Vožnja. Prvi posebni slovenski romarski vlak po zni¬ žani ceni v Rim odhaja iz Maribora v ponedeljek, 10. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne, iz Ljubljane ob 1.40 popoldne (obstanka 15 min. za obed itd.), iz Gorice ob 7.43 zvečer (obstanka 35 min.), iz Vidma (Udine) ob 10.20 zvečer (za pregled carine, večerjo itd. 3 1 / 2 ure), iz Florence v torek 11. aprila ob 9.20 uri dopoldue (za zajuterk 39 min.), iz Chiusi ob 2.14 popoldne (za obed eno uro) ter dospe v Rim v torek ob 5. uri popoldne. Vožnja v Rim bode skupna in naravnost, po goraj nave¬ denih postajah, enako tudi tako nazaj vožnja. Kedor želi nazaj preko Assisi-Loreto potovati, mora si prej ali vsaj med tjevožnjo pred Gorico še en doložni listek oskrbeti, kateri stane za 1. razred gld. 4.—, II. gld. 3. — , III. gld. 2.—. Nazaj vožnja je po volji, posamezna, v 30 dnčh z vsakim voznerednim osebnim in brzovlakom, nazaj grede skoz Be¬ netke, po Laškem brez doplače in s šestkratnim prene¬ hanjem, toda proti prejnaznanilu. Po Avstriji, t. j. od Kor- mina (Cormons) sem je prenehanje neomejeno, in se na brzovlake doplačuje, kakor pri drugih navadnih vlakih. Laški vozni listek mora se pri nastopu povratne vožnje na kolo¬ dvoru v Rimu, kakor tudi pri vsakem prenehanju in nadalje¬ vanju vožnje dati podpisati in zaznamovati prihodno prene¬ hanje, drugače pride listek ob veljavo. Tjegrede je na stranskih progah do postaj, od koder vozi posebni romarski vlak, ve¬ ljava retourlistov od osem dni na 30 dni podaljšana, ako se pokaže izkaznica za v Rim. Enako so tudi vozne cene na podlagi rimskega listka iz Rima v Napol), oziroma Talle di Pompeji in nazaj, na I. razr. gld. 18.—, II. razr. gld. 13. —, III. razr. gld. 10,— z vsakim vlakom znižane, ako se V!-aj 25 oseb na en listek udeleži. V ponedeljek, dne 17. aprila zjutraj bo pa skupni izlet v Nap olj in zvečer nazaj. Ena stranska taka vožnja traja okoli pet ur. Dalje je enako znižana vozna cena od Bologne do Firence in nazaj, t. j. za taiste, ki se vračajo skoz Loreto-Bologna. 0 izletu v Napolj, dalje, kedaj se vrača več oseb skupaj, kakor tudi druge podrobnosti bode oznanjeno po plakatih v restavraciji in kavarni ,,Der Pilger* 4 , Rusti- cucci-Platz št. 32 poleg trga sv. Petra (lastnik Cav. Angelo Carozzi, nemška dobra postrežba), kjer naj se romarji opoldne, posebno pa zvečer snidejo in o bodočnosti določujejo. Kratek kažipot za udeležence prvega slovenskega romanja v Rim povodom škofovske 501etnice svetega Očeta ppiia LEONA XIII.. v ponedeljek, dne 10. aprila 1893. Založil J. PAULIN, mejnar. potovalna pisarna v Ljubljani. Tisek Katoliške Tiskarne v Ljubljani. Dne 19. februvarija leta 1893 je minulo 50 let, ko so bili sedan ji sveti oče, slavno vladajoči papež Leon XIII. v cerkvi sve¬ tega Lavrencija (S. Lorenzo in Panispernaj v Rimu posvečeni v škofa. Le redki so duhov¬ niki, ki morejo praznovati petdesetletnico maš- ništva; še redkeje se zgodi, da kak škof praz¬ nuje petdesetletnico svojega škofo- vanja in tako slavi spomin na pomenljivi dan, ko je s škofovsko častjo sprejel tudi škofovsko breme. To nenavadno in redko srečo so doživeli sveti oče Leon XIII., vidni poglavar svete kato¬ liške cerkve, namestnik Kristusov, škof vseh Škotov. Brez dvoma je poseben znak božje modrosti in previdnosti, id vlada celo sveto cerkev, da je za slavnim papežem Pijem IX. poklicala na prestol sv. Petra naslednika, ki si je po svoji ljubeznjivosti, plemenitih svojih osebnih lastnostih, po svoji vse¬ stranski izvedenosti, globoki učenosti in modrosti pridobil ljubezen, spoštovanje, hvalo in občudo¬ vanje celega sveta. O tem priča ravno sv. Očeta 4 škofovska petdesetletnica. Ob tej slovesni, izvanredni in velepomenljivi slavnosti je prihitelo v Rim na tisoče vernih katoličanov od vseh vetrov: zbrali so se dne 19. februvarija t. 1. v veličastni cerkvi sv. Petra okrog sv. Očeta Američani, Irci in Angleži, Francozi in Nemci, Madjari in Slovani, Italijani in sinovi daljne Azije. Tu so očitno spoznali: »Da so očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.« Jedna želja je navdajala vsa srca, naj dobrot¬ ljivi Bog ohrani še mnogo let v blagor cele svete katoliške cerkve papeža Leona XIII., našega očeta, našega učenika, našo luč, našo zvezdo. A tudi mogočni vladarji evropskih in drugih držav so poslali svoje odlične zastopnike, da sve¬ temu Očetu ob tej priliki izrazijo ljubezen in spo¬ štovanje, in to ne samo krščanski, ampak tudi paganski. Ob jednem pa se je po vsem širnem svetu slavno in veličastno vršila sv. Očeta ško- lovskapetdesetletnica. Ne rečem pa preveč, ako trdim, da Slovenci v tem oziru niso zaostali. Razne slovesnosti, krasne razsvetljave po mestih, trgih in vaseh, stotine kresov, grom topičev in svetišča, polna vernega ljudstva — so glasne priče, da je slovenski rod bil in ostane zvesto udan sveti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju, rimskemu papežu. Ker pa so mnogi verni Slovenci izrazili željo, da pohite na spomlad v večno mesto, v središče vsega krščanstva, in tako izrazijo sv. Očetu svojo verno udanost ter si ob jednem ogledajo svete kraje, kjer je toliko krščanskih junakov za sveto vero prelilo svojo kri, priredi gospod Jos. Paulin (mejnarodna potovalna pisarna) v zvezi s »Katoliško družbo« v Ljubljani posebni slovenski romarski vlak v Rim. In da udeleženci dobe v roke nekak program potovanja, ustregel sem rad došlim mi pro¬ šnjam ter v naslednjih vrsticah sestavil kratek »kaži¬ pot«, v katerem so naštete imenoma imenitnejše rimske cerkve, zbirke, spomeniki itcl, katere si mo¬ rejo romarji v 4 ali 5 dneh vsaj površno ogledati. Ta sostavek torej ni opis Rima, temveč le kratko navodilo, po katerem si morejo romarji uravnati svoje potovanje z ozirom na kratek čas bivanja v Rimu in na druge okolnosti. Kdor želi imeti natančen opis večnega mesta, dobi ga v kaki večji bukvami tukaj v Rimu. Kolikor mi je znano, izšli so: W o e r 1, Bom, Ein Fiihrer durch die emige Stadt, 6 mark. — W o e r 1, Bomfiihrer, kleines Beisebuch fiir Bompilger, 1 marka. — Woerl, Italien , Handbuch fiir Beisende sur Orientirung iiber Land und Leute, 6 mark. — M o 1 i t o r, Bom. — Ausserer, Pilgerfuhrer. — D e Waa 1, Pilger- fiihrer, Regensburg, 4 marke Ral Bog, da bi si vsi romarji v središču kato¬ liškega sveta, na grobeh prvakov sv. apostolov iznova utrdili svojo vero, poživili svojo ljubezen do sv. Očeta in ohranili vesele spomine na rimska svetišča. V Rimu, na dan sv. Kazimira 1893. Ignacij Žitnik. > miiiiini i ik i.kk XjL± J>A Xi J* -i.A±±J U± AX I. Splošne opombe. V Italiji se hitro in večkrat spreminja vreme, zato je treba previdnosti glede na obleko. Zjutraj in zvečer je dobra lahka suknja, posebno pa, če razgret stopiš v cerkev. Zmernost v jedi in pijači je prepotrebna, po¬ sebno opoldne. Pivo v Italiji je slabo. Voda v Rimu je dobra, a drugod slaba. Vsakdo naj vzame seboj le najpotrebnejše reči, zaradi zložnosti in troškov; na italijanskih železnicah ni proste prtljage. Najboljši je priročni kovčeg, ki pa ne sme biti čez 50 cm dolg, 30 cm širok in 25 cm visok. Zeleznični uradniki strogo pazijo na to. Na meji (v Vidmu) strogo pregledajo vso prtljago, posebno pazijo na smodke in tobak. Carina od smodk znaša per kg 20 frankov. Orožje na meji konfiskujejo. Tudi od jedil (prekajenega mesa itd.) zahtevajo visoko carino. Potnih listov navadno ne zahtevajo na meji, vendar ni odveč, ako ima vsakdo svoj potni list, ki je potreben, če hoče kdo na pošti dobiti priporočeno (rekomandirano) pismo. 7 Na vsakem večjem kolodvoru se dobi vozni red italijanskih železnic (indicatore ufficiale) za pol Iranka (50 cent.). Okrožni potni listi (Rund- reisebillets) se dobivajo pri n a č e 1 n i k u p o s t a j e. Okrožnega potnega lista naj nihče ne kupi v go¬ stilni, kjer jih »lačni ljudje« večkrat ponujajo pot¬ nikom po znižani ceni. Pred odhodom naj vsakdo da podpisati poslujočemu uradniku svoj okrožni potni list do postaje, kjer misli izstopiti. Najbolje je, da jeden potnikov prevzame ta posel za vse, ki skupaj potujejo. Ako se posreči odboru izposlovati avdijenco pri svetemu Očetu, morajo priti gospodje duhov¬ niki v talarju, svetni v črni obleki z belim ovratnikom ali v narodni noši. Zenske v črni obleki s črnim pajčola¬ nom ipletenim robcem, ki se kupi v Rimu), ah v narodni noši. Vsakdo brez klobukain brez r o k o v i c. Duhovniki morajo imeti seboj »Litterae com- mendatitiae«, katere mora podpisati generalni vikarij v Rimu, da morejo darovati sv. mašo. Strežniku pri sv. maši se plača 20 cent. = 4 solde, približno 10 kr. avstr, veljave, Cerkveniku nič. Vsakteri pa rad vzame mal dar. Ker bode v aprilu mnogo božjepotnikov v Rimu, naj se vsak duhovnik že jeden dan prej oglasi v bližnji cerkvi, kjer želi darovati sveto mašo, da pride gotovo na vrsto o pravem času. Vsaj do 8. ure naj bi vsakdo opravil sveto darilo, da mu ostane dovolj prostega časa. 8 Vsakdo naj se preskrbi z italijanskim denarjem. Menjalnice so v vseh večjih mestih. (Gl. na zavitku.) Jedna italijanska lira velja 47 kr. avstr, velj., 1 lira = 100 centezimov; 5 centezimov = jeden sold (un soldo); 25 centezimov = pet soldov (cinque soldi); 50 centezimov = pol lire (mezza lira); centezimov je malo v prometu; navaden bakren drobiž je »soldo«, ki velja nekaj več, ko naša dva krajcarja, in večji za 10 centezimov. Pol-lire in lire so od srebra. Papirnat denar velja po 5, 10, 25, 50, 100 lir. Na denar naj vsakdo pazi, ker italijanski uzmoviči so predrzni in zviti. 2. Bivanje v Rimu. Stanovanja se dobe v h 61 e 1 i h in v s pre¬ jemal išči h. V hotelih znašajo cene za stano¬ vanja, hrano in postrežbo 10 do 15 lir na dan. Kdor hoče v hotelu stanovati, naj se takoj ob pri¬ hodu pogodi z gostilničarjem. Nakaznice za stanovanja izdajale se bodo v vlaku med vožnjo. Duhovniki se sprejemljejo v nemških vspreje- mališčih (hospicih) »Čampo Santo« in »Anima«, toda le v omejenem številu. Hrana in stano¬ vanje na dan 7 lir. Poleg Vatikana je vsprejemališče Sv. Marte pod vodstvom sester sv. Vincencija. Stanovanje in hrana 4’/ 2 lire na dan. 9 Dalje vsprejeraajo tujce »križeve sestre«. Pro¬ stora za 80 oseb, tudi za ženske. Hrana in stano¬ vanje 8 lir na dan. Glavno poštno poslopje je: Piazza S. Silvestra, Via della Mercede. Tukaj se oddajajo priporočena pisma. Kdor hoče od doma dobiti priporočeno pismo z opombo (Perma in posta), mora se izkazati s potnim listom ali vsaj vizitko. V mestu je devet poštnih poddružnic. Po vseh glavnih ulicah vozijo omnibusi. Ker je mesto jako obširno, treba se je posluževati omnibusov, ki imajo na vnanjih tablah zapisano začetno in končno postajo. Jedna vožnja v omnibusu velja 3 solde = 15 cent. Na trgu »Piazza di Ve- nezia« se križajo vsakih deset minut skoro vsi omnibusi. Tramvaj vozi s trga »Piazza di Venezia« na štiri strani: do sv. Petra, do sv. Pavla, do kolo¬ dvora in do »Ponte Molle«. V mestu, to je do sv. Petra in do kolodvora, stane vožnja 3 solde = 15 cent., izven mesta, do sv. Pavla in do »Ponte Molle«, 6 soldov == 30 cent. Izvoščkov je v Rimu do 5000. Vozijo hitro in po ceni. Za dve ali tri osebe stane vožnja v mestu po dnevu 80 cent., zvečer eno liro. Izven mesta (Fuori le mura) je vožnja dražja. Treba se je vedno prej pogoditi z voznikom. Kdor se hoče večkrat med vožnjo ustaviti, naj se pogodi »za čas« (ali’ ora), in sicer za dve liri na jedno uro; vsako četrt ure dalje 50 cent. 10 Glede posta veljajo določbe: 1. Med potovanjem se potnikom ni treba po¬ stiti, niti zdržati mesnih jedij. 2. V Rimu naj se potniki ravnajo po določilih svoje škofije. Kdor si hoče kupiti spomenikov (podobic, rožnih vencev itd.), naj ne kupuje od ljudi j, ki po ulicah prodajajo raznovrstne stvari in navadno vsa¬ kega opeharijo. Stalnih cen itak ni. Prodajalnic spominkov je mnogo. Glej na zavitku. 3. Dnevni red v Rimu. Kdor si hoče Rim vsaj površno ogledati, potrebuje nekaj tednov. Glede skupne vožnje bodo udeleženci natančneje zvedeli ob prihodu v Rim. Ker pa namerjajo mnogi potniki ostati v Rimu le štiri ali pet dnij, sestavil sem v naslednjem dnevni red za pet dnij. Vsakdo pa si lahko ta dnevni red vravna po svoje, kakor mu bode prilično. V tem dnevnem redu so naštete naj znamenitejše cerkve, javni pro¬ stori itd. Opozarjam, da se prično obhodi zjutraj najpozneje ob 8. uri, popoldne ob 3. uri. 1. Prihod v Rim v torek, dne 11. aprila, ob 5. uri popoldne. S kolodvora odhod v sta¬ novanja, katera se bodo udeležencem naznanila po nakaznicah v vlaku med tje vožnjo. Tu naj se po¬ služujejo udeleženci postreščkov. Po odpočitku ob 6 V 2 uri skupni obisk sv. Petra cerkve. Sesta¬ nek pred cerkvijo. 11 Sv. Peter. Sredi trga pred baziliko svetega Petra 25 5 m visok obelisk, ki je stal v nekdanjem Neronovem cirkusu; velikanski trg obdajejo na levi in desni kolonade od Berninija. Sedanja ba¬ zilika svetega Petra je bila posvečena od papeža Urbana VIII. leta 1626. Tu počiva 13 papežev- mučencev, 22 drugih, katere je cerkev proglasila za svete; trupla sv. Peta, sv. apostolov Simona in Jude, ostanki premnogih svetnikov. Pod kupolo glavni oltar, na katerem ob izvanrednih prilikah sveti Oče darujejo sv. mašo. Pod oltarjem grob sv. Petra (Confessio s. Petri). Tukaj opravi kleče molitev, ob grobu prvaka apostolov . . . Za tem oltarjem, v apsidi, stol sv. Petra (ca- thedra), na katerem je sv. Peter oznanjal v Rimu sv. evangelij. Na desni strani konfesije bronasta podoba sv. Petra iz 5. stoletja. Verniki poljubljajo nogo; papež Pij IX. je podelil 50 dnij odpustka, kdor skesano poljubi nogo. Na levi strani je mnogo spovednic, kjer se spoveduje v 11 jezikih. Na vseh oltarjih so podobe iz mozaika. V prvi kapeli na desni strani od vhoda (Capp. della Pieta) je slavna podoba Matere Božje z Jezu¬ som v naročju od Mihelangela. V zakristiji na prošnjo pokažejo cerkveni za¬ klad (tesoro); krasne mašne obleke in posode itd. Poleg kipa sv. Veronike je vhod v spodnjo, staro baziliko sv. Petra (Grotte Vaticane) pod veli- 12 kim oltarjem, kjer je mnogo starokrščanskih in no¬ vejših spomenikov. Vstop je dovoljen le moškim, ženske morajo dobiti dovoljenje (permesso). Kdor hoče na kupolo sv. Petra, mora dobiti do 10. ure vstopnico (permesso) v hiši za levimi kolonadami št. 8 poleg »Čampo santo«. Ob četrtkih od 8.—12. ure brezplačen vhod. S kupole krasen razgled po Rimu in na papeževe vrte za Vatikanom. Poleg sv. Petra je nemški zavod »Čampo santo* s pokopališčem katero po izročilu pokriva prst z Colgate. (Sestanek ob 8. uri zjutraj pred cerkvijo). 2. V sredo, dne 12. aprila: Dopoldne Sv. Peter, San Onofrio, Torkvata Tassa hrast, Acqua Paola, San Pietro in Montorio iJaniculus), Santa Maria in Trastevere, S. Caecilia, S. Crisogono, S. Bartholomeo. San Onofrio: V preddvoru slike od Dome- nichina, prizori iz življenja sv. Hijeronima; v cerkvi slike od Peruzzi-ja in Pinturichia; grob pesnika Torkvata Tassa, ki je v tem samostanu umrl leta 1595; grob slavnega kardinala Mezzofanti-ja. Blizu samostana stoji Torkvata Tassa hrast; z višine najlepši razgled na mesto in okolico. Acqua Paola: Krasen vodnjak, odkoder je voda napeljana na trg sv. Petra. S. Pietro in Montario: Samostan špan¬ skih oo. frančiškanov. Na dvorišču okrogla kapela od Bramante-ja, kjer je bil baje sv. Peter križan. Santa Maria in Trastevere (onkraj Tibere): Jedna najlepših cerkev v Rimu; tu poči- 13 vajo trupla nekaterih papežev in kardinalov; krasne mozaik-podobe. S. C a e o i 1 i a : Jedna najstarejših cerkev ; na desni strani pri vhodu je kapela na mestu, kjer je bila sv. Cecilija mučena; pod velikim ol¬ tarjem grob sv. Cecilije. S. Crisogono: Stara, večkrat popravljena cerkev z lepimi starinskimi stebri; stara tla od mozaika. S. B a r t h o 1 o m e o : Na otoku Tibere, kjer je stal tempelj Eskulapov; pod velikim oltarjem truplo sv. Jerneja, v stranski kapeli pod oltarjem truplo sv. Vojteha. Popoldne: San Paolo (fuori le mura), Tre fontane, S. Alessio, S. Sabina, S. Maria in Cosmedin, tempelj Veste, teatro di Marceli o. San Paolo: Bazilika sv. Pavla, pol ure izven mesta, jedna najlepših cerkev v Rimu, leta 1854 prenovljena in od papeža Pija IX. posvečena vpričo škofov celega sveta, ki so bili navzoči ob proglašenju dogme čistega spočetja Marije Device. Srednja ladija 28 m visoka, ob steni portreti vseh papežev od^ mozaika. Pod velikim oltarjem truplo sv. Pavla. Štirje rumenkasti stebri ob tabernakeljnu velikega oltarja in dva ob glavnih vratih so iz alabastra, darilo egiptovskega podkralja; podstavki prvih štirih stebrov iz zelenkastega malahita, darilo ruskega carja Nikolaja. Na desni od velikega oltarja vhod v samostan, ob dvorišču mozaiki in kamni iz katakomb. 14 Tre fontane: Pol ure od sv. Pavla po izročilu na mestu, kjer je bil sv. Pavel obglavljen. Samostan trapistov; cerkev sv. Vincencija in Ana¬ stazija, sv. Zenona, in kapela obglavljenja s tremi studenci, ki izvirajo na mestih, kjer je sv. Pavla odsekana glava se trikrat dotaknila tal. S. A 1 e s s i o : Cerkev sv. Aleša, zidana v pa¬ lačo senatorja Evfemijana, očeta sv. Aleša, ki je 17 let preživel pod stopnicami, od hišnih sužnjev zaničevan. Pod velikim oltarjem truplo svetnikovo, na desnem oltarju podoba Matere Božje, katero je sv. Aleš prinesel iz Edese. V samostanu poleg cerkve so živeli sv. Vojteh, sv. Anastazij in sveti Bonifacij, apostol mej Rusi. Sedaj je v samostanu šola za slepce. Z vrta krasen razgled proti Vati¬ kanu, Palatinu in na Tibero. S. S a b i n a : Na vrhu Aventina na mestu, kjer je stanovala sv. Sabina. Glavna vrata krasno izrezljana iz 5. stoletja. Zgradba sloni na 24 stebrih od marmorja, ki so baje iz tempeljna boginje Dijane. Nad vratmi slavni napis papeža Celestina I. iz mo¬ zaika. Pod velikim oltarjem truplo sv. Sabine. Ce¬ lici, v katerih sta bivala sv. Dominik in sv. Pij V., sta sedaj kapelici. Na vrtu kažejo drevo, katero je zasadil sv. Dominik. S. Maria in Cosmedin: Jako stara cer¬ kev, zidana v paganski tempelj, lep zvonik, v cerkvi mnogi ostanki srednjeveške umetnosti, mozaiki, kra¬ sen tabernakelj itd. V preddvoru »Bocca della ve- rita« (usta resnice). Po izročilu so polagali v prisego 15 roko v usta kamenite podobe; kdor je lagal, ni mogel roke nazaj potegniti. V obližju dobro ohranjen tempelj Veste, sedaj cerkvica »S. Maria del Sole«; tempelj For¬ tun e viri lis, sedaj cerkvica »S. Maria Egiziana«; dalje Časa di Rienzi, kjer je baje bival Pilat; gledališče Marcelovo. 3. V četrtek, dne 13. aprila: Dopoldne: Piazza di Venezia, Foro Trojano, S. Clemente, S. Giovanni in Lateraao, Scala santa; S. Croce in Gerusalemme, S. Maria Maggiore, S. Prassede, S. Martino ai Monti, S. Pietro in Vincoli. Ob trgu »di Venezia« stoji palača jedna- kega imena; zgradbo je pričel leta 1455 beneški kardinal Barbo, poznejši papež Pavel II. Ko so Be¬ netke zgubile samostojnost, je palača prišla k Av¬ striji; sedaj je sedež avstrijskega veleposlanika pri sv. Stolu. Foro Trajano: Razvaline foruma, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Trajan (107 do 113 po Krist.); na trgu 32 m visok slop od marmorja, ki ga je leta 113 postavil rimski senat na čast ce¬ sarju Trajanu. Na vnanji strani nad 2500 reliefnih podob proslavlja cesarjeve zmage v Daciji. Znotraj slopa vodijo stopnice na vrh, kjer je do leta 1587 bila Trajanova soha, sedaj bronasta podoba svetega Petra. Na tem trgu je cesar Trajan leta 107 objavil prvi ukaz proti kristijanom, a ravno ondi je cesar Konstantin leta 324 pred ljudstvom naznanil, da 16 časti krščanskega Boga in da imajo kristijani iste pravice, kakor čestilci rimskih bogov. Cerkev sv. Klemena: Jedna najstarej¬ ših in za nas Slovane najznamenitejših cerkev v Rimu je bazilika sv. Klemena, ob cesti mej kolo- sejem in Lateranom. Sedanja cerkev sezidana v 12. stoletju po načrtu prejšnje; spodnja cerkev iz Konstantinovih časov, odkopana ob tisočletnici sv. Cirila in Metoda, ki sta truplo sv. papeža Kle¬ mena prinesla v Rim, hrani več slopov in slik iz 9. stoletja, grob sv. Cirila. V gorenji cerkvi na desni kapela sv. Cirila in Metoda s slikami na presno, zgrajena deloma na troške biskupa Stross- mayerja, kakor govori napis. Lateran: S. Giovanni in Laterano. »Omnium urbis et orbis ecclesiarum mater et caput«, mati in glava vseh cerkva na svetu. Tu je bila palača starorimske plemenite družine Lateranov. Plavcij Lateran se je udeležil neke zarote proti grozo¬ vitemu cesarju Neronu, bil usmrten, a njegovo posestvo je prešlo v last cesarjev. Od tu razgled na Palatin, kjer so rimski ce¬ sarji izdajali ukaze proti kristijanom, in na kolosej, kjer je tekla kri za zmago križa. Cesar Konstantin je to palačo daroval papežu sv. Silvestru ter se¬ zidal cerkev v dvorišču te palače. Cerkev je zrušil potres leta 896, papež Sergij III. zopet zgradil, pozneje dvakrat pogorela. Leta 1650, za časa Inocenca X., je bila raz¬ širjena in popravljena, pročelje zgotovljeno od Kle- 17 mena XII. leta 1734, kar je pričel graditi papež Pij IX., dokončal leta 1887 Leon XIII. Od stare bazilike ni skoro nič ostalo. V palači poleg ba¬ zilike je stanovalo 161 papežev, v baziliki počiva 23 papežev. V Lateranu je bilo pet občnih kon- cilijev, odtod so bili poslani prvi oznanovalci svete vere med Nemce, Angleže in Slovane. Nad ve¬ likim oltarjem v ciboriju glavi sv. Petra in Pavla, nad oltarjem sv. Rešnjega Telesa miza zadnje ve¬ čerje ; v cerkvi se hranita dva velika kosa sv. križa in mnogo svetih ostankov. Oltar sv. Rešnjega Telesa, najdragocenejši v Rimu, v srednji ladiji kipi vseh apostolov, v koru krasni mozaiki, tla od mozaika iz 1. 1420, položil Martin V., čegar truplo počiva pred konfesijo velikega oltarja. Med kapelami v stranskih ladijah je najzna¬ menitejša prva na levi strani od glavnih vrat, po¬ svečena sv. Andreju Corsini, zgrajena leta 1734 od Klemena XII. iz družine Corsinijev, na oltarju podoba svetnikova od mozaika, na jedni strani grob papeža Klemena XII., na drugi kardinala Nerija Corsini; na desni strani druga kapela dru¬ žine Torlonia z dragocenimi okraski. Znamenito samostansko dvorišče (chiostro) iz dvanajstega stoletja z mnogimi ostanki iz stare cerkve. Z balkona na pročelju so papeži na Vnebo¬ hod dajali blagoslov, kakor pri sv. Petru na veliki četrtek, o Veliki noči in na sv. Petra in Pavla dan. Na desni pri stranskem vhodu v baziliko bapti- sterij, jedna najstarejših krstnih kapel v Rimu. 2 18 Vredno si je ogledati, ako čas dopušča, zbirko raznovrstnih spomenikov v lateranskem mu¬ zeju v palači poleg bazilike; ta palača je ostala lastnina papeževa. Sredi trga največji obelisk v Rimu 45-5 m visok, iz rudečega granita, na po¬ velje cesarja Konstantina iz Ileliopolisa pripeljan v Rim in postavljen v cirkusu (Gircus Maximus), papež Sikst V. ga je dal prepeljati na sedanje mesto. Scala santa: Za lateransko palačo so svete stopnice (scala santa), po katerih je šel bičani Odrešenik in bil od Pilata predstavljen Judom. Spodaj kipa »Juda izda Kristusa« in »Ecce homo« ; po 28 stopnicah v lesenih okvirih se gre kleče in moleč; pod odprtinami vidijo se pod steklom krvave kaplje Odrešenikove. Na vrhu »Sanctum sanctorum«, kapela, v kateri so glava Kristusova, baje od sv. Luke, glave sv. Neže, sv. Praksede in drugih svetnikov. Pij IX. je še dan pred zase¬ danjem Rima 1. 1870 obiskal to svetišče, zadnjič v svojem življenju. S. Croce in Gerusalemme: Prvotno ba¬ ziliko zgradil cesar Konstantin, sv. Helena je dala sem prepeljati iz Jeruzalema dragocene ostanke: les svetega križa, eden žebelj svetega križa, eden trn iz svete krone in napis na križu. Tla kapele sv. Helene so pokrita s prstjo Kalvarije. Pod ve¬ likim oltarjem trupli sv. Cezarija in Anastazija. S. MariaMaggiore (Marija Snežnica): Pre¬ lepa bazilika zgrajena za papeža Liberija okoli 19 1. 360 na Eskvilinu, ki je bil v jutro 5. avgusta čudežno pobeljen s snegom. Ker je največja Ma¬ rijina cerkev v Rimu, imenuje se navadno »S. Maria Maggiore«; ima najvišji zvonik v Rimu iz štiri¬ najstega stoletja. 36 krasnih slopov je še iz stare bazilike, istotako mozaiki v srednji ladiji, prelepa mozaična tla, deloma iz dvanajstega stoletja, le¬ seni strop iz leta 1500, pozlačen s prvim zlatom iz Amerike. Na slavoloku mozaiki iz leta 432 v spomin odločbe koncilija v Efezu proti Nestoriju, mozaiki v apsidi predstavljajo Marijo, sv. Petra in Pavla, sv. Janeza Krstnika in Evangelista, sv. Frančiška in Antona. Pod velikim oltarjem ostanki sv. Matije in drugih mučencev. Na desni strani oltarja kapela Siksta V. z oltarjem sv. Rešnjega Telesa, vhod v kapelo, kjer so bile shranjene jaslice Odrešenikove, grobna spo¬ menika Siksta V. in Pija V. Na levi strani velikega oltarja je »cappella Paolina«, katero je zgradil Pavel V. iz rodu Borghese. Vse stene so obložene z najdragocenejšimi kamni, na levi strani počiva Pavel V., na desni Klemen VIII. Posebno dragocen je oltar, nad katerim je mnogočeščena podoba Matere Božje, po izročilu od sv. Luke. Freske ob oknih od Gvida Reni-ja. V kapeli »del Croeifisso« na desni Jezusove jaslice v stekleni posodi, oko¬ vani s srebrom. S. Prassede: Sedanja cerkev zidana 1. 820 od papeža Paskala, ima tri ladije z 22 slopovi in zanimive mozaike iz devetega stoletja. V konfesiji 2 * 20 počiva sv. Prakseda in ostanki mnogih mučencev. V drugi kapeli na levi je stol sv. Karola Boromeja in miza, na kateri je hranil reveže. Znamenita je kapela sv. Zenona, ker je tu shranjen 65 cm visok steber, na katerem je bil Jezus bičan; steber je kardinal Colonna 1. 1223 pripeljal iz svete dežele; pod altarjem truplo sv. Zemona in Valentina. S. Martino ai Monti: Na mestu stare cerkve je papež Simah koncem petega stoletja zgradil to cerkev, 1. 1650 je bila popravljena. Zna¬ meniti stari spomeniki. S. Pietro inVincoli: To baziliko je okoli leta 455. dala zgraditi Evdoksija, hči cesarja Teodo¬ zija II., ter shranila tukaj jeden del verige svetega Petra; papež Leon Vel. je tu-sem dal prenesti tudi verigo, s katero je bil sv. Peter zvezan v Ma- mertinski ječi. Cerkev je sedaj zelo prenovljena. Znamenit je kip Mojzesov od Mihelangela ob grobu Julija II. Popoldne v četrtek, dne 13. aprila: Katakombe sv. Kali sta, Terme d. Gara- calla. Okoli mestnega zidovja so na premnogih krajih starokrščanska podzemeljska pokopališča, katakombe, kjer so kristijani v kamenitih rakvah pokopavali mrliče; določene dni v letu so se tudi zbirali k sveti daritvi. Nad grobovi mučencev so zgradili več kapel. Pozneje so pokopavali na po¬ vršju zemlje ter zgradili več bazilik. Začetkom srednjega veka so prenesli mnogo trupel mučencev v mestne cerkve, ker so mnoge katakombe raz- pale, v 12. stoletju so se zgubili mnogi sledovi 21 na ta stara svetišča. Zasledili so prve delavci pri kopanju zemlje leta 1578., v 16. stoletju jih je mnogo odkril Anton Bosio, v sedanjem stoletju o. Marchi in de Rossi. Papež Pij IX. in sedanji sv. oče Leon XIII. sta vsako leto žrtvovala več tisoč za odkritje katakomb in tako so večinoma zopet odkopane katakombe sv. Kalista, sv. Do- mitile, sv. Criscile, sv. Neže itd. Katakombe sv. Kalista so iz 1., 2. in 3. stoletja; tu so počivala trupla sv. Cecilije, sv. Siksta II., in mnogih drugih. Sv. Kalist je kot naddijakon okoli leta 200 tukaj napravil pokopališče za papeže. V bližini je cerkev sv. Sebastijana. Ob cesti nazaj proti mestu (Via Appia) cerkvica »Domine, quo vadiš«, kjer je Gospod s križem prikazal se sv. Petru, ki je na prošnjo kristijanov bežal iz Rima pred grozovitim Neronom. Gospod, Jezus Kristus je vtisnil stopali v kamen, ki se hrani pri sv. Sebastijanu, tu je kamen s posnetkom. Poleg mestnih vrat sv. Sebastijana obok na čast vojsko¬ vodji Druzu iz leta 8 pred Kr., dalje na desni štirje kolumbariji, kjer so paganski Rimci shranjevali v lončenih posodah pepel svojih umrlih; groba starih Scipijonov, najdena leta 178, kame- nita krsta Scipijona Bradatega, ki je bil leta 298 pred Kr. konzul, je v vatikanskem muzeju; na levi cerkev sv. Cezareja; v bližnji ulici (Via di Porta latina) cerkev »S. Giovanni a porta latina«, na grobljah starega Dianinega tempeljna; v obližju kapela sv. Janeza, kjer je bil sv. Janez Evangelist vržen v vrelo olje, poleg kolumbarij oproščenih 22 sužnjev sestre Avgustove, najznamenitejši spome¬ nik te vrste. Na cesti od sv. Sebastijana proti mestu dalje na desni cerkev sv. Siksta iz 5. stoletja, kjer je pokopanih več papežev iz 2. in 3. stoletja. V 18. stoletju cerkev popravljena. Tu je sv. Dominik živel s svojimi prvimi tovariši, predno se je pre¬ selil v samostan pri sveti Sabini. Nasproti stara cerkev sv. Nereja in Ahileja; nekateri trdijo, da je v zgodovini znana Fabiola darovala svojo hišo za to cerkev, kjer je najstarejši škofovski stol z vdolbeno vsebino 38. homilije sv. Gregorija Vel. Za to cerkvijo ogromne razvaline K araka lovi h kopališč (terme di Caracallaj. V ravni črti dalje po cesti sv. Sebastijana med Palatinom in Aven- tinom »Circus maximus«, ki se pa le malo pozna. 4. V petek, dne 14. aprila. Dopoldne Ara coeli, Kapitol, Mamertinska ječa, Fo¬ rum Roman um, Kolosej, San Gregorio Magno, S. Giovani e Paolo, S. Stefano Rot o n do. 5. Maria in Ara Coeli (altar nebeški): Do cerkve 124 stopnic; pozlačen strop v cerkvi iz leta 1575 v spomin krščanske zmage pri Lepantu; ladije loči 22 slopov, trije od marmorja so iz tem- peljna Jupitra Kapitolina; v okrogli kapelici na levi truplo sv. Helene. V zakristiji »Santo Bam- bino«, v 16. stoletju iz drevesa z Oljske gore izrezljan Jezušček v bogato okrašenem oblačilu, pred katerim po davni navadi v božičnih dneh mali oti’oci narekujejo pesmice. 23 K a p i t o 1: Sredi trga bronasti kip Marka Av- relija na konju, na sprednji strani kipa Kastorja in Poluksa iz Pompejevega gledišča, kipa cesarja Konstantina in njegovega sina, v ozadju senatorska palača z zvezdarno, na levi in desni muzeja z raznovrstnimi starimi kij)i, slikami itd. M amertinska ječa: S Kapitola na levo se pride do cerkve S. Giuseppe de’ F a 1 e g - nami, katero je leta 1539 zgradila mizarska za¬ druga; po stopnicah v zgorenjo ječo, odkoder je vhod v spodnjo ječo, kjer je umrlo strašne smrti več Rimljanov. Tu sta bila zaprta tudi sv. Peter in Pavel, zato je ta kraj za kristijana posebno zna¬ menit. Tu je sv. Peter prebil v verigah devet me¬ secev ter spreobrnil med drugimi višja jetničarja Procesa in Martinijana, ki sta za Nerona umrla mučeniške smrti. Ker sv. Peter ni imel vode, na¬ redil je križ na skalo in pritekla je voda, s ka¬ tero je krstil spreobrnjence. Ječa je še, kakor je bila za časa sv. apostola; poleg - oltarja izvira oni studenec. Forum Ro man um: Debela knjiga bi ne zadoščala, da bi opisali to torišče starega Rima. Podolgasta, štirivoglata dolina, široko groblje staro¬ rimske slave; nekdaj srce rimske države, danes sive razvaline, ki glasno govore o minljivosti člo¬ veške veličine. Zmagoviti vojskovodje, ki so v danih časih po »sveti cesti« (via sacra) todi v slovesnih sprevodih korakali gori v tempelj Jupitra na Ka- pitolu, paganski duhovniki, ki so v množicah se bližali v prvo svetišče starih Rimljanov, govorniki, 24 ki so z ognjevito besedo navduševali in hujskali narod, tujci, ki so od vseh vetrov hodili se klanjat rimskim mogotcem, vsi so se vlegli v tihe gro¬ bove, veličanstveni tempeljni, spomeniki in krasna dvorišča zrušili so se v prah. Kar je odkrilo se¬ danje stoletje, to so posamezne kosti ogromnega kostnjaka, ki otožno mole v zrak. In vendar so ti ostanki še glasna priča nekdanje rimske moči in duhovitosti. Na desni »Basilica Julia«, katero je dogotovil cesar Avgust za javni promet in sodne obravnave. Tu so mnogi kristijani javno priznali sveto vero in bili obsojeni na smrt. V sredi Tokov slop, dalje osem slopov Saturnovega tempeljna, devet manjših stebrov kot ostanek portika dva¬ najstih bogov fdii consentes), na levi slavolok Septimija Severa, pod kapitolinsko skalo temelj Konkordije. Dalje govorniški oder, trije slopovi tempeljna Kastorja in Poluksa, razvaline Vestinega tempeljna, vštric Severovega slavoloka na levi cerkev sv. Hadrijana, zgrajena leta 630, popolnoma obnovljena leta 1556 : dalje na levi foruma slo¬ povi tempeljna, ki ga je leta 141 cesar Antonin Pij zgradil svoji soprogi Favstini, v ozadju cer¬ kev sv. Lovrenci j a in Miranda; cerkev sv. Kuzme in Damjana, zgradil papež Fe¬ liks IV. v 6. stoletju na mestu okroglega tem- t.eljna, ki ga je cesar Maksencij zgradil svojemu sinu Romulu, pod vel. oltarjem trupli sv. Kuzma in Damijana; razvaline Konstantinove bazilike; cerkev sv. Frančiške Romane, vštric na desni Titov slavolok; Meta sudans (vodomet); slavolok Kon- 25 stantinov, zgrajen v spomin slavne zmage Kon¬ stantinove nad Maksencijem 1. 313, zmage krščan¬ stva nad poganstvom. K o los e j, največja zgradba v vznožju Pa- latina, Celija in Eskvilina, pričel graditi Vespasijan, dovršil Tit 1. 80 po Kr. Tu so bile krvave igre borilcev in zverin, prostora za 80.000 oseb; tukaj je na tisoče kristijanov prelilo kri . . . Leta 1084 je normanski vojskovodja Robert požgal velik del te zgradbe, v srednjem veku so se tu vtaborili Frangipani, papež Benedikt XIV. je dal tu v sredi napraviti velik lesen križ s križevim potom, laška vlada je 1. 1870 odstranila to znamenje krščanske zmage. S. G reg or io Magno: Na mestu rodbinske palače je zgradil sv. Gregor Veliki cerkev svetega Andreja, pričetkom 8. stoletja sv. Gregor II. zgradil novo na čast sv. Gregoriju Velikemu; v zadnji kapeli na desni lepa relief-podoba sv. Gregorija v molitvi, zraven celica sv. Gregorija; na levi stranska kapelica s podobo Matere Božje, ki je po izročilu govorila s sv. Gregorijem . . . S. Janez in Pavel: Na mestu hiše, kjer sta bila umorjena brata sv. Janez in Pavel, ker kot kristijana nista hotela služiti odpadniku Juli- janu. V srednji ladiji mesto obglavljenja obeh mu¬ čencev, trupli pod velikim altarjem; strežaj pokaže pod cerkvijo prostore stare hiše. S. Stefano Rotondo: Okrogla zgrada iz 5. stoletja z mnogimi slopovi, ob steni mučeniške podobe iz 17. stoletja. 26 5. Popoldne v petek, 14. aprila: San Lo- renzo fuori le m ura, Terme d i Diode- ziano, S. Maria degli Angeli, PortaPia, S. Agnese fuori le mura. S. Lorenzo fuori le mura: Cesar Kon¬ stantin je zgradil baziliko nad grobom sv. mučenca Lovrencija zunaj mesta, od te stare cerkve je ostal kor za velikim altarjem; v 6. stoletju je bila do¬ zidana večja bazilika (sedanja ladija). Honorij III. je obe združil 1 1220, slednjič je bila vsa cerkev prenovljena od Pija IX., čegar truplo počiva v spodnji cerkvi; pod velikim altarjem trupli svetega Lovrencija in svetega Štefana. Poleg cerkve po¬ kopališče. Nazaj grede mimo Dioklecijanovih kopališč v cerkev S. Maria degli Angeli, katero je zgradil Mihelangelo v razvalinah Dijoklecijanovih kopališč na čast Kraljici angeljev; posvetil jo je Pij IV. 1. 1561. Velike slike so bile prej pri svetem Petru Znamenita slika na presno sv. Sebastijana od Domenichina in kip sv. Bruna. Skozi Porta Pia, kjer so dne 20. sept. 1870 italijanske čete vdrle v Rim, do cerkve S. Agnese fuori le mura. Cesar Konstantin je nad grobom sv. mučenice Neže zgradil baziliko, papež Honorij I. v 7. stoletju obnovil. Ta bazilika, dasi ne velika, je med najlepšimi v Rimu; pod velikim altarjem trupli sv. Neže in sv. Emerencijane, v apsidi lepi mozaiki; poleg cerkve katakombe sv. Neže. Blizu sv. Neže cerkev sv. Konštance, kjer je bila Kon- t 27 stantinova hči z mnogimi iz cesarske družine krščena. 6. V soboto, cine 15. aprila,: Avdijencapri sv. Očetu, (podrobneje se bo v Rimu naznanilo), kakor tudi ogled Vatikana, Vatikanske zbirke, Sikstinske kapele, Sala Regiae, Rafaelove stanze, Rafa elo ve 1 o g g i e, pinakoteke, tovarne za mozaike. Popoludne: Al Gesu, zgradil kardinal Aleksander Farnese leta 1575, jedna najlepših no¬ vejših cerkev; na levi altar sv. Ignacija s truplom; sv. Trojica od marmorja s kroglo zemlje iz naj¬ večjega znanega kosa »lapis lazzuli«; nasproti altar sv. Frančiška Ks. z roko svetnikovo. Cerkev sv. Ignacija, zgrajena začetkom 17. stoletja, na oboku srednje ladije mojstersko delo perspektivnega slikarstva, predstavljajoč glorijo svetega Ignacija; na desni oltar sv. Alojzija z relikvijami svetnikovimi, nasproti altar sv. Janeza Berchmansa. Poleg cerkve je bivši rimski kolegij z zvezdarno slavnega o. Secchia; laška vlada je to pograbila, pustila le sobi imenovanih dveh svet¬ nikov, vhod v te dve sobi določene dni. S. Maria sopra Minerva iz 1. 1280 na razvalinah Minervinega tempeljna; pod velikim altarjem truplo sv. Katarine Sienske, katere soba je za zakristijo; poleg altarja kip Kristusov od Mihelangela; tuje pokopanih več papežev m drugih slavnih mož. Pantheon, zgradil Mark Agrippa, svak ce¬ sarja Avgusta leta 27 pred Kr. kot tempelj vsem rimskim bogovom. Leta 608 je cesar Foka podaril to zgradbo papežu Bonifaciju IV., kateri jo je po¬ svetil v cerkev na čast Mariji Devici, Kraljici mu¬ čencev, zato tudi ime: S. Maria ad Martyres; tu je pokopan kralj Viktor Emanuel, umrl 9. janu- varija 1878 v bivši papeževi palači na Kvirinalu. Dalje mimo parlamenta (Monte Citorio) na trg »piazza di Colonna«, kjer stoji slop cesarja Arka Avrela iz leta 174, na vrhu slopa kip svetega Pavla. Piazza di Spagnas kipom Matere Božje čistega spočetja iz leta 1857 od Pija IX. Na vzhodni strani trga »Propaganda* od Urbana Vlil. iz leta 1627, kjer so šole za razne misijonarje. Za propagando cerkev S. Andrea d el le fratte, kjer se je Ratisbonne 1. 1842 spreobrnil vsled prikazni Matere Božje. S trga po stopnicah do cerkve T r i n i t a a i M o n t i; od tod na M o n t e P inči o, najlepše rimsko sprehajališče; s hriba do cerkve S. Maria del popolo, katero je zgradil papež Paskal D. leta 1100 na mestu Nero¬ novega grobišča; nazaj po glavni ulici (Corso) do cerkve sv. Karola Boromeja. Ako čas dopušča, naj si vsakdo ogleda še cerkev svetega Avguština, S Maria deli' Anima, S. Maria della Pace, S. Agnese (piazza Navona), S. Andrea della Valle, Chiesa nuova, Kvirinal, S. Andrea al Q u i r i n a 1 e t (pod oltarjem na levi truplo svetega Stanislaja K.j, 29 S. Maria della Vittoria v spomin zmage na Beli gori pri Pragi. 7. V nedeljo, dne 16. aprila prost ogled posa¬ meznikov, nakupovanje znamenitosti itd. 8. V ponedeljek, dne 17. aprila zjutraj skupni izlet v Napolj, ozir. Valle di Pompeji. Po¬ drobneje pove se v Rimu. Ob nedeljah je prost vhod naPalatin, kate¬ rega razvaline cesarskih palač (palazzi dei cesari) obsezajo velik del zgodovine mesta Rima od 1. 754 pr. K. do razpada rimske države. Kdor ima čas, naj si ogleda ostanke palač, ki so bile prizorišče rimskega razkošja, blodenj in moralne propalosti. Posebne odpustke dobi, kdor v jednem dnevu peš ali z vozom obišče sedem glavnih cerkva v Rimu (sv. Peter, sv. Pavel, sv. Sebastijan, sv. Ja¬ nez v Lateranu, s. Croce in Gerusalemme, s. Lo- renco fuori le mura, s. Maria Maggiore) in moli po namenu vsaj pet očenašev in apostolsko vero v vsaki cerkvi. To so glavne znamenitosti Rima, kolikor jih je mogoče v petih dneh le površno ogledati. 30 razven posebnega vlaka je sledeča: Opazke: B — brzovlak, O = osebni vlak, M= me¬ šani vlak. d = dopoldne, od polnoči do poldne, p = popoldne, od poldne do polnoči. 1. 2. 3. pomeni razrede v vlaku. 31 32 Kratek tolmač laščine najpotrebniših izrazov na potovanju. A. Izgovarjanje črk v laščini. c pred c in i izgovarjaj kot c, či, sicer kot k. g pred e in i kakor dz, dši, sicer kot g. sc pred e in i kakor še, ši, sicer kot sk. Dva c ali g pred e ali i se skupaj izgovarjata, postavim : oggi = o dši, danes. ch ali gh pred e in i kakor k , g. cia, cio, ciu ali gia, gio, giu kakor ča, čo, ču ali dža, dzo, dzu. gl pred i izgovarjaj kakor Iji. gn pred samoglasniki nj. h se ne izgovarja. v kakor slovenski v. B. Števniki. 1 eden, ena, uno, a; 2 dva, dve, dne; 3 tri tre; 4 štiri, guatro; 5 pet, cingue; 6 šest, sei; 7 sedem, sette; 8 osem, otto; 9 devet, nove; 10 deset, dieci; 11 enajst, undici; 12 dvanajst, dodici; 13 tri- 3 34 najet, tredici; 14 štirinajst, quattorclici; 15 petnajst, quindici; 16 šestnajst, sedici; 17 sedemnajst, dieci- sette; 18 osemnajst, diciotto; 19 devetnajst, dieci- nove; 20 dvajset, venti; 21 edenindvajset, ventuno; 22 dvaindvajsp-ue^drte; 30 trideset, trenta; 31 eden- intrideset, trentuno; 40 štirideset, rjuaranta; 50 pet¬ deset, cinquanta; 60 šestdeset, sessanta; 70 sedem¬ deset, settanta; 80 osemdeset, ottcmta; 90 devet¬ deset, novanta; 100 sto, cento; 200 dvesto, due- cento; 1000 tisoč, mille; 2000 dvatisoč, duemille; 1,000.000 milijon, un milione. 1. prvi, il primo; 2. drugi, secondo; 3. tretji, terzo; 4. četrti, quarto; 5. peti, quinto; 6. šesti sesto; 7; sedmi, settimo; 8. osmi, ottavo; 9. deveti, nono; 10. deseti, decimo; 11. enajsti, undicesimo; 12. dvanajsti, dodicesimo; 20. dvajseti, ventesimo; 21. enaindvajseti, ventesimo primo. Prvega aprila, il primo Aprile ; petega maja, il cingue Maggio. Dnevi tedna: Nedelja, domenica; pondeljek, lunedi; torek, martedi ; sreda, mercoledi; četrtek, giovedi; petek, venerdi; sobota, sabatto. Meseci: Prosinec, Gennajo; Svečan, Febbrajo; Sušeč, Maržo; Mali traven, Aprile; Veliki traven, Maggio; Rožnik, Giugno; Mali srpan, Luglio; Ve¬ liki srpan, Agosto; Kimovec, Settembre; Vinotok, Ottobre; Listopad, Novembre; Gruden, Dicembre. C. Jedilni list. Mineštra imenuje Lah močnata in druga jedila, s katerimi obed prične. Taiste z juho se imenujejo Mineštra in brodo, s suho jedjo pa Mineštra asciutta. 35 Juhe, Mineštre in broclo. Tanke, srednje in debele rezance (nudelni), Ca- pellini, Vermicelli,Mac- caroni. Riž z jajcem, Riso colTovo , Risotto. Riž z grahom, Riso con piselli. Juha s kruhom, Zuppa di pane. Meso, goveje, Manso. Kokoš, kopun, Pollo, Cap- pone. Puran, Gallinaccio. Goveji jezik, Lingua di manso. Telečji jezik, Lingua di vitello. Telečja glava, Testa di vitello. Riba s surovim maslom, Pešce al burro; s krom¬ pirjem , con patate alesse; z oljem in oče¬ tom, con olio ecl daceto. Ivarp, Carpione. Ščuka, Lnccio. Postrv, Trota. Pražena jedila; Fritto. Telečji možgani, Cervel- lino. Telečja jetra, Fegato di vitello. Praženi krušni odrezki z gnjatjo, Cuscinetti di prosciutto. Pražena jagnjetina, ko¬ koš, Abacchio, Pollo fritto. Postna jedila: Pražene sardele, Zole, morske ribe (Seebarben), Aliči, Sfoglie, Triglie fritta. Praženi krušni odrezki (Brodschnitten), Cro- stini di provatura. Telečje meso, Vitello ali mangana. Goveji zvitki (Rindsrol- len), Involto di manzo. Golob, Piccione. Možgani (Ragout), Stu- fato. Praženi rezanci, Macca- roni alla gratelta. Jegulja (Aalj, Anguilla. 3 * 36 Pečenke, Arosti. Jarebice, Pernici. Prepelice, Quciglie. Brinovke, Tordi. Zajec, Lepre. Srna, Capriolo. Teletina, Mangana gi- rata. Pečena klobasica, Sal- siccia. Prikuha, Erbaggi. Spargelj s putrom, Aspa- rigi al burro. Vohrovt, Cavolifiori. Pražene buče, Zucchetti fritti. Artišoke, Carciofi. Zelen grah s putrom, Piselli a burro. Gobe, Funghi. Cikorijska salata, Insa- lata di Cicoria. Mrzla jedila, Sal ati. Sardele z oljem, Sardine in olio. Tunina (riba), Tonno. Velika klobasa, Morta- della Gnjat, Prosciutto. Sladka jedila, Dolci. Budin, Budino. Kolač, Gato. Omelete, Omeletta con frutta. Jajčna jedila, Uova. Dva mehka jajca, TJova a bere due. Trda jajca, Uova dure. Cvrtje, Omeletta sem- plice. Sadj e, Frutta. Rudeče jagode, Fragole. Crešnje, Ciliegie. Fige, Ficki. Jabolka, Mele. Hruške, Pere. Dinja, Melone. Grozd, Uva. Pomaranče, Aranci. Sir, Formaggio. Vina, Vini. Steklenica belega vina, Bottiglia vino bianco. 37 Rudeče vino, Nero co- Peneče vino, Vino spu- mune. niante. Sladko vino, Vino clolce. ' D. Najpotrebnejši pogovori. a) Na kolodvoru. To je moja prtljaga, moj kovčeg, moja popotna taška. Nemam nič carini pod¬ vrženega. Kje je carinski urad? Poglejte, je samo obleka in knjige za mojo rabo. Donesite te kose k omni¬ busu gostilne. Kaj dobite? Jaz sem vam po tarifu plačal, to je zadosti. Peljite me v gostilno. Hočem te stvari tu pu¬ stiti do prihodnjega vlaka, do jutri. Tu je moj pratežni list, preskrbite moje reči v gostilno. Kje je pisarna načelnika postaje, blagajna za Questo e il mio bagaglio, mio baule, la mia sacca. Non ho cosa soggetta a dazio. Dov’e tufflsio di dogana P Guardipure; sono uni- camente oggetti di ve- stiar io e libri per mio uso. Portate cpiesti colli ali’ omnibus delt albergo. Quanto dovete avere? Vi ho pagato a norma detla tariffa; cio basta. Conducetemi alt albergo. Vogli lasciare qui questi colli sino al prossimo Ireno, sino a domani. Ecco il riscontro del mio bagaglio; recate la mia roba alt albergo. Dov č l’ uffizio del capo stazione, la distribu- 38 listke, prejemnica prt¬ ljage ? Rad bi okrožni list 1., 2. razreda. Prosim moj listek vizi- rati do . . . En listek 1., 2. razreda. En listek za nazaj (Re- tourbillet) 1., 2. razreda. Kdaj gre vlak na . . .? Kateri vlak gre na . . . ? Gre ta vlak na . . .? Ali je vlak na ... že od¬ šel? Kako dolgo vlak tu ob¬ stane ? Odprite mi, bi rad iz¬ stopil. Vsi vozovi so polni, ni več prostora. Pustil sem v vozu 1., 2. razreda ročni kovčeg, taško, dežnik, klobuk, vrhnjo suknjo. slo ne, de biglietti, Taccet- tazi me de’ bagagli ? Vorrei il biglietto circo- lare di prima, di se- conda classe. La prego di vidimare il mio biglietto s-ino «... Un biglietto di prima, di seconda classe Un biglietto d’ cmdata e ritorno di prima, di seconda classe. Quando parte il treno per . . .? Quale e il treno per . . .? Questo treno va a . . .? E gia partito il treno per . . .? Quanto tempo si ferma qui il treno P Agritemi, voglio discen- dere. Tutte le vettufe sonoplene, non trovo pošto. Ho lasciato in una vet- tura di prima, di se¬ conda classe una va- ligia, 'ima scicca, un ombrello, un capello, un palto. 39 Kje je skrinjica za pisma, brzojavni urad? Dov’ e la buča delle let- tere, Vuffisio del tele¬ graf o P b) Na Kdaj odide pošta na ... ? Ob petih. Rad bi prostor na ... Kdaj bomo tam? Ob 11. uri. Kako dolgo tu ostanemo? Kdaj pride pošta v . . .? Ali vam kadenje ne ugaja? Je li kako pismo za go¬ spoda N. tu? Je li kako pismo »poste restante« za gosp. N. Koliko stane to pismo v Rim ? Rad bi to pismo pripo¬ ročil. Grem po priporočeno pi¬ smo za gosp. N. Se lahko izkažete? pošti. Quando parte la posta per . . .? Alle cingue. Vogli un pošto per . . . A che ora arriveremo? Alle undici. Quanto tempo ci fermi- amo gui P A che ora la posta giunge a .. .? II fumare Vincomoda forse P Vi b una lettera pel si- gnore N? Ci e alcuna lettera diretta dl signor N. ferma in posta P Quanta costa c/uesta let¬ tera per Borna? Vorrei raccomandare questa lettera. Voglio cer čare una lettera raccomandata diretta al signor N. Pub legittimarsi? 40 Da, tu je moj potni list. Si, ecco il mio passa- porto. Dajte mi pismeno znamko Mi dia un franco bollo za 25 cent. da venti cinque cen- tesimi. c) V brzojavnem uradu. Koliko stane brzojavka Quant,o costa undispaccio 20 besedij ? di venti parole ? Poslal bi raci brzojavko s Voglio spedire un dispac- plačanim odgovorom. cio con rispostapagata. d) Na parniku. Nesite moje reči v kajuto. Poj dete doli v dvorano ? Ne, ostanem na krovu. Morje je nemirno. Veter jako vleče. Kako dolgo, mislite, bomo na morji? Navadno vozi 12 ur. Mislite, da dobimo vihar? Mislim da ne. Ali navadno dobite mor¬ sko bolezen? Da, navadno. Portate gin il mio egui- paggio nel camerino. Scende Ella al salone ? No, resto sul ponte. Il mar e e agitcdo. Il vento soffl.ci fortemente. Quanto tempo credete che staremo per mar e? Il viaggio si fa general- mente in doclici ore. Črede che avremo tem- pesta ? Non creclo. Or dinar iam&nte soffre del mal di mar e? Si, per lo piu. I 41 e) V g Želim dve sobi v prvem nadstropji, pri tleh. Želim jedno sobo s po¬ steljo. Koliko stane ta soba? Koliko se plača za luč in postrežbo ? Jaz vam dam 2 V s franka za vse. Ta soba je premajhna. Rad bi eno sobo na soln- čni strani. Je-li tu skupni obed? Dajte nam obed za trdno ceno. Jaz bi rad ob 9 zajutr- koval. Dajte me o petih pokli¬ cati. Jaz se hočem s prvim vlakom jutri odpeljati. Dajte mi račun. Prižgite mi luč. Donesite mi luč. Pustite malo zakuriti. istilni. Vorrei due camere al primo piano, al pian terreno. Vorrei una camera jstffi un letto. Quanta costa questa ca¬ mera ? Quanto si paga per lume e servizio P Le claro due lire e mezzo tutto compresso. Questa camera e troppo piccola. Vorrei una camera es- posla al sole. Si pranza qui a tavola rotonda (Table d’ hote) ? Bate deipranzi a prezzo fisso. Vorrei far colazione alk nove. Fatemi destare cille cin- que. Voglio par tir e clomain col primo Ireno. Mi dia il conto. Accendetemi un lume. Portatemi il lume. Fate riscaldare un poco la stanza. 42 Kje je ključ moje sobe? Pošljite mi hišnika, da mi mojo obleko po- snaži. So prišli listi na-me? Pošljite ta pisma na pošto. Prinesite mi vode za u- ' miti, milo in otiračo. Pokličite brivca. Pošljite po voz. Dove la chiave della mia camera ? Mandatemi il cameriere, per nettarmi gli abisi. Vi sono delle lettere per me ? Mandate qneste lettere alla posta. Arrecatemi deli acgua, del sapone ed un as- ciugamano. Chianiate mi un barbiere. Mandate a prendere una carozza. f) V jedilnici. Jeste pri skupni mizi ali po jestvinem listu? Natakar, eno steklenico rudečega vina. Kdaj je obed ? Kaj stane pri skupnem obedu enega? Kako se imenuje ta jed ? Juhe so: čista, z maka¬ roni, rezanci, z rižom. Prosim gospod, dajte mi solino. Desina Ella a tavola ro- tonda o alla lista? Cameriere, una bottiglia di vino nero. A che or a si desina? Quanto e il pasto alla tavola rotonda? Come si chiama cpiesto piatto ? Di zuppe abbiamo brodo schietto, maccaroni, vermicelli, risotto. Signore , miol favorirmi la saliera. 43 Mesena jedila so: goveja pečenka, telečja in pe¬ rutnina. Dajte mi kos goveje pe¬ čenke. Telečja pečenka je iz¬ vrstna. Dajte mi pečenega krom¬ pirja. Eno steklenico šampanea Natakar, lahko odpravite. Natakar, prinesite nam kave in smodk. (?) V kavarni, pi Di carnami abbicimo manzo, vitello , uccelli. Datemi una fetta di mamo. Va bene per il vitello. Datemi delle patate fritte. Una bottiglia di sciam- pagna. Cameriere, potete sparec- chiare. Cameriere, portateci del caffe e zigari. arni in pivnici. Natakar, eno čašo črne kave. Eno čaško ruma, češ¬ njevca. Daj mi nemški časopis! Kave mlečne s finim kru¬ hom. Eno mehko kuhano jajce. Kava z mlekom. Kavo z jajcem. Čokolado s črno kavo. Eno porcijo sladoleda od citrone ali jagod. Cameriere! un caffe nero. Un bicchierino di rum, di kirsch. Datemi il giornale te- desco. Caffelatte con un panetto al burro. Un uovo da bere. Ombra di latte. Caffe con ovo. Misto o mischio. Un gelcito di limone, di fragola. 44 Eno kupico limonade. Eno kupico piva. En porcijon sira, šunke. Eno steklenico Chianti. En liter rudečega, be¬ lega, trpkega, sladkega vina. Una limonata. Un bicchiere di birra. Una porzione di formag- gio di prosciutto. Un fiasco di Chianti. Un litro di vino nero, bianco, asciuto, dolce. h) V gostilni. Jaz bi rad zajutrkoval, obedoval. Jaz bi rad postnih jedil. Dajte mi jestveni list. Dajte mi druzega kruha. Premenite mi jedilno orodje, vilice. Voglio far colazione pranzare. Voglio mangiare da magro. Bate mi la carto. Datemi deli altro pane. Cambiatemi la posuta, la forchetta. i) V prodajalnici. Koliko stane to-le? Jaz bi rad en kovčeg, en dežnik, svilnate žepne rute, ogrinjalko, pa¬ lico, nogovice. Kaj zahtevate za to ? Ne dam več, ko 5 lir. Povejte najnižjo ceno. Imamo zadnje cene. Prosim menjajte mi to. Quanto costa guesto? Voglio un baule, un om- brello, fazzoletti da našo di seta, un sciallo, un bastone, calze. Quanto ne chiede? No vi do piu di cingue lire. Ditemi l’ ultimo prezzo. Abbiamo prezzi fi.ssi. Prego di cambiarmi que- sta moneta. 45 Dajte mi cigare po 15 do 20 cent. Eno škatljico bigeljc. Kaj stane ta klobasa Ser- velat. Dajte mi en funt. t)Ovr Je dobro (slabo) vreme. Ravno dežuje. Me zebe. Meni je vroče Je soparno. Nebo je jasno. Solnce sije. Nocoj je zmrznilo. Megleno je. Začelo je deževati. Zrak je prav prijeten. Mesec sveti. Je gorko, mrzlo. Bliska se in grmi. Je viharno vreme. Imamo zahod. Je pomladansko, poletno, jesensko in zimsko vre¬ me. Mi clia dei zigari da guindeci, da venti cen- tesimi. Una scattolina di fiam- miferi. Quanto costa guesto sa¬ lame ? Batemene una libbra. m e n u. Fa buon (cattivo) tempo. Or ora piovera. Ho freddo. Ho caldo. Fa un’ afa. II delo e chiaro. II sole risplende. Questa notte ha gelato. Fa nebbia. Comincia a piovere. L’aria e dolcissima. F chiaro di luna. Fa caldo, fa freddo. Lampeggia e tuona. Fa gran vento. Abbiamo vento diponente. Fa tempo die primavera, d’ estate, d’ autunno, d’ inverno. 46 l) Druge potrebe. Prosim, gospod, kje bi dobil menjalnico? Lepo zahvalim. Rad bi za 500 frankov v zlatu bankovcev. Dajte mi blagovoljno za 50 frankov malih ban¬ kovcev. Dajte mi za dva franka bakrenega denarja. Zahvalim se Vam. Rad bi cerkev, kapelo, starino in zaklad videl. Kdaj se tu maša bere? Je-li zamorem tu mašo brati? Žal mi je, da se ne mo¬ rem z Vami zabavati. Ne razumem italijansko. Kako se pravi tej cerkvi, tej palači? Moj gospod, bodite tako dobri, pokažite mi pot do . . . La prego, signor, dove posso trovare im cam- bia moneta? Mille grazie. Vorrei dei biglietti di banca per cincjue cento lire in or o. Favorisca di darmi dei biglietti minuteper cin- cpianta lire. Mi dia pure del rame per dne lire. La ringrazio. Vorrei vedere la chiesa, la capella, le religuie, il tesoro. A che ora si clice qui la Messa ? Posso celebrare qui la santa Messa. Mi dispiace di non pe¬ tere conversare con lei. Non capisco V italiano. Come si chiama epiesta chiesa, guesto palazzo ? Signore, abbia la bonta d’ insegnarmi la strada per andare alla . . . 47 Sem že razumel, ne mu¬ čite se dalej. Vi ste predobri, sem Vam prav hvaležen. Pripočam se Vam. Kje je prodajalna tobaka? Kje je pot na pošto, na brzojavni urad,na glav¬ ni carinski urad, na ko¬ lodvor ? Zahvalim, dober dan. Ho gia capito, non si incomodi piu oltre. Hlla e troppo buona ; le sono molto obbligato! Lo riverisco. Dove uno spaccio di ta- bacchi? Quale e la viaper andare alla posta, alluffisio del telegrafa, alla clo- gana centrale , alla sta¬ dione detla ferrovia P Grazie, buon giorno. m) Nekaj važnih besed. zvečer, la sera. večerja, la cena. pa, ma, pero. odhod, la partensa. ohladiti, rinfrescare. slovo, addio. stranišče, il commodo, la retirata. naslov, indirisso. ponuditi, offerire. oblečiti se, vestire. prihod, Varrivo. obleka, Vabito. delo, il lavoro. zdravnik, il medico. gor, sopra, su bivanje, soggiorno. pozoren, attento izhod, la sortita. razgled, la veduta. tujec, il forestiere. pek, il foruajo. posestvati, possedere. slika, il guadro. listnica, il portafoglio. vodnjak, la fontana. sluga, il servo. krtača, la spazsola. prošnja, la preghiera. škof. il vescovo. jesti, mangiare. piti, bevere. 48 zvunaj, fuori. znotraj, dentro. velik, grande. imeti, avere. vera, la fede. hlače, il calzoni. pes, il cane. klobuk, il cappello. lakot, la farne. glava, il capo. poznati, conoscere. sveča, la candela. kratko, breve. dolgčas, nojoso. mož, 1’uomo. gospod, signore. kosilo, ilpranzo, il pasto. ime, il nome. dan, il giorno. noč, la notte. brat, fratello. sestra, la sorella. stric, lo zio. dim, il fumo. svak, il cognato. čevelj, la scarpa. pero, la penna. soba, la stanza , camera. miza, la tavola. kasno, tardi. naglo, subito. cesta, la strada, la via. ljudstvo, il popolo. plačati, pagare. počakati, aspettare. časnik, la gazetta. številka, il numero malo, poco. veliko, molto. Priporočljive tvrdke v Rimu so: Menjalnica denarja: Schmidt & Co., Via della Vite 7. Prodajalnica spomenikov, podobic, rožnih vencev itd.: J. Reekenvvald, Via deli Anima 64B; Stocker, Borgo nuovo 99. Prodajalnica fotografij, starinskih stvari: Maks IIt'IV ikt. Via Frattina 88. Prodaja raznih vin: napolitanskega, sicili¬ janskega, Capri Falcrmo Moscato di Siracnsa-, Lacrima- Christi, del Vesuvio-, Maršala supcriori: J. lto n i'f t X a polji, Strada di Chiaia 14(1. Restavracije in kavarne (Trattorie): .l)cr Pilger 1 , Rusticucciplatz 32 (lastnin Oav. Ang. Carozzi, avstrijanec, poleg Sv. Petra trga), nemška dobra postrežba z jedili in pijačo, karo itd., oskrbljuje stanovanja, kažipota, tolmače. — Tit naj se romarji zbirajo zjutraj, opoldne, gotovo pa zvečer radi dogovora o bodočem vsporedu. Birraria Albrecht, Via Guiseppe 24; najboljše dunajsko in bavarsko pivo. Trattoria dcll’Anrora, Corso Vittorio Kmanuelo 47. Passctto. ( irco Agonale 52. Bucci, Via della Cappelle 54 (tudi postna jedila). Coeradctti. Via della Croce 8. Ga¬ brieli!, Via Chiara 7. Fariano, Piazza Co- lonna. Bestaurant della Piazza Rusticucci. Hoteli prve vrste: (Juirinale blizo kolodvora. Contincntale, Via Cavour 5, Europa, Piazza di Spagna 35. Londra, Piazza di Spagna 15. Minerva, Piazza dellaMinerva. AlbergoMilano Via della Colonna 22. (Sobe po štiri lire.) Hoteli druge vrste: Hotel della Poste. Campi- daglio, Corso 286. Albergo della Pacc, Via Sistina 3. Tre rc zadej palače Venezia.