat tudi na pokopališče, toda tam so bili mrtvi, ki so vstali od smrti stoje kar iz grobnic, tako je bilo vse razdejano od bomb. V neki stavbi je zasulo 600 ljudi v zaklonišču. Tako smo se vrnili v kamp 198, kjer so ukazovali kraljeva garda, poročnik Mihajlovic in neki drugi, ki so delili hrano in novačili za Petra, toda mi se nismo vdali. Končno smo se 6. oktobra odpeljali z vlakom v Bari. S postaje so nas s kamioni peljali v taborišče Carbonara in nas naselili v velike barake. Tam smo že našli Hrvate, Črnogorce in tudi nekaj Rusov. Stražili so nas četniki, ki so jih podpirali zavezniki, in vabili so nas, naj gremo k njim, ker imajo ženske, pa se nismo dali zapeljati. Križani smo se skupinsko postavili pred fotoaparat še enkrat, in sicer Tata z angleškimi padalci in borkama v Grumu decembra 1943 denta, naš komandant pa je dal povelje, da smo se postrojeni vrnili v barake. V sobi 1 barake 7 smo stanovali samo Slovenci. 17. novembra s kamioni v taborišče Altamura - Gravina, tam so nas preoblekli v vojaško, imeli smo nekaj vaj. 27. novembra je prišlo v Gravino še pet vaščanov in so odšle naše udarne čete. 30. novembra sta odšla I. in II. bataljon, z njima devet domačinov na Korčulo. 1. decembra sem bil poslan v bolnico Grumo kot bolničar, z mano še trije drugi in Vojka Šmuc. Tam smo bili potrebni, ker so ustanovili tranzitno bolnico po sporazumu Tito - Churchill. V tej bolnici se je zdravil tudi veliki pesnik in borec Vladimir Nazor, kateremu sem osebno dal rjuhe za posteljo. Zgrožen opazujem, kaj počenja s tatovo obleko, ona pa, ko da bi mi brala misli: »Kdo ve, kdo pomaga našemu tatu! Bogi ljudje!« Nekaj bi rad rekel, pa samo jecljam. In že odvihra: »Boš potem povedal. Imam silo. Eni reveži tam pri Pičjolinu.« Ne vem, če me je našla doma. Vem le, da sem se bridko zjokal. Tisti hip sem videl v svoji mami skoraj izdajalko. Kako! Odpeljejo nam tatu, da stradamo, prepovejo nam govoriti po naše, klofutajo me in silijo zbirati ferro per la patria ... in ona jim nosi ... in čigave? Šele mnogo pozneje sem razumel, šele čez leta, ko se je tata vrnil in tudi sam pravil, kako so marsikje bili dobri z njim, navsezadnje celo karabinjerja, ki sta ga peljala v konfinacijo. Žal pa se mami nisem nikdar opravičil, ni naneslo pač. Odlagal sem, kot odlagamo na jutri stvari, ki nam najbolj ležijo na duši. 20 Nedelja, B0. septembra 2012_RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče (Mala dvorana) V sredo, 3. oktobra ob 16.00 bo na ogled mladinska produkcija avtorja Milana Jesiha Deseti raček v režiji Katje Pegan. V vlogi Račka igra Primož Forte; poleg protagonista sestavljajo veliko zasedbo še Nikla Petruška Panizon (Raca, Krčmar), Romeo Grebenšek (Racman, Lisjak, Jež), Maja Blagovič (Gos, Lisica, Gregor), gosta Tjaša Hro-vat (Kokoš, Luna, Račka) in Gregor Geč (Pura, Strašilar, Čuk). BRIŠČIKI Kulturni dom V soboto, 6. oktobra ob 17.00 bo v sodelovanju s KRD Dom Briščiki in Občino Zgonik na sporedu predstava po pravlici H. C. Andersena Kakor napravi stari, je vedno prav v režiji Sergija Ver-ča, igrajo Romeo Grebenšek in Luka Cimprič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti (dvorana Generali) V torek, 30. oktobra v 20.30 / Gran Galà Črni Labod / koreografije Michel Fo-kine, Rudolf Nureyev, Marius Petipa in Ben StevensonNastopajo plesalci American Ballet Theatra Irina Dvorovenko in Maxim Beloserkovsky. Ponovitev v sredo 31. oktobra ob isti uri. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni gledališča od 2. oktobra v urnikih blagajne. Gledališče Miela V petek, 12. oktobra ob 21.00 bo nastopil norveški glasbenik Randy Hansen s svojim ansamblom, na sporedu bodo poleg Hendrixovih pesmi tudi izvirni komadi. Koncert spada v sklop Trieste is Rock. V petek, 16. novembra ob 21.00 se vrača v Trst skupina Il Teatro degli Orro-ri. Koncert spada v sklop Etnoblog. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 1. oktobra ob 20.15 bo slovesni otvoritveni koncert letošnjega glsbenega abonmaja, ki bo posvečen 80-letnici priznanega slovenskega dirigenta Antona Nanuta. Igral bo Simfonični orkester RTV Slovenije pod taktirko dirigenta Antona Nanuta, kot gostja bo nastopila ruska violinistka Nadežda Tokareva. V programu bo Andante za violino in klavir M. Kogoja, Koncert za violino in orkester v D-du-ru op. 35 P.I. Čajkovskega in Simfonija št. 6 v h-molu, op. 75 P.I. Čajkov-skega.Slavnostni koncert je nastal v sodelovanju s festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska razstavna dvorana na Velikem trgu 4 razstavlja fotografinja Giorgetta Dorfles, izbor fotografiji z naslovom Controcanto bo na ogled do 17. oktobra z urnikom od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: na ogled je raztava fotografiji Andreja Perka z naslovom Razpoke. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. Jutri 14. fotosrečanje GORICA V Galeriji Kulturnega doma je na ogled 14. Fotosrečanje v priredbi Fo-tokluba 75 z udeležbo šestih fotografov iz Italije in Slovenije ter sedmih fo-toustvarjalcev iz krožka La Loggia iz kraja Motta di Livenza. Razstava bo odprta do 13. oktobra. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). -/ MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. SLIKOVNA KRIŽANKA - naši olimpijci REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ZEMLJIŠKA KNJIGA, URBAR NEKDANJI POLJSKI NOGOMETAŠ (GRZEG0RZ) SUMA, SEŠTEVEK ZAČETEK OTVORITVE SL. NOGOMETNI TRENER BERI PRIMORSKI DNEVNIK GNETLJIVA SNOV NAS LETALSKI PIONIR (EDVARD) DREVO TROPSKE AFRIKE NAJBOLJŠI GRŠKI KOŠARKAR VSEH ČASOV LETOPIS, KRONIKA GLAVNO MESTO ČEŠKE PREBIVALKA SREDNJEAM. DRŽAVE IVAN LENDL SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ (KAREL) / VRSTA MINERALNE VODE SILVESTER ŠKERL RUSKI TERENSKI AVTOMOBIL ŽELEZNIŠKA POSTAJA PROZORNA VRSTA SADRE, NAJFINEJŠI MAVEC OTOKI VALEUTIH AM. IGRALEC (SEAN) KARTAŽAN. VOJSKOVODJA RIMSKI HIŠNI BOGOVI GORA OB SAN MARINU SOVJETSKI FIZIK, NOBELOVEC (ANDREJ) SPREMLJEVALEC RIMSKEGA BOGA LJUBEZNI AM. PEVEC KING COLE RAČUNANJE RAVNOTEŽJA SVETOVNO PRVENSTVO ZAČETEK TURE POLOŽAJI TELESA V JOGI POPOLNA PRAZNINA GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE RIBJE JAJČECE RIMSKI CESAR, KI JE RAZDEJAL JERUZALEM PRIPRAVA ZA KAJENJE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ALFRED AUSTIN ANTON VODNIK VELIKO FINSKO JEZERO MAKEDONSKI SLIKAR (UMER) SANITETNI MATERIAL SL. GLASBENIK SOSS LISTIČ BREZ SOGLASNIK. DEL VOJVODINE RISTO SAVIN SLOV. PESNIK AŠKERC ITAL. PEVKA ZANICCHI NAJVIŠJA GORA V TURČIJI AM. OBVEŠČ. SLUŽBA RIMSKI NARAVOSLOVEC, FILOZOF IN PESNIK / ŠKOTSKI PISATELJ (WALTER) POKRIVALO LEPO VEDENJE GRŠKI JUNAK PRED TROJO ITALIJANSKA PESNICA, NOBELOVKA NEGRI JE BIL TUDI STOJAN SPETIČ ITALIJANSKA TURISTIČNA AGENCIJA JEGULJI PODOBNA MORSKA RIBA PODZEMELJSKI HODNIK KRILO RIMSKE LEGIJE VASCO ROSSI KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ PALICA IZ BODIČASTEGA GRMOVJA KEMIJSKI ZNAK ZA TELUR DEL TELESA, KI POVEZUJE GLAVO STRUPOM Kdo je na sliki? Naš športnik (rodil seje leta 1961 in umrl 1994 v Trstu) se je začel ukvarjati z atletiko v letih trideset kot tekač na srednje in dolge proge. V teh disciplinah pa ni bil bogve kako uspešen, lotil seje hitre hoje pri tržaškem društvu Dopolavoro Ferroviario in takoj posegel po odličnih rezultatih. Na raznih razdaljah (10,25 in 50 km) je osvojl šest italijanskih državnih naslovov. Z italijansko reprezentanco bi lahko nastopil že na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu, na predolimpijski tekmi v Turinu pa sije poškodoval peto in naš hitrohodec je ostal doma. Na OI v Helsinkih na Finskem leta 1952 pa je Italiji prislužil odlično deseto mesto na 50 km. Zmagal je slavni Italijan Giuseppe Dordoni. SLOVARČEK - ASANA = položaj telesa v jogi, ugoden za meditacijo • ASTIN = ameriški igralec • CIT = italijanska turistična agencija • EJUP = makedonski slikar • GALIS = grški košarkar (Nikos) • LATO = poljski nogometaš GLASBA / DNEVNE NOVICE Nedelja, 30. septembra 2012 21 italija - Kriza politike, ki je v primežu škandalov Napolitano zagovarja dežele in obsoja skorumpirane politike Formigoni predlaga tri makroregije - Vodja Confindustrie kritičen do davčne politike RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano spet svari pred posploševanjem ter pavšalnimi ocenami politike in politikov, ki so zaradi raznih škandalov pod udarom javnega mnenja. Napolitano je glede deželnih uprav mnenja, da imajo te ustanove zelo pomembno vlogo v političnem in upravnem življenju, treba pa se je odločno zo-perstaviti naraščajoči korupciji, nad katero so državljani upravičeno zgroženi. To je drugi predsednikov apel v nekaj dneh v prid dobri in pošteni politiki ter kritika korupciji in malverzacijam. Predsednik Dežele Lombardije Roberto Formigoni se je medtem zavzel za ukinitev vseh dežel in za ustanovitev tri t.i. makroregij in sicer za severno, srednjo in južno Italijo. Formi-gonijevega predloga ne bo nihče jemal resno, saj gre le za poskus političnega zbliževanja s Severno ligo, ki sicer odklanja obnovitev zavezništva z desno sredino. To je na včerajšnji skupščini li-gašev potrdil tudi njihov voditelj Roberto Maroni. Bolj kot Formigoni je med ligaši vzbudil zanimanje predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi, ki je na zborovanju Lige kritiziral davčno politiko Montijeve vlade. Maroni in somišljeniki so njegove besede sprejeli z odobravanjem, čeprav je malo možnosti, da bo osrednja vlada v tej zelo težki finančni situaciji znižala davke. V Rimu so se včeraj zbrali Monti-jevi pristaši v Demokratski stranki (DS), ki menijo, da bi moral premier tudi po volitvah prihodnjo pomlad ostati za krmilom italijanske vlade. In to ne glede na volilni rezultat in tudi ob morebitni volilni zmagi DS. Montijevi pristaši so ocenili, da je Montijeva vlada rešila Italijo pred gospodarsko in finančno katastrofo in da bi torej veljalo nadaljevati s to sicer nenavadno politično izkušnjo. »Montijevci« v DS (med njimi je tudi goriški poslanec Alessandro Maran) ne izključujejo, da se bo njihov kandidat potegoval na napovedanih notranjih volitvah za izbiro kandidata za predsednika italijanske vlade. V/ Wi* t Predsednik Napolitano: Večina deželnih uprav posluje prozorno in pošteno ansa vatikan - Paolo Gabriele krivdo že priznal Začetek sojenja nekdanjemu papeževemu majordomu VATIKAN - V Vatikanu se je včeraj začelo sojenje nekdanjemu majordomu papeža Benedikta XVI., Paolu Ga-brieleju, ki je obtožen kraje papeževih dokumentov in njihovega posredovanja javnosti. Predsednik sodišča Giuseppe Del-la Torre je povedal, da bodo sojenje nadaljevali v torek, naslednje obravnave pa so predvidene za vsak dan do 6. oktobra. Tako bi se lahko sojenje zaključilo že konec naslednjega tedna. V torek naj bi pred sodiščem pričal tudi obtoženi majordom. Sojenje je potekalo v sodni dvorani za apsido bazilike svetega Petra, skriti pred očmi javnosti in televizijskimi kamerami, procesu pa je lahko prisostvovalo le deset novinarjev. Če bo obtoženi Paolo Gabriele, ki je bil kot majordom eden od najožjih papeževih sodelavcev, spoznan za krivega, mu grozi do štiri leta zapora, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Gabriele je obtožen namerne kraje dokumentov s papeževe pisalne mize, ki jih je nato predstavil preiskovalnemu novinarju Gianluigiju Nuzziju, ta pa je potem prejete zaupne podatke objavil. Nekdanji papežev majordom je sicer dejal, da je hotel razgaliti "zlo in korupcijo" v ozadju najvišjih predstavnikov Cerkve. Obenem je izrazil razočaranje nad skrivnostnostjo v Vatikanu, od skrivnostnega izginotja hčerke vatikanskega uslužbenca leta 1983 do dvojnega umora in kasnejšega samomora s strani člana švicarske garde, ki običajno varuje Vatikan, leta 1998. Obtoženi je krivdo že priznal. Papeža je obenem zaprosil za odpuščanje in po navedbah strokovnjakov ga bo papež v primeru obsodbe pomilostil. Obenem pa se pojavljajo tudi namigi, da je v primer vpletenih več ljudi, predvsem kardinalov, in da bo Gabriele zgolj "žrtveno ja-gnje" za utišanje afere "Vatileaks". V tej so se med drugim pojavili dokumenti o domnevni zaroti za umor papeža, pa tudi o spornih poslih vatikanske banke IOR. Gabrieleja so aretirali sredi maja, potem ko so v njegovem stanovanju odkrili vrsto zaupnih dokumentov, poleg tega pa še ček v vrednosti 100.000 evrov, izdan za papeža, ter kepo zlata, ki jo je papež nekoč dobil v dar. Po 53 dneh preiskovalnega pripora so Gabrieleju sredi julija odredili hišni pripor, včeraj pa se je prvič usedel na zatožno klop vatikanskega sodišča. Proces je že pred samim začetkom zbudil veliko zanimanje javnosti, saj se v zgodovini Vatikana še ni zgodilo, da bi tesnemu sodelavcu papeža sodili zaradi tako hudih obtožb. (STA) Paolo Gabriele (desno) na zatožni klopi ansa UMOR - Pogovor z osumljencem Italijanski novinarji izgnani s Kube HAVANA -Kubanska policija je včeraj aretirala in po ve-čurnem zasliševanju izgnala štiri italijanske novinarje, ki so na otoku intervju-vali Reivera La-bordeja Rica, ki je s sestro osumljen umora zakoncev Burgato v Lignanu. Med aretiranimi je bil tudi novinar videmskega dnevnika Messaggero Veneto Domenico Pecile, kateremu je sicer uspelo in-tervjuvati Kubanca na njegovem domu in poslati v Italijo pogovor z njim. Intervju z domnevnim morilcem je objavljen tudi v včerajšnji izdaji tržaškega dnevnika Il Piccolo. Kubanske oblasti očitajo novinarjem, da so prišli v državo s turistično vizo, zato naj bi dejansko nezakonito opravljali novinarski poklic in se torej brez dovoljenja srečali s 24-le-tnim Kubancem, ki naj bi skupaj s sestro umoril zakonca Burgato. Štirje Italijani, ki so jim zaplenili fotografske aparate in videokamere, so bili sinoči vsekakor že na prostosti. Domenico Pecile Ustavno sodišče razveljavilo enačenje četnikov s partizani BEOGRAD - Četniki, ki so se v drugi svetovni vojni borili pod poveljstvom Draže Mihajloviča, niso udeleženci osvobodilne borbe, je razsodilo srbsko ustavno sodišče in s tem razveljavilo odločitev srbske vlade iz leta 2005. Srbska vlada pod vodstvom takratnega premiera Vojislava Koštunice je namreč leta 2005 sprejela odločitev, s katero so izenačili četnike in partizane. Za okoli 3000 četnikov, ki še živijo v Srbiji, to pomeni, da bodo ostali brez dodatka za veterane osvobodilne vojne in ostalih bonitet, ki izhajajo iz tega statusa. Ne bodo pa ogrožene njihove pokojnine. Odločitev na razsodbo sodišča je v Srbiji naletela na deljene odzive. Pristavimo naj, da na enem od beograjskih sodišč poteka maratonski postopek za rehabilitacijo Mihajloviča, ki so ga leta 1946 ustrelili kot vojnega zločinca. Kje je njegov grob, je še vedno skrivnost. Na dan sodnih obravnav pred sodiščem redno prihaja do zborovanj tako Mihajlovičevih zagovornikov kot nasprotnikov. V Nemčiji val trebušnih obolenj zaradi norovirusa DRESDEN - Iz vzhodne Nemčije poročajo o množičnih trebušnih obolenjih, pri prvih primerih pa so sedaj dokazali prisotnost izredno nalezljivega noro-virusa kot povzročitelja bolezni, je sporočil tiskovni predstavnik deželnega ministrstva za socialo v Dresdnu. Skupno iz petih nemških zveznih dežel na vzhodu države poročajo o natančno 8365 šolarjih, otrocih v vrtcih in učiteljih s trebušnimi obolenji. Samo v Berlinu naj bi zabeležili 2213 primerov. Vsem je sicer hrano dobavljal isti dobavitelj hrane. V večini primerov so znaki bolezni mili, samo nekaj pacientov pa so morali sprejeti v bolnišnico. Noro-virus povzroča drisko in bruhanje, pogosto pa tudi slabost, bolečine in vročino. Guantanamo zapustil zadnji zapornik z Zahoda TORONTO - Ameriško taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi je zapustil še zadnji zapornik z Zahoda, Kanadčan Omar Khadr. Po navedbah neimenovanega predstavnika kanadskih pristojnih oblasti je Khadr že na poti v Kanado. Po poročanju kanadske televizije CBC je Omar Khadr Guantanamo zapustil včeraj v jutranjih urah in na vojaškem letalu odletel v Kanado. Khadra so aretirali leta 2002 v Afganistanu, ko je bil star 15 let. V zapor v Guantanamo so ga prepeljali še isto leto. Leta 2010 je priznal, da je v Afganistanu ubil ameriškega vojaka in bil obsojen na osem let zaporne kazni. Do vrnitve v Kanado je bil upravičen od lanskega oktobra. (STA) portugalska Protest proti varčevalnim ukrepom LIZBONA - Na ulicah portugalske prestolnice Lizbone se je včeraj zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom portugalske vlade pod vodstvom Pedra Passosa Coelha, s katerimi naj bi zadostili pogojem za mednarodno pomoč. Proteste je sklical največji sindikat CGTP. Po navedbah sindikata so proteste pripravili zaradi "kraje plač in pokojnin". Portugalski finančni minister Vitor Gaspar je napovedal, da bo vlada zmanjšala proračunske izdatke in hkrati zvišala davek na kapitalske dobičke. Na tak način naj bi vlada zmanjšala primanjkljaj, kar je pogoj za 78 milijard evrov mednarodne pomoči. Z uvedbo novega davka namerava portugalska vlada premostiti izpad dveh milijard privarčevanih izdatkov, potem ko je ustavno sodišče razsodilo proti odločitvi o ukinitvi 13. in 14. plače za javne uslužbence. (STA) poljska - Protest Več deset tisoč ljudi na ulicah proti vladi VARŠAVA - V poljski prestolnici Varšavi se je včeraj na protivladnih protestih, ki so jih pripravili sindikati, katoliška gibanja in politiki, zbralo več deset tisoč ljudi. Po navedbah organizatorjev se je zbralo 100.000 ljudi, policija svojih številk še ni potrdila. Protesti so še posebej usmerjeni proti novemu zakonu o upokojevanju, ki zvišuje starostno mejo za odhod v pokoj na 67 let za vse. Trenutno je na Poljskem v veljavi zakonodaja, ki predvideva za ženske 60 let, za moške pa 65 let starosti kot pogoj za pokoj. Med protestniki so tudi konservativni katoliki, ki menijo, da Poljska postaja vedno bolj sekularna država. Protestirajo pa tudi proti ukinitvi katoliške televizijske postaje Trwam. Poljski radiodifuzni svet je namreč zaradi nepreglednosti lastniške strukture nedavno televizijski postaji odvzel licenco za oddajanje. Poljska je edina članica EU, ki je po začetku finančne svetovne krize ohranila gospodarsko rast. Kljub temu se številni od 38 milijonov Poljakov bojijo usodnih posledic zaradi slabih gospodarskih obetov v tistih državah EU, ki so trgovinske partnerice Poljske. (STA) zn - 67. zasedanje Generalne skupščine Westerwelle: Evropa se bo izkopala iz krize NEW YORK - V New Yorku se je v petek nadaljevala splošna razprava 67. zasedanja Generalne skupščine ZN. Med drugimi je nastopil nemški zunanji minister Guido Westerwelle in zagotovil, da se bo Evropa izkopala iz dolžniške krize in ostala sila, ki jo je treba upoštevati. "Pot iz krize bo zahtevna in bo zahtevala disciplino pri porabi, solidarnost in rast. Vendar bo Evropi uspelo," je zagotovil Westerwelle, ki je med drugim pohvalil arabsko pomlad, ampak opozoril, da svoboda ni darilo, kar vedo Nemci iz svojih bridkih izkušenj. "Svoboda ima hčer toleranco in sina spoštovanje," je dejal in poudaril, da legitimna bolečina zaradi razžalitve verskih čustev v arabskem svetu ne sme biti opravičilo za nasilje. Zavrnil je tudi ugibanja o "spopadu civilizacij" in dejal, da gre za boj med skrajneži in zmernimi ljudmi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je bil nasprotno kritičen do arabske pomladi in držav, ki so jo podprle. Dejal je, da ustanovna listina ZN ne govori o pravici do spremembe režima in da posledice arabske pomladi kažejo na nevarno rast med etničnih in medverskih spopadov v mednarodnih odnosih. Glede Sirije je kritiziral države, ki vztrajajo le pri tem, da ogenj prekinejo vladne sile in vzpodbujajo upornike, da nadaljujejo boj. S tem menda le porivajo Sirijo globlje v prepad krvavega spopada. Nastopil je tudi hrvaški zunanji minister Zoran Milanovic, ki je pozval k mirnemu reševanju sporov in pri tem izpostavil primer ureditve spora o meji s Slovenijo. Obljubil je tudi, da bo Hrvaška pomagala pri demokratičnih reformah v sosednjih državah. Na seznamu govornikov je bil tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki ga v New York ni bilo. Splošna razprava se bo končala 1. oktobra. (STA) TRST Nedelja, B0. septembra 2012 l APrimorski r dnevnik NIČ VEČ PRI REALU MADRID - Sloviti nekdanji francoski nogometaš alžirskega rodu Zinedine Zidane ni več športni direktor španskega nogometnega velikana Reala iz Madrida. Legendarni nogometaš, ki je bogato kariero sklenil prav v Madridu, si namreč želi kariero nadaljevati kot trener v Franciji, kjer je že zaprosil za pridobitev trenerske licence. Slednje vesti iz Reala so posledice medijskega ugibanja osrednjih španskih športnih dnevnikov, ki so se razpisali o domnevnem sporu Zidana z glavnim trenerjem, kontroverznim portugalskim strategom Josejem Mourinhom. LORENZU 23. »POLE« ZARAGOZA - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), vodilni dirkač svetovnega motociklističnega prvenstva, je v kvalifikacijah pred današnjo dirko za VN Aragonije (14.00 Italia 1) postavil najboljši čas. Za Lorenzom, ki si je privo-zil 23. »pole position« v karieri, bo dirko začel Španec Dani Pedrosa (Honda), s tretjega mesta pa bo startal Britanec Cal Crutchlow (Yamaha). Najhitrejši čas kvalifikacij v razredu moto2 je postavil Italijan Simone Corsi, v razredu moto3 pa je s progo v Aragonu najhitreje opravil Nemec Jonas Folger. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu HERCOGOVI USPELO, ZEMLJI TUDI PEKING - Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog (na sliki) se je uvrstila na glavni turnir v Pekingu z nagradnim skladom 4,8 milijona dolarjev, potem ko je v 2. krogu kvalifikacij premagala peto nosilko kvalifikacij, Mad-žarko Greto Arn, s 6:3,3:6 in 6:0. V kvalifikacijah moškega turnirja v kitajskem glavnem mestu pa je nastope začel tudi Grega Žemlja. V 1. krogu se je četrti nosilec kvalifikacij pomeril s Čehom Janom Hernychom in zmagal s 6:4, 3:6 in 7:6. NOGOMET - Zemanova Roma, s katastrofalno obrambo, brez moči v Turinu Klonil pred »staro damo« TURIN - Roma in njen trener Zdenek Zeman sta na Juventus Stadiu-mu doživela pravi »debacle«: štirje prejeti goli, dve prečki in razveljavljeni zadetek. Roma je Piemont zapustila s sklonjenimi glavami. Končni izid je bil 4:1. Zeman, ki je zadnjič proti črno-belim igral pred šestimi leti z Leccejem v B-ligi (prav tako poraz s 4:1), je bil med tekmo stalno tarča domačih navijačev. Samo zanj je sinoči skrbelo kar osem varnostnikov. Juventus je tekmo zaprl že po 19 minutah, ko je vodil s 3:0. Tudi sinoči nezanesljivega Stekelenburga so premagali Pirlo (v 11. minuti s prostega strela), Vidal (v 16. z 11-metrovke) in Matri (v 19. minuti). V drugem polčasu je zaostanek zmanjšal Osvaldo (v 69. z 11-m), piko na i pa je postavil Giovinco v 90. minuti. Romina obramba je bila pod vsako kritiko. Na včerajšnji prvi vnaprej igrani tekmi pa je Milan znova ostal brez zmage. Allegrijevi varovanci so polovični neuspeh doživeli v Parmi (1:1), potem ko so sicer prvi povedli z El Shaarawy-jem. V pričakovanju sredine tekme v ligi prvakov proti ruskemu Zenitu je Milanov trener pustil na klopi Pazzinija. V napadu je zaupal Bojanu, Boatengu in Nocerinu, ki pa niso izpolnili vseh pričakovanj. Za Parmo je v polno zadel Galloppa. Allegrija čaka »vroč« teden. V nedeljo bo namreč na sporedu derbi z Interjem. Spor Di Natale-Guidolin VIDEM - V pričakovanju današnje tekme proti Genoi je bilo v zadnjih dveh dneh kar vroče v taboru Udineseja. Sprla sta se namreč trener Francesco Guidolin in kapetan Antonio Di Natale, ki ga danes ne bo v Genovi. Udine-sejev trener ga je namreč izključil iz seznama. Danes: 12.30 Udinese - Genoa, 15.00 Atalanta - Torino, Bologna - Catania, Cagliari - Pescara, Lazio - Siena, Palermo - Chievo, Sampdoria - Napo-li, 20.45 Inter - Fiorentina. Vrstni red: Juventus 16, Napoli 13, Sampdoria (-1) 10, Inter, Lazio 9, Roma, Fiorentina, Catania 8, Genoa, Milan 7, Parma 6, Torino (-1), Atalanta (2), Udinese 5, Bologna, Pescara 4, Chievo 3, Siena (-6), Cagliari 2, Palermo 1. B-LIGA - 7. krog: Crotone - Li-vorno 1:2, Empoli - Brescia 1:1, Juve Sta-bia - Padova 1:0, Lanciano - Modena 1:1, Novara - Ternana 1:2, Sassuolo - Asco-li 1:0, Spezia - Reggina 1:0, Verona - Bari 1:0, Vicenza - Grosseto 2:1, Cittadel-la - Pro Vercelli, Cesena - Varese jutri. Uspešni mladi Slovenci SARAJEVO - Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je uspešno prestala prvi kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo 2013. Na turnirju skupine 5 v Sarajevu je namreč zmagala in se skupaj s Francijo prebila v elitni del kvalifikacij. Slovenija je v Sarajevu najprej igrala neodločeno 0:0 z Grčijo, nato je v drugem krogu ugnala Francijo z zadetkom Anžeta Ožbolta z bele točke, včeraj pa je v zadnjem krogu po golu Marka Krivičiča ugnala še gostitelja Bosno in Hercegovino. Italijan na čelu LEN-a LIZBONA - Predsednik Italijanske plavalne zveze Paolo Barelli (senator, član Berlusconijeve stranke in nekdanji olimpijec) je novi predsednik Evropske plavalne zveze (LEN). Zlata v Rimu RIM - Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na tekmi svetovnega pokala v judu v Rimu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila prvo mesto. Matjaž Trbovc je v kategoriji do 60 kilogramov tekmovanje končal na tretjem mestu. ROKOMET - A1 -liga Tržačanom 125. dvoboj z Brixnom Brixen - Pallamano TS 28:31 (14:12) Pallamano TS: Zaro, Postogna, Mar-tellini 2, Radojkovič 2, Oveglia 2, Dapiran, Anici 8, Pernic 2, Savron, Carpanese, Siro-tic 3, Nadoh 8, Visintin 4. Trener: Bozzola. V 125. medsebojnem obračunu med Tržačani in južnotirolsko ekipo Brixna so krajši konec potegnili gostitelji, ki so sicer vodili po prvem polčasu. V drugem polčasu so se gostje izkazali predvsem v obrambi in v 10. minuti prvič povedli. Vodstvo so kljub reakciji domače ekipe obdržali do konca. »Fantom moram čestitati. Dali so vse od sebe in dokazali, da so bili boljši od Brixna. Zadovoljen sem, ker so mladi rokometaši, ki so zrasli v našem klubu, kos dani nalogi. V moštvu so postali standardni igralci,« jih je pohvalil predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Du-ca. V soboto bo tržaška ekipa v domači športni palači na Čarboli gostila Pressano. Ostali izidi v skupini A: Pressano -Emmeti Group 30:25, Bozen - Mezzocoro-na 29:23, Estense - Meran 31:30. Celjani izgubili, Velenje OK VESZPREM - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvem krogu evropske lige prvakov (skupina B) v gosteh izgubili z madžarskim Veszpremom z 32:22. V skupini C pa so Velenjčani premagali Sankt Peterburg s 35:22. ZMAGA KOPRA - 1. NLB Leasing liga: Cimos Koper - Sevnica 40:23, Trebnje -Izola 31:19. KOŠARKA - A1-liga: Vanoli Cremona - Saie3 Bologna 63:74 (Jackson in Harris 15; Minard 19); liga ABA: Radnički - Union Olimpija 65:71 (Sinovec 15; Blažič 19). ACEGAS - Tržaški košarkarski klub bo danes ob 18.15, v športni palači v Trstu, igral povratno tekmo osmine finala državnega pokala A2-lige. Na prvi tekmi je Vero-no premagal za 12 točk. VATERPOLO - Jadranska liga: Mladost Zagreb - Triglav Kranj 17:10. KOLESARSTVO - V Milanu bodo danes predstavili »Giro d'Italia« 2013 Neobičajni etapi v FJK 14. in 15. maja 2013 čez Žlebe na planoto pod Montažem in s Predela mimo Vajonta do Erta Danes bodo v Milanu razkrili progo kolesarskega »Gira d'Italia« 2013. Resnici na ljubo ne bo velikih presenečenj. Že vrsto tednov krožijo novice o progi in italijanski športni dnevnik je pred dnevi že objavil skoraj dokončno progo. Zanimivo bo, da bo Giro znova dospel v Furlanijo Julijsko krajino. Karavana Gira se bo podala na pot 4. maja iz Neaplja. Kolesarji bodo krenili južno vse do Kalabrije in nato se bodo pričeli vzpenjati po italijanskem škornju. Kolesarji bodo šli nato skozi Firence, kjer bo čez leto dni svetovno prvenstvo. Sledile bodo gorske etape. Med temi velja omeniti dve: tisto, ki se bo zaključila pod vrhom Tre Cime di La-varedo in tisto, ki se bo končala v Franciji, na vrhu slovitega Galibier. Giro 2013 se bo nato končal 25. maja v Brescii. Za vse ljubitelje kolesarstva v Fur-laniji Julijski Krajini pa je razveseljiva novica, da se bo dirka Po Italiji, bo enem letu premora, spet vrnila v deželo s kar dvema etapama. Na vrsti ne bo vzpon na peklenski Zoncolan, ampak vseeno bi morale biti obe etapi zelo zanimivi. Giro bo v naši deželi 14. in 15. maja. Prvi dan bo start v pordenonski pokrajini, po vsej verjetnosti v Cordenon-su, in cilj na planoti pod Montažem, ne daleč od prevala na Žlebeh. Naslednjega dne bodo kolesarji odpotovali s Predela, šli skozi Trbiž in Tolmeč, nekaj kilometrov naj bi opravili v bližnjem Venetu, cilj pa naj bi bil v vasici Erto, blizu jeza Vajont. Na tak način se bodo spomnili petdesete obletnice tragedije (jez ni zadržal zemeljskega usada), ki se je pripetila 9. oktobra 1963 in je terjala nad 1.900 mrtvih. Oba cilja bosta novost za Giro. Bolj zahtevna bo prva deželna etapa. Na spletni strani www.salite.ch je opisana cesta na planoto Montaža. Vzpon je od Kluž (Chiusaforte) do vrha dolg 22,11 kilometrov. Srednji naklon je 5,1%, najtežji Prihodnje leto dirka Po Italiji bo obšla »peklenski« Zoncolan del pa ima 11,8% strmine. Zadnja dva kilometra imata 4,4% naklona. Tudi cilj v Ertu je novost. Vzpon iz Longaroneja je dolg okoli 11 kilometrov, ampak ni zelo zahteven. Najtežji naklon je 7%. Doslej se je kar oseminštirideset etap Gira zaključilo v Furlaniji Julijski Krajini. Tista v vasici Erto bo zato petdeseta. Največ deželnih etap se je zaključilo v Trstu, enaindvajset. Prvič je bil postavljen cilj v Trstu leta 1919. Zmagal je slavni Costante Girardengo. Zadnjič pa pred tremi leti, ko je v šprintu zmagal Alessandro Petacchi pred Markom Cavendishem. Prav Girardengo in nepozabni Giordano Cottur sta edina kolesarja, ki sta dvakrat dvignila roke na cilju v Trstu. V Vidmu so kolesarji devetkrat šli skozi cilj, zadnjič leta 1990, zmagal je Mario Cipollini. V Gorici trikrat, zadnjič leta 2001, ko so startali na Bledu. Na Travniku je bil najhitrejši Španec Pablo Lastras. V Pordenonu, Gemoni, Arta Terme in Lignanu se je Giro zaključil dvakrat. Od leta 2003 do lanskega leta pa so kolesarji kar štirikrat zaključili etapne napore na vrhu Zoncolana. Ostali kraji v deželi, kjer se je zaključila ena etapa Gira, so še Gradež, Piancavallo in Trbiž. Od leta 2000 se je Giro kar devetkrat popeljal po deželnih cestah. Štirikrat pa je Giro iz Furlanije Julijske Krajine šel tudi v Slovenijo, leta 1971, 1994, 2001 in 2004. Vendar slovenske kraje je Giro obiskal tudi med dvema svetovnima vojnama. Kronika iz leta 1923 opisuje kako so se na etapi iz Bologne do Trsta podali tudi v Vipavsko dolino in Dutovlje. Ljubitelji kolesarstva iz Slovenije pa bodo morali potrpeti še najmanj do leta 2014, da bodo spet videli Giro na slovenskih cestah. Edvin Bevk KOLESARSTVO Rodriguezu Lombardija in World Tour BERGAMO - Španski kolesarji do letos še nikoli niso dobili jesenske klasike po Lombardiji, tokrat pa so zabeležili kar dvojno zmago. S samostojnim pobegom je do zmage prišel Joaquim Rodriguez (Katjuša), ki je s tem, dirko pred koncem, praktično že postal tudi skupni zmagovalec serije, drugo mesto je po sprintu zasledovalne skupine osvojil Samuel Sanchez. Po 251 kilometrih kolesarjenja od Bergama do Lecca je tretje mesto osvojil olimpijski podprvak Kolumbijec Rigoberto Uran, edini prijavljeni slovenski predstavnik Jani Brajkovič pa je bil eden številnih kolesarjev, ki dirke niso končali. Dirka je potekala v hladnem in deževnem vremenu, spolzko cestišče je bilo usodno za enega izmed favoritov, svetovnega prvaka in dvakratnega zmagovalca dirke, Belgijca Philippa Gilberta, ki je 80 kilometrov pred ciljem padel, nekaj časa še poskušal ujeti glavnino, a kmalu obupal (podobno usodo so doživeli še nekateri, predvsem domači kolesarji Alessandro Ballan, Luca Paolini in Damiano Caruso). »To je zmaga moje kariere. Bilo je težko, a ravno zato bolj sladko. S tem sem postavil piko na i fenome-nalni sezoni,« so bile prve besede Ro-drigueza, ki bo po letu 2010 drugič postal zmagovalec svetovne serije (pred Wigginsom ima 91 točk prednosti), na zadnjo preizkušnjo, dirko po Pekingu najbrž niti ne bo odpotoval. / ŠPORT Nedelja, 30. septembra 2012 23 NOGOMET - Neodločen izid in poraz na vnaprej igranih tekmah 1. AL v Sovodnjah in Trebčah Gola in izključitvi Sovodnje - Pieris 1:1 (o:1) Strelca: Macor v 44. in Vanzo v 72. min Sovodnje: Dim. Devetak, Kogoj, Paravan, Vinci, Visintin (Stergulz), Galliussi, Vanzo, Seculin, Maurencig, Reščič, Trampus. Trener: Coceani. Rdeča kartona: Macor in Secu- lin. Številni gledalci so v Sovodnjah videli zanimivo srečanje in dopadlji-vo igro. Obe ekipi sta igrali solidno. Sovodenjci so bili v prvem polčasu za odtenek boljši, medtem ko je bil drugi del bolj izenačen. Kljub premoči So-vodenj so v prvem polčasu povedli gostje, ki so tik pred odmorom premagali Devetaka. Žogo je z glavo v mrežo poslal Macor, ki je izkoristil nepazljivost domačega branilca. Sovo-denjci so v drugem polčasu reagirali, čeprav se je Pieris trdno branil. V 72. minuti je uspelo izid izenačiti Vanzu, ki je na najlepši način zaključil Para-novo akcijo. Dodati moramo, da so tako belo-modri kot gostje končali tekmo z igralcem manj. Sodnik je rdeči karton pokazal Seculinu (že v 55. minuti) in Macorju. »S prikazano igro smo lahko vsi zelo zadovoljni. Videli smo lep nogomet. Fantje so se res potrudili in tokrat jih moramo pohvaliti prav vse. Pieris je dokazal, da je zelo dobra ekipa,« je po tekmi ocenil predsednik So-vodenj Zdravko Custrin. (jng) Primorec - San Giovanni 0:3 (0:1) Strelci: v 4. in 53. Botta, 61. Bar-bagallo. Primorec: Barbato, Zugan, Ra-valico, Meola (45. Lanza), Sartoro, Licciulli, Menichini, Debernardi, Lag-hezza, Sau, Kert. Trener: Corona. Primorec ostaja po štirih krogih brez zmage. Številni gledalci so včeraj v Trebčah videli dinamično tekmo, NOGOMET - U21 Kras KO, Vesna zanesljivo DRŽAVNI MLADINCI Real Vicenza - Kras Repen 2:1 (1:1) Strelec za Kras: Maio v 4. min. Kras: D'Agnolo, Stolfa, Lazazza-ra (Bovino), Simeoni, Cinque, Tari, Maio, Vesnaver (Marocco), Radoševič, Visca (Ridolfi), Petracci. Trener: Vitu-lič. Rdeč karton: Petracci. Krasovi mladinci so se iz Vicen-ze vrnili praznih rok, čeprav so prvi po-vedli že v uvodnih minutah v protinapadu z Maiom. Solidna Vicenza je nato izenačila pred odmorom, po lepo izvedenem prostem strelu (žoga čez živi zid). Gostitelji so povedli takoj po odmoru, ko so gostje tudi ostali z možem manj, saj je sodnik Petracciju pokazal drugi rumeni karton. »Do konca tekme smo poskusili izenačiti. Igrali smo zelo odprto in Vicenza bi nas lahko še tretjič kaznovala,« je po tekmi povedal trener Krasa Davor Vitulič. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Ronchi 3:1 (2:0) Vesnini strelci: Bubnich v 20., Madotto v 35.; Bonetta po 11-m v 86. Vesna: M. Vidoni, Rebula (Bo-netta), Brecevich (Butti), A. Vidoni, Ra-mondo, Del Torre, Burgher (Furlan), Viviani, Drioli, Bubnich, Madotto, trener: Bertocchi. Vesna je zasluženo premagala Ronchi. Gostitelji so povedli v 20. minuti z Danielom Bubnichem po lepi skupinski akciji in povečali izid na 2:0 z Marcom Madottom v 37. minuti z lepim volejem v kazenskem prostoru. Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala premoč Vesne, ki je štiri minute pred koncem tekme dosegla tretji zadetek po enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel Andrea Bonetta. Ostali izidi: Isonzo - Muggia 0:3, Torviscosa - San Luigi 0:11, Ufm - San-giorgina 4:3, Ponziana - Romans Medea 0:3, Sistiana - Cervignano 1:1. Včeraj nerazpoloženi Primorčev zvezni igralec Michele Meola in Daniele Botta, strelec dveh golov San Giovannija kroma tri gole, vratnico, prečko in številne priložnosti za gol. Posebno vroče so bile uvodne minute. Gostje so povedli že po štirih minutah z golom nekdanjega nogometaša Krasa Botte. V na- 13 golov v štirih krogih. Toliko žog je iz svoje mreže že pobral Primorčev vratar Simone Barbato. Obramba ekipe treben-skega kluba je vse prej kot uigrana. Trener Corona bo moral očitno poiskati druge rešitve, saj tako ne gre. slednji akciji je Primorec s Kertom zadel vratnico, po strelu Laghezze pa je vratar Donno z nogo odbil žogo na gol črti. Priložnosti so opogumile nogometaše trebenskega kluba, ki so v prvem delu še enkrat zadeli okvir vrat, tokrat prečko. Nesrečnež je bil Lag-hezza. Po prvem delu bi torej bil bolj pravičen neodločen izid. V drugem polčasu pa so gostje iz Svetega Ivana prevzeli pobudo v svoje roke in se razigrali. Po četrt ure je bilo že 3:0. Najprej je Barbata še drugič premagal Botta, nato pa je piko na i postavil Barbagallo. V nadaljevanju so se gostje urejeno branili in pustili rdeče-belim malo manevrskega prostora. VČERAJ ŠE - 2. AL: Mossa - Pie-dimonte 2:2. ODBOJKA - Državni pokal B2-lige Sloga Tabor v vse boljši formi Sloga Tabor Televita - Itas Project Giorgione TV 3:1 (17:25, 25:23, 25:20, 25:21) Sloga Tabor: Hlede 0, Jerončič 2, Ambrož Peterlin 20, Matevž Peterlin 10, Slavec 4, Stopar 16, (libero), Cettolo, Kante, Sirch 6, Veljak. Trener: Battisti. V prvem povratnem krogu je Sloga Tabor Televita vknjižila svojo tretjo zmago v italijanskem pokalu B2-lige. Itas Giorgione je mlada ekipa, vendar prihajajo njeni mladi igralci iz mladinskih vrst Sisleya, kar pomeni, da se z odbojko že nekaj let ukvarjajo malodane profesionalno in da bodo med sezono še krepko napredovali. Slogaši so spet zaigrali v neobičajni postavi, saj zaradi lažjih poškodb niso igrali Vasilij Kante, David Cettolo in Vanja Veljak. To pomeni, da je imel trener Battisti na razpolago tri centre (krstni nastop letos je opravil Gregor Je-rončič), na ostalih mestih pa po enega igralca. Takoj pa moramo poudariti, da so se slogaši tudi v drugačni postavi takoj ujeli in tudi zelo odločno začeli. Po- Blok Sloge Tabor je tudi sinoči deloval dobro kroma vedli so s 15:12, ko so se nerazumljivo »usedli« in dovolili Giorgioneju, da je nanizal kar 8 zaporednih točk. Slogaše je to spravilo povsem s tira, set so izgubili in slabo začeli tudi v drugem, v katerem so že zgubljali s 4:10. Tedaj pa so strnili svoje vrste, na dan je prišla njihova tradicionalna borbenost in zagrizenost, potek seta so obrnili v svojo korist, s tem pa v bistvu tudi vso tekmo, saj so bili potem do konca srečanja stalno v vodstvu. S potekom tekme so bili v Slogi-nem taboru lahko upravičeno zadovoljni. Dobro je deloval sprejem, zelo dobri so bili v bloku, pozitivna pa je bila tudi reakcija po izgubljenem prvem setu in začetnim težavam v drugem. Lahko rečemo, da dva tedna pred začetkom prvenstva ekipa vsestransko raste, novi igralci se zelo pozitivno vključujejo v sistem igre. Seveda bo treba še marsikaj popraviti in izpiliti. Priložnost, da preverjajo svojo rast, bodo imeli v četrtek na derbiju s Ferro Alluminiom, v soboto pa jih čaka kakovostni turnir za peti Memorial Sergio Veljak. PROMOCIJSKA L. Vesna v gosteh, popravni izpit za Juventino V današnjem 4. krogu deželnih amaterskih prvenstev bo v promocijski ligi kriška Vesna odšla na težko gostovanje v Foj-do. Domača ekipa OL3 igra na svoji zelenici zelo prepričljivo. Vesnin trener Zanuttig še ne bo imel na razpolago poškodovanega Mineja Purica, medtem ko so ostali nared. Juventina bo pred domačim občinstvom gostila Zaule. V taboru štandreškega društva ciljajo na vse tri točke in predvsem na dobro igro, saj doslej niso povsem prepričali. Odsoten bo Pantuso. Vsi trije predstavniki naših društev v 2. amaterski ligi bodo danes igrali na Tržaškem. Zarja in Primorje pred domačim občinstvom, Breg pa v tržaškem mestnem središču, v ulici Locc-hi. Zarja mora dokazati, da se bo letos borila za mesta v zgornjem delu lestvice. Žežljevi varovanci morajo torej premagati Villesse. Podobno velja tudi za Primorje, ki je sicer pred enim tednom prvič letos osvojilo vse tri točke. Breg bo skušal proti ekipi SantAndrea San Vito doseči še četrto zaporedno zmago. Naloga pa ne bo lahka. V 3. amaterski ligi bo Mladost v Doberdobu gostila solidni Lucinico, Gaja pa bo v Gorici igrala proti Audaxu. Bor in Breg danes v Lignanu Bor Radenska in Breg bosta v okviru košarkarske deželne C-lige igrali danes v Lignanu. V prvem krogu namreč deželna zveza organizira tako imenovani Basket Day, na katerem vsa moštva igrajo v telovadnici deželnega obmorskega letovišča. Včeraj: Tarcento - Venezia Giulia 72:63 (Bagnarol 22; Schina 16), Ubc Udine -Goriziana 64:75 (Rovere 15; Marcetič 24) Športel o nogometu in orientacijskem teku Gaje Druga oddaja športne oddaje Športel (jutri po TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo posvečena nogometu. Bolj natančno NK Kras, ki igra v državni D-ligi. Gostje voditelja oddaje Igorja Malalana bodo predsednik repenskega kluba Goran Kocman, kapetan ekipe Radenko Kne-ževič in koordinator mladinskega sektorja, nekdanji selektor slovenske izbrane vrste U21 Branko Zupan. Kamere koprske televizije so obiskale tekme Krasa, Primorja in Primorca ter orientacijski tek Gaje. Sodelavec Jara Košuta pa bo pripravil prispevek o rekreaciji v nara- Vpisanih 700 tekmovalcev Organizatorji (ŠZ Gaja) današnjega orientacijskega teka, ki bo veljaven kot preizkušnja za državno prvenstvo Italije in Slovenije, so sporočili, da bo v športnem centru Gaje na Padričah danes prisotnih okrog 700 tekmovalcev. Toliko se jih je namreč do včeraj vpisalo na tek, ki se bo začel ob 10. uri. Na Goriškem začeli tudi mladi S tekmo v Gradežu proti domači ekipi bodo najmlajši Sovodenj začeli novo sezono v pokrajinskem prvenstvu. Štan-dreška Juventina pa bo v Podgori gostila San Vito. Danes se bo začelo tudi goriško pokrajinsko prvenstvo naraščajni-kov. Juventina bo igrala v gosteh. So-vodnje pa bo šele v sredo doma (ob 18.45) gostilo Sevegliano. Prvenstvo začetnikov se bo začelo 6. oktobra. Domači šport Danes Nedelja, 30. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Belluno PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Zaule; 15.30 v Fojdi: OL3 - Vesna 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Villesse; 15.30 na Proseku, Rouna: Primorje -Fogliano Turriaco; 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Gorici: Audax Sanrocchese - Gaja; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Lucinico NARAŠČAJNIKI - 10.30 v San Vitu al Torre: San Vito - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradežu: Gradese -Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - San Vito; 12.15 pri Domju: Esperia - Kras Repen KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 16.00 v Lignanu: Breg -Collinare Basket; 18.00 v Lignanu: Bor Radenska - Tagliamento ORIENTACIJSKI TEK ORGANIZATOR ŠZ GAJA - 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah: 6. preizkušnja italijanskega pokala, 8. etapa Slovenske orientacijske lige HOKEJ NA ROLERJIH 14. MEMORIAL AGNUL - od 10.00 na Opčinah, na Pikelcu: nastopajo člani in U10 STRELSTVO TEKMOVANJE V DISCIPLINI »POHOD PO LOVIŠČU« - Od 8.30 do 14.00 na strelišču pri Miljah (organizator Združenje slovenskih lovcev FJK Doberdob) Jutri Ponedeljek, 1. oktobra 2012 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 19.30 v Vidmu: Colors Jadran □ Obvestila SK DEVIN obvešča, da ob sredah, od 3. oktobra dalje, od 20. do 21. ure poteka telovadba po metodi Body and mind v telovadnici »De Marchesetti« v Sesljanu. Info na tel. št.: 3356172590. ŠAHOVSKI KROŽEK za dijake in učence slovenskih šol bo ob petkih od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSSDI v Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje) v Trstu. Informacije: moblak@libero.it. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. AO SPDT organizira tečaj plezanja za začetnike. Za informacije kliči na št. 3496648530 (Jernej) ali poglej na spletno stran www.spdt.org. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 na sedežu Sk Brdina na Opčinah. AŠK KRAS obvešča, da začnejo dejavnosti: v ponedeljek, 1. oktobra, rekreacijska telovadba za starejše ob ponedeljkih in četrtkih 8.30-9.30; danes, 26. septembra, telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) ob sredah 16.30-17.30; v četrtek, 27. septembra, vadba namiznega tenisa za rekreativce ob torkih in četrtkih 20.1522.00. Vpisi in informacije na prvem treningu v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Obenem obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v Športno Kulturnem Centru, interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka 16.30-18.00. OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje. Treningi bodo ob sredah od 20.00 do 22. ure. Informacije: 3356131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro). AŠK KRAS, odsek za otroško telovadbo, obvešča, da se začenja tečaj splošne telesne vzgoje s predšolskimi otroki in tistih, ki obiskujejo prva dva razreda osnovne šole (3-7 let). Vadba bo potekala v prostorih Športno kulturnega centra v Zgoniku ob sredah od 16.30 dalje. Vpisovanje in vse informacije dobite na prvem srečanju 26.09.2012 ob 16.30. Osnovnošolci otroške telovadbe se bodo lahko (na izbiro staršev in brez dodatnih stroškov) preizkusili v namiznem tenisu. Za informacije: Sonja Milič 3397563191. AŠK KRAS, namiznoteniški odsek, obvešča, da se začenja začetniški letni tečaj za namizni tenis. Vse informacije dobite od ponedeljka do petka v Športno kulturnem centru v Zgoniku od 16.30 dalje. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Sonjo Milič na tel. 3397563191. OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure. Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 3459527302 in Tjaša 3284133974. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. 24 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Lynx - Tinissima Quartet - Monk'n'roll, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 55 9.55 Nan.: Erre-way 10.10 Rubrika: Ragazzi, c'e Voyager (v. R. Giacobbo) 10.50 Rubrika: A come av-ventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in fa-miglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Show: Quelli che aspettano... 15.40 Show: Quelli che... (v. V. Cabello) 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.30 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik ^ Rai Tre 7.05 Nan.: Wind at my back 7.55 Film: Giungla d'asfalto (krim., ZDA, '50) 9.45 Aktualno: Tgr Speciale Ambiente Italia 12.00 Dnevnik in rubrike 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Dok.: Timbuctu - I viag-gi di Davide 15.05 Film: La ragazza con la valigia (dram., Fr./It., '60) 17.05 Film: Amazing Grace (biogr., VB/ZDA, '06) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob r4k a > Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 7.45 Rubrika: Superpartes 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 11.00 Il cammino di Padre Pio 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp., '55) 16.30 Film: Il corsaro nero (pust., It., '76) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 22.40 Film: Vite strozzate (dram., It., '96) Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Belli dentro 9.40 Film: Amore con in-teressi (kom., ZDA, '93) 11.50 Rubrika: Me-laverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Francesca e Nunziata (kom., It., '02, i. R. Bova) 16.30 Film: Un principe tutto mio (kom., ZDA, '04) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 Rubrika: MixIta-lia 9.55 12.20 Aktualno: Linea verde oriz-zonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes Sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Felipe e Letizia - Dovere e piacere (biogr., Šp., '10) 16.30 Dnevnik 16.35 Amore e perdono (v. F. Frizzi) 18.00 Aktualno: La vita in diretta - Speciale Enzo Tortora 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.30 Nan.: Il caso Enzo Tortora - Dove eravamo rimasti? 23.25 Dnevnik in rubrike 21.30 Film: Un'estate ai Caraibi (kom., It., '09) 23.40 Nan.: Il giudice Mastrangelo O Italia 1 La l s? 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Reportaža: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris ^ Tele 4 stival narečnih popevk, 2. del (pon.) 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Doktor Martin 20.55 Intervju 21.55 Dok. odd.: Zakriti premogovniki Krasa 22.25 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.15 Nan.: Gandža (t Slovenija 2 8.40 Skozi čas (pon.) 8.50 Globus (pon.) 9.20 Lynx magazin (pon.) 9.50 Alpe-Do-nava-Jadran (pon.) 9.30 Zgodbe izza obrazov 10.20 Žogarija 11.05 Festival oktetov Kranj 2012 12.45 Simfoniki RTV Slovenija 13.45 Kom.: Vlomilci delajo poleti 15.10 Dok. odd.: Čudoviti svet pod zemljo - slovenske podzemske jame 17.30 Dok. film: Aleksandrinke 19.05 Športni izziv 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. film: Nacisti v Argentini 20.50 Dok. feljton: Jelica Žu-ža 21.25 Dok. odd.: Berlinska konferenca 1885 - Tekma za Afriko 22.50 Kratki igr. film: Kje si stari? 7.00 Rubrika: Superpartes 7.40 Risanke 10.45 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, Moto3, prenos dirke 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, MotoGp, prenos dirke 15.00 Rubrika: Fuori giri 16.00 Film: Il maggiore Payne (kom., ZDA, '95) 18.00 Nad.: Tutto in famiglia 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Agente Smart - Casino totale (kom., ZDA, '08, i. S. Carell, A. Hathaway) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.20 Nan.: Covert Affairs LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Nan.: New Tricks 11.00 Film: Bullseye! (kom., VB/ZDA, '90) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Da grande (kom., It., '87) 16.05 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Chocolat (kom., ZDA, '00, i. J. Binoche) 23.50 Aktualno: Madama Palazzo 0.25 Omnibus Notte 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Le perle dell'Istria 12.10 Italia Economia e Prometeo 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: Il delta del Po 16.00 Film: Nata libera (pust., VB, '65) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.40 Dok.: Luoghi magici 20.05 Rubrika: Hard Trek 20.30 Dok.: Il portolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Muzikal: Ho salvato l'America 23.15 Film: Inchiesta pericolosa (krim., ZDA, '68) Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 10.25 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.00 Dok. odd.: Navdihnjeni za ljubezen 11.30 Ozare (pon.) 11.35 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del (pon.) 15.00 Film: Na svoji zemlji (voj., Slo., '48, r. F. Štiglic) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Jubilejni fe- pop Pop TV A Kanal A 7.45 Nan.: Moja super sestra 8.15 Film: Diplomat (krim., Avstralija/VB, '09) 10.00 ŠKL, Športni magazin 11.00 Tuning manija svetovni show 2010 11.30 Resn. serija: Fantastična Beekmana 12.00 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, MotoGp, prenos dirke 15.20 Film: Butec in butec 2 - Ko je Harry srečal Lloyda (kom., ZDA, '03) 17.00 Dok.: Posel mojega življenja 18.00 Nan.: Vlomilci 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina, Življenjski stil 20.00 Film: Utemeljeni sum (triler, ZDA, '95) 21.55 Nan.: Bud-va na morski peni 23.00 Film: Sarajevski atentat (voj., Jugoslavija, '69) 23.10 Dok. film: Peter Bossman dobrodošel (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 13.00 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.1515.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Biker Explorer 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2010 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village Folk 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Avtomobilizem 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Marquardo Von Randeck 21.40 K2 - dok. odd. 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Koncert 23.30 Slovenski magazin 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Postojni 16.00120 let TD Bovec 16.50 Ko-melovi prijatelji 17.50 Srečanje brigadirjev v Novi Gorici 201218.30 Naš čas 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Graška gora pije in igra 2012, 2. del 21.45 Rudi Šimac - Brginci 22.45 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.40 Nan.: Grda račka 10.35 Nan.: Castle 11.30 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.30 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.00 Resn. serija: Kuharski mojster 14.00 Film: Hiša na Tari (dram., Irska, '05) 15.55 Serija: Zvit in prebrisan 16.55 Film: Skodrana Suzi (druž., ZDA, '91) 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Hudičevka v Pradi (kom., ZDA, '06, i. M. Streep, A. Hathaway) 22.05 Film: Ameriški predsednik (rom., ZDA, '95, i. M. Douglas) 0.20 Film: Besna reka (dram., ZDA, '98) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 90 let Lelje Rehar Sancin - Slavnost v Narodnem domu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Draga mladih 2012: Okrogla miza ob 100. obletnici rojstva prof. Jožeta Peterlina; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.0017.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet, 12.krog snl: Gorica : Olim-pija in Triglav : Koper; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Nogomet, 12.krog snl: Maribor : Mura; Rudar : Celje in Domžale : Aluminij; 18.10 Košarka: Krka : Szolnok; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos 1. koncerta za vokalni abonma; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Oseba, s katero ste si kar blizu, vas bo v prihodnjem tednu nekoliko razočarala. Poslušajte tudi njeno plat zgodbe in ne postavljajte zidov tam, kjer niso potrebni. Ljubezen: dobro! m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi boste soočeni s projekti, ki bodo zaznamovali vašo nadaljnjo kariero. Namenite jim veliko svojega časa in energije, če je to potrebno, tudi na račun bližjih. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne bodite zadrti v odnosu do prijateljev ter večkrat pokažite svoja čustva. Apatija do življenja vas ne bo pripeljala daleč, sami pa boste čedalje bolj polzeli v krog pesimizma. RAK 22.6.-22.7.: Deležni boste kritik, ki pa jih ne boste najbolje sprejeli. Morda bi lahko bili kdaj bolj samokritični. Vaša samozavest je zelo velika, kar je velika prednost pri opravljanju vaših nalog. M LEV 23.7.-23.8.: V preteklem obdobju ste dosegli veliko, kar se kaže v odličnih rezultatih na delovnem mestu. Pazite se osebe, ki je v vaše življenje prišla pred kratkim in se morda hoče polastiti vaših uspehov. DEVICA 24.8.-22.9.: Želeli si ^^ boste sprememb in novosti, ki bi končale vašo vsakdanjo rutino. Vedite, da lahko sami vplivate na svoje življenje in spremenite potek dogodkov. Denar: srednje. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Z ^ ^ nadrejenim se bosta sprla, saj se ne boste ravnali po njegovih navodilih. Če ste prepričani o svojem prav, mu razložite svoje mnenje in se zav-zemite za skupni kompromis. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaš partner bo morda dobil občutek, da niste popolnoma predani partnerskemu odnosu. Morda je res tako, zato si vzemite nekaj časa in premislite o tem. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše splošno počutje bo v začetku tedna odlično, vendar vas lahko sprememba v sredini tedna vrže iz tira. Ne obremenjujte se z njo, ampak nadaljujte svoje življenje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Med vami in partnerjem lahko izbruhne spor, ki ga ne boste znali takoj urediti. Najbolje bi bilo, da skupaj sprejmeta kompromis. Po sporu bo v obeh vzplamtel ogenj strasti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Še naprej dobro opravljajte delo v službi, saj vas bo v nasprotnem primeru pod drobnogled vzel nadrejeni. Izkažite svojo predanost in potrpežljivo počakajte na rezultate. RIBI 20.2.-20.3.: Na zalogi imate veliko pozitivne energije, ki jo uporabite v odnosih s partnerjem in prijatelji. V zasebnem življenju je pred vami polno uspehov, kar pa na žalost ne velja za službo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 30. septembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Mladika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 22.45 Nan.: The Good Wife 23.30 Dnevnik 23.45 Dok.: Almost true V" Rai Tre 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il caso Enzo Tortora - Dove eravamo rimasti? 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Il comandante Florent - Il piromane (krim., Fr., '98) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 0.00 Film: Jarhead (voj., ZDA, '05, i. J. Gyl-lenhaal, J. Foxx) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 23.40 Film: Mio fra-tello e figlio unico (dram., It., '06) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.30 Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti no-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora West 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resnično-stni show: Pechino Espresso 21.10 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.55 Nan.: Blue bloods 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 23.45 Show: Zelig Off La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commis-sario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Pa-rodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spa-ziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.35 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.30 11.00, 22.30 Dok.: Luoghi magici 7.55 15.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 9.05 Dok.: Borgo Italia 11.30 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 12.15 Variete: Camper magazine - 2012 12.35 Rubrika: Hard Trek 13.05 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pal-lino Summer 2012 14.10 Dok.: Il portola-no 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Altopiano di Asiago 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Un turco napoletano (kom., It., '53) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Io la conoscevo bene (dram., It., '65) (T Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Študent naj bo (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.20 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Evropski TV laboratorij - Zabava v bloku, 1., 2. in 3. del 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.35 Dobro jutro (pon.) 14.15 Med valovi (pon.) 14.40 Dok. odd.: Čudoviti svet pod zemljo - slovenske podzemske jame 15.25 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška (pon.) 16.50 Dok. odd.: Legenda o kristalnih lobanjah 17.40 Prava ideja! 18.10 Dok. serija: To bo moj poklic 18.40 Koroška poje 2012 - 40 let 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Sledovi v nič - dirigent Carlos Kleiber 21.10 Dok. film: Dediščina Evrope - Brassens, pesnik na slabem glasu pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Na trdih tleh 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.15 Risane serije 8.05 Svet 8.35 Nan.: Vlomilci 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.00 18.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle športi 13.05 17.05 Nan.: Številke 14.0016.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.30 Film: Hudičevka v Pradi (kom., ZDA, '06, i. M. Streep, A. Hathaway) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Smrtni udarec (akc., ZDA/Avstralija, '01) 21.55 Film: Rezilo (akc., ZDA, '98) 0.10 Film: Besna reka (dram., ZDA, '98) 22.45 Nan.: Vera: izmišljena pripoved (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 17.15 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda vo-lilcev 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Lynx Koncert 16.00 Vesolje je 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.40 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Ar-tevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 0.40 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Posego-vi prijatelji 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Pro-stovoljstvo - poslanstvo ali nuja? 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 1. oktober -Mednarodni dan starejših; 15.00 Mladival; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 6. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45 Dan 202; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Ko- ledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 S simbiozo v Koper; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evrora-dia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 30. septembra 2012 KULTURA / glasba - Ob začetku nove sezone Godbena društva vabijo mlade v svoje glasbene šole Šolsko leto se je začelo in številni mladi se še odločajo, čemu se bodo ob samem razrednem pouku letos posvečali. Zakaj ne bi bila to glasba? Ob športnih aktivnostih se čedalje več mladih namreč približuje ravno glasbeni dejavnosti. To pa tudi po zaslugi naših god-benih društev, ki so po daljšem premoru spet obudila tradicijo samostojnih glasbenih, pravzaprav godbenih šol (nekaj let so potekale v sodelovanju z Glasbeno matico). »Vsi si namreč prizadevamo, da bi mladim približali godbeno dejavnost in glasbeno kulturo nasploh,« so nam enoglasno potrdili predstavniki naših godbenih društev, ko smo se pred tednom dni pogovarjali ravno o njihovem delovanju in o nastajanju mladinskih sekcij oz. mladinskih orkestrov. »Pred petimi ali morda šestimi leti smo ugotovili, da potrebujemo po-mladek. Naše glasbene šole imajo torej točno določen cilj - gojenca aktivno in polnopravno vključiti v godbo, se pravi v pristno vaško skupnost oz. zdravo družbo, ki otroka bogati in seveda hkrati oddaljuje od nesmiselnega buljenja v televizijski ekran,« so pojasnili. Razvedrilo torej, ki nudi sprostitev, užitek in veselje, pa tudi priložnost pletenja novih prijateljstev. Godba postane nekakšna širša družina, ki je v domačem prostoru zelo aktivna, saj je prisotna res ob vsakršnem dogodku, naj bo to procesija, poroka, spominska svečanost ali pa pogreb. Po posameznih godbenih društvih so torej poskrbeli, da bi medse povabili čim več novih, mladih članov. Nudijo jim individualni pouk tistega inštrumenta, ki jim je najbolj pri srcu, pod mentorstvom diplomiranih glasbenikov seveda. Ko se otrok nauči nekaj glasbenih osnov, ga navadno vključijo v manjši dvo- ali tričlanski sestav, da se preizkusi v skupnem igranju in občasnem nastopanju. Glasbena skupina se nato veča in veča, dokler ne postane pravi mali orkester. Zanje je predviden tudi pouk teorije in taktiranja, na koncu pa še zaključni izpit oz. preverjanje znanja. Seveda velja opozoriti, da poskrbi posamezna godba za nakup partitur in not, pa še inštrument dobi gojenec na posodo za začetno obdobje. Mladi imajo tekom leta številne priložnosti za nastopanje - na božičnicah na primer ali pa ob koncu sezone, ko se predstavijo pred občinstvom in ponosno pokažejo, kaj vsega so se naučili. Nekateri se preizkušajo tudi v zahtevnejšem programu in imajo celo samostojno delovanje. Pro-seška godba prireja že nekaj let maja Festival mladinskih orkestrov Slavko Luk-ša, kjer se ne odru predstavijo sami. Naše godbe pa so res žal nekoliko premalo ovrednotene, saj so mnogi še vedno mnenja, da so njihove glasbene šole manjvredne, a tako ni. Gojencu ponujajo priložnost, da spozna osnove glasbenega inštrumenta, se v njem iz- popolnjuje in svoje znanje stalno nadgrajuje; najbolj nadarjeni pa lahko svoj študij seveda nadaljujejo tudi na kon-servatoriju. Kakovost godb se je tudi zaradi tega vidno izboljšala. Priliv novih, mlajših godbenikov, pa še zdaleč ni samodejen, so nam potožili. Ravno v ta namen prirejajo dneve odprtih vrat za osnovnošolce, v Ricmanjih pa so se pri- bližali celo malčkom iz vrtca - zanje so na primer uvedli skupinske glasbene urice, se pravi uvajanje glasbe skozi igro in na tej osnovi upajo, da bodo postavili na noge tudi mladinski orkester, ki ga sedaj še nimajo. Če se torej še niste odločili, kako bi preživljali popoldneve, lahko izbirate na primer med študijem flavte, tro- bente, klarineta, saksofona ali pozavne pri Godbenem društvu Prosek, God-benem društvu Nabrežina, Godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč, Pihalnemu orkestru Breg, Pihalnem orkestru Ricmanje in Pihalnemu orkestru Kras iz Doberdoba. Kar oglasite se na posameznih sedežih - zelo veseli vas bodo! (sas) Hot Cakes The Darkness Glam, hard rok Wind-Up Records, 2012 - Ocena: 7 Malokdo je mislil, da se bodo člani angleškega benda The Darkness zopet sestali in izdali novo ploščo. Po dolgih, sedmih letih so njihovi oboževalci že obu- pali, a prejšnji mesec je naenkrat zagledal luč tretji glasbeni izdelek Hot Cakes. Številni problemi zaradi katerih se je bend pred leti razdrl so očitno rešeni, pevec in lider zasedbe Justin Hawkins pa je (tako pravi) po dolgem zdravljenju zaradi uživanja težkih mamil spet »med nami«. Bend, doma iz Londona, sestavljajo poleg že omenjenega pevca Justina Hawkinsa še njegov brat, kitarist Daniel Hawkins, basist Frankie Poullain in bobnar Ed Graham. Fantje so zasloveli leta 2003 s prvencem Permission to Land, dve leti kasneje pa je prišel na vrsto album One Way Ticket to Hell ... and Back. Sound benda je, tako rečeno, čist rokenrol, oziroma glam rok. Hawkins in ostali se zgledujejo po skupinah, kot so Queen, Def Leppars, Thin Lizzy, T-Rex, Kiss in to se pozna v skoraj vseh komadih. Po sedmih letih so se člani benda odločili, da ponovno sestavijo zasedbo in avgusta je tako izšla tretja plošča Hot Cakes. Album, ki je izšel s pomočjo glasbene založbe Wind-Up Records, sestavlja enajst pesmi za štirideset minut eksplozivnega rokenrola. Že s prvo Every Inch of You je takoj jasno, da so ostali člani benda zvesti soundu iz prejšnjih plošč. Takoj za njo je na vrsti single Nothing's Gonna Stop Us, ki spominja na legendarno, angleško zasedbo Queen. With a Woman je rokerski komad v AC/DC stilu, Living Each Day Blind pa je prva balada albuma, pri kateri pride do izraza izreden Hawkinsev vokal. Everybody Have a Good Time bo prav gotovo live uspešnica, takoj za njo pa sta še Forbidden Love in hitra Concrete. Na koncu plošče je še metal - priredba uspešnice zasedbe Radiohead Street Spirit (Fade Out) in zaključna Love Is Not the Answer. Prijeten album! literatura Roman Maje Haderlap Angel pozabe v slovenščini Maja Haderlap kroma Prihodnji teden bo znameniti roman koroške Slovenke Maje Haderlap Angel pozabe izšel tudi v slovenskem prevodu. Predstavitev knjige, ki je medtem v nemškem jeziku doživela že šesto naklado, bo 3. oktobra v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) ob 19. uri, 4. oktobra v poročni dvorani Rotovža v Mariboru, 5. oktobra pa v Musilovi hiši v Celovcu. Slovenski prevod uspešnice »Engel des Vergessens« je izšel pri mariborski založbi Litera ob sodelovanju celovške založbe Drava, ki ob sodelovanju Litere in Musilo-vega instituta tudi prireja predstavitev v Celovcu. Roman je v slovenščino prevedel Stefan Vevar, pogovor z avtorico na predstavitvi v Celovcu pa bo vodila Jerneja Je-zernik. Kot je znano, je Maja Hader-lap lansko leto na literarnem natečaju Ingeborg Bachmann v Celovcu prav z romanom »Engel des Vergessens« (Angel pozabe) prejela najprestižnejšo literarno nagrado v nemško govorečem prostoru - nagrado Ingeborg Bachmann. »V njem Maja Haderlap piše o sebi in drugih, o najtežjih in najglobljih stvareh sveta s pripovedo-valsko neizprosnostjo, za pisanje zastavlja svoje življenje. Toda skozi smrtne podobe se prebija tudi vi-talistična duhovitost in nevidna lirična melanholija. Angel spomina ji je dal moč, da premaga angela pozabe.,« je ob izidu romana napisal ugledni slovenski pisatelj, dramatik, publicist in časnikar Drago Jančar. V romanu Maja Haderlap tematizira partizanski boj koroških Slovencev proti nacistični strahovladi. (I.L.) i«-« X\ zmerno i^J*no ¿^oblačno V REME, ZAN IMIV O S TI Nedelja, 30. septembra 2012 oblačno 6 rahel dež a A zmeren üü dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona 27 , središče ^ anticiklona vremenska slika ' C 980 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V naslednjih dneh bodo nad našo deželo še vedno pritekali dokaj vlažni tokovi. Z nedelje na ponedeljek po čutiti vplive fronte, ki se iz Španije pomika proti Poljski. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 Dolžina dneva 11.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 7.20 A Nad srednjo in vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad zahodnim Sredozemljem pa je ciklonsko območje. V višinah doteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.37 najnižje -45 cm, ob 11.03 najvišje 56 cm, ob 17.29 najnižje -50 cm, ob 23.20 najvišje 29 cm. Jutri: ob 4.56 najnižje -35 cm, ob 11.21 najvišje 52 cm, ob 17.58 najnižje -48 cm, ob 23.54 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ........... 19 1000 m ..........16 1500 m ..........11 OC 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v visokogorju 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER o GRADEC 14/17 CELOVEC O 13/17 O 12/17 S. GRADEC CELJE 14/18 o LJUBLJANA 15/19 N. MESTO 14/20 O 13/20 KOČEVJE C i o " ČRNOMELJ REKA 16/25 MARIBOR o 14/18 PTUJ O M. SOBOTA O 15/19 ZAGREB 15/21 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo večji del dneva povečini oblačno, ponekod bi lahko deževalo. Pozno popoldan in proti večeru se bo vreme poslabšalo, začelo bo deževati, padavine bodo zmerne do obilne, ponoči pa se bodo predvsem v nižini in v gorskem svetu pojavljale nevihte. Ob morju bo čez dan pihal ^šibak do zmeren vzhodni veter, zvečer pa jugovzhodnik. Pretežno oblačno bo. Sprva bo rahlo deževalo le ponekod v zahodnih krajih, popoldne pa tudi drugod po Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 24 stopinj C. & TOLMEČ O 11/18 O GRADEC 12/20 & TRBIŽ O 7/15 o 10/14 KRANJSKA G. &L 6<§£ 14/21 O PORDENON ČEDAD O VIDEM O 15/20 ÖÖ CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 12/17 O KRANJ o 11/18 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR 012/22 M. SOBOTA O 13/23 PTUJ O GORICA O ° N. GORICA POSTOJNA 17/21 16/19 pOSTOJNA O 12/17 O LJUBLJANA 12/19 N. MESTO 12/23 O ' ZAGREB 13/24 O PORTOROŽ O 18/21 KOČEVJE -N° - o ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O "V PAZIN O REKA 16/19 ^Zjutraj se bodo pojavljale nevihte z obilnim do močnim dežjem, ki bodo nekoliko blažje v Trstu in v okolici Trbiža. Dopoldan bo sledilo izboljšanje kljub oblačnosti in občasnim šibkejšim deževnim padavinam. Ob morju bo najprej pihal dokaj močen jugov-zhodnik, nato pa jugozahodnik, ki bosta popoldan počasi pojenjala. Zvečer bi se v spodnji nižini lahko pojavila megla. (NAPOVED ZAJUTRI V noči se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo. Ob morju bodo tudi nevihte. V teku dneva bo dež postopno ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. vreme - Dve žrtvi tudi na zahodu Maroka Hude poplave na jugu Španije zahtevale najmanj deset mrtvih Ljudje zgroženo ugotavljajo škodo, ki so jo prizadeli nalivi v mestu Veri v Almerii ansa MADRID - V hudih poplavah na jugu in jugovzhodu Španije je v petek po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, med njimi tudi devetletna deklica. Več sto ljudi iz Andaluzije in Murcie so morali evakuirati, so v petek zvečer poročali španski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. O poplavah in smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Maroka. Poplave so posledica obilnega dežja. Po poročanju časnika El Pais so v Cadizu namerili 200 litrov padavin na kvadratni meter. V Murcii je ponekod padlo 177 litrov dežja na kvadratni meter, v Almerii pa 120 litrov na kvadratni meter. Številni kraji so odrezani od sveta, ponekod pa so reke narasle do štiri metre nad običajno gladino. Zaradi poplav je bil ohromljen cestni in železniški promet, prav tako poročajo o dveh porušenih avtocestnih mostovih. Zaradi poplav pogrešajo še dve osebi. V obmorskem mestu Gandia je medtem pustošil vihar, ki je podrl zabaviščno kolo na tamkajšnjem trgu, pri čemer je bilo poškodovanih 35 ljudi. Po navedbah lokalnih medijev je bilo zabavišče med viharjem zaprto za obiskovalce, tako da so bili med poškodovanimi tamkajšnji delavci, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S poplavami se zadnja dva dni soočajo tudi v regiji Safi na zahodu Maroka, kjer sta življenje izgubili dve ženski in 14-letni fant. Zaradi naraslih voda so morali zapreti avtocesto, ki je povezovala mesto Safi in mesto Essaouira na jugu. Deževje v Maroku v tem obdobju sicer ni običajno. (STA) Muslimanka in mešani razredi BERLIN - Nemško sodišče je v petek zavrnilo prošnjo 12-letne muslimanske deklice, da se ji ne bi bilo treba udeleževati ur plavanja v okviru šolskega učnega načrta, ker se ne počuti udobno ob fantih brez zgornjega dela obleke. Maroška deklica, ki obiskuje šolo v Frankfurtu na jugu Nemčije, se je odločila, da ne bo več obiskovala ur plavanja, saj se je po lastnih navedbah počutila neudobno ob pogledu na fante brez zgornjega dela oblačila ali kopalk. Ker je zato prejemala nižje ocene, je na sodišče vložila prošnjo, da bi bila izvzeta od ur plavanja. Njen odvetnik je na sodišču poudaril, da islamska sveta knjiga Koran dekletom ne dovoljuje, da se razkazujejo fantom, poleg tega pa dekletom prepoveduje kontakt in pogled na fante brez zgornjega dela obleke. Sodišče v mestu Kassel kljub temu prošnji muslimanske deklice ni ugodilo in v sodbi zapisalo, da lahko deklica nosi plavalno obleko, znano pod imenom "burkini", ki pokrije celo telo in jo že uporablja več deklet na njeni šoli. To naj bi po navedbah sodišča zagotavljalo njeno versko svobodo. Sodišče je obenem poudarilo, da se je družina sama odločila živeti v Nemčiji, kjer so mešani plavalni razredi norma, eden od ciljev šolskega sistema pa je spodbujanje integracije in strpnosti. (STA) severna irska - Včeraj v Belfastu Parada protestantov ob 100-letnici sporazuma Po ulicah Belfasta korakalo kakih 30 tisoč ljudi BELFAST - V Belfastu je ob včerajšnji stoti obletnici podpisa ulstrskega sporazuma potekal eden največjih pohodov tamkajšnjih protestantov v zadnjih letih. Na paradi ob obletnici podpisa sporazuma Ulster Covenant, ki je vodil v delitev Irske in oblikovanje Severne Irske kot britanske province leta 1921, se je zbralo kakih 30 tisoč ljudi. Protestantsko prebivalstvo Severne Irske je včeraj obeležilo stoto obletnico sporazuma, ki ga je takrat podpisalo skoraj pol milijona protestantov in se v njem zavezalo za samoobrambo zoper oblast v Du-blinu. S sporazumom so tako postavili temelje za delitev Irske in oblikovanje britanske Severne Irske in katoliške Irske. Na prireditvi zaradi strahu, da bi izbruhnili spopadi med protestanti in tamkajšnjo katoliško manjšino, pa so tamkajšnje varnostne si- le bile na največji operaciji v zadnjih 20 letih, je poročal britanski BBC. Parada je sicer potekala mirno. Protestantski pohodi na Severnem Irskem segajo v 19. stoletje, na njih pa večkrat izbruhnejo spopadi med tamkajšnjima verskima skupnostma. Med protestanti veljajo za izraz njihove enotnosti z Veliko Britanijo, katoliki pa jih imajo za zastraševanje. Iz Belfasta so sicer ta mesec tri noči poročali o spopadih, v katerih je bilo poškodovanih več kot 60 predstavnikov policije. Do nemirov je prišlo, ko so protestanti poskušali zmotiti pohod tamkajšnjih katolikov. V treh desetletjih medverske-ga nasilja je sicer življenje izgubilo okoli 3500 ljudi. Konflikt se je končal z velikonočnim sporazumom leta 1998, še vedno pa prihaja do občasnih nemirov in bombnih napadov. (STA) Čustvena doživetja! gledališče: ' mm GORICA v Umttl4kidinchtpr 4VjIec Mramar UMETNIŠKA SEZONA 2012 / 2013 OfCTOßfR 2012 JANUAR 2013 POnedeifek, 29. t.LAS H A\fi SÄLLT OTKMffieVSfJOwi SU L LE MIE CORDE naurcpajcNwi Mancori :l;Iin ak. kiriraj, Marco tarunn*a(ak. kiLju.bnjonjkL^jibrfK' priciklin^ gftll DHMnico Miiionrtli (Ak. VnJrj/ Pnmuno frB^sa (tlÄvir.mrmoritj.^ljHX Gufnno Riindukmiilwih firnnrtf lahni-(bobni t mikala). AlKnandHü Tnrnfi (nakotfon, M ¿v I i [rubenLa clarino}, wdi'lMii1 i doa^do Ov Angeli* i (HJWiW pfriMiVHlji IJt I Or^tUrfi Arcadciiinj rt trait j t ti fVirdfflflna originalna ugj.itbirrv Valrer Srvilotci pnxluktipi Almx^uIhic Cullurale Via eIH C j t-iki NOVEMBER 2012 i L i i 1 ■ tJil.LmXXJ.Jil.ilJ IJJJllIlliliiEIliEIEiiE t<.li L PGNfDElffK, S. FflOZA KAJ |E RESNICA / COSI E {SE VI PARE) Liliji Pirandril? MkoL I uc karto Vihjiluj riv-ip Michclt Mac- d d limograf Camtela GiarnrnHkt produlocipi Lisoli To^aia. COrnp^im Lu.oilnf-V-ttol. frji^iiiu Bdlu™ 5JiiDAril. PROZA DitlW* NtMILRA MACBETH WillMFtl iUSCflf sc* CluEtfifit F ji [Itriwi. FrcdriJqi*? l vliti rrnMf Andru (V Kom če trtekt i 9- ¿LAM A IN hallt MJftNA Wi WHW OPEN SHOW DAN IELA EZRALOWA DECEMBER 2012 LlLLlllllXiiXii J, JJJJJJJJJJJJiiJ = LELLLLLL VORfli, ]T. r. L Aiu.'l, IN EIA1L1 i) rfiiNA namPtA Campa^ma iorrada AbUjri NETOPIR aprreEa lahann 51 rani* prudul«.":j in PQNEDEttEK, 17. PROZA QttliNt FBEJMKM KRAMER PROTI KRAMERJU pr 0'Afltaiii i"i rt ■. i:: ii .1 r .1 L/j ni'.T L- Plttci in Pedenu Iii i Min inn ri'Mt- fairiikfioiti C-inildi tir 11 ki i^i lii!i4ii«i((l ČE TRTEK 10. ROYAL MONGOLIAN BALLET Vfltr- ttWa p r«l U ki i;.i £ n rem* nn i ČETRTEK J. Ai-H-A iFi eal t r SHREK IL MUSICAL I-■-1 -:I■:.i David L ind lay ~ Alia ire plaits! Irani nt Trior i KÜjl NidOr^jfi pfl Claudio IpicgiKi rjNikcVJH]« i«ii in Spin« (II' (¡l.^lwiii diii.+.ri-.r hi^rarda Iji l'*rJ.i kciidgriiUAriH Lar$oni pi'prava Ixntumuv B'-iii aLu Cuimm Trunfl Mlwi öNikovit« Mflrio AvilHIfl fjiibi'd i/ixi j dni-r^l.iitikim artuntlilüin torek, S. MfiJU DfJirNA PftfMlffrA CYRANO DE BERGERAC idmand Rncand prrvodin pruedba Tamrnann Mattvi Alexandre P^rri*>i In WndlU (jWIM. fcmiliarifr WwA A^iMirtw ¿ürddri. CiiUJW hi n .'i-.1i ifr.'ilr i! i ik Ai.id^inv i i i AlcHindro P rc-i m+i piotl.ikL..! Klnutcilrciin Trn t m d Abiufjii PONEDELJEK 21- ^OIA ŠOLA ZAŽENE IthoHn iL.nli|antka raTlidita Ciovinnipa Ribanji nanlopafu-Er« Rajni. AliLfArnjri. flnLifiin Sl-i|:i. fti^K' i [H> AI m^ti i frf L £1:^:1. r-Crt«, u Viiiru A^adr-ffi Miujrnn Cagpiin». IVf L L pjcina rciiKr M^rca hiiccil us» HHHjnfjMA-MlH kortiumoijrjifinji (ilasbiAn^rf» M^oliru ohlikcvitK i^irlnbi ^indro SLAU pradukcija Trartra tiihik1 lIj Cj četrtek, 3 T. URGE nj)iiul in naboju Alti-Lindm Srrpinniri l*li)t Alrii.jnJnj H-rrK.nnjd.ini if| RitCirJii Kudihlfi FEBRUAR 2073 Četrtek, j. FRANKENSTEIN JUNIOR mtjiilcal Mtl bi ook; 1 p:: hlmu Genr Wtidcrji nanliipj CiampKra Ingribiia ri-Eis*r s^Krie prod(>t£ipCoiiipj(inii dflla (linci* roflek, 1?. pku1a ITI S GALILEO nxirnpaMarc« P^alirt napisala Framcmo Ninalini n MarcD ^aiHini nnnHHIMHMI^ Calle ^ilhkpvi rt i*iifhj,-j njf Oj v a n i i DiMj'tii «Jr-icflcnftinii I■-1 r. PlfVfrif ron^llf avdioGihnidL" Turu pradukciia WiihiHi Si^nuT Jclrfilm llNfORMAOjC Obi inilto CftdaliJie Giurfppo Vtrd i Gorita IL-I. W1 38 JG01 | 0461 33 36 0; iačetek predstav ab i Ü.45 ürrnjne.güf ilrj ,i( rttitro ČE7FrrEK, ?S. CtAiBAlItBftLET DiiELN^ f(ÖKIL/ZIWA PRINCIPALS OF NEW YORK CITV BALLtT ttwwpiiui Oiiw^t BaltMHirt«. (HWnt RoMiri. pnufijkci|i ßiinirlr Opii.ini E nEffcainnu-nE MAREC 2013 iOBOTAj 2- MiQ-Irt QU ES TI FANTASMI Lduardo Qr Filippn lwiä|)l|aCub(Mi h^ru-FVpu. Maria Rouria CkhHk« 'i-'iTn-.Tn'MHi. AtlOikAd liXL -urfic^rilija m kcrirnrmAI&i Tniuri ■¿lx\h.i FrancrsroCiuFre-prEMlukEna Düna Oma. ponfdfjjfif, 11. cvaiqa if, balet STEFANO BOLL A NI DANISH TRIO fttlftnufoHaii. LlflL-1 J«p*r Böililiin kofintw Moml-ii Luid tioh -11 SOSOTAj It 0€lElMA f.KiKi\J2\YA C^mpipiir Kä'i^ - Compiihiai Orbana dr [>4r^4di Riii CORREREA/AGWA TjriT«.irllA:i VthTiiliJijf^h M+THHFI(I POWMliM, 15 PHP7A ART JairvikruHfia pncvE>d AIL-1. ■■ .11' <: I r .1 iL-ru ■ 1.1 ■.■:... 1 - 11... Alru-androtla.b*T. Alcicio Bani. Ci(ji(i Alberti nt>iir ODMfitr» Soinifl pnutijkfija HdEwn riii nr.. C.I■ ipi>;iiEi APRIL 2013 PETEK. 5. NASCOSTO DOVE C'£ PILI LUCE RadHEna, b»na. H-Eramna, mučna mnenja kemika YUpiMhm nasUtpaCiwIc Di? i etrtek 11. CLAiBA 11+BALET DK£AVÜA wt VJEflA DIDO AND AENEAS «iirJt t itjilplh Mtr»rT»i l»lsfin±i potfl JiiHfv 1ibf rEO hahum TaEE VrnicL' BJTL^L* Orihuitrj trudil Fnuf" ViTtfiUCiulü p«ki,jkfflfnö dH f r.nli V(wjli C«ilia in J>.nm 1 Anumui C£trtek, iS. CtA^BAihrB*t£T Fttf (ISA iKiKl U?IVA Ceure Picco BLIND DATE iwnEfrt m ttu'< MAJ 2013 pe tek, 3. DLiaSALKiKlUlWA EARTH WIND & FIRE EXPERIENCE FEATURING AL MCKAY ImnJ I divrtinn (Jliibiinh> m OaClMA CDRICA LefsGo! Gorilla Ji^ VPIS ABONMAJEV o&cetfitka, 20. septembra 2013 vri i toovm asohmajev Vpti ni^ih Jhmirmtv bo poithil pfdi nj r upotc i \ 1 . U kufl a In n ^t ™ i m ¿to doeva pri-v p tJHj-, l- vukifi rwa; VELIKI EHJCODKI Ai JiLdrctir**! Mli PROZA J:- S. iKminln MIT GLASBA iS BALET ABONMA ZAijheh i zvizde, sodobni od 1. DklCt*a dO m -iOsOTbri »IZ 1 ZVIZDE. KLASIČNI od l.Dkict«adoKlLdtrortyi2012 pokgni zauniveflzitetnf 4tudcntl od 1. okneba do 21 iHh^mbfa ]0PT kako inkif se v1pišeio alion.maji Vjfii dlHHIII'-3jrV F^ttj pri OWlll^Ti» CJWJfc«i "CivKrt* vit. Ji' s. tvlk« (-Jiitiikl* J,'i - td. (Milili JHli) t i»r r-f pnri^tidip i lil 11'HV'li^J I J^Binc>d liiHI J-:i /ihlVl AtrtrtUtr Ijhtii |iLiijlrir ^itiN-ji, f tWXDOW jth InilnniM =17 kjf"L 11 "in i^fc. ■ luj^j*™.™ iii LVl I I j - C OmnArdi &HUU BLAGAJNA JE ZAPflTA «- m DO sobote, i novembra 101J tnfm.^.Liti ^i^li;- [.MitJi iv^v^n^m JtMm-ufTHOlu-tiiJ J IHKI+J1, (li^r^hliA M ■ ii-trkniUSi, Jfciifl ll 4- hibn 111 I dLi11 jhiHiiiufrv OO PONEDELJKA,^. NOVEMBRA3012 tn prrt(|hr^i>J -nJi^rtk iKHrtilji^inLnKlF rti.nJ^J CJrlU«j VfT* nJ bHJn, IWJL> ((h wiiimriirti^hikMfr^l 1IW REGIQNE AUTONOM 4 mini v[WEJfA nmm I ON i))].|Oll E tiwtrMI" I t '.4-1 t 1 olsvui risrumio raFRFJU VE^ACM IA V Trstu 170 županov podpisalo listino proti potrati hrane V Barkovljah so predstavili knjigo Ivane Suhadolc Pomorski klub Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu /-6 Primorski dnevnik NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 2012 št. 231 (20.552) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Zdaj ali nikdar več Aljoša Gašperlin Če je padel Berlinski zid, naj pade tudi pregrada, ki ločuje Trst od starega pristanišča. To zahtevajo lokalne uprave, to zahteva velika večina Tržačanov. Naveličani so gledati ruševine, na katerih rastejo veliki interesi majhne, a še vedno dokaj vplivne manjšine s senatorjem Giuliom Camberjem na čelu. Ta zid skušajo zdaj zrušiti mnogi, začenši s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, pobudnikom včerajšnjega sprehoda po tržaškem nabrežju. Njegov namen je bilo zahtevati od italijanske vlade, da premakne prostocarinsko cono in s tem omogoči nove naložbe za preporod starega pristanišča in z njim vsega mesta. Pobude se je udeležilo veliko ljudi, od parlamentarcev do navadnih občanov. Med njimi je bilo seveda mnogo Slovencev; s svojo prisotnostjo so poudarili, da smo neločljiv del širše družbene skupnosti, ki bi mu ovrednotenje starega pristanišča omogočilo prodornejšo vidnost v mestni srenji. Pohod je torej dokazal, da javni upravitelji niso osamljeni. Nedavno smo zapisali, da se o prihodnosti starega pristanišča krešejo mnenja, v ozadju pa brusijo noži. Zdaj je jasno, da je to že hud boj. Cosolini napoveduje, da se bo boril do zadnjega. Ali zdaj ali nikdar več, torej. Podreti je treba simbol zazrtosti v preteklost, za katerega odpravo je po mnenju nekaterih potrebno dovoljenje držav, ki jih ni več. Poudarjati, da je bilo izdano dovoljenje za sprehod, ko pa je bil vhod v staro pristanišče zaklenjen, ne pelje daleč. Razen če kdo upa, da bo staro pristanišče vekomaj zaprto. To je pač interes nekaterih, medtem ko bi bilo njegovo odprtje v korist vseh. Če bo namreč simbol zaprtosti padel, se bo Trst odprl v vse smeri. SLOVENIJA - Včeraj popoldne slavnostno odkritje V Ljubljani spet plošča v čast bazoviškim junakom V Cankarjevem domu prireditev v spomin na tigrovce TRST - Sprehod od Velikega trga do 4. pomola Tržačani zahtevajo korenito preobrazbo starega pristanišča TRST - Več kot tisoč ljudi se je udeležilo sprehoda od Velikega trga do starega pristanišča, ki ga je priredil včeraj tržaški župan Roberto Cosolini. Namen pobude je bilo spodbujati razpravo o tem, ali mo- ra biti staro pristanišče še naprej prostocarinsko območje, ali pa naj postane del mesta in se razvije. Obenem je hotel župan ob priliki prireditve Next seznaniti čim širši krog ljudi na državni in na mednarodni ravni s potencialom mesta. Vhod v staro pristanišče je bil vsekakor zaprt, pa čeprav je Pristaniška oblast trdila, da je izdala ustrezno dovoljenje. Na 4. strani LJUBLJANA - Pred poslopjem Univerze v Ljubljani so včeraj popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo bazoviškim junakom. Obeležje so znova postavili tja, kjer je med letoma 1931 in 1942 stala tabla z identičnim sporočilom, ki so jo odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti. Pobudo za ploščo so dali Slovenska izseljenska matica, društvo TIGR in odbor za proslavo bazoviških žrtev iz Trsta. V Cankarjevem domu je bila sinoči slavnostna akademija posvečena ti-grovcem, na kateri je bil slavnostni govornik slovenski predsednik Danilo Türk. Na 3. strani SKGZ predlaga SSO, naj skupno skličeta slovenske organizacije Na 2. strani SDGZ in FIPE o raznoliki prehrani Na 5. strani Soška cesta vzela mlado življenje Na 9. strani Doberdob izstopil iz tržiškega konzorcija Na 10. strani V Gorici gneča kljub muhastemu vremenu Na 12. strani COuvr® matERASS kakšna usoda nas čaka PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. CAO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 2 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / FINANČNA KRIZA - Predlog Rudija Pavšiča SKGZ in SSO naj prevzameta odgovornost za sklic organizacij Slovenija napoveduje 10-odstotno nižanje prispevkov Slovencem v Italiji TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza ocenjuje, da je vladno omizje za reševanje odprtih vprašanj naše skupnosti, ki se je umestilo prejšnji ponedeljek v Rimu, pomemben člen istitu-cionalnega povezovanja med italijansko vlado in slovensko narodno skupnostjo ter z Deželo FJK. Podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto je posebej izpostavil, da ustanovitev omizja odraža skrb, ki jo vlada ima do slovenske manjšine, v želji, da se primerno in čim hitreje rešujejo nekatera vprašanja, ki so vezana na izvajanje zaščitnega zakona. SKGZ v izjavi za tisk meni, da morajo slovenski predstavniki omizja izkazati čim bolj enotne poglede in skupaj predlagati rešitve, kot sta to storila predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora na umestit-veni seji omizja. To je pomembno jamstvo za učinkovitost vladnega sestava, ob dejstvu, da so pozitiven pristop pokazali tudi vsi ostali udeleženci omizja, v prvi vrsti sam predsednik Ruperto in tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. SKGZ se želi zahvaliti vsem, ki so se tako v Italiji kot v Sloveniji zavzeli za ustanovitev vladnega omizja, vključno članom skupnega manjšinskega zastopstva. V takšnem vzdušju moramo nadaljevati delo, saj v se bo omizje v kratkem ponovno sestalo, da bi preučilo odprta vprašanja, vezana na slovensko šolstvo ter na olajšano zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu. Na zadnji seji deželnega vodstva SKGZ je predsednik Rudi Pavšič orisal kritično finančno stanje organizacij in ustanov, ki so postale prve žrtve zamud pri izplačilih prispevkov in napovedanih rezov. Tudi na vladnem omizju je prišla do izraza določena negotovost tako v časovnih rokih pri izplačevanju finančnih prispevkov, kot tudi glede višine sredstev, ki naj bi bila namenjena manjšinskim organizacijam. Če sta 2,8 milijona evrov že na poti, je usoda preostalih 2,5 milijonov evrov popolnoma neznana. Konec septembra torej še ne vemo, kdaj in kolikšen delež potrebnih in po zakonu zapisanih sredstvev bo- MANJŠINA - Zaradi finančne stiske ZSKD je že črtala nekatere pobude OPČINE - Deželni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev je na svoji prvi seji v novi sezoni najprej ocenil dejavnost in prireditve v poletnem obdobju, o čemer je uvodoma poročal predsednik Igor Tuta. Tudi letos je zelo uspešno potekal tečaj za mlade godbenike Intercampus, na Gradini v Doberdobu se je v drugi polovici avgusta odvijala 42. mednarodna likovna kolonija za mladino, ki so se je letos prvič udeležili tudi mladi iz slovenske manjšine na Hrvaškem in teden kasneje se je odvijala na Livku Mala ustvarjalna akademija za otroke včlanjenih društev. Poleg tega so tudi letos potekali v goriškem Ljudskem vrtu dnevi Kapljice kulture s sodelovanjem umetnikov z obeh strani nekdanje meje. Na Proseku pa so mladi člani tržaškega odbora Zveze v začetku septembra priredili zanimiv večer na temo Kultura zate. Ocena vseh teh prireditev in dogodkov je po predsednikovem prepričanju pozitivna in kaže, da se pri svojem delu Zveza posveča predvsem mladim in najmlajšim. Glavna točka na dnevnem redu zasedanja v Prosvetnem domu na Opčinah pa je bila razprava o sedanjem zaskrbljujočem trenutku zaradi nejasnosti glede javnih prispevkov, brez katerih neprofit-na organizacija, kot je Zveza, ne more redno delovati. Blagajnik Aleksander Coret-ti je podrobno poročal in predstavil finančno stanje v prvi polovici letošnjega leta. Za vse delovanje od organizacijskih stroškov do pomoči včlanjenim društvom in do lastnih prireditev so se v Zvezi točno držali proračuna za letošnje leto, vendar računi kažejo določen deficit, ker so prispevki iz javnih sredstev nižji od predvidenih. K temu je treba dodati, da tudi obljubljeni prispevki še niso bili nakazani, zato se resno postavlja vprašanje, kako bo lahko Zveza brez posojil izplačevala svoje obveznosti do konca leta, je poudaril blagajnik organizacije Coretti. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo odpadle v tem zadnjem obdobju letošnjega leta nekatere pobude in prireditve, ki so bile že načrtovane. Predvsem bo treba prenesti na prihodnje leto seminar o slovenskem jeziku, ki je bil napovedan za me- TUristična kmetija pri TAVČARJEVIH Particija Petrovčič Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo) Prodaja lastnega vina urnik: sobota, nedelja VABLJENI! od 12. ure dalje hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054 Rudi Pavšič do dobile pomembne manjšinske organizacije in ustanove. Vladno omizje je obenem pokazalo, da je za zamude kriva pomanjkljiva komunikacija med pristojnimi vladnimi službami in deželno upravo, kar bo treba čim prej premostiti. Pri SKGZ obstaja občutek, da se vsi ne zavedajo v zadostni meri, kakšno je realno stanje v manjšinskih organizacijah in ustanovah. Tudi Republika Slove- nija napoveduje 10-odstotno nižanje prispevkov, zato je zaskrbljenost popolnoma upravičena. SKGZ ocenjuje, da bi bilo tudi znotraj manjšine potrebno konkretnejše dogovarjanje, uskladitev pogledov in sprejetje primernih protikriz-nih ukrepov. V tem smislu SKGZ predlaga, naj si krovni organizaciji prevzameta odgovornost za sklic koordinacije vseh pomembnejših organizacij in ustanov, ki je svojčas že delovala, da se skupaj preuči nastalo stanje. Obenem predlaga, naj se ponovno aktivira 6-članska delovna komisija SKGZ-SSO in naj nadaljuje z delom, tako kot je bilo dogovorjeno pred več kot enim letom. V tem smislu je Pav-šič že pisal predsedniku SSO Dragu Što-ki.Ocene Slovenske kulturno gospodarske zveze o zaskrbljujočem finančnem položaju v številnih organizacijah izhajajo iz neposrednih srečanj z njimi in skupne skrbi, da se problemi rešujejo. S podrobnejšo informacijo o teh srečanjih bo SKGZ seznanila javnost v naslednjih dneh. Predsednik ZSKD Igor Tuta sec oktober. To je prvi zaskrbljujoč podatek, ki kaže, da bo zaradi finančnih težav trpelo tudi kulturno in izobraževalno poslanstvo Zveze kulturnih društev, je zaskrbljeno naglasil predsednik Tuta. Prav tako pa se že zdaj postavlja vprašanje, kako nastaviti proračun stroškov za prihodnje leto. K letošnjim že tako in tako nižjim dokladam bo treba prišteti za prihodnje leto napovedano znižanje prispevkov iz Italije za okrog 20 odstotkov in iz Slovenije za približno 10 odstotkov. Že iz tega je razvidno, da prihodnje leto Zveza žal ne bo mogla nuditi svojim članicam istih uslug kot do zdaj in se bo treba odpovedati nekaterim pomembnim prireditvam. Deželni odbor je zato poveril delovni skupini, da v oktobru izdela podroben in možen predlog nižanja izdatkov, na podlagi katerega se bodo na prihodnji seji odločali, kje in kako bo treba prihodnje leto izvesti nujne pro-računsko-finančne reze pri delovanju naše največje kulturne organizacije. Slovensko stalno I | |*V V | vv gledališče obvešča, da ponovitev dramske kronike Dušana Jelinčiča Kobarid predvidena za danes ob 14.30 na Nanosu zaradi neugodnih vremenskih napovedi odpade. SLOVENIJA - Diplomacija Janezu Janši v ZDA nagrada za inovacije LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na vrhu o inovacijah in podjetništvu, ki je potekal v Bostonu (ZDA) od 26. do 28. septembra, dobil nagrado za inovacije na področju diplomacije. V imenu premiera, ki je bil te dni v New Yorku na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, je nagrado prevzel veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn. Vrh o inovacijah in podjetništvu (World Summit on Innovation and Entrepreneurship) je namenjen inovatorjem, podjetnikom in politikom, ki si prizadevajo za spodbuditev gospodarskega sodelovanja in inovacij na področju energije, kulture, izobraževanja, zdravstva in v politiki. Vrha se je udeležilo več kot 1000 inovatorjev in podjetnikov iz 50 različnih držav. Vsako leto na vrhu podelijo nagrado posameznikom, katerih inovativne rešitve prispevajo k preoblikovanju gospodarske, socialne in okoljske blaginje. Letos jo je za inovacije na področju diplomacije dobil tudi Janša zaradi svoje vloge pri osamosvajanju Slovenije in svojih prizadevanj za vzpostavitev demokratične države in družbe. V preteklosti so nagrado, ki jo na pobudo Združenih narodov podeljujejo od leta 2008, med drugim prejeli Bill Gates, Stephen Hawking, Desmond M. Tutu in finska predsednica Tarja Halonen. Med udeleženci vrha je bil letos tudi predstavnik slovenskega proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel, ki je sodeloval v panelu o zelenih rešitvah v letalstvu (Greening the Future of Electric Aviation). (STA) SLOVENIJA Dnevnik: Za polom v Mariboru kriv nadškof Stres LJUBLJANA - Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofi-je, je sprejel škof Anton Stres, poroča včerajšnji Dnevnik, ki se sklicuje na dokumente, pridobljene od »dobro obveščenih mariborskih virov«. Ti dokazujejo, da za mariborsko afero nista odgovorna samo (nad)škofijska gospodarska uprava oz. Mirko Kraševec in upokojeni nadškof Franc Kramberger. Poleg njiju ali celo bolj od njiju so poleg vrste laičnih finančnih izvedencev za sprejemanje škodljivih odločitev po navedbah Dnevnika odgovorni: sedanji ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je sooblikoval in podpisal večino najbolj škodljivih odločitev in strategij, sedanji mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, sedanji mursko-soboški škof Peter Štumpf, sedanji celjski škof Stanko Lipovšek, vodja (ned)ško-fijske pisarne Janez Lesnika, prelat in kanonik Franc Zdolšek, kanonik Jože Go-ličnik in v manjši meri še nekatere druge posvečene osebe. Sedanji ljubljanski nadškof Stres je bil za mariborskega pomožnega škofa imenovan leta 2000. V tej vlogi je do leta 2006, ko je bil imenovan za celjskega škofa, sodeloval pri vseh ključnih odločitvah v okviru škofijskega gospodarskega sveta (ŠGS). Kot piše časnik, je Stres podatkih z različnih strani ta pomemben organ s svojo avtoriteto obvladoval. Do leta 2004 je postavljal svoje, večinoma laiške kadre za finančno vodenje, z nasveti mu je pomagal tudi škof Turn-šek. Kot kažejo dostopni podatki, je Stres po navedbah Dnevnika popolnoma obvladoval finančne posle in naložbe, kar je vodilo v finančni polom mariborske nadškofije. Za najbolj usodno se izkazala odločitev, da škofija vloži denar v delnice Zvona Ena in da se ga prevzame, piše Dnevnik. Ob tem dodaja, da naj bi prav za to odločitvijo, ki je »temeljni vzvod finančnega poloma in je bila sprejeta na pobudo in po naročilu ŠGS (od 2001 je nastopal kot nekakšen nadzorni svet), kot glavni stal Anton Stres«. Dnevnikovi dokumentirani podatki med drugim kažejo, da je zapisnike sej podpisoval prav on in ne škof Kramber-ger. Cerkveni molk glede osebne odgovornosti vpletenih v mariborski finančni škandal je nedopusten, a razumljiv, ker je pri ključnih odločitvah, ki so se izkazale za napačne, po navedbah časnika sodeloval sam vrh Cerkve. Po pisanju časnika naj bi Mirko Krašovec kot ekonom v tej aferi odigral vlogo grešnega kozla. SSG - Jutri predstavitev programa v Kulturnem domu v Trstu Predogled podobe jubilejne sezone našega gledališča p . StagionE s^bnnamciti ani^/^urt t t \\ < ti ti ALI if t tto fcriiiurj um Militi 4 A i ™ uo. TRST - Predsednica Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik, umetniški vodja Diana Ko-loini in njen pomočnik Danijel Malalan bodo kmalu razkrili vsebine letošnjega abonmajskega programa slovenskega gledališča v Trstu. Tiskovna konferenca, ki bo jutri, 1. oktobra, ob 10.30 v Mali dvorani Kulturnega doma, bo letos odprtega zna- čaja, zato so poleg novinarjev in avtoritet vabljeni tudi vsi zainteresirani, ki želijo poslušati v živo prvo predstavitev bogate ponudbe 2012/13. »110 s pohvalo« bo moto letošnje sezone, s katerim bo SSG opozorilo na pomembno, 110. obletnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu. Igralci in osebje gledališča vabijo torej vse obiskovalce, da se z njimi, »z gala obleko« udeležijo dogodkov v novi sezoni. Svečano priložnost prikazuje tudi uradna podoba gledališča, ki bo spremljala jubilejno sezono in si jo je zamislil in izdelal grafik Andrej Pisani (Sintesi). Ansambel se je za gornjo podobo postavil pred objektiv fotografinje Agnese Divo, za styling pa sta poskrbela Luca Pozzuolo & Emanuele Bo-nutti (BelleetBeauParfumerie). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. septembra 2012 3 slovenija - Odkrili so jo včeraj popoldne pred Univerzo Sredi Ljubljane spet plošča v spomin na bazoviške junake Obeležje znova tam, kjer je nekoč stala tabla, ki so jo odstranili in uničili italijanski okupatorji LJUBLJANA - Pred poslopjem Univerze v Ljubljani so včeraj popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo bazoviškim junakom. Obeležje so znova postavili tja, kjer je med letoma 1931 in 1942 stala tabla z identičnim sporočilom, ki so jo odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti. Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v nagovoru ob odkritju spominske plošče opozoril, da lahko v preteklosti razpoznamo sporočila, ki imajo pomen danes in zdaj. »Nekatera združujejo, druga razdvajajo, nekatera bodrijo, druga težijo. Od nas je odvisno, katera izberemo za proslavljanje, katera za trezno analizo in kultivirano razpravo in katera za prepiranje,« je dejal minister in spomnil, da se je ob padcu štirih mladih fantov pod streli krvnikov fašistične diktature 6. septembra 1930 na kraški gmajni v Bazovici pri Trstu ves slovenski narod združil v obsodbi in protestu. Spominska plošča je po Turko-vih besedah na tem mestu vse od leta 1931 pričala o trpljenju, ki ga je del slovenskega naroda doživljal pod fašizmom. Nič nenavadnega torej ni bilo, da so jo italijanski okupatorji po zasedbi Slovenije odstranili, a nenavadno je - tako minister - da jo ponovno postavljamo šele danes, 67 let po koncu druge svetovne vojne. Pobudo za ponovno postavitev obeležja so dali Slovenska izseljenska matica, društvo TIGR in odbor za proslavo bazoviških junakov iz Trsta. Nova plošča stoji na istem mestu kot original, enaka je tudi njena vsebina, izdelana pa je po načrtih Vladimirja Odkritje plošče v spomin na bazoviške junake pred sedežem Univerze v Ljubljani sta Pezdirca. Obeležje predstavlja valove, ki ponazarjajo, da je vse v stalnem prihajanju in odhajanju. Ploščo sta odkrila predsednik društva TIGR Marjan Bevk in predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor. Govorili so tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic, rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik in glavni tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj. Vnovična postavitev plošče sodi v sklop rodoljubnih dnevov tajne antifašistične organizacije TIGR, ki so se v slovenskem glavnem mestu začeli v petek. Prireditve so se sklenile sinoči s slavnostno akademijo ob 85. obletnici ustanovitve protifašističnega gibanja Tigr in ob 100-letnici rojstva primorskega aktivista Ferda Kravanje - Petra Skalarja. Türk: TIGR presegel ideološka razhajanja Slavnostni govornik v Cankarjevem domu je bil predsednik Re- publike Slovenije Danilo Türk, ki je pozval k prijateljstvu in dobremu sosedstvu. »Dogodki teh dni bodo prispevali k utrjevanju naše domovinske zavesti in domoljubja,« je prepričan Türk. TIGR je bila prva protifašistična organizacija v Evropi. »Tigrov-ci so se borili za boljši svet. Danes se nam za ta cilj ni treba boriti z orožjem. Boriti se moramo z znanjem, s pametjo in samozavestjo,« je pozval slovenski predsednik. Po Türkovih besedah danes potrebujemo predvsem modrost, odločnost in pogum. »Pogum sprejeti odločitve, gojiti prijateljstvo in dobro sosedstvo ter uveljaviti se v Evropi kot eden uglednih, modrih in dostojanstvenih narodov. V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo izkazati to sposobnost,« je dejal. Ravno na primeru organizacije TIGR se je po njegovih besedah potrdilo, da je možno preseči ideološka razhajanja in različne poglede na zgodovino. Temelji organizacije so bili postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev na Nanosu sredi septembra 1927. V naslednjih desetih letih je TIGR organiziral mrežo zaupnikov z različnimi nalogami, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, do protifašističnega delovanja in oboroženih spopadov. Že pred prvo svetovno vojno so nastale nekatere obrambne organizacije primorskih Slovencev, po prvi svetovni vojni pa se je odpor proti fašizmu pokazal kot odpor, ki ima široko ljudsko podporo. Odločitev za oborožen upor proti nacizmu in fašizmu po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je predsednik označil za pravo. »Slovenski narod je prvič v zgodovini izkazal visoko stopnjo poguma ter politične zrelosti in je bil zato ob koncu velike morije na strani zmagovalcev,« je spomnil še Türk. Na prireditvi (na njej je govoril tudi predsednik društva TIGR Marjan Bevk) so tudi podelili priznanja organizacije, ki neguje ideale tigrov-cev. (STA) rim - Predstavitev mariborske pobude Kulturna prestolnica pomembna za razpoznavnost Slovenije RIM - Veleposlaništvo Republike Slovenije je organiziralo predstavitev Evropske kulturne prestolnice (EPK) Maribor 2012. V uvodnem govoru je goste pozdravil veleposlanik Iztok Mirošič, skupaj z direktorjem predstavništva Evropske komisije v Rimu Luciom Battistottijem ter s predstavnikom župana občine Rim Federicom Rocca. Veleposlanik Mi-rošič je poudaril pomen kulturnih projektov za gospodarsko in turistično rast kakor tudi krepitev kulturnih izmenjav v Evropi. Predstavitev Maribora sta imela Mitja Čander, programski direktor EPK Maribor in Nataša Kos, namestnica programskega direktorja EPK Maribor, ki sta orisala pretekli in prihodnji kulturni program. Dogodek je bil odlična priložnost za turistično promocijo Slovenije, zato je pri predstavitvi sodeloval tudi Gorazd Skrt, direktor predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu, ki je navedel številne razloge za obisk Slovenije. Na predstavitvi je spregovoril tudi Sašo Jurcer, producent predstave Medejin krik, ki je bila na ogled v rimskem gledališču Vascello. Poleg same predstavitve Maribora so govorniki izpostavili poziti- vno vlogo evropske kulturne prestolnice za promocijo turizma in gospodarstva v širši regiji - v Mariboru in njenih partnerskih mestih. Evropska kulturna prestolnica predstavlja odlično priložnost, da se poveča prepoznavnost mesta ter da se vzpostavijo trajni mednarodni stiki med kulturnimi inštitucijami in umetniki. Dogodek je veleposlaništvo organiziralo tudi s pomočjo predstavništva Evropske komisije v Rimu in sicer v njihovih prostorih v najstrožjem centru Rima. Pokroviteljstvo je dala tudi mestna občina Rim, ki je dogodek podprla in promovirala. INFORMACIJE: pon. - pet. 10.15-13.00/15.30-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstr., tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola ima pooblastilo ■ MD 19.11.1983 - ¡tal. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) TRST Nedelja, B0. septembra 2012 l JB—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu STARO PRISTANIŠČE - Tržaški župan Roberto Cosolini na čelu večtisočglave množice zahteval njegovo odprtje Pohod za razvoj starega pristanišča Vstop pa je bil kljub vsemu prepovedan Cosolini: To je boj za prihodnost mesta in za mlade - Blažina: Prostocarinsko cono je treba premakniti - Monassi: Dovoljenje smo izdali To je boj za prihodnost pristanišča, to je boj za prihodnost mesta, to je boj za prihodnost mladih. Zmagovalec bo nazadnje vsekakor Trst, pa čeprav bodo za to potrebni še dodatni sprehodi in dodatno delo v Rimu. To je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini med svojim govorom po sprehodu od Velikega trga do 4. pomola, katerega namen je bilo v okviru prireditve Next seznaniti čim širši krog ljudi na državni in na mednarodni ravni s potencialom mesta in starega pristanišča. Pristaniške dejavnosti v starem pristanišču niso namreč več mogoče, je dodal Cosolini, in mora to območje postati del mesta, na njem in do Barkovelj pa se morajo razviti najrazličnejše dejavnosti. To je namreč prihodnost Trsta in zato ni mogoče izgubiti te priložnosti. Tu so potrebni vlagatelji, tu so potrebne investicije, tu je potreben razvoj, ki bo prinesel rast in blaginjo. Zato je nujno čim prej premakniti prostocarinsko cono in tako omogočiti podjetnikom, da vlagajo v staro pristanišče, je poudaril župan in zavrnil vsak namig, da bi lahko prišlo do gradbenih špekulacij. Sprehoda na tržaškem nabrežju se je včeraj udeležilo več kot tisoč ljudi, kot nam je to potrdila tudi politična policija Digos, po nekaterih ocenah pa je bilo kar dva do tri tisoč udeležencev. Simbolične pobude so se udeležili posamezni Tržačani, družine, predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij, med njimi pa so bili tudi mnogi Slovenci, ki so dokazali, da so pomemben in neločljiv del širše skupnosti. Na čelu dolgega sprevoda so bili ob županu med ostalimi senatorka Tamara Blažina, poslanci Et-tore Rosato, Roberto Antonione in Roberto Menia, evropska poslanka Debora Ser-racchiani, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ter nekateri občinski odborniki tržaške in drugih okoliških občin. Blažinova nam je še pred sprehodom povedala, da je treba prostocarinsko cono premakniti, ker bo tako Trst končno na ravni drugih mest, v katerih so že opravili podobne operacije. Antonione je dodal, da je skrajni čas, da se podre ta zid, zaradi katerega je mesto že izgubilo zavarovalnico Generali in tematski expo. Kar pa je bilo morda še najbolj pomembno, je bil topel odziv občanov (med njimi je bil tudi marsikateri »desničar«), ki so podprli pobudo in se podali od Velikega trga do 4. pomola, kjer pa je bil vhod v staro pristanišče zaprt. Mesto je skratka dokazalo, da zahteva odprtje starega pristanišča in njegovo obnovo. Nekateri pa so dokazali, da tega nočejo. Če so člani združenja Trieste Libera demonstrirali, češ da se ne sme nihče dotakniti prostocarinske cone, so drugi poskrbeli, da je bil vhod v staro pristanišče po 30 letih še vedno zaklenjen. To je za mikrofonom poudaril tudi Cosolini. Dejal je, da je Pristaniška oblast še v petek zvečer po mrzličnih pogajanjih zagotovila, da bo izdala ustrezno dovoljenje. Toda v petek zvečer je prišlo do »čudnega« požara v starem pristanišču, informacije glede dovoljenja pa so postale včeraj dopoldne »meglene«, je dejal župan. Vstop v staro pristanišče, ki naj bi vsaj zagotovljen za parlamentarce, župane in novinarje, je bil dejansko onemogočen. Sicer je Pristaniška oblast včeraj popoldne v tiskovni noti zavrnila vsak kritičen namig. Iz urada predsednice Marine Monassi so sporočili sledeče: da so skušali v petek ves dan stopiti v stik z občinsko upravo, da bi posredovali dovoljenje za vstop v staro pristanišče; da je bilo dovoljenje včeraj ves dan »veljavno«; da so v noči na soboto hekerji napadli spletno stran, ki jo je Pristaniška oblast odprla na socialni mreži facebook in skušali prevzeti nekaj informacij. Cosolini je sinoči v tiskovni noti ugotovil, da Pristaniška oblast očitno ne razpolaga s telefonskimi številkami, številkami faksov in z naslovi elektronske pošte, ki jih uporablja tržaška občinska uprava, saj niso na županstvu prejeli nobenega dovoljenja. Že res, da je prišlo do nekaterih stikov in da je Pristaniška oblast izrazila dvome glede odprtja vhoda na 4. pomolu, je dodal župan, toda pogajanja so se tudi prekinila brez dokončne odločitve. Resnici na ljubo je težko razumeti, da predsedstvo odredi odprtje vhoda, vhod pa ostane zaprt. Dejstvo je, da to predstavlja zmago, je poudaril župan. Pomen zaprtega vhoda je v tem, da so sprehod in sorodne pobude potrebni in da je torej nujno vztrajati po tej poti. Za sprehod v starem pristanišču pa bodo še druge priložnosti. Temeljna je vsekakor jasnost glede starega pristanišča, se pravi, ali mora to biti še naprej prostocarinsko območje ali ne, je poudaril Cosolini, ker potrebujejo vlagatelji jamstva glede prihodnosti. Njegova preobrazba bo prispevala k razvoju mesta in tudi novega pristanišča, je še dodal župan. Kdor se je udeležil včerajšnje pobude, je namreč prijatelj, in ne sovražnik pristanišča, meni Cosolini. Pravi sovražnik je tisti, ki nasprotuje in se upira obnovi starega pristanišča, pri tem pa se zateka k mirovni pogodbi iz leta 1947. Aljoša Gašperlin Vstop v staro pristanišče je bil preprečen Spodaj: prihod župana Cosolinija in udeležencev sprehoda na prag starega pristanišča kroma, OBČINA TRST - Priznanje kopališki mojstrici Rešila je plavalca V začetku avgusta je v kopališču povlekla iz vode nezavestnega moškega V občinskem kopališču Alla Lanterna se je 3. avgusta brez pomisleka pognala v vodo, ko je opazila, da je priletnega kopalca med plavanjem obšla slabost. Moškega je rešila iz vode, ga povlekla na kopno in mu tako rešila življenje. Včeraj se je tržaški občinski odbornik za šport Emiliano Edera v imenu občinske uprave zahvalil »rešiteljici«, Gabrieli Friede, ter ji podelil plaketo s priznanjem za njeno humanitarno gesto. Z dekletom, pomočnico kopališkega mojstra, so se sprejema v tržaški palači udeležili tui ostali člani »kopališke družine« Pedocina, kot pravijo Tržačani kopališču Alla Lanterna, in sicer odgovorni Eugenio Bartoluccio, kopališki mojstri Antonio, Simone in Massimo, blagajničarja Mauro in Franco in natakarja Mirjana in Sandro. Gabriela Friede je po rodu iz Vi- Gabriela Friede cenze, štiri leta živi v Trstu, kjer študira biologijo. »Ko sem v vodi opazila moškega, ki je imel glavo pod vodo. Takoj sem skočila v vodo, splavala do njega, ga obrnila in povlekla na kopno, kjer so mi kolegi pomagali pri prvi pomoči,« se je včeraj pogumno dekle spomnilo avgustovskega dogodka. ČRNA KRONIKA - V prejšnjih dneh na nekdanjem mejnem prehodu na Fernetičih Okrepljen nadzor obmejne policije Izsledili Romuna, ki se je - kljub izgonu - vrnil v Italijo - Drugemu romunskemu državljanu zasegli vozilo Obmejna policija je v zadnjih dneh okrepila nadzor na območju ob nekdanji meji. Preventivna akcija je bila uspešna, saj je policijska izvidnica v torek na Fernetičih aretirala 26-letne-ga romunskega državljana B.M-ja. Maja 2010 je tožilstvo iz Siene izdalo zanj zaporni nalog zaradi številnih tatvin, ki naj bi jih opravil v trgovinah v različnih krajih v Srednji Italiji. Moški se je nahajal na avtobusu, ki je prihajal iz Španije in je bil namenjen preko nekdanjega mejnega prehoda na Fer-netičih v Romunijo. Med pregledom potnikov so policisti odkrili, da ima Romun odprte račune z italijansko pravico in so ga aretirali. Prepeljali so ga v zapor v Ul. Coroneo, kjer je na razpolago italijanskim sodnim oblastem. Nekaj dni prej pa so agenti obmejne policije vedno na Fernetičih ustavili romunskega državljana (I.C., 26 let), ki se je pripeljal iz Slovenije v dostavnem vozilu renault traffic. Med pregledom so policisti ugotovili, da so bili dokumenti vozila ponarejeni (izdale naj bi jih bolgarske oblasti ...). Policisti so vozilo in dokumente zasegli, romunskega državljana pa prijavili sodstvu zaradi prekupčevanja in poneverbe dokumentov. Agenti obmejne policije so nadalje aretirali 29-letnega albanskega državljana B.E.-ja. Moški je imel opravka z italijansko pravico, obsojen je bil na zaporno kazen, potem ko jo je prestal, mu je prefekt iz Ancone izdal nalog o izgoni iz države. Ker se je vrnil, so ga policisti ustavili in odpeljali v zapor v Ul. Coroneo. Tatvina v stanovanju V petek popoldne so neznanci izkoristili odsotnost stanovalcev in vlomili v stanovanje v šestem nadstropju poslopja na Trgu Puecher. Dodobra so prebrskali spalnico in odnesli zlato verižico in nekaj drugih dragocenosti. Policisti so uvedli preiskavo, posegli pa so tudi forenziki. Izvidnica obmejne policije na Fernetičih / ŠPORT Nedelja, 30. septembra 2012 5 TRIESTE NEXT - V okviru festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Več kot 170 županov skupno proti potrati hrane Iz italijanskega sevezorahoda in Slovenije so podpisali ustrezno listino Evropski festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next je včeraj požel prvi veliki uspeh: več kot 170 županov iz italijanskega severozahoda, iz bližnje Slovenije, pa tudi iz bolj oddaljenih italijanskih občin, kot je na primer Neapelj, je podpisalo Listino o nični potrati hrane. S podpisom listine so občine pristopile k prvemu dnevu proti potrati, ki jo je priredil Last minute market. Pobudo za podpis listine o nični potrati so dali tržaški župan Roberto Cosolini in predsednika dežel Furlani-je-Julijske krajine in Veneta Renzo Ton-do in Luca Zaia, med prvimi podpisniki dokumenta pa so bili tudi župani iz Gorice Ettore Romoli, iz Nove Gorice Matej Arčon, iz Pordenona Claudio Pe-drotti in iz Škocjana Silvia Caruso. Listina o nični potrati povzema deset točk, ki jih je bil januarja letos evropski parlament zapisal v resolucijo o prijemih za preprečevanje potrate hrane. V njej je uvodoma ugotovljeno, da ostaja na svetu neizkoriščena ali zavržena tretjina vse proizvedene hrane. Z njo bi lahko za eno leto nasitili polovico vsega svetovnega prebivalstva, to je več kot 3 milijarde in pol ljudi. Tako stanje postaja vse bolj nevzdržno, zato si je evropski parlament zadal cilj znižanja te potrate, pri tej akciji pa mora sodelovati čim več ljudi in predvsem krajevnih uprav, sicer je zapisana propadu. Evropski parlament si je zadal za cilj znižanje potrate hrane za 50 odstotkov do leta 2025. Civilna družba lahko odločilno pripomore k spremembi navad prehrane, je poudaril ustanovitelj in predsednik združenja Last Minute Market Andrea Segre. Lahko spodbudi krajevne uprave, naj se zavzamejo za zdravo hrano, predvsem pa za zajezitev potrate hrane. Srečanja, ki ga je povezoval znani radijski voditelj Massimo Cirri, so se udeležili tudi evroparlamentarci Salva-tore Caronna, Elisabetta Gardini, Gian-carlo Scotta in Debora Serracchiani. Cirri je že dan prej posvetil dobršen del znane radijske oddaje Caterpillar prav prvemu evropskemu festivalu inovacije in znanstvenega raziskovanja, še posebej pa se je zaustavil ob podpisu listine o potrati hrane. Direktor festivala Trieste Next Fi-liberto Zovico pa je poudaril, da je srečanje več kot stotih upraviteljev, ki se zavzemajo za zajezitev potrate hrane, pomemben signal, ki ga daje italijanski severozahod vsej državi. Listino o potrati hrane so med drugim podpisali tudi (z leve) devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese, zgoniški župan Mirko Sardoč in repentabrski župan Marko Pisani kroma TRIESTE NEXT - Srečanje ministrov Profumo - Turk Ob 12. uri v Verdiju o znanosti, raziskovanju in podjetništvu MIELA Prvi evropski festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next se bo zaključil danes s celo vrsto srečanj in prireditev. Opoldne bo v gledališču Verdi zasedanje na temo znanosti, raziskovanja in podjetništva, ki sta ga bosta udeležila tudi italijanski minister za šolstvo Francesco Profumo in slovenski minister za šolstvo Žiga Turk. Že uro prej bo v hotelu Savoia Excelsior okrogla miza na temo Korenine globalnega vina, na kateri bo sodeloval tudi praprovski vinogradnik Benjamin Zidarich. Popoldne ob 15. uri bo italijanski minister za okolje Corrado Clini sodeloval na okrogli mizi o trajnostnem razvoju in krajevnih proizvodnjah. Med drugim se bo srečanja udeležil tudi predsednik dežele Veneto Luca Zaia. Federico Grom in Guido Mar-tinetti bosta ob 16.30 v mali dvora- ni gledališča Verdi predstavila knjigo Grom, zgodba o prijateljstvu, sladoledu in cvetju, to je zgodbo o sladoledu, ki je v nekaj letih zaslovel po svoji kvaliteti. Ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella srečanje na temo Konkretna utopija, zgodba o spremembi Franca Basaglie. Sodelovala bosta nekdanja tesna sodelavca goriško-tržaškega psihiatra Giuseppe Dell'Acqua in Franco Rotelli. Istočasno bo v gledališču Verdi zaključna prireditev z naslovom Gospodarstvo z vodo - festivalu Trieste Next 2013 naproti, sledilo pa bo srečanje o preporodu obmorskih mest, ki se ga bo udeležil tudi minister za okolje Corrado Clini. Letošnji prvi festival Trieste Next bo sklenila gledališča predstava Itis Galileo Francesca Nicco-linija in Marca Paolinija s slednjim v glavni vlogi. Predstava bo v dvorani Tripcovich, začetek ob 21. uri. Koncert Big Banda konservatorija Tržaški konservatorij Tartini bo v okviru festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next priredil danes ob 17.30 v gledališču Miela koncert Big Band orkestra konservatorija, ki ga vodi saksofonist Klaus Gesing, glasbenik, komponist in docent. Leta 1988 je bil nagrajen kot najboljši mladi jazz glasbenik v Nemčiji, prejel je še vrsto drugih pomembnih nagrad na jazz festivalih. Big Band orkester bo izvajal vrsto standardnih jazzovskih skladb, kot so The Lady is a Tramp, Fly me to the Moon, But not for me in druge. Danes popoldne bo, vedno v okviru festivala Trieste Next na sedežu glasbene šole v Ul. Capitelli 8 na ogled interaktivna glasbena inštalacija z naslovom Okusi glasbo: harmonije zvočnih vsebin za pripravo naših receptov. Projekt sta pripravila Pietro Polotti in Cristina Fedrigo, posvečen pa je vprašanju prehrane. Občinstvo bo lahko pripravilo različne recepte »pod vodilom glasbe,« je zapisano v vabilu. PALAČA COSTANZI - Srečanje priredili gostinci SDGZ in FIPE Pomen raznolike prehrane Marija Merljak o zdravi prehrani - Hrano ponudili gostilni Gruden in Suban, vina Ferfolja od Piščancev in Vinakras iz Sežane V telo moraš vnašati vsako hrano po malem in šele takrat lahko pričakuješ, da bo ozdravelo. Pomembna je tudi raznolikost in treba je začeti biti ponosni na tiste stvari, ki so zdrave zrasle na vrtu. S temi besedami je slovenska strokovnjakinja in soavtorica knjige Zdrava prehrana je prava odločitev Marija Merljak spregovorila o zdravi prehrani, v katero nedvomno uvršča tudi kraško in tržaško kuhinjo. O tem je bil namreč govor na petkovem popoldanskem srečanju v palači Costanzi, ki so ga v okviru evropskega festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next pod pokroviteljstvom Občine Trst priredili gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in združenja gostincev Fipe. Na srečanju, ki ga je povezoval predstavnik SDGZ Davorin Devetak, potekalo pa je v slovenščini in italijanščini, so se prisotni seznanili z nekaterimi tipičnimi krajevnimi jedmi, kot sta žvacet in snidvano testo, ki sta jih predstavili Vanda Gruden iz istoimenske šempolaj- ske gostilne in Federica Suban iz znane gostilne pri Sv. Ivanu, medtem ko sta se s svojimi vini predstavila vinarka Erika Ferfoglia, ki je predstavljala istoimensko osmico od Piščancev, in somelje kleti Vinakras iz Sežane Peter Boršič: prva je prispevala refošk in malvazijo, iz Sežane pa sta prispela izbrani teran in t.i. sonata, mešanica malvazije in sauvignona. Prisotni so imeli priložnost poku-siti predstavljene dobrote, medtem ko je Merljakova, ki med drugim mesečno predava o zdravi prehrani tudi v Štalci v Šempolaju na pobudo tamkajšnjega društva Vigred, opozorila na potrebo po izobraževanju otrok v tem smislu. Sama vodi delavnice na nekaterih šolah v Sloveniji, saj je ugotovila, da otroci ne poznajo več, kaj in kako so kuhale njihove none. Glede tega je tržaška občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim poudarila, da je Občina Trst, ki skrbi za menze v vrtcih in šolah, zaprosila za raznolikost tamkajšnje prehrane, ki naj sloni na uživanju sezonskih pridelkov ter krajevnih in ekoloških proizvodov. (iž) 38-letni motorist sinoči izgubil življenje v Ul. Flavia Sinoči je za posledicami prometne nesreče umrl 38-letni motorist R. D. iz Trsta. Nesreča se je pripetila ob 20.10 v južnem tržaškem predmestju, in sicer v Ul. Flavia pri hišni številki 17. Moški se je na svojem motornem kolesu vozil v smeri proti Miljam, ko je iz neznanih razlogov za-vozil s cestišča. Hudo ranjenega motorista so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli pomagati. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Zadruga Primorski dnevnik in turistične agencije Aurora, Adriatic in First & last minut Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek, 26. oktobra, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici od 18.30 dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialitetami na žaru. Na sporedu bo tudi ogled fimov in slik. Kdor želi, da bi se njegov film ali slike predvajali je na-prošen, da to predhodno najavi, zaradi časovnega usklajevanja. Izletniki so toplo naprošeni, da svojo prisotnost in že omenjeni morebitni filmski ali slikovni material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamene izlete, najkasneje do torka 23. oktobra (do 12. ure). V Devinu danes zadnji nedeljski koncert V dvorani Zavoda združenega sveta v Devinu bo danes dopoldne zadnji koncert v sklopu pobude Nedelje v Devinu: glasbeni aperitivi. Zadnji koncert bo izvedel francoski duo Atyopsis, ki ga sestavljata saksofonist Alexandre Souillart in pianist Matthieu Acar. Gre za mednarodno priznana glasbenika, ki sta prejela vrsto uglednih nagrad. Začetek ob 11. uri. Poimenovanje knjižnice po Steliu Criseju V palači Costanzi so predstavili kraške in tržaške dobrote kroma Državno knjižnico, ki domuje na Trgu papa Giovanni XXIII 6, bodo danes uradno poimenovali po Steliu Criseju, priznanemu knjižničarju in kulturnemu delavcu. Poimenovanje je napovedano za 11. uro. Knjižnica bo danes odprta od 9.30 do 18. ure in to v sklopu evropskih dnevov kulturne dediščine. V Lovat knjiga o redki in hudi bolezni V knjigarni Lovat (Drevored 20. septembra) bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Io sono qui (Jaz sem tukaj), ki jo je napisala Mariapia Bonante. Gre za pretreslljivo soočenje z redko in hudo boleznijo (sindrom Locked-in), za katero je zbolel njen mož. O knjigi bodo ob avtorici spregovorili zdravnika Gilberto Pizzolato in Paolo Battaglini ter duhovnik Mario Vatta. V torek na Pončani film Francesce Archibugi Kulturno združenje Tina Modotti vabi v torek na predvajanje filma italijanske režiserke Francesce Archibugi z naslovom Lezioni di volo (Lekcije letenja). Začetek ob 20.30 na sedežu združenja v Ul. Ponziana 14 (prvo nadstropje). Fotografska razstava na sedežu banke V torek zvečer bosta na tržaškem sedežu zadružne kreditne banke iz Štarancana in Vileša (Ul. Roma 20, 1. nadstropje) dva dogodka. Ob 19. uri bo posvet o okolju (»A proposito di paesaggio«, predaval bosta Fulvio Merlak in Adriano Perini), ob 20. uri pa bodo odprli fotografsko razstavo šestih avtorjev, ki jih je izbral Perini: razstavljajo Edvard Ciani, Mario Sillani Djerrahian, Daniele In-drigo, Enzo Gamba, Donato Riccesi in Paola Vattovani. 6 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / BARKOVLJE - Publikacijo predstavili v petek ob udeležbi številnih članov in uglednih gostov Knjiga o pomorskem klubu Sirena, slovenskem glasu v Tržaškem zalivu Predsednika Steni in Pertot o dolgem rojevanju dela - Avtorica Ivana Suhadolc že pripravila italijansko izdajo Tržaški pomorski klub Sirena bo čez dve leti praznoval 90-letnico obstoja, kar pomeni, da sodi med najstarejša slovenska tržaška športna društva. Še pred uradnim praznovanjem častitljive obletnice delovanja pa je Sirena doživela izdajo knjige, v kateri je s pomočjo slikovnega materiala predstavljena skoraj 90-letna zgodovina kluba, ki je v dolgem in plodnem obdobju ostajal zvest svoji tradiciji, v sklopu katere se prepleta tudi vrhunski šport. Novo publikacijo, ki jo je izdalo ZTT, so v društvenih prostorih Sirene predstavili v petek zvečer. Predstavitve knjige z naslovom Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu, ki je nastala pod peresom novinarke Ivane Suhadolc, se je udeležila velika množica ljudi, med katerimi so bili tako člani kot nečlani Sirene, med občinstvom pa je bilo opaziti tudi eminentne goste iz krajevne politike. Naj omenimo podpredsednika tržaške Pokrajine Igorja Dolenca, deželnega svetnika Igorja Gabrovca, občinskega svetnika Iztoka Furlaniča, prisotni so bili tudi predstavniki slovenskih kulturnih združenj in predstavniki sosednjih športnih klubov, pozabiti pa ne smemo niti pokroviteljev (ZKB, NLB, Čedajska banka in drugi). Občinstvo v dvorani, ki je bila nabito polna, je uvodoma pozdravil predsednik Pomorskega kluba Sirena Peter Ster-ni, ki je dejal, da predstavitev knjige o njihovem klubu predstavlja pomemben dogodek, saj so na njeno izdajo čakali kar nekaj let. Potem ko je ideja o izdaji knjige večkrat šla v pozabo, smo končno naleteli na srečno zvezdo, ki se imenuje Ivana Suha-dolc, je ganjen dejal Sterni in dodal, da je avtorica z velikim veseljem sprejela ta izziv. Slišali smo, da je Suhadolčeva v besedi in sliki na enem mestu zbrala zgodovinsko in športno gradivo, ki ga je vpletla v zanimivo pripoved, ki jo krasi predvsem njena uporabnost. Med listanjem knjige smo namreč tudi mi dobili vtis, da je avtorica na enem mestu zbrala material, po katerem bi lahko posegli zgodovinarji, kul-turologi, športniki in tudi laiki, ki jih takšna zgodovina zanima. Peter Sterni se je v svojem nagovoru tudi zahvalil vsem, ki so pomagali pri realizaciji publikacije, izpostavil pa je tudi, da jim je s knjigo uspelo končno sestaviti društveno Zlato knjigo - spisek vseh najpomembnejših športnih dosežkov tako iz jadranja kot iz šport- DSI - Jutri ob 20.30 Predstavitev Peterlinovega zbornika Jutri, 1. oktobra, se v dvorani v ulici Donizetti 3 začne nova sezona Društva slovenskih izobražencev v Trstu, ki bo prvi večer posvetilo spominu svojega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Jožeta Peterlina. Novembra lani, ob stoletnici njegovega rojstva, so razna društva sprožila vrsto pobud, ki so dosegla višek ob začetku letošnje sezone. Pravkar poteka Pe-terlinov festival, na začetku septembra na 47. Dragi pa je bila podeljena prva Peter-linova nagrada - prejela sta jo Milan Gre-gorič ter kulturno društvo Mačkolje - ob isti priložnosti je bil na kratko prikazan javnosti tudi Peterlinov zbornik, ki ga je izdala založba Mladika in v katerem so objavljeni spominski eseji z njemu posvečenega simpozija izpred petih let. Jutri zvečer bo prava predstavitev zbornika, ki je bila zaupana Marjuči Cenda. Ob tej priložnosti bo postavljena na ogled tudi razstava fotografij iz življenja in dela Jožeta Peterlina, ki je bil v prvih desetletjih povojnega časa pomemben akter pri oživljanju slovenske kulture in prosvete na Tržaškem. Dokaz o tem delu so številne ustanove, ki so še danes aktivne in pričajo o dolgotrajnem učinku njegovih zamisli. Program jutrišnjega večera bosta obogatila mlada pianista, gojenca GM, Maks Zuliani in Simon Kravos, oba iz razreda Tamare Ražem. Začetek ob 20.30. Z leve Livio Pertot, Peter Sterni, Ivana Suhadolc in Martina Kafol kroma nega ribolova. Ob koncu je predsednik še apeliral na cenjene goste, ki zastopajo razne ustanove in organizacije, naj podprejo Sireno pri zahtevah za pridobitev dolgoročne koncesije za njen sedež in pri uresničitvi razvojnega načrta barkovljanskega nasipa, ki ga je Sirena pripravila skupaj s sosednjima kluboma SVBG in Saturnia. V nadaljevanju je besedo prevzel še bivši predsednik Sirene Livio Pertot, ki je spregovoril o dvajsetletnem zbiranju gradiva in poskusih pisanja zgodovine Sirene. Izvedeli smo, da prva prizadevanja za izdajo publikacije segajo v leto 1994, ko je klub Sirena praznoval 70-letnico delovanja. Zamisel, da bi knjigo napisalo več avtorjev, je bila težko izvedljiva, je povedal Pertot, ki je pred dvema letoma govoril z Ivano Suhadolc in jo povabil k sodelovanju. Govornik je z veseljem povedal, da je Suhadolčeva z velikim navdušenjem sprejela ponudbo. Ob koncu prazničnega dogodka sta besedo dobili še dami, ki sta zaslužni za izid knjige: avtorica Ivana Suhadolc in urednica Martina Kafol. Slednja je povedala, da je zelo zadovoljna, da so izdali knjigo, ki ne govori le o športnem društvu, temveč o naših ljudeh. Izvedeli smo, da bo- do zgodovino Pomorskega kluba Sirena lahko spoznali tudi italijanski bralci, saj je Suhadolčeva pripravila tudi italijansko verzijo, ki jo bo mogoče dobiti na knjižnih policah mnogih tržaških knjigarn. Avtorica Ivana Suhadolc pa nam je na kratko orisala, kako je potekalo njeno raziskovalno delo. Na 150-ih straneh je avtorica zbrala veliko zanimivih zgodb, podrobno pa je opisala tudi prvo obdobje Sirene, ki je povezano z Dragotinom Starcem, pobudnikom in prvim predsednikom kluba Sirena. Avtorica knjige je dejala, da sta jo fascinirala Starčeva vnema in trud, da bi tudi Slovenci (in to v težkih časih) imeli svoj športni jadralni klub. Ob tem je Suhadolčeva še pristavila, da nihče od ustanoviteljev ni imel barke, niti veslati niso znali, a jih to ni oviralo pri želji, da bi imeli svoj pomorski klub. Ob koncu je sledila še prodaja knjige, za katero je vladal velik interes. Avtorica knjige je namreč kar veliko časa porabila za podpisovanje knjig. Prijeten praznični dogodek pri Sireni je lepo zaokrožila še družabnost, na kateri so obiskovalci lahko uživali ob dobrotah, ki so jih pripravili upravitelji društvenega bara in gostilne. (sč) KULTURA - Odprla jo je Koprčanka Anja Čop Andro Merku »krstil« novo fotogalerijo V središču Trsta (Ul. Diaz v bližini muzeja Revoltella) je Koprčanka Anja Čop sinoči odprla svojo fotoga-lerijo, ki bo nedvomno obogatila mestno kulturno stvarnost. Prihodnji petek bo galerija gostila mednarodno priznanega slovenskega fotografa Ar-neja Hodaliča, veliko pozornost pa bodo namenili fotografskim delavni- cam. Odprtje fotogalerije je popestril Andro Merku (na fotografiji Kroma ob Anji Čop), medtem ko je novinarka Donatella Tretjak predstavila fotomografijo o Trstu, delo lastnice nove galerije. Spremno besedo je prispeval tržaški župan Roberto Cosolini, besedilo pa Tretjakova. Včeraj danes [I] Lekarne centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Poslovni oglasi Danes, NEDELJA, 30. septembra 2012 SONJA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 - Dolžina dneva 11.45 - Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 7.20 Jutri, PONEDELJEK, 1. oktobra 2012 JULIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro jugo, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. OKLICI: Marco Oggioni in Gabriella Ma-gurano, Renato Caffo in Stefania Ferraro, Giacomo Ghersi in Giulia Carla Maria Oriani, Vittorio Lorenzoni-Blasi in Marina Crevato, Raffele Lagana' in Annamartina Franzil, Giovanni Larice in Anna Roia, Zoran Bastac in Nela Achim, Niko-lin Glasovic in Noela Bardhollari, Andrea Iocco in Maria Terezinha Da Silva, Davide Monticolo in Giulia Perin, Bruno Tonini in Tatiana Ghersetich. DRUŠTVENA GOSTILNA GABRO- VEC išče NOVEGA UPRAVITELJA. Pismene prošnje z osebnimi delovnimi izkušnjami poslati na: Društvena gostilna Gabrovec Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 15/10/2012. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 Nedelja, 30. septembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Largo Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Com-bi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. 32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanščine in literature, išče delo kot prevajalka/tolmačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini nižje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, vesnabeba@yahoo.com. 38 LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 335-6445419. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 3339448295. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 3296055490. PRODAJAM slive za marmelado. Tel. št.: 040-231865. PRODAM GROZDJE vitovska in teran. Tel. št.: 00386-31638583. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243. PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 349-7769394. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 3387659709. TRST Nedelja, B0. septembra 2012 l B9Bb Hf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel In rezila: Sabrlna Morena Igrata: Vesna Guštln In Lara Komar vabi na Wrll sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak, univ.dipi.ing.živ.teh. na tematiko "ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV" -Kaj je zdravje? -Zakaj je hrana lahko zdravilo in kako zdravi? -Pasti sodobnega prehranjevanja -Uravnajmo prebavo za dobro presnovo in več energije -Mrana In imunski sistem Prvo predavanje: v ponedeljek, 8. oktobra 2012, ob 18.uri na sedežu krožka Za informacije: ul. Cicerone 8/b, Trst, tel. 040 360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it V torek, 2. oktobra ob 20.30 v Narodnem domo sodelujejo: Slovenski Klub, Društvo Slovenskih Izobražencev in NŠK NADALJNJE PONOVITVE: V torek, 9.oktobra ob 20.30 v društvu v Ricmanjih URNIK: TOREK in SREDA 8-12 16-19, ČETRTEK, PETEK, SOROTA 8-16 TEL. 114 1999489 Dolina IS, (nasproti cerkve) "i S S «> )»> ™B* , „ iiiiiit» /U-na iama ima dva vhoda. tisxey ' <*'»« in narisa,i ž^"«onoge. Ko smo se' Z^ZfZ?^kleno šoro/? šli V zeleno sobo, Matilda, 4. raZred t' smo morali dve tiSSSgSW^S v J'e morala M smo 511 v Kleno soba at„i ,n „„ zaprt 1 na drugo st k°te smo pc nJ- Učitelj na ¡sala nasledr "očile smo s( toča. Hitro sr pravo pot." «...c »uiur in se odpravile domov, ^/v^nčram »M smo zgradiSor ■- " SkUP'na 'zgubile smo se v gozdu nn- Komaj smo l™??*™Je tema. Odločile 1 smo podrle šotor Ko smo končale pripovedovati ,^telj nam je naročil! dasi zgodbo: Hitro smo«sfenite" ane bi šotor odletel. ■'zmislimozgodbo z9odbi, smo zares podrle šotor iz naših pelerin po toči zasp smo hitro dobile šotor in šle v dom malicat. ZADNJI VEČER --ass«sssssSssr*" imele priredite v. Nastopali smo v if'f*. in Lara. Za nastop so se Urška, As,a, Adnana ^ ^ ^ ,.m je p0_ 'reklÍ-"PrÍSr¡:«c,,4.rc,Zred id na goro Kuk $e v dolge hlače in P^?^* ples smo > skali, kar pomeni, daje smo se bale Nastopale pa s™ ^ ^ ^ * » ---- . . Dolgo so nam plo- Giorgia, 4.razred _ ~ odhod in muzej Zadnji dan smo že ziutrai^ smo "-a™^*»„rje h„tel je svnate-tem smo 5 smo se ?hod, če-sove 'ostelje :u smo b Ijiž-'ali smo sjice, čale 3.r. 1 6 Nedelja, 30- septembra 2°i2__KMETIJSTVO / POMEMBNEJŠI PROCESI V VINU Razkis: biološki ali mlečnokislinski Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Biološki ali mlečnokislinski razkis, ali jabolčno mlečnokislinsko fermenta-cijo, uvrščamo po pomenu takoj za alkoholno fermentacijo. Prav je, da jo podrobneje spoznamo, saj nezanemarljivo vpliva na organoleptične značilnosti vina. Gre namreč za pretvorbo jabolčne kisline v mlečno kislino in ogljikov dvokis pod vplivom mlečnokislinskih bakterij. Glavni namen biološkega razkisa je znižanje koncentracije kislin in značilna sprememba vonja in okusa. Zaželen in primeren je predvsem za rdeča vina z večjo koncentracijo skupnih kislin oziroma jabolčne kisline, kar je na našem območju značilno predvsem za teran. Primeren pa je tudi za nekatera bela vina namenjena daljšemu zorenju in staranju, kjer so spremembe vonja in okusa, ki nastanejo po tem biološkem procesu, zaželene. Razkis ni zaželen v vinih z manj kislinami, kot so značilna za toplejša pridelovalna območja zlasti v toplejših poletjih, kar velja letos tudi za naše pridelovalno območje. Vsled razkisa pride do spremembe koncentracije kislin, višjega pH ter spremembe vonja in okusa. Proces mlečnokislinskega razkisa vodijo mlečnokislinske bakterije več rodov, med katerimi je najbolj po- membna Oenococcus Oeni. Ločimo jih v tiste, ki tvorijo mlečno kislino in tiste, ki tvorijo poleg te kisline še etanol in ogljikov dvokis. Mlečnokislinske bakterije imajo razne značilnosti. Omenili bomo le nekaj pomembnejših. Prisotne so tako na grozdju kot na vinarski opremi ter njihovo število upada med alkoholno fer-mentacijo zaradi občutljivosti na žveplov dioksid, kislost vina in etanola, a zopet močno naraste po končanem alkoholnem vrenju. Časovno poteka biološki razkis od nekaj dni do nekaj mesecev zaradi pomladanskega segrevanje kleti. Glavna reakcija v vinu je sprememba jabolčne kisline v mlečno. Delovanje bakterij pa je uspešno, če je pH vina vsaj 3. Bakterije so zelo prilagodljive, saj rastejo tako v prisotnosti kot odsotnosti kisika. Kakšne so posledice biološkega razkisa? Predvsem se zmanjša koncentracija skupnih kislin in posledično se dvigne pH, kar je koristno za vina z visokimi kislinami, kot je že omenjeni primer terana. V nasprotnem primeru pa so spremembe lahko negativne, ker bakterije uporabljajo le jabolčno kislino in je ob visoki koncentraciji vinske kisline sprememba kislosti in pH manjša. Vsled delovanja bakterij se tvorijo aromatične snovi, ki spremenijo značilnosti vina, kar po navadi njegov karakter izboljša. Glede na kompleksnost biološkega procesa, na katerega vplivajo razni dejavniki, posebno temperatura in pH, pa so končne spremembe nepredvidljive, ker se ustvarijo lahko neželene spojine. To še posebno velja, če mikrobiološki proces poteka spontano brez dodatka selekcioniranih bakterij. V zvezi z vonjem je najbolj znan vpliv bakterij tvorba diacetila z vonjem po maslu, ki je v manjših koncentracijah (14 mg/l) zaželen, v večjih pa je moteč, ker prevlada nad ostalimi vonji. Za zaključek pa se vpliv na okus vina, ki se opazno spremeni, ker se jabolčna kislina, ki je svežega, ostrega, rezkega okusa in okusa po nezrelem, spremeni v mlečno kislino. Ta pa daje vinu mehek, uglajen in zrel okus. Biološki ali mlečnokislinski razkis spremlja še mnogo drugih bioloških procesov, ki presegajo namen tega članka. Upamo pa, da bomo pri bralcu vzbudili zanimanje za ta biološki postopek, ki je med našimi vinarji morda premalo poznan. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila meseca oktobra V oktobru imamo delo z mladim vinom in s pobiranjem zadnjih pridelkov. Proti koncu meseca pa se moramo že pripraviti za pobiranje oljk. VINOGRAD IN KLET - V oktobru v kleteh dozoreva mlado vino. Važno je, da fermentacija poteka ob odsotnosti zraka. V ta namen je zelo priporočljiva uporaba kipilne vehe. Po vrenju posodo dolijemo, biti mora vedno polna. V primeru vsakršnega dvoma se posvetujemo s strokovnjaki. Tik pred prvim pretokom je priporočljiva kemijska analiza vina, ki jo opravi strokovnjak. Po končani trgatvi v vinogradih, ki so bolj izpostavljeni oidiju lahko opravimo škropljenje z biološkim fungicidom z imenom AQ 10, da omilimo napad oidi-ja v naslednjem letu. Škropljenje moramo po 8-10 dneh ponoviti. Zelo važno je, da poškropimo letos zasajene vinograde, da jih ne bi napadel oidij. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu še vedno spremljamo let oljčne muhe, saj je lahko v tem času še vedno aktivna. Najbolje je, da se v primeru dvoma posvetujemo s strokovnjaki. V tem času se posebno ob vlažnem vremenu lahko širi tudi oljčna kozavost. Bolezenske znake te bolezni prepoznamo po okroglih sivkastih madežih na zgornji strani listov. Sredina madežev postane nato rumenkasta. Listi se nato posušijo in odpadejo, ob hudem napadu se ceje veje posušijo. Škropimo z bakrovimi pripravki. Strogo se pa moramo držati karenčne dobe, saj v drugi polovici oktobra lahko že pobiramo namizne oljke, konec oktobra pa lahko že pobiramo nekatere toskanske sorte oljk. V drugi polovici meseca začnemo s pripravami na pobiranje oljk. Kupimo vse, kar potrebujemo. Prostor, kjer bomo hranili oljke do predelave, prezračimo in očistimo. Travo pod oljkami pokosimo. SADNI VRT - Nadaljujemo s pobiranjem jabolk in hrušk. V tem času pobiramo tudi orehe. Pobiramo tudi kutine, in sicer, ko se barva sadežev spremeni iz zelene v rumeno. Kutino hranimo v suhem in zračnem prostoru, saj je zaradi trpkega okusa ne uživamo takoj. Po končanem pobiranju moramo pobrati in odstraniti s tal ali z drevesa gnilo sadje, da omejimo prisotnost monilije v naslednjem letu. Vse odpadlo listje po možnosti vdelamo v tla. Lahko ga tudi pograbimo na kupe in sežgemo ali odnesemo daleč od sadovnjaka. Na ta način omejimo širjenje škrlupa, ki večinoma prezimi v odpadlih listih. Da pospešimo odpadanje in razgradnjo listov, lahko pred odpadanjem listja poškropimo jablane z ureo, v odmerku 500 gramov na 10 litrov vode. Ko listje odpada, opravimo v sadovnjaku jesensko škropljenje proti raznim boleznim. Jablano in hruško škropimo proti škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. Koščičarje prav tako škropimo z bakrovimi pripravki proti breskvini kodravosti, luknjičavosti in moniliji. Ker bakrovi pripravki včasih lahko povzročajo ožige, je priporočljivo škropljenje bolj občutljivih sort z ostalimi površinskimi pripravki. Škropimo tudi oreh. Od sedaj dalje pa vse do konca novembra je čas za sajenje sadnih dreves. Bolj občutljive vrste, kot na primer oljko, pa sadimo spomladi. ZELENJADNI VRT - V zelenjadnem vrtu pobiramo še zadnje poletne zele-njadnice. Tiste pa, ki so zaključile svoj ciklus, izrujemo iz zemlje in iz vrta odstranimo vse rastlinske ostanke. Na ta način preprečimo, da bi morebitne bolezni ogrožale zdravstveno stanje rastlin na isti površini v prihodnjem letu. V oktobru pobiramo zelje in ga kisamo. Pobiramo tudi buče. Poberemo jih, ko se pecelj dobro posuši. Buče nato posušimo na soncu za teden ali dva. Pazimo, da bi jih dež ali rosa ne ovlažila in da ne bi tako začele gniti. Ponoči je najbolje, da jih postavimo v notranje prostore. V tem času sejemo motovilec, špinačo in radič, sadimo pa česen in čebulo. Kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo tako, da jih izrujemo iz zemlje in jih razdelimo na dva ali tri dele, odvisno od velikosti rastline. Vsak del mora imeti dovolj korenin. Pred ponovno saditvijo rastline nekoliko obrežemo, po saditvi pa zemljo potlačimo z nogo. V tem času belimo nekatere jesenske zelenjadnice, ki jih bomo kmalu pobirali, kot na primer treviški radič, belilno zeleno, endivijo, por in sladki komarček. Če hočemo nekaterim zelenjadnicam nekoliko podaljšati življenjsko dobo, jim sedaj postavimo tunel, ali pa jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Trsje, ki smo ga uporabljali za oporo in ki je odslužilo, izrujemo, da ne gnije, skrbno ga očistimo in dobro posušimo. Nato ga hranimo v suhem prostoru do prihodnje pomladi. OKRASNE RASTLINE - Enoletnice so na koncu svoje življenjske dobe in še zadnjič cvetijo. Zaradi tega jih ne gnojimo več. Zalivati jih moramo preudarno in še vedno odstranjevati ocvele in suhe dele. Pripravimo zemljo ali vaze za sajenje spomladanskih čebulnic, iz zemlje pa iz-rujemo poletne, že ocvele čebulnice. Posušimo jih, očistimo zemlje in jih spravimo čez zimo v suh prostor. Pred mrazom prenesemo v zaveten prostor zaprt prostor občutljive lončnice, kot so pelargonije. Pred tem jih lahko obrežemo, da ne zavzemajo preveč prostora. Magda Šturman V NEDELJO, 14. OKTOBRA Kmečka zveza vabi na Burjanko v Bardo Kmečka zveza prireja 14. oktobra 2012 tradicionalni jesenski izlet na Burjanko, praznik kostanja, ki bo v Bardu, prijazni vasi v Terski dolini. Program, ki ga navajamo v nadaljevanju, bo tudi ob letošnji izvedbi zelo pester, saj bodo organizatorji nudili obiskovalcem možnost spoznavanja bogate kulinarične tradicije, kulturne dediščine ter glasbenega užitka. Ob 7.00 odhod iz Boljunca ter po običajnem voznem redu (Bazovica, Op- čine, Prosek, Sesljan) odhod iz Štivana ob 8.00; Ob 9.30 obisk hiše medu (Kmetija Bratje Comaro) v Cassaccu; Ob 10.45 odhod iz Cassacca; Ob 11.30 Sv. maša ob spremstvu zbora »Vokalna skupina Drežnica« v Bardu; Ob 12.30 odprtje umetniške razstave Luigija Moderiana iz Plestišča; Ob 13.00 kosilo - menu: OCIKANA (njoki iz polente zabeljeni s topljenim maslom, sirom in mlekom); POŽGANIK (klobasa v omaki iz koruzove moke); ŠTAK (krompirjev pire, fižol zabeljen s slanino in dišavami) s prašičjimi reberci ali frikom s polento; SLAŠČICA: gubana Val Torre s kostanjevim nadevom; VINO, VODA, RAZNE PIJAČE; Od 13.00 ure Glasba z ansamblom Brjar; Ob 15.00 Kogojevi dnevi, v cerkvi koncert Godalnega kvarteta Calisto: Program: Š. Mauri, A. Borodin, A. Kumer, M. Mlakar Na prazniku bo možen ogled etnografskega muzeja ter čezmejnega kmetijskega sejma z možnostjo nakupa kostanja ter najboljših kmetijskih pridelkov in izdelkov iz Terske doilne, Nadiških dolin in Posočja. Cena izleta je 40 € na osebo in vključuje prevoz, kosilo ter 1 kg jabolk. Za informacije in vpis so na razpolago uradi Kmečke zveze (Tel. 040-362941). Kmečka zveza PO PODATKIH ČEDAJSKE KMEČKE ZVEZE Slaba letina ni prizanesla niti kmetovalcem v Benečiji Tako trdijo na Kmečki zvezi iz Čedada, kjer so nas seznanili z letošnjo pridelavo kmetijskih pridelkov. Slika je, žal, zelo podobna tisti, ki jo poznamo iz drugih zamejskih območij. Suša in toča, neželeni sopotnici kmetijstva, sta se močno pojavili in krepko oklestili, v večji ali manjši meri, vse kmetijske pridelke. Največ škode so vsled vremenskih neprilik utrpele sadne vrste, predvsem jablane in slive, na katerih je bil pridelek znatno pod povprečjem. Kostanj je sicer manj občutil posledice suše, pridelka pa je kljub temu malo zaradi hudih napadov šiškarice, žuželke, ki v zadnjih letih povzroča gojiteljem kostanja hude preglavice. Tudi na poljščinah, predvsem na koruzi, je suša pustila hude posledice, katerim se pridružuje ogromna škoda, ki jo povzročajo divji prašiči. Ta problem je zelo resen. Delno ga sicer omili odškodnina ki jo nudi Videmska pokrajina toda le za tri leta, če se gojenje iste kulture ponavlja na isti parceli. Ker zaradi skromnih obdelovalnih površin ni možnosti ko- Različne sorte beneških kostanjev lobarjanja, se morajo kmetje odpovedati gojenju te pomembne kulture. Težave in gmotna škoda po divjih prašičih so, kot na drugih območjih, še nerešen problem, ki zahteva temeljitejši pristop s strani za to pristojnih javnih urpav. Ne moremo torej govoriti, trdijo na Kmečki zvezi, da gre za zadovoljivo le- tino. To pa ni okrnilo bogate palete načrtovanih kmetijskih prireditev ustanove. Eno zelo pomembno so že izvedli na tržnici kmetijskih pridelkov v Vidmu, s stojnico skupaj z konzorcijem Dolce Nordest iz Nem. Pobuda beneških kmetov, ki so se predstavili z vsemi svojimi tradicionalnimi kmetijskimi pridelki in izdelki, je bila zelo uspešna. Poleg tega je čedajska zveza organizirala kulinarične večere v sodelovanju z gostilničarji na osnovi jedi, pripravljenih s krajevnimi pridelki, ob ponudbi vin Združenja vinarjev iz Praprotnega. Prireditve bo zaključila burjanka, praznik kostanja, ki bo 14. oktobra v Bar-du, na kateri bo bogata kulturna in kulinarična ponudba ter možnost nakupa tipičnih kmetijskih pridelkov iz Benečije, Kobariškega in Tolminskega. Upravičeno lahko zaključimo, da je leto v Benečiji sicer skromno po kmetijski proizvodnji, vendar z uspešnimi pestrimi pobudami Kmečke zveze ob tvornem sodelovanju članov. Svetovalna služba Kmečke zveze / MANJŠINE Kaj je Svet Evrope pričakoval, ko je pred 11 leti uvedel vsakoletni Evropski dan jezikov Pod naslovom palača Sveta Evrope v Strasbourgu; desno logotip Evropskega dneva jezikov. Evropski dan jezikov odvisen le od dobre volje Vsako leto 26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski dan jezikov, ki ga je Svet Evrope prvič razglasil v evropskem letu jezikov, leta 2001. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni raznolikosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Cilj pobude je tudi spodbujanje učenja jezikov in vse-življenjskega učenja, saj znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe. Evropska komisija s svojo jezikovno politiko spodbuja večjezičnost in se zavzema za to, da bi vsak državljan EU poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika. Komisija je tako letos objavila prvo evropsko raziskavo o znanju jezikov, v katero je bilo vključenih skoraj 54.000 učencev iz 14 držav, tudi iz Slovenije. Raziskava je razkrila, da med željami in realnostjo na področju znanja tujih jezikov v praksi obstaja vrzel. Preizkus znanja, v katerem so sodelovali 14- in 15-le-tni učenci, je pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika samo 42 odstotkov najstnikov, drugega pa samo 25 odstotkov najstnikov. V Sloveniji so se učenci odrezali bolje od evropskega povprečja, saj delež tistih z dobrim znanjem prvega jezika znaša 54 odstotkov. Letošnja nova javnomnenjska raziskava Eurobarometer pa je pokazala, da skoraj devet od desetih državljanov EU meni, da je znanje tujih jezikov zelo uporabno, 98 odstotkov vprašanih pa trdi, da bo koristno za prihodnost njihovih otrok. 25 odstotkov anketiranih Evropejcev poleg maternega jezika govori še dva druga jezika, v Sloveniji pa znaša ta delež 67 odstotkov. 72 odstotkov vseh anketirancev je menilo, da bi moral vsak državljan EU poleg maternega jezika govoriti še več kot en tuji jezik. S tem se je strinjalo tudi 73 odstotkov vprašanih Slovencev. Večjezičnost je sicer eno od temeljnih načel Evropske unije, zapisano v prvi uredbi Sveta iz leta 1958 in vključeno v Listino EU o temeljnih pravicah. Evropska unija ima 27 držav članic, 23 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina, in tri pisave. Poleg tega se v EU govori več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, migracijski tokovi pa še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov v Evropi. Dejstvo pa je, da je 26. september z leti krenil v pozabo in še zdaleč ni več praznik jezikovne raznolikosti v Evropi, ampak priložnost za učenje velikih evropskih jezikov, njihovo promocijo in promocijo tečajev, torej gospodarskih dejavnosti. Dobri nameni Evropske komisije, ki so navedeni v uvodu tega sestavka, so tako ostali v veliki meri na papirju, vsaj kar zadeva manjšinske jezike v Evropi. Dejansko se je evropska politika do manjšin spremenila, poslabšala se je in štrvilne države izkoriščajo finančno krizo za omejevanje jezikovnih pravic. To je splošen evropski pojav, Evropska komisija pa ne naredi nilčesar, da bi se to spremenilo. Ostajajo torej dobri nameni Sveta Evrope, ki jih spodaj povzemamo po njihovih spletnih straneh, ki pa seveda ne rešujejo problemov, saj so le odraz dobre volje; ta je tudi edino res politično sredstvo, s katerim deluje Svet Evrope. (cr, bbr) Kaj je evropski dan jezikov? Evropsko leto jezikov 2001, ki sta ga skupaj organizirala Svet Evrope in Evropska unija, je bilo uspešno pri vključevanju milijonov ljudi v 45 sodelujočih državah. Dogodki v okviru evropskega leta jezikov so obeležili jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujali učenje jezikov. Zaradi uspeha, ki ga je imelo evropsko leto jezikov, je Svet Evrope razglasil, da bomo 26. septembra vsako leto praznovali kot evropski dan jezikov. Osnovni cilji evropskega dneva jezikov so naslednji: - Opozarjanje javnosti na pomen učenja jezikov in razširjanja nabora jezikov, ki se jih učimo, z namenom spodbujanja večjezičnosti in medkulturnega razumevanja. - Zavzemanje za bogato jezikovno in kulturno raznolikost v Evropi, ki jo je treba ohraniti in spodbujati. - Spodbujanje vseživljenskega učenja jezikov v šoli in izven nje, za potrebe študija, poklicnega dela, povečevanja mobilnosti ali za zabavo in izmenjavo. 26. septembra 2011 smo v Svetu Evrope in v vseh 47 državah članicah praznovali 10. obletnico evropskega dneva jezikov (EDJ). Komu je namenjen evropski dan jezikov? Svet Evrope upa, da bodo ta dan obeležili vladni organi držav članic in njihovi potencialni partnerji na naslednjih ravneh: - oblikovalci politike (na primer posebni ukrepi ali razprave na področju vprašanj jezikovne politike); - širša javnost (spodbujanje zavesti o ciljih evropskega dneva jezikov, predvsem o pomenu vseživljenskega učenja jezikov z začetkom v katerikoli starosti, v izobraževalnih ustanovah, v službi ...); - področje prostovoljnega dela (posamezne dejavnosti z in/ali za nevladne organizacije, društva, združenja . ). Kdo lahko sodeluje? Zakaj evropski dan jezikov? Še nikoli ni obstajalo več možnosti za študij in delo v različnih evropskih državah, vendar pomanjkanje jezikov- nega znanja mnogim preprečuje, da bi izkoristili te možnosti. Globalizacija in različna lastništva v poslovnem svetu od državljanov vse pogosteje zahtevata znanje tujega jezika za učinkovito delo tudi znotraj matične države. Samo angleščina ni več dovolj. Evropa je jezikovno bogata - obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. To je pomemben vir, ki ga moramo prepoznati, uporabiti in ceniti. Učenje jezikov prinaša koristi mladim in starim - nikoli nismo prestari, da bi se učili jezika in uživali nove možnosti, ki jih to prinaša. Četudi poznamo samo nekaj besed jezika države, kjer smo na obisku (na primer na počitnicah), nam to omogoča navezovanje stikov in nova prijateljstva. Učenje jezikov, ki jih govorijo drugi ljudje, nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in premagovanje kulturnih razlik. Cilji Jezikovno znanje je nujno potrebno in pravica VSAKOGAR - to je eno izmed glavnih sporočil evropskega dneva jezikov. Glavni cilji so spodbujanje zavesti o: - bogati jezikovni raznolikosti Evrope, ki jo je potrebno ohranjati in spodbujati; - potrebi po razširitvi nabora jezikov, ki se jih ljudje učijo (ki naj vključuje tudi manj pogoste jezike), kar bo vodilo k večjezičnosti; - potrebi, da ljudje razvijejo določeno znanje dveh ali več jezikov, da bi lahko polno odigrali svojo vlogo demokratičnih državljanov v Evropi. Odbor ministrov je odločil, da bomo vsako leto 26. septembra praznovali evropski dan jezikov. Odbor je priporočil, da se evropski dan jezikov organizira decentralizirano in prilagodljivo, skladno z željami in sredstvi držav članic, kar jim bo omogočilo, da sami določijo svoj pristop in da Svet Evrope vsako leto določi skupno temo. Odbor ministrov vabi Evropsko unijo, da se pri tej pobudi pridruži Svetu Evrope. Upamo, da bo ta dan obeležen v sodelovanju vseh pomembnih parterjev. (Odločitev Odbora ministrov Sveta Evrope, Strasbourg - 776. srečanje -6. december 2001) Prehod v obdobje poliglotov Neil Madden** je zapisal, da je učenje več različnih jezikov lažje kot si mislimo. Če bi vam nekdo rekel 'flisni me mua*, bi vedeli kaj to pomeni ali sploh kateri jezik je to? Z okrog 225 avtohtonimi jeziki je Evropska jezikovna dediščina bogata in raznolika in to je že samo po sebi razlog za praznovanje. Toda kako dobri so Evropejci v učenju jezikov njihovi bližnjih (in bolj oddaljenih) sosedov? Mnogi Evropejci najbrž mislijo da je enojezično življenje pravilo. Vendar je nekje med polovico in dvema tretjinama svetovnega prebivalstva dvojezična ali celo večjezična, kar pomeni, da imajo določene jezikovne zmožnosti v več jezikih (razumevanje in/ali pisanje in/ali govorno sporazumevanje.). Večjezičnost je za ljudi veliko bolj značilna kot enojezičnost. Milijon ljudi je prepričanih, da ne poznajo nobenega jezika razen njihovega maternega jezika, vendar mnogi od njih do določene mere poznajo še kakšen jezik. In vendar so danes možnosti za učenje novega jezika večje kot kadarkoli prej. Da bi poudarili pomen učenja jezikov je Svet Evrope proglasil evropski dan jezikov, ki ga praznujemo vsako leto 26. septembra. Zamisel, ki stoji za evropskim dnevom jezikov, je spodbujanje večjezičnosti. Več-jezičnost ni niti nova niti nepoznana. Večjezičnost je način življenja med mnogimi narodi v Afriki in Aziji in prav tako v nekaterih delih Evrope, še posebej v državah Beneluksa, v Skandinaviji in na področju Mediterana. To pa seveda ne pomeni, da hočemo ljudi strašiti z ravnjo rojenega govorca. Cilj je, da se lahko sporazumevamo in da nas drugi razumejo v skladu z našimi potrebami in pričakovanji. Mednarodna razširjenost angleščine se zdi zelo privlačna in raziskave dajejo vtis, da je vsaj delno poznavanje angleščine najbolj pomembno za večino tistih, ki se učijo jezika (glede na Evrobarometer, eden od treh trdi, da se lahko pogovarjajo v angleščini). Vendar, ko smo enkrat to dosegli, ni nobenega razloga, da bi ostali samo pri angleščini. Mnogo drugih jezikov predstavlja dragoceno orodje, s pomočjo katerega lahko obogatimo življenjske izkušnje, naj si bo pri delu ali samo na potovanjih. Ena od ironij glo-balizacije je, da se lahko postranska vlo- ga angleščine zmanjša. Ko vse več ljudi vse bolje obvlada današnjo linguo franco, bo največjo razliko predstavljalo prav znanje dodatnih jezikov. V svetu dela in izobraževanja bodo morali rojeni govorci angleščine tekmovati s kandidati, ki obvladajo svoj materni jezik, potem pa še angleščino in vse pogosteje še tretji ali četrti jezik. Znanje jezikov pa seveda prinaša več kot samo ekonomske prednosti. Spodbuja nas tudi da postanemo bolj odprti do drugih, do njihove kulture in stališč ter spodbuja prožnejši način mišljenja, ko nam omogoči delovanje v različnih sistemih upodabljanja in opazovanje iz različnih zornih kotov. Ne smemo podcenjevati vpliva učenja jezika na pridobivanje boljšega vpogleda v ljudi, kulturo in tradicijo drugih držav. Ljudje, ki se lahko brez težav sporazumevajo s pripadniki druge kulture so velikokrat bolj tolerantni. Zapomniti si je treba tudi, da biti enojezi-čen pomeni biti odvisen od drugih ljudi in njihove dobre volje. Učenje nekega jezika je več kot samo pridobivanje neke koristne spretnosti - učenje odraža tudi naš odnos in sicer spoštovanje identitete in kulture drugih in strpnost do različnosti. Svet Evrope je razvil program, ki ljudem pomaga oceniti njihovo znanje tujega jezika. Projekt Evropski jezikovni listovnik je namenjen motiviranju učencev s priznavanjem njihovih naporov pri širjenju znanja raznih jezikov na različnih ravneh. Evropski jezikovni listov-nik omogoča tudi beleženje pridobljenih spretnosti, kar lahko predložimo v pregled, ko se prijavljamo na šolanje ali iščemo službo doma in na tujem. Uporabniki listovnika lahko s pomočjo razpredelnic z opisniki znanja ocenijo svoje zmožnosti - razumevanje, branje, govorjenje in pisanje - in jih uvrstijo na šest evropskih ravni znanja. Ti standardi znanja predstavljajo sistem, ki omogoča bolj pregledno primerjavo posameznih jezikovnih spretnosti v vseh državah članicah. Standarde so sprejeli vsi pomembni certifikacijski organi v Evropi, mnoge države članice in še posebej Evropska unija kot del programa Nedelja, 30. septembra 2012 Europass. Eno od osrednjih načel evropskega dneva jezikov je poudarjanje, da je učenje jezikov vseživljenski proces. Mnogi odrasli verjamejo, če so zamudili (ali celo zapravili) priložnost, da se naučijo novega jezika v letih šolanja, da je potem prepozno za ponovni začetek. Pa ni! Po vsej Evropi so na voljo tečaji, programi in metode (od knjig do CD-ro-mov), ki omogočajo izboljšanje jezikovnih zmožnosti. Kar pogosto manjka, je osebna motivacija za premagovanje strahu pred učenjem jezikov. Mnogi ljudje razvijejo svoje jezikovne spretnosti potem ko že končajo šolanje ali študij na univerzi. To ni tako presenetljivo, saj na učenje jezika v šoli velikokrat gledamo kot na obveznost raje kot možnost. Šele ko začnemo raziskovati svet, pa naj si bo zaradi službe ali prostega časa, ugotovimo, kako dragoceno je znanje drugih jezikov. In še nekaj besed za pogum, učenje vsakega naslednjega jezika je lažje od prejšnjega. Ko boste torej presegli prvo oviro,si boste morda zaželeli poskusiti še z madžarščino ali kantonšči-no. Kar pogumno! Pri pridobivanju jezikovnih spretnosti in iskanju koristnih informacij o evropskem dnevu jezikov vam bodo pomagale naslednje spletne strani: www.coe.int/edl - o evropskem dnevu jezikov, vključuje tudi stran, kjer lahko prijavite dogodke in pridobite mnoge koristne predloge in informacije www.coe.int/lang - Oddelek za jezikovno politiko Sveta Evrope, Strasbourg www.coe.int/portfolio - Evropski jezikovni listovnik www.ecml.at - Evropski center za moderne jezike (Gradec, Avstrija) www.europass.cedefop.eu.int - Spletna stran Evropske unije za Europass www.coe.int/minlang - Evropska listina za jezike regij ali manjšin * Pa še to, odgovor na uvodno vprašanje je "govori z mano" v albanščini. ** Neil Madden je svobodni novinar, ki živi v Strasbourgu. 18 Nedelja, B0. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES TPK SIRENA r Slovenski glas § v Tržaškem zalivu / Danes objavljamo nekaj odlomkov iz petega poglavja knjige Ivane Suha-dolc Pomorski klub Sirena, Slovenski glas v Tržaškem zalivu, ki je izšla v teh dneh pri Založništvu tržaškega tiska. Klub Sirena je bil ustanovljen v Barko-vljah leta 1924. Njegov glavni pobudnik je bil bančnik in zavarovalni zastopnik Dragotin Starc. Ze leta 1927 pa so fašistične oblasti klub zaprle. Vihar Veslaški klub Sirena je bil kljub svoji zgolj športni dejavnosti trn v peti italijanskim oblastem. Lastnik čolnarne, Giovanni Scaramanga, Grk po rodu, je telefoniral svojemu najemniku Dragotinu Starcu in mu zaupno povedal: »Fašisti mi povzročajo težave. « Odkriti pritiski na oddajalca društvenih prostorov so bili le prvi preteči oblaki nevihte. vseh takratnih slovenskih združenj, ne glede na njihovo realno delovanje: »Za zdaj ne, ampak če bi jo narodne okoliščine omogočale ali zunanje potrebe priporočale, bi se pridružil političnemu delovanju slovenskih elementov, ki se sklicujejo na politično društvo Edinost. « Zanimivo je istovetenje »delovanja proti javnemu redu«, za katero se zanima formular, in »političnega delovanja«, o katerem piše odgovor. Vsaka političa dejavnost je v tistih letih avtomatično predstavljala atentat na javni red. Zanimivo je tudi dognanje, da sodba italijanskega notranjega ministrstva ne temelji na konkretnih dejstvih, ampak samo na teoretski možnosti, da bi v prihodnosti - ob morebitnem sovpadanju določenih zunanjih razmer - do »delovanja proti javnemu redu« lahko prišlo. ii Vi ■Blrn-fl' *. 'iL vtol ra t ti-' J m tah? fll K ... j it rot^L d) m" -1 tï rip«*» 4oUl Ill-inn" P .d t^JUT.j n-MlDIin?) It Inri fiTÍUYdúlK D ..I» 1 on pbole I^mrit lustp a m iw^jaLrtt« ipiampl pu -ru™L v not» l'flhfl Ll^vtílpl" ! t| g«l| "JI «. últúíi T wat ¿M (-^trt, Jtll Hnnliitn* VUD TnnJqr.iL Klïï lllfrj1, ■ 1 «ItTt ^ ■ - ; -J.,] ^tfMif CiuHiirl Tí^h.". 9 L " îïdiIUÛ IL HB»L«rLg -ln-tblM* Blii . rt" 1 L-al r?» 1 >.1 P-.il «jpLiflnliü dtitiitD Sa llrnjun rliiin 4 Ú rlü U-!-J nI L pn p '.nnirn 4L Lù tCllÎ IMIltflD "1 S I F» ?» i. - 7« yl t r rt flftlk l/i 4 ■ nClja IUlM*4 Ù4H lfiil bufn fBIU>t| 1 LnJ.*ntnilw*r i-1 ni*» -hi: à IJ-n H* + * »Lütt™, j. n Otilio taMI mrïUpsiJ Ma f 1= ■ iatnit L), q^fni-tirr TIH tmrnn^ .il Ik 4HI««l0TT 1 *LÉ.-aifi. i. llBrttL^a HLbI. Wl tnrwit* Il dla umulflH ¿DBratB pr#r#iUiL6, par i J-.Ií*™*siiM ü »i* Lit, t¡ 4 is ii* tí 41 M*. IJ"*^ it iíebk*. »Hi b»n:i flll JII ilIbé Ib I.ÍJ.JiiJ.1 íñí Llhrtff* imulli*?» HWttW ím fLimi* ùh* il Cl« i tu«**™ m iall** 11 Ht, lVnDP.--»*™* Ll pV4vrLh [ Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 7.45 Rubrika: Superpartes 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 11.00 Il cammino di Padre Pio 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp., '55) 16.30 Film: Il corsaro nero (pust., It., '76) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 22.40 Film: Vite strozzate (dram., It., '96) Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Belli dentro 9.40 Film: Amore con in-teressi (kom., ZDA, '93) 11.50 Rubrika: Me-laverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Francesca e Nunziata (kom., It., '02, i. R. Bova) 16.30 Film: Un principe tutto mio (kom., ZDA, '04) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 Rubrika: MixIta-lia 9.55 12.20 Aktualno: Linea verde oriz-zonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes Sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Felipe e Letizia - Dovere e piacere (biogr., Šp., '10) 16.30 Dnevnik 16.35 Amore e perdono (v. F. Frizzi) 18.00 Aktualno: La vita in diretta - Speciale Enzo Tortora 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.30 Nan.: Il caso Enzo Tortora - Dove eravamo rimasti? 23.25 Dnevnik in rubrike 21.30 Film: Un'estate ai Caraibi (kom., It., '09) 23.40 Nan.: Il giudice Mastrangelo O Italia 1 La l s? 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Reportaža: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris ^ Tele 4 stival narečnih popevk, 2. del (pon.) 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Doktor Martin 20.55 Intervju 21.55 Dok. odd.: Zakriti premogovniki Krasa 22.25 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.15 Nan.: Gandža (t Slovenija 2 8.40 Skozi čas (pon.) 8.50 Globus (pon.) 9.20 Lynx magazin (pon.) 9.50 Alpe-Do-nava-Jadran (pon.) 9.30 Zgodbe izza obrazov 10.20 Žogarija 11.05 Festival oktetov Kranj 2012 12.45 Simfoniki RTV Slovenija 13.45 Kom.: Vlomilci delajo poleti 15.10 Dok. odd.: Čudoviti svet pod zemljo - slovenske podzemske jame 17.30 Dok. film: Aleksandrinke 19.05 Športni izziv 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. film: Nacisti v Argentini 20.50 Dok. feljton: Jelica Žu-ža 21.25 Dok. odd.: Berlinska konferenca 1885 - Tekma za Afriko 22.50 Kratki igr. film: Kje si stari? 7.00 Rubrika: Superpartes 7.40 Risanke 10.45 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, Moto3, prenos dirke 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, MotoGp, prenos dirke 15.00 Rubrika: Fuori giri 16.00 Film: Il maggiore Payne (kom., ZDA, '95) 18.00 Nad.: Tutto in famiglia 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Agente Smart - Casino totale (kom., ZDA, '08, i. S. Carell, A. Hathaway) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.20 Nan.: Covert Affairs LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Nan.: New Tricks 11.00 Film: Bullseye! (kom., VB/ZDA, '90) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Da grande (kom., It., '87) 16.05 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Chocolat (kom., ZDA, '00, i. J. Binoche) 23.50 Aktualno: Madama Palazzo 0.25 Omnibus Notte 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Le perle dell'Istria 12.10 Italia Economia e Prometeo 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: Il delta del Po 16.00 Film: Nata libera (pust., VB, '65) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.40 Dok.: Luoghi magici 20.05 Rubrika: Hard Trek 20.30 Dok.: Il portolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Muzikal: Ho salvato l'America 23.15 Film: Inchiesta pericolosa (krim., ZDA, '68) Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 10.25 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.00 Dok. odd.: Navdihnjeni za ljubezen 11.30 Ozare (pon.) 11.35 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del (pon.) 15.00 Film: Na svoji zemlji (voj., Slo., '48, r. F. Štiglic) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Jubilejni fe- pop Pop TV A Kanal A 7.45 Nan.: Moja super sestra 8.15 Film: Diplomat (krim., Avstralija/VB, '09) 10.00 ŠKL, Športni magazin 11.00 Tuning manija svetovni show 2010 11.30 Resn. serija: Fantastična Beekmana 12.00 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, MotoGp, prenos dirke 15.20 Film: Butec in butec 2 - Ko je Harry srečal Lloyda (kom., ZDA, '03) 17.00 Dok.: Posel mojega življenja 18.00 Nan.: Vlomilci 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina, Življenjski stil 20.00 Film: Utemeljeni sum (triler, ZDA, '95) 21.55 Nan.: Bud-va na morski peni 23.00 Film: Sarajevski atentat (voj., Jugoslavija, '69) 23.10 Dok. film: Peter Bossman dobrodošel (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 13.00 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.1515.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Biker Explorer 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2010 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village Folk 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Avtomobilizem 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Marquardo Von Randeck 21.40 K2 - dok. odd. 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Koncert 23.30 Slovenski magazin 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Postojni 16.00120 let TD Bovec 16.50 Ko-melovi prijatelji 17.50 Srečanje brigadirjev v Novi Gorici 201218.30 Naš čas 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Graška gora pije in igra 2012, 2. del 21.45 Rudi Šimac - Brginci 22.45 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.40 Nan.: Grda račka 10.35 Nan.: Castle 11.30 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.30 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.00 Resn. serija: Kuharski mojster 14.00 Film: Hiša na Tari (dram., Irska, '05) 15.55 Serija: Zvit in prebrisan 16.55 Film: Skodrana Suzi (druž., ZDA, '91) 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Hudičevka v Pradi (kom., ZDA, '06, i. M. Streep, A. Hathaway) 22.05 Film: Ameriški predsednik (rom., ZDA, '95, i. M. Douglas) 0.20 Film: Besna reka (dram., ZDA, '98) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 90 let Lelje Rehar Sancin - Slavnost v Narodnem domu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Draga mladih 2012: Okrogla miza ob 100. obletnici rojstva prof. Jožeta Peterlina; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.0017.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet, 12.krog snl: Gorica : Olim-pija in Triglav : Koper; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Nogomet, 12.krog snl: Maribor : Mura; Rudar : Celje in Domžale : Aluminij; 18.10 Košarka: Krka : Szolnok; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos 1. koncerta za vokalni abonma; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Oseba, s katero ste si kar blizu, vas bo v prihodnjem tednu nekoliko razočarala. Poslušajte tudi njeno plat zgodbe in ne postavljajte zidov tam, kjer niso potrebni. Ljubezen: dobro! m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi boste soočeni s projekti, ki bodo zaznamovali vašo nadaljnjo kariero. Namenite jim veliko svojega časa in energije, če je to potrebno, tudi na račun bližjih. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne bodite zadrti v odnosu do prijateljev ter večkrat pokažite svoja čustva. Apatija do življenja vas ne bo pripeljala daleč, sami pa boste čedalje bolj polzeli v krog pesimizma. RAK 22.6.-22.7.: Deležni boste kritik, ki pa jih ne boste najbolje sprejeli. Morda bi lahko bili kdaj bolj samokritični. Vaša samozavest je zelo velika, kar je velika prednost pri opravljanju vaših nalog. M LEV 23.7.-23.8.: V preteklem obdobju ste dosegli veliko, kar se kaže v odličnih rezultatih na delovnem mestu. Pazite se osebe, ki je v vaše življenje prišla pred kratkim in se morda hoče polastiti vaših uspehov. DEVICA 24.8.-22.9.: Želeli si ^^ boste sprememb in novosti, ki bi končale vašo vsakdanjo rutino. Vedite, da lahko sami vplivate na svoje življenje in spremenite potek dogodkov. Denar: srednje. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Z ^ ^ nadrejenim se bosta sprla, saj se ne boste ravnali po njegovih navodilih. Če ste prepričani o svojem prav, mu razložite svoje mnenje in se zav-zemite za skupni kompromis. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaš partner bo morda dobil občutek, da niste popolnoma predani partnerskemu odnosu. Morda je res tako, zato si vzemite nekaj časa in premislite o tem. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše splošno počutje bo v začetku tedna odlično, vendar vas lahko sprememba v sredini tedna vrže iz tira. Ne obremenjujte se z njo, ampak nadaljujte svoje življenje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Med vami in partnerjem lahko izbruhne spor, ki ga ne boste znali takoj urediti. Najbolje bi bilo, da skupaj sprejmeta kompromis. Po sporu bo v obeh vzplamtel ogenj strasti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Še naprej dobro opravljajte delo v službi, saj vas bo v nasprotnem primeru pod drobnogled vzel nadrejeni. Izkažite svojo predanost in potrpežljivo počakajte na rezultate. RIBI 20.2.-20.3.: Na zalogi imate veliko pozitivne energije, ki jo uporabite v odnosih s partnerjem in prijatelji. V zasebnem življenju je pred vami polno uspehov, kar pa na žalost ne velja za službo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 30. septembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Mladika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 22.45 Nan.: The Good Wife 23.30 Dnevnik 23.45 Dok.: Almost true V" Rai Tre 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il caso Enzo Tortora - Dove eravamo rimasti? 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Il comandante Florent - Il piromane (krim., Fr., '98) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 0.00 Film: Jarhead (voj., ZDA, '05, i. J. Gyl-lenhaal, J. Foxx) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 23.40 Film: Mio fra-tello e figlio unico (dram., It., '06) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.30 Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti no-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora West 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resnično-stni show: Pechino Espresso 21.10 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.55 Nan.: Blue bloods 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 23.45 Show: Zelig Off La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commis-sario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Pa-rodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spa-ziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.35 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.30 11.00, 22.30 Dok.: Luoghi magici 7.55 15.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 9.05 Dok.: Borgo Italia 11.30 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 12.15 Variete: Camper magazine - 2012 12.35 Rubrika: Hard Trek 13.05 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pal-lino Summer 2012 14.10 Dok.: Il portola-no 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Altopiano di Asiago 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Un turco napoletano (kom., It., '53) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Io la conoscevo bene (dram., It., '65) (T Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Študent naj bo (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.20 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Evropski TV laboratorij - Zabava v bloku, 1., 2. in 3. del 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.35 Dobro jutro (pon.) 14.15 Med valovi (pon.) 14.40 Dok. odd.: Čudoviti svet pod zemljo - slovenske podzemske jame 15.25 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška (pon.) 16.50 Dok. odd.: Legenda o kristalnih lobanjah 17.40 Prava ideja! 18.10 Dok. serija: To bo moj poklic 18.40 Koroška poje 2012 - 40 let 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Sledovi v nič - dirigent Carlos Kleiber 21.10 Dok. film: Dediščina Evrope - Brassens, pesnik na slabem glasu pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Na trdih tleh 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.15 Risane serije 8.05 Svet 8.35 Nan.: Vlomilci 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.00 18.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle športi 13.05 17.05 Nan.: Številke 14.0016.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.30 Film: Hudičevka v Pradi (kom., ZDA, '06, i. M. Streep, A. Hathaway) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Smrtni udarec (akc., ZDA/Avstralija, '01) 21.55 Film: Rezilo (akc., ZDA, '98) 0.10 Film: Besna reka (dram., ZDA, '98) 22.45 Nan.: Vera: izmišljena pripoved (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 17.15 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda vo-lilcev 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Lynx Koncert 16.00 Vesolje je 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.40 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Ar-tevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 0.40 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Posego-vi prijatelji 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Pro-stovoljstvo - poslanstvo ali nuja? 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 1. oktober -Mednarodni dan starejših; 15.00 Mladival; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 6. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45 Dan 202; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Ko- ledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 S simbiozo v Koper; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evrora-dia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 30. septembra 2012 KULTURA / glasba - Ob začetku nove sezone Godbena društva vabijo mlade v svoje glasbene šole Šolsko leto se je začelo in številni mladi se še odločajo, čemu se bodo ob samem razrednem pouku letos posvečali. Zakaj ne bi bila to glasba? Ob športnih aktivnostih se čedalje več mladih namreč približuje ravno glasbeni dejavnosti. To pa tudi po zaslugi naših god-benih društev, ki so po daljšem premoru spet obudila tradicijo samostojnih glasbenih, pravzaprav godbenih šol (nekaj let so potekale v sodelovanju z Glasbeno matico). »Vsi si namreč prizadevamo, da bi mladim približali godbeno dejavnost in glasbeno kulturo nasploh,« so nam enoglasno potrdili predstavniki naših godbenih društev, ko smo se pred tednom dni pogovarjali ravno o njihovem delovanju in o nastajanju mladinskih sekcij oz. mladinskih orkestrov. »Pred petimi ali morda šestimi leti smo ugotovili, da potrebujemo po-mladek. Naše glasbene šole imajo torej točno določen cilj - gojenca aktivno in polnopravno vključiti v godbo, se pravi v pristno vaško skupnost oz. zdravo družbo, ki otroka bogati in seveda hkrati oddaljuje od nesmiselnega buljenja v televizijski ekran,« so pojasnili. Razvedrilo torej, ki nudi sprostitev, užitek in veselje, pa tudi priložnost pletenja novih prijateljstev. Godba postane nekakšna širša družina, ki je v domačem prostoru zelo aktivna, saj je prisotna res ob vsakršnem dogodku, naj bo to procesija, poroka, spominska svečanost ali pa pogreb. Po posameznih godbenih društvih so torej poskrbeli, da bi medse povabili čim več novih, mladih članov. Nudijo jim individualni pouk tistega inštrumenta, ki jim je najbolj pri srcu, pod mentorstvom diplomiranih glasbenikov seveda. Ko se otrok nauči nekaj glasbenih osnov, ga navadno vključijo v manjši dvo- ali tričlanski sestav, da se preizkusi v skupnem igranju in občasnem nastopanju. Glasbena skupina se nato veča in veča, dokler ne postane pravi mali orkester. Zanje je predviden tudi pouk teorije in taktiranja, na koncu pa še zaključni izpit oz. preverjanje znanja. Seveda velja opozoriti, da poskrbi posamezna godba za nakup partitur in not, pa še inštrument dobi gojenec na posodo za začetno obdobje. Mladi imajo tekom leta številne priložnosti za nastopanje - na božičnicah na primer ali pa ob koncu sezone, ko se predstavijo pred občinstvom in ponosno pokažejo, kaj vsega so se naučili. Nekateri se preizkušajo tudi v zahtevnejšem programu in imajo celo samostojno delovanje. Pro-seška godba prireja že nekaj let maja Festival mladinskih orkestrov Slavko Luk-ša, kjer se ne odru predstavijo sami. Naše godbe pa so res žal nekoliko premalo ovrednotene, saj so mnogi še vedno mnenja, da so njihove glasbene šole manjvredne, a tako ni. Gojencu ponujajo priložnost, da spozna osnove glasbenega inštrumenta, se v njem iz- popolnjuje in svoje znanje stalno nadgrajuje; najbolj nadarjeni pa lahko svoj študij seveda nadaljujejo tudi na kon-servatoriju. Kakovost godb se je tudi zaradi tega vidno izboljšala. Priliv novih, mlajših godbenikov, pa še zdaleč ni samodejen, so nam potožili. Ravno v ta namen prirejajo dneve odprtih vrat za osnovnošolce, v Ricmanjih pa so se pri- bližali celo malčkom iz vrtca - zanje so na primer uvedli skupinske glasbene urice, se pravi uvajanje glasbe skozi igro in na tej osnovi upajo, da bodo postavili na noge tudi mladinski orkester, ki ga sedaj še nimajo. Če se torej še niste odločili, kako bi preživljali popoldneve, lahko izbirate na primer med študijem flavte, tro- bente, klarineta, saksofona ali pozavne pri Godbenem društvu Prosek, God-benem društvu Nabrežina, Godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč, Pihalnemu orkestru Breg, Pihalnem orkestru Ricmanje in Pihalnemu orkestru Kras iz Doberdoba. Kar oglasite se na posameznih sedežih - zelo veseli vas bodo! (sas) Hot Cakes The Darkness Glam, hard rok Wind-Up Records, 2012 - Ocena: 7 Malokdo je mislil, da se bodo člani angleškega benda The Darkness zopet sestali in izdali novo ploščo. Po dolgih, sedmih letih so njihovi oboževalci že obu- pali, a prejšnji mesec je naenkrat zagledal luč tretji glasbeni izdelek Hot Cakes. Številni problemi zaradi katerih se je bend pred leti razdrl so očitno rešeni, pevec in lider zasedbe Justin Hawkins pa je (tako pravi) po dolgem zdravljenju zaradi uživanja težkih mamil spet »med nami«. Bend, doma iz Londona, sestavljajo poleg že omenjenega pevca Justina Hawkinsa še njegov brat, kitarist Daniel Hawkins, basist Frankie Poullain in bobnar Ed Graham. Fantje so zasloveli leta 2003 s prvencem Permission to Land, dve leti kasneje pa je prišel na vrsto album One Way Ticket to Hell ... and Back. Sound benda je, tako rečeno, čist rokenrol, oziroma glam rok. Hawkins in ostali se zgledujejo po skupinah, kot so Queen, Def Leppars, Thin Lizzy, T-Rex, Kiss in to se pozna v skoraj vseh komadih. Po sedmih letih so se člani benda odločili, da ponovno sestavijo zasedbo in avgusta je tako izšla tretja plošča Hot Cakes. Album, ki je izšel s pomočjo glasbene založbe Wind-Up Records, sestavlja enajst pesmi za štirideset minut eksplozivnega rokenrola. Že s prvo Every Inch of You je takoj jasno, da so ostali člani benda zvesti soundu iz prejšnjih plošč. Takoj za njo je na vrsti single Nothing's Gonna Stop Us, ki spominja na legendarno, angleško zasedbo Queen. With a Woman je rokerski komad v AC/DC stilu, Living Each Day Blind pa je prva balada albuma, pri kateri pride do izraza izreden Hawkinsev vokal. Everybody Have a Good Time bo prav gotovo live uspešnica, takoj za njo pa sta še Forbidden Love in hitra Concrete. Na koncu plošče je še metal - priredba uspešnice zasedbe Radiohead Street Spirit (Fade Out) in zaključna Love Is Not the Answer. Prijeten album! literatura Roman Maje Haderlap Angel pozabe v slovenščini Maja Haderlap kroma Prihodnji teden bo znameniti roman koroške Slovenke Maje Haderlap Angel pozabe izšel tudi v slovenskem prevodu. Predstavitev knjige, ki je medtem v nemškem jeziku doživela že šesto naklado, bo 3. oktobra v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) ob 19. uri, 4. oktobra v poročni dvorani Rotovža v Mariboru, 5. oktobra pa v Musilovi hiši v Celovcu. Slovenski prevod uspešnice »Engel des Vergessens« je izšel pri mariborski založbi Litera ob sodelovanju celovške založbe Drava, ki ob sodelovanju Litere in Musilo-vega instituta tudi prireja predstavitev v Celovcu. Roman je v slovenščino prevedel Stefan Vevar, pogovor z avtorico na predstavitvi v Celovcu pa bo vodila Jerneja Je-zernik. Kot je znano, je Maja Hader-lap lansko leto na literarnem natečaju Ingeborg Bachmann v Celovcu prav z romanom »Engel des Vergessens« (Angel pozabe) prejela najprestižnejšo literarno nagrado v nemško govorečem prostoru - nagrado Ingeborg Bachmann. »V njem Maja Haderlap piše o sebi in drugih, o najtežjih in najglobljih stvareh sveta s pripovedo-valsko neizprosnostjo, za pisanje zastavlja svoje življenje. Toda skozi smrtne podobe se prebija tudi vi-talistična duhovitost in nevidna lirična melanholija. Angel spomina ji je dal moč, da premaga angela pozabe.,« je ob izidu romana napisal ugledni slovenski pisatelj, dramatik, publicist in časnikar Drago Jančar. V romanu Maja Haderlap tematizira partizanski boj koroških Slovencev proti nacistični strahovladi. (I.L.) X\ zmerno i^jasno ¿^oblačno V REME, ZAN IMIV O S TI Nedelja, 30. septembra 2012 oblačno 6 rahel dež a A zmeren üü dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona 27 , središče ^ anticiklona vremenska slika ' C 980 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V naslednjih dneh bodo nad našo deželo še vedno pritekali dokaj vlažni tokovi. Z nedelje na ponedeljek po čutiti vplive fronte, ki se iz Španije pomika proti Poljski. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 Dolžina dneva 11.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 7.20 A Nad srednjo in vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad zahodnim Sredozemljem pa je ciklonsko območje. V višinah doteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.37 najnižje -45 cm, ob 11.03 najvišje 56 cm, ob 17.29 najnižje -50 cm, ob 23.20 najvišje 29 cm. Jutri: ob 4.56 najnižje -35 cm, ob 11.21 najvišje 52 cm, ob 17.58 najnižje -48 cm, ob 23.54 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ........... 19 1000 m ..........16 1500 m ..........11 OC 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v visokogorju 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER o GRADEC 14/17 CELOVEC O 13/17 O 12/17 S. GRADEC CELJE 14/18 o LJUBLJANA 15/19 N. MESTO 14/20 O 13/20 KOČEVJE C i o " ČRNOMELJ REKA 16/25 MARIBOR o 14/18 PTUJ O M. SOBOTA O 15/19 ZAGREB 15/21 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo večji del dneva povečini oblačno, ponekod bi lahko deževalo. Pozno popoldan in proti večeru se bo vreme poslabšalo, začelo bo deževati, padavine bodo zmerne do obilne, ponoči pa se bodo predvsem v nižini in v gorskem svetu pojavljale nevihte. Ob morju bo čez dan pihal ^šibak do zmeren vzhodni veter, zvečer pa jugovzhodnik. Pretežno oblačno bo. Sprva bo rahlo deževalo le ponekod v zahodnih krajih, popoldne pa tudi drugod po Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 24 stopinj C. & TOLMEČ O 11/18 O GRADEC 12/20 & TRBIŽ O 7/15 o 10/14 KRANJSKA G. &L 6<§£ 14/21 O PORDENON ČEDAD O VIDEM O 15/20 ÖÖ CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 12/17 O KRANJ o 11/18 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR 012/22 M. SOBOTA O 13/23 PTUJ O GORICA O ° N. GORICA POSTOJNA 17/21 16/19 pOSTOJNA O 12/17 O LJUBLJANA 12/19 N. MESTO 12/23 O ' ZAGREB 13/24 O PORTOROŽ O 18/21 KOČEVJE -N° - o ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O "V PAZIN O REKA 16/19 ^Zjutraj se bodo pojavljale nevihte z obilnim do močnim dežjem, ki bodo nekoliko blažje v Trstu in v okolici Trbiža. Dopoldan bo sledilo izboljšanje kljub oblačnosti in občasnim šibkejšim deževnim padavinam. Ob morju bo najprej pihal dokaj močen jugov-zhodnik, nato pa jugozahodnik, ki bosta popoldan počasi pojenjala. Zvečer bi se v spodnji nižini lahko pojavila megla. (NAPOVED ZAJUTRI V noči se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo. Ob morju bodo tudi nevihte. V teku dneva bo dež postopno ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. vreme - Dve žrtvi tudi na zahodu Maroka Hude poplave na jugu Španije zahtevale najmanj deset mrtvih Ljudje zgroženo ugotavljajo škodo, ki so jo prizadeli nalivi v mestu Veri v Almerii ansa MADRID - V hudih poplavah na jugu in jugovzhodu Španije je v petek po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, med njimi tudi devetletna deklica. Več sto ljudi iz Andaluzije in Murcie so morali evakuirati, so v petek zvečer poročali španski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. O poplavah in smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Maroka. Poplave so posledica obilnega dežja. Po poročanju časnika El Pais so v Cadizu namerili 200 litrov padavin na kvadratni meter. V Murcii je ponekod padlo 177 litrov dežja na kvadratni meter, v Almerii pa 120 litrov na kvadratni meter. Številni kraji so odrezani od sveta, ponekod pa so reke narasle do štiri metre nad običajno gladino. Zaradi poplav je bil ohromljen cestni in železniški promet, prav tako poročajo o dveh porušenih avtocestnih mostovih. Zaradi poplav pogrešajo še dve osebi. V obmorskem mestu Gandia je medtem pustošil vihar, ki je podrl zabaviščno kolo na tamkajšnjem trgu, pri čemer je bilo poškodovanih 35 ljudi. Po navedbah lokalnih medijev je bilo zabavišče med viharjem zaprto za obiskovalce, tako da so bili med poškodovanimi tamkajšnji delavci, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S poplavami se zadnja dva dni soočajo tudi v regiji Safi na zahodu Maroka, kjer sta življenje izgubili dve ženski in 14-letni fant. Zaradi naraslih voda so morali zapreti avtocesto, ki je povezovala mesto Safi in mesto Essaouira na jugu. Deževje v Maroku v tem obdobju sicer ni običajno. (STA) Muslimanka in mešani razredi BERLIN - Nemško sodišče je v petek zavrnilo prošnjo 12-letne muslimanske deklice, da se ji ne bi bilo treba udeleževati ur plavanja v okviru šolskega učnega načrta, ker se ne počuti udobno ob fantih brez zgornjega dela obleke. Maroška deklica, ki obiskuje šolo v Frankfurtu na jugu Nemčije, se je odločila, da ne bo več obiskovala ur plavanja, saj se je po lastnih navedbah počutila neudobno ob pogledu na fante brez zgornjega dela oblačila ali kopalk. Ker je zato prejemala nižje ocene, je na sodišče vložila prošnjo, da bi bila izvzeta od ur plavanja. Njen odvetnik je na sodišču poudaril, da islamska sveta knjiga Koran dekletom ne dovoljuje, da se razkazujejo fantom, poleg tega pa dekletom prepoveduje kontakt in pogled na fante brez zgornjega dela obleke. Sodišče v mestu Kassel kljub temu prošnji muslimanske deklice ni ugodilo in v sodbi zapisalo, da lahko deklica nosi plavalno obleko, znano pod imenom "burkini", ki pokrije celo telo in jo že uporablja več deklet na njeni šoli. To naj bi po navedbah sodišča zagotavljalo njeno versko svobodo. Sodišče je obenem poudarilo, da se je družina sama odločila živeti v Nemčiji, kjer so mešani plavalni razredi norma, eden od ciljev šolskega sistema pa je spodbujanje integracije in strpnosti. (STA) severna irska - Včeraj v Belfastu Parada protestantov ob 100-letnici sporazuma Po ulicah Belfasta korakalo kakih 30 tisoč ljudi BELFAST - V Belfastu je ob včerajšnji stoti obletnici podpisa ulstrskega sporazuma potekal eden največjih pohodov tamkajšnjih protestantov v zadnjih letih. Na paradi ob obletnici podpisa sporazuma Ulster Covenant, ki je vodil v delitev Irske in oblikovanje Severne Irske kot britanske province leta 1921, se je zbralo kakih 30 tisoč ljudi. Protestantsko prebivalstvo Severne Irske je včeraj obeležilo stoto obletnico sporazuma, ki ga je takrat podpisalo skoraj pol milijona protestantov in se v njem zavezalo za samoobrambo zoper oblast v Du-blinu. S sporazumom so tako postavili temelje za delitev Irske in oblikovanje britanske Severne Irske in katoliške Irske. Na prireditvi zaradi strahu, da bi izbruhnili spopadi med protestanti in tamkajšnjo katoliško manjšino, pa so tamkajšnje varnostne si- le bile na največji operaciji v zadnjih 20 letih, je poročal britanski BBC. Parada je sicer potekala mirno. Protestantski pohodi na Severnem Irskem segajo v 19. stoletje, na njih pa večkrat izbruhnejo spopadi med tamkajšnjima verskima skupnostma. Med protestanti veljajo za izraz njihove enotnosti z Veliko Britanijo, katoliki pa jih imajo za zastraševanje. Iz Belfasta so sicer ta mesec tri noči poročali o spopadih, v katerih je bilo poškodovanih več kot 60 predstavnikov policije. Do nemirov je prišlo, ko so protestanti poskušali zmotiti pohod tamkajšnjih katolikov. V treh desetletjih medverske-ga nasilja je sicer življenje izgubilo okoli 3500 ljudi. Konflikt se je končal z velikonočnim sporazumom leta 1998, še vedno pa prihaja do občasnih nemirov in bombnih napadov. (STA) Čustvena doživetja! gledališče: ' mm GORICA v Umttl4kidinchtpr 4vjiec Mramar UMETNIŠKA SEZONA 2012 / 2013 OfCTOßfR 2012 JANUAR 2013 PONEDEifEK, 29. t.LAS H A\fi SÄLLT OTKMffieVSfJOwi su l le mie corde naurcpajcNwi Mancori :l;iin ak. kiriraj, Marco tarunn*a(ak. kiLju.bnjonjkL^jibrfK' priciklin^ gftll DHMnico Miiionrtli (Ak. VnJrj/ Pnmuno frB^sa (klÄvir.mrmorikj.^ljHX Gufnno Riindukmiilwih firnnrtf lahni-(bobni t mikala). AlKnandHü Tnrnfi (nakoifon, M ¿v I i ErubenLa clarino}, wdi'lMii1 i doa^do Ov Angeli* i (HJWiW pfriMiVHlji IJt I Or^tUrfi Alcsj* rtinii rt trait j t ti (Virdfflpna originalna ugj.itbirrv Valrer Srvilotci pruduktipi Amx^uipnc CuIIumIe Via eIH C j t-iki NOVEMBER 2012 i L i i 1 ■ tJil.LmXXJ.Jil.ilJ IJJJllIlliliiEIliEIEiiE t<.li L PGNEDElffK, S. FflOZA kaj |e resnica / cosi e {se vi pare) Liliji Pirandril? MkoL I uc karto Vihjiluj riv-ip Michclt Mac- d d limograf Camtela GiarnrnHkt pro-dulocipi Lisoli To^aia. COrnp^im Lu.oilnf-V-ttol. F >■ JI ■*.<■;<. o Bdlu™ 5JiiDAril. PROZA DitlW* NtMILRA macbeth WillMFtl iUSCflf sc* CluEtfifit F ji tkriMi. FrcdriJqi*? l vliti rriMCf Andru (V Kom ČE TRTEK i 9- CuSäA IN HALLT MJftNA WS WHW open SHOW DAN IELA EZRALOWA DECEMBER 2012 LlLLlllllXiiXii J, JJJJJJJJJJJJiiJ = LELLLLLL TOJifJi, U- r.L Aiu.'l, IN HAIL1 i) rfiiNA namPtA Campa^ma iorrada Ablun netopir oprreEa lahann icrau prtiluki":j in :-n»i,i PQN£DEtt£K, 17. PROZA QttliNt FBEJMKM kramer proti kramerju pr 0'fciitaiii i"i rt ■. i:: ii .1 r .1 L/j ni'.T L- Plttci in Federka Iii i Min inn ri'Mt- fairiikfioiti C-inildi tir 11 ki i^i lii!i4ii«i((l ČE TRTEK 10. royal mongolian ballet Vfltr- ttWa p r«l U ki i;.i £ n rem* nn i ČETRTEK J. Ai-H-A iFi eal t r SHREK IL MUSICAL I-■-1 -:I■:.i David L ind lay ~ Alia ire plaits! Irani nt Trior i klijl nidor^fi pfl claudio ipicgiki rjNikcVJH]« i«ii in Spin« (II' Rjaibrai diii.+.ri-.r hi^rarda I :■ ■ Panü kciidgriiUAriH Lor$oni pi'prava Ixntumuv B'-iii aLu Cuimm Trunfl IrtMmn öNikovit« Mflrio AvilHIfl ¡¡l.ttki v irjii j dni-r^l.iitikim artuntlilüin TOREK, S. MfiJU DfJirNA PftfMlFfrA cyrano de bergerac idmand Rncand prevod in pi ■i^dbi Tomrnanj Mjtt'.'i Alexandre P^rri*>i In WndlU (jWIM. fcmiliarifr WwA A^iMirtw ¿irirjin. CiiUJW hi n .'i-.1i ifr.'ilr i! i ik Ai.id^inv i i i AlcHindro P rc-i m+i piotl.ikL..! Klnutcilrciin Trn t m üdabik1 d Ahiufjii PONEDELJEK 21- ^OIA šola zažene IthoHn iL.nli|antka raTlidita Ciovinnipa Ribanji nanlopafu-Er«. Ra{n.i.AliL«ArL4jri.Rci|>n1r? SLUH. RI^K' i [H> AI m^ti i frf L £1:^:1. r-Crt«, u Viiiru A^adr-ffi Miujrnn L".i;j.riira. PWtf L L pjcina rriiser ^ i.rco hiiccil us» HHHjnfjMA-MlH kortiumoijrjifinji (ilasbiAn^rf» M^oliru ohlikcvitK i^irlnbi ^indro SLAU pradukcija Trartra tiihik1 lIj Cj ČETRTEK, 3 T. urge rvi)iiul in naboju Altj-Lindm Srrpinniri l*li)t Alrii.jnJnj H-rrK.nnjd.ini if| Kiiijiilii Kudihlfi februar 2073 Četrtek, J. frankenstein junior mtjiilcal Mtl bi o o k; 1 p:: hlmu Genr Wtidcrji nanliipj CiampKra Ingribiia ri-Eis*r s^Krie prod(>t£ipCoiiipj(inii dflla HjnL-i.H rOflEk, 1?. PKU1A itis galileo nxirnpaMarc« P^alirt napisala Framcmo Ninalini n MarcD ^aiHini nnnHHIMHMI^ Calle ^ilhkpvi rt ifiifnj,-j njf Oj v a n i i DiMj'tii «Jr-icflcnftinii I■-1 r. PlfVfrif ron^llf avdioGihnidL" Turu pradukciia WiihiHi Si^nuT Jclrfilm llNfORMAOjC Obi inilto CftdaliJie Giurfppo Vtrd i Gorita IL-I. W1 38 JG01 | 0461 33 36 0; iačetek pntdfUvotW.45 ürrnjne.güf ilrj ,i( rttitro ČE7FrrEK, ?S. CtAiBAlItBftLET DiiELN^ fKSKIL/ZIVA PRINCIPALS OF NEW YORK CITV BALLtT ^WMpifut Oiiw^t BaltMHirt«. (HWnt RoMiri. pnufijkci|i ßiinirlr Opii.ini E nEffcainnu-nE MAREC 2013 iOBOTAj 2- MiQ-Irt QU ES TI FANTASMI Lduardo Qr Filippn lwiä|)l|aCub(Mi h^ru-FVpu. Maria Rouria CkhHk« 'i-'iTn-.Tn'MHi. AtlOikAd liXL -urfic^rilija m kcrirnrmAI&i Tniuri ■¿lx\h.i FrancrsroCiuFre-prEMlukEna Düna oma. PONfDfJJfif, 11. CvAiQA if, BALET stefano boll a ni danish trio fttlftnufoHaii. LlflL-1 J«p*r Böililiin kofinlw Moml-ii Luid tioh -11 SOSOTAj It 0€lEl>iA f.KiKi\J2\YA C^mpipiir Kä'i^ - Cemp.iihiai Orbana dr Dir^a di Rio correrea/agwa TjriT«.irllA:i VthTiiliJijf^h l^Otlr^ M+THHFI(I POWOtliM, 15 PHP7A art JairvikruHfia pncvE>d AlL-,,,.,ir':li.i Lilttj naK0|M|0 Aktttndro tla.b*r. Alcscio Bani. Gi(jio Alberti pnutijkfija HdEwn riii nr.. C.I■ ipi>;iiEi APRIL 2013 PETEK. 5. NASCOSTO DOVE c'£ PILI LUCE RadHEna, bi+n 1. H-Eramna, mučna mnenja kemika YUpiMhm nasUtpaCiwIc Di? i ETRTEK 11. CLAiBA 11+BALET uüjwm wt vJEflA dido and aeneas «iirJt t irrt itjilplh Htr»rT»a l»lsfin±i potfl JiiUfv 1ibf rEO hahum. TaEE VrnicL' BjrL-^L* Orthuitrj trudil Fnuh VtMlüCiulH p«ki,jkffifnd dd f r.nli V(wjli I'.mli.i in J>.nm 1 Anumui C£TRTEK, IS. tLAilAihe^Ltr Fttf (ISA iKiKl U?IVA Ceure Picco blind date Jwmfrt m ttu'< MAj 2013 PE TEK, 3. DLiaSALKiKlUlWA earth wind & fire experience featuring al mckay LmnJ i divrtmi. (jjiibiinh> ■Ox m OaClMAGOfllCA LefsGo! Gorizü ji^ vpis abonmajev ODtETRTkA, 20. iEI3l t MUKA 2013 vri i toovm asohmajev Vpti ni^ih Jhmirmtv bo poithil pfdi na r ifjwki S y 1 ^o«. U kufl a In n ^t ™ i m ¿to doeva pri-v p tJHj-, l- vukip rwa; VELIKI EJOGODKI Ai JiLdrctir**! Mli PROZA J:- S. iKminln MIT CLA^BAIN BALET abonma za^rteh i zvizde, sodobni od 1. Dkict*a do m ocifnbta »'I 1zvizde. klasični od l.Dkict«adoKlLdtrortyi2012 posfflni zauniveflzitetnf 4tudcntl od 1. okneba do 21 iHh^mbfa ]0PT kako inkif se v1pišeio abonmaji ifr^nir^iv F^ttj pri OKMhrtl CJWji«i •Civ^ffi vid jir v (vik« fj.iiitklt J,'i - td. (Milili JHli) Aiftflji^aAn AtrtrtUtr Ijhtu |iLiijli-ir ^itiN-ji, f tWXDOW JTH LIXII'm TI 1 IT hManiml irfci ■ luJ^jrTHird iii lvi i i j - comnardi blagajna je zapbta J -nJi^rtk |>44rkj|ji p-i i.H -iii u rti.nJ^J CJrlU«j VfT* nJ bHJn, IWJL> ((H W I llMriirtl ^hikMfr^l 1ITO>hJi>1H>I'jit ft ob FTJ4Wltlll «J a dO od jfli de. 1.1anuarja 101} hirKkjtiii lUhlfHHpilk M "iT mulH-^T nJ ^OpiftlV ^IrtM »It V£Č£RMA PSODlAJA VSTOPNIC rukMT -f-» fdvmfirtv l^kJ*«? t«? nKiiwi: Kxli im n: pi Hlpph t« i miit J fJ^tJ +? i V^i I fJ: i i liEGIQNE AUTONOM 4 Fnim v[WEjrA nmm I 11 H 11 A / J HI K t. tiwtrMI" I t '.4-1 t 1 olsvui risrumio raFRFJU VE^ACM IA