121. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. maja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI IJH. Uhaja vsak dao ivei>«r, izimfii nedelie in praznik«, ter velja po poŠti prejemnn /.a a vs tr o - o g c r sk e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta H yld.. za Četrt leta 4 *rl kr., co sc oznairlo jedenkrat. tibka, po 5 kr., če ne d\akrat, in p let. Ta odstavek je kaj nemilo dirnil nekatere hišnike, ki imajo veliko popravila in velike troške, pa jih zna davčna oblast zmatrati za „nebistvene" in na bodo posestniki vsled tega deležni davčna olajšave. Zakaj se tukaj dela razloček mej bistvenimi in nebistvenimi popravki?! Ali mar nebistvenih popravil ne bode treba isto tako plačati, kakor bistvena? In kdo bode tu odločeval, katere so prve ali druge vr*te poškodbe? Mar davčna oblastva sama?! Potem bodo pač vsi popravki „ nebistven i" in ubogi hišni posestnik na bode dobil m kak h ali pa prav neznatne davčne olajšave. Na ta način pač ne bode nikoli pomagano že itak zadolženim hišnikom in posledica bode, da bodo hišni posestniki primorani, stanovanja podražiti, ker od kod pa hočejo vzeti denar za različna popravo? Naj merodajni faktorji na to delajo, da boda deležen davčne olajšava vsakdo, naj ima bistvene ali nebistvena popravke. Le na ta način, ako boda ras zdatno pomagano vsem prizadetim hišnim posestnikom, kateri imajo itak največjo škodo, pa dosedaj se še ničesa zanje ni storilo (kako drago morajo plačati zidarje, tesarje itd ) bode mogoča, da nastanejo zdrave razmere in se ne bodo dražila stanovanja. Momi*, pregledovposlopij. Glasom komisijskih zapisnikov morajo se v 11 o v c i nadalje podreti: hiša Janesa Rnngerja štev. 1, hlev Lorenca Zajca štev. 2vS (takoi), hiša Marija Drbančič štev. 'AQ in hiša Andreja Lavria žtev. 83. A:in»«lbi* 1» ur a It. Danes dovršene so bila na Ledini poleg Parnih ulic zopet tri barake, s katerih zgradbo so bili pi-jonirji pričeli. V te barake pridejo v prvi vrsti de-loiiranci, ki so bili do sedaj nastanp nI v prvi mestni Soli. Ker se morajo V kratkem izprazniti tudi ostale šola, morala se bode zgradba barak zalo pospešiti, ker je v raznih šolah nastanjenih še do 700 osah. V to svrho adaptirala se bode tudi bolnica za Kilo, kjer utegne biti prostora za 400 de-ložirancev. M o vit n* ku vsajemnosl težko, da bi so bila kdaj tako sijajno pokazala, ko v dneh nesreča, ki ja zadela belo Ljubljano in s tem ves slovenski narod. Res, da je grozna ta katastrofa vzbudila sočutje po vsem izobraženem svetu in da je to sočutja dobilo dejanskega izraza ne samo v mejah naše država, temveč tudi zunaj nje; vendar pa jo hitra in nepričakovano izdatna pomoč, ki nam ja prišla od naših slovanskih bratov, tako ginljiva. da je slovenski narod gotovo nikdar pozabil ne bode, Češki narod, ki je rodil prve in najnavdu-senejse apostelje slovanske vzajemnosti "i ki je že tako mnogokrat! dokazal, da dobro umeva idealni in praktični pomen njihovega nauka, koraka tudi tu vsem ostalim slovanskim rodovom na čelu. Sam se mora boriti za svojo gmotno ekeistencijo v tem, ko se najboljši šoki narodnogospodarskega ustroja iz dežela češke krone stekajo na Dunaj; sam skrbeti si za svoj duševni razvoj in s tam seveda prad vsem za prosvetna in umetniške zavoda, v tem, ko drugovrstni živelj v dednem njegovem kraljestvu podpira in favorimje vlada v tem oziru na vse mogoče načine. Milijone položili so že v ne-številnih zbirkah češki rodoljubi na narodni žrtvenik. In vender so poleg tega češki naši bratje imeli toliko umovanja za našo nesrečo in tako radodarna roke, da je od njih doslej samo mestni magistrat ljubljanski prejel preko 3 0.0 0 0 gld. prispevkov za olajšanje beda ljubljanskega prebivalstva. Ako računimo ša s prispevki, ki so došli pomožnemu odboru, deželni vladi in knezoškofijskemu ordinarijatu, ni dvojbe, da je češki narod takoj v prvih dneh, ko se je začulo o nesreči, ki nas ja zadela, zložil nam v pomoč preko 5 0.0 0 0 gld. T\) si štejemo v dolžnost tu javno konstato-vati, da izprevidijo naši rojaki, kakošna moč tiči v ideji slovanske vzajemnosti in solidarnosti in kako velike hvaležnosti smo dolžni našim bratom in zvestim zaveznikom ob srebroopeni Vltavi. Klevetnikom iz nasprotnega nam tabora pa kličemo s Puškinom: „0 ,tavt>j nas! Bczmislcnno preljšćajet vas Moriji otčajannoj otvara — I nenaviditc vi nas." ■»urila. Mestnemumagistratu hubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Županstvo v Hru-dimu na Češkem zbirko 552 gld.; gospod dr. iSche-gula, olvetnik v Kudolfovem, kot. čisti dohodek po tamošnjih narodnih društvih prirejenega koncerta 303 gld.; gospod dr. Andrej Stanger, odvetnik v Voloski, zbirko 230 gld. 20 kr. (po gospodu Ivanu Hribarju); mestni urad v Kraljevih Vinogradih na Češkem 200 gld.; županstvo Cliomntov na Češkem 200 gld.; občinski urad trga Šoštanj zbirko 180 gld. 50 kr.; češko-slovenski spolek v Pragi vnovič 103 gld. S kr.; mestni magistrat v Inoinostu kot čisti dohodek v tamošnjem ljudskem gledališči v ta namen prirejene predstave 134 gld.; pevsko društvo „KoIou v Zagrebu kot oisti dohodek Ljubljani v korist prirejenega koncerta 118 gld. 58 kr.; mestni zastop v ►Senju 100 gld.; tvrdka V. SupanČič na Dunaju 100 gld. (po gospodu C. J. Hamannu v Ljubljani); župans.vo v Kranjski Gori zbirko Bi gld. ; admini-stracija časopisa „11 las Naroda1* v Pragi nadaljnjo zbirko 00 gld. ; založna v Caslavi 50 gld. ; društvo „Deutsoh.es Ilaus" v Brnu f>0 gld.; vodstvo premo-gokopa v Z.gorji kot zbirko tamošnjih paznikov in delavcev 37 gld. 02 kr.; gospod dr. Abegg, tajni medicinski svetnik v G danskem 50 mark; društvo hišnih posestnikov v IS. okraju dunajskem 20 gld.; gospod Zdenčk Tomiček, lekarnar v Križi na Hrvatskem, v tamošnji čitalnici nabranih 14 gld. ; gospod G. Oetling meklenbnriki glavni konzul v Hamburgu 20 mark; družba tarok-igralcev v Freiburgu na Ha- j denskeru 20 mark; županstvo v Ljezdu na Češkem j zbirko 11 gld.; gospod Josip Sparovvitz, upravitelj višjega sali nekega urada v Kopru 10 gld. ; gospod Miroslav Kellner v Požegi sbirko 6 gld.; gospod Aleksauder Maurer (po gospodu Francu Čudnu v Ljubljani) 5 gld.; neimenovan na Dunaju 1 gld. 40 kr.; Sid< ni t baronica Lazarini na Dunaju zbirko 4 gld.; gospod dr. Karel D ttrioh, odvetnik v Scbdnbergu na Muiavskem, zbirko gld. 'JO kr.; gospod Fran Vodopivec v Gorici v imenu tamošnje čitalnice še gld. f>o kr.; gospod vitez Tersoh v Schdabergu na Moravskom zbirko 3 gld.; neimenovan na Dunaju 2 gld. 85 kr.; gospod G. Sobuler v Homburgu 1 gld. 82 kr.; neimenovan na Dunaju 30 kr. ; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Po deželnem poslancu Hribarju poslala sta: upravništvo „Obzora" nadaljnjo zbirko 243 gld. 40 kr. in gosp, J. Obajdin, predsednik tambuiaškega društva v Novem Vinodolskom 62 gl. SO kr. kot čisti dohodek zabave, katero je Ljubljani \ korist priredilo imenovano društvo. Uredništvu našega lista sta poslala: Gosp. prof. Fr. Matej č i ć v Kopru 1 O gld. za Ljubljano. — (i. Mihael Kralj, c in kr. tajnik c. in kr. konzulata v Pireju 9 gld. dO kr. (20 peset v zlat u l za Ljubljano. — Skupaj LO gld. 40 kr. Koncert v liru nju. V soboto se bo v Kranju vršil Ljubljani v korist koncert, pri katerem bo iz prijaznosti sodeloval tudi gospod dvorni operni pevec J. K. Tertnik. Ilujta jslii pomolili o$4fel°Hli.fl WAl I JllhljlIIlO. V BogianU na Ogerskem priredi se vsled inicijative znanega zobozdravnika gospoda Avgusta 8ohWeigerja za Ljubljano koncert, pri katerem sodelujejo ondotne dame, pevski zbor, godba, gosp. Oton Szeidl, ter bodo na vzporedu točke za orkester, citre in petje. Bog blagoslovi človekoljubno početje! Koncert v vi o ii »It o v r i u Ljubljani na korist se je nad vse pričakovanje sijajno obnese). Čistega dobička je bilo 2500 mark. V lJul»U»"l? 27, maJH. Volitev v Opavi V Opavi so pri občinskih volitvah nemški liberalci v drugem in tretjem razredu popolnoma propadli. Zmagali so nemški naci-j jonaloi. To je liberalce tako poparilo, da so sklenili, I da se v prvem razredu volitve ne udeleže, d i se i tako izognejo porazu. Vse kaže, da bode kmalu vsa j Šlezija izgubljena za nemške liberalce. Nekatere kraje pridobe Slovani, druge pa nemški nacijonalci. Poraz so si pa nemški liberalci sami zakrivili. S svo|im kričanjem o zatiranju nemške narodnosti pod grofom Taaffejem so sprožili močno nemško narodno gibanje, katero sedaj jim nevarno p »staja. Propad liberalizma na Tirolskem V tej deželi je nemški liberalizem le v mestih nekaj go-! spodaril, a sedaj mu pa že kleuka zadnja ura. Liberalni zastopnik inomostskega mesta dr. \Vildauer je te dni dobil neko nezaupnico. Njegovi volilci niHo zadovoljni, da hodi s koalicijo in sploh obsojajo vso politiko nemškoliberalne stranke. Nemško-narodna stranka tudi v Inomostu vedno bolj izpodriva liberalno. Nemški „Schulverein". „Deutsche Zeitiing" j je grozno nevoljna zaradi izida občnega zbora : „Sobni vere i novega*, V zboru ni bilo nobene živahnosti in vse je kazalo, da so so velike „Scliulver-einove" ideje skrčile v neznatni židovski rod in društvo pride le še kot neznatni denarni vir v po-stev. Ta list pozivlje nemške nacijonalce, da naj v i druitVU ostanejo in mu odpro novo polje, da se razvije pod narodnim znamenjem v velik naroden ! monument. — Jeza nemško-narodnega lista je pač smešna, kajti brez Židov bi to društvo še toliko ne bilo napredovalo, če imajo v tem društvu židje j upliv, prihaja pač od tod, kor so dali dosti de-j nar j a. To ve pač tudi „Deutsche Z^itung", kajti drugače bi hh svetovala nemškim nacijo .alcem, da v društvu ostanejo. Ko bi tega ne bilo, bi nemški nacijonalci sami osnovali podobno društvo tako pa vedo, da ne bi izhajali. Pri avstrijskih Nemcih, ki niso nikdar bili zatirani, ni tiste požrtvovalnosti, kakor pri Slovencih in navezani so na židovski kapital, naj to še tako taje. Le konservativni Nemci imajo nekaj več samostojnosti. Agliardijeva afera še ni koučana. Nuncij Agliardi bode v kratkem odpoklican z Dunaja. Postal bode kardinal, ali pa bode prestavljen v Pariz, in sedanji papežev nuncij v Pariza pa postane kardinal. Za njim* pa kmalu izgine iz javnega življenja Banffy. Dal bode ostavko in sel v pokoj. O soda Banffvjeva je že bila odločena, ko je dal grof Kal-noky v drugič svojo ostavko. Sedaj je le še vprašanje, kateri dan da Banf?yja odslove. Sedaj so ga le zaradi tega še pridržali, ker cesar ni želel dvojne krize in tudi Banffvju niso marali dati prilike, d.t bi se zagrinjal v plašč ogerskega patrijotizma in bil zaščitnik ogerskega državnega prava. — Da se RinlVy ne bode posebno dolgo držat, to se nam zdi jako verojetno. Novi minister unanjih stvarij ni mož, ki bi hotel baronu Banffvju storiti vse, kar bode želel. Prišlo bode v kratkem do razpora iu tedaj pa pride Banffy na vrsto, da pojde. Drži ga tako le to, da mu ni lahko dobiti naslednika. Finančno vprašanje v Srbiji. Finančni mi nister je poklical pet radikalcev v finančni svet, ne da bi jih bil vprašal, če hočejo vstopiti v ta svet. Mej drugimi je poklican bivši radikalni finančni minister dr. Vujie. Vseh pet radikalcev je pa odklonilo vstop v finančni svet, ker mislijo, da sedanja vlada nima sposobnosti, da bi naredila red v financah. To je hud udarec za vlado. Če vse stranke ne bodo sodelovale, ne bode dala nobena tuja banka posojila. Brez posojila pa ne bode moč uravnati finančnih težav. Radikalci dobro poznajo težave, v katerih sta vlada in kralj in se nadejajo, da s svojim uporom prisilijo kralja, da pokliče radikalno vlado. Finančni minister Popovič je posebni komisiji petih članov naročil, da se natančno določi, koliko dolga je Srbija imela dne 1. maja. Srbske finance so razne vlade tako zmedle, da se sedaj niti prav ne ve, koliko je država dolžna. Nemški državni zbor se je dne 24. t. m. zaključil. V zadnji seji so agrarci hudo napadali vlado in pokazal se je mej njimi in vlado popolen raspor, Agrarci ao trdili, da vse nima nobene vrednosti, kar je vlada storila za kmetijstvo. Ta dogodek je jako pomenljiv, ker utegne prouzročiti kake večje vladne premembe. Ker se vlada ne bode udala agrarcem, ki zastopajo le interese veleposestnikov, že konservativni listi mislijo, da ne bode dolgo, da se pokliče kako liberalnejo vlado v Nem* čiji. Kako je sedanja vlada nepriljubljena, se je videlo v zadnji seji. Razen nekaterih narodnih liberalcev j je ni nikdo zagovarjal, pa še narodni liberalci so jej s svojim nespretnim zagovarjanjem več škodovali, nego koristili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. maja. — (Volitev v občinski svet ljubljanski.) Danes pričele so se dopolnitvene volitve v občinski svet ljubljanski in sicer v tretjem volilnem razredu. Glasovnice je oddalo 125 volilcev ter so bili izvoljeni gg. : hišni posestnik in lastnik tiskarne Anton Klein s 120, hišni posestnik in mesar Josip Kozak s 112 in stolni vikar Andrej Kalan a 101 glasom. Predsednik volilne komisije bil je obč. svet. g. Ignacij Valentinčič. — (Deželni zbor kranjski) se snide. kmalu po Binkoštib, a doslej še ni določeno, kje bo zboroval. R dutna dvorana ni rabna in iskat bo torej 1 drugod zavetja, kje, tega danes še deželni odborniki ■ menda sami ne vedo. — (Ovacija) Na Tržaški cesti se pod nad-j Eorstvom gospe baronice Heinove brezplačno tlele i jedila iz kuhinje za silo. Včeraj je vdeleženo ob-i oinstvo s proste volje priredilo gospe baronici, ko { je s gospodom deželnim predsednikom dospela na j mesto, nekak slovesen vzprejem. Deček dijak po-j zdravil jo je z lepim slovenskim govorom ter ji ; iztočil krasen šopek. Baronica Heiuova zahvalila se j ju istotako v dobri slovenski besedi, na kar se je I hvaležno občinstvo odzvalo z muogobrojnimi in kipečimi živio-klici! — (Vojaško oskrbo vališ če v Ljubljani.) Izvršujoč sklep mestnega sveta, podala se je danes opoludne deputacija treh občinskih svetnikov in sicer ■ gospodje Ivan Hribar, Andrej Senekovič in t dr. Ivan Tavčar z brzovlakom na Dunaj, da na I pristojnih mestih stori potrebne korake glede prelo i žitve vojaške bolnice in vojaškega preskrbljevalnega j skladišča s sedanjega prostora. Razven tega ima deputacija še drugo misijo, kakor smo poročali ie ; v sobotni številki našega lista. Glede vojaškega oskibova!i£ča bo deputacija lahko rešila stojo nalogo, zakaj vojno ministarstvo je tukajšnjemu vojaškemu zapovedništvu že ukazalo, naj napravi barako, v kateri bo toliko časa nastanjeno oskrbova-lišče, dokler se ne sezida novo poslopje. — (Ljubljanske šole.) Deželni šolski svet je glede pouka na ljubljanskih šolah izdal te-le naredbe: 1.) Da se tistim učencem srednjih šol (državne gimnazije in državne višje realke) ter možkega in ženskega učiteljišča, katerim je s koncem drugega semestra leta 1894/95 prebiti matu-ritatno, oziroma zrelostno preskušnjo, za to preskušnjo da prilika, začne se za učence VIII. gim-nazijalnega razreda, VIL realčnega razreda, dalje za gojence in gojenke IV*. letnika moškega in ženskega učiteljišča in za gojenke učnega tečaja v otroškem vrtci dne 4. junija redni pouk v dotičnih Šolskih poslopjih, in učenci (učenke) navedenih razredov se imenovani dan ob 8. uri zjutraj zglase pri ravnateljstvih. Maturitetne, oziroma zrelostne preakušnje se bodo vršile v dobi od 1 5. d o 31. julija. 2) Semestralni završetek za učence vseh ostalih razredov na srednjih šolah, oziroma letnikov na moškem in ženskem učiteljišči, se zgodi na podstavi posledkov pri zadnji mesečni konferenciji. Tistim učencem, kateri morejo pri tem prejeti primeren uspešni red, se izdado semestralna spričevala za drugi tečaj leta 181)4 95., in ta spričevala pošljejo ravnateljstva zunaj Ljubljane biva-jočim učencem po pošti. V Ljubljani bivajoči učenci pridejo na dan, ki se pozneje naznani, osebno po •voja spričevala v ravnateljstveno pisarno. Tisti učencij kateri v jeduem učnem predmetu ali v več učnih predmetih nimajo dognanega reda, morajo v dobi od 15. do 3 1. julija iz dotičnih predmetov prebiti premestno preskušnjo, na katero se sami doma pripravijo. Izpraševalue dneve jim pismeno naznanijo ravnateljstva. Po presledkih te preskus-nje se klasificiralo ter prejmo semestralna spričevala. Morebitne ponavljalne preskušnje so pridržane rednemu roku ob pričetku šolskega leta 189 5 90. Tistim učencem te vrste, kateri pred 15, julijem 1895. leta potrebujejo semestralnega spričevala za vzprejem v kakšen vojaški učni zavod (v vojaško realko ali v kadetno solo i. t. d) in se morejo izkazati z dotičnim vzprejemnim zagotovilom, dano je na prosto voljo, pred tem rokom zglasiti se pri ravnateljstvu v ta namen, da prebijejo omenjeno preskušnjo. 8.) Pouk na ljudskih šolah in na obeh vadnicah, toda z izjemo otroškega vrtca, so začne dne 4. junija. V katerih poslopjih se začasno nastani osemrazredna slovenska dekliška ljudska šola in petrazredna nemška dekliška šola, katerima dozdanjih prostorov nikakor ni možno uporabljati, ali pa samo deloma in ne dovolj varno, to pozneje javno da na znanje c. kr. mestni šolski svet. Glede c. kr. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek se pozneje iz da dotična odredba. — ^Meščansko stavbinsko društvo) ima jutri torek 28. t. m. ob 2. uri popoludne v mestni dvorani svoj ustanovni občni zbor. Volil se bode odbor, da izdela pravila in ukrene vse potrebno. — (Občni zbor Dramatičnega društva) se je vršil v soboto zvečer v čitalničnih prostorih. Društveni predsednik g. dr. Ivan Tavčarje pozdravil zborovalce, na kar je namesto tajnika poročal blagajnik ravnatelj g. S u h i o o društvenem delovanju. V minoli sezoni je društvo priredilo 77 predstav in sicer 33 opernih, 7 operetnih in 37 dramatičnih. Novitet je bilo 14, mej njimi G opernih in operetnih in 8 dramatičnih. --Po kratki debati, katere so se udeležili gg. Trstenjak, G. Pire, dr. S u p a n in 13 e 1 e, se je poročilo odobrilo. Blagajnik g. ravnatelj Žubic je potem poročal o društvenem denarnem stanju. Društvo je imelo v minolem letu 35 357 gld. 25 kr. dohodkov in 35 320 gld. 25 kr. stroškov. Po daljši debati, katere so se udeleždi gg. Trstenjak, dr. Tavčar, notar P 1 a n t a n, prof. Pire in dr Supan, se je poročilo odstavilo z dnevnega reda in sicer zategadelj, ker so bili vsi izkazi vsled potresa zasuti in torej revizorji niso mogli računov pregledati. Odboru se je naročilo, da čim prej skliče izreden občni zbor. Končno se je vršila dopolnilna volitev v odbor in so bili izvoljeui gg. dr Volčič, prof. Bože k in notar Gogola. — (Izredni občni zbor „ Glasbene Matice".) V soboto zvečer se je zbralo precejšnje Število članov „Glasbene Matice" v izrednem občnem zboru, da ukrenejo, kaj j« storiti društvu vsled velike gmorue skodu, katero je trpela tudi „Glasb. Matica" po potrou. Dru-tvena hiša, v k^t^ro bi se v krat-kem bila preeelila „Glasb. Matica", je namreč tako hu io poškodovana, da se mora zadnji del (v Ve- j gove ulice) popolnoma podreti, prednji del pa bi se bil še dal prezidati. Poznejši komisijonelni ogled pa je dognal, da bode treba podreti tudi prednji del (v Gosposkih ulicah.) Predsednik g. Fr. Ravnikar je razložil, kako hudo je oškodovano društvo po katastrofi. Šole so deložirane in je moral pouk popolnoma prenehati, odpusti je moral šolski koncert in tudi zborovo delovanje je prestalo vsled pomankanja prostorov. Odbor je imel koj po katastrofi dve seji, da se je storilo najpotrebnejše in se rešilo pohištvo, klavirji itd. Posebno požrtvovalno je delal g. nadzornik društvenih šol, deželnosodni svetnik Vencajz, ki je na to poročal o najvažnejši točki današnjega zborovanja, o zgradbi društvene hiše. G. svetnik Vencajz je potem razložil, kako ugodno je bilo stanje „Glasb. Matice" pred potresom. Društvena hiša je nesla dobre obresti, odplačala sta se že dva obroka od dež. zbora dovoljenega posojila, premoženje jo znašalo kakih štiri do pet tisoč goldinarjev več. Po-troi je hipoma uničil vse to in društvo je tam, kjer je biio pred 23 leti. Vknjiženega dolga je 10.000 gld. Trebi je torej resnega dela, da društvo preboli ta udarec, kar se bode tudi zgodilo, ker je dež. predsednik obljubil izdatno podporo. Predložil se je potem načrt nove hiše, ki bode imela v zadnjem delu 11 učnih sob in jedno veliko sobano. Stavbinski mojster g. Treo je obljubil, da do 15. septembra dodela ta del hiše v toliko, da bi se za silo že lahko poučevalo v njem Treba bode le, da društvo hitro dobi dovoljenje za zgradbo. Pomisleki nekaterih, da je zgradba zdaj predraga, se paralizujejo s tem, da društvo mora plačevati učiteljsko osobje in da nikakor ne kaže odlašati Zgradbe. Zatorej stavlja nastopne predloge : 1. Občni zbor naj sklene, da se takoj prične z zgradbo društvenih hiš in da bh potrebni kapital dobi potom brezobrestnega drž. posojili. 2. Z i nadzorovanje zgradbe naj sh izvoli poseben odbor ad hoc, v katerem naj bode tudi tehniški izvedenec. 3. De želni zbor naj so naprosi, da glede na težki položaj društva odpise še ost aH dolg v znesku 4800 gld. Po kratki d.-bati, katere so se udeležili gg. dr. vitez K. Bleiweis, dr. Volčič in poročevalec, so se vzprejeli vsi trije predlogi. Oočni zbor je vzel hvaležno na znanje izjavo g. dr. vit. K. lilei-vveisa, da za slučaj, da bi društvena hiša do jeseni še ne bila dogotovljena, bi se potrebni prostori za poučevanje zač.isno lahko dobili v „Narodnom domu". V odbor za nadzorovanje zgradbe sta bila izvoljena g. svetnik Vencajz, iu g. A. Petrov-č i č, katerima se pridruži še jeden tehniški izvedenec ter se je zaključilo potem zborovanje. — (Sanitarne naredbe glede delavcev. Z ozirom na veliko Število stavbinskih delavcev, ki se sedaj nahajajo v Ljubljani, izdal je mestni magistrat naredbo, s katero se podjetnikom naroča, naj skrbe svojim delavcem za primerna bivališča, pred vsem čista in zračna, za dobro pitno vodo in primerna stranišča. Mestni zdravniki imajo posebno pozornost obračati na to, je-li se ta naredba točno izvršuje, etavbinski podjetniki pa morajo vsako soboto predložiti mestnemu magistratu natančen seznamek bivališč svojih delavcev ter naznaniti tudi, koliko delavcev je v posameznih prenočiščdi. — (Policijske vesti.) Kakor navadno ob nedeljah in praznikih, bila je tudi pretekla noč precej nemirna ter je bilo osem oseb aretovauih zaradi razgrajanja. Premopar Janez Kregar bil je izročen deželnemu sodišču zaradi javnega nasilstva, ker je napal mestnega stražnika, ki ga je opominjal, naj bode miren. — Kakor se nam poroča, bila jo te-Barju Alojziju Strafeli iz barake ukradena srebrna žepna ura z verižico. Sum leti na laške zidarje. — (Surovež) Včeraj ob polu o»m\ uri zvečer je napravil batalijonski tambor domačega peš-polka prebivalcem barak na Poljanah nekoliko spremembe. Mož je prišel popolnoma pijan domov ter je s svojim nožem brez vsakega uzroka sekal po okrog mu stoječih ljudeh in stvareh. Nihče se ga ni upal prejeti. K sreči je prišel domov narednik brambovcev h svojo soprogo, kateri mu je a silo orožje odvzel. — (V Godoviou) je bil dne 25. t. m. voljen županom gosp. Frauc Kankelj, posestnik in gostilničar v Godoviču, zaveden narodnjak. Občinskima svetovalcema pa gg. Jože Gruden, posestnik iu do- sedanji župan, in Janez Rudolf, posestnik, ol.a iz Godoviča. — (Imenovanje.) Sodni pristav v Slovenski Bistrici, Ivan Pir na t, je imenovan začasnim vodi teljem okrajnega sodišča v Gorenji Radgoni. — (Umrl) je v Mariboru v petek popoludne drd. med. Jaroslav Zitek, sin umirovi jenega girn. profesorja in zaslužnega rodoljuba Jožefa Žitka, po dolgi in mučni bolezni star šele 28 let. N. v m. p.! — (Zaveza slovenskih učiteljskih društev) Upravni odbor ima v četrtek dne 30. t. m. svojo sejo v prostorih čitalničnih v Celji. — (Osobne vesti.) Juatični minister dovolil je sodnima pristavoma Rihardu Pavlinu v Kopru in Ivanu C I a r i c i j u v Krku, da smeta menjati službena svoja mesta. — (Hišna preiskava) se je vršila v petek v stanovanju urednika „Naše Sloge" g. Matka M a n d i o. a v Trstu, da bi se našel rokopis necega konfiskovanega članka. Preiskava ni imela uspeha. * (Izbruh Vesuva.) Kakor se poroča iz Ne-apolja, bluje Vesuv od dne 21. zjutraj posebno močno. Lava se razliva iz stare razpoke od leta 1872. na podnožji pepelnega stožca in tudi na vrhu čez kraterjev rob in teče zdaj proti Pompeju v dolino. Prof. Palmieri, ravnatelj observatorija na Vesuvu meni, da je izbruh Vesuva v zvezi z mlajem, ki je bil dne 24. t. m. V občine, ki so na podnožju Vesuva, so odšli vojaki in redarji na pomoč. * 'Posledica florenškega potresa.) Na posestvu kneza Demidova Laafontacca poleg Florence Be je po potresu prikazal precej močen žveplen vrelec. * (Pogumna rešiteljica in hladnokrvni re- šenec.) V Bademi pri Dunaju je neki kmetic skočil z železniškega voza, še predno se je vlak ustavil in sicer tako nesrečno, da je padel mej vozova. Baš v hipu, ko bi bilo moralo kolo iti nesrečniku čez noge, priskočila je neka gospa in kmeta potegnila z relsa ter ga tako otela gotove smrti. Kmetic se ni za rešiteljico čisto nič zmenil; prvo kar je zinil, je bilo vprašanje: „Kje pa je moj — klobuk!" * (Ukraden temeljni kamen) V Žabcu v »Srbiji se je v navzočnosti kralja Aleksandra te dni položil temeljni kamen novi vojašnici. Po starem običaju se je vzidalo nekaj denarja — zlatega in srebrnega. Praktični hajduki so najbrž mislili, da je škoda, če ostane denar zakopan, in so zategadelj ukradli vse skupaj, denar m kamen. * (Košutovo pohištvo) se je te dni prodajalo v Budimpešti. Skupilo se je pa tako malo, da se niti četrti del prevoznih stroškov iz Italije ni pokril. Iz tega je razvidno, kako previdno so ravnali sinovi Košutovi, ko so še manj vredne papirnate „relikvije" svojega očeta za 100.000 gld. obesili na vrat ministrom, katero so rešdi. Knjlsfce vnosi. — r Popotnik" ima v št. 10. naslednjo vsebino: A. Š Humski: Vojtehu Itibmkarju v spomin: dr. 1. Bezjak: Slovniška teorija Kernova; V. Pulko: Risanje brez stigera; K. Slane: Najvažnejši poskusi v pojasnenje prirodoslovnih beril; Krinija: Z ir i učiteljicam istu plaća? Slo.stvo; Društveni vestnik; Dopisi In druge vesti. — „Vienac' ima v št. 21. naslednjo vsebino: 1. lir inilović: U Čast Petru Preradoviću; V. Stršen : Kad je čovjek bolestan; Muza Safvet: Ostavljena draga; L. Z. Ladanjski: Bonček Tribu ho vid; 11. Badalu': Kod Preradovičeva spomenika; Sarajevo; R. Horvat: Zašto se. održa bizantinsko carstvo, dok propade zapadno rimsko carstvo; II. Taine: Filozofija umjetnosti; Listak. Ilustraciji: Petar Preradovio; Prvobitni nacrt Prenidovićeva spomenika. Dunaj 27. maja. Ministerski svet se je včeraj pod predsedstvom cesarjevim pečal z volilno reformo. Danes je pododsek vzprejel Rutovvskega poročilo. Poročilo se bode dalo tiskati in se bode vsled tepa njega razglasitev zavlekla prav do zadnjih duij pred BinkoštL Ne ve se, če se do tedaj snide odsek. Dun^j 27. maja. Cesar je vzprejel veliko deputacijo iz Primorske v zadevi železnice čez Ture. Cesar je odgovoril, da se bodo proučavanja pospešila, da se prej odloči stvar. Vender napravila nadaljevanje do Trsta težave. Dunaj 27. maja. Odpovedala se je seja davčnega odseka, ki je imela biti danes zvečer iu v kateri, bi se bili posvetovali o Dipaulije-veni predlogu glede volilne pravice petakarjev. Dunaj 27. maja. Govori se, da bi po sklepih pododseka za volilno reformo dobili delavci 13, mali davkoplačevalci 40 mandatov. Rim 27. maja. Po poslednjih poročilih je v 320 okrajih s 508 mandati voljenih 200 vladnih pristašev, G3 pristašev ustavne opozicije, 28 radikalcev, 8 socijalistu v, 7 nezavisnih poslancev. 14 je pa ožjih volitev. IVotrrlJiir srećke 25. maja. y Linču: fi, C7, 33, G6f 54. V Trsta: 81, 75, 63, 24, 5. Umrli so v Ljubljani: 24. maja: Elizabeta Šreiner, pasarjeva vdova, 88 let, Sv. Petra cesta St,. 27. 2"». maja: Marija Eržen, delavčeva žena, 66 let, Kravja dolina ftt. 2. 2H. maja: Ivan Ravnikar, kremarjev sin, 15 dni, Rimska cesta St. 5. V deželni bolnici: 23. rmja: Anton PetriĆ, sprevodnik, 39 let. — Jxkob Prek, postać, 7.'5 let. 24. maja: Ivana Pečnik, delavčeva žena, 37 let. V v o i a S k i bolnici: 23. maja: Jožef Bauer, prostak ▼ 27. pešpolku. Meteorologično poročilo. i Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura > trovi Nebo Mo-krina v mm. 25. maja 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 784*6 7337 734-8 11 8° C si. svz. 15-6° C si. zah. 14 4° C |sl. jzh. obl. obl. d. jas. 157 dežja. >J 7. zjutraj S 2. popol, «> 9, zvečer Srednja pod normnlom. 7364 11 2" C 73*i« i 1HH«C 737-7 I lf)-4°C temperatura 189' in si. zah. si. zah. si. zuh. 15f>», d. jas. jasno jasno /a M 0-00 dežja. ' in 0-4 HD-a-najslsa. Toorza dne 27. maja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 40 „ Avstrijska zlata renta....... 123 , 50 „ Avstrijska kronska renta 4°'0..... 101 „ ftf> „ O^erska zlata renta 4°/0....... 123 „ 30 „ O^erska kronska lvnta 4"/n ..... 99 „ 15 , Avstro-of;erske bančne delnice .... 1077 „ — „ Kreditne delnice......... 40O „ — B London vista........... 121 , yf> _ NemAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 n 55 _ 90 mark............ 11 . 91 J 90 frankov........... 9 „ 6B'/, „ Italijanski bankovci........ 4tf „ 07*/i » C. kr. cekini........... 5 » 72 m Duh 25. maja 1895. 1 driaviM srečke iz 1. 1854 po 960 gld. 151 gld. 50 kr. Ihv.avno srečke iz I. 1864 DO 100 gld.. . 195* „ — „ Dunava n g. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 181 „ 86 a Zemlj. obč avstr. 4'/./ . zlati zast. Uiti . 122 „ — _ K rodit ne srečke po 100 gld...... 19« „ 60 „ Ljubljanske srečke......... 98 „ 60 „ Kudolfove srečke po tO gld...... 24 „ — „ Akciji anslo-avitr. banke pn 200 gld.. 171 „ 25 „ Traiuwny-druSt. velj. 170 gld. 11. v. . . 475 „ 50 „ Papirnati rubelj......... 1 B 31 „ Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, in učenec za isto branžo se vzprejmeta pri Jk.* SE^vcralCfel «>w <'<>tii|>. ?■»«»viii<-i, WtnJ«m*m1c<>. (t')iS6—4) Razprodaja! Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za MT samo 2 gld. dobiti nastopne prekrasne in koristne predmete. — 35 komadov za 2 gld. in sicer : 1 jako elegantna pozlačena ura z lepo verižico, ki točno gre, s .'Jletno garancijo; 1 prekrasna kravata za gospode od pristne svile; 1 jako lepa ij^a za kravate z umetnim briljantni; 1 prekrasen ćast hiški portemonnaie od usnja, ličen in trpežen; 1 jako lepa brOSa z* gospe, Pariftka b<;ona; 1 prekrasen prstan od imi-t'ivane«;a /lata z lepim kamenom; 1 prekrasen siuodkovmk; 1 prekrasen ustnik za smodke; 3 komade gumb za prM 00 donbls-ilsta z siinili-briljanti; 2 komada gumb za vratnike od imitovanega zlata z mcb«niko; 2 komada mehaničnih manistnih gumbov5 10 l.omadov tiivga angleškega papirja /;t pisma in lo komadov trnih anglefikih zavitkov za pisma. Vseh teh ,'5F> prelepih predmetov sem primoran oddati M smešno nizko cono 2 fjld.. kateri doslej Se ni bilo primere. Da se VHak dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Ce bi komu roba ne ugajala, se denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler zaloga traja, h poštnim povzetjem Krakovska razpošilialnica ur F. VVINDISCH Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. (722 2) knjige« mualkslljs in »Mrke bakrorezov, kakor tudi posamična drago o« saj ta dsla od nekega anti-kvarja, ki dospe te dai semkaj, za časa njegovega bivanja v I .j n bij a ni. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda" pod „antikvarijat". _(713—2) Gospodarski upravniki vzprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim uspehom dovršil, naj se ne oglasa. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske žoln na Slapu ali sedanje vinarske, padjar-ske in poljedelske Sole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 gld., namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadnega vrta. Nastop službe b odL 1. zxxa.J3Xl3cak 1BS5 Nastopno omenjani prlh»]»I il In oahajalnl o Ml oaa»A«Di io * W4f^mmvt OfuStmi. M4W. 8r«dnjMTTopakJ 6aa i* krajntna lin ▼ Ljvib-U*al M I minuti naprej. Odhod la Idnbljana (jnž. kol.) OS IS. ur* B m*i». po nori osebni fltk t Trhli, PonUbel, neljnk. C«. Iotoo, Kr»nfoii»fo«tB, itjubno, iu SaUthnl v AiiMt«, lachl, Omun-dan, HcilnoRrad, 8tajrr, Lino, IJudcJaTli n, PlaanJ, Marijinn vare, Kg«r, Karlove vare, Francoz* Tare, Prago, lilpiiijo, n-innj rta AmataKan, Ob 0, hH IO min. ^Jutntf tneiani Tlak t Noto mulo, KoveTje. Oo 7. uri tO mo*. zj**rrpotudn* oeebni Tlak t Trbli, Poutehai, rietjak, OeloTao, Kranaenateate, mubno, Selathal, Holnograd. Ob l)t. uri ga min. d<»7>oiuttnti metani Tlak t Noto moato, Kočarje. O* 4. uri pojMtluitnr oiebni vlak t Trbla, Beljak, Celovoo dea Bela. thal t Bnluograd, Lend- Gaaleln, Kali na jeaaru, Inomoat, Bregulo, Oarih, OeneTO, Paria, Stajr, Lino, Omuuden, lachl, Badajevlo«, Plaanj, Marijine Taro, Ka-er, Franoov« v»r«, Karlove mre, Prago, Iilpako, Miinaj vla Amatetten. CM 7. uri HO min. mvf*r meaanl Tlak t Noto ruotto, Kootrj«. Prihod v Iajnbljano (jnž. kol.). Vb a. uri 6'J min. mtutruj oaobnl vlak a Dunaja Tla Amatetten, Lip. aljo, Praga, Fritucovlh Taro v, Karlu vil. varov, Kara, Marijinih varoeta. Ob ti. uri V« mirt. dvpotudnts oaebnl vlak a Dunaja Tla Amatetten, Iiipaije, Prage, Fraueovih varov, Karlorlh T/arov, Kgra, Marijinih v ..rov, Planju, Budajevio, Solnograda, Liuca, Stuvra, Pariaa, Oeneve, Ouriha, Bregnioe, Inomoata, Zella na jeaeru, Lentl-Oattolna, Ljubnega, Celovca, PouUbla, Trbiia Ob S. uri .TJ min. pojtoludn* metani Tlak la KoiaTji, Norega mcata, Ob 4. uri ,1.7 min. popttluttn^ aaobnl Tlak a Dunaja, njnbaega, BeUthala, Beljaka, Oelovoa, Frajiaenefeete, PonUbla, Trblia Oh e. uri 4 min. mvrrer oeebni vlak a Dunaja prako Amataltnra In |j|nhn«ok. Riliaka, Celovca. Pontabla, Trbiaa. Ob 9. uri itS min. mvfrrr meaanl Tlak 1» Kočevja, Norega Maita. iM 7, . s. Ob o. Odhod ls LJubljano (dr^. kolj ur* SS min *)utr,ij v Kamnik. „ OS , poj>i>tutinm , „ m gO n tvrfif „ n ,, 10 „ *t*>r+r „ „ (ilodnjl vlak le ob nedeljah la praxuliih.) Prihod V LJubljano (drž. kol.). uri SO min. tjutr'tj la Kamnika -. tS . dopoludn* m „ —11 ') „ SO *wnlclo Work»" VVolverhanapton, Anglefiko. Kolesa ,«Ailler** so sveroviiozuauu in se rabijo v nemški vojski. — Jamci se za vsaki* kolo 18 mesecev; kdor ne zna vozit', nauci se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vso kraje. — Ceniku pošilja so poštnine prosto. (728—1) » » » I I 5 Vizitnice nriporoĆH v Ljubljani. Za Izvršitev vseh stavbinskih predmetov in potrebščin ki spadajo v llvursUo (BauRtiss) in lilJmurstio ieleBOaVimtvo, h« naju)jntlnt>jh priporoča livarna železa in kovin ter ključarska delavnica Josipa Lorber-ja v Žavcu pri Celju. Pri nizkih cenah najsolidnejša izvršitev vsakega dela. (714—3) S spoAtovanjem Josip Lorbcr, Inžener B. Borkovec & arhitekt 0. Dvorak stavbeno podjetništvo in tehnični biro v Pragi prevzema adaptacije, nove stavbe in prezidavanja ter jih izvršuje hitro in solidno po nizkih, nekajrteliranili cenaii, ter izvršuje vse v stroko inženerjev in arhitektov spadajoče stavbinske načrte v najkrajši dobi. (sia-io) kdnjatelj in odgovorni urednik : Joeip No II i. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne 232^717282 ^6041377