Corrado Rojac je harmoniko spravil tudi v koncertne dvorane / 14 Končan tridnevni simpozij o povojnem času ob meji Primorski ČETRTEK, 17. MAJA 2007_ št. 116(18.899) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Prva svečka brez šampanjca Vojmir Tavčar Vlada Romana Prodija je včeraj ugasnila svojo prvo svečko. 16. maja 2006 je namreč pravkar izvoljeni predsednik republike Giorgio Napolitano poveril Prodiju mandat za sestavo vlade. Premier je dan potem izročil predsedniku seznam ministrov in zaprisegel, nekaj dni potem sta oba domova parlamenta vladi izglasovala zaupnico. Tako se je začela nelahka pot levosredinske vlade, ki je s svojimi 102 ministri in podsekretarji najbolj številen vladni sestav v povojni Italiji. Že to priča o dejstvu, da usklajevanje stališč in zahtev v Uniji ni bilo lahko, nasprotja med koalicijskimi partnerji pa so v tem letu večkrat prišla do izraza in so prisilila premiera k nelahkemu posredovanju. O tem, da pot Prodijeve vlade ni bila z rožicami posuta, priča tudi dejstvo, daje morala kar 18 krat vezati zaupnico na glasovanje o raznih zakonih. Razhajanja med partnerji leve sredine je izkoristila opozicija, ki sicer ni enotna in nima skupne vizije, je pa večkrat uspešna v svoji akciji rušenja in pridobivanja medijske odmevnosti. V svoji protivladni akciji pa je lahko desna sredina računala tudi na pomoč škofovske konference, saj je sobotni shod Family Day jasno pokazal, da sta desna sredina in škofovska konferenca sklenili neformalno, vendar trdno zavezništvo. Ofenziva desne sredine pa tudi zahtevne naloge, s katerimi se je morala spoprijeti, sta krepko načeli priljubljenost vlade in tudi samega premiera. Samo v zadnjem času se je stanje nekoliko popravilo, čeprav je priljubljenost še vedno znatno pod lanskoletno. To je najbrž tudi posledica neusklajenosti in pre-pirljivosti v večini, pa tudi dejstva, da se vlada ni lotila takoj najbolj negativne dediščine Berlusconijevega petletja. Kljub temu pa obračun te vlade ni negativen, saj je na primer s finančnim zakonom popravila javne finance, ki so zopet v skladu z evropskim paktom stabilnosti in rasti. To ji sedaj priznavajo tudi mednarodne ustanove, ki so lani s previdno skepso ocenjevale osnutek, ki sta ga pripravila gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa in premier Prodi. Pomemben je bil tudi zasuk v zunanji politiki, ki ima zopet svoje težišče v Evropski uniji in se upira enostranskim pristopom sedanje ameriške administracije, Rim je znova pridobil del ugleda, ki ga je zgubil s prejšnjo vlado. Pa tudi kot manjšina lahko ugotovimo, daje odprtost do naših problemov večja. Vsi bi želeli, da bi bil obračun še veliko bolj spodbuden, glede na vse težave, s katerimi se seje morala spoprijeti, pa je vsaj sprejemljiv, čeprav s šampanjcem ne kaže nazdravljati. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 sit) projekt kraški okraj - V Zgoniku določili smernice za upravljanje zaščitenih območij Uravnotežen razvoj za zdaj pristojnost občin Dežela bo morala še sprejeti ustrezne upravljalne načrte pariz - V Elizejski palači od včeraj nov krmar Po prevzemu predsedniških dolžnosti Sarkozy odpotoval na obisk k Merklovi PARIZ - Nicholas Sarkozy je včeraj v Elizejski palači v Parizu prevzel predsedniške dolžnosti. Nekaj ur po slovesnosti je že od- beograd Koštunica zopet srbski premier BEOGRAD - Srbska skupščina j e v torek zvečer samo pol ure pred iztekom roka potrdila novo srbsko vlado. Na čelu tristranske koalicije bo zopet Vojislav Koštunica. Izvolitev nove vlade je prvi pozdravil predsednik Srbije Boris Ta-dič, ki od premiera pričakuje, da bo uresničeval pet prednostnih nalog, med katerimi je tudi obramba nacionalnih in državnih interesov na Kosovu. Imenovanje nove vlade pa so v Bruslju ocenili kot pozitiven korak Srbije v smeri približevanja ev-roatlantskim integracijam. Na 21. strani potoval na svoj prvi uradni obisk v tujino. V Berlinu se je srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero sta potrdila prijateljstvo med državama. Sarkozy se j e zavzel, da bi EU potegnili iz sedanje paralize. Na 20. strani ZGONIK - Uravnotežen razvoj teritorija in spoštovanje narave na zaščitenih območjih je vsaj začasno v pristojnosti kraških občin, ki sodelujejo v evropskem projektu Interreg IIIA Kraški okraj (Italija - Slovenija). O tem so se dogovorili na včerajšnmjem srečanju v Zgoniku. V skladu s tem se bodo odslej kmetovalci, vinogradniki in sploh prebivalci Krasa, ki bivajo in delajo na zaščitenem območju, lahko za katerikoli poseg obračali neposredno na pristojno občinsko upravo. Sodelujoče občine so pripravile študijo s smernicami za načrtovanje na območjih evropskega interesa (Sic) oziroma pod posebno zaščito (Zps), in to na različnih področjih. Dokončne upravljalne načrte za območja Sic in Zps pa mora izdelati Dežela FJK. Na 7. strani V deželni komisiji avdicije o Kraški gorski skupnosti Na 3. strani Romsko vprašanje še v ospredju pozornosti Na 8. strani Sprehod po prenovljenem muzeju Vila Sartorio Na 10. strani Goriški dijaki spoznavali fair playu v športu Na 18. strani gorica - O solkanskem jezu na zasedanju mešane komisije Povečali bodo pretok vode Rosato: »Zaradi pripravljenosti Slovenije korak naprej pri skupnem upravljanju Soče« GORICA - Najnižji pretok vode, ki ga spuščajo skozi solkanski jez, nameravajo povišati. Odločitev so sprejeli ob zaključku dvodnevnega zasedanja italijansko-slo-venske komisije za vodno gospodarstvo, ki se je sestala na goriški prefekturi. Ker je italijanska vlada razglasila izredne razmere zaradi sušnega obdobja in ker naj bi dogovor veljal zaenkrat le za letošnje poletje, za povišanje pretoka ne bo potrebna revizija Osimskega sporazuma ter dogovorov med Italijo in Jugoslavijo. »Opravili smo pomemben korak naprej pri skupnem upravljanju reke Soče, odločilna pa je bila pripravljenost slovenske vlade na sodelovanje,« je izjavil podtajnik Ettore Rosato. Na 16. strani Solkanski jez bumbaca 2 Četrtek, 17. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Rušenje spomenikov Jo2e Pirjevec / V vzhodni Evropi smo priče novemu valu ikonoklastije, kakršnega smo že doživeli, ko je propadla Sovjetska zveza. Takrat je v ruskih mestih Lenin sicer skoraj povsod ostal na svojih piedestalih, odstranili pa so nekaj najbolj osovraženih simbolov in osebnosti starega režima, med njimi v Moskvi kip Feliksa Džerdžinskega, ustanovitelja tajne policije NKVD. Sedaj so na vrsti spomeniki Rdeči armadi, ki so zrastli po drugi svetovni vojni kot gobe po dežju v vseh satelitskih državah, oziroma povsod tam, do kamor so leta 1944 in 1945 prodrle Stalinove oborožene sile. Od svojega dvajsetega leta poznam ogromni spomenik sovjetskim borcem, ki stoji na Dunaju za hrbtom palače Belvedere. Veličasten marmornat peristil v obliki podkve, okrašen z mogočnimi bronastimi figurami v raznih pozah triumfa in boja, sredi katerega je velikanska fontana s spektakularnim vodometom. In kaj reči, o spomeniku v Budi z gigantskim kipom mlade ženske, ki z iztegnjenimi rokami dviga nad Donavo palmo zmage? Ali o mogočnem kompleksu, posvečenem Rdeči armadi v Berlinu, na katerem ne manjka pravih tankov, s katerimi so sovjetske enote pregazi-le Hitlerjev Wehrmacht? Ti spomeniki so si vsi med sabo podobni. Zgrajeni in oblikovani so v slogu socialističnega realizma, kakor se je uveljavil v Sovjetski zvezi, potem ko je revolucija iz svojega ustvarjalnega in eksperimentalnega obdobja prešla v fazo režima. Čeprav me ta stil ne navdušuje, moram reči, da ga a priori ne odklanjam, ker je kljub svojemu pro-pagandističnemu namenu dovolil marsikateremu talentiranemu kiparju ali slikarju, da ustvari umetnine. Kar zadeva specifično spomenike, posvečene zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo, moram reči, da me noben od vseh, kar sem jih videl, ne odbija, kakor me včasih iz estetskih razlogov odbijajo partizanski spomeniki v naših krajih. V svoji neoklasični urejenosti in zadržanosti, v svojem faraonskem gigantiz- mu izražajo občutek velike samozavesti, ki prekaša čas in se sooča z večnost-j°. Zgleda pa, da so v vzhodni Evropi ti spomeniki marsikomu trn v peti. Splošno znana je afera, do katere je pred kratkim prišlo v Tallinu, ko so estonske oblasti sklenile, da bodo iz mestnega središča odstranile ogromnega bronastega vojaka Rdeče armade in ga prenesle na pokopališče. Do podobne situacije lahko pride v kratkem tudi na Poljskem, če bo varšavska vlada izpolnila svojo napoved, da bo podrla ali vsaj spravila s poti številne sovjetske kolose, ki spominjajo na zmago Rdeče armade. Iz Moskve prihajajo sicer grozeča opozorila, naj tega ne stori, toda vprašljivo je, ali se bosta dvojčka Kaczynski dala preplašiti. Na Madžarskem so po padcu sovjetskega imperija ruske vojaške spomenike v glavnem že vse odstranili, razen osrednjega v Budimpešti, ki pa je bil tarča pogostih skrunilnih akcij lokalnih nacionalistov, tako da so ga morali zaščititi z visoko ograjo bodeče žice. A tudi ta ne bo ostal dolgo na svojem mestu, saj že govorijo, da ga bodo premestili na neko periferno pokopališče. Predsednik Putin je prejšnji teden na dan zmage dej al: »Kdor one-čašča spomenike vojnih junakov, žali tudi narod in seje razdor med ljudmi in državo.« Pri tem je seveda hotel pomiriti rusko javno mnenje, ki v svojem nacionalizmu z ogorčenjem spremlja ikonoklastijo, kakršna je na pohodu v bivših satelitskih državah. Ob registriranju dogajanja je težko reči, kdo ima prav in kdo ne. Za Ruse so spomeniki simbol njihovih strašnih vojnih žrtev in slavne zmage nad Hitlerjem, za baltske narode, Poljake in Madžare pa priče osovraženega sovjetskega režima, ki jih je tlačil desetletja po vojni. Razumem ene in druge. Ker pa smo se mi stalinizma otresli že leta 1948, upam, da bo lepi in mogočni spomenik Rdeči armadi, ki stoji v Murski Soboti, ostal na Trgu zmage. slovenija - avstrija - Bilateralni odnosi Gusenbauer prvič uradno v Ljubljani Pogovori jutri - Med glavnimi temami vprašanje topografije Na pogovorih med slovensko in avstrijsko stranjo bo precejšen poudarek namenjen rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem DUNAJ/LJUBLJANA/CELOVEC -Avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer bo danes popoldne z Dunaja odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. Z letalom bo prispel na letališče Brnik ob 19.30 uri, uradni pogovori pa se bodo pričeli šele jutri. Prvi obisk novega avstrijskega kanclerja iz vrst socialdemokratske stranke (SPO) v Sloveniji, hkrati tudi prvi nekega avstrijskega kanclerja po njenem pristopu k Evropski uniji leta 2004, bo potekal v znamenju nadaljnje krepitve bilateralnih odnosov, priprav Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v prvem polletju 2008 ter seveda tudi v znamenju še vedno nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem. Kakor so sporočili iz slovenskega vladnega urada, se bo Gusenbauer srečal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo, predsednikom države Janezom Drnovškom ter s predsednikom slovenskega parlamenta Francem Cukjatijem. Pred- VREME OB KONCU TEDNA Postopno bo bolj stanovitno in topleje Darko Bradassi Vdor hladnega zraka je bil po pričakovanjih kar izrazit, kar velja še posebno za višje sloje ozračja. Zaradi ve li kih tem pe ra tur nih raz lik med že nadvse toplim prizemljem in hladno višinsko advekcijo je bilo v teh dneh ozračje zelo nestanovitno. Pospešen je bil vzgorni tok, nastajali so mo goč ni ko pas ti ob la ki in so se pojavljale plohe ter nevihte, ponekod tudi močne. Razporeditev padavin je bila, kot se pogosto dogaja v podobnih raz me rah, do kaj ne ena ko mer na, v nekaterih predelih je bila količina padavin velika, ponekod pa, predvsem v južnejših predelih in ob morju, komaj zadovoljiva ali ponekod razmeroma skromna. Ob prehodu fronte je prišlo do bistvene zamenjave zraka, temperature so padle, od nadpovprečne vro- čine se je živosrebrni stolpec po dolgem času pomaknil v normalnost, ponekod tudi nižje. Ponekod v gorah je celo snežilo, denimo na Zoncola-nu, kjer je ob močnem sneženju Deželna meteorološka opazovalnica OSMER včeraj zjutraj namerila minus 1°C, na sv. Višarjah je živosrebrni stolpec padel kar na minus 2,3°-C, na Matajurju pa točno do ledišča. Razmeroma hladno je bilo tudi na Trbižu, kjer so včeraj zjutraj izmerili le 6°C. Dogajanje v višjih slojih ozračja je bi lo v teh dneh ze lo di na mič no, vdor hladnega višinskega zraka je bil izrazit, in to še posebno, če upoštevamo dogajanje v preteklih dneh. Še v noči na torek so bili višji sloji za ta čas nenavadno topli. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je tedaj namerila na višini 1475 m kar 13,8°-C, na višini 3076 m 2,6°C nad ničlo, na višini 5710 m pa minus 15,7°C. Ničta izoterma je bila na višini 3384 m. To so vred nos ti, ki naj bi jih nor -malno beležili ob koncu junija ali v začetku julija, in so za okrog 4 do 6°-C višje od dolgoletnega povprečja. Ob pre ho du fron te pa je pri šlo do občutne zamenjave zraka in so se višji sloji v povprečju nenadno ohladi li za 7 do 8° C. Tem pe ra tu ra je za -to, si cer pre hod no, pad la za ka ko stopinjo pod povprečje. Višinska do li na s hlad nim zra kom bo še da -nes delno vplivala na vreme pri nas, na to se bo po mak ni la pro ti ju -govzho du, na nje nem mes tu se bo okrepil anticiklon. Ozračje bo predvsem danes še zmerno nestanovitno, od jutrišnjega dne se bo povečala stabilnost in bo postopno spet topleje. Kot kaže, je pred nami novo daljše obdobje s prevladujočim stanovitnim in to plim vre me nom. Danes bo delno jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskih urah bodo lahko nastale posamezne plohe in nevihte. Jutri bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ob morju bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo čez dan osla be la. V so bo to bo pretežno jasno in topleje. V nedeljo se bo zaradi morebitnega pronicanja nekoliko hladnejšega vzhodnega zraka ponekod spet delno povečala ne-sta no vit nost. Pre vla do va lo bo son -čno vreme z občasno spremenljivostjo, ni izključeno, da bo ponekod lahko prehodno padla kakšna kaplja dežja. Na sliki: vremenski radar Deželne meteorološke opazovalnice OSMER je včeraj zjutraj tako zabeležil padavine in nevihte v Tržaškem zalivu. sednik slovenske vlade Janez Janša je v zvezi z obiskom svojega avstrijskega kolega šele pred nedavnim izrazil pričakovanje, da bo Gusenbauer ob tej priložnosti predstavil konkreten predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Toda opazovalci političnega dogajanja v Avstriji menijo, da je malo verjetno, da bo Gusenbauer imel »v prtljagi« rešitev. Šef avstrijske vlade namreč niti še ni imel ključnega razgovora o morebitni rešitvi s koroškim deželnim glavarjem Jor-gom Haiderjem. Razgovor je določen za 23. maja na Dunaju, Haider pa je v začetku tega tedna poudaril, da pri tem vprašanju ne misli popustiti. Zahteval je mdr. nekakšno ugotavljanje številčne moči oz. preštevanje manjšine, višji odstotni prag za postavitev dvojezičnih tabel, kot gaje določilo avstrijsko ustavno sodišče ter črtanje t.i. razširitvene klavzule, ki bi omogočala postavljanje dvojezičnih tabel tudi kasneje, če bi to želel določen odstotek prebivalstva neke dvojezične vasi na Koroškem. Haiderjeve zahteve se nikakor ne ujemajo s stališči predstavnikov slovenske manjšine na Koroškem, tako da je podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk menil, da je očitno napočil čas, ko se bo moral Gusenbauer odločiti, ali se postavi na stran slovenske manjšine ali pa hoče rešitev proti njej in s Haiderjem. V Celovcu pa je v torek zvečer zasedal Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) in ugotovil, da Avstrija po več kot pol stoletja še vedno ni uresničila bistvenih poglavij sedmega člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predsednik ZNP Jože Wakounig je ob tem poudaril, da se je najvišji organ NSKS odločil za protestno noto avstrijskemu zveznemu kancler- ju in avstrijski zvezni vladi, v kateri zahteva uresničitev ADP. ZNP v protestni izjavi ugotavlja, da neuresničitev bistvenih poglavij 7. člena ADP oz. to zamujanje jasno krši načela pravne države in je bistveno pospešilo asimilacijo slovenske narodne skupnosti v drugi avstrijski republiki. Prav tako ZNP izraža ogorčenje, da po sedmih letih še niso uresničene razsodbe ustavnega sodišča, ne na področju uradnega jezika in ne pri dvojezični topografiji. ZNP zato poziva zvezno vlado, da išče in se odloči za neoporečno rešitev vprašanja dvojezične topografije na temelju 7. člena ADP in jasnih razsodb ustavnega sodišča v soglasju s slovensko narodno skupnostjo; le-ta je s kompromisnim predlogom slovenskih organizacij zvezni vladi konec februarja podkrepila pripravljenost za konstruktivno rešitev v časovnem roku, kakor si ga je zastavila nova zvezna vlada v svojem vladnem programu - namreč do poletja 2007. ZNP pri tem ne oporeka skupnemu predlogu slovenskih organizacij za dvojezične napise v 173 krajih, dokler bo neosporavana tudi izvršljiva razširitvena klavzula, ki je del skupnega predloga, je še poudarjeno v protestni izjavi. Ob ultimativnih zahtevah koroškega deželnega glavarja pa je ZNP upravičeno zaskrbljen, da bi vladni stranki z ustavno večino sprejeli ureditev dvojezične topografije mimo slovenske narodne skupnosti, podobno kakor sta leta 1976 in 1977 bila sprejeta zakon o narodnih skupinah in uredba o dvojezični topografiji brez soglasja slovenske narodne skupnosti. Tako politično dejanje bi podaljšalo ustavni spor, hkrati pa škodovalo ugledu Republike Avstrije v domači in mednarodni javnosti, je poudarjeno v protestni izjavi Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Ivan Lukan PISMA UREDNIŠTVU Raba in zloraba mobilne telefonije in interneta Z veseljem smo Slorijeve raziskovalke zasledile v nedeljski številki Primorskega dnevnika prispevek, ki so ga pripravili dijaki 3. družboslovnega liceja s pomočjo nekaterih njihovih profesoric o lanskem septemberskem projektu »Raba in zloraba mobilne telefonije in interneta«. Raziskavo smo izpeljali skupaj ob priložnosti Evropske noči raziskovalcev 2006. Rade bi ponovno izrazile našo pozitivno oceno o opravljenem delu. Bile smo deležne zelo toplega sprejema in navdušenega dela s strani dijakov, katerim se zahvaljujemo za vloženi trud. Zahvalo naj prejmejo tudi vodstvo in učno osebje Družboslovnega liceja Mfi Antona Martina Slomška za sodelovanje. Po tej pozitivni izkušnji približevanja raziskovalnega dela mladim, smo se na Sloriju odločili, da bomo podobno pobudo izpeljali tudi 28. septembra letos v Gorici, ko bo ponovno potekala Evropska noč raziskovalcev. Dijakom 3. družboslovnega liceja pa želimo še veliko nadaljnje raziskovalne sreče. Norina Bogatec, Maja Mezgec, Zaira Vidali Slovenski raziskovalni inštitut / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. maja 2007 3 špeter - Jutri in v soboto v občinski dvorani Posvet Večjezičnost kot cilj vseživljenjskega izobraževanja Prireja ga Zavod za slovensko izobraževanje - Govor o izkustvih in možnostih jezikovnih manjšin ŠPETER - Trinajst let po posvetu na temo »Otroški govor in manjšine«, ki ga je v Špetru priredil Študijski center Ne-diža in pet let po posvetu »Izobraževanje med zakonodajno ureditvijo in potrebami« se Zavod za slovensko izobraževanje ponovno vrača k tematiki večjezične vzgoje s posvetom »Večjezičnost kot cilj vseživljenjskega izobraževanja - Izkustva, resurzi in možnosti jezikovnih manjšin«, ki bo potekal v občinski dvorani v Špetru jutri in v soboto. Pokrovitelji so Dežela FJK, Videmska pokrajina, Gorska skupnost Ter-Nediža-Brda, Občina Špeter, Univerza v Vidmu, SKGZ in SSO. Namen posveta je razširjanje kulture večjezičnosti kot sredstva sporočanja, spoznavanja in premagovanja ovir med narodi nove Evrope. Prav v tem razpolagajo jezikovne manjšine z resurzi in možnostmi, ki doslej še niso bili dovolj raziskani in ovrednoteni. Posvet naj bi te vidike osvetlil in nakazal njihovo perspektivnost. Izhajajoč iz stanja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski Krajini želijo predvsem izpostaviti izkustva nekaterih šolskih ustanov na narodnostno mešanih območjih v naši deželi, na Koroškem in v Sloveniji (Obala in Prekmurje) ter analizirati njihove krepke in šibke točke. To pa predvsem zato, da rim - Politika V novo stranko vabijo tudi Riccarda Illyja RIM - V kratkem bo sestavljen pripravljalni odbor za ustanovitev Demokratske stranke. Govori se, da namerava predsednik vlade Romano Prodi v ta odbor povabiti tudi Riccarda Illyja, ki je sicer pokazal zanimanje za novo stranko, povedal pa je, da vanjo za sedaj ne namerava vstopiti. Pri nas naj bi se nova stranka predstavila že na deželnih volitvah 2008. Pro di že li, da bi po leg pred -sednika Furlanije-Julijske krajine, v novo stranko med drugim pristopila tudi predsednik Sardinije Renato Soru ter beneški župan Massimo Cacciari, sicer vidni zastopnik Marjetice. se prerastejo prvi, sicer pomembni, a žal pogosto kratkotrajni poskusi uvajanja manjšinskih jezikov v šole in izpostavi nujnost stalne vzgoje k večjezičnosti, ki je lahko učinkovita le takrat, ko je dovolj poglobljena, ko zajema vse vrste in stopnje šolanja in ko jo podpira tudi raba jezika v življenju in družbi. Ob tem se želijo seznaniti z večjezičnimi izobraževalnimi pobudami ostalih jezikovnih skupin v Italiji. Poleg prisotnosti različnih jezikovnih skupnosti z italijanskega državnega ozemlja je predvideno sodelovanje univerz in šolskih ustanov iz Vidma in dežele Furlanije Julijske Krajine, iz Kopra, Ljubljane in Maribora, pa tudi iz Celovca in Szombatleya. Posvet naj bi predstavljal tudi priložnost za dostojni javni poklon prof. Pavlu Petričiču, ustanovitelju in duši Zavoda za slovensko izobraževanje in dvojezične šole v Špetru. Posvet se bo začel jutri ob 16.30. Prisotne bo pozdravil predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Giorgio Banchig, sledili bodo posegi gostov. Vsebinski del predvideva naslednje referate: Šole s slovenskim učnim jezikom (Tomaž Simčič), Dvojezična šola v Špetru in poučevanje slovenščine (Živa Gruden), Furlanščina v šolah: od prvih izkustev do organske ponudbe večjezične vzgoje z jeziki okolja (Silvana Schiavi Facchin) ter Nemščina in germanski govori (Donatella Sacchet, Anne Marie Tributsch in Velia Plozner). Sobotni program se bo pričel ob 9. uri. Na sporedu so naslednji referati predavateljev iz Slovenije: Šole z italijanskim učnim jezikom (Nives Zudic), Šole v Sloveniji in poučevanje slovenščine pri Slovencih na Madžarskem (Albina Nečak Luk), Poučevanje manjšinskega jezika kot jezika okolja (Anja Zorman). Sledila bo okrogla miza z naslovom: Čezmejno sodelovanje in projekti. Sodelovali bodo naslednji pedagoški svetovalci in šolniki: Andreja Duhovnik, Luisella Tenente, Valerija Perget, Alenka Razpet, Alessandro Guglielmotti in Nino Ciccone). V popoldanskih urah, s pričetkom ob 14.30, bo govor o Koroški. Na sporedu sta naslednja referata: Osnovno šolstvo s slovensko-nemškim dvojezičnim poukom (Tomaž Ogris) in Višje šolstvo za Slovence s posebnim ozirom na izkustvo večjezičnih razredov (Teodor Domej). Sledila bo okrogla miza na temo: Motiviranost različnih šolskih modelov in njihovi učinki. Spregovorili bodo predstavniki prisotnih manjšinskih ustanov in združenj Luis Thomas Prader, Gianni Bel-luscio in Roland Verra. Organizatorji se želijo s posvetom tudi pokloniti spominu prof. Pavala Petričiča torviscosa - Zadnje novice Cementarna pod vprašajem VIDEM - Načrt za cementarno pri Torviscosi je vse bolj pod vprašajem. Velike dvome nad obratom namreč začenja imeti tudi predsednik deželnega odbora Ric-cardo Illy, ki še vedno čaka na mnenje deželne advokature. Edini v deželni vladi, ki vztraja pri podpori ce men tar ni, je pod pred sed nik in odbornik za okolje Gianfranco Mo-retton (Marjetica). O tem kočljivem vprašanju so včeraj razpravljali zastopniki Demokratične zaveze, vodje njenih svetniških skupin pa bodo problem obravnavali 22. maja, dan pred izredno sejo deželnega parlamenta. Predsednik svetnikov Levih demokratov Mauro Travanut je prepričan, da je načrt za cementarne dokončno propadel. Podobno razmišljajo tudi v desni sredini rekoč, da je Illyjeva koalicija dejansko pustila na cedilu Morettona. Deželna vlada čaka na dodatna pojasnila zdravstvenih oblasti in deželne agencije za okolje (Arpa). Njihova strokovna mnenja o cementarni so bila v začetku še kar negativna, potem pa skoraj čez noč postala pozitivna, kar je povzročilo ostro polemiko v deželni okoljevar-stveni komisiji. Tudi avdicije v komisiji deželnega sveta niso razčistile dvo mov in po mis le kov, če prav so se skoraj vsi župani iz južne Furlanije, razen župana iz Torviscose, opredelili proti cementarni. V Sloveniji izbira guvernerja dobiva nove razsežnosti LJUBLJANA - Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SLS so v sredo predsedniku DZ poslale predlog, da sprejme sklep, naj se predsednik Slovenije Janez Drnovšek izreče oz. posreduje mnenje o imenovanju guvernerja Banke Slovenije. V SD in skupini nepovezanih poslancev NP so predlog treh koalicijskih stran označili kot pritisk na Drnovška, v LDS in DeSUS menijo, da Drnovška o tem ni treba zasliševati, v SNS pa, da bi moral Drnovšek upoštevati tudi druge predloge. Medtem je novi Drnovškov kandidat, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak, kandidaturo zavrnil. V SDS, NSi in SLS še posebej želijo, da Drnovšek pojasnil, zakaj drugi prijavljeni kandidat na razpis za guvernerja banke Boštjan Jazbec zanj ni primeren kandidat. Podobnik: Čas je za desnosredinskega predsednika LJUBLJANA - Izvršilni odbor SLS se je včeraj odločil, da bo svetu stranke predlagal, naj podpre kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsednika Slovenije. O dokončni podpori bo svet stranke odločal na eni izmed prihodnjih seji, je povedal predsednik SLS Janez Podobnik. "Menim, da je dozorel čas, da po treh mandatih Slovenijo vodi politična osebnost, ki se navdihuje v nekaterih desnosredin-skih političnih vrednotah," je še dodal prvak SLS. Lažni bombni preplah v ljubljanski sodni palači LJUBLJANA - Ljubljanske policiste so včeraj okoli 9.40 obvestili, da je v ljubljanski sodni palači na Tavčarjevi ulici podtaknjena bomba. V pregledu, ki so ga končali ob 11.30, so policisti ugotovili, da v stavbi sodišča podtaknjene bombe ni bilo. Policisti so takoj po prejetem klicu zavarovali okolico sodne palače in iz zgradbe evakuirali zaposlene in ostale obiskovalce. Zadnji bombni preplah v ljubljanski sodni palači, kjer so okrožno, višje in vrhovno sodišče, je bil 19. aprila. Zaradi več podobnih preplahov so v sodni palači tudi poostrili nadzor pri vhodu. Na Policijski upravi Ljubljana so v zadnjem letu zabeležili povečanje števila klicev na številko 113 o nastavljenem eksplozivu. Tako so samo do aprila lani prejeli 15 klicev o nastavljenem eksplozivu, štiri na šole, dva na sodišča, po enega pa na gostinski lokal, stanovanjski objekt, banko, bencinsko črpalko, diskoteko, javni kraj, poslovni objekt, kino in zapor. gorata območja - V pristojni deželni komisiji Avdicije o gorskih skupnostih Pokrajini Trst in Gorica sta zastopala odbornika Walter Godina in Mara Černic, ki sta govorila zlasti o KGS TRST - V pristojni deželni komisiji je včeraj tekla beseda o zakonskem predlogu za razvoj in ovrednotenje goratih območij, ki namenja tudi novo vlogo gorskim skupnostim. Zakon naj bi postavil tudi temelje za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti, za katero je sicer še nekaj ovir in težav. Glavno težavo predstavljata obvezna zemljepisna kontinuiteta med ob či na mi, ki bi že le le pris to pi ti v KGS, ter nova upravna enota Aster, ki ni skladna z gorsko skupnostjo. Deželni svetniki Slovenske skupnosti, Levih demokratov in Stranke italijanskih komunistov so se zavzeli za rešitve, ki bi v kratkem času odprle pot za ponovno ustanovitev KGS. To stališče je zagovarjala tudi Mara Černic, odbornica Pokrajine Gorice, medtem ko je bil tržaški pokrajinski odbornik Walter Godina nekoliko bolj splošen. Pred komisijo so svoja stališča iznesli predstavniki deželnega zdru- ženj a gorskih skupnosti Uncem, združenja občin Anci, nekaterih gorskih skupnosti in, kot rečeno, zastopnika dveh pokrajin. Na seji sta bila navzoča tudi deželna odbornika Franco Iacop in Enzo Marsilio. Komisija bo svoje delo nadaljevala v začetku junija, do takrat naj bi Demokratična zaveza dokončno uskladila svoja stališča o tem zakonskem osnutku. V komisiji so bile včeraj na sporedu tudi avdicije o novem zakonu za kmečke turizme. Svoja stališča o tem so posredovali zastopniki raznih strokovnih in sindikalnih organizaciij kmetov, med katerimi tudi Kmečke zveze in Coltivatori diretti-Zveze neposrednih obdelovalcev. Zakon urejuje celotno področje kmečkega turizma. Pristojni organi bodo odslej bolj strogi pri izdajanju dovoljenj za odpiranje obratov, vsi pos top ki pa bo do bolj hit ri in bolj enostavni. V Furlaniji-Julijski krajini trenutno deluje 448 kmečkih turiz-mov. V deželni komisiji je včeraj tekla beseda tudi o Kraški gorski skupnosti kroma 4 Četrtek, 17. maja 2007 GOSPODARSTVO / mednarodne organizacije - Po težkih in do konca negotovih usklajevanjih Slovenija prejela vabilo na pogajanja za vstop v OECD Generalni sekretar organizacije Gurria ni želel komentirati desetletnega čakanja PARIZ - Slovenija je včeraj na ministrskem zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu dobila povabilo na pogajanja o članstvu v OECD. Članstvo v tej organizaciji bi Sloveniji zagotovilo boljšo obveščenost o razvoju svetovnega gospodarstva in okrepilo njeno politično-ekonomsko verodostojnost, pridobila pa bi tudi številne prednosti, npr. pomoč pri usmerjanju nacionalnih politik, možnost sodelovanja v projektih, ki bi bili sicer zanjo predragi, izmenjave izkušenj s svetovnimi strokovnjaki in neposredno seznanjanje z dejavnostmi najrazvitejših držav v okviru skupine G-8. Slovenija je za članstvo zaprosila marca 1996, odločilni premik v enajstletnem čakanju na povabilo pa je bila identifikacija držav za morebitno članstvo na ministrskem zasedanju maja lani. Odločitev za povabilo je sprejeta na podlagi štirih meril posebne delovne skupine OECD za širitev in razprave v Svetu OECD. Ta merila določajo, da mora biti nova članica »ena-komisleča« in »pomemben igralec«, prispevati mora k »skupni koristi«, obstajati pa morajo tudi ustrezni »globalni razlogi« za članstvo. Slovenija merila izpolnjuje, ključno pa naj bi k povabilu prispevali njen vstop v območje evra, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Varnostnemu svetu ZN in Svetu guvernerjev IAEA ter bližajoče se predsedovanje Evropski uniji. Povabilo na pogajanja za članstvo v OECD so poleg Slovenije dobili še Estonija, Rusija, Izrael in Čile, ponudbo za okrepljeno sodelovanje pa Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južna Afrika. V OECD je že devetnajst članic EU, poleg stare petnajsterice še štiri članice višegrajske skupine, Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Odločitev o vstopu višegrajske četverice sredi devetdesetih let je bil tudi zadnji krog širitve OECD. Od tedaj je število članic OECD, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovnega proizvoda, naraslo na 30. Poleg naštetih evropskih držav so v organizaciji še Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Južna Koreja, Islandija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Švica in Turčija. OECD je bila ustanovljena leta 1960 kot naslednica Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), ustanovljene leta 1948. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je včeraj v Parizu izrazil »zelo veliko zadovoljstvo«, da je Slovenija med petimi državami, s katerimi bo OECD začela proces pogajanj o članstvu v organizaciji. Gurria je v pogo- Generalni sekretar OECD Angel Gurria na arhivskem posnetku med govorom na forumu o vodi v Mehiki arhiv voru s slovenskimi novinarji pogajalske obete Slovenije ocenil pozitivno in poudaril, da bodo hitrost pogajanj narekovale slovenske oblasti, ne OECD.»Nekateri pravijo, da je danes zgodovinski dan, jaz pa ne bi rad pretiraval. To je začetek procesa in še veliko dela nas čaka,« je poudaril. Včerajšnja odločitev tako ne pomeni, da bo »Slovenija članica OECD jutri«, je pojasnil. »Čaka nas resna in temeljita razprava, ki bo, upam, tako v korist OECD kot Slovenije,« je menil. »Nimamo časovnega načrta za pogajanja, saj so razsežnosti članstva preveč pomembne,« je povedal generalni sekretar. Nočemo nikakršnih »pritiskov, rokov in naglice«, saj je odločitev »preveč pomembna, da bi z njo hiteli«, je opozoril in dodal, da na proces vplivajo tudi politične odločitve. Postopki odločanja o širitvi potekajo po dveh tirnicah, po tehničnih in političnih, je pojasnil generalni sekretar OECD. Prve vključujejo tehnična in vsebinska pravila in smernice, ki jih morajo kandidatke v celoti upoštevati, druga pa mehanizem, ki zajema »vprašanja politične narave«. Slovenija vsa določena merila izpolnjuje, in to po statističnih kazalcih OECD, poudarjajo diplomatski viri. Vendar so bila pogajanja težka in odločitev do konca ne- gotova prav zaradi politične razsežnosti procesa. Slovenija je svojo nalogo dobro opravila, je menil tudi predsedujoči ministrskemu svetu, španski finančni minister Pedro Solbes, ki je sicer poudaril, da razprava »ni bila zmeraj lahka«. Države v OECD so namreč razdeljene na več blokov in širjenje na države iz EU naj bi ovirale predvsem tiste, ki menijo, da bi morala biti EU v organizaciji zastopana z enim glasom. Podobna razprava sicer poteka tudi v procesu reform Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Varnostnega sveta ZN. Gurria je včeraj med drugim poudaril, da se ne bi smeli osredotočati na vprašanje, zakaj je bilo treba na povabilo čakati tako dolgo, temveč »bi morali biti veseli, da se je zgodilo«. Čeprav se je Slovaška kot zadnja članica OECD pridružila leta 2000, je dejansko od zadnje širitve minilo enajst let, kar je »precejšnja sprememba in velik izziv za OECD«, je dejal. Koliko bo morala Slovenija plačati za članstvo v OECD, včeraj ni znal povedati nihče. Članarina je sestavni del pogajalskega procesa in finančni vidik članstva še ni dokončno opredeljen, pravijo v OECD. Ne glede na način finansiranja pa naj bi bil prispevek Slovenije po navedbah virov »proporcionalen«. (STA) banke - Prva filialka po prehodu v skupino Credit Agricole Pordenonska FriulAdria odprla podružnico v Miljah MILJE - Predsednik Dežele FJK Riccardo Illy in predsednik ljudske banke FriulAdria sta včeraj s simboličnim prerezom traku predala namenu novo podružnico te pordenonske banke v Miljah (Ul. Naccari 4). To je že 181. podružnica FriulAdrie in prva, ki jo je banka odprla po prehodu v novo bančno skupino Credit Agricole, ki jo v Italiji vodi banka CariParma & Piacenza. Ta skupina je danes na devetem mestu v Italiji, medtem ko je Credit Agricole četrta največja bančna skupina na sve tu. Odločitvi za odprtje podružnice v Miljah je po besedah predsednika banke Angela Setteja botrovala gospodarska živahnost te občine, ki bo po Illy-jevih besedah še bolj zaživela z bližnjim vstopom Slovenije v schengensko območje. Oba predsednika sta v svojih nagovorih podčrtala tudi pomen ohranitve samostojnosti pordenonske banke v okviru nove bančne skupine (prej je FriulAdria pripadala skupini Intesa), saj se Credit Agricole ni odločila za njeno pripojitev CariParmi. Illy je ob tem izpostavil globoko zakoreninjenost banke v FJK in v sosednjem Venetu, kot tudi njeno kapitalsko udeležbo v deželni finančni družbi Friulia in v finančnem zavodu Mediocredito FVG. Slovesnega odprtja podružnice Z leve miljski župan Nerio Nesladek, predsednik banke FriulAdria Angelo Sette in predsednik Dežele FJK Riccardo Illy so se med drugimi udeležili tudi miljski župan Nerio Nesladek, generalni direktor in poddirektor banke Virgilio Fe-naroli in Giancarlo Magone, odgovoren za jadransko območje Tullio Ciancio-lo in direktor nove podružnice Federico Himmelreich. Predsednik tržaških industrijcev z vrhom Friulie TRST - »Sicer cenjena modernizacija storitev Friulie ne sme spremeniti njenega izvornega poslanstva, torej podpiranja razvoja tistih podjetij, ki se ne uspevajo pozicio-nirati na trgu zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev,« je na včerajšnjem srečanju s predsednikom in pooblaščenim upraviteljem deželne finančne družbe Friulia Augustom Antonuccijem in Fede-ricom Marescottijem poudaril predsednik tržaških industrijcev Corrado Antonini. Kot beremo v tiskovni noti združenja Associazione Industriali di Trieste, sta se predstavnika Friulie ustavila pri projektu, ki ga je deželna finančna družba pripravila za logistični sektor. Pri tem je Friulia aktivirala posege na infrastrukturno področje in v organizacijo in upravljanje logističnih storitev. Ta strategija, sta zagotovila Antonucci in Marescotti, bo obrodila posege v infrastrukture in posebne projekte z izvajanjem in-frastrukturnih razvojnih načrtov in komplesnih projektov, katerih učinek bo pozitiven za ves deželni logistični sistem. Dežela FJK na kmetijskem sejmu v Novem Sadu VIDEM - Deželna odbornika FJK za mednarodne odnose Franco Ia-cop in za kmetijske dobrine Enzo Marsilio sta v okviru udeležbe naše dežele na mednarodnem kmetijskem sejmu v vojvodinskem glavnem mestu Novem Sadu včeraj sodelovala na enem od posvetov in se nato sestala s predsednikom avtonomne pokrajine Vojvodine. Odbornika sta na posvetu predstavila politiko FJK na področju kmetijstva in vključenost deželnih kmetijskih podjetnikov v projekte sodelovanja z državami podonavsko-jadran-ske regije. Posebno pozornost sta pri tem namenila novim usmeritvam zadružnega kredita, ki jih je pripravila Italija in ki imajo cilj olajšanja nakupa kmetijskih strojev. Na novosadskem kemtijskem sejmu se je na skupnem razstavnem prostoru predstavilo 20 podjetij deželne agroživilske verige, ki so razstavila naprave, proizvode in stroje za obdelavo žitaric in drugih kmetijskih pridelkov, kot tudi za stekle-ničenje in pakiranje vina. Evropska centralna banka 16. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 16.5 15.5 ameriški dolar 1,3574 1,3538 japonski jen 163,64 163,08 kitajski yuan 10,4275 10,4064 ruski rubelj 34,9740 34,9340 danska krona 7,4533 7,4520 britanski funt 0,68485 0,68485 švedska krona 9,1985 9,1960 norveška krona 8,1725 8,1935 češka krona 28,235 28,273 švicarski frank 1,6545 1,6505 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 248,74 247,23 poljski zlot 3,7898 3,7833 kanadski dolar 1,4931 1,4931 avstralski dolar 1,6360 1,6279 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2776 3,2830 slovaška krona 33,676 33,662 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6964 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,41 85,94 turška lira 1,7970 1,8100 hrvaška kuna 7,3275 7,3260 Zadružna Kraška banka 16. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3776 1,3493 britanski funt 0,69457 0,67859 švicarski frank 1,67614 1,63531 japonski jen 169,707 159,424 švedska krona 9,4254 8,9746 avstralski dolar 1,67936 1,60851 kanadski dolar 1,5288 1,4706 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 9,39022 8,96978 madžarski florint 298,536 233,853 češka krona 32,514 25,4457 slovaška krona 38,7113 30,2958 hrvaška kuna 7,84615 6,99633 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 16. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3805 1,3465 britanski funt 0,6951 0,6780 danska krona 7,564 7,378 kanadski dolar 1,5176 1,4802 japonski jen 166,01 161,92 švicarski frank 1,6781 1,6368 norveška krona 8,292 8,087 švedska krona 9,333 9,103 avstralski dolar 1,6603 1,6194 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 16. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,37 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,47 -0,82 AUTOSTRADE 25,39 -0,43 BANCA ITALEASE 40,33 -1,71 BPI 12,15 -1,08 BPM 12,41 -0,60 BPVN 24,32 -1,34 CAPITALIA 7,875 -0,47 ENEL 8,305 -0,26 ENI 25,39 +0,40 FIAT 21,08 +0,52 FINMECCANICA 21,7 -0,96 GENERALI 34,89 -1,02 IFIL 8,135 +4,46 INTESA 6,065 +0,41 LOTTOMATICA 31,21 -0,51 LUXOTTICA 25,17 -0,67 MEDIASET 8,34 +0,53 MEDIOBANCA 17,84 -1,47 MEDIOLANUM 6,22 +0,27 PARMALAT 3,2775 +0,75 PIRELLI 0,859 -0,09 SAIPEM 22,74 -0,09 SNAM 4,76 -0,08 STMICROELEC 14,31 -1,72 TELECOM ITA 2,1025 -0,50 TENARIS 16,73 +0,72 TERNA 2,735 -0,80 UBI BANCA 22,29 -0,93 UNICREDITO 7,48 -1,33 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ITALIJA Četrtek, 17. maja 2007 5 rim - Večina razdvojena glede zakona o navzkrižju interesov Mastella se je vzdržal, Unija pa nadaljuje po svoji poti Pravosodni minister zahteva preverjanje takoj po upravnih volitvah Pravosodni minister in predsednik sredinske stranke UDEUR Clemente Mastella ansa palermo Tožilstvo preiskuje potek volitev PALERMO - Državno tožilstvo je včeraj začelo preiskavo o poteku nedavnih upravnih volitev v Palermu, na katerih je zmagal kan didat des ne sre di ne Di e go Cammarata. Povod za preiskavo je bila ovadba kandidata leve sredine Leoluce Orlanda, po katerem je bilo najmanj 140 glasovnic volišča štev. 460 napisanih s flomas-trom in ne s predpisanim svinčnikom. Tej ovad bi je tre ba do da ti še vrsto drugih, saj so volivci in kandidati prijavili vrsto domnevnih zlorab in nepravilnosti. Utemeljenost obtožb bo sedaj moralo preveriti sodstvo. Kar nekaj nepravilnosti pa so opazili tudi novinarji, saj ni bilo malo primerov ljudi, ki so fotografirali svojo glasovnico, potem ko so prekrižali znak. Cammarata je obtožbe zavrnil in poudaril, da je tekmeca prehitel za 30.000 glasov. rim - Minister poročal nadzorni komisiji Padoa Schioppa kritično o upravnem svetu RAI RIM - »Ko bi to bilo v moji pristojnosti, bi že preklical mandat celotnemu upravnemu svetu RAI.« V ta oster stavek je gospodarski minister Tom-maso Pado Schioppa, kije včeraj poročal parlamentarni nadzorni komisiji, strnil svojo ostro kritiko delu upravnega sveta javne radijske in televizijske hiše, svoje ostro stališče pa utemeljil z dejstvom, da je RAI lani pridelala izgubo 68 milijonov evrov, letos pa naj bi izguba znašala okoli 35 milijonov. Pri tem minister ni imel dvomov, da slabega poslovanja ni mogoče pripisati enemu ali drugemu upravitelju, ampak je zanj odgovoren celoten upravni svet. Primanjkljaj pa ni edina »črna pika« na spričevalu upravnega sveta. Še najbolj je minister zameril upravnemu telesu dejstvo, da se zgublja v podrobnostih, daje močno politično pogojen in ni sposoben strateških odločitev in strateške vizije rasti podjetja. Edini, ki ni dobil tako negativne ocene, je bil generalni direktor Claudio Cappon. Minister je tudi zagovarjal odločitev, da začne postopek za zamenjavo upravnega svetnika Angela Mario Pe-tronija, ki v upravnem svetu zastopa gospodarsko ministrstvo. Padoa Schioppa je trdno odločen imenovati novega zastopnika. Sicer pa je gospodarski minister mnenja, da je treba v najkrajšem času odobriti reformo RAI. Minister za telekomunikacije Paolo Gentilonije že pripravil osnutek, ki ga bo danes dal v razmislek ministrskemu svetu. Glavni cilj zakona naj bi bil zagotoviti RAI avtonomijo od politike. Po tem predlogu bo glavni delničar podjetja fundacija, katere upravni svet imenujejo razna teleso, ki so delno odraz politike delno pa civilne družbe. Podjetje naj bi bilo preurejeno tako, da bi ga ločilina dveh hčerinski družbi. Ena bi skrbela za programe, ki se financirajo z naročnino, druga, izrazito komercialna, pa za programe, ki se financirajo z reklamnim prilivom. RIM - Zakonski predlog o navzkrižju interesov razdvaja Unijo. Včeraj se je od zakonskega predloga, nad kate rim je imel pre cej po mis le kov, ogra -dil pravosodni minister in voditelj UDEUR Clemente Mastella. Poslanci njegove stranke so se vzdržali že včeraj, ko so glasovali o ustavnosti osnutka. Protest Mastelle v zbornici ne bo imel velikih posledic, ker ima leva sredina dovolj trdno večino, lahko pa povzroči veliko problemov v senatu, kjer je večina pičla in odvisna tudi od prispevka dosmrtnih senatorjev. Pravosodni minister bi rad prepričal Unijo, naj da prednost reformi volilnega zakona in naj zagovarja sistem, ki ga sam predlaga. »Kolegom v vladi sem predlagal, naj bi izglasovali volilni zakon, ki sem ga predlagal jaz. Na ta način bi sedanja vlada in večina prišli zagotovo do konca zakonodajne dobe in zmagali tudi na prihodnjih volitvah,« je prepričan pravosodni minister. Predlog ni bil sprejet in zato je Mastella kritičen do koalicijskih partnerjev. »Na dnevni red so dali skoraj istočasno zakon o navzkrižju interesov, zakon o reformi javne radijske in televizijske hiše RAI in volilni zakon. Tako bo delo parlamenta blokirano za kar nekaj mesecev, zbornica se bo spremenila v pravo smodnišnico,« je prepričan pravosodni minister. Tudi taktika se mu ne zdi posrečena. »Najprej se skušajo dogovoriti z Berlusconijem o reformi volilnega zakona, nato pa vsilijo zakon o navzkrižju interesov proti Berlusconiju. Kako je po tej poti mogoče priti do rezultata?« se je vprašal Mastella. Koalicijski partnerji pa niso bili dovzetni za te pripombe in nadaljujejo po začrtani poti. Včeraj popoldne so se sestali poslanci Oljke, podpredsednica skupine Marina Sereni pa je bila po srečanju optimistična. »Moramo sicer uskladiti stališča še o nekaterih vprašanjih, vendar smo z uravnovešenostjo postavili temelje za enotno nastopanje večine in tudi za podporo drugih sil,« je povedala novinarjem. Včeraj se je zbornica izrekla o ustavnosti ukrepa, razprava pa bo prešla v živo šele po upravnih volitvah ob koncu maja. Prihodnji teden bo namreč parlament zaprt zaradi volitev, zato bo imela Unija dovolj časa, da preseže spor z Mastello. Sicer pa je pravosodni minister včeraj zahteval tudi preverjanje takoj po upravnih volitvah. »Po enem letu vlada mora na servis,« je pravi Mastella. novara - Skrival se je v nekem stanovanju v Milanu Ujeli tudi tretjega člana roparske skupine, ki je preusmerila linijski avtobus NOVARA - Preiskovalci so včeraj izsledili in aretirali tudi tretjega pripadnika roparske skupine, ki je v torek preusmerila linijski avtobus, ki je vozil iz Alessandrie v Acqui Terme. Gre za albanskega državljana Rustena Ahmetija, ki je star 21 let in naj bi bil vodja skupine. Ahmetija so aretirali v nekem stanovanju v Milanu včeraj zjutraj, včeraj popoldne pa so ga prepeljali v Novaro, ker preiskavo vodi tamkajšnje državno tožilstvo. Istovetnost Ahmetija so preiskovalci ugotovili s pomočjo njegovih pajdašev Alija Muke in Albrahimija Armanda. Po njihovem pričanju naj bi načrt za preusmeritev avtobusa zasnoval Ahmeti, ki je že imel opravka s pravico in je bil izpuščen iz milanskega zapora San Vittore lani. Trije Albanci so bili med preusmeritvijo avtobusa pod vplivom mamil. Kaže, da so avtobus ugrabili s ciljem, da bi oropali potnike in morda dobili tudi odkupnino za njihovo izpustitev. Načrt pa sta jima prekrižala policista, ki sta bila med potniki in sta skušala preprečiti preusmeritev. Med ruvanjem z ugrabitelji sta bila lažje ranjena. Z izkupičkom naj bi trojica nameravala poravnati nekaj dolgov, predvsem pa kupiti kokain. Ranjena policista se zdravita v bolnišnici v Alessandrii in bosta okrevala v nekaj dneh. Vsi ostali potniki so doma, ker niso bili poškodovani. »K sreči se je izteklo vse brez hudih posledic, saj bi bil obračun lahko veliko hujši,« je povedal kvestor Alessandrie Mulas. Domnevni vodja roparske skupine Rusten Ahmeti je bil aretiran včeraj zjutraj v Milanu in prepeljan nato v Novaro ansa Sekretar škofovske konference o novih sovražnikih pred durmi cerkve VATIKAN - Sovražniki so pred durmi Cerkve. Sekretar italijanske škofovske konference monsinjor Giuseppe Betori je primerjal splav, evtanazijo in etični relativizem, ki »zanika dvojnost spolov in ruši družino, ki temelji na zakonu« vojski nemškega cesarja Friderika I. Barbarose, ki je leta 1155 oblegala italijansko mesto Gubbio. Besede drugega moža škofovske konference, izrečene samo štiri dni po shodu Family Day v Rimu, bodo nedvomno odmevale na politični sceni in dolile olja na ogenj polemike o partnerskih zvezah. V umbrijskem Gubbiu je sekretar škofovske konference včeraj daroval mašo v spomin na sv. Ubalda, srednjeveškega škofa, ki je branil mesto pred napadi vojske nemškega cesarja. Po mnenju monsinjorja Betorija se mora Cerkev navdihovati v tem liku, saj so pred durmi »novi sovražniki, ki skušajo osvojiti naša mesta, postaviti na glavo njihovo ureditev in razburiti njihovo življenje«. Glavna sovražnika sta ni-hilizem in kulturni relativizem, pri katerih naj bi se napajale hegemo-nistične težnje sedanje kulture, ki opravičujejo splav, si prizadevajo za uzakonitev evtanazije in s tem rušijo sakralnost začetka in konca človekovega življenja. Govorijo pa tudi o kakovosti življenja, ki po mnenju cerkvenega dostojanstvenika poriva na obrobje najšibkejše, skušajo zatemniti resnico o dveh spolih v imenu neke nesprejemljive svobode do samoodločanja, s tem pa rušijo družino, ki temelji na zakonu med moškim in žensko. S svojo homilijo je msgr. Betori dejansko nakazal glavne teme, ki bodo v razpravi na skupščini škofov. Začela se bo 21. maja v Vatikanu, nanjo pa so povabili tudi papeža Benedikta XVI. Mafijske združbe v Foggii pripravljale napad na tožilca FOGGIA - Na ukaz sodnika za predhodni postopek so policija in ka-rabinjerji v Foggii aretirali deset pripadnikov organizacije, ki je prevzela nadzor nad pogrebi v pokrajini. Poleg aretiranih pa preiskujejo še 22 ljudi, ki so združbi posredovali novice o vseh smrtih v krajevni bolnišnici. Mafijska združba je s prisilo dosegla, da so ji ostala pogrebna podjetja plačevala 500 evrov za vsak pogreb in so se posluževala storitev agencij, ki so bile vezane na združbo. Kriminalna organizacija je tudi pripravljala napad na državnega tožilca Giuseppeja Gattija, ki vodi preiskavo o raznih primerih izsiljevanja v mestu in okolici. Ukradel avto in umoril lastnico NEAPELJ - Posredovala je, da bi branila hčer, kateri so kradli avtomobil, pogumno dejanje pa je plačala z življenjem. Žrtev roparjev je bila Pietra Calana, žena izdajatelja biltena občin v okolici Neaplja. Njena hči Luisa se je včeraj zjutraj odpeljala v službo z družinskim avtomobilom, vendar je pozabila doma računalnik. Zato se je vrnila domov, medtem ko je šla po računalnik, pa ji je nek fant skušal odpeljati avto. Dekle se je postavila pred vozilo in začela kričati, pritekla je tudi mati, ki je bila za vozilom. Tat je najprej zavozil proti mlajši ženski, ki je odskočila, nato pa z vzvratno vožnjo proti starejši ženski in jo podrl. Udarec je bil smrten. Tat je zbežal, avto pa so našli dober kilometer od doma Pietre Calana. Prizorišče napada je bilo naselje vrstnih hiš v naselju Giuliano, kjer so zabeležili že nekaj ropov in tat- 6 Četrtek, 17. maja 2007 KULTURA / la contrada - Dodatna predstava za abonente ob sklepu sezone Do nedelje Svevova komedija Le ire di Giuliano Delo so izvedli že lani, v gledališču Cristallo pa je na ogled do nedelje Ob sklepu sezone ponuja tržaško gledališče La Contrada svojim abonentom v dar dodatno predstavo, vrh vsega z močnim tržaškim kulturnim predznakom, saj gre za komedijo Itala Sveva Le ire di Giuliano; delo je tržaška gledališka hiša postavila v sodelovanju z Mestno knjižnico v okviru lanskega niza Svevovskih večerov na Hortisovem trgu: gre za pobudo, ki si jo je leta 1998 zamislila Elena Vitas, in ki je ovrednotila arhitekturno okolje krajev, kjer si kaj lahko predstavljamo Itala Sveva, tudi v družbi prijatelja Jamesa Joycea. Po prezgodnji smrti Elene Vitas njeni nasledniki niso več znali enako učinkovito vključiti v predstavo arhitekturno danost okolja, vendar je niz ohranil hvalevredno poslanstvo vrednotenja manj znanega Svevega opusa. Sicer pa je bolj tradicionalno postavljene predstave lažje prenesti v običajno gledališko dvorano, tako da so majske ponovitve poletne predstave v dvorani Cristallo postale že tradicija. Kakorkoli že, komedija Le ire di Giuliano (Giulianov srd) je verjetno najmanj znano Svevovo delo. V njej pisatelj z dobrim odmerkom pikre, pa čeprav nekoliko zabrisane ironije prikazuje zakonsko življenje mlade Lucije, ki se po enem neštetih mučnih večerov z možem Giulianom odloči, da ga zapusti in se vrne na materin dom. Toda sklepa ne more uresničiti, pa ne zato ker bi ji manjkal pogum, temveč zato ker je življenje vse njene družine tako ali drugače odvisno od Giulianove velikodušnosti. Poleg tega je Giuliano po srcu blag in ženo ljubi, vendar ljubeznivosti ne zna izražati: njegova končna izpoved omogoči srečni konec z Lucijino vrnitvijo na možev dom, kljub temu pa komedija daje dokaj neprizanesljivo sliko družbenih konvencij Svevove dobe. Režiser Francesco Mace-donio je v svoji postavitvi spretno izkoristil vse namige Svevovega besedila, daje izpostavil zlasti tematiko boja za žensko enakopravnost. Med liki izstopa zlasti energična Lucijina mati, ki jo igra Ariella Reggio. Marzia Postogna igra prostosti željno Lucijo, Maria Grazia Plos pa Lucijino sestro Matilde, ki se sestrine ločitve prestraši, saj je njen mož Giulianov dolžnik. Maurizio Zacchigna je srditi Giuliano, Adriano Gi-raldi Lucijin starejši brat, Sara Zanni pa bratec Romolo. Vesna Hrovatin igra radovedno služkinjo Marijo, Gualtiero Giorgini pa nekdanjega Lucijinega oboževalca Filippa. Predstava je na sporedu v tržaškem gledališču Cristallo od včeraj popoldne do nedelje, 20. maja. Contradini abonenti si jo lahko ogledajo brezplačno, za ostale je cena vstopnice 12 evrov, s popustom pa 8. (-bov) Delo Le ire di Giuliano so izvedli že lani na Hortisovem trgu v okviru niza Svevovih večerov ljubljana Serija spominkov s Plečnikovo motiviko LJUBLJANA - Oblikovalka Suna Čehovin je ob praznovanju Plečnikovega leta pripravila kolekcijo darilnih predmetov in spominkov z imenom Zajtrk s Plečnikom. Avtorico so pri snovanju kolekcije navdahnile arhitektske risbe Jožeta Plečnika za ljubljansko tržnico. Že obstoječe izdelke slovenskih proizvajalcev je obogatila z motivi in dekorji, ki meščane in tuje obiskovalce opozarjajo na zgodovino in značaj Ljubljane ter nje ne po seb nos ti. Pred me ti Čehovinove predstavljajo avtoričin pogled na zgodovino, kulturo, navade, ljudi in način življenja v prestolnici. Na prvi pogled niso prepoznavni kot spominki in imajo uporabno vrednost. Večina izdelkov bo od danes naprodaj v prodajalnah Kubus-In-terierja, Plečnikovi hiši na Karu-novi in Turistično informacijskem centru Ljubljana. mala drama - Jutri premiera Ahasvera Sigarev in ruski tranzicijski človek založba mladika - Pred stoletnico rojstva Izšla publikacija o dr. Metodu Turnšku LJUBLJANA - V ljubljanski Drami so se odločili na repertoar uvrstiti komorno igro Ahasver, ker je po besedah ravnatelja in umetniškega direktorja hiše Janeza Pipana primerna za njihov mali oder in ker zmore nagovoriti tudi tukajšnjega gledalca, čeprav gre za pogled na rusko stvarnost iz ruske province. Z 18 gledališkimi igrami pri nepolnih tridesetih letih je njen avtor, ruski dramatik Vasilij Sigarev, učenec dramatika Nikolaja Ko-ljadova, že sam po sebi pojem. Pipan je na včerajšnji predstavitvi jutrišnje premiere v Mali drami opozoril na avtorjevo neizprosnost v prikazovanju tranzicijskega človeka tam nekje na začetku Sibirije. Ahasver je drama o mladeniču Andreju, igra ga Gregor Bakovič, ki se po sedmih letih zapora, kamor so ga vtaknili pri 15 letih, vrne domov. Medtem ko je bil v zaporu, se je zunaj zgodila tranzicija, in to v zaostrenih pogojih odmaknjene uralske Rusije. An- drej po vrnitvi najde povsem spremenjene sorodnike, ki so postali egoisti in se med seboj sploh več ne poslušajo. Režiserka Ivana Djilas si je za glavno nalogo zadala, kako na odru prikazati resnično krutost, ne le na način "gledališke" krutosti, da pa pri tem ostane tudi poezija, hrepenenje in želja po lepem, ki jo Sigarev pogumno izraža v besedilu. Andrejeva starša bosta upodobila Maja Končar in Janez Škof, njegova sestra bo Nina Valič, svak Boris Mihalj, svakov sorodnik Jurij Zrnec, nečak - otrok Edvin Derviševič, kot policista bosta nastopila Valter Dragan in Samo Jakoš, slednji z AGRFT. Uprizoritev so izoblikovali še scenograf Branko Hojnik, kostumografka Jelena Prokovič, avtor glasbe Boštjan Gombač, lektorica je bila Tatjana Stanič, svetovalec "za odrski pretep" pa Branko Završan. Prva premiera bo jutri ob 20. uri, druga premiera dan zatem, v soboto ob isti uri. desetnica - Med nominiranci tudi Miroslav Košuta in Marko Kravos Nagrada DSP za najboljše mladinsko delo zadnjih treh let LJUBLJANA - O stanju in vlogi, Id jo ima otroška in mladinska književnost pri osebnostnem oblikovanju mlajših bralcev, je bilo že veliko povedanega, sprožile pa so se tudi številne akcije. Ena med njimi je podelitev stanovske nagrade Društva slovenskih pisateljev, desetnice, za najboljšo otroško in mladinsko delo zadnjih treh let. Strokovnjakinja za mladinsko književnost Dragica Haramija je na včerajšnji novinarski konferenci napovedala deset nominirancev, deset, kot je dejal predsednik DSP Vlado Žabot, biserov, ki jih "ne gre mešati s kozjimi bobki". Med desetimi nominiranci so Mate Dolenc z delom Zabloda laboda in druge zgodbe, Tatjana Kokalj z detektivko Kamen v žepu, Majda Koren z Zgodbami zajca Zlatka, Miroslav Košuta je nominiran za Minimalčice, Marko Kravos za zgodbe Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka navzdol, Vitan Mal za detektivko Žardna in Četrtek, Andrej Rozman - Roza za pesnitev Mihec gre prvič okrog sveta, Bina Štampe Žmavc kandidira z delom Živa hiša, Janja Vidmar s knjigo Nimaš pojma, Dim Zupan Miroslav Košuta pa z delom Hektor in ribj a usoda: zgodba nekega Hektorja: rane dni. Postopek za izbor knjig je znan: Pionirska knjižnica na pobudo DSP poda sezname mladinskih knjig, ki so izšle v zadnjih treh letih. Kriterije, zapisane v statutu o nagradi desetnica, je izpolnjevalo 79 del. O dobitniku desetnice bo odločala žirija v sestavi Polona Glavan, Jože Hudeček, Slavko Pregl, Dušan Šarotar in Lenart Zajc. Zmagovalca bodo razglasili 24. maja ob 19. uri na DSP, je še napovedala Haramija. Pokrovitelj nagrade desetnica v vrednosti 2086 evrov je Prešernova družba. Marko Kravos Njen direktor Matjaž Bizjak je dejal, da pri projektu sicer tudi četrtič radi sodelujejo, toda zdi se mu, daje čas, da bi pokroviteljstvo prevzela kakšna druga družba, ki "po možnosti ne bi bila iz založniških vrst", saj bi tako nagrada dobila še dodatno vrednost. Žabot je opozoril tudi na ne prav zavidljivo založenost šolskih knjižnic, kjer je premalo moderne otroške in mladinske literature. Mladi bralci, tako Žabot, se ne morejo zadovoljiti le z Bevkom in Voran-cem. Prav z desetnico želi DSP opozoriti, da slovenski pisatelji ustvarjajo visoko kvalitetno literaturo za mlade bralce. (STA) Milan Dolgan: Dr. METOD TURNŠEK - UREDNIK IN ČASNIKAR, 318 strani in 32 strani s fotografijami Pred bližnjo stoletnico rojstva dr. Metoda Turnška, duhovnika cisterci-janca, pisatelja in urednika, je tržaška založba Mladika izdala zajetno publikacijo »Dr. Metod Turnšek - urednik in časnikar«, ki jo je napisal prof. Dr. Milan Dolgan. Knjiga je strokovni delo, ki pregledno predstavlja Turnškovo publicistično delo. Prvi del knjige vsebuje izbrane Turnškove članke, drugi del pa prinaša bogato komentirano bibliografijo. Metod Turnšek (1909 - 1976) se je rodil na Štajerskem, študiral je teologijo v Ljubljani in stopil v cistercijanski red v Stični. V duhovnika je bil posvečen leta 1934. Po koncu vojne se je preselil v Trst, kjer je nekaj let poučeval na slovenskih srednjih šolah. Leta 1956 se je umaknil na Koroško. Dobil je župnijo Rebreco, a je bil poleg tega še vsestransko dejaven. Na kmetijski šoli v Tinjah je poučeval slovenščino in zgodovino, sodeloval je v koroškem tisku, bil pa je tudi izredno ploden pisec. Na Koroškem je ostal do svoje smrti januarja leta 1976. Pokopan je v Stični na samostanskem pokopališču. Zbornik o Turnšku je bogato ilustriran, na koncu pa prinaša tudi Zerzerjev članek o Turnšku, ki je izšel v knjigi Dobri pastirji. Naši rajni duhovniki 1968 - 2005. Knjiga o Turnšku je izšla istočasno, ko so v NUKu v Ljubljani odprli bogato razstavo o njegovem življenju in delu. Knjiga stane 25 evrov. NEPREMIČNINSKE STORITVE BHEPUÍüf CEWTVE im vi» j.-'h-lrit tfj 0-10.3 lü3-1(i iníg*iTHnnr*narí «m Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Četrtek, 17. maja 2007 ¿Primorski ~ dnevnik 7 zgonik - Skupne smernice kraških občin za upravljanje zaščitenih območij Za razvoj teritorija ob spoštovanju narave V pričakovanju na načrt deželne uprave bodo veljali včeraj predstavljeni kriteriji Kmetovalci, vinogradniki in sploh prebivalci Krasa, ki bivajo in delajo na zaščitenem območju, se bodo lahko odslej za katerikoli poseg obračali neposredno na pristojno občinsko upravo. Občine, ki sodelujejo v evropskem projektu Interreg IIIA Kraški okraj, so namreč izdelale študijo, ki vnaša vrsto smernic za načrtovanje na območjih evropskega interesa (Sic) oziroma pod posebno zaščito (Zps), in to na različnih področjih, od urbanistike do gradbeništva in kmetijstva. Namen študije, ki jo je izdelalo posebno podjetje, je bilo nakazati smernice v pričakovanju na Upravljalne načrte za območja Sic in Zps, kijih mora izdelati Dežela FJK. Slednja bo morala v tem smislu te smernice, ki so sicer dobra osnova za razpravo na deželni ravni, še odobriti. Do takrat, pravijo pobudniki, bodo znale občinske uprave nuditi vse ustrezne informacije občanom, prav tako pa se bodo glede morebitnih prošenj za posege v teritorij, kot je npr. gradnja zidu, vse občine držale istih začrtanih smernic. Spomnimo naj, da sodelujejo v Kraškem okraju občine Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Sovodnje ob Soči, Doberdob in Trst. Na slovenski strani so udeleženi Komen, Kostanjevica, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Na italijanski strani so se v zadnjem obdobju pridružili še Milje, Tržič in tržaška ter goriška pokrajina. Študija je vsekakor zadevala le italijansko stran, predstavili pa so jo včeraj na Občini Zgonik, sicer nosilki projekta Kraški okraj na italijanski strani. Zbrane je gostil zgoniški župan Mirko Sar-doč. Ob udeležbi dolinske županje Fulvi-e Premolin, repentabrskega podžupana Marka Pisanija, devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta in višjega svetnika Občine Komen Erika Modica so študijo v imenu podjetja Cooprogetti iz Pordeno-na predstavili Massimo Fadel, Marco Vecchiato in Matteo De Luca. Iz opravljene študije je nastal pomemben dokument, ki bo podlaga za prihodnost, je poudaril Sardoč. To je dobra dediščina, ki ga partnerice Kraškega okraja puščajo (projekt Kraški okraj se bo zaključil junija) v upanju, da ga bo znala nastajajoča Kraška gorska skupnost ali pa Kraški okraj II primerno unovčiti. Delo, ki ga je Kraški okraj oktobra lani zaupal izvedencu, je namreč slonelo na zbiranju po- Včerajšnjega srečanja na zgoniški občini so se udeležili predstavniki vseh vključenih občin kroma datkov o posameznih zaščitenih območjih in zakonov ter normativov, ki urejajo dejavnost na teh območjih. Glavni cilj je bilo usklajevanje regulacijskih načrtov posameznih občin na zaščitenih območjih. V ta namen je bilo med nalogami strokovnjakov primerjati regulacijske načrte in izdelati predloge za možne dejavnosti, ki bi bile koristne za bodoče delovanje znotraj območij Sic in Zps in na območjih, ki mejijo nanje. V tem smislu je bil poudarek na izdelavi preglednice, iz katere bo razviden učinek omejitev na določeno izkoriščanje ozemlja (za vinogradništvo je npr. treba na območju Sic pripraviti oceno o vplivu na okolje). Dalje so izdelali seznam dejavnosti na območjih Sic-Zps, za katere ocena o vplivu na okolje (t.i. VIA) ni obvezna. V tej luči so pripravili predlog za popoln dokument o delih, ki jih bo treba izvajati znotraj Sic-Zps in na mejnih območjih in za katera VIA ni obvezen. Ta dokument bo veljal kot zaščitno določilo, je poudaril Sardoč, vse dokler ne bo deželna uprava izdelala upravljalnih načrtov. Med študijo so ugotovili skupno 107 akcij, ki jih je treba urejati na sedmih področjih, in sicer zgradbe, ograje in zidovi, produktivna območja, kmetijsko-gozdarska območja, orodja za storitve (zlasti javne), cestno omrežje in infrastruktura. Omenjeni dokument vsebuje vsa potrebna navodila, ki so poenotena za vse občine. Občani bodo tako dobivali enake odgovore na vseh različnih pristojnih občinskih uradih. S tem dokumentom se Kraški okraj dejansko predstavlja kot aktivni subjekt pri načrtovanju Krasa in usklajevanju izbir pri izvajanju akcij za nadaljnji razvoj. Trajnostni razvoj Krasa, meni Sar- doč, se pač ne zaključi z zaščito, ampak ga je treba pojmovati predvsem kot razvoj v skladu z lokalnimi subjekti in ljudmi, ki na njem živijo in delajo in ki so vselej skrbeli za vzdrževanje ter ohranjanje Krasa oz. narave in njegovih značilnosti. Pomembnost pobude so podčrtali tudi ostali javni upravitelji. Pisani je poudaril, da morajo župani vzeti v roke upravljanje teritorija, seveda ob spoštovanju narave, a obenem ob upoštevanju razvoja in dejavnosti, ki so na Krasu od nekdaj prisotne. Premolino-va je naglasila, da je treba zdaj nuditi informacije prebivalcem Krasa, za njihovo vključevanje pa se mora zavzemati še zlasti Tržaška pokrajina. Ohranjanje in ovrednotenje Krasa se vsekakor dopolnjujeta, je še dodala dolinska županja in obsodila vsako »muzejsko zaščito teritorija«. Aljoša Gašperlin pomorska postaja - Ob 10. uri ob prisotnosti oblasti Danes slovesno odprtje sejma o znanstvenem založništvu Ob 10. uri na pomorski postaji: Slavnostna otvoritev. Ob 12. uri na pomorski postaji: Okrogla miza »Download - Znanstvena komunikacija v dobi interneta«. Sodelujejo Edith Ackerman, Derrick De Kerckhove, Jean Paul Du-bacq in Ferrando Folini. Razpravo uvede in vodi Paolo Ferri. Ob 12. uri v muzeju Revoltella: Predavanje »Kako zaznavamo svet - Možgani v gibanju«. Govori John Nicholls. Ob 12. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje o zdravstvu. Franco Rotelli in Roberta Ballestra predstavita prve tri knjige iz zbirke In-saluteinsieme založbe MGS Press. Ob 14.30 v muzeju Revoltella: Okrogla miza »Razsvetljena mesta«. Sodelujejo Sergio Arzeni, Roberto Cosolini, Nadio Delai, Stefano Fantoni, Barbara Franchin, Carlo Riz-zuto in Pierluigi Sacco. Vodi Luca De Biase. Ob 15. uri na pomorski postaji: Okrogla miza »Screen - Barve znanosti na malem in velikem ekranu«. Sodelujejo Piero Angela, Dario D'Aprile, Franco Del Campo, John Lynch, Eugenio Manghi in Juliette Roussel. Razpravo uvede in vodi Daniela Cipolloni. Ob 15. uri na pomorski postaji: Branje za otroke od šestih mesecev do šestih let v priredbi Zavezništva knjižničarjev in pediatrov. Ob 15.30 v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje z znanstvenikom, Alfonso Franciosi: »Bril-jantna prihodnost sinhrotronske svetlobe«. Ob 17. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Okrogla miza »Poljudna znanost: navodila za prihodnost. Deželna strategija za širjenje znanstvenega in tehnološkega znanja«. Sodelujejo Fabio Carniello, Roberto Cosolini, Josep Erjaque Bernet, Gian Carlo Michellone. Ob 17. uri v muzeju Revoltella: Predavanje »Znanost na Kitajskem«. Govori Donghong Cheng. Ob 17. uri na Borznem trgu (v primeru slabega vremena v Mestni knjižnici na Hortisovem trgu): Science show - Matematična solata v priredbi Roberta Ghattasa (Psiquadro). Ob 17.30 v kinodvorani Fellini: Video »Ludwig Boltzmann: il genio del disordine«, katerega avtorji so Enrico Agapito, Giuseppe Mussardo in Pietra Scudo. Predstavita Pietro Greco in Katepalli R. Sreenivasan. Ob 18. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje z znanstvenikom, Guido Barbiellini: »Pocestno znanstveno življenje. Nov model za fizični pojav«. Ob 18.30 v kavarni Tommaseo: Science café »Brki in roke: svet kot ga zaznava tip«. Sodeluje Mathew E. Diamond. Prirejata SISSA in Area Science park v sodelovanju s Hišo glasbe. Umetniški vodja Daniela Picoi. Ob 19. uri na pomorski postaji: Predavanje »Doba "taga"«. Govorita Derrick De Kerckhove in Michele Fabbri. Ob 21. uri v gledališču Miela: Koncert ob rojstnem dnevu Erika Satieja. Igrata Stefano Scodannibbio (kontrabas) in Fabrizio Ottaviucci (klavir). Prireja zadruga Bonawentu-ra/gledališče Miela. Vstopnina s popustom: 1 evro. krut Tečaj nordijske hoje Nordijska hoja je nova oblika vadbe v naravi, pri kateri uporabljamo posebne anatomsko oblikovane palice. Zametki tega športa segajo v zgodovino Finske, saj je ta panoga podobna smučarskemu teku. Je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in naj var nej ših ob lik vab de, primerna za vsakogar kjerkoli in kadarkoli. Primerna je tudi za tiste, ki imajo najrazličnejše težave ter bolečine (artroza, osteoporo-za, bolečine v vratni hrbtenici in križu...), saj krepi 90 % mišic ter povečuje gibljivost celega telesa. Z uporabo posebnih palic razbremenimo obenem kolke, kolena, gležnje in hrbtenico ter povečamo var nost na drse čem in ne rav -nem terenu. Proporočljiva je tudi za posameznike s prekomerno telesno težo, saj se poraba kalorij z uporabo palic v primerjavi s klasično hojo poveča za 20%. Hitrost hoje lahko prilagajamo svojim sposobnostim, zato je nordijska hoja namenjena vsem starostnim skupinam. Vadba se bo pričela v sredo, 23. maja 2007 in bo potekala enkrat tedensko. Vsebovala bo pravilne osnovne tehnike hoje, vaje za raztezanje ter vaje za krepitev mišic, ki so za hojo potrebne. Vadba je primerna za vse, ki bi radi na re di li ne kaj za se in hkra ti uživali v naravi. Vodila jo bo diplomirana fizioterapevtka ter usposobljena mednarodna inštruk-torica ANWI-INWA (International Nordic Walking Association). Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8/b, tel.040-360072. 8 Četrtek, 17. maja 2007 TRST / Svetniki levosredinske opozicije med včerajšnjo sejo o romskem vprašanju nomadsko naselje - Iskriva obravnava na skupni seji dveh svetniških komisij Romi: »salto mortale« župana Dipiazze V ponedeljek: »Na Vejni tudi rezidenčni kamp.« Včeraj: »Ne, le tranzitni... »Romsko vprašanje« je spet, drugič ta teden, odjeknilo v dvorani tržaškega občinskega sveta. Po razpravi na ponedeljkovi občinski seji je bilo včeraj na dnevnem redu skupne seje občinskih svetniških komisij za socialne zadeve in za urbanistično načrtovanje. Poleg svetnikov, članov obeh komisij, so se srečanja udeležili tudi predstavniki tržaškega Karita-sa, skupnosti San Martino al Campo, skupina Sintov, naseljenih v rezidenčnem kampu v Ul. Pietraferrata, predsednika za-hodnokraškega in vzhodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in Marko Mil-kovič, predsednik rajonskega sveta za Ške-denj in Sv. Ano Andrea Vatta (rezidenčno nomadsko naselje se nahaja na ozemlju tega rajonskega sveta) ter predstavnik spontanega odbora Opchina proti namestitvi Romov na Vejni Roberto Corbo. Že na začetku seje se je zaiskrilo, ko je načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen zahtevala preložitev, ker bi se morali o zadevi izreči tudi komisija za šolstvo in komisija za javna dela. Očitno j e šlo za poskus zavlačevanja, ki pa ni prodrl. Tudi poseg župana Roberta Dipiazze je bolj razvnel kot pomiril duhove. Prvi občan je - v primerjavi s tem, kar je bil izjavil na ponedelhjkovi občinski seji -opravil pravi... »salto mortale«: menil je, da je treba na Krasu urediti le tranzitni kamp, ker tako pač zahteva zakon, medtem ko ne gre v ta okvir vmešavati rezi-denčnih nomadov. Regulacijski načrt predvideva nomadsko naselje na Vejni, kar bo treba udejaniti. Na dopisu o sklicanju skupne seje obeh svetniških komisij pa je bilo napisano, da bo na dnevnem redu tudi »premestitev rezidenčnih nomadov iz Ul. Pietraferrata na Kras«. Dipiazza je vprašanje kratkomalo obšel, češ, da ni aktualno, in ponovil, da naj bi kamp na Vejni služil le za tranzitne Rome. Ta izjava je spravila na noge svetnike levosredinske opozicije. Iztok Furlanič (Stranka komiunistične prenove) je predlagal, naj vsi občinski svetniki »kolektivno odstopijo«, ker pač niso razumeli, da naj bi bil kamp na Krasu izključno za tranzitne nomade. Ampak: županje na ponedeljkovi seji govoril tudi o ureditvi rezi-denčnega kampa na Vejni, zato je ocenil, da »ima župan občinske svetnike za norca, ker pravi v tisku eno, v občinski dvorani pa drugo.« Zavrnil je tudi tezo, da naj bi vprašanje rezidenčnih nomadov v Ul. Pietraferrata ne bilo aktualno: čaka jih izgon s tistega območja! Stefano Ukmar (Levi demokrati) je z močjo uradnih dokumentov spodbil včerajšnje Dipiazzove izjave: njegov odbor je vprašal deželo denar za ureditev tako tranzitnega kot rezidenčnega kampa na Vejni. Po njegovem mnenju bi morala občina dobiti drugo lokacijo za tranzitni kamp, tudi zato, ker sodi ozemlje na Vejni med evropsko zaščitena območja, rezidenčnih Sintov pa ne gre preseliti na Kras, ker bi to zanje pomenilo očitno emarginacijo. V tej zvezi je Furlanič dodal, da je imela desna sredina obilo časa na razpolago za iskanje nove lokacije, a tega ni storila, ker, očitno, ni hotela kake alternativne lokacije. Žal pa župan Dipiazza ni mogel odgovoriti na te očitke, ker je - malo po svojem posegu - odšel. »Romsko vprašanje« je uvodoma zgodovinsko orisal svetnik Zelenih Alfredo Racovelli, ki je zahteval sklic komisije na to temo. Claudio Giacomelli je menil, da ne bi smeli imeti Sinti nobenih privilegijev pri dodeljevanju ljudskih stanovanj. Marko Milkovič je ocenil, da naj bi bilo na lokaciji v Ul. Rio Primario dovolj prostora za kamp, ob čemer mu je Piero Camber (FI) spet očital, da hoče »postavljati mreže in ograje«. V razpravo so posegli še Mario Ra-valico (Karitas) ter svetniki Emiliano Edera (Lista Rovis), Tarcisio Barbo in Maria Grazia Cogliatti Dezza (oba Levi demokrati). Bruno Rupel pa je pozorno poslušal in previdno molčal. lista dipiazza O Romih skupaj s Slovenijo Italija in Slovenija naj poišče-ta skupno območje za začasni sprejem Romov. Tako poziva resolucija, ki jo je Maurizio Ferrara načelnik svetniške skupine Liste Dipiazza vložil v tržaškem občinskem svetu. V dokumentu je zapisal, da je že nekaj časa na Tržaškem govor o območju, ki naj bi ga v tržaški občini namenili za tranzitni nomadski kamp. Zalem pa je dodal, da bo »skorajšnji padec carinskih mej kmalu vplival na porast tranzita romskih skupnosti.« Upravljanje »teh problematik ne bo lahko, zato bo oportuno večje sodelovanje med obema republikama ob meji,« je še v dokaj skrotovičenem jeziku zapisal Ferrara, ki je v sklepu pozval župana in občinski odbor naj »poseže-ta pri italijanski vladi, da bi takoj vzpostavila stik s slovensko vlado, da bi skupno ocenili možnost za ugotovitev območja za skupni začasni sprejem romskih skupnosti.« V Slovenskem klubu so se v torek lotili aktualnega vprašanja o romskih naseljih na Tržaškem kroma slovenski klub - Razprava o aktualnem vprašanju ureditve nomadskih kampov Vprašanje romskega naselja je treba rešiti z dogovarjanjem in brez diskriminacije Vprašanje romskega naselja je treba slej ko prej rešiti s skupnim dogovarjanjem in nikakor ne z izbirami, ki bi bile za romsko skupnost diskriminatorne. Tako izhaja iz torkovega večera, ki so ga v Slovenskem klubu posvetili aktualnemu vprašanju ureditve tržaških nomadskih kampov. Na zanimivi debati, ki v Gregorčičevo dvorano sicer ni privabila zelo številnega občinstva, a je bila razgibana in konstruktivna, so sodelovali pokrajinska odbornica za socialna vprašanja Marina Guglielmi, tržaški občinski svetnik in predsednik kontovelskega jusa Stefano Ukmar ter predsednika obeh kraških rajonskih svetov Marko Milkovič in Bruno Rupel. Večer je uvedel Milkovič in prisotnim predstavil nekaj računalniško obdelanih zemljevidov, na katerih so bila označena že obstoječa romska naselja ter fotografije zemljišča na Vejni, kjer bi tržaška občinska uprava rada uredila novo naselje. Slednje je predvideval že regulacijski načrt, ki ga je odobrila Illyjeva občinska uprava; dolga leta je bilo vse tiho, pred leti so predsedniku kontovelskega jusa Uk-marju (omenjeno zemljišče je namreč jusar-sko) celo zagotovili, da ne bodo načrta nikoli realizirali, v resnici pa je uprava župana Dipiazze odločila drugače in si zagotovila deželni prispevek za preureditev kraškega borovega gozdiča v romsko naselje. Taka je v skopih obrisih zgodba »o selitvi tržaških Romov na Kras«. Zgodba, ki je v resnici pokazala, da smo tudi tržaški Slovenci polni predsodkov in morda celo rasisti, saj se je proti predvidenemu ukrepu dvignilo veliko glasov: to so tržaški Romi (oziroma Sinti), ki živijo na Ulici Pietraferrata, ledinsko ime Klan ciganov, jasno povedali tako Ukmarju kot Ruplu. K sreči so vsi, ki so v torek sedeli za govorniško mizo ali sodelovali pri razpravi, prepričani, daje treba »Ciganom« pomagati rešiti (in ne vsiliti) vprašanje bivališča ter pri tem ne spregledati nekaterih pomembnih razlik: tisti, ki že stoletja živijo v Trstu, so povečini zaprosili za ljudska stanovanja, zato je predlog o njihovi selitvi na decentralizirano kraško območje še toliko bolj bizaren. Druga stvar so Romi, ki prav tako že stoletja potujejo skozi naše kraje: zanje je treba urediti tako imenovani tranzitni kamp, zakaj ne, tudi na Krasu, a ne sredi neokrnjenega območja pri Vejni. O postopni integraciji »urbaniziranih« romskih skupnostih govori tudi poseben deželni zakon, je spomnila pokrajinska odbornica Guglielmi, na katerega pa politika prepogosto pozablja: politiki si raje podajamo žogo, namesto, da bi rešili problem, ki je v prvi vrsti kulturnega značaja. Pokrajinska uprava je tudi zato sklicala delavno omizje s predstavniki vseh občin. Upati je, da bo žoga tokrat ostala zunaj sejne dvorane. (pd) tržaška pokrajina - Koordinacijski poseg Pokrajina in občine skupaj o romskem naselju Vprašanje nomadskega naselje je včeraj prekoračilo stroge okvire tržaške občine. Tržaška pokrajinska uprava je sklicala omizje predstavnikov vseh ob čin na Tr žaš kem, da bi skup no po -iskali rešitev vse bolj žgoče zadeve. Srečanje je vodila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, upravo pa je zastopala tudi pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi; prisotni so bili še tržaški župan Roberto Dipiazza, dolinska županja Fulvia Premolin, repentabrski župan Aleksij Križman, zgoniški občinski odbornik Igor Gustinčič in miljska odbornica Cristina Tull. Tržaški župan Roberto Dipiazza je po no vil, da je tre ba no mad ski kamp urediti, ker tako predvideva zakon. Lokacijo kampa na Vejni predvideva občinski regulacijski načrt; deželna vlada je že zagotovila prispevek v višini 730 tisoč evrov za ureditev nomadskega naselja. To pa mora biti na ozemlju tržaške občine, ker je bila prav ta občina deležna deželnega prispevka v Marina Guglielmi okviru podpor, kijih predvideva deželni zakon o teritorialnih servisnih uslugah. Dipiazza je povedal svoje, zatem pa odšel. Ostali so v nadaljevanju seje ocenili, da se je zadeva z nomadskim naseljem zapletla zaradi slabega informiranja. Ljudi, predvsem na Krasu, bi morali najprej seznaniti s tem, kar občina naklepa, ter prisluhniti njihovim mnenjem. Na ta način bi verjetno preprečili nastanek spontanih odborov, ki sedaj zbirajo podpise občanov proti namestitvi Romov na Krasu. Sporno je tudi vprašanje, ali naj bi na Vejni uredili zgolj tranzitni kamp, ali pa tudi rezidenčnega. Za tranzitni kamp je bilo rečeno, da je potreben. Tako bi imele romske skupnosti med prehodom teh krajev svojo »uradno« postojanko, s sanitarijami in drugo opremo. Med tranzitom bi jih registrirali, koristniki nomadskega kampa pa bi morali prispevati za kritje stroškov za vodo, elektriko in drugih uslug. Predsednica pokrajine Bassa Po-ropatova je pozitivno ocenila srečanje. Poudarila je, da so se vsi udeleženci strinjali s tem, da gre nomadski kamp urediti, »ker pač tako predvideva deželni zakon«. To je bil prvi sestanek, kateremu bodo sledili drugi, ki jih bo spet koordinirala tržaška pokrajinska uprava. Ob sklepu srečanja je eden od ude le žen cev ugo to vil, da ni nih če predlagal - kot alternativno rešitev -območje ob bazovski fojbi, kjer je do-vo lj pro sto ra za na mes ti tev no mad ske -ga naselja. / TRST Četrtek, 17. maja 2007 9 zgodovina - Tridnevni simpozij o povojnem času ob meji Zaključni dan posvečen problemom preseljevanja Sodelovali številni strokovnjaki, ki so te probleme osvetlili z različn ih zornih kotov Zaključni posvet tridnevnega simpozija na temo Povojni čas ob meji je potekal včeraj v dvorani Tessitori deželnega sveta FJK. V dopoldanskih urah je bila osrednja tema posegov Preseljevanje prebivalstva na obmejnih območjih, v popoldanskih urah pa je bil govor o Demografiji, nacionalizaciji in migracijskih tokovih. Na včerajšnjem seminarju so sodelovali številni ugledni slovenskih in italijanski strokovnjaki, med temi Aleksander Panjek z Univerze na Primorskem, Jure Gombač z Univerze v Ljubljani oziroma Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ugo Perissinotto, Dunja Nanut, Magdalena Pahor in Raoul Pupo z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK ter Aleksij Kalc z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Za uvodni del včerajšnjega posveta je poskrbel profesor Carlo Donato, ki je predstavil kvalitativne in distributivne aspekte ter kartografske prikaze italijanske prisotnosti na t.i. ozemlju ekso-dusa pred drugo svetovno vojno. Donato je povzel težke zgodovinske okoliščine, ki so privedle, daje Julijska krajna utrpela ponovno spremembo meja, kar je posledično privedlo do množičnega izseljevanja. Sledilo je poročilo profesorjev iz videmske univerze Alessia Forna-sin in Marianne Zacchigne o Eksodusu iz Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. Najverjetneje število beguncev, ki se je od leta 1943 izselilo iz nekdanjega italijanskega teritorija, ki je v povojnem času prešel pod jugoslovansko oblast, se giblje med 237 tisoč in 250 tisoč. Pri navedbi števila, pa moramo upoštevati, kot je poudaril Fornasin, še obstoječe cenzure virov, ki onemogočajo popolno preglednost podatkov. Profesorica tržaške univerze Francesca Krasna je poročala o značilnostih italijanske severozahodne meje na podlagi analize geografskih in zgodovinskih determinant. Migracijski in emigracijski procesi, ki so doleteli Istro in Trst od leta 1943 dalje, so, po mnenju Krasnove, posledica tako političnih razlogov, kot tudi ekonomskih. Sledil je poseg profesorja Giuseppeja Berrusa, ki je poskusil grafično prikazati prisotnost Italijanov v provincah Istre, Kvarnera in Zadra pred eksodusom. Aleksander Panjek je spregovoril o migracijskih politikah v coni A STO med ZVU. Migracijska politika italijanske uprave je slonela predvsem na kontroli etničnega ravnovesja, manj pa na ekonomskem in socialnem vidiku, ki sta močno zaznamova- Tridnevno zasedanje slovenskih in italijanskih zgodovinarjev je ob novih spoznanjih okrepilo željo po tesnejšem sodelovanju tudi v prihodnosti kroma la politiko jugoslovanske uprave. Jure Gombač se je v svojem poročilu osredotočil na občutljivost številk pri raziskovanju migracij, kjer se mešajo prisilni in prostovoljni tokovi. Svojo pozornost je usmeril na primer dela Istre, ki je danes del Slovenije. Profesor SAZU je opozoril, da je težko doseči točno število mi-grantov, saj je razpoložljivo gradivo razdrobljeno v številnih arhivih, ki se še odpirajo. Posledica množičnih odhodov pa privede, kot je poudaril Gombač, do neizbežnega osiromašenja zapuščenega kraja, ki se nenadoma sooča z delno izgubo socialne strukture. Navzoči so v popoldanskih urah lahko prisluhnili rezoniranju direktorja tržaškega univerzitetnega Oddelka za geografske in zgodovinske vede Giuseppeja Cuscita, profesorju Univerze iz Sas- jutri - Predstavitev v Kraški hiši Dolharjev vodnik Zahodni rob V naši deželi je veliko lepih krajinskih kotičkov in mnogo pomembnih kulturnih in zgodovinskih spo me ni kov, ki jih vse pre ma -lo pozna mo. Ob vzhod nem robu naše dežele od Kanalske doline preko Rezije, Terske doline in Benečije, živijo naši rojaki, ki jih vse premalo obiskujemo. Pred tridesetimi leti je Slovensko planinsko druš tvo Trst začrtalo in mar kira -lo planinsko pot ob slovensko—italijanski meji. Tedaj je izšel tudi ličen vodnik. Vendar se obisk teh lepih krajev in ljudi po pešpoteh ni kdove kako obnesel in vodnika ni več mogoče dobiti. Sedaj je Mohorjeva založba v Celovcu izdala ličen žepni bogato ilustrirani kultur-no-turistični vodnik »Zahodni rob«, ki ga je napisal Rafko Dolhar. V njem je opisanih nekaj avtomobil skih izle tov po zahod nem robu našega etničnega ozemlja. Zadruga Naš Kras bo to publikacijo predstavila v Kraški hiši v Repnu jutri, 18. maja, ob 20. uri. Ob predvajanju fotografij iz DVD se bo z avtorjem pogovarjal Peter Verč. Večer želi biti prispevek k spoznavanju krajev in ljudi ob vzhodnem robu naše dežele. sarija Carlu Donatu, profesorju videmske fakultete Marcu Breschiju ter Olin-tu Miletiju in Guidu Rumiciju z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in Aleksiju Kalcu z Odseka za zgodovino, etnografijo in slovenski jezik Narodne študijske knjižnice, ki že vrsto let preučuje tudi problematiko nacionalizma, fašizma, in izse-ljenstva. Ozemlje Julijske krajine predstavlja, kot je poudaril Donato, zgodo-vinsko-kulturno območje, ki je bilo podvrženo od leta 1943 do podpisa london ske ga me mo ran du ma moč ne mu migracijskemu toku. Prvi, ki so se izselili so bili prebivalci dalmatinskih mest, nato prebivalci Istre in nazadnje prebivalci cone B STO, kot je poročal Donato. Gostje okrogle mize so se v grobem strinjali, da je migracijski tok povojnih računalniki Nevarnost okužbe Na poštno policijo iz naše dežele se je včeraj obrnilo več oseb in vprašalo za pojasnila v zvezi s sporočilom, ki so ga prejele po elektronski pošti. Sporočilo naj bi bila poslala državna policija (poliziadistato.it), oz. »kape-tan Prisco Mazzi«, ki naslovnika opozarja, da je kršil predpise o avtorskih pravicah. V prilogi pismu je sporočilo, ki ga naslovnik lahko odpre le z vstopnim ključem. Ta ključ je naveden v pismu, in sicer številka 1605. Policija opozarja na nevarnost, da so tis ti, ki so pis mo odpr li in ni so s strani svojega protivirusnega programa prejeli nobenega sporočila, zelo verjetno okužili svoj računalnik (to v glavnem ne velja za tiste, ki uporabljajo sistema Linux in Mac). Pismo, ki zelo verjetno prihaja iz tujine, namreč ni poslala policija, ki se do posa mez ni kov ni ko li ne ob ra ča preko elektronske pošte. O prevari pri ča tudi tr di tev, da je pis mo poslal »kapetan«, saj v policiji čin kapetana ne obstaja. let zaobjel od 200 tisoč do 350 tisoč begun cev. Splošna ugotovitev, da različne države udejanjajo v različnih zgodovinskih trenutkih različne (tajne ali javne) geopolitične strategije, je popolnoma sprejemljiva. Geopolitični interesi igrajo ključno vlogo še posebej v prehodnih obdobjih, ko neki državi primanjkuje stabilnosti - kar je veljalo za Trst in okolico v povojnem času. Težko je pridobiti podatke in jih primerno poenotiti. Zaradi tega je pospeševanje mednarodnega komuniciranja nedvomno koristno. V tem duhu je posrednik srečanja Pio Nodari z Oddelka tržaške univerze za geografske in zgodovinske vede izrazil upanje, da se bo sodelovanje z vsemi doslej vpletenimi strokovnjaki nadaljevalo tudi v prihodnosti. Jasmina Strekelj skgz - Strelišče Poseže naj prefekt Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je glede vprašanja ureditve openskega strelišča na Pikelcu v park miru v spomin in počastitev žrtev drugega tržaške ga pro cesa že mar ca me seca opozorila tržaškega prefekta in vladnega komisarja Giovannija Balsama na sramotno stanje, ki postavlja pod vprašaj že samo kredibilnost javnih institucij. Kljub številnim obljubam in skle nje nim do go vo rom, ki so se sklepali v palači tržaške prefek-ture, je spo me nik še ved no za domačine nedostopen in namenjen strelišču. Vprašanje se nerešeno vle če že pre dol go, kar je žaljivo do simbolike prostora in samega dostojanstva krajevnih organizacij, ki si že dolga leta prizadevajo, da bi prišlo do ureditve spominskega parka miru. V pogovoru s prefektom, ki sta se ga na začetku marca udeležila tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec in predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič, so bili izpostavljeni vsi dosedanji dogovori in nespoštovana zagotovila pristojnih oblasti. Evidentirane so bile nekatere možne poti, ki bi privedle do rešitve prob-le ma. SKGZ je v tem smi slu podpr la predlog, da se za poli -gon poišče novo lokacijo in pro stor na Pi kel cu takoj v celo -ti posveti spominskemu parku. Odklon tržaškega občinske ga sve ta je pokazal, da v tr -žaš ki des ni ci žu pana laž no zmer ne ga Di pi azze ni poli tič ne volje, da bi se vprašanje rešilo. Hkrati sta se župan in njegova koalicija pokazali za kar sta: neve rodos toj ni. Spričo da nih pogojev bo torej potrebno, da v prvi osebi poseže tržaška prefek-tura, saj je bila slednja od vsega začetka dejanski moralni garant za spo što vanje skle nje ne ga do go vo ra.Spome nik ob foj bi v Bazovici je že lep čas urejen, na Opčinah pa ni ne duha in ne sluha o ureditvi spominskega parka. Pri zade ta skup nost se upra -vičeno čuti žaljena in izigrana. To so dejstva, ki naj jih prefek-tura vzame na znanje, zaključuje svoj poseg predstavnik SKGZ Igor Gabrovec. 1 0 Četrtek, 17. maja 2007 TRST / vila sartorio - Dipiazza prenovljeni muzej razkazal Illyju Promocija tržaških kulturnih biserov Župan pa je že napovedal tudi konec prenove gradu sv. Justa Čudovita likovna in kiparska dela, prenovljene bivalne prostore, lično opremljeno dvorišče, nakit, kočije, dobro ohranjene freske ... Vse to in še več si je včeraj v pred katkim ponovno odprti vili Sartorio ogledal predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. Bogato kulturno dediščino tega muzeja si je deželni predsednik ogledal na povabilo župana Roberta Dipiazze, ki je gostu podrobno predstavil edinstveni prenovitveni projekt na kulturnem področju. Za strokovni del vodstva je poskrbel direktor Mestnih muzejev Adriano Du-gulin, srečanja pa se je med drugimi udeležila tudi pisana druščina novinarjev, ki je od eminentnih politikov hotela izvedeti namen in cilj Illyjevega obiska v muzeju Sartorio. Župan Dipiazza nam je razložil, da je Illyja v to palačo povabil z namenom, da bi s skup ni mi moč mi pro mo -virala kulturne bisere, ki jih ima Trst. Riccardo Illy je pohvalil temeljita in tradiciji zvesta obnovitvena dela, ki so trajala sedem let. Naj spomnimo, da so prenovljeno stavbo odprli 2. decembra lani, kompleksna prenova, pri kateri so sodelovali Občina Trst, družina Cos-tantinides ter deželni urad za kulturno in arhitektonsko dediščino s svojo kon-servatorsko, muzejsko in gradbeno stroko, je ob varovanju stavbne dediščine po odkritju dragocenih fresk in drugih arhitekturnih spomenikov v poslopju, kleti in na dvorišču palače upoštevala potrebe sodobnega, javnosti namenjenega muzeja. Predsednik Dežele si je tako ogledal prostore, ki so klimatsko idealni za konzervacijo čudovitih in dragocenih likovnih del, ki so jih ustvarili cenjeni mojstri, kot je bil denimo Gi-ambattista Tiepolo, kletne prostore, v katerih je na ogled nakit Fulvie Costan-tinides, prenovljene prostore palače, triptih sv. Klare iz 14. stoletja, pohištvo in freske, ki so jih restavratorji našli na številnih stropih in stenah. Ob koncu so gostitelji gostu pokazali še podstrešne pro sto re, ki so zaen krat še za pr ti za javnost, in park, v katerem se bo letos poleti odvijala priljubljena prireditev Mu se - i di Sera - Muzeji zvečer. Riccardo Illy je bil navdušen nad prenovo poslopja, v katerem so osvežili tudi muzejsko zbirko. V krajšem pogovoru z novinarji je povedal, da bo prenovljena palača vsekakor obogatila kulturno ponudbo Trsta, ki mora ciljati na tovrstni turizem. Na vprašanje, ali je Dežela pripravljena finančno priskočiti na pomoč pri realizaciji še zadnjih in manjših prenovitvenih del, ki jih morajo opraviti v Župan Dipiazza (levo) je Illyju (desno) podrobno predstavil potek prenove vile Sartorio kroma vili Sartorio, je Illy odgovoril, da je Dežela pripravljena sodelovati s tržaško Občino, ki pa se mora odločiti, katerim projektom bo dala prednost (infrastrukturi, šolski problematiki, kulturnim hramom ...). Tako Dipiazza kot Illy sta bila mnenja, da je sodelovanje med tema dvema institucijama osnovni pogoj za realizacijo zahtevnih in ambicioznih projektov. Ob koncu naj še povemo, da je Občina Trst za prenovo vile Sartorio porabila približno 2,5 milijona evrov, preostali del je prispevala družina Cos-tantinides. Obnova muzeja Sartorio je v glavnem končana, opraviti bi bilo treba le še ne kaj manj ših po se gov, vred -nost katerih se vrti okrog 120 tisoč evrov. Župan Dipiazza je včeraj v značilnem slogu ponosno napovedal, da bo Občina Trst z novimi muzeji popestrila kulturno ponudbo mesta, ki bo kmalu dobilo še eno kulturno točko. V mis lih je žu pan imel grad sv. Ju sta, ka -terega prenova gre h koncu. »V prihodnjih mesecih bomo predsedniku Dežele FJK Riccardu Illyju predstavili še razvojni in poslovni načrt revitalizacije gradu pri sv. Justu, ki bo utrdbi omogočila, da iz propadajoče stavbe postane novo turistično središče«, je še pristavil župan Roberto Dipiazza. (sč) dsi - Predavanje Janeza Bizjaka Govor o alpinistu in kulturniku Valentinu Staniču V ponedeljek je Janez Bizjak v Društvu slovenskih izobražencev predaval o slovenskemu alpinistu in kulturnemu delavcu iz Soške doline Valentinu Staniču (1774-1847). Predavatelj je prvič spoznal osebnost Valentina Staniča pred štiridesetimi leti, ko se je začel ukvarjati z alpinizmom. Valentin Stanič je zelo znan in cenjen zaradi svojih alpinističnih in naravoslovnih dosežkov predvsem med nemškimi planinci. Le-ti so ga imenovali za prvega alpinista vzhodnih Alp in mu priznali, da se je prvi začel ukvarjati z alpinizmom. Šele pred desetimi leti so nemški alpinisti spoznali in odkrili, da je bil Valentin Stanič slovenskega porekla. Iz Bodreža pri Kanalu se je mlad Valentin Stanič peš odpravil na študij v Salzburg. Tam je študiral teologijo, naravoslovne vede, mineralogijo, geologijo in botaniko. Začetek 18. stoletja je bil čas, ko so po Evropi začeli osvajati prve vrhove in Valentin Stanič je postal član ekspedicije salzburških študentov, ki se je odpravila na najvišji vrh avstrijske monarhije, Grossglock-ner, oziroma Veliki klek. Takrat je prinesel na vrh še napravo za merjenje višine. V Salzburgu je kot kaplan prvi uredil botanični vrt. Leta 1800 je osvojil Watzmann, najvišjo goro na Bavarskem. Watzmann je mitična gora sestavljena iz več vrhov, pred njim pa so alpinisti osvojili le prvega. Valentin Stanič s svojo napravo za merjenje, ki je sedaj shranjena v Deželnem muzeju v Munchnu, si je upal prehoditi še dlje. Priznavajo ga za prvega alpinista, ker je prosto preplezal vrtoglave grebene s težkimi aparaturami. Po končanem študiju je Valentin Stanič postal kaplan, zgradil je šolo na Bajnšici, prevajal iz nemščine in bil zborovodja. Prvi je uvedel pouk šole v naravi in še vedno pogosto hodil po hribih. Leta 1808 se je peš odpravil na Dunaj. Ob povratku iz Celovca je prišel v Bohinj in se povzpel na Triglav, da bi ga zmeril in pripravil vodnik. Z Bajnšice so Valentina Staniča premestili v Ročinj. V Kanalu je po porazu Francozov ponovno zgradil most. Ko je nastopila huda lakota, se je v Ro-činju začel ukvarjati z umetnim sadjarstvom. Ob izbruhu epidemije črnih koz, je številne ljudi cepil in jih s tem tudi rešil. Zadnjo življenjsko obdobje je Stanič preživel v Gorici. Tu se je ukvarjal predvsem z zbiranjem slovenskih knjig za tamkajšnjo knjižnico, s pisanjem poezij in s prosvetnim delom. Z državno pomočjo je ustanovil v Gorici zavod za gluhoneme. Dva narodna parka sta vezana na osebnost Valentina Staniča, in sicer narodni park Wat-zmann in Triglavski narodni park. Ob praznovanju 200-letnice Staničevega pohoda na Watzmann sta bila posneta dva filma. Na Bavarskem pa vsako leto podeljujejo Staničevo nagrado za zaslužne naravovarstvenike. Erik Kuret Janez Bizjak je predaval o slovenskemu alpinistu in kulturnemu delavcu iz Soške doline Valentinu Staniču kroma KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREZINA SE PREDSTAVLJAJO nabrežina - Kampanja za občinske volitve (Cittadini-Občani) Rojena sem v Trstu, imam hčerko in pripadam slovenski manjšini. Svojo delovno dobo sem začela v Sesljanu v turističnem sektorju, nadalje pa sem svojo delovno izkušnjo usmerila izključno na glasbeno področje kot mentorica klavirja, predvsem pa kot programistka režiserka v okviru RAI-a. Pred kratkim sem se posvetila športni dejavnosti pri SK Devin v devinsko-nabrežinski občini. Na volitvah sem nosilka kandidatne liste gibanja Cittadini-Občani, ki se prvič predstavlja v tej občini v levosredinski koaliciji, kjer je Massimo Veronese kandidat za župansko mesto. Gibanje, ki ga predstavljam, je pripomoglo, da je Riccardo Illy postal župan v Trstu in predsednik Dežele FJK, da je Maria Teresa Bassa Poropat postala predsednica Pokrajine Trst in da so odborniki občanske liste tudi v Miljah in Dolini. Če bom izvoljena v občinski svet si bom prizadevala predvsem za ovrednotenje in večjo pozornost do krajevne kulture in športa z ustanovitvijo kulturnega in športnega centra za skupne najodmevnejše prireditve in srečanja, tako na krajevni, državni in mednarodni ravni, ki bi ovrednotila celotno skupnost, za krepitev občinskih skrbstvenih uslug za vse občane, od najmlajših do ostareli. Nadalje si bom prizadevala za zaščito okolja, javnih zelenih površin, za ohranjanje in zaščito naravnih lepot, za razvoj in širitev različnih čezmejnih projektov z bližnjo Slovenijo, za dvojezičnost v vseh občinskih strukturah, za realizacijo obrtne cone z ustreznimi in opremljenimi površinami za dejavnosti, ki zahtevajo obsežne in moderne prostore. Soočenje treh kandidatov Ret, Veronese in Vlahov se bodo srečali ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden V dvorani slovenskega kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini bo danes neposredno soočenje treh županskih kandidatov in sicer Massima Veroneseja (leva sredina) Giorgia Reta (desna sredina) in Romana Vlahova, ki ga podpira stranka Udeur. Začetek ob 18.uri. Soočenje bo potekalo v znamenju zelo jasnih pravil, ta ko da bo do ime li kan di da ti na raz po la go enak čas za od -govore na vprašanja, ki jih bodo v glavnem postavila eden drugemu. Prireditelji srečanja so volilni štabi Reta, Vlahova in Veroneseja, ki računajo na kratka vprašanja in jedrnate odgovore, tako da bo soočenje čim bolj privlačno in za občinstvo zanimivo. Današnje soočenje bo najbrž v tej volilni kampanji. Illyjeva lista drevi v Nabrežini V okviru volilne kampanje za bližnje volitve prireja gibanje Cittadini-Občani srečanje v podporo županskemu kandidatu Massimu Veroneseju. Srečanje bo drevi ob 20.30 v Grudnovi dvorani v Nabrežini. Prisotni bodo nekateri javni upravitelji iz vrst Illyjeve liste, med katerimi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odbornika Michela Del Piero in Gianni Pe-col Cominotto, deželni svetnik Uberto Fortuna Drossi, pokrajinska odbornika Ondina Barduzzi in Mauro Tommasini, miljska odbornica Roberta Tarlao ter odbornica Občine Do- line Laura Stravisi. Napovedujejo tudi prisotnost nekaterih predstavnikov občanske liste v tržaških rajonskih svetih. Srečanje LD jutri v Sesljanu Stranka Levih demokratov vabi jutri ob 18.30 v hotel Belvedere v Sesljan na predvolilno srečanje, na katerem bo tekla beseda o mladih in zaposlovanju. Navzoči bodo deželni odbornik za zaposlovanje Roberto Cosolini, slovenska deželna svetnica Tamara Blažina, poslanec Oljke Gianni Cuperlo ter županski kandidat Massimo Veronese, ki pripada Levim demokratom. Okroglo mizo bo vodila Mariza Škerk Kosmina, načelnica LD v pokrajinskem svetu in dosedanja nabrežinska občinska svetnica Oljke. Volitve v nedeljo in ponedeljek Občina Devin-Nabrežina je edina občinska uprava v tržaški pokrajini, kjer bodo 27. in 28. maja upravne volitve. Volišča bodo odprta v nedeljo do 22. ure ter dan kasneje, ponedeljek, 28.5. do 14. ure. Volilke in volilci bodo dobili eno samo glasovnico. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, jo mora dvigniti na občinskem volilnem uradu. Volitve so enokrožne, tako da bo za župana izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. / TRST Četrtek, 17. maja 2007 1 1 trst - Predstavili letošnjo izvedbo Trio di Trieste Glasbeni natečaj z mednarodnim prestižem Udeležilo se ga bo kar 111 vrhunskih glasbenikov iz 22 držav Kar 111 glasbenikov iz 22 različnih držav se bo udeležilo letošnje izvedbe prestižnega in uglednega glasbenega natečaja Trio di Trieste. Mednarodni natečaj bo letos doživel jubilejno 10. izvedbo, leta 2005 pa so prireditelji uvedli bienalno zasnovo pobude, s čimer so hoteli prispevati k vzponu kvalitete. Glasbena nagrada, ki je poimenovana po slovitem tržaškem komornem sestavu Trio di Trieste, je začela svojo pot leta 1996. Podrobnosti tokratne izvedbe je na srečanju z novinarji predstavila gonilna sila prireditve in obenem umetniška vodja združenja Chamber Music Fedra Florit, ki je uvodoma izpostavila pomen in odmevnost natečaja Trio di Trieste. Organizacija tovrstne nagrade zahteva precejšen finančni vložek, je včeraj izpostavila Florito-va in se zahvalila gmotni podpori Dežele FJK, Občini in Pokrajini Trst, Zavarovalnici Generali, Trgovinski zbornici in Fundaciji CRTrieste. Prizorišče živahnega glasbenega dogajanja bo tudi tokrat dvorana Tripcovich, občinstvo pa bo lahko prisluhnilo različnim komornim sestavom med 20. in 26. majem. Natečaj je pritegnil kar 17 trio zasedb, 15 duo zasedb za klavir - violio-no, 2 dua klavir - viola, 13 duo zasedb klavir - violončelo. Osnovna značajska poteza tekmovanja je visok nivo udeležencev, izpostaviti pa velja tudi strogost komisije, ki jo običajno sestavljajo najuglednejši svetovni glasbeniki. Med novostmi 10. izvedbe glasbenega natečaja velja omeniti sodelovanje s tržaškim konservatorijem Tartini, ki je pomagal pri izbiri ocenjevalne komisije. Letošnja žirija bo nastopila v naslednji sestavi: ugledna ruska violončelistka Natalia Gutman, Marcello Abbado, Miguel Baro Bo, Dario De Rosa, Pierre Hommage, Arto Noras, Edith Peinemann, Krzysztof Wegrzyn, Friedemann Weigle in violinist nepozabnega tria Trio di Trieste Renato Zanettovich. Zmagovalci natečaja bodo poleg denarnih in simboličnih nagrad dobili tudi možnost nastopov na različnih koncertih ter izdajo zgoščenke. Vaje in nastope komornih sestavov bo lahko spremljala tržaška publika, sklepni koncert nagrajenih komornih ansamblov pa bo na sporedu v soboto, 26. maja, v dvorani Tripcovich (ob 20.30). Večer bo povezoval Andro Merku, izkupiček od prodanih vstopnic pa bo združenje Chamber Music namenilo Fundaciji Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrova-ti. Koncert prvouvrščenih glasbenikov, ki bodo žirijo prepričali s svojo tehniko in mu-zikaličnostjo, si bo publika lahko ogledala še v ponedeljek, 28. maja. Prizorišče bo tokrat tržaška prefektura (ob 18. uri) (sč) O uspehu natečaja priča dejstvo, da doživlja letos jubilejno 10. izvedbo kroma v ponedeljek - Na pobudo tržaškega združenja Slow food »Željna Slovenija« pri Sardoču v Prečniku Tržaški Slow Food v drugo prireja degustacijsko prireditev »Zeljna Slovenija«, ki bo v ponedeljek, 21. maja, kot je že tradicija, v gostilni Sardoč v Prečniku. Odgovorni tržaške podružnice Sergio Nesich bo s pomočjo Satka in Joži Sardoč pogostil predstavitev dobrot iz domačih in kvalitetnih slovenskih kmetij, od Primorske in Istre do Gorenjske in Štajerske. Na pokušnjo bojo vina Bjana, Marjan Simčič, Klinec in Movia iz Goriških Brd, Mlečnik in Sutor iz Vipavske doline, Protnerjeva hiša - Joannes iz Štajerske (Mariborski okoliš), Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, Ko-renika & Moškon, Rojac, Cerne in Za-ro iz Slovenske Istre. Ob medu Čebelarskega društva iz Sežane bomo lahko spoznali Nanoški sir (Vipavska) ter izbrano produkcijo Društva rejcev drobnice Krasa in Slovenske Istre. Bogat bo tudi izbor delikates, od mesarstva Kodila iz Štajerske in Prek- murja, do Pršutarne Lokev na Krasu, od Konzorcija pridelovalcev iz Savinjske doline do pridelovalcev Arbajter (Štajerska) in Klinec (Goriška Brda). Naravni sok bo promovirala kmetija Matic iz Poljanske doline (Gorenjska), slaščice in kruh pa pekarna Frankič Silvo na Krasu, Oljkarstvo Kocbek iz Štajerske, Konzorcij izdelovalcev sladic iz Prek-murja ter Pekarna Krejan iz Ljubljane. Likerji in žgane pijače: Korenika & Moškon in Tatjana Butul iz Slovenske Istre ter Društvo kraški brinjevec. Olja in aromatizirana olja bodo iz Slovenske Istre (Korenika & Moškon, Tatjana Butul in Egidio Ziber) ter iz Štajerske (že omenjeno Oljkarstvo Kocbek). Na pokušnjo bodo tudi sadje in zelenjava kmetij Egidia Ziberja iz Istre in Lojz iz Go renj ske. Na zadnjem turinskem svetovnem mitingu »Terra Madre« (vedno v organizaciji Slow Food) je bil sprejet med izbrane in nadvse kvalitetne avtohtone sorte tudi kraški sir Moisir, kar je pred tedni posebno poudaril sobotni magazin turinskega dnevnika La Stam-pa »Specchio«. Tokrat imajo priložnost krajevni operaterji (gostinci, proizvajalci, trgovci) in seveda gurmani ter ljubitelji pristne domače hrane, da se seznanijo in naužijejo z dobrotami iz vse Slovenije. Prireditelji bodo poskrbeli tudi za kratek oris enogastronomije in prehrambene kulture naših obmejnih krajev. Degustacija bo na sporedu od 16. do 21.ure: za prijave in informacije kličite gostilno Sardoč na tel. 040.200871. O dejavnosti tržaškega Slow Fooda pa: epošta HYPERLINK »mailto:bever.fo-rever@libero.it« bever.forever@libero.-it, spletna stran HYPERLINK »http://-www.geocities.com/slowfoodvg« www.geocities.com/slowfoodvg. Pokrovitelji večera so Občina Devin Na-brežina, slovenski konzulat v Trstu, Zadružna kraška banka in podjetje Zida-rič Marmi. Davorin Devetak V Bazovici bodo fantje zapeli na vasi Pevci Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice prirejajo, letos že tretjič, zanimiv pevski večer, ki je rezerviran za moške zbore z manjšo zasedbo. Po prvotni zamisli so hoteli prireditelji obnoviti prastaro tradicijo fantovskega petja pod vaško lipo, vendar danes ni pogojev, da bi lahko ubrana pesem v večerni tišini odmevala po vasi. Prireditev, ki nosi pomenljiv naslov Fantje pojejo na vasi, bo letos v prostorni dvorani novega športnega centra ŠD ZARJA v Bazovici, v soboto 19.maja. Spored bodo poleg prireditelja oblikovali še priznani in uveljavljeni okteti: Škofije iz Škofij, Odmevi iz Saleža in Simon Gregorčič iz Kobarida. (vm) Agenti izpraznili zasedena stanovanja Aterja Karabinjerji s tržaškega pokrajinskega poveljstva so včeraj pregledali 16 stanovanj Aterja (nekdanjega zavoda za ljudske hiše Iacp) in iz njih evakuirali stanovalce, ki so jih zasedli. Skupno jih je bilo 25, a le šest jih je še bilo v stanovanjih, ki se nahajajo pri Sv. Ivanu. Med njimi je bila tudi nosečnica, zato so karabinjerji z njenim primerom predčasno seznanili socialno službo. Celotna akcija se je pričela ob 7. uri, pri njej je skupno sodelovalo okrog 80 agentov. V zasedenih stanovanjih so zaplenili pohištvo, dokumente, števce za luč in plin itd. Prometna nesreča na Kontovelu Na Kontovelu je prišlo sinoči do resnejše prometne nesreče, ko sta trčila motorno kolo in osebni avtomobil. Dinamika v trenutku, ko to poročamo, še ni znana, saj so na-brežinski karabinjerji še na mestu dogodka. Kot so nam povedali reševalci službe 118 so se v nesreči poškodovale tri osebe, od katerih težje motociklist. Oba moška udeleženca so odpeljali v bolnišnico na Katinaro, žensko, ki pričakuje otroka, pa v otroško bolnišnico Burlo Spet čelno trčenje pri Valmauri Na dostopni stezi za hitro cesto pri Valmauri je včeraj popoldne spet prišlo do čelnega trženja, tokrat med avtomobilom s tržaško oz. hrvaško registrsko tablico. Očitno je eden od šoferjev spregledal, da vozi v prepovedano smer. V bolnišnico so odpeljali dve osebi, na srečo brez posebno hudih posledic. dolina - Osnovne šole Uspešno izpeljan projekt prometne vzgoje Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina v sklopu projekta prometne vzgoje v sodelovanju z občino Dolina spoznavali pravila obnašanja na cesti kot pešci, kolesarji in potniki. V mesecu februarju je učence vseh šol obiskal občinski redar. V mesecu aprilu pa je bil na vrsti praktični del. V torek, 17. aprila so se petošolci srečali z učenci osnovne šole O. Kovači-ča na Škofijah, kjer so opravili pravi kolesarski izpit. Med vožnjo s kolesom v prometu so naši učenci dokazali, da poznajo cestne znake in pravila obnašanja kolesarjev na cesti. Slovenski policaji in učiteljica odgovorna za prometno vzgojo, ki so jih ocenjevali, so prav vse zelo pohvalili. Vsi učenci so prejeli veljavno izkaznico na evropski ravni za vožnjo s kolesom in motornim kolesom s hitrostjo do 25-km/h. Za učence nižjih razredov pa je praktični del potekal v četrtek, 26. aprila pred občinsko telovadnico. Prvošolci so se v spremstvu občinskega redarja spre- hodili po glavni cesti do bližjega prehoda za pešce. Nato so se s šolabusom popeljali po vaseh dolinske občine skozi nevarnejše točke ter križišča in prepoznavali pomen cestnih znakov. Učenci 2. in 3. razredov so s kolesi izvajali prometni poligon pod vodstvom občinskih redarjev. Učenci 4. razredov pa so bili učenci deležni učnega posega z gorskimi kolesi pod mentorstvom inštruktorjev Združenja »Alternativa Bike«. Najprej so spoznali značilnosti gorskega kolesa, pravilno držo med vožnjo in način vožnje. Učenci so se zabavali predvsem na urejeni progi z različnimi ovirami. Tega dne so nas obiskali tudi prostovoljci Rdečega Križa iz Milj, ki so otrokom nazorno predstavili pomen prostovoljnega dela in rešilni avto. Za uspešno speljana dneva posvečena prometni vzgoji se učenci in učiteljice zahvaljujemo občini Dolina, redarski službi, odgovornemu za civilno zaščito g. Mauriziu Sigoniju, prostovoljcem Rdečega Križa in učiteljici OŠ O. Kovačiča iz Ško fij M. Pisk. ( ND) knjiga - Predstavitev v dvorani ZKB Že druga izdaja knjige Stanka Renčlja o kraškem kamnu Zanimanje za to izjemno naravno prvino kraškega ozemlja v zadnjem času vse večje Prejšnji teden so v sejni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah predstavili ponatis knjige z naslovom Kras, kamen in življenje dr. Stanislava Renčlja, kije pred kratkim izšla pri koprski založbi Libris. Zanimanje za knjigo je bilo tako veliko, da je prva izdaja pošla v kratkem času, zato se je založba tudi odločila za ponatis. Uvodni pozdrav je v imenu ZKB izrekel Adriano Kova-čič, kije naglasil pomen kamna za Kras. Kraševci so na kamen zelo navezani, saj ta predstavlja pomemben dejavnik v tukajšnjem gospodarstvu, pa tudi v umetnosti. Urednica založbe Libris je v svojem posegu dejala, da je Stanislav Renčelj avtor že več knjig, ki so izšle pri koprski založbi. Veliko je pisal o domači kuhinji in arhitekturi. Zanimanje za kraški kamen je danes zelo veliko, saj se ljudje vračajo k pristnim domačim materialom. Knjiga med drugim vsebuje seznam vseh kraških kamnolomov tostran in onstran meje. Avtor knjige Stanislav Renčelj se je v svojem daljšem posegu najprej zahvalil ZKB za gostoljubnost, hkrati pa napovedal, da bodo knjigo predstavili tudi drugod tostran meje. O kamnu je dejal, da je najstarejše kraško bogastvo. V zadnjih časih je zanimanje za kraški kamen zelo naraslo, iz teh vzgibov je seveda nastala tudi pričujoča knjiga. V kraških vaseh, denimo Sežani, Pliskovici ali Štanjelu, redno prirejajo kamnarske in kamnoseške tečaje, na katerih se mladi bodoči kamnoseški mojstri učijo obdelave te pristne kraške prvine. Sloves kraškega kamna sega tudi dlje. Poudariti gre, daje današnji kraški človek prev- zel žlahtno dediščino obdelovanja kraškega kamna od svojih prednikov, ki so bili samouki. Kraški kamnoseki so bili med seboj vedno povezani, vse dokler se ni mednje pred šestimi desetletji zarezala meja, ki bo v kratkem dokončno izginila. Čeprav se kamen na prvi pogled zdi hladen, je življenju na Krasu velikokrat dajal toplino. Kamen in ogenj sta namreč ne-razdružljivo povezana. Renčelj je naštel nekaj tradicionalnih kraških objektov, predmetov in pripomočkov, ki so izdelani iz kamna. V kraški hiši je bil najvažnejši element seveda kamnito ognjišče. Kraške hiše so bile seveda grajene oziroma pokrite s kamnom. Posebno vlogo so opravljali kamniti žlebovi, po katerih je deževnica s strehe odtekala v kamniti kraški vodnjak. Sama oblika in izdelovanje kraških vodnjakov ali štirn je seveda prava umetnost. Najstarejši znani kraški vodnjaški šap je iz konca sedemnajstega stoletja. Nekateri vodnjaki so zasebni, stojijo na hišnem borjaču, drugi pa so javni, postavljeni so na vaški trg. Domala vsak Kraševec je bil tudi kamnosek, saj je večina kraške arhitekturne dediščine v zasebni lasti. Veliko je bilo kamnolomov na kraški gmajni, v katerih so zasebniki lomili kamen za lastno uporabo. Knjigo Stanislava Renčlja Kras, kamen in življenje seveda dopolnjuje bogato slikovno gradivo. Fotografije je posnel fotograf Jože Požrl iz Divače. Pomembno je namreč, da se bogata kraška dediščina ohranja ne samo v opisih, ampak tudi v podobi. Primož Sturman 1 2 Četrtek, 17. maja 2007 TRST / opčine - Razstava v Bambičevi galeriji Odsev hlebinske šole naivcev v delih Mihaele Velikonja, Minulo soboto so v Bambičevi galeriji na Opčinah odprli novo slikarsko razstavo. Občinstvu se tokrat predstavlja slikarka Mihaela Velikonja, ki živi in ustvarja v Saležu. Umetnico je predstavila likovna kritičarka Jasna Merku, otvoritev pa sta z izvajanjem na-rodnozabavne glasbe na harmoniko in trobento popestrila Egon Taučer in Thomas Velikonja. Mihaela Velikonja je po rodu iz Lok na Goriškem, kjer je odraščala v domačem kmečkem okolju. Na Tržaškem Krasu živi in ustvarja že celih štirideset let. Izpopolnjevala se je pri umetnikih, kot sta bila Avgust Černigoj in Nino Perizi. Začetki njenega opusa segajo v naivno slikarstvo, ki se ga je priučila v znanem kraju Hlebine na Hrvaškem. Zahtevno tehniko slikanja na steklo je umetnica v zadnjem času opustila in prešla na slikanje na papirnato podlago večjega formata. K ustvarjanju jo ženeta predvsem želja po pripovedovanju in veselje do prikazovanja nekoliko idilizirane kmečke stvarnosti. Njeno ustvarjanje je pomembno, saj na papirju ohranja pristno slovensko kmečko tradicijo. Glavno mesto ima na slikah Mihaele Velikonja človek v svojem kmečkem okolju. Razstava Utrinki Mihaele Velikonja bo v Bambičevi galeriji na Opčinah na ogled vse do 31. maja, in sicer z običajnim urnikom, vsak dan dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne pa od 17. do 19., ob nedeljah pa samo dopoldne. (ps) opčine - Prosvetni dom Slavni tramvaj v več preoblekah Natečaj o openskem tramvaju je vzbudil veliko zanimanje med ustvarjalci kroma Umetnica goriškega porekla uprizarja predvsem motiviko iz kmečkega življenja kroma -/ Danes praznuje naš dragi Erik Pertot 20 let. Nono Zorko ter noni Mara in Cvetka mu želijo vse najboljše in da bi se mu izpolnile vse želje. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je postavljena razstava izdelkov letošnje (prve) izvedbe natečaja »Openski tramvaj - Il Tram di Opici-na«, ki sta ga priredila združenji Do-polavoro ferroviario in Skupina prijateljev openskega tramvaja (Gruppo ami ci del Tram). Ude le žen ci so bi li razdeljeni v tri starostne kategorije: do 15 let, od 16 do 35 in od 36 dalje. Te-mat skih sklo pov pa je bi lo kar se dem: fotografija, video, figurativna umetnost, poezija, proza, humor in modelar stvo. Openska postavitev razstave je že dru ga po vrs ti, saj so bi li iz del ki na ogled že pred dvema tednoma, in sicer v prostorih železničarskega muzeja na postaji Svetega Andreja (Campo Marzio) v Trstu. Ob priliki tržaške otvoritve so podelili nagrade zmagovalcem natečaja, ki prebivajo v mes tu. Na sobotni openski otvoritvi pa so nagrade prejeli nagrajenci doma s Krasa. Krajšo slovesnost so s pesmijo popestrili učenci Osnovne šole Franceta Bevka z Opčin. Razstava bo na ogled še do so bo te, in si cer od 16. do 18. ure. (ps) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. maja 2007 JOŠT, VNEBOHOD Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.59 - luna vzide ob 5.23 in zatone ob 22.03. Jutri, PETEK, 18. maja 2007 ERIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,3 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, veter 30 km na uro vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040-54393), Milje -Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. Le kar ne od pr te tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040-364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo. Mt Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »L'ulti- mo inquisitore«. AMBASCIATORI - 17.30, 20.00, 22.15 »Spider-man3«. ARISTON - Dvorana zasedena. CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, »Spider-man3«; 16.10 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Epic movie«; 19.20, 21.30, »The number 23«; 16.30, 19.15, 21.30 »L'uomo dell'anno«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Le colline hanno gli oc-chi 2«; 16.10 »L'ombra del potere«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratello figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA -16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. FELLINI - Dvorana zasedena. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.10 »Fav-nov labirint«; 21.20 »Grozljiva žetev«; 19.00, 21.50 »Življenje v rožnatem«; 18.30 »Spider-Man 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notturno bus«; Dvorana 3: 16.30, 20.30, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«, 18.15 »Sette chilometri da Gerusalemme«; Dvorana 4: 16.30, 20.40 »Epic movie«; 18.00, 22.00 »L'ombra del potere«; 22.15 »Number 23«. SUPER - 17.00, 20.30, 22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un delitto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dell'an-no«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 » La Vie en Rose«; Dvorana 5: 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; 17.30, 19.50 »Le vite degli altri«. SI Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it. M Izleti SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Boljuncu«, v petek, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČI N E organizira enodnevni izlet v Ljubljano v nedeljo, 20. maja. Kdor se želi udeležiti izleta z avtobusom in za nadaljnjeinformacije, je na razpolago tel. št. 040-2749995 (Ivica - v večernih urah). SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 0402176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej! KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Bude-jovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Raden-ce in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnja-na in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040639949 (Mira). Vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikova-nje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. H Čestitke KATARINA lepa so otročja leta, ki uživaš jih sedaj. A ko minejo ta leta, si želela jih boš nazaj. Za tvoj 10. rojstni dan ti želim zdravja, sreče in veselja ter da ostaneš pridna v šoli in doma, uspešna pri ko-talkanju ter zmaguj kar tako naprej. To so želje none Anice ter tvoje se-strične Johane, ki ti pošilja 10 košov poljubčkov. 0 Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: har-monikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do danes, 17. maja 2007. Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure. OTROCI, STARŠI, VZGOJITELJICE IN RAVNATELJICA DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina, vas vljudno vabimo na Slovesnost ob poimenovanju, ki bo v dolinski občinski telovadnici v petek, 18. maja 2007 ob 14. uri. SKD TABOR vabi v petek, 18. maja 2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža in Laos, deželi prijaznih ljudi«. V sliki in besedi bodo deželi predstavili Borut Bo-gatec, Matej Lupinc in Anže Legat. MOŠ KA VO KAL NA SKU PI NA LI PA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Sa-lež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrinke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tamburaška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040-418605. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI- NAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. Ü3 Obvestila DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PRO-TIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA »PRO-MEMORIA«, sklicuje redni občni zbor danes, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. FOTOVIDEO TRST 80 priredi v petek, 18. maja 2007, v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20, ob 20.30, predavanje »Glasba v filmu«. Predavatelj bo Mitja Reichenberg, profesor na Ljubljanski Univerzi, komponentist, teoretik filmske glasbe in publicist. Vabljeni fotografi, snemalci in ostali. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Re-pnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč. AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpa-tizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. KD RAUTE-KOLONKOVEC ul. M. Sernio 27, priredi 26. praznik vina. Vsak udeleženec prinese vzorec vina pridelanega doma. V četrtek, 17. maja je sprejemanje vzorcev; v petek, 18. maja ocenjevanje; v soboto, 19. maja od 17.30 dalje je točka: »Spoznaš svoje vino?«, sledi nagrajevanje. LINUX USER GROUP iz Trsta prireja 19. maja 2. Install party od 10.30 do 19.00 v domu kultur (Casa delle culture) v ul. Or-landini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo namestili linux distribucijo, ki Vam je najbolj primerna. Med prireditvijo bodo potekala razna predavanja. Več informacij na spletni strani http: //trieste.li-nux.it SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOLA-VORO FERROVIARIO IN GRUPPOAMI-CI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. ORATORIJVMARIJANIŠČU 2007Tudile-tos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli ora-toriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). SKD PRI MO REC IN JUS SRE NJA IZ TREBČ prirejata v nedeljo, 20. maja 2007, spust v jamo Labadnico pri Treb-čah. Zbirališče ob 9. uri na vaškem trgu. V jamo nas bodo pospremili člani jamarskega odseka športnega društva Grmada iz Mavhinj. Obvezna predhodna najava in vpis do vključno petka, 17. maja 2007 na tel. št. 338-4482535. AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Primorje (Pro-sek, št. 2). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 21. maja 2007, na srečanje s pisateljem ZORKOM SIMČIČEM ob njegovi 85-letnici. Prof. France Pibernik in prof. Marija Cenda bosta predstavila pet avtorjevih knjig, ki so izšle ob njegovem jubileju, sam pa bo govoril na temo MOJI TRIJE TRSTI. Srečanje bo v Peterlino-vi dvorani, v Donizettijevi ulici 3, ob 20.30. Vljudno vabljeni! MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicujevpetek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzikanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja: 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru; 17. uri - odprtje kioskov; 20. uri - povorka repen-tabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvo-ri repentabrska mladina; 20.30 - ples z ansamblom »Mi«. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽE NA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča Zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi. V nedeljo, 27. maja od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori.Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 3407719694 (Sara). KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite! OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. TRST D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA razpisuje fotografski natečaj na temo »Krnsko polje«. Rok za oddajo fotografij je 8. junij. Podrobnosti so objavljene na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČIN- SKI organizira poletne tabore: »Jezikaj-te« - intenzivna angleščina v Zambrati-ji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.it GLE DA LIŠ KI TE DEN ZA NAJ MLAJ ŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6 in 10 letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17 ure. Informacije tel. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glasbe-niški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. H Mali oglasi V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bomovsre-do, 23. maja, predvajali finale nogometne tekme lige prvakov (Milan - Liverpool). Vabljeni vsi ljubitelji nogometa...in ne! Tel. 040-226889. DARUJEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040-214779. GLASBENA MATICA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče gospo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040-948080. IŠČEMO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274. LONJER - obnovljeno enonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in dogradit-venim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št 335-285063. MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355. PEKARNA - SLAŠČIČARNA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Proseku. Tel. št. 339-8992472 ali 340-6002650. PRI PIŠČANCIH dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM JADRNICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 3355319333. PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Ma-lagutti, letnik 2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496. PRO DAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903. PRODAM fiat bravo 8016v cx. Tel. št. 333-6741266. PRO DAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903. V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. HI Osmice OS MI CA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! Četrtek, 17. maja 2007 OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Sav-ron. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Co-lja, Samatorca 50. Tel. 040-229224. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl os-mico. Toplo vabljeni! V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki V spomin na Ladija Miliča darujeta Bruno in Sergio z družinama 40,00 evrov za MoPZ Devin Rdeča zvezda Namesto cvetja na grob Ladija Miliča, daruje družina Žigon iz Zgonika 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ladija Miliča, darujejo bratje in sestre 50,00 evrov za Dom Brišči-ki, 50,00 evrov za MoPZ RZ, 50,00 ev-rov za AŠK Kras in 50,00 evrov za MePZ RZ. Namesto cvetja na grob Ladija Miliča, darujejo Paola, Marija, Milka in Nadja 50,00 evrov za Balinarski odsek AŠK Kras. V spomin na Ladija Miliča, daruje družina Obad - Salež Bajta, 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Gigija De Lorenzi, darujejo sestri Marcella in Silvana z družinama 50,00 evrov za Ribiški muzej. Namesto cvetja na grob bratranca Gigija De Lorenzi, darujejo Marcelo, Jole, Luci, Livio in Paolo 40,00 evrov za Ribiški muzej v Križu in 40,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Gigija De Lorenzi, darujeta Milica in Rinaldo 25,00 evrov za KD Vesna. V počastitev spomina na drago Vlasto Jan-kovič, prispeva Mira Sartori 10,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Vlaste Jankovič, darujeta Rita in Mito Pertot 30,00 evrov za KRUT. V spomin na Vlasto Jankovič, daruje Nada Žetko 15,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Borisa Husuja, darujejo Nada, Igor in Gorazd 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 50,00 evrov za FC Primorje. Prosek - skupnost cerkve Sv. Martina je meseca maja 2007, zbrala 380,00 evrov za Caritas - Casa Madre. V spomin na Marijo Ferfoglia Vettorato, darujejo Eda, Nina in Vanka 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti drage mame Juštine, daruje Anica Daneu 30,00 evrov za MoPZ Tabor, 30,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah, 30,00 evrov za Zinkov dom, 30,00 evrov za Cerkveni pevski zbor in 30,00 evrov za Veselo pomlad. ZAHVALA Ganjena ob tolikih izrazih občutenega sožalja se srčno zahvaljujem vsem, ki so mojo drago mamo Vlasto počastili s svojo prisotnostjo in jo po-spre mi li na nje ni zad nji poti. Zahvaljujem se prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene. Srčna hvala Veri za poslovilne besede, Bogdanu in pevcem "Srake" za ubrano petje in vsem, ki so jo cenili in imeli radi. Nora s svojimi najdražjimi Barkovlje, 17. maja 2007 17.05.1997 17.05.2007 Boris Husu Spominja se te družina Prosek, Trst, Tržič, 17. maja 2007 1 4 Četrtek, 17. maja 2007 KULTURA / pogovor - Corrado Rojac, vsestransko nadarjen glasbenik Harmonika, elektronika ... in še marsikaj drugega Harmoniki utira pot v koncertne dvorane, v svojo glasbo pa Rojac uvaja tudi elektroniko Corrado Rojac je vsestransko nadarjen glasbenik, ki se lahko ponaša s svojevrstnim rekordom: diplomiral je iz klavirja, violončela in harmonike, novembra 2005 pa je na milanskem konservatoriju svoji beri dodal diplomo iz kompozicije, ki ga polnopravno uvršča med skladatelje. Ravno harmonika in skladateljevanje sta področji, s katerima se Rojac najraje ukvarja: harmoniko poučuje na državnem konservatoriju v Mantovi, ob tem pa pogosto nastopa kot izvajalec in skladatelj. Zadnji nastop v naših krajih je imel lani v Tržiču, v okviru sezone Občinskega gledališča, medtem pa je v širšem italijanskem prostoru zabeležil vrsto pomembnih uspehov. Harmonika se torej postopoma tudi v Italiji uveljavlja kot koncertno glasbilo? Ja, menim, da sem tudi sam marsikaj pripomogel k njeni koncertni dimenziji; omenil bi tri zelo pomembne koncerte, ki sem jih imel v tem obdobju: 27. oktobra 2006 sem igral v Mantovi, v slavnem gledališču Bibiena, 29.novembra na univerzi Statale v Milanu, 22. januarja letos pa v gledališču Verdi v Pisi, med sezono tamkajšnje Normalke. 27. oktobra sem nastopil v okviru sezone Mantova Musica contemporanea v gledališču, ki je slavno tudi zato, ker ga je leta 1767 krstil takrat enajstletni Mozart, med sezono pa nastopa veliko uglednih glasbenikov. Predstavil sem program, ki je začel pri Bachovih, od Johanna Sebastiana do njegovega sina Carla Philippa Emmanuela, zraven pa sem predstavil skladbo Franca Donatonija Feria IV in krstni izvedbi skladb dveh njegovih učencev: Triptih Alessandra Sol-biatija in Acrylic mixtures two Luigija Manfrina. Program je bil izrecno zasnovan tako, da smo lahko sledili odnosu med mentorjem in učenci - Bacha in njegovega sina ter Donatonija in njegovih učencev. Obe novi skladbi zapisani za harmoniko solo, izdala ju je vodilna milanska založba Suvini Zerboni. Solbiati je v svojem Triptihu nekako nadaljeval skladateljsko pot svojega mentorja, ki se rad veže na tradicijo: Donatoni je po začetnem pristopu k avantgardnim strujam začel iskati manj zagonetni leksikon, ki bi občinstvo nagovarjal bolj neposredno, s figurami, ki jih veže pripovedna nit. V Solbiatiju izstopajo dokaj otipljivo tudi retorični postopki, ki se sklicujejo na baročne mojstre. Manfrin pa na Donatonijevo dediščino reagira čisto drugače: križa jo z utrinki francoskega spektralizma, to je struja, ki skuša prodreti v samo strukturo zvočnega spektra; postopek je podoben proučevanju narave skozi mikroskop. Med Manfrinovo skladbo se spekter zelo hitro spreminja, to terja od izvajalca veliko koncentracije; Manfrin skuša v svoji glasbi izpovedati tudi filozofske vizije, ki izvirajo iz Bergsonovih teorij o strukturi časa. Ta koncert mi je pomenil veliko: menim, da se je koncertna literatura za harmoniko obogatila z dvema tehtnima deloma, že samo igranje v gledališču Bi-biena pa je enkratno doživetje, še nikoli nisem užival tako izredne akustike. Kadar študiraš nove skladbe, se skušaš o interpretaciji posvetovati z avtorji? Alessandro Solbiati je bil moj profesor kompozicije, ostala sva v dokaj tesnem stiku, kljub temu pa mi je prepustil totalno svobodo; Manfrin pa je želel skladbo predhodno slišati, zgodilo se je en teden pred praizvedbo: dal mi je nekaj dragocenih napotkov, v glavnem pa je bil z mojo interpretacijo zelo zadovoljen, oba skladatelja sta bila na koncertu prisotna in sta mi toplo čestitala. 29. novembra sem igral v Milanu v okviru sezone La musica e il bene (Glasba in dobrota), ki je nastala s humanitarnim smotrom, kajti dobiček je namenjen izboljšanju zdravstvenih struktur. Sezona se je vršila na vseh milanskih univerzah, sam sem nastopil na Državni, to- krat pa je bila ob harmoniki prisotna tudi elektronika. Poleg skladbe Sofije Gu-bajduline De profundis sem igral svojo Kafkiano III za harmoniko in računalnik, zraven pa skladbo Giuseppa Giuliana Rhapsody 21. Spet dve praizvedbi, tokrat sem nastopil v dvojni vlogi harmonikarja in skladatelja. Kafkiana III nadaljuje niz, ki se je pričel leta 1992 na čedajskem Mit-telfestu na pobudo umetniškega vodje Carla De Incontrere. V Kafkianah uporabljam poliritmijo, postopek, za katerega me je navdušil Gyorgy Ligeti, prisotna pa je tudi eksponencialna teorija Kar-lheinza Stockhausna. Kdaj si se prvič srečal z računalniško glasbo? Tudi temu je botroval Mittelfest: leta 1997 sem prvič stopil v milanski studio Agon in se navdušil za številne možnosti, ki jih elektronika nudi pri obdelavi zvoka. Dialektika, ki se ustvari med glasbilom in računalnikom, lahko sloni na posnemanju ali nasprotovanju, odpre se čisto neznan prostor, v katerem človek tava po svojih racionalnih, pa tudi intuitivnih zmožnostih. Vse to je prisotno v Kaf-kiani, zraven pa še Heraklitov princip o večnem spreminjanju-panta rei-, vse se presnavlja, kot v naravi: rezultat je tako-rekoč neurejen red: preseneča nas geometrična zgradba storžev, kjer lahko zasledimo matematične funkcije.. .tega se je sicer zavedal že Bela Bartok. Giulianova skladba raste iz emotiv-nih odtenkov zvoka: pri moji Kafkiani je elektronika le sredstvo, pri njem pa glavni akter; harmonika je le vir impulzov, ki jih računalnik razvija. Kakšna je vloga človeka, ki sedi pri računalniku? Je soustvarjalec, skladatelj, partner? Doslej mi je bila elektronika med izvedbo partner,čeprav sta glasba in računalništvo dva zelo različna svetova; v treh desetletjih se je odnos stalno spreminjal, od začetnega vala navdušenja do skepse: koncert ima tudi gledališko komponento, ni samo akustično doživetje, zato bi si težko predstavljali občinstvo, ki dve uri bulji v računalnik. Elektronska glasba uspeva bolje v njej izrecno namenjenih prostorih, kot je Acusmonium na pariškem inštitutu IRCAM, kjer dobi vsak zvok tudi točno določeno prostorsko dimenzijo. Nastop na milanski univerzi je dragocen dosežek: kakšen je bil odziv občinstva, si ob tem zabeležil zanimive reakcije? Nedvomno: trideset let vztrajnega prizadevanja, da bi harmoniko iztrgal iz omejene narodnozabavne dimenzije, se mi zdaj končno obrestujejo. Na univerzi so me mnogi študentje zasuli z vprašanji, bilo je tudi nekaj plodnih soočanj z inženirji informatike. Bo postala elektronika stalnica tvojega snovanja? Elektronika je veda, ki terja stalno prisotnost in pozornost, če želiš dohajati njen vratolomni razvoj; skušam stopati v korak s časom, toda na mojo sklada-teljsko pot vplivajo tudi druge sugestije, kot je bilo razvidno iz koncerta, ki sem ga imel januarja letos v gledališču Verdi v Pisi. Tam sem predstavil nekaj svojih predelav ljudske glasbe, delno sem s tem programom že nastopil lani v glasbeni sezoni tržiškega Občinskega gledališča s pevko Karino Oganjan in kitaristom Frede-ricom Zigantejem; gre za priredbe armenskih in tatarskih ljudskih pesmi, ki dobivajo novo podobo v luči dosežkov sodobne glasbe. Križanje različnih stilov je pravzaprav najbolj markantna značilnost sodobnosti, ali če hočemo, postmo-dernističnega pogleda na umetnost. So ti bile pri tem Folk Songs Luciana Beria pomemben vzor ali vir navdiha? Nedvomno je Berio mojster, ki nam je nakazal mnogo poti; na viže sem sicer reagiral s svojo občutljivostjo in lastnim estetskim pogledom, ki izraža mojo umestitev v srednjeevropski prostor, Corrado Rojac je vsestransko nadarjen glasbenik medtem ko so na Beria znatno vplivala dolga leta, ki jih je preživel v ZDA. Ob tem pa se še vedno nadaljuje niz tvojih Kafkian.. Ja, v Pisi sem predstavil svojo Kaf-kiano IV, ki združuje mnogo značilnosti prejšnjih, zraven pa vnaša tudi nove prvine, med drugim tudi principe druge Dunajske šole. Tudi ta koncert je bil za harmoniko pomembna potrditev. Poleg koncertnih uspehov si zabeležil tudi porast medijske pozornosti? Ja, na tretjem radijskem programu RTVS so mi posvetili celovečerno oddajo: intervju v živo ter predvajanje mojih skladb sta bila zame zelo veliko priznanje; upam, da bom lahko vzpostavil tesnejše stike s svojo matično domovino. V Trst se zdaj vračam bolj pogosto, zato lahko bolj pozorno spremljam glasbeno dogajanje v Sloveniji, končno pa sem uspel tudi "plasirati" svoj CD v Tržaško knjigarno: naslov je Trivium, s to ploščo sem želel osvetliti različne smernice, ki se odpirajo harmoniki: baročno glasbo, nekaj ma-nieristične literature iz 20.stoletja- od ruskega mojstra Vladislava Zolotarjeva, ki se delno sklicuje na Rahmaninova, do motorične dimenzije Anatolija Kusjakova, ki se zgleduje po Šoštakoviču in Prokofje-vu... nazadnje pa sta prisotna predstavnika najnovejše glasbe Franco Donatoni in Mauricio Kagel. Katja Kralj dan muzejev Letos posvečen ■ v v« • dedisam LJUBLJANA - Mednarodni muzejski svet (ICOM) je za letošnji mednarodni dan muzejev, 18. maj, izbral temo Muzeji in univerzalna dediščina. Muzeji po Sloveniji se v tednu do 18. maja praznovanju mednarodnega muzejskega praznika pridružujejo s pestrim programom prireditev, ubranih na letošnjo temo, kar kaže na njihovo ozaveščenost, da smo vsi odgovorni za univerzalno dediščino, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala predsednica slovenskega odbora ICOM Nina Zdravič-Polič. Osrednji dogodek ob muzejskem prazniku pa je podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj, kijih podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Kot je povedal predsednik društva Andrej Smrekar, se je dojemanje poslanstva muzejev v zadnjih letih močno spremenilo. Izpostavil je odgovornost muzejev do skupnosti in dodal, da so muzeji najbolj poklicani, da ob pritiskih globalizaci-je argumentirajo in ji postavljajo nasproti univerzalizacijo. Opomnil je tudi na odgovornost muzejev do zbirk, ki jih hranijo. Univerzalna dediščina pomeni tako naravno kot kulturno dediščino, tako materialne predmete, kot nesnovno dediščino, muzeji pa so v skladu s kodeksom muzejske etike ICOM odgovorni za varovanje in promocijo te dediščine, je povedala Zdravič-Poličeva. Izjemno pomembna se ji zdi komunikacija muzejev z občinstvom, zato je poudarila, da muzeji niso statični, ampak so vedno odraz dogajanja okrog njih, hkrati pa tudi sami vplivajo na svojo okolico. Muzeje Zdravič-Po-ličeva vidi kot "trdnjave znanja", saj kontekstualizirajo predmete v času in prostoru ter tako prenašajo znanje na obiskovalce. Mednarodni dan muzejev bo več kot 40 slovenskih muzejev in galerij obeležilo z dnevom odprtih vrat, obiskovalce pa bodo v svoje prostore privabljali z javnimi vodstvi, delavnicami in drugimi prireditvami ter ponekod s popusti v muzejskih trgovinah. Zaprta pa bo tudi na muzejski praznik ostala Moderna galerija, ki je tik pred prenovo. Moderno galerijo bodo obnovili po načrtih arhitektov Matije Bevka in Vase J. Peroviča, pri čemer bo šlo le za prenovo obstoječe stavbe, dozidavali ne bodo. Zaposleni bodo do zaključka prenove gostovali v prostorih nekdanje tovarne Tobačna. Zbirka Moderne galerije javnosti v tem času ne bo dostopna, kljub temu si bodo prizadevali z nekaterimi projekti ostati prisotni v javnosti. (STA) / AVTOMOBILIZEM Četrtek, 17. maja 2007 15 Ef tf daihatsu - S 1500-kubičnim motorjem in samodejnim menjalnikom Terios majhen, a klen terenec za vse cestne razmere Avto sicer nima reduktorja, pomaga pa mu zapora sredinskega diferenciala Japonski Daihatsu se je že pred časom opredelil za majhne avtomobile, pa naj so to majhne limuzine ali terenci ali pa morda celo spiderji. V to njihovo filozofijo sodi seveda tudi njihovo terensko vozilo terios, o katerem smo že pisali pred približno letom dni. Nova generacija malega japonskega terenca je vsega spoštovanja vredna, saj je terios doma tako na asfaltiranih cestah kot na makadamu ali pa tam, kjer ni niti asfalta niti makadama. Zunanjost se je spremenila in daje že na prvi pogled vtis solidnosti. Avto je dokaj dvignjen od tal, kar je v vožnji po brezpotju večkrat dobrodošlo. Notranjost je nekoliko špartansko oblikovana, v teriosu ne boste našli luk-suza, a kljub vsemu potniki potujejo še kar udobno. Armaturna plošča s tremi okro gli mi uri ca mi sle di se da nje mu trendu: vse, kar voznik potrebuje, je na svojem mestu in lepo čitljivo. Lepo oblikovana je tudi sredinska konzola, kjer izstopajo kovinski vložki. Sedeži so dokaj uspešno oblikovani, iz česar je videti, da so Japonci upoštevali najnovejše ergonomske zahteve. Sicer pa se niso pretirano potrudili pri oblikovanju nekaterih podrobnosti. Odlagališč za razne drobnjarije sicer ne manjka, pogrešali pa smo stikala za radio na volanu, kar je voz ni ku v ve li ko po moč, saj ni treba, da odmakne roke z volana. Vrnimo se k sedežem, ki zagotavljajo dokaj udobno vožnjo v vseh razmerah. Plastične prevleke so dokaj prijetne ne samo na videz, ampak tudi na dotik. Vožnja pa ne predstavlja nobenih problemov. Samodejni menjalnik je še zlasti dobrodošel v mestnem prometu, saj ni treba stalno pritiskati na stopalko za sklopko. Terios se lahko tudi pohvali z ze lo dob rim raj dnim kro gom, saj obr -ne res na vsakem dvorišču. A tudi na blatnih gozdnih poteh je terios doma, še več, v teh razmerah je vožnja še bolj zabavna. Prostornina prtljažnika se je v primerjavi s prejšnjim modelom povečala in sedaj j e tam 380 litrov praznine, še več pa če zložimo zadnje sedeže. Sicer pa je tudi terios zrasel in ima sedaj 4,05 m in je visok celih 1,74 m. Dokaj-šnja višina daje vtis, da je terios ozek, kar pa ni res saj meri v širino 1,7 m. Vozili smo različico s 1500-kubič-nim bencinarjem s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom, ki pa ni zad- Daihatsujev terios je videti nekoliko visok in nesorazmerno ozek, kar pa ne vpliva na njegove vozne lastnosti nji krik tehnike. Motor je sicer dokaj briljanten, rad se vrti in zmore 105 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in največji navor 140 Nm pri 4400 vrtljajih, kar je za tak avto čisto dovolj, če prav niste obsedeni z dirkaškimi ambicijami. Motor je iz lahke litine in ima 4 ventile v vsakem valju ter dvojno odmično gred v glavi. Sistem neposrednega vbrizgavanja goriva je isti kot pri nekaterih Toy-otinih motorjih, saj obe hiši tesno sodelujeta, še več, Toyota je lastnica 51 odstotkov Daihatsuja. Štirikolesni pogon z zaporo sredinskega diferenciala nas je rešil nekaj krat iz zagate, kot tudi dokajšnja višina od tal. Voznik ima vedno popoln nadzor nad vozilom. Na avtocesti mali terios doseže najvišji hitrost 150 km na uro. Poraba j e nekj e v normi, saj malenkostno presega 8 litrov bencina za 100 km. Če lahko povlečemo zaključke iz naše testne vožnje, lahko rečemo, daje terios sicer res majhen avto, a je kljub vsemu kleno terensko vozilo. 1500-kubični terios velja tako z ročnim petstopenjskim kot s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom 22 tisoč evrov. volkswagen Nov TSI motor in DSG Volkswagen nadaljuje s svojo pogonsko ofenzivo: v okviru Mednarodnega dunajskega simpozija o motorjih je konec prejšnjega meseca največji evropski proizvajalec avtomobilov predstavil nov bencinski motor TSI (90 kW /122 KM) in prvi 7-stopenjski avtomatski menjalnik DSG za kompaktni in srednji avtomobilski razred. Oba agregata bosta na trg prišla v drugem polletju letošnjega leta. TSI je sinonim za maksimalno moč in minimalno porabo, ki sta rezultat kombinacije neposrednega vbrizgavanja goriva in polnjenja ter zmanjšane gibne prostornine. Že večkrat nagrajena sta bila znana motorja TSI s 103 kW in 125 kW, ki se med drugim uporabljata v golfu in touranu. Z novim motorjem TSI z močjo 90 kW je zdaj v letu 2007 na vrsti tretja zmogljivostna kategorija v družini motorjev TSI. V primerjavi z dosedanjim motorjem 1.6 FSI seje navor 1,4-litrskega turbomotor-ja izboljšal za skoraj 30 % in zdaj dosega 200 Nm (pri 1.500 obratih). V spodnjem območju števila vrtljajev je za TSI značilno celo povečanje navora za do 66 %. Kljub izboljšani karakteristiki moči in navora se je poraba goriva zmanjšaja za okrog 6 %. Novi TSI tehnično temelji na svojih bratih s 103 kW in 125 kW, ki sta opremljena tudi s kompresorjem. Za razliko od teh motorjev z dvojnim polnjenjem pa "mali" TSI z 90 kW za polnjenje izkorišča izključno turbopolnilnik; dodatni kompresor ni potreben. Druga svetovna novost je 7-stopenjski DSG. Za razliko od 6-stopenjskega DSG sklopke pri novem avtomatskem menjalniku ne tečejo v oljni kadi. Prednost je še boljši izkoristek. Volkswagen že s svojim 6-stopenj-skim avtomatskim menjalnikom DSG dosega senzacionalno nizko porabo. Zaradi takšne učinkovitosti in športne karakteristike prestavljanja je DSG v kompaktnem in srednjem razredu sprožil pravo DSG-vročico. Na primer pri touranu: pri tem modelu danes znaša delež vozil z menjalnikom DSG že 25 %. Novi 7-stopenjski DSG predstavlja privlačno razširitev Volkswagnove ponudbe. Predviden je za širok spekter vozil, od pola do passata. Največji navor, ki ga lahko prenaša ta menjalnik, znaša do 250 Nm. Kombinacija obeh novih agregatov zagotavlja odlične vrednosti porabe, obenem pa tudi izjemno udobje in užitek v vožnji: v golfu znaša poraba samo 5,91/100 km. Obe novi pogonski tehnologiji - 7-stopenjski DSG jn TSI z 90 kW - sta še en dokaz več, kako si Volkswagen prizadeva, da bi najino-vativnejše tehnologije naredil dostopne vsem voznikom. audi - Morda gre za predhodnika bodočega Q5 Predstavili konceptni model cross coupe quattro Audi je predstavil koncept cross coupe quattro. Gre za crossover model, ki najverjetneje napoveduje novega Q5. Prepoznavne karoserijske poteze delujejo dinamično, hkrati pa so dopolnjene s terenskimi dodatki in višjo oddaljenostjo od tal. Pozornost vzbuja tridimenzionalni efekt LED luči. 4,38 metra dolga študija po dimenzijah le malenkostno prekaša A3 sportbacka. Preko potniškega prostora se razteza platnena streha, ki koncept spremeni v terenskega kabrioleta. V urejeno oblikovani notranjosti se zdi zanimiv monitor, ki prikazuje različno sliko za voznika in sovoznika - odvisno od kota pogleda. Dovolj zabave in varčnosti pa omogoča 2-litrski Bluetec TDI, ki premore 204 KM in 400 Nm navora. Za dobro zaviranje poskrbijo keramični koluti za 20-palčnimi platišči. honda - Predstavitev prejšnji teden Civic hybrid je zdaj resničnost Prejšnji teden so v Hondinih salonih njata 1,3 litrski bencinski motor in električ-predstavili novi civic hybrid, ki ga poga- ni agregat. Cena: nekaj nad 24 tisoč evrov. NEW YPSILON. FOR ERY PSILON EOPLE- BREZ PREDUJMA! OBROKI ŽE PO 142 €2 GORICA Ul. Iti. Arm-slo ] 19. fcL 0481.400013 .^vv Ul. IV. non-ni bru 31 r Tiri. 0481.481725 TRZIC 1 6 Četrtek, 17. maja 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na prefekturi italijansko-slovenska komisija za vodno gospodarstvo Povečali bodo pretok vode skozi solkanski jez Komisija preverja škodo za elektrarno - Iz zajetja Mrzlek bodo črpali več vode Solkanski jez bumbaca Hočejo vodovod Zaradi izpada evropskih sredstev za vodooskrbo Trnovsko-Banjške planote, preko katerega bodo napeljali vodovod tudi v krajevno skupnost Ravnica, so prebivalci tega kraja zahtevali krizni sestanek z novogoriškim županom Mirkom Bralcem. Potekal je včeraj, udeležilo pa se ga je okrog 20 vaščanov, ki so od župana želeli termine in zagotovila, da se bo gradnja vodovoda kmalu začela. Brulc je pojasnil, da ne gre za odpoved finančne pomoči EU, temveč le za časovni odmik, saj je EU sredstva nakazala državi, ki bo denar nadalje razdelila. Župan je pismo, pod katerega se je podpisal predsednik krajevne skupnosti Oton Filipič, označil za žaljivo, saj mu v njem po krivem očitajo gradnjo »zlatih pločnikov«, zapravljanje denarja za »umetniško intelektualne fontane« in norčevanje iz podeželskega prebivalstva. Brulc ter predstavnik družbe Vodovodi in kanalizacija sta prebivalcem Ravnice, ki na vodovod čakajo že desetletja, obrazložila natančen potek dogodkov v zvezi s projektom vodooskrbe Trnovsko-Banjške planote in povedala, da je skoraj gotovo, da bo projekt sprejet že letos jeseni in da se bo začel izvajati drugo leto. (sj) Najnižji pretok vode, ki ga spuščajo skozi solkanski jez, nameravajo povišati. Odločitev so sprejeli ob zaključku dvodnevnega zasedanja italijansko-slovenske komisije za vodno gospodarstvo, ki se je v ponedeljek in torek sestala na goriški prefekturi. Po obstoječih normah mora upravitelj jezu skozi zapornice solkanske hidroelektrarne spuščati najmanj 12,5 kubičnih metrov vode na sekundo, ki naj v poletnih mesecih ne bi zadoščali za namakanje kmečkih površin v Italiji. Zaradi tega je italijanska stran predlagala, naj se zviša pretok vode skozi zapornice. Na zasedanju so se dogovorili, da bi količino vode zvišali na 17 kubičnih metrov na sekundo, sicer pa so člani slovenske delegacije zagotovili, da bodo ustanovili tehnično komisijo, ki bo v roku petnajstih dni preverila učinke povišanja pretoka skozi solkanski jez. Pri analizi podatkov bodo tehniki namenili posebno pozornost delovanju hidroelektrarne in pri tem ugotovili učinek večjega pretoka vode skozi zapornice na proizvodnjo električne energije. Tehniki, ki jih bo vodil Igor Podobnik z novogoriške podružnice Agencije RS za okolje, bodo poročilo z izračunom morebitne škode za upravitelja solkanske elektrarne oddali slovenski vladi, le-ta pa bo svoje odločitve posredovala italijanskim članom komisije za vodno gospodarstvo. Ker je italijanska vlada razglasila izredne razmere zaradi sušnega obdobja in ker naj bi dogovor veljal zaenkrat le za letošnje poletje, za povišanje pretoka skozi solkanski jez ne bo potrebna re- Ettore Rosato kroma vizija Osimskega sporazuma ter dogovorov med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1982-83. »Opravili smo pomemben korak naprej v zvezi z upravljanjem reke Soče, pri tem pa je bila odločilna pripravljenost slovenske vlade k sodelovanju in reševanju težav,« je menil podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato in povedal, da naj bi do dogovora o zvišanju pretoka prišlo na začetku junija. Po njegovih besedah bodo zadevo pravočasno uredili, tako da se kmetom na italijanski strani meje ni treba bati suše. Mešana komisija je na zasedanju razpravljala tudi o vodnem zajetju Mrzlek, v Sloveniji, iz katerega od leta 1947 črpajo pitno vodo za potrebe Gorice. »Goriška občina prejema od države letni prispevek v višini 512.000 evrov, s katerim plačuje vodo Sloveniji,« je povedal občinski odbornik Silvan Primosig, ki se je udeležil dvodnevnega zasedanja komisije, in pojasnil, da so člani italijanske delegacije predlagali znižanje cene za odkup vode. »Ker bi se morali za spremembo cene odkupa dogovoriti obe državi, to pa bi zahtevalo kar nekaj časa, sem na zasedanju predlagal, da bi se podjetji IRI-SACQUA in Goriški vodovodi dogovorili za povečanje količine vode, vsota, ki jo Italija plačuje Sloveniji, pa bi ostala enaka,« je pojasnil Primosig. Po njegovih besedah sta obe strani pristali v predlagani dogovor, zaradi tega pa bo prihodnji teden sklical srečanje za dokončno odločitev. Primosig je povedal, da naj bi zato v kratkem začeli črpati večjo količino vode iz Slovenije, sicer pa je pojasnil, da je bila od novega leta zaradi del na slovenskem in italijanskem vodovodnem omrežju dobava iz Mrzleka začasno prekinjena. Na zasedanju so tudi sklenili, da imata goriška in novogoriška občina do 31. junija čas, da se dokončno in uradno izrečeta o načrtu za skupno čistilno napravo, ob tem pa so govorili tudi o varnosti jezov na Soči. Slovenska stran je italijanske sogovornike pozvala, naj ji posredujejo načrte o jezovih v Ajbi in Doblarju, ki so jih Italijani zgradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Člani slovenske delegacije so se obvezali, da bodo Italiji dali na razpolago podatke o stabilnosti in varnosti jezov in akumulacijskih jezer. Tema pogovorov dvodnevnega zasedanja je bila tudi solkanska Livarna; zavzeli so se za dodatno preverjanje o tem, ali naprava ustreza evropskim določilom glede onesnaževanja okolja. Danjel Radetič gorica - eStoria Tretjič odmevni festival Vse je pripravljeno za jutrišnji začetek tretje izvedbe festivala zgodovine, ki bo zasedal ljudski vrt in del Verdijevega korza v Gorici. Po prvih dveh izvedbah, ki sta potekali pod naslovom »Storia in testa« ter z odmevnostjo in dobro udeležbo dokazali, da je tovrstna prireditev Gorici pisana na kožo, je letošnji naslov festivala »eStoria«, organizatorji pa napovedujejo tudi vrsto drugih novosti. Med temi je »eStoriabus«, posebno vozilo, ki bo po zagotovilih prirediteljev omogočalo potovanja v preteklost, na razpolago pa ga daje pokrajinsko podjetje APT v sodelovanju z odbor-ništvom za turizem pri deželi FJK in s knjigarno Editrice Goriziana. Z avtobusom bodo popotnike peljali v kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna in se jih drži spomin na dvanajst soških bitk. Jutri ob 9.45 bo avtobus odpotoval s korza Verdi, izpred kavarne Galleria, potniki pa bodo odkrivali kraje prvih petih bitk med Oslavjem in Vrhom. Jutri bo tudi odprtje dveh razstav, ki so ju postavili v šotora sredi ljudskega vrta, in sicer ob 11. uri razstava o Straž-cah, ob 11.30 pa razstava o reviji dunajske secesije Ver Sacrum. Uradno in svečano odprtje festivala bo ob 18. uri v Herodotovem šotoru, ki se je bo ob krajevnih upraviteljih udeležil deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz; ravno v deželi ima festival pomembnega podpornika, medtem ko pa je knjigarna Editrice Goriziana, ki jo upravlja družina Os-sola, pobudnik in organizator. V tridnevnem programu so napovedani številni dogodki z udeležbo uglednih gostov, ki bodo priklicali občinstvo od blizu in daleč, predvsem pa bodo prispevali k uveljavljanju bralne kulture med ljudmi. Omembo zasluži tudi dogovor z goriško zvezo trgovcev ASCOM, ki bo v navezi s festivalom priredila v nedeljo »Shopping Day«; napovedujejo namreč, da bodo po središčnih ulicah mesta, od korza Italia vse do Travnika in Raštela, trgovine ves dan odprte, zato da se bo prireditev obnesla tudi za goriške trgovce. Iz Gorice in Nove Gorice na skupno pot v Avstrijo Na mednarodno srečanje gasilcev v kraju Stumm na avstrijskem Tirolskem se je včeraj odpravila goriško-novogoriška delegacija. Krenili so iz goriške kasarne, kjer so se pred odhodom nastavili fotografu (foto Bumbaca). Skupna pot v Avstrijo je plod odličnega sodelovanja. Dvanajstim prostovoljcem gasilskega društva Nova Gorica se je pridružilo pet goriških gasilcev, ki se bodo skupaj predstavili na sobotni gasilski paradi. V ta namen so s sabo odpeljali nekatera starinska vozila in uniforme. Slovenske gasilce vodi gospodar društva Darko Zavrtanik, medtem ko je Renato Chittaro na čelu goriških gasilcev. Pred dvema letoma je podobno mednarodno srečanje potekalo na Bledu. gorica - Brancatijev občinski odbor o tovornem postajališču Dogradili bodo skladišče Po naročilu spomeniškega varstva so morali spremeniti načrt osvetljave občinske palače Zaradi sprememb pri dograjevanju tovornega postajališča pri Štandrežu in predvsem zaradi sklepa, da ne bo uresničeno di-rekcijsko poslopje, je na razpolago sedem milijonov evrov za strukturne posege na območju. Na podlagi sklepa, ki gaje včeraj sprejel občinski odbor Vittoria Brancatija, bodo denar namenili uresničitvi novega skladišča in nujnim posegom na obstoječih strukturah. V sklepu je izrecno zapisano, da so logistika, pre-tovor in distribucija blaga osnovne funkcije tovornega središča in razvojni aduti družbe SDAG. Občinski odbor je tudi sprejel sklep, ki določa, da bodo čez poletje dopuščali nameščanje mizic in stolov pred kavarnami na območjih z zgodovinsko in urbanistično vrednostjo, nikakor pa ne trajnih struktur; do včeraj so dobili le eno prošnjo. Zaradi veta spomeniškega varstva pa so tudi sklenili, da bodo za osvetljavo občinske palače uporabili svetila v kamnitih kockah, ki jih bodo naslonili k steni. Spomeniško varstvo namreč ni dopustilo, da bi svetila vgradili v pločnike, ker imajo zgodovinsko vrednost (dovolilo pa je, da so jih spraskali, da ne bi bili ob dežju spolzki). Nova gradbena pravila in sortiranje odpadkov Postavili bodo nova gradbena pravila, zato da bodo novogradnje upoštevale potrebo po ustreznem prostoru za ločeno nabiranje odpadkov in njihovo odvažanje od vrat do vrat; to naj velja predvsem za stanovanjske komplekse, odvažanje pa naj se izvaja sedem dni na sedem. Občanom naj bi bila na razpolago tudi možnost, da bodo v neposrednem stiku z občinsko upravo, ki naj bi prisluhnila njihovim težavam in pripombam; neposrednega stika nikakor ne sme in ne more nadomestiti zelena telefonska številka. To so predlogi, ki so izšli z včerajšnjega srečanja v tržiškem rajonu Panzano. Namenjeno je bilo informiranju občanov o novem sistemu ravnanja z odpadki in odvažanju od vrat do vrat, ki ga bodo uvedli junija tudi na območju tržiške občine. Šlo je za zadnje srečanje po mestnih četrtih, plenarno zborovanje na isto temo pa bo v ponedeljek ob 18. uri v občinskem gledališču; k udeležbi so vabljeni vsi zainteresirani občani. Zgoraj navedene predloge je posredoval krajevni gostinec Luigino Francovig, z zanimanjem pa sta jim prisluhnila občinski odbornik za okolje Paolo Frittitta in funkcionar družbe IRIS Luca Mariotto. »Novemu načinu ravnanja z odpadki je treba prilagoditi gradbena pravila,« je odbornika opozoril Francovig, Mariotta pa spomnil, da ravno ob nedeljah in praznikih ljudje proizvajajo največ odpadkov, zato mora njihovo ločeno nabiranje potekati vseh sedem dni v tednu. Odbornik Frittitta se je obvezal, da bo predloge upošteval, Mariotto pa soglašal, da je treba pri novih hišah najti ustrezen prostor za nameščanje zabojnikov in posod za sortiranje. Srečanja se je udeležila tudi pokrajinska odbornica Mara Cernic, ki je opozorila, da je goriška pokrajina uvedla postopek za revizijo sistema ravnanja z odpadki. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. maja 2007 17 krmin - Po »nezaupnici« Cucutu se za županski stolček poteguje šest kandidatov V ospredju volilne kampanje gospodarski in turistični razvoj Mnenja se krešejo tudi o regulacijskem načrtu in občinskem statutu Gospodarski in turistični razvoj sta v ospredju volilne kampanje v Kr-minu, kjer se bo v nedeljo in ponedeljek, 27. in 28. maja, za županski stolček potegovalo šest kandidatov. Mnenja se krešejo o regulacijskem načrtu in o občinskem statutu, ki je deset let po sprejetju potreben sprememb in dopolnil, v zadnjih dneh pa sta v mestu ob vznožju Brd v ospredju pozornosti tudi prekvalifikacija območja bivše kasarne Amodio in obnova mladinskega središča. Krminskega župana bo izbiralo nekaj več kot 6.700 volilnih upravičencev, na sedmih listah, ki podpirajo župan ske kan di da te, pa ni no bene ga predstavnika slovenske narodne skup-nos ti. Oljka je po vroči razpravi za župana kandidirala Danila Canesina, ki si bo v primeru izvolitve prizadeval za turistično ovrednotenje območja Krmin-ske gore, obenem pa bo vzpostavil tvorno sodelovanje s sosednjimi občinami. Mario Riz, županski kandidat list Terra cormonese in UDC-Forza Italia, je prepričan, daje treba spremeniti regulacijski načrt, ki je po njegovem mnenju zastarel in ne omogoča razvoja teritoriju. Za Severno ligo se za župansko mesto poteguje Luciano Biasutto, ki načrtuje ovrednotenje starega krminskega mestnega jedra, za Nacionalno zavezništvo pa Riccardo Leone, ki trdi, da je treba ponovno namestiti obcestne zabojnike za odpadke. Županski kandidat liste Uniti per Cormons Luciano Pata t, ki se je volivcem predstavil tudi pred petimi leti, meni, da je treba prekvalificirati območje bivše vojašnice Amodio, Renato Fiorelli, ki ga podpira lista z naravovarstvenim predznakom Par Morar par Cormons, pa si prizadeva, da bi Moraro, Krmin in sosednje občine ustanovili medobčinsko zvezo ASTER, v okviru katere bi lažje reševali okolj-ske problematike. Pred petimi leti se je za župansko mesto potegovalo pet kandidatov. S 36 odstotki glasov je bil za župana izvoljen kandidat Oljke Claudio Cucut, ki mu sile leve sredine po petih letih vodenja občinske uprave niso obnovile zaupanja še za eno kandidaturo. S podporo liste Uniti per Cormons je leta 2002 Luciano Patat zbral 30 odstotkov glasov, kandidatka desne sredine Patrizia Ca-neparo 15 odstotkov, Oscar Zorgnotti na čelu liste Terra Cormonese pa 14. Dva odstotka volilcev sta se izrekla za kandidatko liste Cormons Mitteleuropa Rachele Omiccioli. (dr) Sedež županstva v Krminu bumbaca volitve - Kandidat Oljke Mosetti srečal gospodarstvenike »Trgovski sektor sam po sebi ne more zagotoviti razvoja Gorici, saj trgovine obiskujejo le tisti, ki imajo reden dohodek. Zaradi tega je treba ustvariti nova delovna mesta v industriji, turizmu in storitvenem sektorju.« Tako trdi županski kandidat Oljke Giulio Mosetti, kije izpeljal niz srečanj z goriškimi gospodarstveniki. Mosetti je obiskal sedež industrijcev in se srečal z vodstvom zveze ASCOM, ob tem pa je prisluhnil tudi predlogom in potrebam trgovcev iz severnega dela mesta. »V primeru izvolitve si bom prizadeval za nova parkirna mesta in za spremembe k načrtu za preureditev prometa v mestu,« je poudaril Mosetti na srečanju v severnem delu mesta, ki ima po njegovih besedah velike razvojne možnosti zaradi bližine Nove Gorice in skorajšnjega padca Schengenske meje. S predsednikom zveze industrijcev Gianfrancom Guttyjem in direktorjem Flaviom Flamiom je Mosetti poudaril, da je v Gorici treba razviti logistiko, tovorno postajališče in živilsko industrijo; po Mosettijevih besedah vsekakor ne gre zganjati konkurence Tržiču, pač pa razviti specifike Gorice. V Western Palace Hotelu se bo danes ob 18. uri Mosetti srečal s podtajnikom na ministrstvu za zunanjo trgovino Milošem Budinom, prihodnji teden pa bodo županskega kandidata Oljke s svojo prisotnostjo podprli deželni odborniki Lodovico Sonego, Enrico Bertossi, Gianfranco Mo-retton in predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. voltive - Kandidat petih list Bellavite obiskal Dijaški dom Županski kandidat petih levosredinskih list Andrea Bellavite nadaljuje s spoznavanjem slovenskih ustanov v mestu. Včeraj je obiskal Dijaški dom Simon Gregorčič, kjer je se srečal z vodstvom vzgojne ustanove. »Obisk v Dijaškem domu potrjuje, kar že dalj časa trdim; naše mesto je kulturno izredno bogato,« poudarja Bellavite in nadaljuje: »Italijanska, slovenska in furlanska kultura se prepletajo in predstavljajo največje bogastvo našega mesta, zaradi tega pa je treba spodbujati poznavanje in učenje jezikov.« Bellavite meni, da je hvalevredno odpirati urade, v katerih pripadniki raznih jezikovnih skupnosti lahko spregovorijo v svojem materinem jeziku; po njegovih besedah pa je tre ba vse kakor sto riti ko rak na prej in si prizadevati, da bi lahko ob vsakem trenutku uporabljali svoj jezik. Začeti je treba pri pasivnem poznavanju jezika, ki ga je treba nadgraditi s poglobljenim študijem. Po srečanju v Dijaškem domu je Bellavite prisluhnil predlogom in težavam mladih v baru Enigma na korzu Italia. »Mladim moramo zagotoviti zabavo in sprosti tev v mes tu, seve da pa mo ra mo upo -števati tudi pravice Goričanov do nočnega počitka,« ugotavlja Bellavite, ki se bo danes spet sestal z mladino. Ob 20. uri bo v kavarni Vittoria na Travniku srečal študentsko organizacijo. kANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Paolo Nanut Na listi Komunistične prenove podpira županskega kandidata Bellaviteja Na listi Stranke komunistične preno-ve-Evropske levice, ki podpira županskega kandidata Andrea Bellaviteja, nastopa Paolo Nanut. Rojenje leta 1965, njegov oče je Slovenec, mama pa Furlanka. Njegova že na, s katero je poročen od leta 2001 in ki prav tako kandidira za občinski svet na listi Komunistične prenove, je doma iz Apulije, njuna triletna hči pa obiskuje slovenski v vrtec v Štandrežu. Od leta 1998 je vpisan v Komunistično prenovo, ob tem pa je tudi član zveze VZPI-ANPI. Kot publicist je sodeloval z raznimi državnimi časopisi, več kot dvajset let pa ureja športno stran nadškofijskega tednika Voce isontina. »Predstavljam se kot referenčni kandidat za slovensko narodno skupnost iz Štandreža, ki bo z glasom Komunistični prenovi podprla Bellavitejeva. Kandidaturo sem sprejel, ker popolnoma soglašam z načeli svoje stranke, ki si prizadeva za sožitje, mir in večkulturnost Gorice, v kateri morajo imeti italijanščina, slovenščina in furlanščina isto dostojanstvo. Med prioritetami moje stranke so vsekakor tudi obramba socialno ogroženih slojev, pozorni pa bomo tudi na vprašanja prekernega dela in zaposlo -vanja žensk. Komunistična prenova meni, da je kljub kakemu spodrsljaju doslej uspešno upravljala mesto in da je treba vztrajati na poti čezmejnega sodelovanja z Novo Gorico. V primeru izvolitve bom prisluhnil potrebam svojih so-vaščanov iz Štandreža, njihove predloge pa osvojil in si zanje prizadeval, saj Komunistična prenova, županski kandidat Bellavite in sploh vsa naša koalicija verjameta v vrednote demokratične participacije. Bellavitejeva kandidatura je zato sad volje občanov, da dajo svoj doprinos mestu, nikakor pa ne temelji na odločitvah tajništev strank, ki si s političnimi igricami delijo vpliv po teritoriju.« David Peterin Na listi Oljke podpira županskega kandidata Mosettija Na listi Oljke, ki v Gorici podpira županskega kandidata Giulia Mosettija, nastopa David Peterin, šolnik, družbeno angažiran pri ZSKDI in SKGZ, politično pa aktiven v vrstah Levih demokratov. »Izhajam iz družine Peterin, dobro poznane v Štandrežu, in iz družine Paulin, ki je upravljala znamenito gostilno na drevoredu 20. septembra v Gorici, kjer so se do 70. let prejšnjega stoletja zbirali slovenski izobraženci iz Gorice,« pravi kandidat za občinski svet David Peterin in svojo predstavitev tako nadaljuje: »Družinska politična tradicija se je začela z dedom Bogo-milom Paulinom, ki je bil dva mandata goriški občinski svetnik v težkem povojnem obdobju, in z mamo Natašo Paulin, ki se ji pravkar izteka drugi mandat v občinskem svetu. Odločil sem se za prevzem štafetne palice, ker imam sanje: da bi bili Gorici v luči združene Evrope enotno mesto in da bi bili vsi razlogi ločevanja končno za nami. Enotnost pomeni skupno načrtovanje in življenje v spoštovanju suverenosti dveh občinskih enot, ki pa bosta morda v prihodnosti ena sama. Študiram na inženirski fakul teti v Trstu in že sedmo šolsko leto poučujem na zavo du Vega v Gorici. Izkušnje v organizacijah slovenske narodne skupnosti sem začel nabirati pri KD Župančič v Štandrežu; trenutno sem izvoljeni član deželnega izvršnega odbora SKGZ in deželni podpredsednik ZSKD. Star sem 25 let, zato predstavljam željo strank po prenovi zastarelega načina političnega udejstvovanja. Ne bom razdajal lahkih predvolilnih obljub ali obvez, ki so potem večkrat neuresničljive. Prepričan sem v potrebo po uveljavljanju odgovornosti državljanov. Če bom izvoljen v goriški občinski svet, bo moje poslanstvo vzdrževanje direktnega stika z občani, ki lahko največ doprinesejo k uspehu politične poteze,« zaključuje Peterin. VOLILNA TRIBUNA «VI «V« | Soočanje o manjšinah Furlansko filološko združenje prireja danes ob 15. uri na svojem sedežu v ulici Bellini v Gorici soočenje med županskimi kandidati o zaščiti jezikovnih manjšin in o projektih za ovrednotenje furlanščine. Peterin o koncertu Kandidat Oljke za goriški občinski svet David Peterin ugotavlja: »Veselim se ponovnega uspeha četrte izvedbe Koncerta na meji. V logiki evropskega združevanja so take pobude najbolj primerne za odpravljanje mentalne meje, ko bo kmalu s Schengenom padla tudi fizična. Slovenska manjšina, s Kulturnim domom na čelu, je protagonist čezmejnega povezovanja v tem prostoru, Igorju Komelu pa gredo velike zasluge za konkretni prispevek k izboljšanju sožitja v Gorici in Novi Gorici. Nerazumljive in neprimerne se mi zdijo polemike nekaterih slovenskih političnih predstavnikov, ki so tik pred koncertom napadli pobudo in Komela. Čudim se, da se ravno znotraj manjšine napadamo glede pobud, ki prispevajo k izboljšanju goriškega ozračja in posledično omogočajo razvoj slovenske manjšine.« Marinčič pojasnuje Marko Marinčič iz Foruma za Gorico pravi: »Vse večja podpora volivcev Bellaviteju stopnjuje živčnost v Mo-settijevem taboru. Le-tej bi pripisal spodrsljaje Silvana Primosiga, ki je v kritiki name naredil malce zmešnjave med družbenim gibanjem Forum za Unijo in listo Foruma za Gorico. Slednja - poleg prvega - povezuje tudi dve stranki (Zelene in SIK) in druge osebnosti, med njimi Slovence iz vrst SDI in SSk. Forumu (tisti za Unijo je nastal leta 2005, lista pa aprila 2007) celo pripisuje stališča iz leta 2002, tri leta pred njegovim nastankom!« Ma-rinčič ugotavlja: »Nima smisla se prerekati, kdo je bolj "brancatijevski": sam Brancati se je jasno opredelil za Bella-viteja. Nimam dvoma, da se nam bo v drugem krogu volitev pridružila tudi vsa Oljka. Primosigu in vsem Slovencem v Oljki pa iskreno želim najboljši osebni uspeh, tudi zato, da bomo še naprej skupaj delali za sožitje, enotnost leve sredine in demokracijo.« SSk v Roman baru Stranka Slovenska skupnost prireja volilni shod v središčnem mestnem rajonu. Potekal bo danes ob 19.30 v prostorih Roman bara na Travniku, kjer bodo predstavili štiri kandidate za občinski svet (Mirjam Bratina, Maril-ko Koršič, Silvana Primosiga in Božidarja Tabaja) ter kandidata za rajonski svet Bernarda Spazzapana in Katio Bandelli. SSk tudi sporoča, da je na njenem goriškem sedežu v drevoredu 20. septembra 118 na razpolago poročilo mešane komisije o domnevnem onesnaževanju v severnem delu mesta. SSk nudi občanom možnost, da si gradivo ogledajo po predhodnem dogovoru (tel. 0481-537447). Zeleni vabijo v kino Zeleni v listi Foruma za Gorico vabijo nocoj ob 20.45 v goriški Kinemax na ogled dokumentarca Al Gorea »An inconvenient truth« (Neprijetna resnica) v režiji Davisa Guggenheima. Prisoten bo županski kandidat Bellavite, vstop pa bo prost. Kulturna shoda Kandidaturo Bellaviteja bodo danes podprli z dvema kulturnima shodoma. Ob 17. uri bo na trgu sv. Antona v Gorici srečanje z glasbo, prozo in poezijami v priredbi žensk Foruma za Gorico, ob 20.30 pa bo v baru Enigma pesniški večer z Albertom Princisom in Marcom Nicolaiom. V Krminu brez meja Lista Uniti per Cormons, ki podpira županskega kandidata Luciana Patata, prireja drevi ob 20.30 v občinski dvorani palače Locatelli javno srečanje na temo Kultura brez meja. Spregovorili bodo kandidat za občinski svet Luciano De Gironcoli, predstavnica krožka Alla Vecchia Quercia s Plešive-ga Melita Barbetti in predsednik kulturnega društva Opeka iz Medane Aleks Klinec. 1 8 Četrtek, 17. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR gorica - Vzgoja k fair playu za dijake višješolskih zavodov Trubar in Gregorčič Ko šport ne ponuja zgledov in ima sokrivca v medijih Hosta pozval mlade k vsestranski rasti, Humar k upoštevanju zmogljivosti teti 21 Dijaki med predavanjem v višješolskem centru raztegnili transparent. foto zsšdi Na pobudo ZSŠDI in zavoda za fair play je v avditoriju slovenskega višješolskega središča v ulici Puccini potekalo predavanje na temo strpnosti v športu. Pri ponedeljkovem srečanju je ob udeležbi Milana Hoste, alpinista Marka Humarja in tajnika ZSŠDI Igorja Tomasetiga sodelovalo preko sto dijakov šol Trubar-Gregorčič. Fair play je način, kako športnik igra in gledalec navija, je dostojanstveno prenašanje poraza in zmage, spoštljiv in prijateljski odnos do tekmecev, sodnikov, trenerjev in organizatorjev, spoštovanje pravil, je uvodoma poudaril Hosta in s pomočjo dijakov ugotavljal, da v športu rade vladajo nestrpnost, nepoštenost in nedemokratičnost. Pokazal jim je tudi nekaj posnetkov, ki zgovorno pričajo o tem, da v športu ni ravno vse takšno, kot se nam kaže ali prikazujejo sredstva javnega obveščanja. Včasih tudi športni zvezdniki s svojim obnašanjem razodevajo veliko mero nestrpnosti in nepoštenosti v igri in življenju. Dijaki so z umestnimi pripombami in vprašanji sprožili zanimivo razpravo, med katero je prišel na dan tudi primer bivšega vrhunskega boksarja Mikeja Tysona. Hosta je v nadaljevanju poklical na oder prostovoljca in prikazal, kaj se lahko zgodi vrhunskemu športniku, če se ne razvija vsestransko. Leva noga dijaka je predstavljala šport, desna pa šolo. Hosta, ki je igral vlogo košarkarskega trenerja in skrbel za športni razvoj mladega človeka, je dijaku svetoval, naj osredotoči ves trud samo v šport. Dijak je torej dvignil desno nogo in nadaljeval športno kariero po levi nogi. Nastopila je huda poškodba, ki je predčasno zaključila njegovo športno kariero in mu otežkočila nadaljnje življenje. Sporočilo je bilo jasno. Drugi del posega je Hosta namenil poživilom v športu. Doping in droge ne sodijo k športu, saj vrhunski rezultati s pomočjo poživil nimajo nobene vrednosti. Predavanje se je nadaljevalo z razmišljanjem o raznih oblikah rasne, verske in drugih diskriminacij. Pet dijakov je nato raztegnilo transparent z napisom Stop diskriminacija. O svoji izkušnji je spregovoril goriški alpinist in večkratni član odprav na osemtisočake Marko Humar. Na podlagi posnetkov s podviga na Gasherbrum 2 iz leta 2005 je prisotne opozoril, da stereoti-pi pogosto zavajajo. Zahodni mediji nam nudijo spačeno in nedemokratično podobo Bližnjega vzhoda, je dejal Humar in pojasnil: »V krajih, kjer naj bi se skrivale skupine talibanov in islamskih teroristov, sem srečeval odprte, gostoljubne in prijazne ljudi, ki, čeprav živijo skromnejših razmerah, imajo nam podobne želje in razmišljanja. Večina teh ljudi ne mara ne terorizma ne vojn.«. Zaključil je z mislijo, da se mora vsak dober športnik zavedati svojih zmogljivosti in meja ter si na podlagi le-teh zastavljati nove cilje. Ob koncu je Hosta izročil predstavnici dijakov tablo z načeli fair playa, predstavnik ZSŠDI Tomasetig pa je orisal možnosti civilnega služenja mladine v luči reforme vojaškega sistema. (IT) ■ I V* • «V* I Večini o manjšinah Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v sodelovanju z Italijansko unijo prireja še zadnji dve predstavitvi manjšin v okviru projekta Večine spoznavajo manjšine. Danes med 11.45 in 13.30 bodo predavatelji na liceju Buonarroti v Tržiču, jutri, 18. maja, med 9. in 11. uro pa na goriškem sedežu Tržaške univerze; o manjšinah bodo spregovorili v okviru predavanj zgodovine mednarodnih odnosov, ki potekajo na univerzitetni smeri diplomatskih in mednarodnih ved. Projekt z naslovom Večine spoznavajo manjšine sodi v program In-terreg IIIA Italija-Slovenija 20002006. V njegovem okviru potekajo predavanja o Slovencih v Italiji ter o Italijanih v Sloveniji in na Hrvaškem. Namenjena so mladim pripadnikom večinskega naroda, ki obiskujejo nižje in višje srednje šole ter univerze v pokrajinah Trst, Gorica in Videm ter v občinah Koper, Izola in Piran. Partnerji pri projektu so tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Združenje prijateljev časopisa Ison-zo Soča iz Gorice. Logopedi problem »Položaj službe za logopedijo, ki deluje v okviru tržiške bolnišnice, je nedopusten. Preko 60 otrok čaka že dolge mesece (nekateri celo eno leto) na pregled.« Na to opozarja deželni svetnik Franco Brussa, ki se je s svetniškim vprašanjem obrnil na predsednika deželne vlade in na pristojnega odbornika. Upravitelja sprašuje, če sta seznanjena s kriznim položajem službe, če namerava ukrepati predvsem z okrepitvijo osebja, kar edino lahko strukturno reši problem, in če nameravata poiskati alternativne oblike pomoči za otroke in družine, ki nujno potrebujejo logo-pedsko asistenco. Brussa navaja, da zaman je bila vsaka dosedanja poteza staršev, ki so se obrnili tudi na tržiškega pravobranilca in na varuha mladoletnikov. »Za nastali položaj ni odgovorno osebje logopedske službe, saj ga je odločno premalo. Zdi se, da imata oba redno zaposlena logopeda težave zaradi utrpele nesreče, začasno zaposlenemu logopedistu se bo pogodba iztekla julija, februrja pa je četrti logopedist dal odpoved,« pojasnjuje svetnik in dodaja, da problem povzroča pomoči potrebnim otokom veliko, včasih celo trajno škodo. Učinki na okolje / Na pobudo odbornice Mare Cernic je pokrajinski odbor na včerajšnjem zasedanju ustanovil komisijo-opazoval-nico, ki bo po tehnični in politični plati preverjala okoljski učinek načrtov za infrastrukture, kakršne so uplinjeval-nik v Tržaškem zalivu, termoelektrarna Endesa in peti koridor. Poleg predsednika pokrajine in pristojnih odbornikov bodo komisijo sestavljali pokrajinski funkcionarji in po potrebi tudi zunanji strokovnjaki, vsake tri mesece pa bo izdelala poročilo o opravljenem delu, ki bo objavljeno na spletni strani goriške pokrajine. Protest Clandestina Pripadniki socialnega centra Clandestino iz Gorice prirejajo danes ob 17. uri pred goriškim županstvom protestni shod pod geslom »Guai a chi ci tocca«, na katerega vabijo vse, ki so jim kakorkoli priskočili na pomoč ali z njimi sodelovali med triletnim upravljanjem poslopja pri pevmskem mostu. Opozarjajo na opravljeno delo ter na sodelovanje tudi z drugimi društvi in organizacijami, zavračajo pa vsako politično (volilno) zlorabljanje centra in napovedi, da bodo prisilno morali zapustiti stavbo. »Chi xe lultimo?« V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 20.45 komedija Maura Fonta-ninija v tržaškem narečju »Chi xe l'ul-timo?« (Kdo je zadnji?) v izvedbi gledališke skupine La Barcaccia iz Trsta. Predstava sodi v okvir festivala Ko-migo 2007; za dodatne informacije in predprodajo vstopnic (10 evrov) je na razpolago urad Kulturnega doma. Priseljenci v šolah Na pobudo sindikata UIL bo danes med 10.30 in 13. uro v grofovi dvorani goriškega gradu posvet na temo izobraževanja in priseljenstva. Ob tej priložnosti bodo predstavili publikacijo v šestih jezikih z navodili o vključevanju tujih otrok v javno šolstvo. Humanitarno pravo Na pobudo Rdečega križa bo danes ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici rimski pravnik Gerardo Rocco predaval na temo mednarodnega prava na področju humanitarnih posegov v kriznih žariščih. Vinski zakladi Primorske V Vinski kleti gradu Dobrovo v Goriških Brdih bo danes z začetkom ob 15.30 prireditev Trte in vino - zakladi Primorske. Srečali se bodo primorski vinogradniki in vinarji, ki bodo skupaj spoznavali in poskusili tipične primorske sorte in vina. Posvet pripravljata Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in pokrajina Gorica. Šolarji iz Romansa na obisku pri vrstnikih v Šempetru Osnovnošolci iz Romansa so včeraj obiskali osnovno šolo v Šempetru. Redna srečanja in sodelovanje med šolama potekajo že dvajset let, skoraj toliko, kot sta pobrateni občini Romans in Šempeter-Vrtojba. Kot je povedala šolska psihologinja na šoli Ivana Roba Neva Pahor, so srečanja na začetku, pred dvajsetimi leti, potekala v znamenju športnih tekmovanj, vendar je to pri otrocih vzbudilo preveč tekmovalnosti, kar ni cilj tovrstnih snidenj. Danes so teme, ki jih otroci skupaj obdelujejo, s področja kulture, kulinarike, lingvistike, zgodovine, plesa in še bi lahko naštevali. Enaindvajset učencev se je razdelilo po skupinah in izdelovali so slovar, pripravili igrico in peli, na koncu pa vse skupaj prikazali v šolski telovadnici. (sj) doberdob - Župan Vizintin sprejel ekipo nadebudnih šahistov Na državnem tekmovanju v šahu bodo branili čast večstopenjske šole Štirje učenci večstopenjske šole Doberdob bodo od jutri do nedelje v Monopoli, sodelovali na državnem šolskem šahovskem prvenstvu. »Našo ekipo sestavljajo Patrik Ko-janec in Saša Gergolet iz doberdobske osnovne šole Prežihov Voranc ter Elia Saggin in Franceasco Papais iz Romjana,« je včeraj povedal učitelj Lady Gergolet in pojasnil, da je moral zadnji trenutek odpovedati udeležbo na tekmovanju Omar Cusma iz sovodenjske šole Peter Butkovič Domen, s katerim bi bila ekipa še bolj kompetitivna. Včeraj je učence sprejel doberdobski župan Paolo Vizintin, ki jim je v imenu občine podaril majice z dvojezičnim napisom, s katerimi se bodo udeležili tekmovanja. Učenci bodo odigrali šest tekem, za tekmovanje pa so se pripravljali ob sobotah, ko se je v okviru šahovksega krožka zbiralo približno dvajset osnovnošolcev, ki so jim z nasveti pomagali Mario Costariol, Giorgio Saggin in šahovski mojster Pino Lakovič. Slovenske šole bodo na tekmovanju predstavljali tudi dijaki liceja Trubar-Gre-gorčič Robert Devetak, Elena Costariol ter Jan, Gregor in Matej Gergolet, ki so vsi bivši učenci doberdobske večstopenjske šole. Mladi šahisti iz Doberdoba in Romjana z novimi majčkami altran / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. maja 2007 19 petovlje - Društvo lovcev Doberdob Pokanja na pretek Strelsko tekmovanje nad Petovljami foto zsšdi Kot že neštetokrat prej je tudi v nedeljo v slikoviti dolini Ušje nad Petovlja-mi, nedaleč od Sovodenj, potekal strelski preizkus, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih lovcev Doberdob. Gre za neke vrste tekmovanje z mednarodno udeležbo, ki je postalo stalnica v preizkušanju strelskih veščin privržencev tega športa. Pri tovrstnem tekmovanju ne pridejo v poštev klasične lovske dvocevke-šibrovke, temveč orožje, ki ga uporabljajo za večjo divjad, kot so lahko divji prašiči, srne ali jeleni. Tako orožje z dodatkom dokaj zapletenih merilnih naprav uporabljajo tudi pri športnih strelskih tekmovanjih. Vabilu slovenskega društva se je v nedeljo odzvalo okrog 70 ljubiteljev »pokanja« iz FJK in Slovenije, ki so med večurnim streljanjem preizkusili lastne sposobnosti in tehnične značilnosti pušk. Med raznovrstnim orožjem smo lahko videli marsikaj, od klasičnih lovskih risanic, pa do pravih športnih »biserov« in starih vojaških »pihalnikov« različnih znamk in kalibrov. Ob lepem vremenu se je na »poka-lišču« v Ušjem zvrstilo kar 215 strelskih serij, tako da se je tekmovanje zavleklo pozno v popoldne. Tarče v obliki krogov so bilo postavljene na razdalji sto metrov, pri vsaki seriji pa je sodelovalo po pet strelcev. Vse preizkuse strelskega znanja so opravili sede. Ker so med stralci tudi taki z izredno mirno roko in »sokoljim« očesom, je tekmovanje bilo precej izenačeno, tako da so za končno razvrstitev potrebovali še nekaj dodatnih strelov. Strelsko tekmovanje je bilo razdeljeno na štiri kategorije: risanice brez optike, ri-sanice z optiko, športne puške in društveno tekmovanje. Ob koncu je sledilo nagrajevanje z družabnostjo. Zmagovalci so prejeli pokale in praktične nagrade. Naj omenimo, da pokrovitelj strelskega dne je bilo ZSŠDI iz Gorice, pobudo pa je gmotno podprla Zadružna Kraška banka. Med tekmovanjem je potekal tudi srečelov z dobitki, ki so bili lovcem pisani na kožo, na primer puške-risanice. Preizkus strelskega znanja je dal naslednje rezultate: risanica brez optike: 1. Mario Padulo (33/33), 2. Silvano Merljak (31), 3. Giovanni Scaravetto (31); lovska risanica: 1. Mario Padulo (30/30 točk), 2. Silvan Merlj ak (30), 3. Marco Pozzati (30); športna risanica: 1. Fabijan Gregorič (31/33 točk), 2. Luigi Rodaro (31), 3. Klavdij Šušmelj (31); društveno tekmovanje: 1. Mario Croselli (27/30 točk), 2. Klavdij Grillo (27), 3. Erik Hu-su (25), 4. Andrej Mervic (25), 5. Simon Komjanc (24). (Vip) gorica - Na meji Neapelj »snubi« koncert Kot je bilo predvidljivo, je bil dalmatinski šansonjer Oliver Drago-jevič osrednja zvezda nedeljskega Koncerta na meji, in to še posebno v drugem delu večera, ko je na čezmej-nem odru nastopil s skupino Dupi-ni. Po razpoloženju in odzivih sodeč pa je Dragojevič osvojil in naredil globok vtis tudi na številnih italijanskih in furlanskih udeležencih, ki so prvič prisluhnili njegovemu nastopu. V prvem delu koncerta, ko je na odru vlogo protagonista ob pevcih odigraval orkester dirigenta Val-terja Sivilottija, je poleg Alice in Zaire Zigante navdušil tudi duo Martina Feri - Zoran Predin. Njun skupni nastop s skladbo Še en gumb je bil prijetno presenečenje tako za občinstvo kot za kritiko. Lahko torej pričakujemo, daje bil njun skupni nastop na goriškem koncertu prvi, a vsekakor ne zadnji. Po podatkih sil javne varnosti iz Gorice in Nove Gorice se je v nedeljo na skupnem trgu pred železniško postajo zbralo od šest do sedem tisoč ljudi. Zgovoren dokaz množične prisotnosti je tudi okoliščina, da so pri kioskih dobesedno »razprodali« več tisoč porcij čevapčičev in mesa na žaru tako na slovenski kot na italijanski strani, zaradi česar so lakoto nastopajočih ob koncu praznika na meji potešili s picami, ker drugega zanje ni ostalo, so povedali organizatorji. Ob zaključku še zanimivi noti. Prireditve na meji se je udeležil manager pevke Zaire Zigante in bil nad koncertom tako navdušen, da je predlagal, naj bi »goriško produkcijo« v poletnem času ponovili v Neaplju. Pogovori že tečejo, je povedal Igor Komel iz goriškega Kulturnega doma, »duša« koncertov na meji. Prireditelji pa želijo ob koncu, da vnovič poudarimo, da je bil tudi letošnji koncert predvsem snidenje živečih v obeh Goricah, torej nikakor ne le glasbeni dogodek, temveč prava »fešta« s kulturnim in družbenim predznakom. Danes, 17. maja, ob 20.30 komedija Maura Fontaninija CHIXE L'ULTIMO? gled.skupina La Barcaccia iz Trsta Kulturni dom Gorica (Ul. I.Brass 20) Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 048140497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: Zaprta Dvorana 2: 20.45 »Una scomoda ve-rita«. Dvorana 3: Zaprta CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KI NE MAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'u-omo dell'anno«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La via en rose«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Le vite de-gli altri«; 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. Razstave V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo do 19. avgusta na ogled razstava z naslovom Pirane-si: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila; vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo vsak dan med 10. in 19. uro do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. ~M Koncerti AGESCI IN SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabita do 26. maja na ogled fotografske razstave ob 100-letnici skavtske organizacije od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro v deželnem avditoriju v Gorici. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VI RTU ALGART bo na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici do 1. junija vsak dan med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro (zaprto ob ponedeljkih). Razstavljajo Enzo Tedeschi iz Kr-mina, Federico Bebber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. GORIŠKI MUZEJ KROMBERK v drugem nadstropju je na ogled razstava Primorska 1918-1947 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 17. ure. GORIŠKI MUZEJ vabi na odprtje razstave z naslovom Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) v petek, 18. maja, ob 19. uri v vili Bartolomei v Solkanu. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pris-lan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled razstave z naslovom Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro v vili Bartolomei v Solkanu. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). NA GORIŠKEM GRADU bo do 28. oktobra na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI V TRŽIČU na trgu Cavour 44 bo do 27. maja na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« vsak dan med 20. in 23. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo do 31. maja na ogled razstava Anje Jer-čič z naslovom Slike 2006/2007. M Izleti □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD »PANTA RHEI« iz Gorice organizira v petek, 18. maja, ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert skupine »Girotondo dArpe«, ki bo izvajala keltsko-irske skladbe. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu. SNOVANJA 2007:24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. AŠD SOVODNJE prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polcenigo (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovod-njah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Rubijah ter pri odbornikih društva. DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136. MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v soboto, 19. maja, izlet na Bevkov vrh (1050 m) v Idrijskem hribovju, ki je del slovenske planinske poti; pohod primeren za vsakogar; potrebna običajna planinska oprema; ob zadostnem številu prijav bo organiziran avtobusni prevoz; sestanek in prijave z vplačilom akontacije 10 evrov zbirajo na sedežu društva (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) danes ob 18. uri. Vodi Nada Pisk. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlisko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (0481882328) v večernih urah. SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420). ŠOLSKI ODBOR STARŠEV IZ DOBERDOBA organizira v sredo, 13. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 38 € (avtobus in vstopnina v park). Otroci do 1 m višine plačajo samo 16 evrov; za rezervacije tel. 348-4735330 (Lucia F.). AMATER SKI BA LI NAR SKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzioniz-ma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. MLADINSKI ODSEK KD JEZERO priredi drevi ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu predavanje o alkoholizmu. Spregovorila bosta Tadej Devetak, pred kratkim diplomirani bolničar, in Andrea Fiore, zdravnik, ki se na tržiški ustanovi SERT ukvarja z alkoholizmom. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481533495) od 13. do 18. ure. RUMITRSKIJUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 3385076534 ali contact@jeremit.com. Mlaj-ska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvač-ka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do ni-mr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKD HRAST prireja v soboto, 19. maja, ob 15. uri tretjo izvedbo Iger brez meja na travniku pri župnišču v Doberdobu. Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci od 5. do 13. leta starosti; informacije na tel. 347-4433151 (Claudio). Vpisnina je brezplačna! SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 3283155040. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletno središče Od-raščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481-531495. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja predavanje in predstavitev knjige Slovenska odporniška fotografija 1941 -1945 zgodovinarja Franca Fabca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine dre-vi ob 20 uri. GO RIŠ KI MU ZEJ GRAD KROM BERK vabi na predavanje in predstavitev knjige Spomini na Sveto goro v torek, 22. maja, ob 20. uri. Na predstavitvi bodo sodelovali Maja Lozar Štamcar, zgodovinar Alessio Stasi in urednik Janko Toplikar. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU priredi v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 3346060899 (Damjana Kobal). Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Fulvio Toma-din v cerkvi v Borgnanu in na krminskem pokopališku. DANES V TURJAKU: 10.00, Bruno Simo-nit v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 17. maja 2007 SVET / pariz - S slovesnostjo v Elizejski palači se za Francijo začenja novo obdobje Sarkozy prevzel predsedniške dolžnosti Konec dvanajstletnega Chiracovega obdobja Na srečanju z Angelo Merkel v Berlinu je novi francoski predsednik poudaril, da je treba EU izvleči iz paralize PARIZ - Nicolas Sarkozy, ki mu je francosko ljudstvo 6. maja podelilo predsedniški mandat, je prevzel dolžnosti, njegov pred-hod nik Jac qu es Chi rac pa je zapus til predsedniško palačo. Le nekaj ur zatem je Sarkozy odpotoval na svoj prvi obisk v tujino, v Berlin, kjer ga je sprejela nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel. Oba državnika sta poudarila pomen nemško-fran-coskega prijateljstva, Sarkozy pa je poudaril, da je potrebno EU nujno izvleči iz paralize, v kateri se je znašla.Chi-rac je po torkovem poslovilnem nagovoru francoskim državljanom v sredo med zasebnim srečanjem pred predajo dolžnosti svojemu nasledniku v Elizejski palači predal šifre za uporabo jedrskega orožja in znamenja Velikega mojstra reda Častne legije. Sarkozy je nato Chiraca pospremil iz predsedniške palače, kamor se je novi predsednik naselil skupaj s svojo družino in prevzel dolžnosti kot 23. francoski predsednik oziroma šesti predsednik pete francoske republike. »Branil bom neodvisnost Francozov. Branil bom identiteto Francije,« je ob tej priložnosti dejal Sarkozy ter obljubil, da si bo prizadeval za enotnost Francozov in spoštoval dano besedo. »Prepričan sem, da pri služenju državi ni (političnih) taborov,« je dejal. »Vsem, ki želijo služiti svoji domovini, pravim, da sem pripravljen delati z njimi in da od njih ne bom zahteval, naj zanikajo svoja prepričanja, izdajo svoja prijateljstva ali pozabijo na svojo preteklost,« je dodal. Kot predsednik pa bo zahteval red in rezultate, je bil odločen Sarkozy. Nedejavnost ni bila za Francijo še nikoli tako nevarna kot danes, ko se vse v svetu spreminja in giba hitreje kot kdajko-li prej, je menil. Prekiniti je treba z vedenjskimi vzorci preteklosti in z intelektualnim konformizmom, ki je francoski demokraciji napravil že »toliko škode«, je dejal. Med prednostne naloge francoske diplomacij pod njegovim vodstvom je Sarkozy uvrstil človekove pravice in boj proti globalnemu segrevanju ozračja, za enotnost Sredozemlja in razvoj Afrike, saj sta usodi Evrope in Afrike po Sarkozyjevem mnenju nerazdružljivo povezani. Po govoru se je Sarkozy zapeljal do Slavoloka zmage, kjer se je v skladu s tradicijo ustavil ob grobnici neznanemu vojaku, zatem pa položil venec pred spomenik Charlesu de Gaulleu na Eli-zejskih poljanah. V Franciji se je tako zaključilo dvanajstletno obdobje Chiraca, ki državo zapušča v gospodarski stagnaciji in socialnih napetostih. V svojem zadnjem nagovoru državljanom v vlogi predsednika je Francoze pozval, naj ostanejo enotni. »Vedno ostanite povezani in skupaj ... združeni imamo vse prednosti, moč in talent, ki jih potrebujemo, da pustimo pečat v tem novem svetu, ki se odpira pred nami,« so bile Chiracove poslovilne besede. 52-letni desničar Sarkozy si je zmago zagotovil v drugem krogu predsedniških volitev 6. maja, ko ga je podprlo 53 odstotkov volivcev, medtem ko je njegova tekmica, socialistka Segole-ne Royal, zbrala 47 odstotkov glasov. Nekdanji notranji in finančni minister je v predvolilni kampanji volivcem obljubljal radikalne gospodarske in socialne spremembe. Napovedal je, da bo po prevzemu položaja takoj poprijel za delo, in že za julij sklical posebno zasedanje narodne skupščine, ki naj bi začela razpravo o prvem paketu reform, vključno z znižanjem davkov, reformo sindikatov, novem nadzoru nad priseljevanjem ter ostrejših kaznih za množične kršitelje. Med Sarkozyjevimi prvimi nalogami bo imenovanje začasne vlade, ki bo vladajočo desno Unijo za ljudsko gibanje (UMP) popeljala na junijske parlamentarne volitve. Po napovedih naj bi v četrtek za novega predsednika vlade imenoval 53-letnega Francoisa Fillona. Že v petek pa naj bi bila znana tudi sestava vlade, v kateri naj bi bilo med 15 ministri sedem ali osem žensk. Le nekaj ur po prevzemu predsedniških dolžnosti se je Sarkozy odpravil na obisk v Nemčijo, kjer je na srečanju z tamkajšnjo kanclerko Merklovo poudaril, daje nemško-francosko prijateljstvo neomajno, in zatrdil, da je treba EU nujno spraviti iz paralize. Evrope se je dotaknil že v svojem prvem govoru kot predsednik in poudaril, da se želi boriti za Evropo, ki ščiti, saj je zaščita evropskih državljanov bistvo evropskega ideala. Kasneje je v govoru pred spomenikom v kraju Boulogne blizu francoske prestolnice, posvečenim 35 mladim upornikom, ki so leta 1944 padli pod streli nacističnih sil, poudaril, daje današnje tesno prijateljstvo med Francijo in Nemčijo pravi čudež. (STA) Nicholas Sarkozy je prevzel predsedniške dolžnosti, Jacques Chirac se je po 12 letih umaknil iz predsedniške palače ansa gaza - Medpalestinsko nasilje zahtevalo 38 mrtvih v 3 dneh Hamas in sklenila Fatah včeraj tretje premirje GAZA - Vladajoče gibanje Hamas in gibanje Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa sta včeraj sklenili novo premirje po tem, ko je v najhujšem medpalestinskem nasilju po oblikovanju palestinske vlade narodne enotnosti od petka umrlo 38 Palestincev. Zaostrujejo pa se tudi izraelsko-palestinski odnosi, saj je izraelski premier Ehud Olmert odredil »oster odgovor« na palestinske raketne napade Izraela. Ob izbruha nasilja v nedeljo sta palestinski gibanji sklenili že tri premirja, ki pa so jih pripadniki Hamasa in Fataha prekršili že nekaj ur po sklenitvi. Giba- nji sta včeraj prekršili tudi premirje, sklenjeno v torek, ki je bil z 16 smrtnimi žrtvami najbolj krvav dan novega vala nasilja med Palestinci. Medpalestinsko nasilje je izbruhnilo v nedeljo, po tem ko sta bila v mestu Bejt Lahija na severu območja Gaze ustreljena visoki predstavnik Fataha in njegov šofer, temu pa so sledili spopadi med pripadniki obeh gibanj. Omenjeni spopadi so sledili petkovim napetostim med gibanjema zaradi nestrinjanj glede novega varnostnega načrta, ki ga je nova vlada sprejela na zasedanju 14. aprila. irak - V napadu naj bi bil uporabljen tudi klor Eksplozija avtomobila bombe v vasi Abu Sajda ubila najmanj 32 ljudi london - Odločitev vojaškega poveljstva Britanski princ Harry ne bo potoval v Irak LONDON - Princ Harry, tretji v vrsti za britanski prestol, ne bo odpotoval v Irak, kot je bilo prvotno načrtovano, je povedal načelnik general-štaba britanske vojske sir Richard Dannatt, ki je konec aprila sicer napovedal, da bodo 22-letne-ga Harryja poslali v Irak. Po Dannattovih besedah je do sprememb prišlo zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Iraku, kjer bi bil Harry izpostavljen preveliki nevarnosti. »Obstaja veliko število določenih groženj, o nekaterih se poroča, o drugih ne, ki se nanašajo neposredno na princa Harryja kot posameznika,« je povedal Dannatt. Iz urada princa Harryja so medtem sporočili, daje bil princ nad odločitvijo nadrejenih zelo razočaran, vendar ne bo zapustil vojske. Britanska vojska je februarja sprejela odlo- čitev, da Harryjev polk Blues and Royals pošlje v Irak, ta pa naj bi šestmesečno misijo začel maja. Že takrat so se v vojski in javnosti zaradi možnega povečanega varnostnega tveganja pojavili pomisleki o smiselnosti prinčevega odhoda v Irak. 22-letni Harry je medtem ves čas vztrajal, da ne misli posedati, medtem ko se njegovi tovariši borijo. Do včerajšnje napovedi je sicer prišlo po tem, ko je Dannatt konec aprila napovedal, da bodo Harryja kljub vsemu spomladi poslali v Irak. Že pred tem so se pojavile špekulacije, da Harry ne bo odpotoval v to nemirno državo, ker bi bil tam lahko tarča iraških upornikov. V Iraku naj bi Harry po prvih napovedih poveljeval oddelku 12 mož s štirimi oklepniki. (STA) BAGDAD - V eksploziji avtomobila bombe na tržnici v šiitski vasi Abu Sajda severovzhodno od iraške prestolnice Bagdad je včeraj umrlo najmanj 32 ljudi, ranjenih je bilo okoli 50. Po navedbah zdravnikov in ranjenih je bil v napadu uporabljen klor, vendar je policija te trditve zanikala. Ranjene v napadu so prepeljali v bolnišnice okoliških mest. Po navedbah tamkajšnjih zdravnikov je bilo videti, da so napadalci uporabili plin klor, saj so imeli mnogi ranjenci velike težave z dihanjem in vidom. Neimenovan medicinski uslužbenec je tako dejal, da je vseh 11 ranjenih, ki so jih sprejeli v njihovo bolnišnico, kazalo znake zastrupitve s klorom. Nek 45-letni kmet, ki so ga prepeljali v bolnišnico v Sa-dr Cityju, je medtem dejal, da so ga ob eksploziji zapekle oči in da je imel velike težave z dihanjem. Policija je sicer vse trditve o uporabi klora v samomorilskem napadu zanikala. Abu Sajda leži okoli 40 kilometrov severovzhodno od sunitskega mesta Bakuba, prestolnice province Dijala, kjer je v zadnjem času nasilje zelo poraslo, predvsem zaradi skraj-nežev, ki so pred začetkom izvajanja novega varnostnega načrta za Bagdad pobegnili iz prestolnice. Iranski duhovni vodja ajatola Ali Hamenej je včeraj izrazil podporo iransko-ameriškim pogovorom v Bagdadu o izboljšanju varnostne situacije v Iraku. Vendar je opozoril, da bi pogovori lahko tekli le o odgovornosti Američanov v Iraku, ne pa o vplivu Irana na sosednje države. (STA) Napetosti na palestinskih območjih pa se stopnjujejo tudi zaradi odnosov z Izraelom. Potem ko so Palestinci z območja Gaze na Izrael izstrelili 26 raket, Izrael pa odgovoril z zračnim napadom na taborišče palestinskega gibanja Hamas v Rafi, je izraelski premier Olmert odredil »oster odgovor« na palestinsko raketira-nje. »Premier meni, da Izrael ne more več nadaljevati politike zadrževanja, saj so civilisti tarče raketnih napadov, zato se je odločil za nadaljevanje z ostrim odgovorom,« so sporočili iz urada Olmerta. (STA) Kazahstanski parlament skrajšal predsedniški mandat ASTANA - Kazahstanski parlament je včeraj potrdil ustavne spremembe, s katerimi so skrajšali predsedniški mandat s sedem na pet let in podelili parlamentu več pristojnosti.Nekdanja sovjetska republika skuša s pomočjo omenjenih demokratičnih sprememb izboljšati svoj ugled v mednarodni skupnosti in povečati možnosti za prevzem predsedovanja OVSE leta 2009. Svet Svetovne banke o Wolfowitzu WASHINGTON, 16. maja (STA) -Izvršni odbor svetovne banke je včeraj začel razpravo o tem, ali bo predsedniku Paulu Wofowitzu izrazil nezaupnico zaradi kršitve etičnega kodeksa. Nevzdržnost položaja spoznava tudi Bela hiša in časnik New York Times je zapisal, da je vrh ameriške administracije pripravljen na kompromis s tistimi, ki zahtevajo Wolfowitzev odhod s položaja. Svetovno banko že od aprila pretresa škandal z razkritjem novice, da je Wolfowitz leta 2005 za svojo spremljevalko iz banke Shaho Riza izsilil napredovanje in višjo plačo. / SVET Četrtek, 17. maja 2007 21 beograd - Srbska skupščina pol ure pred iztekom roka izvolila vlado Koštunica potrjen za premiera Tadičeve čestitke, opozicija kritična Med prednostnimi nalogami obramba nacionalnih interesov na Kosovu in sodelovanje s Haagom BEOGRAD - Izvolitev nove, 25-članske vlade, na čelu z dosedanjim premierom Vojislavom Koštunico, do katere je prišlo v torek zvečer, le pol ure pred iztekom roka, ki ga določajo predpisi, je prvi pozdravil predsednik Srbije Boris Tadič. Izpostavil je, da od 25-članskega kabineta pričakuje, da se bo nemudoma lotili uresničevanja petih prednostnih nalog. Večina opozicijskih strank medtem napoveduje, da se nova vlada ne bo obdržala dolgo, analitiki pa menijo drugače. Tadič je v čestitki Koštunici in članom njegovega kabineta izpostavil, da od njih pričakuje, da se bodo takoj lotili uresničevanja petih prednostnih nalog, ki jih je sicer v svojem govoru pred izvolitvijo izpostavil tudi novi-stari premier. V čestitki Koštunici je sicer tudi Tadič po enakem vrstnem redu omenil omenjene naloge, obrambo državnih in nacionalnih interesov na Kosovu, sklenitev sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiš čem za voj ne zlo či ne na ob -močju nekdanje Jugoslavije, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, zagotovitev pogojev za izboljšanje življenjskega standarda vseh prebivalcev in približevanje Evropski uniji. Tadič je Koštuničev torkov govor v parlamentu ocenil kot »zelo dober«. Poudaril je, da se Srbija nikoli ne bo odrekla Kosovu, ven dar tudi ne Evrop ski uniji, posebej je izpostavil tudi nujnost polnega sodelovanja s haaškim sodiščem. Novi-stari premier Koštunica je včeraj izpostavil, da je dobro, ker je Srbija dobila stabilno vlado na podlagi pro gram skih na čel, o katerih so se do -govorile vse tri koalicijske partnerke, ki so sestavile vlado. Koštunica je še poudaril, da Srbijo čaka preizkušnja kar zadeva prihodnji status Kosova, vendar je izrazil upanje, da bo s pomočjo njegove vlade spoštovana ustanovna listina ZN. Povedal je tudi, da Srbija novo vlado potrebuje tudi zaradi pogajanj z Evropsko unijo o stabilizacijsko-pridru-žitvenem sporazumu. Članice nove vladajoče večine so Tadičeva Demokratska stranka (DS), Koštuničeva Demokratska stranka Srbije (DSS) s svojo zaveznico Nova Srbija, ki jo vodi Velimir Ilič, in G17 Mladjana Dinkiča. Vse tri imajo v parlamentu skupno 130 od 250 poslancev, kolikor jih šteje sedanji skupščinski sklic. Namestnik Koštunice v novi vladi Božidar Djelič pa je zatrdil, da bo po izvolitvi vlade takoj prekinjena blokada, kije preprečevala nadaljevanje pogajanj z Brusljem. Izrazil je upanje, da bo Srbija že čez nekaj tednov sklenila omenjeni sporazum, kar je »vrhunska naloga nove vlade«. Manj optimistične pa so opozicijske stranke, radikalna (SRS) Tomislava Nikoliča, socialistična (SPS) Ivice Da-čiča in zveza LDP-LSV-GSS-SDU Čed-omirja Jovanoviča, ki jo sicer prištevajo v demokratski blok, vendar je »smrtna« sovražnica Koštuničeve DSS. Vse tri imajo skupno 112 poslanskih mandatov, od tega največ radikalci (81). Stranke nacionalnih manjšin, ki imajo v skupščini skupno 8 mandatov, se med deset dni trajajočo dramo v srbskem parlamentu niso upale povsem opredeli ti za no beno stran, ker je bil izid zasedanja parlamenta negotov do samega konca. Poslanci iz vrst radikalcev so posebej izpostavili, da se je prvič v zgodovini večstrankarskega sistema pripetilo, da je no vo vla do izvo lil par la ment, ki nima predsednika. Skupščina je prejšnji torek zaradi prvotnega izostanka dogovora sedanje parlamentarne večine, za predsednika novega skupščinskega sklica izvolila Nikoliča, kar je resno gro zilo, da bodo v Sr biji mo ra li raz -pisati predčasne volitve. Do preobrata je prišlo le nekaj dni pozneje, ko je prišlo do sporazuma zdaj vladajoče trojke, ta pa je v nedeljo nemudoma razreši la Ni ko li ča. Novi-stari srbski premier Vojislav Koštunica na arhivskem posnetku V nasprotju z »željo« opozicijskih strank, da bi čim prej »vi de li hrbet no ve vla de«, pa beo grajski ana -litik Zoran Stojiljkovič meni, da se lahko seda nji Koš tuni čev kabi net ob drži razmeroma dolgo. Kot je pojasnil, v torek izvoljena vlada temelji na ravnovesju interesov in medsebojnega pogojevanja». Stojiljkovič kot tudi nekateri drugi analitiki menijo, da je imel manever DSS s prvotno domnevno podporo radikalcem pravzaprav namen, da Koš tuni ca okrepi svoj polo -žaj pri pogaja njih s Tadi čevo DS in Din kičevo G17. Iz soseščine pa so so se za prve čestitke novi Koštuničevi vladi podvizali v eni od entitet BiH, Republiki srbski. Premier Milorad Dodik je izrazil pričakovanje, da bo njegova vlada tudi z no vim vlad nim kabi ne tom v Beo gra -du tako dobro sodelovala kot s prejšnjim. Za Banja Luko je zelo pomembno, da bo Srbija stabilna, je poudaril Dodik in spo mnil, da ima Re pub li ka srbska na podlagi Daytonskega sporazuma pravico do posebnih odnosov z Beo gra dom. Z novo vlado v Beogradu je zadovoljen tudi Srbski nacionalni svet severnega Kosova, ki je v čestitki izpostavil, da je bil Koš tuni ca vsesko zi do sle den glede stališča o nujnosti ohranitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Srbije na Kosovu.(STA) beograd - Obisk komisarja EU za širitev Komisar Rehn od nove srbske vlade pričakuje polno sodelovanje s Haagom BEOGRAD - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po srečanju z zunanjim ministrom nove srbske vlade Vu-kom Jeremičem dejal, da od Beograda pričakuje dosledno izvajanje akcijskega programa za polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Če bo srbska vlada izpolnila svoje obveznosti do Haaga, bi se kmalu utegnila nadaljevati pogajanja med Evropsko unijo in Srbijo o stabilizacijsko-pri-družitvenem sporazumu, je dejal Rehn. Srbska vojaška policija je sicer na večer pred prihodom Rehna preiskala nek vojaški dom, kjer naj bi se po nekaterih informacijah skrival haaški obtoženec, nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov general Ratko Mladič, vendar brez uspeha. Podpredsednik srbske vlade, pristojen za evropska vprašanja Božidar Djelič je ob Rehnovem obisku optimistično menil, da bi lahko bila pogajanja o sporazumu zaključena že v nekaj ted- nih ali najkasneje mesecih. Rehn je sicer pozdravil oblikovanje nove srbske vlade, saj je ta po njegovem mnenju nedvomno zavezana evropskim integracijam. Srbija in EU sta včeraj tudi parafirali sporazum o bolj sproščenem vi-znem režimu za srbske državljane in vračanju nezakonitih priseljencev. Druge države Zahodnega Balkana so takšen sporazum z Brusljem sklenile že pred slabim mesecem. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je pričakovati, da bodo članice unije v Srbijo vrnile od 100.000 do 150.000 srbskih državljanov. V zameno bodo lahko nekatere kategorije srbskih državljanov - med njimi študenti in poslovneži - za potovanje v EU pridobili brezplačne vizume. Obenem bodo drugi srbski državljani za vizum plačali 35 namesto 60 ev-rov, kolikor ta stane od začetka leta. Imetniki diplomatskih potnih listov pa za EU ne bodo več potrebovali vizumov, so sporočili v Bruslju. (STA) edinburgh Škotski premier zagovornik neodvisnosti EDINBURGH - Vodja Škotske nacionalne stranke (SNP), zmagovalke nedavnih regionalnih volitev, Alex Salmond je včeraj zaprisegel kot predsednik nove škotske vlade. Za Salmonda, ki bo vodil manjšinsko vlado, je glasovalo 49 poslancev regionalnega parlamenta holy-rooda, proti njemu pa 46. SNP se sicer zavzema za neodvisnost Škotske od Združenega kraljestva in je napovedala, da bo že leta 2010 razpisala referendum o tem vprašanju. Tudi v svojem prvem govoru na položaju novega premiera je Salmond potrdil svojo podporo odcepitvi od Združenega kraljestva in poudaril: »Prizadevamo si za neodvisnost in enakopravnost Škotske.« »Verjamem, daje Škotska pripravljena na spremembe, pripravljena na reformo. Smo majhen narod, toda z veliko prihodnostjo. Pred nami so tudi nekateri veliki izzivi,« je še poudaril. Obenem je zavrnil trditve, da je Škotska po zmagi njegove stranke na volitvah postala »razdeljen narod« in zatrdil, da obstaja »občutek skupnosti in predvsem občutek za skupno blaginjo Škotske«. Kot je priznal, se nekateri poslanci z neodvisnostjo Škotske sicer ne strinjajo, toda obenem je prepričan, da obstaja »široko soglasje, da mora ta parlament prevzeti večjo odgovornost za vladanje na Škotskem«. SNP je na regionalnih volitvah na Škotskem 3. maja dobila večino sedežev v škotskem parlamentu in tako zabeležila pomembno zmago nad vladajočo Laburistično stranko britanskega premiera Tonyja Blaira. Laburisti so tako prvič v zadnjih 50 letih izgubili oblast na Škotskem. Po zmagi so se začela koalicijska pogajanja, ki pa so propadla, potem ko so Liberalni demokrati zaradi nasprotovanja načrtom o neodvisnosti zavrnili sodelovanje s SNP. Minuli teden je SNP s stranko Zelenih podpisala sporazum o sodelovanju v vladi, »ki zasleduje napreden program in postavlja varovanje okolja na prvo mesto«. Gre sicer le za sporazum o sodelovanju in ne uradni koalicijski dogovor, saj se Zeleni ne strinjajo z vsemi politikami SNP. (STA) moskva - Na predlog Putina Ruski poslanci zaostrili kazni za ekstremiste MOSKVA - Ruski poslanci so včeraj na predlog predsednika Vladimirja Putina z dopolni li kazen ske ga zako ni ka zao stri li kaz ni za de -javnosti skrajnežev. Podporniki zakona ocenjujejo, da bo ta pri pomo gel k boju pro ti ra siz mu v Rusiji, kjer beležijo visoko število rasno moti vira nih na padov, kri ti ke - gre predvsem za borce za človekove pravice - pa skrbi, da bo zakon uporabljen za preprečevanje političnih dejavnosti opozicije in za poseganje v delo medijev. Spodbujanje ekstremizma in javno opravičevanje ekstremizma bosta v Rusiji po novem kaz ni va z do šes ti mi le ti zapora, kaz ni za kršenje javnega reda, če bo vzrok kršitev ideološke, poli tič ne ali ras ne na ra ve, pa bodo zna ša le do osem let zapora. Namest nik rus ke ga predsed ni ka Ser gej Iva nov je si cer že izra zil strah, da bi se pre gon skrajnežev ne spremenil v lov na čarovnice. Člo-ve ka bi na mreč lah ko ob tožili ekstre miz ma tudi v primeru, da bi grajal oblast, je menil Ivanov, medtem ko je avtor zakonskega besedila Mi hai - l Emelijanov poudaril, da je potreba po boju pro ti skraj ne žem očit na. ( STA) new york - Prispeval k zmagi Reagana in Busha Umrl Jerry Falwell, steber krščanske desnice v ZDA NEW YORK - V 73. letu starosti je v Lynchbur-gu v Virginiji v torek umrl eden od stebrov ameriške krščanske desnice, televizijski evangelist Jerry Falwell, ki je iz skromne cerkve pred pol stoletja ustvaril gibanje z milijoni članov in milijoni dolarjev dohodka. Falwellova kariera je dosegla vrh v 80. letih, ko je ZDA vodil Ronald Reagan, ponovno pa je oživela tudi z Georgem Bushem mlajšim. Falwell je veljal za krščanskega desničarja, ki je življenje posvetil veri v Boga in boju proti splavu, homoseksualcem in pornografiji. Po vsem svetu je postal znan predvsem zaradi neprimernih izjav. 11. septembra 2001 je tako za teroristične napade na ZDA okrivil feministke, homoseksualce in liberalce. Leta 1999 se je spravil na priljubljeno risanko Telebajski in dejal, da bi jo bilo potrebno odstraniti, ker je preveč »gej«. V 80. letih je epidemijo aidsa označil za božjo kazen homoseksualcem, žalil je tudi jude, ko je dejal, da Antikrist hodi po svetu in je jud. Znane so tudi njegove tožbe proti pornografski reviji »Hustler«, ki jih je z odločitvijo vrhovnega sodišča leta 1988 izgubil. Revija je objavila komični strip z namigom, daje Falwell izgubil nedolžnost z lastno materjo. Leta 2000 je Falwell tako razjezil republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina, da gaje ta označil za agenta nestrpnosti. Falwell je bil tipičen predstavnik nečesa, čemur Američani rečejo »ponovno rojeni kristjan«. Gre za ljudi, ki so v življenju počenjali neumnosti, nato pa ponovno našli vero. Sin odločnega ateista ter proizvajalca in tihotapca alkohola v časih prohibicije Falwell je bil v mladosti razgrajač in je celo vodil pobalinsko tolpo, pri 19 letih pa je sprejel Jezusa in stopil na pot vere. Leta 1952 je v Lynchburgu v Virginiji ustanovil novo baptistično cerkev »Thomas Road« z le 35 člani, pred smrtjo pa je stal na čelu gibanja s sedem milijoni članov in več sto milijoni dolarjev proračuna. Falwell je bil eden od pionirjev med ameriškimi evangelisti, ki je hitro spoznal prednosti širjenja vere po televiziji in na ta način zgradil pravi verski imperij. Odločitev vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1973, ki je dovolila umetno prekinitev nosečnosti, ga je razburila in leta 1979 je ustanovil gibanje »Moralna večina«, s pomočjo katerega je leta 1980 Ronald Reagan premagal demokratskega nasprotnika Jimmyja Carterja. Leta 1971 je ustanovil v Lynchburgu baptistični kolidž, ki je z leti prerasel v Univerzo Liberty s 9600 študenti. Predsednik George Bush, ki je leta 2000 in 2004 zmagal prav s pomočjo gibanj, kot je Falwellovo, je izrazil globoko žalost zaradi »smrti moža, ki je cenil vero, družino in svobodo«. (STA) 22 Četrtek, 17. maja 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it kolesarstvo - Tretja etapa dirke Po Italiji z gorskim ciljem Danilo Di Luca zmagal in prevzel vodstvo Padec Furlana Gasparotta in svetovnega prvaka Bettinija - Simoni zaostal 15 sekund jadranje - Izzivalci na Ameriškem pokalu Luna Rossa proti Oracleu vse bolj samozavestna Posadka Lune Rosse včeraj ni ponovila napak s torkove druge regate ansa »Za Simonija se ve, da je na Giru nevaren predvsem zadnji teden, čudi pa me, da je za mano tokrat toliko zaostal Savoldelli,« je po zmagoviti etapi dejal Danilo Di Luca po objemu brhkih deklet na zmagovalnem odru ansa NEAPELJ - Danilo Di Luca je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Italiji. V ciljnem šprintu 153 km dolge preizkušnje od Salerna do Montevergina di Mercogliana je tekmovalec moštva Li-quigas prehitel novo ime italijanskega kolesarstva Riccarda Ricca in Damiana Cu-nega, z zmagoslavjem pa je oblekel rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku. V prvi resnejši preizkušnja je odločitev o zmagovalcu padla na zadnjem vzponu na Montevergino. Že pred 17 kilometrov dolgim vzponom - z 21 ostrimi ovinki in petodstotno povprečno strmino - je bilo zelo pestro in dramatično, najhuje pa sta jo 68 km pred koncem etape skupila dosedanji nosilec najbolj prestižne majice Enrico Gasparotto in svetovni prvak Paolo Bettini, ki sta bila udeležena v skupinskem padcu. Di Luca je po etapi žarel od veselja in dejal, da se počuti v življenjski formi. Izidi 4. etape: 1. Danilo Di Luca 4.22:42; 2. Riccardo Ricco; 3. Damiano Cunego; 4. Andy Schleck (Luk) + 0:03; 5. Stefano Garzelli; 6. Franco Pellizotti 0:06; ...15. Gilberto Simoni +0:15; skupno: 1. Danilo Di Luca 14.26:10; 2. Franco Pellizotti + 0:26; 3. Andrea Noe (Ita) 0:35...; 6. Damiano Cunego (Ita) 0:54... ; 8. Paolo Sa-voldelli (Ita) 1:07; 23. Gilberto Simoni +2:00; 122. Gorazd Štangelj (Lampre) 15:28. Danes: od Teana do Frascatija (173 km) doping Kolesarji zavrnili Torrija NEAPELJ - Bolj kot potek dirke je v ospredju pogovorov kolesarjev na Giru dopinška afera. Kolesarski svet, na čelu s Paolom Savoldellijem, je ostro zavrnil namigovanje šefa preiskovalne komisije CONI-ja Paola Torrija, ki je zatrdil, da se je priznanje Ivana Bassa pod pritiskom kolesarskih funkcionarjev in sponzorjev razblinilo kot milni mehurček. »Basso se boji, da bo izgubil službo, da mu bodo odvzeli naslov zmagovalca lanskega Gira in da bi mu kdo lahko tudi fizično grozil. Na dirkah ni težko končati v jarku,« je dejal Tor-ri, ki je omenil tudi, da je Basso na drugem pričevanju pred njim priznal, da pozna španskega zdravnika Fuentesa, da si dal jemati kri v Barceloni, ko ga je Torri zaslišal tretjič pa je bil kolesar zelo zadržan. »Razumel sem, da si je Basso premislil in nisem vztrajal, gotovo pa o njem ne moremo govoriti kot o skesancu,« je dal Torri razumeti, da kolesarja čaka dveletni suspenz. Savoldelli in ostali so vzkipeli. »Zastraševanje kolegov ne sodi v naš svet,« je dejal Savoldelli, Piero Algeri, šef Simonijevega moštva, pa je prepričan, da je v interesu kolesarstva, če Basso pove vse, kar morebiti ve. Torri je obljubil, da bo posegel v spor, tako da bo po koncu današnje etape sodeloval na TV oddaji Processo alla tap-pa. Včeraj bi moral Torri spet za-slišati tudi Aleksandra Kalca, ki pa je preko svojega odvetnika sporočil, da ga v Rimu ne bo. Domnevajo, da bi zanj lahko Torri zahteval doživljenjsko di-skvalifikacijio. Kaže omeniti, da so prireditelji pred začetkom včerajšnje etape na Gi-ru pri 54 kolesarjih iz sedmih moštev opravili dopinški preizkus, prav vsi izvidi pa so bili negativni. VALENCIA - »Na vso moč sem si prizadeval osvojiti desno stran regatnega polja in pokazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Verjamemo v svoje sposobnosti. Ogledali smo si posnetke druge regate, spoznali napake in se odločili za drugačen način jadranja, zlasti v krmi,« je po drugi zmagi Lune Rosse v polfinalni regati pokala Vu-itton proti ameriški jadrnice BMW Oracle (31 sekund prednosti) dejal krmar italijanskega jadrnice James Spithall. Luna Rossa je tako pred nadaljevanjem povedal v zmaga z 2:1 in psihološko spet postavila Američane v podrejen položaj, hkrati pa si lahko De Angelis in ostali grizejo nohte, da se jim je izmuznila torkova druga regata, v kateri so bili v vodstvu skoraj do konca. Spodbudno za Luno Rosos je tudi dejstvo, da je v bolj stabilnem vetru boljše jadrala tudi s špinakerjem, saj je Oracle tokrat na drugi in četrti stranici zmanjševal zaostanek le za nekaj sekund. Za veliko presenečenje je včeraj poskrbela tudi posadka španskega Desafia (+1:14), ki je prvič premagala Team New Zealand in zmanjšala zaostanek v zmagah na 1:2. Poljak Jablonski je izkušenega De-ana Barkerja že pred startom prisilil, da si je prislužil kazenski obrat, startno črto pa preplu- l iz najbolj ugodnega položaja. Španci se tudi med plovbo niso pustili presenetiti, za Novozelandce pa je bil to prvi poraz po 12 zaporednih zmagah. Danes v Valencii ne bo dvobojev. nogomet - Finale pokala UEFA v Glasgowu Sevilla kot Real Po zmagi proti Espanyolu kot Madridčani v letih 1985 in 1986 drugič zapored ubranila naslov Sevilla - Espanyol po enajstmetrovkah 5:3 (2:2, 1:1, 1:1) Strelci: 0:1 Adriano (18.), 1:1 Riera (28.), 1:2 Kanoute (105.), 2:2 Jonatas (115.). ESPANYOL: Iraizoz, Zabaleta, Jarque, Torrejon, David Garcia, Moises, Rufete (od 56. Pandiani), Riera, De la Pena (od 87. Jonatas), Luis Garcia, Tamudo (od 72. Lacruz). SEVILLA: Palop, Javi Navarro, Daniel Alves, Adriano (od 76. Renato), Poulsen, Luis Fabiano (od 64. Keržakov), Kanoute, Puerta, Marti, Dragutinovič, Maresca (od 46. Jesus Navas). Rumeni kartoni: Moises; Luis Fabiano, Kanoute. Rdeč karton: Moises (68.). GLASGOW - Sevilla je ubranila naslov prvaka v drugem najpomembnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Glede na stavna razmerja bi morala trenutno tretja ekipa španskega prvenstva z lahkoto opraviti s Katalonci, toda ti so se vnovič izkazali za zelo čvrstega tekmeca in kljub dejstvu, da so tekmo končali z igralcem manj, klonili šele po enajstmetrovkah. Sevilla je tako postala šele druga ekipa, ki ji je uspelo ubraniti naslov v tem tekmovanju (prvi je bil Real Madrid v letih 1985 in 1986). Pokal UEFA je sicer v zadnjih letih skoraj popolnoma v »španski domeni«, saj je na Pirenejski polotok romal že tretjič v zadnjih štirih letih. V 18. minuti je dotlej podrejena Sevilla povedla. Palop je z roko poslal dolgo podajo do Adriana Correie, ki je na levi strani ukanil precej naivnega branilca Espanyola Davida Garcio, sam krenil proti Gorki Iraizozu in ga tudi premagal. Žalost številnih navijačev belo-modrih pa je trajala le deset minut. V 28. minuti je namreč globoko na svoji polovici Albert Riera dobil žogo in jo vlekel po levi strani vse do kazenskega prostora Seville, na robu pa se je odločil za strel in s pomočjo Daniela Alvesa izid izenačil. Ritem prvega polčasa sta ekipi prenesli tudi v drugega, Ko je že kazalo, da je Espanyol vse bližje odločilnemu zadetku, je Mosies napravil prekršek nad Aleksandrom Keržakovom, za katerega je dobil drugi rumeni karton in posledično predčasno pot v slačilnico. To je v dotlej izenačenem dvoboju - predvsem z vidika hranjenja moči - pomenilo veliko prednost za Sevillo, ki je po izključitvi prevzela pobudo. Toda vseh priložnosti in prednosti Andaluzijci niso izkoristili niti v podaljških. Najprej so sicer povedli ob koncu prvega podaljška, ko je Navas z desne strani podal nizko podajo pred gol, tam pa se je najbolje znašel Kanoute in premagal Iraizoza. Belo-modri so deset minut pozneje še enkrat več dokazali, da imajo velik karakter. Kljub temu, da so bili številčno šibkejši, so v 115. minuti izenačili z natančnim strelom Jonatasa z 20 metrov in izsilili enajstmetrovke. Pri teh so bili bolj zbrani igralci Seville, ki so mrežo zatresli po poskusih Kanouteja, Dragutinoviča in Antonia Puerte, medtem ko je pri poražencih zadel le Pandiani. košarka - Al liga Zmage Rima, Siene in Milana MILAN - Siena, Milan in rimska Lottomatica so zmagovalci prvih tekem četrtfinala končnice košarkarske A1 lige: Izidi: Montepaschi Siena (Forte 29, Kaukenas 19, Sato 11, Stonerook 11) Tise ttan ta Cantù (Wilson 18, Mazzarino 17, Jordan 11) 95:76, Armani Jean MI (Schultze 17, Gallinari 15, Watson 14) - Whirlpool Varese (Holland 25, Carter 15, Capin 11) 75:72, Lottomatica Rim (Hawkins 18, Bodiroga 15, Chat-man 9) - Eldo Neapelj (lis 13, Morandais 9, Sesay 9) 73:57. Danes: Climami-o Bologna - Biella. Danes Inter-Roma MILAN - Povratna finalna tekma za državni nogometni pokal se bo pričela ob 20.30 (Tv raiuno). Na prvi tekmi je Roma zmagala s 6:2. AČIMOVIČ - Slovenski nogometni reprezentant 29-letni Milenko Ačimovič je z avstrijskim prvoligašem Austrio Magno podaljšal pogodbo do poletja 2009, z možnostjo podaljšanja za še eno leto. SRBIJA - Nogometaši Crvene zvezde so osvojili pokal Srbije, potem ko so v finalu z 2:0 premagali Vojvodino iz Novega Sada. Za Crveno zvezdo je to drugi zaporedni pokalni naslov in hkrati druga letošnja lovorika, saj si je Crvena zvezda že pred dvema tednoma zagotovila tudi naslov prvaka v državnem prvenstvu. LIGA TELEKOM - Izidi 34. kroga !. slovenske nogometne lige: Bela krajina -Drava 0:2 (0:1; Maribor - Primorje 1:1 (0:1; Domžale - Nafta 3:0 (2:0); MIK CM Celje - Interblock 1:1 (1:1); HIT Gorica - Koper 1:7 (1:2). Vrstni red: Domžale 71, HIT Gorica 55, Drava 52, Maribor 51, Primorje 49, Nafta 45, Koper in MIK CM Celje 42, Bela krajina in Interblock 25. NBA: Utah prvi finalist SALT LAKE CITY - Košarkarji moštva Detroit Pistons so zapravili prvo zaključno žogo za uvrstitev v finale vzhodne konference. Pred domačimi gledalci so namreč sinoči z 92:108 izgubili proti Chicagu, ki je razmerje v zmagah in porazih tako zmanjšal na 2:3. Kar ni uspelo Detroitu, pa je uspelo moštvu Utah Jazz, ki si je v Salt Lake Cityju z zmago s 100:87 proti Golden State Warriors kot prvo izborilo zmago v finalu zahodne konference. Utah je tekmeca izločil s skupnim izidom 4:1 v zmagah. V SLOVENIJI - Kvalifikacije za košarkarsko ligo UPC Telemach: Nova Gorica - Misel Postojnska jama 85:74 (19:17, 45:42, 63:57) Mitja Emili odstopil MUGELLO - Tretja dirka za moto-ciklistično Trofejo Kawasaki se je Pro-sečanu Mitji Emiliju žal ponesrečila. Po uspešnih kvalifikacijah je startal kot prvi, žal pa je na zaradi vročine spolzki progi med spustom ob izvozu iz ovinka Savel-li izgubil nadzor nad zadnjim kolesom, padel in odstopil. Možnost za nov uspeh se mu bo ponudila že to nedeljo na dirki za EP v Vallelungi. Sisley danes za naslov TREVISO - Danes, s pričetkom ob 20.30 (TV Skay) bo tretja tekma finala končnice odbojkarske A1 lige. Sisley proti Piacenzi Lorisa Maniaja po dvhe zmagah potrebuje le še eno za naslov. Dvorana palaverde je že dva dni razprodana. Go&Go Hit star tennis GORICA - V soboto se bodo začele kvalifikacije 9. ženskega teniškega turnirja Go&o Hit star tennis (25 tisoč dolarjev nagradnega sklada). Povprečna starost 18 že kvalificiranih igralk je 22 let, najboljša med njimi pa je Francozinja ruskega porekla Julija Fedošova, ki je 122. na svetu. Med prvo in osmo postavljeno igralko je samo 50 mest na lestvici. Med njimi je tudi Italijanka Giulia Gabba. / ŠPORT Četrtek, 17. maja 2007 23 košarka - Prva tekma končnice za napredovanje v deželno C2 ligo Breg Minimax dvakrat izdatno vodil, nato izgubil V drugem polčasu najprej odpovedala obramba, nato še napad - V soboto doma proti Avianu Goriziana-Breg Minimax 90:80 (13:18, 37:42, 60:58) BREG MINIMAX: Lovriha (- , 0:2, - ), Ciacchi 7 (7:8, 0:4, 0:1), Sila 14 (2:2, 3:9, 2:5), Jevnikar 9 (2:2, 2:7, 1:1) Earle, Bembich 10 (1:2, 3:5, 1:4), Krčalič 18 (5:6, 2:8, 3:6), Škorja 14 (2:2, 3:5, 2:2), Oblak nv, Udovič, Laudano 8 (- 1:2, 2:3). Trener David Pregarc. Pet osebnih napak: Škorja (38) Brežani so v prvi tekmi končnice košarkarskega prvenstva D lige izgubili proti Goriziani. V uvodnih minutah so Sila in soigralci z dobro obrambo in mirno igro v napadu takoj zbrali 7 točk naskoka. V tem delu je sicer bilo veliko napak na obeh straneh, gostje pa so v vseh elementih igre prekašali domačine. Gostitelji so nato reagirali, nadoknadili nekaj točk, s pridobljenimi žogami pa so Pregarčevi fantje sredi druge četrtine spet povečali vodstvo na devet pik (18:27). Za to sta bila najbolj zaslužna play maker Krčalič in veteran Laudano. Žal pa se je nato v igri nekaj zataknilo. Težave so se najprej pojavile v obrambi, kjer gostje niso mogli več zaustaviti nasprotnega centra Mare-ge, nato pa tudi v napadu, kjer so prikazali preveč statično igro in zaključevali iz neizdelanih položajev. Izkušeni Goričani so to izkoristili in v 27. minuti prvič povedli po začetnem 1:0. Tekma je bila nato izenačena do srede zadnje četrtine, ko so Brežani v obrambi povsem odpovedali. Domači igralci so takoj povečali vodstvo na 10 točk (77:67). Pregarčevi varovanci so se nato še enkrat približali na 4 točke, nasprotniki pa so s trojko pokopali še njihove poslednje upe. Drugo tekmo bo Breg Minimax odigral v soboto v dolinski občinski telovadnici (ob 20.30) proti Avianu, v končnici za napredovanje pa nastopa še videmski CUS. Štiri ekipe se bodo med sabo pomerila dvokrožno, v višjo ligo pa napredujeta dve, tako da ni za Breg še nič izgubljenega. (M.O.) košarka - Promocijska liga Dom Mark ugnal Muggio in izsilil tretjo tekmo Cicibona Teconoleggi pa se od play-off a častno poslavlja Dom - Intermuggia 88:82 (29:22, 48:45, 69:61) DOM: Corsi 15 (4 trojke), Grav-ner 18 (3), Cej 17 (1), Franco 24, Col-lenzini 5 (1), Primosig, Rauber ) (2). Domovci so sinoči v telovadnici Kulturnega doma po gladkem porazu na prvi tekmi v Miljah igrali kot prerojeni in proti močnemu nasprotniku v polfinalu play-offa za napredovanje v D ligo izsilili igranje tretje tekme, ki bo spet v Miljah, predvidoma v soboto, čeprav bodo skušali Goričani doseči preložitev tekme. V prvem polčasu sta bili obe ekipi zelo razpoloženi pri metu na koš, a domovci so bili stalno v vodstvu. Igrali so požrtvovalno in dobro, s pogostim spreminjanjem sistema obrambe so razorožili napad Miljčanov, predvsem pa so tokrat zelo dobro skakali pod obema košema. Intermuggia je edinič povedla v tretji četrtini, takoj zatem je vajeti igre spet prevezel Dom, ni pa se več odlepil od gostov, tako da je bil zadnji del tekme izenačen. Na koncu so domovci obdržali mirno kri, gostom pa so popustili živce in so si tudi prislužili dve tehnični napaki, tako da je Dom končal tekmo s serijo uspešnih prostim metov Corsija in Ceja. Cicibona Tecnonoleggi - Dinamo Gorizia 63:69 (12:13, 18:27, 49:45, 58:58) CICIBONA TECNONOLEGGI: Persi 4, Kemperle 18, Smilovich 2, Hrovatin 23, Golfetto 2, Valente, Gri-lanc 9, Susanj 3, Perčič 2, trener Cor-si. SON: 30; PON: Hrovatin (44), Smilovich (44); 3T: Grilanc 1. Ciciboni ni uspel veliki met. Sanje o uvrstitvi v finale in morebitnem napredovanju v višjo ligo, so se razblinile po enem podaljšku na torkovi tekmi na domačem stadionu 1. maja. Tako kot v pretekli sezoni, se torej Cicibona poslavlja od končnice že po polfinalnih dvobojih. Srečanje na stadionu 1. maja se ni pričelo najbolje. Gostitelji so imeli velike težave pri metu, predvsem iz razdalje. O tem zgovorno kaže že sam podatek, da so v celem srečanju dosegli le eno trojko. V prvem polčasu se je tako v obrambi kot napadu, predvsem pa pod košem hrabro boril le Blaž Kemperle, kar je bilo seveda odločno premalo in gostje so ob koncu polčasa že vodili za devet točk. V tretji četrtini pa so košarkarji Cicibo- Sandi Rauber (Dom Mark) ne strnili svoje vrste in s koši Horva-tina in Grilanca z delnim izidom 31:18 prevzeli vodstvo. Postregli so tudi z nekaterimi atraktivnimi akcijami, ki so spravile na noge navijače sve-toivanskega društva, ki so prišli v lepem številu bodrit prijatelje na igrišču. Odločilna pa je bila zadnja, napeta četrtina. Žoga je postala »težka« in Cicibona je v napadu spet veliko grešila, tako da so igralci Di-nama izenačili 49:49. Po uspešnem prostem metu in dvema napadoma so bili gledalci že prepričani, da je gostiteljem le uspelo izsiliti tretjo tekmo, vendar je Fajt, igralec višjega kova, s trojko (skupno jih je dosegel 5) zdramil svoje, ki so nato celo prešli v vodstvo (57:58). V končnici je Susanj uspešno izvedel prosti met, Cicibona pa je imela na razpolago še zadnji napad, toda po mnenju sodniške dvojice je bil napad predolg, tako da je bilo stanje na semaforju ob zvoku sirene izenačeno 58:58. V podaljšku so pobudo stalno imeli trdno v rokah gostje, saj so Cicibonaši izgubili pod svojim košem preveč odbitih žog. Trener Tino Corsi je bil vsekakor zadovoljen z razpletom letošnje sezone, po tekmi pa je dejal: »Zadnji mesec smo zaradi poškodb in drugih obveznosti igralcev bolj malo trenirali. To se je tudi poznalo, toda prav glede na stanje v ekipi si za poraz nimamo kaj očitati. Z uvrstitvijo v polfinale končnice prvenstva smo povsem dosegli zastavljeni cilj.« (RAS) Borut Sila in Škorja sta dosegla po 14 točk, najboljši strelec Brega Minimax pa je bil z 18 točkami Krčalič (na sliki) kroma košarka - C liga Jadran danes v Žavljah za obstanek »Igrati s srcem in z glavo, biti natančnejši v metih, potreben pa bo tudi doprinos naših najboljših igralcev, ki so na prvi tekmi igrali pod svojimi sposobnostmi. Če nam bo to uspelo, lahko Muggio premagamo.« Pomočnik Maria Gerjeviča Eri-berto Dellisanti je pred današnjo drugo tekmo za obstanek v C ligi v Žavljah (pričetek ob 20.30) z jasnimi besedami obračunal s pesimizmom, ki je Jadranov tabor zajel po uvodnem porazu v Gorici. »Ampak fantje so prišli k sebi. Trenirali smo dobro, Saško Ferfoglia je na treningu v ponedeljek po udarcu, ki ga j e staknil pred koncem sobotne tekme, komaj hodil, a že v torek je bilo z njim bistveno boljše. Na tekmi bodo vsi, tudi Malalan, ki ga v soboto ni bilo zaradi šolskih obveznosti,« je še povedal Dellisanti. Položaj Jadrana Mark je kajpak kočljiv, vendar pa podoben lanskemu, ko so si fantje obstanek v play-outu zagotovili po dveh zmagah v Marghe-ri, čeprav je bila takrat tekma v Gorici na sporedu med obema gostovanji-ma. Jadran mora zmagati danes in spet tudi v nedeljo, potem pa ga čaka še dodatna tekma s poražencem dvoboja med San Danielejem in Co-neglianom. odbojka - D liga Olympia TMedia izločena V sinočnji 2. tekmi polfinalne faze končnice za napreodvanje v moško odbojkarsko C ligo je tržaški CUS v gosteh z 2:3 (23:25, 25:21, 17:25, 28:26, 12:25) premagal Porcio, po tem rezultatu pa goriška Olympia TMedia žal ne more več upati na uvrstitev v finale. Vrstni red je namreč zdaj tak: Porcia 4, CUS Trieste 2, Olympia TMedia 0. Zadnji krog (19.5.): CUS - Olympia TMedia. MOŠKA B2 LIGA: V tekmi 1. kroga play-offa za napredovanje v B1 ligo je moštvo trenerja Marka Kalca Volley Fiemme Fassa sinoči v gosteh z 1:3 (17:25, 25:18, 24:26, 20:25) premagalo Firence in izsililo 3. tekmo, ki bo v soboto v Predazzu. atletika Fabio Ruzzier na veteranskem EP v Regensburgu Od danes do nedelje bo v Regensburgu na Bavarskem 10. evropsko prvenstvo za veterane v tekih in hitri hoji na daljših razdaljah. V devetčlanski odpravi Slovenije bo tudi naš hitrohodec Fabio Ruzzier, ki bo že jutri nastopil na razdalji 10 km, v nedeljo pa še na dalj ši 30-ki lo me tr ski preizkušnji. Ruzzier zadnje leto nastopa v kategoriji M50 za tekmovalce od 50. do 54. leta starosti, na daljši razdalji pa se lahko že ponaša s štirimi naslovi celinskega prvaka. Prejšnjega EP, kije bil pred dvema letoma na Portugalskem, se Ruzzier sicer ni udeležil. Takrat je na razdalji 10 km zmagal Italijan Cervi (prisoten bo tudi jutri), na 30 km pa Portugalec Margalhes, ki se tokrat ni prijavil. Najnevarnejša tekmeca za Ruzzi-erja bosta Nemca Prieler in Schwartz. Ruzzier zaradi težav s kolenom ni v optimalni formi, več možnosti si pripisuje na krajši razdalji. plavanje - V Trstu na Alturi Tri zlate in dve bronasti kolajni za člane VZS Sklad Mitja Čuk Nadaljuje se pestra športna dejavnost VZS Sklada Mitja Čuk. Gojenci našega zavoda so se v nedeljo udeležili deželenga plavalnega mitinga, ki sta ga v tržaškem bazenu Altura priredila društvo Tržaških gasilcev in ANPAS. Nastopilo je osem društev iz naše dežele, med katerimi tudi VZS Sklad Mitja Čuk s šestimi plavalci. Nastopili so še: Pinna Sub S. Vito, Carnia Special Team, Acquamarina 2001 Team TS, TS Anpas, Special Team TS in Ceas Sistiana. Skupno se je mitigna v raznih disciplinah udeležilo okoli 80 plavalcev in plavalk. Gojenci VZS so se odlično odrezali, saj so osvojili kar tri zlate in dve bronasti kolajni ter na društveni lestvici osvojili četrto mesto, prvi pa so bili med zavodi z manj kot desetimi tekmovalci. Po tekmovanju je bil eden od vzgojiteljev Sandi Stefančič zelo zadovoljen: »Ta uspeh ni naključen, saj je rezultat dolgotrajnega in trdega dela. Gojenci od oktobra lani namreč vestno in požrtvovalno trenirajo v raznih bazenih. Krstni nastop na tekmovanjih v bazenu sta opravili Francesca Sfreddo, ki je v svoji kategoriji dosegla prvo mesto, Patrizia Brandolin pa je bila tretja. Zlato kolajno sta osvojila še Pat-rik Rebula in Matteo Fragiacomo. Toda tudi ostali so se zelo dobro odrezali.« REZULTATI 2. kategorija, ženske, 25 m prosto: 1. Franceca Sfreddo 47,0; 3. Patrizia Brandolin 1:00,0; moški, 25 m prosto; 1. Patrik Rebula 34,1; 3. Lorenzo Corbelli49,0; 6. Sandro Schergna 1:00,0; 1. kategorija, moški, 25 m prosto: 1. Matteo Fragiacomo 21,0. Športni odsek VZS čaka že ta konec tedna v Kopru atletsko tekmovanje. (lako) 24 Četrtek, 17. maja 2007 ŠPORT / nogomet - Sovodnje v dodatni tekmi prvenstva ljubiteljev Napredovanje se je ponesrečilo, obračun sezone pa je kljub temu pozitiven Sovodnje - Valvasone 0:2 SOVODNJE: Grimaz, Peteani, Righi, Figelj, Pisk, Tomsič (Pahor), Antoni (Piras), Grilj, Visintin, Fajt, Korsic. Trener: Cescutti. IZKLJUČITEV: Fajt v 50. min Sovodenjski ljubitelji so na igrišču v Paderno (UD) izgubili finale play offa in tako zamudili napredovanje v A1 amatersko ligo. Ekipa iz Valvasona se je hitro pokazala kot izkušena, telesno dobro pripravljena in tehnično podkovana. Sovodenjci so stopili na igrišče verjetno preveč napeti in ob polovici prvega polčasa tudi dobili gol. Igra se je odvijala pretežno na sredini in nismo videli vežjih priložnosti za gol. V drugem polčasu so varovanci trenerja Cescutti stopili na igrišče z namenom, da bi rezultat obrnili, a slab sodnik, ki se je verjetno hotel postaviti v ospredje pozornosti, je po petih minutah nerazumljivo izključil Fajta. Odločitev je razburila duhove v sovodenjskem taboru in z možem manj in veliko dozo nervoze, je bilo stanje nemogoče popraviti. Kljub temu niso popustili in vsseno poskusili poravnati izid a nasportniki so dobro izkoristili prazen pro- Sovodenjska četa v baznem taboru pred odhodom v Videm na tekmo play offa stor, ki so ga imeli na razpolago in v protinapadu dosegli drugi zadetek. Poraz so Sovodenjci sprejeli športno in predsednik Ferfoglia je vseeno zadovoljen z zaključeno sezono. Poleg tretjega mesta na skupni lestvici je treba z zadovol- jstvom poudariti tudi drugo mesto na di-siplinskem pokalu in dobro vzdušje,ki je spremljalo ekipo ob vsaki tekmi. Temelji za prihodnjo sezono so že postavljeni, sedaj pa čaka igralce, trenerja in spremljevalce zaslužen odmor. PLANINSKI SVET Soška pot SPDT organizira v nedeljo, 20. maja 2007 avtobusni izlet v dolino Trente. Podali se bomo na pohod po Soški poti, dolgi 20 km, ki se vije po dolini Trente od izvira Soča proti Bovcu, vse do južne meje Triglavskega narodnega parka pri Kršovcu. Zaradi svoje lepote in naravne nedotaknjenosti spada med najlepše v Evropi. Speljana je ob sami strugi reke. Posebna zanimivost so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Naš izlet bomo začeli pri Kugyje-vem spomeniku v Trenti in se od tu napotili proti Kršovcu. Pot ni zahtevna, je v glavnem položna, z dvema manjšima vzponoma, predvideva pa 6 ur hoje. Zato se bomo porazdelili v dve skupini. Prva skupina se bo podala v spremstvu vodiča, Damjane Ota po Soški poti. Ostali, ki se bodo odločili za krajši pohod po začetnem delu Soške poti, si bodo nato ogledali še Alpski botanični vrt Juliana in se nato peljali z avtobusom do Kršovca, kjer se bodo združili z ostalimi planinci. Zbirališče in odhod avtobusa bo točno ob 7.uri s trga Oberdan, oziroma ob 7.20 s trga v Sesljanu. Dodatne informacije o Soški poti, Vam nudi Damjana Ota, vodja izleta tel. 329-7248148 in tel. 040-2176855 (Vojka). (V.K) Parco dell'Alto Garda In Otok Hvar SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dell'Alto Garda« (14. -16.07.2007) in na otok Hvar (3. -8.09.2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Boljuncu« v petek, 18. maja ob 20.30. Ob tej priliki bomo plačali predujem, potreben za delno plačilo prenočišč, ki jih moramo čimprej rezervirati. Za dodatne informacije tel. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (odbor) Mladi na Vremščici V nedeljo, 27. maja 2007 bo potekalo tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici. Vsako leto se ga udeleži lepo število mladih s Primorskega in tudi z ostalih krajev Slovenije. Družabna prireditev se bo pričela ob 11. uri tik pod 1027 m visokim vrhom tega kraškega hriba. Takoj za tem pa bodo sledile t.i. »olimpijske igre« - tekmovanje otrok v najrazličnejših panogah. Mladinski odsek SPDT vabi člane, da se ga udeležijo. Zberemo se v nedeljo zjutraj ob 8.30 pri Kompasu na mejnem prehodu Fernetiči. Izlet je namenjen otrokom brez spremstva staršev, za katere bo na razpolago društveni kombij in tudi družinam. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk. Otroci naj ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je nima, jo prejme na izletu. Priporočamo primerno obutev in oblačila, predvsem za dež ter zmerno količino hrane in pijače v nahrbtniku. Dodatne informacije in pojasnila lahko dobite na tel. 338 5953515 (Katja). Ker je število mest na kombiju omejeno, prosimo da se vpišete najkasneje do četrtka, 24. maja. Vabljeni! Devin in Sloga s skrlami V nedeljo se nas je zbralo kar lepo število planincev in prijateljev planinskega odseka Sloga Devin v Bazovici in sicer na terenu Viktorja, kjer smo priredili že tradicionalno tekmo s skrla-mi. To je tekmovanje z naravnimi kraškimi kamnitimi ploščicami, katero so v preteklih časih prirejali po Krasu, posebno pastirji. Ob lepem sončnem in skoraj še pretoplem vremenu, se je kar 12 ekip pomerilo med seboj in nato po obilnemu kosilu in veselemu vzdušju nagradili najuspešnejše ekipe in to do petega mesta. Tudi nagrade so bile ročno izdelane in v sklopu tega tekmovanja, katera je izdelal Ludvik, to so bili iz leskovega lubija zviti pastirski Ruleži ali Trubci ali piščalke. Za kroniko nagrade so prijeli: 5. mesto Zdravko in Elda ter Jušto in Renata, za 4. mesto Pepi in Mariza, 3. mesto Marjo in Genka, 2. mesto Frančko in Marčela, 1. mesto Srečko in Eda. Po nagrajevanju smo se še naprej zadržali in preizkusili raznovrstne slaščice, ki so jih naše pridne članice spekle ter v veselem vzdušju se v temi razšli. (f.b.) Sprehod v Pekel Zdi se pretirano čudno, vendar se je prejšnjo nedeljo prav to dogajalo dvaindvajsetim tržaškim planincem, ki so bili, po Dantejevem božansko komedijskem pojmovanju, sicer precej preko »srede življenja pota« za vstop v pekel. A ta sprehod ni bil podzemski, temveč površinski, pravi zahtevno alpinistični vzpon in sicer v znanem Peklu pri Borovnici na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja. Sprehod-vzpon, ki je za nekatere terjal skoraj prave peklenske muke pri premagovanju po strmem skalovju speljane, z žico, klini, mostički in lestvami, opremljene steze po tej divji soteski, po kateri v slikovitih slapovih pada vodovje Borovniščice. SPDT-jevci so se v avtomobilski koloni mimo Verda in Borovnice, pod v nebo štrlečimi ostanki nekdanjega mogočnega železniškega mostu, ki so ga razstrelili partizanski minerji, pripeljali do prostornega parkirišča pred Domom v Peklu. Naglo so se opremili za vzpon, kajti prav tedaj sta na parkirišče pripeljala dva avtobusa izletnikov planincev iz Pordenona, zato hitro pot pod noge, da se ne bi znašli v gneči novih prišlekov in zakorakali so v senčnati gozd ob deroči strugi Borovniščice. Do prvega slapa so kar spešili s hojo, a kaj kmalu se je začela steza kar naglo dvigovati, se vijugati in vzpenjati po strmem pobočju do drugega, večjega slapa in začelo se je sopihanje. Prehod čez mostiček, občudovanje padanja in pršenja vode med skalovjem in dalje v strmino po železnih stopih in klinih, v divji gozdni in skalnati svet ob robu velike Vodne planjave, prazgodovinskega domovanja mostiščarjev Ostrorogega Jelena iz znane Jalnove pripovedi. Vzpon se je nadaljeval. Spet klini in na novo postavljene lesene stopnice, varljivi stopi v skalnatih razpokah in končno so se vztrajni planinci znašli na skoraj položni stezi, po kateri so prispeli do petega slapa, potem ko so premagali okrog 350 višinskih metrov. Bili so trenutki sprostitve v občudovanju teh prelestnih naravnih danosti in pozabe na trud in napor za prehojeno pot, po kateri se je baje vzpenjal tudi mitični ar-gonavt Jazon v iskanju zlatega runa in prehoda do morja. Prehod na položno gozdno cesto in na planoto lepih, zelenih travnikov ter zložna hoja do naselja Padež in dalje po asfaltu do naselbine Pokojišče, v davnih časih postaja za zamenjavo vpreg na poti Dunaj-Trst. Potreben je bil postanek, da so se utrujeni, a veseli planinci okrepčali pred precej časa zaprtim gostiščem. A to ni nikogar motilo, saj so vsi globoko segali v svoje nahrbtnike. Po počitku je sledil sestop, prav tako po strmo padajoči gozdni stezi po nasprotnem pobočju Pekla. Na povratku je bil obvezen postanek v Bistri in ogled Tehniškega muzeja Slovenije, v katerem so med tržaškimi planinci vzbujali največje zanimanje oddelki starih mehanskih strojev, gozdarstva, raznovrstnega živalstva in razstava starih in Titovih avtomobilov. Svoj nedeljski izlet v Pekel so SPDT-jevci v veselem razpoloženju zaključili ob obloženi mizi v gostilni Ravbar na Rav-barkomandi pred Postojno. (L.A.) Sabotinske družne poti peljale na Korado Pod geslom Sabotinske družne poti je v nedeljo, 13. maja, že četrtič potekal planinski pohod v priredbi goriških planincev. Za organizacijo so tokrat lepo poskrbeli člani planinskega nogomet Primorec je proti Primorju vodil že 3:0 Primorec - Primorje Interland 8:7 po 11-m (3:3) STRELCI: Snidar 3, Giannella, Dagri iz 11-m in Siccardi. PRIMOREC: Loigo, Emili, Santi, Braini (Zidaric), Manfreda (Palmisano), Ursic (Micor), Cadel (Lanza), Meola, La-ghezza (Parisi), Krevatin, Snidar, trener Sorrentino. PRIMORJE: Francioli, Merlak, Sin-covich, Pipan (Miss), Scarpa (Ziani), Da-gri, Picciola (Siccardi), Marturano, Gian-nella, Bertocchi, Codarin (Colasuonno), trener Massai. V 1. krogu turnirja »Il Giulia« pri Svetem Ivanu je trebenski Primorec, ki je do 15 minut pred koncem vodil s 3:0, šele po enajstmetrovkah ugnal proseško Primorje. CICIBANI - Zarja Gaja je v zaostalem srečanju proti San Sergiu igrala neodločeno 2:2. Nasprotnikovo mrežo sta zatresla Čubej in Caselli. ZARJA GAJA: Carli, Stojkovič, Sancin, Guštin, Racman, Jerman, Benčina, Caselli, Grego-ri, Segulin, Deluisa, trener Križmančič. društva Brda, za cilj pa so, po dogovoru z drugimi društvi, izbrali 812 metrov visoko Korado, kamor so se povzpeli iz Plavi. Po prijetni in skoraj ves čas senčni stezi so v približno dveh urah, mimo Vrtače, dosegli cerkvico sv. Gendre ter se nato spustili do planinskega zavetišča, kjer so za vse udeležence pripravili enolončnico. Pri planinskem zavetišču je bila tudi simbolična slovesnost. V imenu gostiteljev je udeležence pozdravil predsednik PD Brda Bojan Bužinel ter vsem zaželel prijetno počutje z vabilom, da bi tudi ob drugih priložnostih obiskali Korado. Za spust v Plave so udeleženci pohoda izbrali drugi stezo in sicer pod Robom. S slemenske ceste za Lig do Plavi je približno ura hoje. Tradicionalnega pohoda, ki se je sklenil v gostilni v Plavah, so se udeležili člani PD Brda, PD Nova Gorica, SPDG Gorica in goriške sekcije CAI. Pohod bodo priredili tudi prihodnje leto, v začetku maja. K udeležbi bodo povabili predvsem mlajše planince in njihove družine iz vseh štirih društev. Srečanje planincev bo 10. junija v Bohinju Vsakoletno srečanje zamejskih planincev s planinci iz matične domovine bo 10. junija v Bohinju, oziroma Bohinjski Bistrici. Organizacijo prireditve so prevzeli, v dogovoru s PD Jesenice in drugimi društvi Gornjesavske doline, planinci iz Bohinja. Potek množične manifestacije bo znan v prihodnjih dneh. Za člane SPDG bo na voljo avtobusni prevoz. Ob komemoraciji pri Peternelu tudi pohod PD Brda prireja, ob nedeljski spominski slovesnosti pri Peternelu, pohod Peternel-Korada-Peternel. Pohod traja približno pet ur, v to ni vštet opoldanski počitek na Koradi. Udeleženci bodo šli na pot ob 7. uri, na izhodišče pa se bodo vrnili sredi popoldneva, pred pričetkom spominske slovesnosti. Prireditev bo v nedeljo, 20. maja. Devinovi kolesarji (uspešno) na več frontah Devinovi kolesarji so se udeležili dirke v Vidmu, ki je veljala za ll.Ciclofesta in jo je priredil Ciclo Assi Friuli. Startalo je 11 najmlajših od kat. Gl do G6. Na tekmi, ki je bila bolj poučnega znacčaja (prometni znaki), so se mladi Devinovci odlično odrezali, saj je v kategoriji G5 zmagal Matteo Visintin pred Janom Petelinom, v kategoriji G6 pa Erik Mozan pred Chirstianom Ciac-chijem, v kategoriji G3 je bil To-maz Crismancich drugi. Dan kasneje pa so se podali še na dirko v kraj Vigonovo di Fonta-nafredda, kjer je potekal Ciklokros veljaven za l.Veliki Pokal Spumi-lia e Buthula. Krajevni organizator je privabil na prizorišče kar 150 udeležencev. Po zanimivi in razgibani dirki je zanesljivo zmagal Matteo Visintin (G5), Erik Mo-zan pa je bil v kategoriji G6 cetrti. V nedeljo je bila na vrsti tudi dirka za začetnike v kraju Mereto di Tomba blizu Vidma. Organizator GS Chiarcosso je privabil 53 kolesarjev, ki so se potegovali za 9.Pokal Edilizia Chiarcosso. Na precej počasni dirki, kot kaže povprečna srednja hitrost. 30.140 km/h , se je vse odločilo v končnem sprintu, kjer je bil na-jhitrejči Marco Ros (Sacilese), od Devinovih kolesarjev, ki so privo-zili v cilj z glavnino, je bil Charly Petelin deseti, 12. Simone Visintin in 24. Peter Sossi. Spadoni in Klinger še 2. med mladinci Čupina posadka 470 Alessio Spa-doni-Max Klinger se je v soboto in nedeljo udeležila tretjih selekcij za evropsko in svetovno prvenstvo. Tokrat sta jadralca odpotovala v Ligurijo v mesto Alassio. Po treh plovih je vrh lestvice osvojila posadka iz Bari Ario Andrea-Capece Minutolo Corrado. Čupina posadka je jadrala nekoliko podpovprečno in je zasedla končno 16. mesto. Kljub temu pa je ohranila 2. mesto med mladinci na državni ranking list. Alessia in Maxa čakajo še četrte selekcije, ki bodo 9. in 10. junija v kraju Carloforte. (af) Jadranje: odličen test pred selekcijami za DP V soboto in nedeljo se je v Piranu odvijala regata za optimiste. Gostoljubno ŠD Piran je ob priliki memoriala Mario Klun priredilo regato za najmlajše. Regata ni bila množična, a kakovost posadk je bila očitna. Nastopila je večina najboljših klubov iz naše cone, tako da je bil to odličen trening pred selekcijami za državno prvenstvo, ki se bodo odvijale to soboto in nedeljo v Tržaškem zalivu. V sončnem vremenu, prijetnem vetru in poletnih temperaturah je 30 jadralcev odjadralo 5 od šestih predvidenih regat. Barve TPK Sirena so zastopali Matia Ugrin, Erik Gregori, Daniel Gruden in Dan Poljšak. Po nekoliko slabšem začetku je Matia stopnjeval formo in na koncu pristal na dobrem šestem mestu. Tudi Erik Gregori se je tokrat izkazal in z 12. mestom dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev. Daniel Gruden, ki že razmišlja o novi klasi, se je uvrstil nekoliko nižje na lestvici. Med kadeti je zopet slavil Dan Poljšak, ki ni imel prave konkurence. Na absolutni lestvici je pristal na devetem mestu. Rezultati: Mladinci: 1. Hiulia Lantier (SVBG), 2. Matteo Bonin (CDV Muggia), 3. Matteo Omari (SVBG), 6. Matia Ugrin (TPK SIRENA), 12. Erik Gregori (TPK SIRENA), 17. Daniel Gruden (TPK SIRENA) Kadeti: 1. Dan Poljšak (TPK SIRENA), 2. Mario Bellanova (CDV Muggia), 3. Paolo Reggente (SVBG / ŠPORT Četrtek, 17. maja 2007 25 šolski šport - Športni dan v organizaciji odseka otroške telovadbe pri ŠK Kras Osnovnošolski živžav v zgoniškem športnem centru Tekmovali so učenci šol iz Zgonika in Saleža, Šempolaja, Proseka, Repna ter Križa □ Obvestila Osnovnošolci so na jutranjem Krasovem športnem dnevu dali vse od sebe. Tudi na popoldanski telovadni akademiji (spodaj) so otroci pokazali kaj vsega so se letos naučili kroma, prinčič SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na sejo v torek, 22. maja na sedežu SK DEVIN v Slivnem ob 20.30. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. OOZUS vabi člane, prijatelje, simpatizerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema do 15. maja urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627). TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. V zgoniškem športnem centru je bil včeraj zjutraj pravi živ-žav. Odsek otroške telovadbe pri ŠK Kras je tudi letos organiziral že tradicionalni športni dan za osnovne šole zahodnokraškega območja. Vabilu so se odzvale domača COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika in Saleža, OŠ Lojze Kokoravec Gorazd iz Šempolaja, OŠ Alojz Gradnik iz Repna, OŠ Černigoj s Proseka in OŠ Sirk iz Križa. Približno 120 otrok se je pomerilo v četveroboju: v teku, skoku v daljino, metu kroglice in poligonu, ki so ga pripravili člani Krasove-ga odseka otroške telovadbe, s pomočjo učiteljev osnovnih šol. »Otroci so se tudi letos zabavali in tudi tekmovalnost je bila na višku,« je dejala Krasova odbor-nica Darma Purič. »Osnovnošolci vsako leto nestrpno pričakujejo naš športni dan, ki je zelo priljubljen.« (jng) Popoldne pa otroška telovadna akademija Tudi v popoldanskih urah je bilo v športno-kulturnem centru v Zgoniku pestro in živahno. Mali športniki (bilo jih je okrog 25), ki so med sezono bolj ali manj vestno obiskovali Krasovo športno šolo, so se včeraj predstavili številnim staršem in znancem. Pokazali so vse kar so se naučili z učiteljico Jasmino Zvokelj. Malčki so ji na koncu podarili tudi šopek rož. Bili so res spretni in med letom so veliko napredovali. Na samem začetku je otroke, vzgo- jitelje in starše pozdravila Krasova predsednica Tamara Blažina. umetnostno kotalkanje - Poletovci na več frontah Na Goriški vrtnici so dosegli več dobrih uvrstitev Ob deželnih prvenstvih, ki so se zaključila ta konec tedna, je bilo v tem času kar nekaj kotalkarskih prireditev, na katerih so nastopili poletovci. Najmlajši, ki so začeli kotalkati šele septembra, so se pomerili na pokrajinski fazi Pokala Mladi upi: kljub temu, da so res pravi začetniki, so se na tekmi dobro odrezali, Nika Purič je zasedla celo drugo mesto in se uvrstila na deželno fazo. Na tekmi so nastopili še: Martina Lizza, Nikol Ušaj, Elia Monet, Jasmin Gruden, Silvia Romanato in Nicole Brac-co. Štirinajst poletovcev se je udeležilo mednarodnega tekmovanja Goriška vrtnica, ki ga je v Hitovem športnem centru priredil KUK iz Nove Gorice. Ob kakovostni mednarodni udeležbi in kljub temu, da so v Sloveniji kategorije razdeljene drugače kot pri nas, so dosegli kar nekaj dobrih rezultatov: Daniele Zorni med mladinci in Jan Loredan med dečki D sta bila prva, Katarina Jazbec med mlajšimi deklicami, Davide Acquafresca med mlajšimi dečki sta zasedla drugo mesto, na zmagovalnem odru sta bila še: Danjel Sedevčič V Novi Gorici je Poletove barve branilo 14 tekmovalcev in tekmovalk (mlajši dečki) in Katja Štefančič (deklice D). Ekipo so sestavljali še:Petra Loredan, Petra Debelis, Sara Gregori, Veronika Sedevčič, Valentina Budin, Martina Debernar-di, Neža Zobec in Martina Debelis. Za vse te mlade tekmovalce bo konec meseca na sporedu še pokrajinska faza Mladinskih iger, nekaj starejših tekmovalcev pa bo nastopilo na mednarodnem tekmovanju Filippini v Misanu Adriaticu. VSI IZIDI ŠPORTNEGA DNE DEKLICE, 1. razred: 1. Gaia Orel (Černigoj) 13, 2. Nastja Daneu (Černigoj) 15, 3. Meta Sterni (Černigoj) 19, 4. Tina Kocman (Gradnik) 19, 5. Sofia Uk-mar (Černigoj) 22, 6. Lara Misson (Gorazd) 23, 7. Sara Skupek (Gorazd) 23, 8. Jasmin Gruden (Černigoj) 32, 9. Nicole Bracco (Černigoj) 36, 10. Cheyenne Žagar (Gradnik) 38, 11. Eleonora Di Corato (Černigoj) 39, 12. Maja Chen-da (Sirk) 43, 13. Veronica Piredda (Černigoj) 44., 14. Lara Košuta (Sirk) 52. Najboljši rezultati, tek: Meta Sterni 11,52; daljina: Meta Sterni 127,5 cm; kroglica: Lara Misson 8,68 m; Nastja Daneu 34,72. 2. razred: 1. Giada Miniussi (Černigoj) 6 točk, 2. Sarah Sedmach (Černigoj) 11, 3. Veronika Vascotto (Sirk) 14, 4. Jessica Corazza 14, 5. Dana Tenze (Sirk) 16, 6. Giovanna Iacumin (Černigoj) 23. Najboljši rezultati, tek: Giada Miniussi 10,48; daljina: Giada Miniussi 161,5; kroglica: Jessica Corazza 8,70 m; poligon: Giada Miniussi 34,50. 3. razred: 1. Jasna Vitez (Gradnik) 6 točk, 2. Laura Metelko (Černigoj) 11, 3. Hailin Starc (Černigoj) 14., 4. Ivana Zaccaria (Černigoj) 18, 5. Sara Brunet-ti (Černigoj) 25, 6. Ylenia Pagan (Čer-nigoj) 25, 7. Irina Bezin (Černigoj) 29, 8. Ilenja Sedmach (Sirk) 33, 9. Urška Uk-mar (Černigoj) 34, 10. Valentina Budin (Gorazd) 36, 11. Tereza Bertogna (Černigoj) 37, 12. Veronika Žbogar (Gorazd) 43. Najboljši rezultati, tek: Jasna Vitez 10,40; daljina: Jasna Vitez 148 cm; kroglica: Jasna Vitez 11,40 m; poligon: Ivana Zaccaria 32,21. 4. razred: 1. Katarina Jazbec (1. maj 1945) 6, 2. Petra Corbo (Gradnik) 10, 3. Petra Sossi (Černigoj) 12, 4. Sanela Brankovič (1. maj 1945) 16, 5. Urška Ravbar (Gradnik) 19, 6. Jana Prašelj (Sirk) 27, 7. Dana Milič (1. maj 1945) 28, 8. Katarina Milič (1. maj 1945) 28, 9. Tanja Rupel (Černigoj) 33, 10. Martina Husu (Černigoj) 43, 11. Mi-chela Radislovich (Černigoj), 12. Ksen-ja Prašelj (Sirk) 46. Najboljši izidi, tek: Katarina Jazbec; daljina: Katarina Jazbec 175,5; kroglica: Petra Corbo 12,37; poligon: Katarina Jazbec 28,54. 5. razred: 1. Valentina Paoletti (1. maj 1945) 7., 2. Giada Sardo (1. maj 1945) 8, 3. Astrid Gregoretti (Gradnik) 15, 4. Breda Ban (Černigoj) 16, 5. Ksen-ja Daneu (Černigoj) 19, 6. Johana Mi-lič (1. maj 1945), 7. Martina Budin (1. maj 1945) 28, 8. Jana Milič (1. maj 1945) 29. Najboljši rezultati, tek: Giada Sardo 9,59; daljina: Giada Sardo 196,5 cm; kroglica: Breda Ban 11,25 m; poligon: Valentina Paoletti 29,09. DEČKI, 1. razred: 1. Daniel Gol-fetto (Černigoj) 11 točk, 2. Matej Perčič (Černigoj) 17, 3. Erik Carpani (Gorazd) 19, 4. Alessio Celea (Černigoj) 20, 5. An- draž Štoka (Sirk) 20, 6. Matteo Emili (Černigoj) 21, 7. Jan Sedmak (Sirk) 24, 8. Albert Zudek (Černigoj) 27, 9. Ian Zgur (Černigoj) 31, 10. David Versa (Černigoj) 37, 11. Nicola Colasuonno (Gorazd) 41, 12. Samuel Purič (Gorazd) 44 točk. Najboljši rezultati, tek: 1. Alessio Celea 10,79; skok v daljino: Daniel Golfetto 145,5 cm; met kroglice: Daniel Goilfetto 9,10 m; poligon: Matej Perčič 34,03. 2. razred: 1. Skerk Rudy 9 točk, 2. Danjel Pipan (Sirk) 9, 3. Aram Co-varelli (Sirk) 10, 4. Alex Eva (Černigoj) 17, 5. Luka Nabergoj (Sirk) 20, 6. Just Pisani (Gradnik) 27, 7. Štefan Marin-kovič (Černigoj) 31, 8. Pietro Agostini (Gradnik) 34, 9. Roman Pagiossi (Gradnik) 38, 10. Jan Hussu (Sirk) 40, 11. Martin Rupel (Černigoj) 43, 12. Niko Guštin (Gradnik) 47, 13. Gregor Tavčar (Gradnik) 49, 14. Martin Misson (Gorazd) 51, 15. Viljem Albi (Černigoj) 55, 16. Danjel Sedmak (Sirk) 62. Najboljši rezultati, tek: Danjel Pipan 10,21; daljina: Rudy Skerk 162 cm; kroglica: Danjel Pipan 12,18 m; poligon: Aram Covarelli 30,20. 3. razred: 1. Erik Purič (Gradnik) 14 točk, 2. Daniele Buri (Černigoj) 16, 3. Devan Štoka (Sirk) 17, 4. Ivan Kocman (Gradnik) 18, 5. Sandor Ciuch (Černigoj) 19, 6. Matteo Ghersinich (Černigoj) 24, 7. Rajko Mezgec (Černigoj) 25, 8. Rok Samsa (Gradnik) 26, 9. Luka Gregori (Gradnik) 31, 10. Aleksander Daneu (Černigoj) 32, 11. Liam Visintin (Sirk) 42. Najboljši rezultati, tek: Ivan Kocman 9,98; daljina: Sandor Ciuch 174,5; kroglica: Devan Štoka 11,34 m; poligon: Ivan Kocman 29,46. 4. razred: 1. Kristian Vidali (Gradnik) 9, 2. Luka Ghira (Sirk) 14, 3. Jan Košuta (Sirk) 17, 4. Jakob Škabar (Černigoj) 19, 5. Tommy Budin (1. maj 1945) 23, 6. Manuel Kosovel (Gradnik) 24, 7. Viktor Orel (Černigoj) 26, 8. Bor Samsa (Gradnik) 31, 9. Martin Ukmar (Černigoj) 32, 10. Daniel Tritta (1. maj 1945) 32, 11. Jan Dell' Anno (Černigoj) 40, 12. Kristian Castellani (Černigoj) 44. Najboljši rezultati, tek: Kristian Vida-li 9,48; daljina: Jakob Škabar 196,5 cm; kroglica: Luka Ghira 13,52 m; poligon: Kristian Vidali 25,95. 5. razred: 1. Alexander Sardoč (1. maj 1945) 4 točke, 2. Nicholas Miniussi (Černigoj) 18, 3. Filip Ferluga (Čer-nigoj) 20, 4. Simon Regent (Černigoj) 23, 5. Tibor Racman (Černigoj) 23, 6. David Milič (Černigoj) 26, 7. Niko Ma-vraidis (Černigoj) 29, 8. Aljoša Berdon (Gradnik) 31, 9. Thomas Renar (Černigoj) 33., 10. Patrick Sartore (Černigoj) 34, 10. Denis Doliak (1. maj 1945) 34, 12. Rudi Fermo (Sirk) 40, 13. Tomaž Milič (1. maj 1945) 47. Najboljši rezultati: Alexander Sardoč v teku (8,86), daljini (194), kroglici (13.50) in poligonu (26,15). 26 Četrtek, 17. maja 2007 PRIREDITVE / folkest - Od 5. do 29. julija Festival folk glasbe mm ^^ • • V V«| na 48 prizoriščih in s kar 53 skupinami Že devetindvajsetič se odpirajo vrata glasbenega festivala Folkest, festivala folk glasbe in novih trendov, ki j e v letih s trdim delom in zagnanostjo prirediteljev postal eden najvažnejših tovrstnih festivalov na evropski ravni. Od 5. do 29. julija se bo torej odvijala letos nova izvedba festivala, ki so ga pri redi telji v pri sot nos ti dežel ne svetnice Tamare Blažina, odbornika za turizem pordenonske Pokrajine Renza Francesconija, spilim-berškega župana Artura Soresija, predstavnikov sponsorjev, predstavnikov socialnih projektov Fundacije Lucchetta in Zadruge Itaca ter predstavnika italijanske skupnosti iz Kopra Roberta Colussia pred dnevi podrobneje predstavili v Spi lim ber gu. V petindvajsetih dneh festivala se bodo na 48 prizoriščih, ki so jih prireditelji poiskali na najlepših točkah tako naše dežele, Veneta kot tudi slovenskega Primor-ja, zvrstili glasbeniki 53 skupin, ki prihajajo iz celega sveta. Poleg nekaj dolgoletnih »prijateljev« tega festivala se bo letos prestavilo tudi ne kaj slavnih imen sve tov ne glas be, med dru gimi tudi zna ni Fairport Convention, obenem pa bo ob čin stvo lah ko pri sluh ni lo zma go val cem na tečaja »Su o na re Folkest«, ki v zadnjih letih nudi mož nost naj bolj šim še ne zna nim talentom, da se prestavijo na odru takega pomembnega festivala. Selekcija likovnega natečaja »Crea-re Fol kest« je izbra la zma go val ca, ki je Davide Verziagi, katerega likovna stvaritev bo postala tudi le-toš nji pla kat fes ti vala. Na festivalu se v zadnjih iz- vedbah ponuja tudi nekaj posebnih projektov, letošnji bo posvečen glasbi Milesa Davisa (in še nekaterim sličnim glasbenikom) z naslovom »Miles in the Dark - echi e risonanze blue dal cuore di te-nebra davisiano«, ki ga bo izvedel Music Academy ElektroJazz Combo. Pravtako, bo tudi na tej izvedbi pri soten zani miv pro jekt ve če-rov »avtorske glasbe«, ki se bodo dogajali na videmskem gradu. Ponudba kon cer tov pa bo sledeča: 5. julij Breabach (Cassacco); 6. julij Lou Tapage (Sacile), Duo Zunino (San Daniele del Fri-uli), Breabach (Latisana); 7. julij Lou Tapage (Travesio), Cofradia (Isola della Cona); 8. julij Lou Tapage (Hrvatini - SLO), Brau-l (Sedegliano), Cofradia (Istrago); 9. julij Boban Markovič Or-ke star (Brug ne ra); 10. julij Mimbrales (Pasiano di Por de no ne), Tri o Con tem po ( -San Giorgio di Nogaro), interfolk (Tauriano); 11. julij Trio Contempo (Trepo Grande), Interfolk (Pordenon); 12. julij Interfolk (Fiumicel-lo), Atlantic Roar (Opčine), Allan Taylor in Gigi Maieron (Videm); 13. julij Hotel Palindrone (Sacile), Atlantic Roar (Aquileia), Harduo in Cofradia (Sevegliano); 14. julij Atlantic Roar (Venzo ne), Hotel Pa lin dro ne (Go rica), Enerbia (Trivignano Udinese); 15. julij To Loo Loose (Sequ-als), Atlantic Roar (Arzene), 16.ju-lij Franceso De Gregori (Videm); 17. julij Eliades Ochoa y Grupo Patria (San Giovanni al Natiso- ne), High Society (Toppo); 18. julij Baba Zul a (Koper), Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland (Basiliano), High Society (Cervignano) Trio Contempo (Morsano al Tagliamento; 19. julij Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland (Koper), Harduo (Porcia); 20. julij Avion Travel (Videm), Nabac (San Martino al Ta-gli a men to), Gin ger Leigh Band & Carolyn Won der land (Sa ci le); 21. julij Genticorum (Teor), Nabac (Milje), Tarantas (Vacile); 22. julij Fairport Convention (Trst), Genticorum (Povoletto), Straulino- Vescovo- Fedele (Gradi sca di Spi lim ber go); 23. julij Bodega (Cordenons); 24. julij Bodega (Ruda), Silvio Trotta e Jessica Lombardi (Bon-zicco), Indovinatoduo & Gan Ainm Irish Dancers (Portogrua-ro); 25. julij Bodega (Zgonik), Silvio Trot ta e Jes si ca Lom bar di (Montereale Valcellina, Musicali-a (Barbeano; 26. julij Renato Borghetti, Krama Ensemble, Musicali, Indo-vina tod uo, Mi les in the dark (Spi -lim ber go); 27. julij Tangeri Café Orchestra, Omphalos, Calegaria, Ed Schna bl, Mar tin Lubenov (Spi lim -ber go); 28.ju lij Mer cedes Peon, Bu -besapravie Duo, Morrigan's Wake, Filip po Gam bet ta, Mar tin Mo ro, Cali can to (Spi lim ber go); 29.julij Fanfara Tirana, Ka-tablues, Din Delon, Claudia Bombardella, Bixxa, Bevano Est (Spi-lim ber go). ( Pan) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B). Gledališče Cristallo - La Contrada Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. GORICA Kulturni dom Danes, 17. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Mauro Fontanini: »Chi xe l'ul-timo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 17. in jutri, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Jutri, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Aha-sver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1. in v soboto, 2. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Jutri, 18. maja ob 20.30 / Tozzi - Masini, koncert. Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Con-tinua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: jutri, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 31. maja ob 19.00 / »Folklo-rijada« - festival plesnih in pevskih folklornih skupin z Obale. LJUBLJANA Od 21. do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA V ponedeljek, 21. maja, Križanke / Go-dalika; gostje večera: Boris Benko, Nino de Gleria, Drago Ivanuša, Aleš Rendla in Neža Trobec - Teropšič (Slovenija). V četrtek, 24. maja,Križanke / Andy Palacio & The Garifuna Collective (Belize), Nuru Kane & Bayefal Gnawa (Senegal). V petek, 25. maja, AKC Metelkova / Moveknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Ba-tonga! (Španija). V soboto, 26. maja, Križanke / Astor-pia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom Danes, 17. in jutri, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. V soboto, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. In- formacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: jutri, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. maja 2007 27 18.45 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Pela je za nas: Andrejka Možina s flavtistko Tamaro Tretjak Deželni TV dnevnik 50 minut (pon.) Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon) 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.30 Tg Razstave in dogodki 10.35 Tg parlament 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 10.50 Gremo v kino 11.00 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa (vodi A. Di Pietro) 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualna odd. o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Inter - Roma (pokal Italije (finale, povratna tekma) - (Za uro in dan tekme so mogoče spremembe) 23.05 Dnevnik 23.10 Aktualna odd.: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik, Razstave in dogodki, vremenska napoved 1.20 Izžrebanje lota Rai Due 6.00 Tisoč in ena ženska 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo - Risanke: Flipper in Lopaka 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2Dnevnik/Meteo, Medicina Potovanja, Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice 17.50 Nad.: Andata e ritorno (i. Michele Bottini) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Dnevnik /Meteo 2 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Hum. nan.: Piloti (i. Enrico Berto-lino, Max Tortora) 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Aktualna odd.: Annozero 23.05 Dnevnik Tg2 23.15 Dok.: Mi smo zgodovina 0.20 Dok.: Dol na severu ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 18.10 18.20 19.00 20.00 20.20 20.30 21.05 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 16.55 18.55 19.30 19.55 20.20 21.05 23.35 1.50 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Šport: Si gira Aktualno: Zgodbe Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Kolesarstvo: Giro d' Italia (5. etapa), 16.00 Proces etapi Dok.: Drugačna Geo Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Šport: TGiro Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Colpevole d' innocenza - Double Jeopardy (thriller, ZDA, '99, r. B. Beresford, i. Tommy Lee Jones) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Sfide Tg3 Night News Šport: Giro notte Dok.: Art News Rete 4 Pregled tiska Kapljice zgodovine Nad.: Kojak, 7.40 Nash Bridges Za boljše življenje Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Gerd Wameling) Nad.: Steze Film: Il dono di Daniel (dram., ZDA, '99, i. Elden Henson, Debbie Reynolds, Ed Marinaro) Dnevnik, vreme Aktualno: L' antipatico Aktualnosti Tg4 Nad.: Segreti e passioni Film: Bomber (kom., It., '82, i. Bud Spencer, Jerry Cala') Film: Demolition Man (fanbt., ZDA, '93, r. M. Brambilla, i. S. Stallone, Wesley Snipes) Pregled tiska Canale S 9.40 10.50 11.15 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.10 17.00 17.05 17.40 18.45 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Vaše mnenje TV film: Dolci attese (kom., Fr., '98, r. Marc Angelo, i. Zabou, Bernadette Lafont) Tg5 Borza Flash Nad.: Segreti e passioni Nan.: Squadra Med (i. Rosa Blasi) Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beuatiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut, vreme Nan.: Il mammo (i. Enzo Iacchet-ti) Nad.: Tempesta d' amore Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Jaz in mama (i. Amanda Sandrelli, Stefania Sandrelli, Orso Maria Guerrini, 5. del) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 12.15 12.25 13.40 15.00 16.50 18.00 18.30 19.05 19.10 20.10 21.00 22.50 0.40 1.10 Vaše mnenje Odprti studio, vreme, šport Risanke TV film: Dvojčic i v Londonu (kom., ZDA, '01, i. Mary-Kate Olsen, Ashley Olsen) Risanke Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. D. in C. Sprouse) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim - Sanje (i. Jim Belushi) Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: CSI: Na kraju zločina - Killer (i. William Petersen, William Sadler, Marg Helgenberger, Jorja Fox) Nan.: Killer instinct (i. Johnny Messner), 23.45 The Inside (i. Rachel Nichols) Šport studio Odprti studio Tele 4 8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Oddaja v živo 14.05 Košarka 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.50 Aktualna odd. 21.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Shherwood) 23.35 Aktualna odd.: Stoa' LA 6.00 9.30 11.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.35 1.30 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Dok.: Living famously Nan.: Angelski dotik (i. Della Reese), 13.00 Dowling Film: Il mistero della donna scom-parsa (krim., VB, '79, i. Elliott Gould, Cybill Sheperd) Dok.: Atlantida Nan.: Star Trek Nan.: JAG Osem in pol Dok.: Stargate - Ramses Variete: Markette Film: Full Frontal (kom., ZDA, '02, i. Blair Underwood) 6.25 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard {p Slovenija 1 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Pod klobukom 9.40 Otroška odd. o knjigah: Bukvožer: Moja Nina, 9.45 Kapitanov ključ 9.50 Risanke 10.10 Mlad. nan.: Ko je pomlad - Deklica in zajček (Jože Bevc) 10.40 Z vami 11.35 Omizje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 18.) 13.45 Informativno-razvedrilna oddaja: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Krastačja patrulja 16.05 Kratki dok. film: Skrb za družino 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna oddaja: Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 TV kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Knjiga mene briga - William Ian Miller: Anatomija gnusa 1.00 Duhovni utrip 1.15 Dnevnik 1.50 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 13.45 TV prodaja 11.00 Otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 14.15 Bleščica 14.45 Labirint 15.35 Dok. nan.: Dežele sveta 16.30 Mozaik 17.25 18.00 18.05 18.55 19.55 21.35 22.20 23.40 0.00 1.20 1.40 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.15 18.00 18.45 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 21.55 22.10 22.30 22.45 23.30 0.00 Mostovi - hidak Poročila Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Z glasbo in plesom Rokomet: Prevent - Gorenje (Končnica lige MIK, prenos) Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krum-holtz, Judd Hirsch) TV film: Nokturno (dram., Švica, '04, r. Riccardo Signorelli, i. Martin Rapold, Lisa Maria Potthoff) Hum. nan.: Priseljenca Anim. film: Trojčice iz Bbellevilla (Fr.) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi - Zbirka Odmev Srečanje z... (vodi Rebeka Llegovic) Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Med valovi Primorska kronika TV Dnevnik, šport Četrtkova športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Nad.: Komisar Maigret Vsedanes - TV dnevnik Kam pa kam Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Izostritev Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Odprta tema: Odstiranja z Barbaro Lombergar 18.00 Brez panike 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kultura - Kaj dogaja 19.15 TV inštrukcija 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Kaj je novega na Krasu 21.30 Naj viža 22.45 Očka, aktiviraj se 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 10.00 Poročila; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sancinom; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 19. del); 10.30 Glasbeni listi: Kantavtorji; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Jezikovni kotiček: Sodobna jezikovna politika v Sloveniji; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti pro- stor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Festival slov. šansona 2007 (prenos); 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Tema dneva; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adolescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intemezzo; 14.05 Izobraževalni program: 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Naši operni umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zbori; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Četrtek, 17. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1020 AMSTERDAM ONDONo^ O 11/17 10/17 O PARIZ 11/18 BERLIN 7/15 O OBRUSELJ 10/16 ŽENEVA 4/15 5 MILAN O 8/21 DUNAJ 11/19 O LJUBLJANA Q.12/17 LIZBONA O 13/22 MADRID O 7/21 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O .V _ C Nad nami se zadržuje v višinah hladen in vlažen zrak, zato Nad vzhodno Evropo in Balkanom je plitvo območje niz-je ozračje nestanovitno. Od severozahoda bo prešla naše kega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji kraje vremenska fronta. zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 Dolžina dneva 14.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 22.03 A BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo večinoma kazale kot slabo počutje, nemir, potrtost, raz-dražljivost, pogostejši bodo tudi glavoboli. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.05 najnižje -72 cm, ob 11.42 najvišje 29 cm, ob 16.47 najnižje -14 cm, ob 22.47 najvišje 64 cm. Jutri: ob 5.52 najnižje -68 cm, ob 12.33 najvišje 27 cm, ob 17.32 najnižje -6 cm, ob 23.17 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............15 1000 m...........10 1500 m............6 2000 m . 2500 m 2864 m . .2 . .-1 . .-3 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 4/15 O GRADEC 8/18 CELOVEC O 7/17 TRBIŽ O 3/14 o 4/15 KRANJSKA G. KRANJSI <0__ e/V<¿ ČEDAD O 6/23 O PORDENON 7/22 ČEDAD O VIDEM O 7/22 O TRŽIČ 6/18 O KRANJ 9/23 10/21 o LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA 8/9 N. MESTO 8/9 GORICA o ,„/-.1 POSTOJNA o O 5/16 " c&C™ 0 ~ PORTOROŽ O -------V. CRN°MELJ 11/23 , " ' UMAG REKA 13/22 UMAG OPATIJA . o 6/17 S. GRADEC CELJE 6/19 O ¿I MARIBOR o 7/19 PTUJ O M. SOBOTA O 7/19 ZAGREB 8/20 O Si PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo zmerno oblačno, drugod spremenljivo, čez dan se bo oblačnost povečala. Predvsem v gorah in v zgornjem nižinskem pasu bodo možne občasne padavine. Ob morju bo zvečer zapihala burja. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C. J TOLMEČ O 7/16 TRBIŽ O 6/15 o 5/19 KRANJSKA G. & ELOVEC 7/20 žič O GRADEC 8/20 o 6/18 S. GRADEC _ 12/25 O PORDENON 13/24 ČEDAD O VIDEM O 13/24 GORICA O 1 cltc O N. GORICA mna O TRŽIČ 7/20 O KRANJ o LJUBLJANA 9/21 POSTOJNA O 8/17 KOČEVJE CELJE 8/20 O MARIBOR o 8/19 PTUJ O ) M. SOBOTA O 9/19 N. MESTO 8/20 O ZAGREB 10/20 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Zjutraj bo zmerno oblačno, čez dan se bo razjasnilo. Ob Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Na Primorskem morju bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan osla- bo pihala zmerna burja, ponekod v notranjosti pa seve- bela. rovzhodni veter. V soboto bo sončno in topleje. 1 l\ K \ Z V \1 NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 LaStMinilteCenter (LIRIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm in utecenter.si ljubljana - V 25 mestih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH in Makedoniji Jutri zopet za Guinnesov rekord Opoldne naj bi četvorko zaplesalo okoli 25.000 maturantov - V Ljubljani bo na Slovenski cesti od 7000 do 9000 dijakov LJUBLJANA - V 25 mestih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji se bodo jutri spet potegovali za Guinnesov rekord v množičnem plesanju četvorke. Po napovedih naj bi letos točno opoldne četvorko zaplesalo več kot 25.000 plesalk in plesalcev. Največ jih pričakujejo v Ljubljani, kjer naj bi na Slovenski cesti zaplesalo od 7000 do 9000 maturantov, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil soorganizator Maturantske parade 2007 Boris Prokofijev. Letos Maturantska parada poteka pod pokroviteljstvom EU, vključili so jo namreč v sklop prireditev ter proslav ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Organizator- ji so letos poskrbeli za širitev programa dogajanja v Ljubljani. Po besedah Prokofije-va bodo organizirali pravi poulični karneval oz. sprevod po mestnih ulicah. Spremljala jih bosta tudi tovornjak in avtobus z glasbo in upajo, da se jim bodo pri poulični zabavi pridružili tudi gledalci. Dogajanje pred Maturantsko parado, ki so jo za Guinnesov rekord tudi letos prijavili v Plesni šoli Urška, soorganizirajo pa jo s pomočjo plesnih šol v vseh sodelujočih mestih, se bo v Ljubljani začelo že dopoldne, ko se bodo ob 9. uri maturantje zbrali na Gospodarskem razstavišču, kjer bodo opravili tudi nekaj vaj, ob 10.30 se bodo odpravili proti Slovenski cesti, kjer se bo- do s pomočjo organizatorjev uredili v vrste za četvorko od križišča z Dalmatinovo pa do Šubičeve. Izvedli bodo še generalko, ob 12. uri pa bodo poskusili prekositi lanskoletni rekord. Lani je namreč v 36 mestih v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem in Madžarskem ter v Avstriji zaplesalo 23.628 plesalcev. Slovenski maturantje so Guinnesov rekord v Maturantski paradi skušali pred tem doseči že v letih 2005, 2004, 2003, 2002 in 2001, število sodelujočih pa je raslo vsako leto. Plesalci, kot že običajno oblečeni v oranžne in črne majice, z belimi dežniki in piščalkami, se bodo letos za rekord potegovali Kranju, Ljubljani, Ljutomeru, Novi Na arhivskem posnetku lanskoletna četvorka v Ljubljani Gorici, Postojni, Škofi Loki in Tolminu, na Hrvaškem v Bjelovarju, Čazmi, Daruvarju, Garešnici, Grubišnem Polju, Metkovičih in Zagrebu, v Srbiji v Beogradu, Leskovcu, Ni-šu, Novem Sadu, Pančevem in Pirotu, v BiH v Banja Luki, Sarajevu in Širokem Bregu, v Makedoniji pa na Ohridu in v Skopju. Direktorica ljubljanskega Zavoda za turizem Barbara Vajda je na novinarski konferenci med drugim povedala, da se zavzemajo, da bi prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, prireditev Maturantska parada razširili na vse države EU oz. v njihova mesta. Dogovori še potekajo, upajo pa, da bodo pri tem uspešni. (STA) Malezijski orangutan na operacijo očesa KUALA LUMPUR - Veterinarji v Maleziji se te dni pripravljajo na izvedbo operacije očesne mrene, s katero bodo ustavili pešanje vida 19-letne-mu orangutanu Amanu. »To bo prva takšna operacija očesne mrene na svetu, izvedli pa jo bomo tukaj v Maleziji,« je povedal malezijski veterinar, ki bo asistiral pri operaciji. Dvourno operacijo bo sicer izvedel južnoafriški specialist za živalsko oftalmologijo Izak Venter. Venter je povedal, da operacija ne bo v celoti povrnila vida Amanu, mu bo pa omogočila razločevanje okolice in bližnjih objektov. (STA, AFP) Za prezgodnji podganji »baby boom« krivo globalno segrevanje PEKING - Za prezgodnjo skokovito rast podganje populacije v zahodnokitajski pokrajini Xinjiang so lokalne veterinarske oblasti okrivile globalno segrevanje. Veterinarji so dejali, da je topla zima povzročila »baby boom« med podganami že v aprilu - mesec prej kot ponavadi. Opozorili so tudi, da podgane sedaj ogrožajo dva milijona hektarjev pašnikov, kar je okoli 20 odstotkov vseh pašnikov v Xinjiangu. Povprečna zimska temperatura v tej pokrajini je letos sicer za tri stopinje presegala dolgoletno povprečje, so še sporočili. (STA, AP) POREČ