Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listo:
Celo leto		
Pol leta		. 6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		. » K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 94.
Maribor, dne 16. avgusta 1912
Letnik IV.
Radi praznika obsega dana&nja številka samo štiri strani.
Avstrija pomirjuje«
Razmere v, Turčiji 'se (čistijo. Odločnost, s katero nastopa ministrstvo Ahmed Muktar paša proti mladoturkom, vpliva ugodno. Kakor kažejo dogodki, so se mladoturki, med katerimi so bili dobili Židi odločilno besedo, tako osovra|ž|ili pred celo javnostjo, da je z odstranitvijo njihovega, režima v/Je zadovoljno, in pomenja njihov padec res zboljšanje zamotanih, kritičnih razrper. Nevarnosti p,a še niso pri kraju. Še vedno nastane lahko iz mladoturške komedije turška tragedija. Sicer je mnogo rok na delu, da bi se notranji odnošaji v Turčija mirnim potom konsolidirah, in bi ne prišlo na vročih vulkanskih tleh Balkana do novih zmešnja/v, vendar grozeče obnebje še ni razjasnjeno. Zlasti Bolgarija je, ki povzroča vznemirjenje. Kakor znano, je bilo prišlp pred nekaj časom v Kočani v Makedoniji do klanja kristjanov, ki so bili Bolgari. Vsled tega sie je bilo polastilo bolgalrske ja~ vnosfll veliko razburjenje, ki se še ni poleglo, temveč še celo narašča,, V torek se je vršil v Zioiiji radi krvavih dogodkov v Kočani velik meeting, ki je razdraženo razpoloženje še povečal, 0,d tisočev in tiso-čev obiskano zborovanje je izzvenelo v zahtevi:	na
vojsko s Turčijo! 'Ce tudi sedaj mogoče ne bo prišlo do bojnega plesa, vtegne postati kočanska afera izhodišče novih razprtij med Bolgarijo in Tfurčijo in to je za Balkan vedno nevarno. Napetost med Bolgarijo in 'Turčijo je za mir na Balkanu usodepolnejša kot italijansko-turška vojska. Nič ne pomaga, če vladi v Carigradu in Zofiji izdajalte pomirovalne izjave, ker bojno razpoloženje se je polastilo I širokfih > ljudskih mas in ne ostane ta razdraženost v Bolgariji brez odmeva v Albaniji tn Macedoniji.
Med onimi, ki se najbolj trudijo* da bi preprečili kakoršnekoli bojne zapleti ja j e na Balkanu in o-mogočili Turčiji, da se lepo v miru reformira, je naš zunanji minister grof Berchtold. Po poročilih' dunajskih listov namerava grof Berchtold 'diati inicijativo za razgovor med velesilami. Sklenilo naj bi se, tako meni naš zunajnji urad,, j da bi vse velesile odobrile sedanjo smer turške politike 'in ijo okrepile v prepričanju, da je za sanacijo notranje-poliitičnih ) razmer
decentralizacija nujno potrebna. Ob enem naj bi se vplivalo na balkanske narode, da bi se zadovoljili s tako spremenjeno turško politiko.
«Neue Freie Presse“ piše: „Tukajšnji ^dunajski) merodajni krogi so mnenja, da se je položjaj v Turčiji zboljšal radi tega, ker je sedanja turška vlada opustila centrali.ttično politiko, M je doživela, po-polen Masko iter se je po nasvetu avstrij.fko-ogrske monarhije z Albanci sporazumela,. Sedaj je minister zunanjih del grol Berchtold povzel inicijativo zaj razgovor 'in sporazum med velesilami, ki bi naj vplivale na turško ministrstvo, da naj primerno ( vpošteva interese drugih balkanskih jmrođov in na balkanske narode, naj svoje postulate na porto spravijo v sklad z dejanskimi razmerami.“ Koraki avstrijske vlade bodo skoro gotavo rodili vspeli in se bo zamotan položaj na Balkanu razvozlal brez krveprelitja.
Zelo hudomušne misi se porajajo v cla/eku, ko vidi našo vlado, kako pomirjuje in posreduje pri turški vpadi za pravice balkanskih narodov. Bridek in trpek nasmeh izvabi ta skrb fiaših vodilnih politikov na naše ustne. Za tuje narode, za Albance, še najdejo naši diplomati mehkočutno srce, z,a avstrijske narode same — vsaj nekatere — imajo pa. kampn. Kot frivolno zasmehovanje in izzivanje se mora zdeti* če vidimo Avstrijo kot „Beschwichtigungshofrata“ zunaj drugod po svetu in se spomnimo, da ravno ta Avstrija s svojo nezaslišno in krivično politiko tako-rekoč potiska, v revolucijo cel lasten narod. |Ali | ne bije naša vlafda sama sebe po zobeh, če se poteguje pri Turkih za pravice balkanskih narodov, doma na lastnih tleh pj, tepta v blato najprimitivinejše pravice celega hrvaškega naroda. Ali more smatrati kdo nar še politike za 'resne in se ne smešijo sami sebe pred celo javnostjo, Če vidi, kako i„,pomirjujejo“ balkanska ljudstva, ob enem pa kopičijo pri velikem delu teh balkanskih narodov s svojo teroristično in 'dr.alkonsko politiko na Hrvaškem, nevarno netivo, ki vtegne povzročiti ogenj, kakor ga naša državaj še ni videla. Ali je taka 'vloga in tako nastopanje vredno ' vlade, ki hoče nekaj veljati in nekaj predstavljati? Je pač res: Avstrija igra iv politiki vlogo političnega pustolovca, vlogo Jhanswursta“, zato se vedno bolj Uresničuje : Austria erit in orbe ultima, po domače: Avstrija je zadnja!
Efektna loterija „Slovenske
Straže“.
Ziahteve, kf se stavijo na „Slovensko Stražo“ iz obmejnih krajev, so od dne do dne Večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala, „\Slovenska Straža“;, koliko je napredovala v pretečenem letu ! in kako mnogostrainsko in vspešno je bilo njeno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore jza, svoje delo še iz vseh slojev našega ljudstva, vendar pa je „(Slovenska Stražja“ še daleč od tega,,. f da; bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se 'stavijo nanjo.
Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci £za otroške vrtce, božičnice, knjižnice i. t. d.), iziasti po industrdjelnih krajih, priredi .jSIov. Straža“ efektno' loterijo, r ki jo je dovolilo finančno ministrstvo. Loterija obsega 100.000 srečk, ki stanejo vsaka 1 K, in 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20 tisoč kron.
Dobitki so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K.
Kompletna fina, oprava za trj sobe in 'kuhinjo, obstoječa iz spalne sobe, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4—654 HP ben-cin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, štamo-reznica.
1 glavni dobitek v v r e d n q s t i 1000 K.
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
2	glavna dobitka v vrednosti po 500 K.
Oprava za spalno sobo za d/ve osebji ali 1 ge-pelj z «mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
10 d o b i t k o v v r je d n o s t i po 100 K,
Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparilnik, jeklen plug Itd.
40 dobitkov v Vrednosti po 50 K,
Pine nastropne svetilke, fine umivalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistilnice, razne (garniture, stike z okvirom itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 K.
Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic za kavo, 'aparati za britje, (stroji za rezanje ,diesa,
jP><
Van Ei, pogan.
•Angleško napisal Bret Harte. Poslovenil Jaklič,
Ko sem odprl Hop Singovo pismo,' / je na tla zletel čuden košček papirja. Popisan je bil s hieroglifi, napisafeimt s kitajskim tušem; takoj sem uganil, da je to Hop Singova vizitka!
Dal sem si vse dobesedno prestaviti, (Stailo je napisano :
JTiujcem je moja' hi,-ja vedno odprto- Na levici stoji Vjrč z rižem in sladkosti na desnici, če vstopijo, 'Mojstrovi pauki:
Čednost mladeniča ‘je gostoljubnost in modrost naših prednikov.
Bogaltin je dobre volje po žetvi, potem slavi on praznik.
Ce gre gost čez polje, 'z melonami posejano, ga ne opajzuj preveč vidno. Najvišja oblika uljudnosti jo često nepazljivost, sreča, mir in blagostanje.“
Hop Sfing.
Občudoval sernj moralo in blagodejne Hop Sin-gove nauke za življenje. Moj prijatelj Hop Sing je pravcati kitajski filozof , a jaz kljub temu nisem vedel, kaj naj počnem s tem sporočilom. Ko sem tako premišljeval brez vsakega vspeba, sem odkril v ovitku še drugo pismo, katero je Hop Sing najbrže sam sestavil v, angleščini in hapisal s svojo tipično trgovčevo pisavo:
„Bodite toliko prijazni in razveselite nas s svojo navzočnostjo pri Saši čaja v ulici Sacramento . , .
1 Hop Sing,“
Sedaj mi je bila stvar jasna. (Slo se je pa za Hop Singovo razstavjno skladišče kitajskih redkosti; po navadi smo eno uro kramljali v njegovi pisarni, zraven pili čašo čaja, ki ga nikjer ne dobiš boljšega ratzen v teh posvečenih prostorih, cigare in konečno
še obisk kitajskega gledališča, To je bil n Zgađen vs-pored 'pri zabavah, katere je prirejal, kot ravnatelj družbe Ning-Foo,
Petek zvečer proti osmi uri sem prišel v Hop Singovo skladišče. Pozdravil me je oni tajnostni, Čudoviti. eksotični duh, katerega sem itak dobro že poznal.
Isti tisoči predmetov v dolgih vrstah, vrči in pa v,a£e, iste zmesi« z matematično natančnostjo, vse v pisani mešanici in vendar v:sa,k predmet v najlepši in najredkejši barvi, Kače v podobi velikanskih zmar jev, silni metulji, zmaji, obešeni v zrak, so kričali, oponašajoč jastrebov krik,,
Kitajski porcelan in bogovi iz brona, tako grozno ostujdni, da je bilo obupati, če bodo vzbudili med človeštvom zanimanje zase. "Vrči s tekočinami, vsi pokriti z nauki modrijana Konfucija. Klobuki, ki «so bili podobni košaram l in košare, podolbne klobukom. Svila tako lahka, da jo potegneš lahko ! skozi najmanjši prstan. In k temu Še množica predmetov, ki še vseh niti popisati ne morem.
Sel sem po slabo razsvetljenem skladišču v pisarno, kjer me je pričakoval Hop Sfing.
Predno popišem tega) moža, prosim blagohotne bralce, da si naj izbrišejo iz spomina vse one slike in predstave o Kitajcih. Ne oblači se v mah/adrovo ob’ leko, ki je obšita z zvončki. Tudi 'nima navade, da bi držal desni kazalec v pravem kotu proti trebuhu; ravnotako ni pričel nikdar plesati brez posebnega, povoda,
Z eno besedo povedano, on je poštenjak in lep mož. Njegov ob raž je bil obrit do mestai, kjer pričenja rasti čop. Njegove oči so bile črne in svetle, in obrvi so bile postavljene v kot petdesetih« ‘stopinj. In njegova usta ozka, in zobje beli in očiščeni, Nosfl je jopič iz tempomodre vile in hlače iz modrega broka-ta so bile prevezane pod kolenom in nad gležnjo. Njegovo vedenje in obnašanje je bilo prijazno. Govoril je francosko in angleško in dvomim, da bi mogel 'dobit:
med krščanskimi trgovci v San Frančišku trgovca, ki bi se mogel meriti s tem paganom.
Celo družbo so tvorili sodnik mirovnega sodišča., «neki glavni urednik, višji vladni uradnik in bet-gat trgovec.
Srebali smo čaj i'.n jedli slaščice iz posebnega
vrča.
T.edaj se je Hop Sing dvignil, hamignil, damu sledimo, in stopil na stopnice, ki so vodile v kleb A presenetila nas je bleščeča svetloba. Na asfaltnem tlaku so bili razvrščeni stoli v polkrogu.
Uljudno nam j,e odkalzal prostore ter pričel;
„Povabil sem vafs, da vam priredim predstavo, katere niso pred vami še nikdar 'videli tujci. Vjany, čarobnik na kitajskem dvoru, i je včeraj, prišel semkaj. Nikfer še ni priredil predstai\je, razen v palači. Naprosil sem ga, da jo 'priredi pred mojimi prijatelji. Ne potrebuje ne odra, ne aparajta, ne tovariša — sploh ničesar ne potrebuje! Prosim vajs, da izvolite preiskati tla.“
Tla so bila iz navadnih tlaikovanih plošč, M so po navadi položene na tla po sbiadiiščih San Fran-. ciska, « proti vlagi so bila prevlečena s cementom. Tirkali smo s palicami po tleh in po stenah, da smo zadovoljili našega postrežljivega gostitelja.
Imeli smo čast, da smo prisostvovali prvi predstavi te vrste na amerikanskih tleh.
Vany je začel spuščati metulje iz pahljače, katero je napravil pred našimi očmi iz ^mpirjp« in svile. Pustil jih je, da so letali do konca jprodstave, Še sedaj) dobro vidim, kako je hotel sodnik seči po enem, kateri se je spustil na njegovo koleno, a živaliea inu je ušla, kakor bi imela razum in življenje.
Kazal je nato razne umetnosti, na primer pomaranče so izginevale, ‘izpod naših klobukov so frfotali ptiči, iz rokava je vlekel brezkončen trak svile in napolnil je Also klet s predmeti, ki jih je pr?,klecal na nerazumljiv način iz tal in iz svoje obleke,
(Dalje prih.)
vloma varne denarnice, garniture za kadilce, pisalne priprave, srelbrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročilni listki 'za dnevniki .„[Slovenec'“ (za eno leto), balanotehtnice, pralne garniture itd,
200 d o b i t k o v v v r e d n o s t i p o 10 K,
Mizni nastavki, karäline, svečniki, tase, posede za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budjlke, zlati prsta-ni, kadilne mizice, dežniki itd.
I 1200 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste ure, budilke, dežniki',, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zali-vače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske šikarje, ptičje kletke, vrči { za vino, kajvo ali čaj, [denarnice, blitve, srebrne moške verižice, 'srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smoclke, double zavratfne verižice itd.
Srečke 'se bodo dobivale po trgovinah in trafikah in se lahko naročajo tudi naravnost j v pisarni „Slovenske Strajže“, Ljubljana, Diunajska cesta 22.
Žrebanje se bo vršilo dne U8, novembra 1912 ob 6. uri zvečer V pisarni „[Slovenske Straže“ v Ljubljani.
Od naše javnosti pričakujemo, da bo z oz(.rom na važni namen loterije in z ozirom na krasne dobitke podpirala „/Slovensko Stražo“ s tem, da se bodo vse srečke razprodale!
Vsak na Ititelo za ubogo slovensko decol
■v
Kat. narodno dijaštvo v St. liju v Slov. gor.
Včeraj je imel St. Ilj ljube goste; zbrali so se pod njegovim okrfljem naši katoliškoinarodni dijaki, in privabili so od vseh strani mnogo ljudstva.
Predpoldne se |je vršil občni: ( zbor i pododbora Slovenske dijaške 'zveze. Obravnavale so se zgolj dijaške zadeve. Za predsednika je bili izvoljen med. Krambergar,
Popoldne se je vršila velikja ljudska veselica, ki se je nad vse pričakovanje lepo obnesla. Po večernfe-ca(h so se prostori v „Slovenskem domu“ napolnili do zadnjega kotička. Slavnost je otvoril dijaški’ tamburaški zbor, ki je tudi pozneje, zlasti (pri prosti zabavi, pridno vdarjal nai svoje strune, Z'a tem je zapel domači p e v,siki’ zbor par lepih pesmi. Med. Krambergar je iv toplih besedah pozdravil mnogoštevilno tukaj zbrano občinstvo, med katerimi je bilo mnogo odličnjakov, kakor: dr, Korošec, Sr. Leskovar in drugi, -
Dr. Oi g r i z e k je Jimlel slavnostni govor. :0-značjil je katoliŠko-narodno dijaštvo, njegovo delovaje in stremljenje in je pozival zbrane, naj v smislu Slomšekovem ljubijo svoj materni jezik.
Nato so dijaki vprizorili igro „IRepoštev." Vzbudila je orkjane smeha in so bili poslušalci zelo zadovoljni. Igralci so prav dobro rešili svoje vloge in so želi mnogo priznanja. Zlasti je ugajal iur. Dore Masič. Njegov ljubljanski dialekt je krasno harmoni-ral s prleščino vrlega policaja.
Po igri je spregovoril Še domači častiti gospod župnik Vračko tople, priTjagne besede v pozdrav vrlim dijakom, katerih zavednost je siajvil za vzgled vsem Sentiljčanom.
Prosta zabava, ki se je razvida potem v gostoljubnih gostilnah gospoda Baupiana in Celcerja, je bila prav animirana in je čas mnogo prehitro potekal. Šentiljski dan ostane našim < dijakom ’ gotovo v prijetnem spominu, Bog živi vrle obmejne (Slovence in Slovenke!
Nemška lokavost.
Gornja Radgona, 15. avgusta,
Gornjeradgonski okrajni zastop je imel line 14. t. m. plenarno sejo. Na dnevnem redu pri točki 5i je bila volitev v okrajni šolski svet.
Že ko smo vjabila dobili, smo se povpraševali, fcako mora okrajjno glavarstvo v Ljutomeru to pustiti na dnevnem redu, ko ve, ' da smo vložili* priziv na namestništvo v Gradec, ker nam okrajno glavarstvo ni, ugodilo, Ve pa tudi, da je priziv vložen na notranje ministrstvo. Mora pa tudi okrajnemu glavarstvu znano biti, da priziv še dosedaj mi rešen. Kako tedaj voliti v okrajni šolski svet?!
In sedaj pride zvijačnost Nemcev! Že pri otvoritvi seje so se razmetali modro pisani 'listki po mizah in vsak listek je imel na vrhu Kunce Pfarrer in za tem še tri naše može za volitev <v okrajni šolski svet.
Ko pride do točke 5, razloči Bračko, da ako s temi nismo 'zadovoljni, jih lahko prečrtamo in druge zapišemo. Nemšjkt nacionalci in odpadniki so pa že imeli listke v žepu, a na njih niti enega naših mož, še „Pfarrer Kunce“ so izpustili.
Ali to postopanje ni zvijačnost prve vrste? Mi smo že vse vajeni, a take pravičnosti od Nemcev in zaslepljenih izdajjic nismo pričakovali. Bodite prepričani, gospodje, da je luskina na očesih našega ljudstva že počila in sedaj že gflecfajo! Vam pa kličemo: ako niste nas spečih, ne boste nas bdečih!
Med ljudstvom.
Sv. Ema.
Shod Slovenske kmečke zveze, ki je bili v nedeljo dne li, avgusta pri Sv. Ernii, se je vkljub zelo slabemu vremenu lepo izvršbi.
Poročal je poslanec gospdd dr. Franc Jankovič mnogoštevilnim navzočim zavednim možem in ian-tom, kateri mu izrekajo popolno zaupanje. Govoril je gospod poslanec o državnem in deželnem zboru.
Posestniki vinogradov s hvaležnostjo .vnamejo na znanje, da so izposlovali kmečki posataci podaljšanje vračila ’ brezobrestnih posolil in da so vinski davek zabranili, Z velikim z animali jem so sledili zborovalci padaljnim izvajanjem gospoda poslanca in so mu zelo hvaležni, da je prišel k nam poročat. Bog daj shodu prav obilega vspeha za blagor mile slovenske domovine.
Mladeniški tabor v Slovenskih goricah.
Pri Sv, Trojici v Slov. goricah se je včeraj 15. avgusta zbralo veliko število mladine, pa tudi st a riše, v, na slovenjgoriški mladeniški tabor, [Ce tudi je prejšnji dan hudo deževalo, se niso naši vrli slovenjgoriški mladeniči v,strašili 'skrajno slabih poteh,. In prišli so v številnih četah in procesijah od vseh strani. Zastopane so bile večinoma vse žnpnije Slovenskih goric, videl si 'pa tudi zastopnike 'našega Murskega in Dravskega polja. Mogočne zastave in zeleni slavoloki so pozdravlljali prihajajoče. 'Vreme je bilo naj lepše.
Kakor lpo)vsod, se je tudi tukaj začela slavnost s cerkveno slovesnostjo. 'Ob 10. upi je imel krasno pridigo v prenapolnjeni romarski cerkvi častiti gosp, Ivan Bosina, kaplan od Sv. Jurija v Slov, gobicah. Sv. mašo je daroval častiti pater Fortunat. ’Mladeniči in možje so v velikem številu pristopili k sv. obhajilu.
Takoj po cerkvenem opravilu se je pričel na prostem pred samostanom okrog košate lipe mladeniški tabor. Nad posebej pripravljenim govorniškim o-drom je visela okinčana ‘ podoba ' vladike fSlomšeka, kateremu na čast je veljala vsa slavnost. Ves obširni prostor med cerkvijo in samostanom. je bal poln našega ljudstva. V Czajdju so sicer škilil/ tudi nekateri trojiški nemškutarji in par liberalnih študenfkov, a bili so lepo tiho.
Shod je otvoril in vodil častiti gospod kaplan Ivan Bosina.
Prisrčno in z navdušeno besedo je pozdravil ta mladeniški tabor Častiti gospod gvardijan pater Kar sijan Zemljak.
Za njim je dobil besedo FranjoŽebot iz Maribpra, ki je v svojem govoru opisal delovapje Škofa Antona Mattina Slom-šieka za slovensko ljudstvo.
Naš državni in deželni poslanec ( gospod Ivan Roškar je 'mlajdeničem v svojem navdušenem govoru podal zlatavredne nauke,
Govorili so še nato : častiti gospod Erhatič od Sv* Antona; mladeniči: Poljanec Ljudevit, Sv. Anton v Slov. goricah; JPlafvec Alojzij, Sv. Jurij ob Ščavnici; Caf Maks, Sv. Jurij v Sllov. goricah; Iv. Borko, Sv. Anton v Slov. goricah; Brezner Karol, Sv. Jurij v Slov. goricah ; 'ter končne besede Č. g. Bosina,
Čeravno je bilo zbranih gotovo nad 1000 zborovalcev, Vendar je vladal vzoren ped. Po shodu so se še vršile večernice v cerkvi, na [kar smo se zadovoljni razšli.	\	__________
Politični pregled.
Berchtold.
Po najnovejših poročilih je grof Berchtold že razposlal velesilam vabila na razgovor radi izčiščeni a razmer v Turčiji, o čemur govorimo na uvodnem mestu. /Pričakuje se, ' da bodo velesile Berchtoldove nasvete odobrile. •
Ogrsko.
V Strasburgu na Sedmograšjkem je imel včeraj ogrski (ministrski predsednik Lukacs velik shod vo-lilcev, ki se je razvil v manifestačno zborovanje vladne stranke. Lukacsa je spremljalo ( okrog 100 poslancev, V brojem govoru je izljavil, da je vladal (pripravljena skleniti z opozicijo premirje^ Če *ta prizna sklepe, ki iso bili storjeni v zadnjem zasedanju. Govor ^e bil zelo pohlevlen in je skušal Lukacs braniti vlado pred raznimi očitki in jo opravičiti-
Tnrčija-
Delna kriza ministrstva, ki je bila nastala vsled demisije notranjega ministra, je rešena. Za, notranjega ministra je imenovan dosedanji minister za javna dela Damad Feriš paša. Na njegovo mesto pride najbrže Tewfik bei.
Mirovna pogajanja.)
Mirovna pogajanja, ki so se bila pričela že za časa mladoturškega režim», \ so bila vsled notranjih zmed prekinjena. 'Po poročilih listov se bodo zdaj z nova pričela.
Bolgarija.
Včeraj je prafenoval bolgarski car 251etnice vladanja,	i
Dve žrtvi nesrčne ljubezni.
Sinoči zvečer ob <10, uri je v Limbuški ulici v Studencih ustrelil 22 let stari mizarski pomočnik Al, Jlurič, 'stanujoč'( v Obere Werkstättenstrasse v Studencih, neko 29 let staro Marijo Karner, delavko pri Kr&liku jv Mariboru, V, levo sence.
Drugo kragljo. si je pa pognal Jurič ’ V j lastno desno sence in se je tako dobro zadel, da je bil pri priči mrtev, med tem ko Se Miarija Karner bori Še s smrtjo.
Poklicani zdravnik Urbaček je konstatiral pri Mariji Karner smrtno nevarno, poškodbo,, med tem ko je bil Jurič že mrtev. Rešilni voz je spravil Marijo Karner v mariborsko bolnišnico, kjer leži v nezavesti. Juriča so pa prenesli v njegovo stanovanje.
Vzrok groznega čina je baje nesrečna ljubezen. Kakor pravijo, stariši niso, dopustili, da bi bila Marija Karner vzela Juriča, ker je bil premlad'.
Na telefonično vprašanje se nam ob treh popoldne poroča, da leži 'Marija Karner Še vedno v( nezavesti.
Raznoterosti.
Veliki izlet češkega Orla v Kromerižu, Pretečeno soboto in nedeljo se je vršil v starosilavnem in zgodovinskem mestu Kromerižu na 'Moravskem tretji izlet češkega Orla. Prihitelo je okoli 3900 navdušenih Orlov in Orlic iz Češke, Moravske in Šlezije z 26 vlaki v Kromeriž, Zastopajna 'je bila tudi Slovenska zveza Orlov in ameriški češki Orel. Na vrtu, kjer so se proizvajale z veliko preciznostjo. tetoTvtadne točke, je bilo navzočih 20.000 gledalcev, med temi kardinal nadškof olomnški dr, Baueig brnski škof grof Huyn, deželni glavar, veliko odličnih državnih in deželnih poslancev ter mnogo visokega plemstva. /Slovenska deputacija (Orlov je bila vsepovsod predmet burnih ovacij.
„Narodni List“ postaja vedno bolj 'suhoparen. V zadnji številki prinaša ' na uvodnem mestu oklic društva „Gorotan“, ki smo ga( mi priobčili že danes teden dne 9. t. m. in v celem listu ne najdeš razun par napadov na čč. gg. kaplane nič, kar bi te iz enega» ali drugega ozira utegnilo zanimati. Nič in zopet nič. Sama slama in kričeča brezmiselnost.. Ubogi liberalni ljudje, ki morajo ob tej hrani živeti. Sicer so pa tega te ami krivi, ' ker list I s takimi dolgočasnimi plevami naročajo. Da vsak, le količkaj pameten človek to glasilo slovenskih l štajerskih „inteligentov“ vrača, je samoobsebi umevna pbslledica duševne revščine, ki diha iz njega.
Nemška kultura. Prijatelj nam pjiše : Poizkušen napile J celjske svojati na iz šentjurske 'slavnosti se vračajoče Orle, Ko so se v nedeljo zfvečer z vozovi vračali Orli iz St. Jurija ' skozi Celje ' v ' Savinjsko dolino, jih je skušala v Rotqvfški ulici v pričo policije napasti celjska poulična fakinaža. Barabe so kazale svojo nemško kulturo s hajlanjem I in žvižganjem ter so hotele napasti voz, Orli so jim) pa krepko-odgovarjali z „Na zdar!“ in ^ŽivijoAMici. Le siamo-hladnokr.vnosti naših 'savinjskih fantov-Orlov se še imajo pouličnjaki zahvaliti, da marsikalterai nemšlcu-tarska butica ni okusila krepke orlovske pesti. Nemci sami so se zgražali nad divjanjem svojati. Priča dogodku je bilo 'tudi več letoviščarjev, ki se niso pa nič kaj pohvalno izražali o kulturi celjskega nemš-kutarstva. Odnesli bodo letos iz Celja pač lepe nazore o kulturi celjskega nemštv)a.
Pozor, splavarji! V času od dne- 16., do ivišteto dne 28. t. m. se bodo vršile na Dravi, približno 500 metrov niže železniškega mosta v Ptujlu, njai spodnji strani stavbe zasilnih mostov po dnelvi in po noči. Iz varnostnih vzrokov se radi tega celo ustavi vožnja z brodovjem in s splavi (tudi z» posamezna plavila) v sledečih časih: dne 19. avgusta od 6. ure zjutraj do dne *20. avgusta do 6. ure zvečer,, dne 21., avgusta ocij
6.	ure zjutraj do dne 22. avgusta, do 6. ure Zvečer, dne 23. avgusta od 6, ure zjutraj do dne 24- avgusta do 6. ure zvečer, 'dne 26. avgust» od 6. ure zjutraj do dne 28. avgusta do 6. ure zvečer. Kot znamenje zapora za navzdol se vozeča plavila in splave se bo razpela približno 300 metrov na zgornji strani cestnega mosta (km znamenje 45) rudečal zastava, oziroma. rudeča svetilnica, kažoča protfi vodi in morajo vsaj plavila, dokler bo dano to znamenje, Četudi čez 'prej omenjene dobe, pristaniti.
Alkohol in zločin. Bavarsko jusfeično ministrstvo je pravkar izdalo poročilo b razmerju * metil alkoholom in zločinom za leto 1910. Po tem poročilu je bilo leta 1910 obsojenih 8864 oseb, pri katerih je bil vzrok zločinskega dejanja 'alkohol,' '< Od teh 3864 obsojencev je bilo 190 nepoboljšljivih pijancev, 8674 o-seb je pa bilo pri dejanju' pijanih. Ob;io!jenci so v 1. 1910 izvršili 10.042 pregreškov, od katerih (je polovica težka telesna poškodba. Zelo zanimivo je v tem poročilu dejstvo, da se ni izvršilo največ zločinov vsled uživanja alkohola po velikih (mestih, temveč po manjših krajih, kjer je bilo trikrat več obsojencev, kakor v velikih mestih. T|a raziskavanja se popolnoma krijejo z onimi, ki jih je profesor 'Offier svoj čas izvršil za Dunaj in za Korneuburg. (Našel je, da je v mestu Korneuburgu, kjer pridelajo žeto [mnogo vina, trikrat več izvršenih telesnih poškodb, kakor pa na Dunaju.
Za obmejne Slovence je darovala gospa Pepca Pouh iz Zgornje Hudllnje pri Celju lepo število bro-Šurio. Hvala lepa|!
Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil več kaznjencev. Med njimi jib je 7 iz mariborske kaznilnice. Med drugimi sta pomiloščena od Glavne posojilnice zna/ni dr, Hudnik in neki Prelesnik, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in je bil V* zaporu že celih 30 let.
Štajersko.
Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo cine 18. t. in., popolane po večernicah, imamo zopet mesečni sestanek podružnice „Slovenske Straže,“ Govorit pa pride govornik iz Maribora, Slovenci iz Maribora in okolice, pridite!
Selnica. T/ukiaj se je nstanovillo novo veteransko 'društvo, ki bo ob priliki rojstnega dne našega presvitlega cesarja prvokrat nastopilo. Popoldne bo pri Doplerjn veteranska veselica, na katero se prav uljudno vabijo vsi prijatelji mladega društva! — Odbor.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dekliški shod pri Sv, Lenartu v Slov, goricah se vrši v nedeljo dne
25.	t. m. ob aOletnici Slomšekove smrti. Ob ’AIO, uri služba božja. Pridiguje gospod 'dir, Hohnjec’. Ob 11. uri zborovanje na prostem; v; slučaju slabega vremena v Arnuševi dvorani, 11, Slomšek slovenski mlar dini, dr. Hohnjec. 2, Marijine Rružbe in Dekliške zveze. Bosina. 3. / O pomenu dekliških shodov. M, Androjnova. 4. Govori in deklamacije mladenk. Ob dveh večernice, po večernicah v [Arnuševi dvorani SlomšekofAi slavnost, ki jo priredi o priliki občnega zbora podružnica „Slovenske Straže“ za šentlenart-ski okraj. Raznovrsten spored. Vstopnina: eeđeži pri mizah po 2 K in 1 K; stojišče v dvorani 40 V, stojišče na galeriji 30 vin. Mladenke! Slomšek je ljubil zlasti slovensko mladino. Proslavite torej dne 23, Ì, m. njegov spomin ! Njegovi nauki najj vasi vedno vodijo v življenju, in potem bote gotovo dičen cvet slovenske domovine, ponos in dika svojega slovenskega ljudstva,	r'
Jarenina. po odbitku f vseh stroškov ' zadnje Slomšekove slavnosti (nabaiva odra i. dr.) ostane čistega 'dobička za Slovensko Stražo 40 K, Slava našim; zavednim JarepinČanom!
Bukovci. Bukovska prostovoljna požarna br,amba priredi v nedeljo dne 18, t. m. v gostilni gospoda Marbna Koren)jaka tombolo^ Začetek, ob 4, uri popoldne. Vstopnina prosta. ' [Cisti dobiček se porabi za društvene potrebe. — 'Odbor,
Povožen otrok. V petek dne 9. lt. m popoldne se je peljal skozi Saivodno v celjdki okolici po" cesti nek voz. Na njega je zlezlo več otroki, ki so se igrali na cesti. Gez nekaj časa je skočil šestletni sin delavca Apnarja, Vincenc, zopet z voza in hotel leteti preko ceste. V istem hipu je privozil drug voz in pre-vrgel dečka na tla. Kolesa so mu Šla preko trebuha in je zadobil vsled tega težke poškodbe,
Vojaštvo v Celju. V noči od 12. na 13. t. m. je bilo tu vse polno vojaštva. V pondeljek popoldne so prišli od Konjic, bosanci, Belgijci in razni drugi oddelki. Dne 13. t. m. zjutraj so zopet 'Šli naprej proti Zajcu in Vranskemu,. Med potjo *so se vršile polkovne vaje. Na Vranskem so v torek zvečer prenočili in v sredo n ad al j efviali vaje čez Trojan o proti Ljubljani, odkoder pojdejo na Kras, kjer se vršijo brigarne vaje. V sredo pa |je došel v Gelje 7. koroški pešpolk iz Gradca in je ostal v Celju čez praznik.
Podrli so na celjskem takozvanem slavnostnem travniku več kot 600 let staro ogromno topolov» drevo, Bilo je že popolnoma strohnelo ' in so se veje že same lomile ter 'padale na tla, Velikan je imel v obsegu okrog 5 m.
Tatvine v skladišču na celjskem kolodvoru. Kakor se nam poroča ( od vodstva celjskega kolodvora, se 'v skladišču dogajajo že delj časa sem ' različne tatvine. Vodstvo je za vsak slučaj izsleditve tatu, ali za podatke, po katerih bi se d^lo tatove izslediti, že razpisalo 20 K nagrade.
Zaradi konkurza je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen bivši trgovec v Laškem trgu Viljem Grossnig na tri dni strogega zapora.
Polzela. Vsem prijateljem Gore 'Oljke naznanjamo, da bo zahvalna nedelja za Vse dobrotnike cerkve in velikega zvona letos se obhajlajla v nedeljo ttae
25.	t. 'm. ob 10. uri dopoldne,
Zreče. Naši tamburaši so Veselico z gledališko predstavo določili na dne 18. t. m. kot na obletnico rojstva presvitlega cesarja. A zdelo se (je, da bodo neke ovire namero zabranile, T'oda zafdržek se je odstranil in slavnost se bo vršila po prvotni določbi, to je v nedeljo dne 18. t. m., po, večernic.ah. Poročilo, ki smo ga prinesli mi in „Slov. Gospodar“, da se veselica preloži, je s tem popravljeno in preklfiteano. Veselica se vrši dne 18. t. m,
Zreče. Za 'Slovensko Stražo je 'Ana KomperŠek darovala prvi dvekronski 'novec. ■ Vrlai dekleta, poi-snemajte !
Rečica nad Mozirjem. V nedeljo dne 4. t. m. se je Vršila pri nas Jako dobro uspela šolska veselica z lepim vsporedom. Proizvajale so se mnogoštevilne pevske točke in jako težavne deklamacije, kajkor : „Oljki,“, „Svatoplukova“. 1 („Hajdukova oporoka" itd. Višek občudovanja ste pa dosegli gledailiškfj igri: „iSnegulčica“, pri kateri se je radi nežnih in ljubkih nastopov otrok marsikatero oko zarosilo, in poučna predstava „iLažnjiva Nada“, iz katere si je 'vzela še marsikatera' rečiška mama dober nauk za f prihod-njost. Da je vse 'najboljše izpadlo, gre v prvi vrsti zahvala gospodu učitelju Branku Ziemljiču, ki je znal po nežni deci tako umetno peti. govoriti f in igrati,
da se ni pokazal samo dobrega učenika, temiveč ge boljšega vzgojitelja.. (Tam, kjer šola deluje roko v roki z domom, je vse pridobljeno in nič izgubljeno. — Veliki Prišla,nov kozolec je bil prenapolnjen cenjenega! občinstva, kar seveda ni bilo brez prijetnih posledic
in je imela korajžna ' sopomagalka S gospodična 'Ana Boštjančič kot blagajničarka veliko veselje., ko je štala ne sapio kronice, petake., ampak tudi desetakea in stotake. S preostankom dohodkov še bo njapravit vozni izlet Škarjev v Solčavo, do Izvirka bistre Savinje v osrčje naših krasnih planin. (Igre se nameravajo ponoviti n,a stalnem gledališkem odru v Lučah v korist tamošnjih šolarjev. Napredovali smo: naši šolarji potujoči umetniki. Med mladino živeti -in si klicajti v spomin mlada, srečna, breziskrbnia leta, ki so nam delsma že zatemneta, je nelepše. S takimi občutki so odhajali na svoja domovja mili gostje bližnji in dalnji, Mi sie tem toplo zahvaljujemo. Častno zastopano: je bij» krasno Mozirje, potem Nazarje, Ljubno, da celo Ljubljana in dalnji Zagreb po spoštovani rodbini Jabkovič, Gospodična Tonči Ježdivnik je bila prispela v spremstvu SO mozirskih Šolarjev; ravnotako so bile navzoče vse 'cenjene učiteljske moči iz bližnje ršole na Gorici' in šole v JSfajzarjih. Pozabljena pa tudi ne sme biti navzočnost in dobro došla sopomoč gospoda Šolskega vodja Ivana Klemenčiča in Karle Zimrzlikar, ker pri skupnem, prijaznem in kolegijalnem delu je trud vedpo > bogajto plačan in so bogati vspehi gotovi.
Središče. Telovadni odsek Orel in Dekliška zveza v Središču priredita v nedeljo dne 1. septembra po večernica/h na Vrtu gospoda 'J|. Lončariča na Grabah pri Središču Slomšek-Sinkovo slavnost v spomin 501etnice ' Smrti Slomšekove f in 601etnice mašništva ! velečastitega gospoda 1 profesorja Matije Sinka. Spored.: 1, Pozdrav. 2. Slavnostni govor, govori velečptiti: gospod profesor dr. Kovačič. 3. „Tri čudotvorne rožice,“ “Prizor v Sinkovo proslavo. 4. „Veseli god.“ Prizor v Slomšekovo proslavo. 5. „Turški križ.“ Dr. Krekova igra V štirih dejanjih. Med odmori igra, znana Kocjanova godba.. Vstopnina: sedeži 80 vinarjev, stojišča 30 Vinarjev, (Preplačila se hvaležno sprejmejo. Proslavimo v častnem številu visoka slajvljenca! K najobilnejši udeležbi vabi uljudno — odbor.
Zabukovje. V nedeljo dne 23. t. m. priredi naš deželni poslanec gospod ; dr J Fr, Jankovič tukaj v Zjajbukovju po poznem sv. opravilu okoli 11, ure predpoldne javen shod, na katerem se bodo razpravljale važne točke. Gospodarji Iz domače in sosednje občine blanske, pridite v; prav obilnem številu na to zborovanje !
Šmartno pri Slovenjgradcu. Zadnja Uigra je res prav dobro uspela. Dekleta so vse prav dobro «izvršila svoje vloge. V nedeljo dne 1. septembra bo zopet pri gospodu Jožefu Rotovniku velika šolska slavnost v prid ubogim šolarjem v Šmartnem. (Igrala se bo velika vzgojna igra, zelo poučljiva za vzgojitelje in za gojeucto-otroke ; zato že sedaj opozarjamo vse somišljenike in vzgojitelje. Pripravljajmo se pa tudi na dne 25. avgusta, na Slomšeksvo slavnost na Homcu. (Slovenci iz Mislinjske doline, tokrat pa le vsi na plan!
Slovenjebistriški [okraj. ; Veliko Slomšekovo slavnosti priredi skupno celli okraj dne 23. avgusta ob ZA.i uri popoldne v hotelu „Austria,“ Spored te slavnosti bo sledeči: 1, Pozdrav predsednika podružnice „Slovenske Straže.“ 2. Slavnostni govor, govori odposlanec Slovenske krščansko-sociaflne zveze. 3. Deklamacije v čast SJomšeku, zložil velečastiti gospod Pankracij Gregorc, in sider:	a) Slomšeku pesniku,
b) Pokì'oniitev Šolske mladine, e) Mladeniška koračnica. Č) D|ekliška daritev, d) Slovenka na tujem, e) Slomšek buditelj, f) Na Slomišiekovem grobu, Dekla-muje venčelska mladina. 4. Nastopi poljjöartskega, makolskega' in laporskega pevskega izbora. 0, F, S. Finžgar jeva „Naša kri.“ Igra v ‘štirih dejanjihl. Priredi slovenjebistriška mladina, 6, Prosta i zabava, Šaljiva pošta, godba itd. Slavnost obeta biti velikanska, točke bodo vsestransko dobro rešene. Za pravo, dobro voljo pa bo poskrbela dobro 1 izurjena gojiba. Za slavnost delajo in se pripravljajo vse župnije v celem slovenjebistriškem okraju. Torej, prijatelji vrli Slomšekovi, tod blizu in od daleč, nikar ne pozabite priti na Jernejevo nedeljo dne 25. avgusta ’,1912 v Slov, Bistrico.
Kokarje. (Na celi črti priborjena zmaga.) V sredo dne 7, t. ‘m. popoldne so se zbrali v naši Občinski pisarni možje novo izvoljeni odborniki ( ter so enoglasno dali zaupanje in izvolili za novega župar na gospoda 'Jakoba Melavo,a, po domače Venišeka, ki nam s svojim vzglednim nastopom daje poroštvo,, da bo tudi naši občini zasijala luč lepše prihodnjosti in ji bo napočila doba pametnega gospodarstva, mesto zadolževanja. Pričujočega občinskega tajnika,, 'dosedanjega .„gospoda“, je pač moralo srce hudo 'boleti, ko je videl vse svoje velike načrte prekrižane in sodi zdaj lahko o nehvaležnosti tega pokvarjenega, sveta, Skoraj tri leta se je znalo dobo bivšega župana.' umetno podaljšati vsled vednih načelnih prizivov gospoda in so bili sedanji odborniki v, vedni negotovosti, če bodo sploh smeli občinske stolce zasesti še pred smrtjo. Čudežev pa ne znajo niti gospod 'delati in tako je prišlo, da so se bivši župan Gov|ek vendar enkrat prevrnili iz tistega čevljarskega stolčka, ki |je imel zadnja leta samo še eno nogo. Naš gospod in Govek sta postala žrtev t svoje Jokljicane“ narodnosti, ko nista umela V občini ustvariti takega blagostanja, kakor v deželi Kanaan, kjer je tekla irird in mleli», katero jim je od tu odnesla Duet j a mimo prijaznega nazarskega hribčka v Savinjo proti Srbiji; to je namreč tisfta dežela, glede katere sta pred leti zabranila tisti nevarni krvavi ples ali vojško. Politika se je pri nas večkrat pretiravala, na občinsko go-
spodarstvo se je pa polagalo veliko premalo važnosti. Gospod res ljubijo naš materni jezik in ga tudi znajo vspešno uveljaviti pri občdnj, v zulsebnem (življenju pà ni vse tako gladko in svetlo. Omenjamo za danes samo slučaj, ko je bilo treba za sina 'sestaviti .„nemško“ prošnjo na ravnateljstvo c. kr. gimnazije zaradi oproščenja šolnine. Ali bi tukaj ne zdržal čl. XIX. osn. zakona ž dne 27. 12, 1867? Od kod potem Csta bojazen ? Ab je to dosledno narodno delo ? Pa pustimo vse to in recimo samo še rajši: Občina Kokarje zasluži vso čast in priznanje cele Slovenije, ker si je v borbi za mili naš ‘jezik v vseh uradih že znala priboriti zmago in prvenstvo na narocinem polju. Upamo in smo uverjeni, da bo tudi novi odbor po začrtani poti: deloval pametno in dostojno za blagor ljudstva.
Št. Peter v Savinjski dolini, (Otrok utonil,) Posestnica Frančiška Kožuh v St, Petru je šla dne 12. t. m. delat ina polije. Doma je pustila svoja d Va otroka in sicer triletnega sinčka in dveletno hčerko Mar rijo. Komaj pa je bila z doma, je lezla za njo Marija. Otrok je šel skozi brv dn padel v potok ter utonil. Truplo utopljenega otroka je učitelj Petrak potegnil pri Simončičevem mlinu 5z potoka,
V pijanosti. V 'Jezernikovi gostilni v Lokrov-cu v celjski okolici so te dni popivali fantje, in med njimi tudi zidar J^nez Polner. Ko so se ga že precej navlekli, so se stepli in Polnerja je nekdo udaril z steklenico tako hudo po glavi, da je dobil nemarno rano.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi seje zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Razgled po svetu.
Sedem morilcev na en 'dan usmrčenih. V New-Yorku so dne 13. t. m. na en dan usmrtili sedem morilcev' in sicer šest Italijanov in pa enega 'zamorca.
Posledice potresa v Turčiji. Iz razvalin mest, ki jih je potres porušil, vlačijo mrtvece. 50.000 oseb je brez strehe, Vsled potresa se je na nekem hribu odprl krater, iz katerega se vzdiguje dim.
Parnik zadel na ledeno goro. Iz Novega 'Joijka se poroča, da je zadel parnik „(Corsica“ ob ledenik. Vkljub temu, da se je precej poškodoval, ' je vendar mog 1 nadaljevali svojo pot,
Železniška nesreča. Dne 13. I. m. Je osebni vlak Rim—Veltri skočil iz ‘tira. Strojevodja, kurjač in dva potnika so ubiti, 50 je ranjenih.
Novo mesto v Sibiriji. Na mdstu, kjer se reka Seja izliva v 'Amur, so dne 12, t. m., na rojstni d!a|n prestolonaslednika Alekseja, položili (temeljnji kamjen za ‘novo mesto, ki dobi ime Aleksejev,
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
19	Fer. 2. S. Ludovici Ep. C. dupl. c. a. lovit. Hym. et RJ
de Coi. Aut. Ps. et UT. de Fer. LI. 1. N. de Dom. praee. (3. Aug.) rei. ppr. le. Com. Oct in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap..de Coi. Or. ppr.) et M. Gl. Or. ppr. Cr. Vesp. (Ant et Ps. de Fer.) a eap. de seq. (Ant. o Doctor), com. praee. et Oct. Compì, de Fer.
20	Fer. 3. S. Bernardi Abb. E D. dupl. e. a. oia. ut heri ej
in Dir. not. (usque ad Compì, inclus).
21	Fer. 4. S. Io&nnae Franc Frem. de Chant. Vid dupl. e.
a. oia. ut Fer. 2. praee. et in Dir. not. (usque ad Vesp. inch) Compì, de Dom.
22	Fer. 5. 0otava Assumpt. B. M V. dupl. e. a. oia. nt in
Fest, et ppr. le.; 9. L. et com. simpl. in L. (et. Hor. Ps. de Dom. rei. ppr.) et M. (Fest ) Gl. Cr. In 2. Vesp. (ppr. le.) oom. seq. Compì, de Dom.
23 Fer 6. Vigil. S. Barthol (s. ieinn). S. Philippi Benitii C,
dupl. c. a. eia. ut Fer. 2 praee. et in Dir. not. (usque ad —) Vesp. de seq. (ppr.le.) oom praee. Compì, de Dom.
24	Sabb. S. Bartholomaei Ap. dupl. 2. el. e. r. Off. ut ppr.
le. Ad Laud, et Hor. Ps. de Dom. rei. de Coi. App. Or. ppr. In M. Appi. p. pop. Gl. (omitt. imper.) Cr. Praef. de Apost. In 2. Vesp (de Coi. et ppr. le.) com. (ut in Dir.) vel (ad libit.) com. Dom. (ppr. lc.), Puriss. Cordis B. M.
V.	(ut in P. L., simplif.) et S. Ludovici R. C. (h. a. simpl.) Ad Compì, (de Dom.) et per erastin. Hym. term. lesu . . qui natus.
25	* Dom. Fest. Pnrisaimi Cordia B. M. V. dupl. mai. c.
a. Off ppr. (oia. ut ibi et in Dir. Ad Land et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr.) vel: Dom. 13. p. Pent, et 4. Aug. de ea, sem. c. vir. oia Ht in Psalt. et ppr. lc. Com. (s. L.) Pnriss. Cordis B. M. V. et ri. Lndoviei R. C. in L et M. Appi. p. pop. Gl. Cr. Praef. Ss. Trinit. Ad Prim. V. Qui natns.
In 2. Vesp. Fest. (ppr. lc.) com. seq. (d. a. ex 16. hui.). Dom (ppr. le.) S. Ludovici R. C. ac S. Zepbyrini Pp. M. Compì, de Dom.
vel: In 2. Vesp. Dom. (ppr. le.) com. seq., Pnriss. Cord.
B.	M. V., S. Ludovici R. C. et S. Zephyrini Pp. M. Compì, de Dom.
||2Zm v Rušah na prodaj v ■ ■lwC9 v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobe spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu.__ K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v na-jemn, se plača 30 kron mesečno. Cena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolnskn, posestnik v Rušah.
Velika zaloga ur, dragoee* nosti, srebrnine In optičnih stvari po vsaki eeni.
Tiči M lirske1 iliusfr. senik listisi Grsnsfiue td 20 da 200 K. Niklas ta remont.-ura K 8‘50 Pristna srebrna ura Original omega ur* , Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstva
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar In očalar 447 Maribor, a«8»nka asia^ m
ifapajiB zteistes te srebre. HP&
T—
1S--
4'—-S’~ 2,—
3’—
	
M. U. Dp. I	šorol Blunt
si usoja naznaniti, da je otvorit dne 15. avgusta t. i. zobozdravniški in zobotehnič ni atelier v Mariboru, Gerichtshofgasse štev. IS v hiši gosp. dr. ft. Pipuša.	
	iZXZZXX'X
Le pristna s to le 61|
Hfe* Hh
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je insericanje v njem zelo vspešno.
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
na najboljšem glasu.
Zahtevajte specialni cenik št.451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
nad 700 kolajn in prvih daril itd.
PH. MAYFARTH & Co.
Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev in sadjevca. Wien II., Tahorstr. 71. Zastopniki se iščejo.
Nahrbtniki
L
I
------------IH
najboljše kakovosti po razno- | 2a Vrtne Veselice l
vrstnih cenah, nadalje p§«|»	f	,	..	. t -
.	„	.	.	» _	%	lampnone, kometi,	serpentine
mnsk« dopuni««	:	|	karteJza tombolo	lraate
Savinjskih alp,	J	_.krožnike „1^..
nate čaše m iz aluminija, se I KrozniKe, servijeie na.
- - dobivajo pri tvrdki - - I Zaloga raznega papirja. - - -
JI.
I
É Goričaf & Leskovšek | Zvezna trgovina 1
%	Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta 7. ♦ Celje, Rotovška ulica št. 2.
kakovosti, najboljše vrste se dobijo v
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsS?
Graška ulica št. 22.
m debelo!	Ha Broinei
Istotam se kapi vsaka množina želoda in deteljnega semena domače detelje.
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska tazpcšiljalna
R. Stermecki v Celju H. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Krompir, rumeni, rozm m beli, fižol, Stavbeni m umetni ključavničar oblast, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul- -	^	^	..
Ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa |V9V1 RGDGKi CGI|6 vrtna in poljska semena, zanesljive Poljska ulica si» 14.
Se priporoča zadrugami, oböina|m, korporacijam in zasebnikom zla cenjena nafročila;, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova ifd., štedijba ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter .prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvpšujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Liniment mazilo.
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mesina lekarna pri c. kr. .Orlu" v Mariboru Glavni trg tik rotovža. m
A J	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
'-"'4 IO • prj večjih naročilih zdatno znižane cene.
S!- A. THIEEH Y‘A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri Influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vramce, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu pi ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naruči se: Lekarna k angelju variiiu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri R0GAT6D.
Dobi se v vseh lekarnah In sicer v Mariboru v lekarni W. A. Koni*.
1MÌPIEK1
Jediny pravybalsäm z lek. U andila straže
ftJhierryho v Pregrade
uRogacky-Slatiny
V
arsivo proti požarom!
»»»••••«•o«
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
ashestnim ikri! jem - • -
»ZENIT*
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
„Straža“ je najuglednejši spodnještajerski list, torej inserirajte!
Podružnica Ljubljanske
m T)e
Kreditne Banke
Centrala: Ljubljana» Podružnice: Spljet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
v Celju.
Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad fez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po
od dne vloge do dne dviga. w. ...
Rent davek plačuje banka iz. svoje ja. ClStlU