Stev 91. v Lfomionf. v pefek dns 21. dprfia 1922. Leio L ■ Naročnina —- za drŽavo SHS: i« oelo leto naprej Dlo.120*— aa pol leta „ .< „ 60-— ia četrt lata „ .. „ 30 — aa en roeaec „ .. „ 10'— za inozemstvo: eelole.no.....D n. 2 «■— mesečno • . ■ 1 • 18-—. = Sobotna izda]a: ==■ v Jngoalavijl. . . Din. 15 — v Inozemstvu ... „ 55 — Possmna Stev. 75 por. = Cene lnsoratom:=B Euosiolnna petllna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —J veliki oglssl nad 43 » vV Sine po K 8 —, poslana itd.1 po K 12 —. Prt večjem naročila popnat. Izhaja vsak dan tzvzemSt ponedeljka ln dneva po praz« nikn ob S. nri zjutraj. Bosečna priloga: Uestnlk SKSZ. PoStnlna plačana ¥ fiatovIoL HT Uredništvo je v Kopitarjevi nllot Stev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana ptsm: se ne spre|ema|o. (Jredn. telef. štv. 60, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi). Oprava je v Kopitarjevi al. B. — Račun poštne hran. l|abljanike št. 650 za naročatno in št. 349 za oglase, z> grob 9.011, sirajov. 7563, prai e In danaj. 24.797 Podpredsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Fran Regally: Preosnova porote. I. Bistvo porote in njen počctek. Z izrazom »porota« se vobče ozname-nja zbor zapriseženih prava neveščih mož iz ljudstva, ki imajo v vseh najvažnejših 6lučajih , o katerih je soditi, ugotoviti dejanski stan in oddati o njem svoj pravorek, s tem pa ustanoviti podlago, na kateri morajo potem sodniki po poklicu uporabiti zakon. V prvih začetkih so seveda izvrševali vse sodstvo možje iz ljudstva, ki so, oso-bito dokler še ni bilo pisanega prava, vsak slučaj posebej svobodno presodili po svojem najboljšem prepričanju in odločili, kaj naj velja med strankami kot pravo. v Ko pa so se sporni slučaji ponavljali in so se pravna načela počasi ustanavljala je sodstvo polagoma prešlo v roke prava veščih mož, katerih poklic je bil spočetka pretežno, kasneje pa izključno le, presojati sporne zadeve. Tako sa nastali prvi sodniki po poklicu. V njih roke je tekom mnogih desetletij prešlo pri vseh narodih sodstvo kot tako vobče. Vendar je ljudstvo slejkoprej tudi samo želelo sodelovati pri sodstvu, zlasti v najvažnejših zadevah, bodisi povsem samo, bodisi skupno s sodniki po poklicu. Tako se je razvilo prvo sodelovanje ljudskih in poklicnih sodnikov; torej nekaka porota v današnjem pomenu besedu. Najstarejši sledovi porote segajo v nor-mansko pravo. Pa tudi med Slovenci nahajamo sledove porote že v srednjem veku. Prava domovina moderne porote je Anglija, kjer sodijo porotniki i v državljanskih (civilnih) i v kazenskih stvareh, in sicer v slednjih kot velika ali obtožbena in kot mala ali sodbena porota. Od Anglije so prevzele to pravno ustanovo skoro vse napredne evropske države in Amerika. Vsaka država pa je prikrojila poroto po svoje in jo prilagodila svojim razmeram. Zato je v različnih državah različna nje sestava, različna nje pristojnost, različno postopanje. Kakor v večini modernih držav, tako je tudi v precejšnjem delu kraljevine SHS vpeljana porota, čeprav v zelo različni obliki. Znano je, da se dela — na nekaterih poljih s polno paro, na drugih pa nekoliko bolj polagoma — na to, da se v naši državi čim preje zenačijo zakoni, kar je za popolno ujedinjenje izredno nujno potrebno. Pred vsem se namerava uvesti modernim načelom kolikor možno ustrezajoče, našim razmeram prilagodeno novo materialno in formelno kazensko pravo vobče (zadnje se ima v bistvu naslanjati na nekdanji avstrijski kazenski pravdni red, ki velja pri nas še danes): pri tej priliki se pa pripravlja tudi temeljita preosnova porote posebej. II. Ali naj se pridrži sodelovanje ljudskih sodnikov v kazenskem pravosodju in v kaki obliki? Mnogo se je že govorilo in pisalo za poroto in proti njej. Glavni stvarni ugovor proti poroti je bil ta, da njeni izreki niso sodbe v pravem pomenu besede, ker niso porotniki nikomur dolžni povedati razlogov, ki so bili merodajni za njih pravorek, da bo njih pravoreki često le izraz samovolje, in da je zato vsaka obtožba pred poroto pravozapravo le nekaka hazardna igra, ki zavisi zgolj od slučaja, kateri porotniki zasedajo za gotov dan porotniško klop, in pa da so porotniki dokaj bolj pod vplivom javnega mnenja kot sodniki po poklicu, radi česar javno mnenje preveč — često naravnost odločilno — vpliva na njih pravorek. Znatno bi presegalo okvir tega članka, ako bi hotel preiskovati, v koliko so razlogi protivnikov porote utemeljeni, in če bi hotel pobijati te ali pa razloge zagovornikov porote. Ne maram tajiti, da ima kakor vsako človeško delo tudi ta pravna ustanova svoje hibe, o katerih sem se v svoji dolgoletni praksi često prepričal. Osobito moram pritrditi naziranju protivnikov porote, da vsakdanje, večinoma ali pa vsaj Pretežno le enostransko dnevno čtivo in pa miljč, v katerem žive, na porotnike dokaj bolj vpliva kakor na sodnike po poklicu, Iti osobito po daljši praksi vsako stvar — kolikor je človeku vobče možno — presojajo z višjega vidika, kakor morejo to storiti povprek državljani, ki se morajo brigati pred vsem za svoja opravila, in ki le redkokdaj sedejo na sodni stol. Nikakor pa se ne sme v takih slučajih porotnikom očitati, da so morda oddali svoj pravorek le kot strankarji vedoma proti svojemu boljšemu prepričanju. Nehote in nevede, da, celo proti lastni volji pa se lahko vsakemu človeku pripeti pomota. Eno je gotovo: Porota spada k najmodernejšim pridobitvam kazenskega pravosodja. Sodelovanje ljudskih sodnikov pri kazenskem pravosodju se je vedno glasneje zahtevalo ob času absolutizma, ko so bili sodniki pravtako kakor vsi državni uradniki docela odvisni od državne uprave, in ko ljudstvo ravno zato ni prav zaupalo v pravosodje in je samo hotelo imeti vsaj v najvažnejših slučajih pri tem svojo odločilno besedo. Ta razlog je sicer deloma odpadel, odkar so sodniki — vsaj po zmislu obstoječih zakonov — docela neodvisni. Toda ljudstvo smatra sodnike še vedno več ali manj odvisnim. Odvisnost in neodvisnost sta pa prav relativna pojma. Vsakdo je bolj ali manj odvisen od svojih bližnji-kov: delavci in uslužbenci vobče od tvor-ničarja ali podjetnika, pa prav tako tudi obratno, trgovec od svojih odjemalcev, obrtnik in vsak pripadnik svobodnih po' klicev od svojih naročnikov, vobče vsakdo pa tudi od svojih stanovskih tovarišev, od svojih sosedov itd. Toda ljudstvo tudi samo želi in hoče še nadalje samo sodelovati pri kazenskem pravosodju. A ne samo tu, kjer se je tekom poldruge generacije sodelovanje že tako ukoreninilo, da si ljudstvo te pravice nikakor ne bo dalo več izviti iz rok: Ljudstvo hoče danes samo sodelovati tudi v vseh panogah javne uprave vobče. To je eden najvažnejših postulatov sedanje demokratske dobe. Ne glede na nekatere hibe ljudskega sodstva, ki jih pa vrline, na katere se sklicujejo prijatelji porote, osobito pa dejstvo, da se zaupanje ljudstva v pravosodje utrja ravno s to pravno ustanovo, daleč odtehtajo, nikakor ne gre, da bi se odpravilo sodelovanje ljudstva pri izvrševanju zakonov, ako in dokler ima pravico, sodelovati pri njih ustvarjanju; saj se ravno pri izvrševanju zakonov kažejo njih hibe, in ne le pravica, marveč naravnost dolžnost ljudstva je, skrbeti po svojih poklicanih zastopnikih, poslancih, na pristojnem mestu, v narodni skupščini, da se vsakokratnemu naziranju in vsakokratnim razmeram morda ne več, ali vsaj ne docela ustrezajoči zakoni izpremene in nadomestijo z drugimi, vobče pa prilagode vsakokratnemu naziranju in vsakokratnim razmeram in potrebam ljudstva. To se pa more zgoditi le tedaj, ako se nedostatki in hibe veljavnih zakonov tudi natančno poznajo; spoznati pa se morejo le pri njih uporabi v posameznih shičajih. Ne glede na mnoge ugovore s strani važnih in merodajnih, da, naravnost tudi odločilnih krogov je torej vsekako skrbeti ne le za to, da se sodelovanje ljudskih sodnikov v kazenskem pravosodju ohrani, marveč, da se še, kolikor le možno, izboljša in primerno preustroji, skratka, docela prilagodi našim razmeram in potrebam in razširi na vse državno ozemlje. Razen porote imamo šo drugo vrsto kazenskih sodišč, pri katerih odločajo tudi ljudski sodniki: večo, skabinsko ali pri-sedniško sodišče (Schoffengericht); to obstoji deloma iz zapriseženih ljudskih deloma pa iz poklicnih sodnikov. Ta sodišča se pa doslej niso obnesla nikjer, kjerkoli so jih uvedli. Pri takih sodičših je glavna nevarnost ravno v dejstvu, da obstoje deloma iz strokovnjakov, deloma pa iz nestrokovnjakov. V vseh tako mešanih komisijah, kakršnih imamo danes v vseh panogah nebroj, so se vsi nestrokovnjaki redno uverili, da prevladujejo nad njimi strokovnjaki. Kako naj bi tudi jurist v tehničnih strokah nadkriljeval tehnika ali v medicini zdravnika ali v jezikoslovju filo-loga ali v šolstvu šolnika ali v trgovinskih ali obrtnih vprašanjih trgovca in obrtnika!? Kako naj bi bilo pa tudi nasprotno mogoče? So je li čuditi, ako pri skabinskih sodiščih poklicni sodniki kot strokovnjaki prevladujejo nad ljudskimi sodniki? Ako naj to- rej pride ljudstvo res samo brez vsakega vnanjega vpliva do svoje lastne odločitve, ako naj ima res polno zaupanje v kazensko pravosodje, v čigar področje spada razsoja o najvažnejših človeških dobrinah, o življenju in smrti, o svobodi državljanov itd. potem je treba dati tudi ljudstvu samemu možnost, da sodi povsem samo, brez vsakega vpliva in brez vsake kontrole s katerekoli strani, tudi s strani poklicnih sodnikov. Osobito ne sme kakor doslej tudi ne poslej posvetovanju porotnikov prisostvovati nikdar nobeden neporotnik, torej tudi ne predsednik porotnega sodišča in nobeden sodnik, še manj pa obtožitelj, njegov, zastopnik ali zagovornik. To povdarjam zato, ker se je z neke prav resne strani sprožilo vf)rašanje, nli bi ne kazalo odrediti,; da se vrši posvetovanje porotnikov ob pasivni asistenci vsaj nekaterih imenovanih činiteljev. Tako nakano je treba odvrniti z vso odločnostjo in sodelovanje ljudskih sodnikov ohraniti povsem čisto in docela ločeno od delovanja poklicnih sodnikov, torej, kolikor le možno, v obliki sedanje porote. (Dalje sledi.) Beifjrad proti Sloveniji. V SLOVENIJI SE KLJUB PROTESTU VSEH SLOVENSKIH POSLANCEV OD, PUSTI 286 SODNIH URADNIKOV. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Danes popoldne je bila seja finančnega odbora. Najprej so razpravljali o redukciji uradništva oddelka ministrstva za pravosodje v Ljubljani. Predsednik odbora dr. Veljkovič je izjavil, da odbor ne more čakati na povra-tek justičnega ministra dr. Markoviča, da čuje njegovo mnenje o tej stvari, kakor so predlagali slovenski poslanci, ker ima finančni odbor rešiti še zelo nujne zadeve, tako n. pr. računske dvanajstine. Za vse te zadeve je le še malo časa na razpolago. Vlada namerava predložiti finančnemu odboru v razpravo državni proračun, ki mora biti končan do 15. maja. Odbor je zato začel razpravljati o redukciji uradništva tega oddelka, pri čemer so slovenski poslanci vztrajno zahtevali, da je treba počakati povratka pravosodnega ministra. Večina odbora je odklonila ta predlog in je sprejela poročilo sekcije, po katerem se v Sloveraiji od 1256 sodnih uradnikov odpusti 286 uradnikov. Vsled iega sklepa so slovenski poslanci Pušenjak, dr. Korun in Rajar zapustili dvorano kot znak protesta. Finančni odbor je vseeno nadaljeval sejo in je razpravljal o proračunskih dva-najstinah za maj in junij. Razvila se je daljša debata, vendar pa ni prišlo do nobenega sklepa. Ninčič radi pogajanj z Italijo pred padcem? IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. — NE PO VOLJNO POROČILO KUMANUDIJA'. INSTRUKCIJE GLEDE RAPALLSKE POGODBE. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal naš delegat na konferenci v Genovi, finančni minister dr. Kumanudi o poteku konference. Po njegovem mišljenju je položaj na konferenci zelo kritičen zaradi zakulisne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Glede pogajanj z laško vlado v Ra-pallu je povedal, da nam je memorandum hrvatskega bloka zelo škodoval in našo stališče oslabil. Tekom razprave o tem predmetu je ministrski svet zaključil, da stoj naša vlada prejkoslej neomajno na stališču, da se rapallska pogodba v celoti in neizpremenjena izvede. Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Naši delegaciji v Santi Margheriti je bil poslan poseben kurir z novimi navodili, po kate- rih naj se ravna dr. Ninčič pri nadaljnjih pogajanjih z Italijo. Naš zunanji minister je dobil striktna navodila, da se ima držati rapallskega dogovora in da absolutno ne sme popustiti, četudi pride do tega, da pride zadeva pred zvezo narodov. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) »Slobodna Tribuna« poroča iz Belgrada, da se je včeraj govorilo v političnih krogih o morebitnem padcu zunanjega ministra dr .Ninči-ča. Z njim niso več zadovoljni ne demokrati in tudi ne radikalci ter celo ministrski predsednik Pašič sam. Ako bodo pogajanja z Italijo še nadalje tako neugodna, se bo dr. Ninčič povrnil iz Genove. V slučaju izpremembe v vodstvu zunanjega ministrstva bodo demokrati najbržc zahtevali ta resort zase. Notranja kriza. DRŽANJE MUSLIMANOV Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Kriza, ki je nastala vsled demisije muslimanskih ministrov, je predmet živahnih razprav v političnih krogih. Mnogi sodijo, da se bode muslimanski klub razcepil, tako da pojde dr. Karamehmedovič z radikali, Omerovič bi ostal nevtralen, a Kurbegovič bi šel z demokrati Glavna odločitev pa bo padla na občnem zbora Jugosl. muslimanske organizacije. — Danes je minister Omerovič obiskal Pašiča, s katerim je imel dolgo konferenco. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Skupina (li-sidentov iz zeniljoradniške stranke je izjavila svojo pripravnost za vstop v vlado pod pogojem, da se spremene nekatere določbe agrarne reforme. Zagreb, 20. aprila. (Izvirno) ?Slo-bodna Tribuna« poroča iz Belgrada: Včeraj se jc zatrjevalo z vso gotovostjo, da bosta muslimanska ministra Vilovič in Omerovič umaknila ostavki, ker menita, da cen- tralni odbor muslimanske stranke ni kom-petenten za izpreminjevanje stranki,ie politike. To more storiti le glavna skupščina stranke, ki se sestane prihodnji mesec. Zdi se pa, da kriza ni tako resna, kakor se je mislilo v prvem trenotku in da za sedaj vladna večina še ne bo razpadla. Kakor se doznava, ne bodo desničarski muslimanski poslanci položili svojih mandatov, ampak bodo podpirali vlado, dokler ne sklene strankin kongres drugače in dokler ne bo poravnan spor med desnico in levico. V vladnih krogih se vseeno delajo kombinacije za sestavo vlado brez muslimanov. V, prvi vrsti se misli na zemljoradnike. Ti pa izjavljajo, da sploh no nameravajo vstopiti v vlado. Zaradi tega vlada ne bo sprejela demisije ministrov Viloviča in Ome-roviča. O tem je razpravljal včerajšnji ministrski svet, ki pa ni o stvari sklenil nič definitivnega. Vlada bo zadevo spravila pred svoje klube. Eksplozije v Bitolju Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Na popoldanski seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o kreditu za ponesrečence v Bi-tolju. O grozni nesreči, ki je zadela nesrečno prebivalstvo, prejema vlada še vedno strašnn poročila, ki ugotavljajo, da eksplozij še vedno ni konet, ampak se v kratkih presledkih še vedno ponavljajo. Mesto je popolnoma iazni?ciio Glavno krivdo za nesrečo pripisujejo vojneron ministrstvu, ki ni pravočasno poskrbelo za shrambo ruunicije, kakor to določajo predpisi. Belgrad, 20 aprila. (Izv.) O eksploziji v Bitolju je bilo izdano tole poročilo: Dne 18. t. m. se je v Bitolju vnela velika množina artiljerijske municije. Škoda je velika. Vsled eksplozije so sc zdrobile vse šipe in večinoma razbila tudi vrata. Zelo mnogo hiš je dobilo razpoke. Okrog 30.000 prebivalcev prebiva pod milim nebom. Število žrtev še ni znano, ker je oni del mesta, kjer so je pripetila eksplozija, nedostopen. Vsak trenotek pričakujejo nadaljnjih eksplozij. Oddelki vojaštva in orožniŠtva delajo na omejitvi požara, ki je izbruhnil vsled eksplozije in pomagajo reševati pre- bivalstvo. Ministrski svet je določil en milijon dinarjev kot prvo pomoč oškodovancem. Snoči je s tem zneskom odpotoval na lice mesta načelnik finančnega ministrstva Matovič, da ga razdeli med prebivalstvo. Vojni minister general Vasič je naročil ar-mijskemu poveljniku v Skoplju, naj pošlje v Bitolj večje število poljskih kuhenj, ki naj se dajo prebivalstvu na razpolago. 0<1 pošlje naj se tudi večjo število vojaških avtomobilov. Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Po zadnjih vesteh iz Skoplja, se je municija v Bitolju sama vnela. Požar se vedno bolj siri. V nevarnosti so veliko množine mu-nicije, ki so nakopičeno na polju pred Oficirskim domom. Tudi v sredini mesta se nahajajo velike množine municije, deloma tudi še š solunske fronte. Včeraj je pihal močan veter. V nevarnosti so tudi množine granat večjega kalibra, ki so nagroma-dene na prostem. Bati se je, da tudi te ne eksplodirajo. VPRAŠANJE POSOJILA. Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Na današnji seji ministrskega sveta bo finančni minister dr. Kumanudi dobil, preden odpotuje v Genovo, nova navodila za sklepanje posojila s skupino ameriških bank. Dr. Kumanudi bo zahteval, da se naši državi iz tega posojila izplača v gotovini 40 % in ne 30 %, kakor se glasi ponudba. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Kakor znano, je dobil finančni minister dr. Kumanudi pooblastilo, da se začne pogajati z zastopniki ameriških bank v Genovi glede posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Minister odpotuje najbrže še danes tjakaj. Snoči je bila v finančnem ministrstvu daljša konferenca, na kateri so razpravljali o pogojih ponudbe te ameriške bančne skupine. Konferenci je prisostvoval tudi finančni minister dr. Kumanudi, minister za zunanje stvari dr. Marinkovič in ravnatelj Narodne banke Novakovič. Konferenca se bo danes končala, tako da bo minister lahko še danes odpotoval v Genovo. Imena teh ameriških bank, ki so ponudile posojilo naši državi, še niso znana, ker jih držo tajno. Znano je le, da gre za resne banke. Vlada je v načelu sprejela ponudbo in pooblastila finančnega ministra, da konča pogajanja v Genovi. RAZDELITEV DRŽAVE NA OBLASTI. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Posebni ministrski odbor, čegar člani so Voja Marinkovič, Svetozar Pribičevič in Marko Trif-kovič, je danes razpravljal znova o razdelitvi države na oblasti. Med demokrati in radikali je prišlo pri tej priliki do nesoglasij, ker radikali ne zastopajo več prvotnih določb, ampak so postali v tem vprašanju popustljivejši. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Za danes ob treh popoldne je sklicana seja ministrskega komiteja, da izdela načrt o razdelitvi države v okrožja. Kakor se doznava, pride najprvo na vrsto Srbija. IZ FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je razpravljala danes o proračunu ministrstva za pravosodje. Na dnevnem redu je bila redukcija sodnij-skega uradništva v Dalmaciji. Poslanec dr. Dulibič (Jugosl. klub) je ugovarjal predlagani redukciji in svoj ugovor utemeljeval s tem, da bo nastala v slučaju, če se redukcija glasom predloga izpelje, v sodni upravi v Dalmaciji velika zmešnjava. Govornik je predlagal, naj sc rešitev tega vprašanja odloži do povratka pravosodnega ministra v Belgrad. VPRAŠANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je prva sekcija finančnega odbora končala razpravo o državnem proračunu za leto 1922. Sklenila je zakonski predlog takoj predložiti plenumu odbora, kjer bo trajala razprava približno do 15. maja. Nato pride zakonski predlog pred narodno skupščino, ki ga mora rešiti do 1. julija. REŠKA VLADA IN POGAJANJA V RAPALLU. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Kakor izve vaš dopisnik iz dobro poučenih krogov, je laška vlada pristala, da se udeleži pogajanj v Rapallu tudi Žanellova skupina. Zanella je odposlal v Rapallo svojega tajnika Lengyela, da prisostvvje sejam. POOBLASTILO ZA TRGOVANJE Z DEVIZAMI. Bolgrad, 20. aprila. (Izv.) V finančnem ministrstvu se izdeluje naredba, s katero bodo denarni zavodi v državi dobili splošno pooblastilo za trgovanje z devizami in valutami, toda s pogojem, da bo njihovo delovanje podrejeno nadzorovanju Narodno banke. PRINC PAVEL PRIDE V ZAGREB. Zagreb, 20. aprila. (Izv.) >Novosti< doznavajo iz zanesljivega vira, da pride princ Pavel v kratkem v Zagreb, kjer M bo nastanil v bivši banskl palači. Eenovska Konferenca. Rnsko-nemSka pogodba naj se razveljavi! Pariz. 20. aprila. (Izvirno) Francoski ministrski predsednik Poincare je ministrski svet poučil o korakih, ki jih je pod-vzel sinoči pri vladah zavezniških držav in male antante, od katerih je zahteval, naj se sporazumejo glede tega, da pošljejo Nemčiji nujni poziv za razveljavljenje ru-sko-nemškega dogovora. Veleposlaniška konferenca, kateri je bilo vprašanje predloženo, bi mogla sprejeti navodila zavezniških držav, da sestavi besedilo poziva. Naknadna sankcija blodenj nemške države prekoračuje pravice genovske gospodarske konference, ker pomeni dogovor kršitev versaillske mirovne pogodbe, ki v Genovi ne sme priti v debato, in se zadeva vprašanj reparacij, ki se tudi ne smejo obravnavati na tej konferenci. Seveda bodo diplomatični koraki, ako Nemčija prizna razveljavljenje dogovora, odslej brezpredmetni. Instrukcije Poincareja. Pariz, 20. aprila. (Izvirno) Francoski mini trski predsednik Poincare je zaprosil vse zavezniške države, da skupno s Francijo izroče rusko-nemški dogovor ve-leposlaniški konferenci. To postopanje je razumljivo, ako se pomisli, da preti rusko-nemški dogovor reparacijski komisiji odtegniti del dohodkov, s katerimi more ta razpolagati na podlagi versaillske mirovne pogodbe in bi mogel tudi kršiti čisto politične določbe te pogodbe. Ministrski predsednik Poincare je dal Barthouju navodila glede nastopanja, ki se ga bo držala francoska delegacija še nadalje. Ker se obrača protest zaveznikov le proti Nemčiji, se francoska vlada ne protivi, da bi se obnovili razgovori i ruskimi sovjeti, toda pod pogojem, da sovjeti priznajo načela cannske konference. Ako se zastopniki sovjetov ne bodo držali pogodbe, ki so jo sklenili z antanto glede določb, ki so skladne z onimi, ki jih vsebuje rusko-nemški dogovor, se francoska delegacija ne more udeleževati posvetovanj o ruskih zadevah ln bo odrekla svoje sodelovanje. Barthou je ministrskemu predsedniku Poincareju potrdil prejem navodil in izjavil, da se popolnoma strinja s tem, da ne prepusti nobenega popuščanja glede načel cannske konference. Lloyd George se razgovarja z Nemci. —' Nemška pojasnila. Genova, 20. aprila. (Izvirno) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je pristal na to, da zvečer sprejme nemškega zastopnika dr. Rathenaua v spremstvu državnega kancelarja dr. Wirtha. Lloyd Georgo je prosil dr. Rathenaua za natančno pojasnilo glede njegove izjave, ki jo je podal zastopnikom časopisja, po kateri naj bi bila angleška delegacija poučena o načrtu rusko-nemškega dogovora. Dr. Rathenau je priznal, da je dal angleškim izvedencem zaupno izjavo, a jih ni oficiolno pooblastil, da obveste o tem angleško vlado. Nemčija bo prejkone poslala genovski konferenci noto, v kateri bo opravičila svoje postopanje ln ji predložila omenjeno pogodbo. Francoska delegacija pa ne bo pripustila, da bi se konferenca bavila^s pogodbo, ker meni, da je edino zveza narodov poklicana, da priznava pogodbe. ' Pariz, 20. aprila. (Izvirno) Agence Havas javlja iz Genove: Francoski zastopnik Barthou so protivi oficielno ali neoficielno sprejeti rusko ali nemško delegacijo, dokler vprašanje rusko-nemške pogodbe ni končnoveljavno rešeno. Angleški ministrski predsednik Lloyd George ni hotel sprejeti dr. Rathenaua samega in je brezpogojno zahteval, da se sestanka udeleži tudi nemški državni kancelar dr. Wirth. Lloyd George je od dr. Rathenaua predvsem zahteval pojasnilo o izjavi, ki jo je ta lansiral v časopisje, češ da je bila angleška delegacija poučena o sklepu rusko-nemškoga dogovora. Dr. Rathenau se je skliceval na nemškega izvedenca Wissel-la. Tudi državni kancelar dr. \Virth je poizkušal opravičiti postopanje Nemcev. Vendar je iz vsega tega razvidno, da je za vse odgovoren dr. Rathenau in da je dr. Wirth le po naključju udeležen. Zato je stališče dr. Rathenaua izredno težavno. Zavezniki se v temeljnih vprašanjih popolnoma stri- njajo x Lloyd Georgem glede njegovega odgovora Nemčiji. Italija posreduje. Borita, 20. aprila. (Izvirno) Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Genove, je bila izročitev odgovora nemške delegacije zopet odgodena. Kakor se sodi, bo nota izročena šele jutri. Italijanski minister za zunanje posle Schanzer je naprosil dopoldne nemško dolegacijo, naj svojega odgovora ne odpošlje, dokler ni imel prilike, še enkrat govoriti z dr. Rathenauom. Dr. Rathenau je nato posetil Schanzerja. Posredovalno stališče dr. Beneša. Genova, 20. aprila. (Izv.) Mala antan- ta se je pod vodstvom češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša baje približala v vprašanju rusko-nemške pogodbe italijanskemu stališču. Ne samo italijanski zunanji minister Schanzer, ampak tudi dr. Beneš sta se zavzela za to, da bodi nota zavezniških držav nemški delegaciji sestavljena v milejši oblikL REŠITEV NAJDENA? Praga, 20. aprila. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Genove: Danes so se pri Lloyd Georgu sestali zastopniki zavezniških držav, vštovši malo antanto in Poljsko. Italijanski zunanji minister Schanzer je poročal o pogajanjih z nemškimi delegati. Na podlagi včerajšnjih porazgovo-rov so Nemci sporočili Llovd Georgu, da bi sami sicer raje razveljavili pogodbo z Rusi da jih pa Rusi niso hoteli odvezati sklenjenih obveznosti. Zaradi tega so Nemci sprejeli drugo eventualnost in se ne bodo več udeleževali razprav v komisiji za ruske zadeve. S tem so izpolnjeni pogoji zaveznikov za seje prve podkomisije, ki se sestane v potek popoldne brez nemških delegatov. Za danes popoldne se pričakuje odgovor ruske delegacije na zahteve zaveznikov. S tem odgovorom se bo jutri bavila podkomisija. Posvetovanja Američanov s rusko dclegncijo. Genova, 20. aprila. (Izvirno) Semkaj je dospela ameriška finančna skupina, ki ji načeluje Glasgow od »Standard Oil Com-pany«. Ta skupina se je včeraj dalje časa posvetovala z ruskimi delegati. Posvetovanje o potnih listih. Genova, 20. aprila. (Izvirno) Druga gospodarska podkomisija je nadaljevala razpravo o poročilu izvedencev glede člena 55, ki se tiče obdavčenja inozemskih fizičnih oseb in družb. Rumunska delegacija je pri tem stavila izpreminjevalni predlog, naj bodo inozemske fizične osebe, ki jim je dopuščeno izvrševanje obrti ali trgovine, kakor tudi inozemske družbe in njihova podjetja, katerim je dovoljeno ali dopuščeno trgovati, podvržene istim dajatvam, kakor domače fizične osebe in družbe. Podkomisija si je pridržala pravico, da ta predlog prouči. Nato je podkomisija razpravljala o vprašanju potnih listov, katerega določbe vsebuje isti člen. Razpravljanja so se udeležile Francija, Rumunija, Italija in Nemčija. Ruski delegat Krasin v načelu ni nasprotoval, vendar si je v vprašanju potnih listov pridržal pravico, opozarjati na posebni politični položaj na ruskih mejah. — Generalni tajnik tranzitne komisije zveze narodov je dal vsa pojasnila glede vprašanja potnih listov, katera so zahtevali navzočni delegati. Italijanski delegat Covazzoni si je pridržal pravico, da predloži člen 55 v novi obliki. Ta iz-prememba člena 55, ki jo je predlagal italijanski delegat, bo tvorila dnevni red seje, ki se bo vršila jutri. Zahteve mednarodne zveze strokovnih organizacij. Genova, 20. aprila. (Izvirno) Gospodarski pododsek, ki je včeraj popoldne zboroval pod predsedstvom Colrata, je med sejo sprejel odposlanstvo mednarodne zveze strokovnih organizacij. Jouhaux je Izročil pododseku sklepe, katere je sprejela delavska konferenca, ki zboruje tu od 15. t. m. Ti sklepi obsojajo gospodarski nacionalizem, zahtevajo emisijo mednarodnega posojila in izbris vojnih dolgov, se izrekajo zopar možnost gospodarske obnove Evrope na podlagi izključno kapitalističnih sil in zagovarjajo zakon glede osem-urnega delavnika. MANIFESTACIJA ZA ENOTNO FRONTO PR0LETARIATA. Dunaj, 19. aprila. (Izv.) Danes se je tukaj vršila velika manifestacljska demonstracija, ki so jo sklicali komunisti in socialdemokrati v svrho, da manifestirajo za enotno delavsko fronto, za priznanje sovjetske vlade in za pomoč gladnim v Rusiji ter za 8urni delavnik. Manifestacije se jo udeležilo nad 100.000 ljudi. Manifesta-cijski sprevod jo ob 4. uri odšel izpred Schottenthora na Ringu do Schvvarzenber-govega trga. Vse trgovine ln javni lokali bo bili na vseh ulicah, koder je šel sprehod, zaprti Policija je izdala mnogo var- nostnih odredb, vendar ni imela povoda posredovati. KONGRES AMSTERDAMSKE ZVEZE. Rim, 20 aprila. (Izv.) V navzočnosti 200 delegatov, ki zastopajo 20 držav, se je danes otvoril kongres amsterdamske zveze strokovnih organizacij. Fimmen (Holan-dija) je poročal o razorožitvi in o vojni zoper vojno. EKSPLOZIJA V SOLUNU. London, 20. aprila. (Izvirno) Iz Aten poročajo: V Solunu jo eksplodiralo skladišče vojnega materiala. Mnogo vojakov in Otrok leži pokopanih pod razvalinami Važni gospodarski in politični sklepi. Na krasno uspelih shodih v Ljutomeru in Slov. Bistrici se je sklenilo sledeče: Proti u ižanju davkov. 1. Odločno protestiramo proti 100 od« stotnemu zvišanju zemljiškega in vseh drugih davkov, kakor jih zamišlja sedanja belgrajska vlada. Kmetsko ljudstvo in delavski sloji ne morejo več prenašati davčnega vijaka, ki uničuje voljo do dela in povzroča obubožanje prečanskih pokrajin, predvsem pa zadene to zvišanje z dav« ki itak preobloženo Slovenijo. Načelo: Enake pravico, enake dolžnosti 1 zahteva, da se čimprej izvede izenačenje davkov ia moderna davčna reforma. Zahteve—o samoupravno Slovenijo. 2. Zahtevamo revizijo ustave v avto nomističnem smislu. Naša država bo pro-cvitala samo v tem slučaju, če bodo vsa tri plemena na svoji zemlji gospodarji, no pa podložniki. Centralizem, ki so ga z nesrečno vidovdansko ustavo uvedli zagovorniki današnjega načina vladanja, je med Slovenci in Hrvati trčil na neizprosni odpor. Centralizem je vzrok vsega nezadovoljstva, gospodarskega propadanja in plemenske borbe v naši državi. Naše geslo je: Slovenija Slovencem v okvirju države SHS! Mi hočemo in zahtevamo gospodarsko, kullurno in zakonodajno avtonomija Za naše vojake. 3. Obsojamo nečloveško in nekultnrno postopanje posameznih vojaških oblasti i našimi rekruti in vojaki. Vsled zanikrno-sti in nerazumljive brezsrčnosti so vojni minister in drugi predpostavljeni napram lastnemu narodu zakrivili v pretekli zimi smrt stoterih in neozdravljive bolezni tisočerih slovenskih, hrvatskih in tudi srbskih mladeničev. Obenem pa obsojamo tudi početje vladne večine, ki še danes generala Zečeviča ni izročila sodišču. Dajte nam nov vojaški zakon! 4. Zahtevamo nov vojaški zakon, ki bo znižal število vojaštva in službeno dobo, ter da bodo slovenski vojaki služili v kadrih v Sloveniji. Zaupnica dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu. 5. Izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti pa voditelju dr. Korošcu, za neustrašno borbo za avtonomijo Slovenije svojo iskreno zahvalo, in popolno zaupanje. Mi odobravamo borbo Jugoslovanskega kluba proti centralistični vladni večini in slovesno izjavljamo, da bo-demo poslance Slovenske ljudske stranke ob vsaki priliki, predvsem pa ob priliki bodočih volitev v narodno skupščino podpirali. Volitve nam dajte! 6. Zahtevamo, da vlada razpiše nemudoma volitve v narodno skupščino. Volitve so edini izhod iz današnjega skrajno slabega gospodarskega položaja. Namesto poslancev Samostojne — kojim izrekamo popolno nezaupnico — naj pridejo novi možje; novi in pošteni naj po ljudski volji rešijo vsa pereča vprašanja, ki jih je sedanja vladna večina zanemarila. Ugovarjamo proli razkristjanjenju šole. 7. Protestiramo proti novemu šolskemu zakonu, ki ga je izdelal Glavni prosvetni odbor v Belgradu, po katerem hočejo razkristjaniti šolo in vso mladinsko vzgojo. Mi katoliški Slovenci nikakor ne pripustimo, da bi se pometali iz naših šol duhovniki-kareheti in da bi so veronauk poveril posvetnim učiteljem. Država, katero tvorimo tudi mi, mora skrbeti za katoliško vzgojo mladine, kajti edino le katoliška vzgoja je najbolje jamstvo za dobre in trdne temelje naroda in države. Obsodba dr. šnsteršiča. 8. Obsojamo kot odločni katoličani ln Slovenci vsak poizkus, da se po naročenih ljudeh, t. j. po dr. šusteršiču, krši enotnost naše Slov. ljudske stranke. Take ljudi in take poizkuse obsojamo z vsem ogorčenjem in izjavljamo, da ostanemo v teh resnih časih trdno in zvesto ob strani Slovenske ljudske stranke, katere taktiko in politiko odobravamo v celoti. Proti Radiču. 9. Obsojamo politiko hrvatskega bloka z Radičem na čelu, kateri je s svojo neudeležbo v Belgradu glavni sokrivec sedanjega načina vladanja. Če bi Radič šel ' svojimi poslanci v Belgrad, ne bi mogli Srbijanci tako postopati z nami. Od naših poslancev zahtevamo, da kot odločna opozicija kontrolirajo v Belgradu delovanje vlade in nas ščitijo. "LJENIN NE PRIDE V GENOVO. Praga, 19. aprila. (Izv.) >Nar. Listy< dementirajo v posebni brzojavki iz Genove vesti, da se Ljenin nahaja že več dni in* kognito v St. Margeriti. Po izjavi uglednega člana ruske delegacije na prihod Ljeni-na ni misliti, ker z ozirom na resno situacijo ne more zapustiti Rusije. Veliki angleški list »Times« je objavil dne 13. t m. zelo zanimiv dopis svojega dopisnika v Belgradu o splošnem političnem položaju v Jugoslaviji. V dopisu se bavi predvsem z vprašanjom, kako je to, da kraljevina SHS kljub svojemu ogromnemu prirodncmu bogastvu ne zavzema v mednarodnem političnem svetu onega položaja, ki bi ga morala imeti. Predvsem se nam vriva vprašanje, zakaj se valute vseh novih držav v centralni Evropi popravljajo, a dinar stalno pada? Zakaj uvaža Jugoslavija žito, čeprav je z 90 odstotki agrarna država? Zakaj je bilo izvoljenih v popolnoma agrarni državi nad 50 komunistov v parlament in zakaj je ostalo po razveljaviienju komunističnih mandatov njihovih 50 mest nezasedenih? Zakaj 63 hrvatskih poslancev ne pride v parlament fn ne protestira proti vladnim metodam? Zakaj vlada tako nerada vidi, če obiskujejo inozemci tudi druge dežele in ne samo Belgrad? Na vsa ta vprašanja je potreben vsestranski odgovor. Najprej je treba naglasiti, da so Srbi odločilen činitelj v kraljevini. V Bosni, na Hrvatskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in v Slavoniji vladajo uradniki, imenovani od belgrajske vlade. V armadi so častniki izključno Srbi. Dve glavni vladni stranki sta srbski. Vse težkoče, ki jih je Srbija prinesla s seboj iz vojske, so se sedaj pomnožile, ker je Srbija postala trikrat večja. V svrho obnove je treba uvažati velike količine materijala. Izvoz ovirajo slabe železniške zveze, a transportne težave so še večje vsled tega, ker je severni del zaradi nerešenega reškega vprašanja izgubil dostop do morja. Poleg tega je vlada napravila veliko zmešnjavo z agrarno reformo. Naselila je namreč vojake s hribovitih krajev Srbije v silno bogate kraje v Banatu in v Bački, kalerih rodovitnost je pa odvisna od kompliciranega sistema namakanja. S tem naseljevanjem je vlada trenotno uničila največji vir svojega bogastva. Največji vzrok vsega zla pa je slaba uprava. Uradnikov je dvakrat toliko kakor bi jih bilo treoa. Njihove plače požro polovico budžeta. Za armado se potroši četrtina proračuna. Birokracija je koruptna in nesposobna, ker vlada oddaja uradniška mesta onim, ki brezpogojno služijo režimu. Najvplivnejša mesta so razdeljena med razne vladne stranke z ozirom na številčno moč strank. Od centralističnega sistema, ki se ga je Pašiču posrečilo izvesti, ima vlada ta dobiček, da je povečala število mest, s katerimi plačuje svoje pristaše. Kmetje silno trpe pod takim režimom, pa naj so Srbi, Hrvati ali Slovenci. Radikali in demokratje, ki danes vladajo, so večinoma meščani, tako da so interesi kmetov prav slabo zaščiteni. Zaradi neurejenega poslovanja državne monopolne uprave ostajajo kmetje brez soli, brez sladkorja in brez olja. Kmetje morajo upravne uradnike in žandarje podkupovati, če hočejo imeti pred njimi mir. Nesrbi neradi gledajo, če morajo njihovi sinovi služiti pri vojakih izven svojih krajev. Kritiki vladne finančne politike pa opozarjajo na dejstvo, da kmetje danes ne plačajo nič več davka kakor pred vojno (to velja za Srbijo, op. ur.), kljub veliki valutni razliki. Kmet (srbski) plača danes davek lahko, če proda par kokoši, dočim je moral prej za isti znesek prodati celo kravo Sedanja vlada pa se ne upa povečati davka, ker se boji nezadovoljstva, ki se je začelo v državi pojavljati. Svoj vrhunec je doseglo nezadovoljstvo kmetov z vlado na Hrvatskem. Koren vsega zla pa so intrige in korupcija, ki jih je nova država sprejela v svoj sistem kot zapuščino balkanske politike. Dolg niz borb in zarot med glavnimi političnimi osebnostmi, v armadi in na dvoru označuje poslednjo dobo srbske zgodovine. V politiki odločujejo osebni motivi. Strankarstvo se je tako razpaslo, da na stotine mladih in sposobnih ljudi javne službe sploh odklanja. Vse to bo treba najprej izlečiti, ako se hoče država kon-solidirati.« »Timcsov« belgraj:ki dopisnik je na vsak način »prevraten element«. Sicer ne bi svojemu listu poročal tega, kar smo na primer mi že sto in stokrat konštalirali v nadi, da bo kaj pomagalo, a doslej vse zaman. Tudi trpka očitanja >Timesa« bodo ostala glas vpijočega v puščavi. REKONSTRUKCIJA ČEŠKOSLOVAŠKEGA KABINETA. Pras;a, 19. aprila. (Izv.) Vse časopisje vladne koalicije se bavi s predstoječo rekonstrukcijo kabineta, ki se bo prav gotovo v najkrajšem času izvršila. Ministrsko Predsedstvo bi po raznih glasovih prevzel dosedanji minister za narodno brambo Utlržal ali pa dr. Šamal, kajti dr. švehla ne pride v poštev z ozirom na stališče a£rarcev, da no stopijo x vlado. Notranje, finančno in ministrstvo za Slovaško bodo prevzeli parlamentarci. Tako rekonstruirani kabinet bi ostal nespremenjen do bodočih volitev. Obenem bi se dosedanji urad za agrarno reformo spremenil v ministrstvo. Glasom oficioznih »Moravskih Novyn« bo po tem dr. Šrobar imenovan za nadžupana cele Slovaške. SKORAJŠNJA LIKVIDACIJA MINISTRSTVA ZA IZENAČENJE ZAKONOV. Belgrad, 20. sprila. (Izv.) Ministrstvo za ustavotvomo skupščino in izenačenje zakonov končuje Fedaj eno svojih zadnjih del. Ministrstvo zbira gradivo za zbornik zakonov in obdelava V3e zakone, ki spadajo v njegovo kompetenco. Čim bo ta zbornik končan, se ministrstvo likvidira. T V znamenju ravnonravno^ti. Sarajevska >Naša Pravda« piše: >V soboto 15. t. m. so slavili katoliki svojo Veliko noč. Na praznovanje jc bila oficielno povabljena tudi vojaška oblast, s prošnjo, da dovoli vojakom katoliške vere udeležbo na svečanosti. Vojaška oblast se pa vabilu ni odzvala in oficirski kor in vojaška godba se praznovanja niso udeležili. Tudi vojakom udeležba ni bila dovoljena. Tako je bilo v soboto popoldne ob 4. uri. V nedeljo zjutraj pa je bilo drugače. Takrat so slavili pravo-lavci svoio Veliko noč. Te slovesnosti so se udeležili: Vojaštvo v paradi, vojaška godba, topništvo je streljalo in ves častniški zbor je bil navzoč. — Franc Lavrič, nadučitelj v pokoju, je 14. t. m. umrl v Mokronogu na Dolenjskem. Rodil se je 29. dec. 1839 v Loškem potopu ter služboval v Starem Logu in v Sp. Logu. Leta 1864 je dobil službo učitelja in organista v Škocijanu pri Mokronogu, kjer je ostal do leta 1902, ko je bil upokojen. Lavrič je bil učitelj stare šole, dobričina in veseljak, da se je vsakdo moral zabavati v njegovi družbi. Bil je izboren sadjar, zaradi česar je bil večkrat pohvaljen od vlade. V Škocijanu je imel vzoren šolski vrt in čebelnjak, da daleč na okrog ni bilo takega. Svoje otroke je vse dobro oskrbel in je 1916. leta praznoval zlato poroko. Bodi blagemu možu, ki nas je tolikokrat razveseljeval s svojim neizčrpnim humorjem, časten spomin med namil — Smrtna kosa. 19. t. m. je ob pol 9. uri umrl v Zagrebu po daljši bolezni bivši župan zagrebški Rudolf Petrič v 55. letu starosti. — Požar na Vrhniki. Škode 400.000 kron. Dne 17. aprila ob pol 1. ponoči je pričelo goreti v lopi notarja Antona Komatarja na Vrhniki St. 33. Požar sc je zelo hitro širil Z največjo težavo so sosedje, na čelu jim Ivan Habič in sodni sluga Franc Korenčan, rešili živino. Do tal s.a pogorela lopa in hlev. Požarne hrambe r, Vrhnike, s Stare Vrhnike in z Verda so delale z največjim naporom in posrečilo se jim je. Ja je bil požar približno ob 5. zjutraj lokaliziran in da se ni razširil. Skoda znaša približno 400.000 kron. Pogorelec je bil Ie za 1700 kron zavarovan. Notarju Komatarju so zgorele kočije, poljsko orodje in oprema. Bilo je najbrž nalašč zažgano. — Sava pri Jesenicah. Dne 22. t. m. priredi komorni kvartet Zika v Kat. domu na Savi pri Jesenicah koncert s sledečim sporedom: 1. Mozart: Es-dur kvartet (Allegro, andante, minuette, tinale). 2. Dvorak: Kvartet es-dur (amerikanski); allegro non tanto, lento, selim.o, finale. 3. a) Bo-rodin: Nocturuo: b) Čajkovski: Jesenska pesem; c) Kreisler: Ljubezensko veselje. — Predpro-daja vstopnic v trgovini Zore na Jesenicah. Po koncertu železniška zveza proti Ljubljani, Kranjski gori in Boh. Bistrici. (k) — Osijcški komunhti so svojo grožnjo, da prično stavkati z gladom, če se ne razpiše razprava, tudi izvršili. Vslc 1 giadovanja so zelo oslabeli in so morali profesorja Maslariča odpeljati * bolnico. Osijcško sodišče se je ponovno brzojavno obrnilo v Belgrad, da naj pošljejo preiskovalne spise, da se niore razpisati in vršiti razpnva. Odgovora 6eveda ni dobilo, ker »ima vremena*. — Incident v bclgrnj kem gledališču. Na velikonočno nedeljo bi se bila imela vršiti v bel-grajskem gledališču operna predstava »Rigoletto« iu je bilo gledališče popolnoma razprodano. Ker pa eden izmed opernih pevcev ni prišel pravočasno z dopusta, je bila predstava odpovedana, kajti ravnateljstvo z vsemi ostalimi člani ni moglo prirediti nobene druge predstavo. — Kazni dogodki. V Brodu je te dni udarila strela v kantino tamošnje tovarne vugonov in enega človeka ubila, eden pa je oslepel. — V Dalmaciji se je zelo razširila pasja steklina. Vsled ugrizov od steklih psov je že več oseb umrlo. — V zadnjem času izvršuje v vukovar-skem okrožju predrzna roparska banda velike tatvine, posebno po cerkvah. Dosedaj ii niso mr-dl priti na seld. — V Varaždinu je stražnik zalotil neznanega človeka, ki je hotel vlomiti v tamošnjl hoteL Med vlomilcem in stražnikom se je razvila vroča borba, tekom kalere je stražnik neznanega roparja ustrelil. — Varnždinski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil podeliti raznim varaždinskim kulturnim društvom rnatne podporo. — V Dalmaciji je zadnje dni nastopilo prav lepo vreme in se ljudje že kopljejo v moriu. — Zopet Incident. PrM par dnevi je prišlo v neki splitski kavarni do ostrega prerekanja med omladinci in nekatrrimi italijanskimi častniki trgovske mornarcc. Da ni redarstvo pravočasno in energično posredovalo, bi zadeva končala najbrž tragično. — Plnfe ildnrter v Rpllfu. Te dni so med podjetniki in zidarji končala pogajanja. Delavci I. kategorije dobe dnevno 250 K in II. kategorije 210 kron: dočim se vsem pomožnim delavcem zvišajo plače po bojestrauskem sporazumu za vsak slučaj, — Zaradi taljenja kraljevega rodltelia ]e bil v smislu § 91. b srbskega kaz. zak. obsojen Josip Podlipnik iz Polja na 1 leto zapora. — Ker je okradel v noči na 2. februarja t.l. j Rozalljo Florjnnčič v Podsmrečju In jo oikndoval j ra nad 2200 kron. je bil Janez Bergant iz Pod- (uircčja obsojen aa 8 tedna ieio. — Pretep dveh voznikov. Dne 10. februarja t 1. sta se srečala na cesti med Kokro in Poljanami Simen Ločniškar t Dobrave in Luka Kem. Oba sta se vozila s sanmi. Ločniškar je zahteval, naj se mu Kern umakne. Ker se pa Kern ni mogel umakniti, ga je Ločniškar najprej pretepel z bičevnikom, nato pa ga še dvakrat 6unil z nožem, in sicer prvič v prsi. drugič pa v vrat. Poškodbe so bile težke in je obstojala za Kerna smrtna nevarnost. Deželno sodišče jo prisodilo LoČniškariu 1 leto težke ječe. — Radi koruse dva umora. V neki vasi v bližini Bjelovara je kmet NVagenhofer ustrelil svojega tasta Obajgora in njegovega sina, ker so se sprli radi 00 kg koruze. Po izvršenem zločinu je pobegnil v hribe in ga še niso prijeli. — Železniška nesreča. Pred par dnevi je na progi Niš — Belgrad povozil brzovlak noko kmetico, ki je šla na polje in ji odtrgal obe nogi. — Nečloveška mati. Zagrebška policija je te dni aretirala neko služkinjo, ki je dosedaj že dva svoja olročiča takoj po porodu umorila. Zločinsko moter so izročili sodišču. —■ Okradena cerkev. Nedavno so neznani roparji okradli kip Matere božje v cerkvi Marije Bistriške. Ukradli so zlato verižico, okrašeno z dragimi kameni, dolgo en meter, štiri verižice z raznimi priveski, ialo z dragim ka-menntn in več drugih dragocenosti v skupni vrednosti nad 100.000 kron. v.^f r V v . .» •> rJ-V a* . p V r, š Konjice. V soboto, dne 22. t. m., bodo peljali po državni cesli iz Maribora v Konjice tri nove zvonove, katere je vlila tvrdka Bflhl za konjiško nadžupno cerkev. Prvi zvon tehta 2800 kg, drugi 800 kg, tretji 230 kg. Zvonovi bodo v nedeljo, dne 23. t. m., po g. arhidijakonu Francu Krastelj blagoslovljeni in v stolp potegnloni. — Mesto venca na srrob rajnega škofa dr. Napotnika je daroval konjiški g. arhidijakon za domače uboge 1000 K in za orlovski odsek v Konjicah 1000 K. š Darilo kralju Aleksandru. Iz Slovenjgradca nam poročajo: »Tukaj se je vršila danes pod predsedstvom okrajnega glavarja dr. Marko lpa-vica enketa zastopnikov »lovenjgraškega, maren-berikega in šoštanjskega okraja, duhovščine, uči-teljstva, industrijcev, veleposestnikov in trgovcev, pri kateri je bilo soglasno sklenjeno, pokloniti Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru i. v znak udanosti kot poročni dar krasno vprego za štiri konje s srebrnimi okovi. Vprega bo izdelana v šoštanjski tovarni za usnje. V spomin na kraljevo poroko je bilo pri enketi nadalje sklenjeno ustanoviti za slovenjgraški politični okraj »protituberkulozno ligo« i sedežem v Slovenj-gradcu. Tozadevna pravila so že izdelana ter bodo v kratkem predložena v odobren je pokrajinski upravi za Slovenko v Ljubljani. Slednjič je bilo pri •enketi tudi sklenjeno, pozvati vse občine slovenjgrošk-ga političnega okraja, da podpirajo na dan kraljeve poroke občinske reveže na primaren način.« š Ormoi. Podružnica Jugoslov. Matice za ormoški okraj v Ormožu je priredila dne 1. aprila 1922 svojo prvo društveno zabavo pod naslovom »Čajanka«, ki je povsem krasno uspela in vrgla nad 10.000 K Čistega. Predsedstvo podružnice sc tem potom zahvaljuje vsem, ki so aa kakršenkoli način sodelovali ali prispevali k tej prireditvi. Posebej bodi izrečena zahvala vsem darovateljem iz Središča in Ivajnkovee. Vsakemu dostojnemu človeku so vsaj prazniki, kakor je Velikanoč, sveti, le italijanskim fašistom ne. V Sv. Križu pri Trstu se je vršil od Cvetne nedelje do Velikega pondeljka sv. misijon, ki sta ga vodila dva misijonarja iz Gorice. Ljudstvo se ga je pridno udeleževalo razen socialistov in komunistov. Veličastna je bila velikonočna procesija. ' Celo morje trepetajočih lučic, veličastno petje, dobra godba in pobožna molitev je napravila slavnostno razpoloženje, ki je vladalo tudi na Veliko nedeljo. Vse je bilo veselo, govorilo se je le o veličastni procesiji in lepem petju. Popoldne pa so začeli domači fašisti svoje komedije. Trije sinovi vpokojenega učitelja Tenceta in r.eki privandrani kalabrez so začeli izzivati mirno ljudstvo. V svoji ostudni uniformi in z debelimi gorjačami, pa tudi z revolverji oboroženi so begali ljudstvo. V neki gostilni je prišlo do spopada, nakar so karabinijeri zaprli vse gostilne, namesto da bi bili zaprli tiste štiri razgrajače. Ljudje so bili razburjeni, a ostalo je vse mirno. Velikonočni ponde-Ijek popoldne bi morala biti sklepna po-božnost. To so hoteli preprečiti. Zato so začeli zopet izzivati. Fantom so trgali robce iz žepov: rdeče — češ da so slovenski, zelene — češ da italijanskih niso vredni. Karabinjeri so vse mirno gledali. Zganili so se šele, ko se je fašist spotaknil in mu je gorjača padla iz rok. Bliskovito jo je nekdo pobral in dal fašistu, kar je iskal. Sedaj so seveda nastopili karabinijeri. Pa ne, da bi zaprli fašiste, začeli so aretirati Slovence, ki so proti tej krivici burno protestirali. Zaprli so 6 Slovencev. Ljud tvo je bilo skrajno razburjeno, zlasti ko so nastopili z bajoneti in ranili pogumno dve — ženski. Bali se je bilo najhujšega. Ljudje niso hoteli prej v cerkev, dokler niso na zagotovitev duhovščine, da jamči za miren razhod, ako izpuste n-rMrance, res vseh izpustili. Takoj, ko so bili vsi izpuščeni na svobodo, so šli ljudje v cerkev, kjer se je sklenila lepa pobožnost, katero je surovi fašizem hotel preprečiti. — Tako brezpravnega ljudstva ni na svetu, kakor smo mi Primorci. — Na svoj" dvatisočlotno kulturo ponosna Italija — tako si ne boš pridobila naših srci — Primorci praznujemo Veliki petek, a za Velikim petkom pride tudi za nas Velika noč — dan vstajenjal To upauje je v naših srcih. Socialna slika iz LjubUane. Tržno nadzorstvo nam pošilja slede« dopis: Dne 20. aprila se je vršila od str&iii mestnega magistrata uradna komisija v trgovini in gostilniških prostorih Ano Brenčič v Sv. Florijaua ulici št. 24 Komisija je dognala stvari, ki bi jih človek ne mogel pričakovati v Ljubljani in ki ja^no osvetljujejo bedo nižjih slojev. Komisiju si je ogledala vse obratna prostore gostilne in trgovine in pri tem ugotovila sledečo: V gostilniškem lokalu samem se občuti silen smrad po ptesnivosti in vlažnosti, ker se najbrže prostori niso nikdar zračili; vse priprav® kot kozarci iu jedilno orodje je umazano in neočiščeno. Slično izgleda tudi v kuhinji. Oba prostora sta jako tesna in temna in brez vsake ventilacije; za izvrševanje gostilniškega obrata popolnoma neprimerna in zdravju škodljiva. Posode, ki se nahajajo v obeh lokalih, so polne prtsušenih ostankov jedil izza več tednov nazaj. V kuhinji in gostilni je le nekaj kozarcev in skled, ki služijo vsem gostom in domačemu osobju. V trgovini vlada naravnost kaotičen nered. V posameznih predalih so nahajajo gnile z gnojno plastjo pokTite klobase, poleg tega staro plesnjive potice, fige, moka, ; polna podganjih odpadkov Itd. V drugih predalih zopet obrezane kosti, suho plesnivo prašičje meso, I odpadki piščancev. Vsu ta jedila so pokrita s pod-I ganjimi odpadki. Našlo se je dva mala kozarca za žganje in več načetih steklenic ruma in brinjevca; vršil se je v trgovini žganjeloč na drobno, V predalih za moko se nahaja skrajno umazano perilo hišno gospodinje, cunje, obleka, čevlji itd. Istotako so nahajajo različne ci.nje in perilo po različnih predalih med živili. Steklenice vse kažejo znake, da niso bile sploh nikdar pomite, odkar so bile nove. Lokal sam na sebi ni bil nikdar riban in snažen in je po vseh kotih na kupe odpadkov od podgan. Vtis trgovine in blaga, ki se nahaja v njej, je naravnost neopisljiv. Ani Brenčič so pa vsa ta svinjarija ne zdi nič nepravilnega in osmrajeno klobase označi kot zelo dobre. Po njeni izjavi jili prodaja v gostilni in trgovini. Kupuje jih pa sama no ve pri katerih ljudeh. (Pripomba: Klobase in meso donašajo iz dežele različni sumljivi elemenU, ki izdelujejo to blago iz mrhovine in to blago po znižani ceni prodajajo.) Natakarica v gostilni sa nahaja šele pet dni v službi in izpove, da Ji gospodinja ne da gorke vode, da hi pomila posodo. Poleg kuhinje se nahaja spalna soba natakarice. Ta soba je v sredi predeljena z deskami polnimi špranj, tako da je razdeljena soba v dva dela. V prvem se nahaja samo nekak zaboj kot postelja. Blazine in odeja so skrajno umazane, raztrgane, tako da se sploh ne vidi nikaka prvotna barva več, temveč samo umazana barva blata. V drugem delu te sobe stanujeta dva moška; v tem lokalu vlada ista nesnaga. Na nasprotni strani se nahaja soba, kjer stanujejo štirje delavci: en mestni delavec, dva od firme Tonnies in eden od stavbno družbe. Delavci plačajo za sobo 400 kron na mesec. Soba izgleaa sledeče: okna so zabita tako, da sc že leta niso odprla, stene in strop je popolnoma črn, v sobi se nahajajo štirje zaboji kot postelje. V teh zabojih se nahajajo kot blazine in odeja strašno zamazane, blatne, raztrgane cunje. Soba napravi vtis najgnusnejšega brloga, kjer bi si človek ne mogel predstavljati, da stanujejo ljudje. V prvem nadstropju se nahajajo sobe kot prenočišča. Te sobe zgledajo strašno. Po izpovetli natakarice in ostalih strank, ki stanujejo v tej hiši ter policije, uporablja hišna gospodinja to sobo v iz-vestno namene. Perdo po posteljah so brez dvoma več let ni premenjalo. Najstrašnejše pa izgleda soba, kjer stanuje hišna gospodinja suma. Po sobi so razmetane raztrgane cunje, umazano perilo gospodinje, kosi obleke, čevlji, potrti stoli, škatlje, steklenice, nočne posode itd. Nered je neopisen; smrad po človeških odpadkih neopisen. V celi hiši se nahaja samo eno stranišče. To stranišče uporabljajo vso stranke v hiši ter vsi sumljivi gostjo te gostilne. Stranišče je skrajno zamazano. Po izjavah strank, ki stanujejo v hiši, zahteva Ana Brenčič kot lastnica hiše, da morajo stranke pri njej kupovali. Po izjavah policije se vrše v gostilniških prostorih pogosto pretepi. Ana Brenčič je skrajno zamazana in se vidi na njeni glavi, da redko v letu uporablja vodo. Po izjavah strank v hiši živi od tajnega shajališča sumljivih parov, ki ga vzdržuje v svojih prostorih. Gostom in drugim strankam prodaja tako blago kot se Je našlo v njeni trgovini. Predlaga se takojšno uradno zatvorjeaje trgovine in gostilne ter uvedbo postopanja w od-vzetje gostilniške koncesije in koncesije za trgovino z mešanim blagom, istotako odvzetje koncesije za prenočišča ter odvzetje nepotrebnih sob, ker jo lastnica teh obrtov Ana Brenčič, absolutno nesposobna ,da vodi gostilniško in trgovinsko obrt ter je poleg tega osumljena, da se bavi b drugimi temnimi posli Vsled prodajo skrajno pokvarjeni]; živil naj se ovadi na državno pravdništva g Sladkor dražji. Iz Belgrada poročajo, da namerava mor.opolska uprava povišati monopolsko takso na sladkor in sicer najbrže za 100 %. g Načrt o amortizaciji našega projektiranega notranjega posoijla. Kakor mano. je naletel načrt o novem notranjem eno-milijardnem posojilu na odpor v finančnem odseku narodne skupščine. Finančno ministrstvo je radi tega naročilo direkciji državnih dolgov, naj izdela podroben načrt o amortizaciji tega posojila. Radovedni . wno na načrt,.... — * ' - ' * g Glavna skupščina zavarovalne zadruge »Croatia« v Zagrebu. Dne 12. t. m. se je vršila v dvorani lastne palače 36. redna glavna skupščina zavarovalne zadruge s Croatia« pod predsedstvom zadružnega predsednika g. dr. V1 a d i m i r j a N i -k o 1 i č a - P o d r i n s k e g a. Po imenovanju skrutatorjev gg. Jurija B e z u k a in Frana Hrovata ter zapisnikarja g. IveJuričičaje prečital upravni ravnatelj g. Mihovil Nikolič poslovno poročilo ravnateljstva in nadzorovalnega odbora za leto 1921., kjer je razvidno, da je zadruga v tem letu nenavadno močno napredovala. Dohodki čistih premij v vseh oddelkih so znašali K 29,214.363.96, in so napram pretečenemu letu večji za celih K 15,434.411.50. Produkcija novih zavarovanj v življenjskem oddelku je dosegla K 109,365.601.—, in je večja od one v letu 1920 za K 58,316.474.—. Izplačane škode v vseh oddelkih so znašale K 6,126.799.21, bd ustanov, zadruge skupaj K 18,795.844.86. Zadružno premoženje je narastlo za vsoto K 12,662.027.61 na K 30,263.770.39. Glavna skupščina je vzela to poročilo z odobre-njem na znanje ter odobrila predlog o uporabi poslovnega dobička, ki znaša skupaj K 530.501.54, in dala ravnateljstvu in nad-zorovalnemu odboru absolutorij. Na to so bili v nadzorovalni odbor ponovno izvoljeni gg. Nikola Čuk, arh. Janko Ho-Ijac, Fran Kukuljevac-Sakcin-s k i in Miroslav K u 1 m e r. Slednjič je bilo na predlog zadružnika vladnega odd. predstojnika v pok. g. Zvonimira Z e p i č a izraženo priznanje ravnateljstvu, nadzorovalnemu odboru in uradništvu zavoda za uspešno delo. 1509 g Znižanje diskonta v Anglji. Angleška banka je znižala diskont od na 4 % g Pšenična moka cenejša — v Nemčiji. Južnonemški mlini so znižali cene pšenični moki št. 0 od 22.70 na 21.50 mark pri kilogramu, in sicer z 12. aprilom. g Češkoslovaška logarska in drvarska banka ie imela pred ve.ikonočnimi prazniki občni zbor, ki je odobril letno poročilo ter vzel v vednost poročilo revizijskega odbora. Čisti dobiček je znašal lansko leto 413.979 čsl. K, ki so ga na predlog upravnega sveta razdelili tako-lc: 5% rezervnemu zakladu 15.698 čsl K, 5% dividenda 250.000 čsl. K, tantiema ravnateljstvu 20.000 čsl. K, 10% podpornemu zakladu uradnikov in uslužbencev 7828 čsl. K, revizijskemu odboru 1500 čsl. K, 5% rezervnemu zakladu (deloma superdividende] 2500 fcsl. K. Ostanek 16.452 čsl. K je prenešen na tekoče leto. Na dividendni kupon se bo izplačala dividenda 25 čsl. K. . . g Dividenda delniške družbe Laurin in Klemeni. Kakor poročajo češki listi, bo delniška družba za izdelovanje avtomobilov, Lau-rin in Klement, izplačala 15% dividendo, t. j. 24 čsl. K na delnico. g Poljski premog za Mažare. Zadnji čas je dobila Mažarska ponudbo francoskega angleškega in nemškega premoga. Odločila se ie pa za poljski premog, ker je poljska valuta za Mažarsko najugodnejša. Poslednji čas je padla produkcija premoga na Mažarskem za 500 vagonov na dan. BORZE. Zagreb. 20. aprila. (Izv.) Berlin 25—25.50, Bukarešta 60—61.25, Milan 805—400, London 320-326, Newyork (ček) 72.50-74.50, Pariz 670—695, Praga 143—150.50, Švica 1425—1450, Dunaj 0.02—0.98, Budimpešta 9.30—9.50, Varšava , 2-0. Valute. Ameriški dolarji 72—72.50, angleSki i funti 315—0, francoski franki 670—685, nemško marke 26.50 -28, italijanske lire 890—395. Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Devize. Dunaj 0.98, Berlin 25.50, Budimpešta 9.60, Bukarešta 62, Italija (zaključek) 402, London (ponudba) 325, (zaključek) 323, Newyork (ponudba) 75, (zaključek) 73, Pariz (ponudba) 685, Praga (zaključek) 148. Valute. Avstrijske krone 1.10, češkoslov. krone 157, romunski leji 59. Na današnji lx>rzi je bila kupčija bolj slaba. Blaga je dovolj, kupcev pa malo. Padanje deviz in valut je v zvezi s posojilom, ki ga sklepa vlada z ameriškim bančnim konsorcijem v znesku 100 milijonov dolarjev. Zadnji dogodki v Genovi nimajo trenutno nobenega vpliva na tečaje. Antantne devize morajo podati, devize Berlin pa rasti. Dinar se hitro dviga. Na današnji borzi se je opažalo, da je sedaj deviz vse polno na razpolago, dočim se Se včeraj povpraševanje ni moglo zadovoljiti. Curih, 20. aprila. (Izv.) Berlin 1.825, New-yorlc 514, London 22.72, Pariz 47.85, Milan 27.925, Praga 10.25, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.66, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Praga, 20. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5575, Berlin 17.75, Rim 273, Budimpešta 6.175, Pariz 467, London 221.875, Newyork 50.15, Curih 978, avstr. krone 0.60, italijanske lire 270. Dunaj, 20. aprila. (Izvirno.) Devize. Zagreb 2597-2H03, Belgrad 10.348—10.372. Berlin 2732.50 —2742.50, Budimpešta 982—988, London 33.900— 33.950, Milan 41.570—41.630, Newyork 7669—7681, Pariz 71.250—71.350, Praga 15.240—15.260, Sofija 5320—5330, Curih 149.125—149.375. Valute. Dolarji 7619—7631, bolgarski levi 5220—5230. nemške marke 2745—2755, angl. funti 33.575—83.625, francoski franki 70.950—71.050. italijanske lire 41.370—41.430, dinarji 10.358—10.382, romunski leji 5594—5606, švicarski franki 148.875—149.125, češkoslov. krone 15.230—15.250, mažarske krone 982—988. Berlin, 20. aprila. (Izv.) Dunaj 3.83, Budimpešta 36.45, Milan 1583, Praga 585.25, Pariz 2701.60, London 1285.85, Newyork 291, Curih 5662.90. lj Češki pevci v čast Prešerna. Včeraj ob pol 11. uri so se zbrali češki pevci zbora >Smetane« in mnogoštevilno občinstvo pred spomenikom pesnika Franceta Prešerna. Profesor Zelinka je imel daljši nagovor, v katerem je slavil Prešerna kot preroditelja Slovencev in velikega Slovana. Zbor je nato zapel Smetanov »Slavnostni zbor«, predsednik pa je položil lep ! lavorov venec s trobojnico in napisom: »Pražky pevecky zbor — Smetana — 1922.« Občinstvo je češkim pevcem priredilo prisrčne ovacije in jih spremilo na kolodvor. lj Na belo nedeljo 23. aprila vprizore šentjakobski Orli ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu veseloigro »Charleyeva sanssaaisrroiKJSMMKMtre.Ti tet a«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, v nedeljo 23. aprila pa v Šentjakobski Pro-sveti, Sv. Florjana ulica 15/1, lj Organizacija javnih nameščencev-somišljenikov SLS vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši danes v petek ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Poročal bo narodni poslanec dr. A. Gosar. lj Mladinski dom na Kodeljevem. V pokritje ogromnih stroškov, katerim gre nasproti Mladinski dom z zasnovanimi načrti nove stavbe na Kodeljevem, se bo vršila v nedeljo 23. aprila 1.1. ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu v Mostah igra — humoristična burka v treh presledkih: Brez županovega dovoljenja. — Vstopniec so v predprodaji v Mlad. domu, na večer predstave v Ljudskem domu v Mostah. Preplačila se hvaležno sprejemajo. lj Pevski zbor državnega učiteljišča ▼ Ljubljani priredi v nedeljo 23. t. m. popoldanski izlet na Vrhniko. Ob tej priliki se vrši tudi koncert ob 5. uri popoldne v prid dijaškemu podpornemu skladu. Odhod vlaka na Vrhniko ob 1.18, v Ljubljano se izletniki vrnejo z Verda ob 10. uri zvečer. Pevski zbor vabi vse prijatelje lepega petja in učiteljskega naraščaja, da se udeleže izleta in lepega koncerta. (k) lj Vsem društvom vpokojencev ▼ Ljubljani. Podpisano društvo vpokojeneov vabi vse društvene odbore vpokojencev v Ljubljani, da odpošljejo po dva delegata k skupnemu posvetovanju v zelo važnih zadevah v nedeljo, dno 23. aprila ob 10. uri dopoldne v mestno posvetovalnico na magistratu. Zadeva je jako važna. Radi tega pričakujemo, da se bodo odzvala po delegatih vsa društva vpokojencev brez ozira na stan in stranko. — Društvo vpokojencev južne železnice. lj Društvo »Soča« opozarja svoje člane in prijatelje društva, da predava v soboto dne 22. aprila točno ob 8. zvečer v salonu hotela Lloyd gospod Franc Merljak o utiskih z doberdob-ške fronte. Vstop prost. (k) lj Košnja mestnih potov in stradonov na Ilovici, Hauptmanci in Črni vasi se odda v nedeljo dne 23. aprila 1922 ob 3. popoldne. Košnja mostnih potov in 6tradonov v Trnovskem predmestju fn travnika in njive na ljubljanskem Gradu pa v ponedeljek, dne 24. aprila 1922, t. j. na sv. Jurja dan ob 10. dopoldne, v zakup. Zbirališče ponudnikov za košnjo stradonov in potov v Črni vasi, Hauptmanci in Ilovici pri šoli na Barju oziroma pri Vidmarju na Ižanski cesti. Zbirališče ponudnikov za pota in stradone v Trnovskem predmestju in za travnike in njive na ljubljanskem Gradu pri mitnici na Opekarslu cesti poleg mosta čez Mali graben. lj Umrli so v Ljubljani: Barbara Pave, mestna uboga, 76 let. — Leopold VVolf, rejenec, 9 mesecev. — Valentin Hiršman, strojevodja v p., 83 let. — Terezija Jernej, bolniška sestra, 61 let. — Katarina Gabrovšek, tob. delavka v p 65 let. — Ivan Plohelj, rudar, 41 let — Ciril Čer-ne, čevljarjev sin, 10 mesecev. — Ana Skof, kuharica, 63 let. — Ivana Mlinar, trgovčeva hči, 8 let — Simon Kavčič, Žagar, 87 let. — Josip Seljak, kočarjev sin, 11 let. — Miroslav Bultvič, davčni oficial v pok., 80 let. — Mirko Pečanka, sin banč. ravnatelja, 4 leta in pol. lj Zaplenjena voiifka. Policija je zaplenila 15. t. m. dva vozička, in sicer enega v Kopitarjevi ulici ln drugega na Aleksandrovi cesti. Lastnika vozičkov nista znana. Vozička sta na policijski dirokciji. v _ lj Tatvina r Zeloni jami. Dne 18. t m. zvečer je šel gospod Simon skozi Zeleno jamo na Selo domov, kjer mu je, kakor pripoveduje, neki neznanec ukradel 1100 kron. lj Našla se je denarnica s srednjo vsoto denarja. Dobi se I. Kunovar, Stari trg 10. lj Neka ženska je pozabila na stojnici A. Lavtar, Vodnikov trg, srednjo vsoto denarja. Dobi ga istotam. Narodno gledališče. DRAMA. 21. aprila, potek: »Anatol«. Red A. 22. aprila, sobota: »Namišljeni bolnik«. C. 23. aprila, nedelja: »Marija StuarU. Izven. 24. aprila, poned.: »Namišljeni bolnike. E. 25. aprila, torek: Zaprto. OPERA. 21. aprila, petek: »Madame Butterfly«. E. 22. aprila, sobota ob pol 8. zvečer, »Luiza«. Rod A. 23. aprila, nedelja: »Hoffmannove pripovedke«. Gostovanjo ge. Vesel-Pola iz Zagreba. Izven. 24. aprila, ponedeljek: Zaprto. 25. aprila, torek: »Hoffmannove pripovedke«. Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba. D. 1» pr Fran Eiiavec: Srbske pripovedke. V Ljubljani 1922. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Str. 198. Cena vezani knjigi 18 Din. — Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske narodne poezije, zato do gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel Učiteljske tiskarne, ki nam je poklonila za velikonočne praznike zgoraj navedeno zbirko »Srbskih narodnih pripovedk« v prevodu Fr. Erjavca. Knjiga obsega 30 pravljic in pripovedk iz Vukovih in drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter je namenjena zlasti mladini, ki jih bo go-tovo čitala z največjo naslado, saj ji še vedno tako primanjkuje res dobrega čtiva. Upamo, da bo po knjigi rad segel vsak, saj ji je dalo založništvo tuai zelo okusno zunanjo opremo. Orlovski vestnik. Tržič. Tržišlu orlovski naraščaj ima na belo nedeljo 23. aprila ob 7. uri zvečer svojo prireditev z lepim vsporedom: Štiri pevske točke: a) Na goro, na goro; b) Čemu sem Slovenka; c) Molitev za slovanski rod in d) Večer. Vse te pesmi poje zbor deklic. Dalje je lepa deklama-eija s pozdravnim govorom in: »Mali puntar«, otroška socialna žaloigra s petjem v treh dejanjih, ki se godi v večjem industrijskem kraju ob času štrajkal Dijaški vestnik. d Socialni seminar ima danes 21. t m. ob Vi8 uri zvečer sestanek v lokalu »Zarje«. Predava g. dr. Gosar. Mcfcoroiogično poročilo. Ljnbljann 306 tn n. m. vfš. Ga a OpUBO- vania Haro-metei v mm 1'orino- mutui » U L'.U!run< ditorunen v C Nebo, r etrov fauavinu v mm 19. 4. 21 h 732-3 10-9 0-7 dež j. z. 20., 4. 7 h 732-8 6-7 1 dež 27'5 20./4 14 h 732-5 11 1-1 obl. v. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: po (Objava F0T0 LIT0GRAFSKA DELA: najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna t Ljubljani. F0T0GRASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta St 6. GRAMOFONI, PLOŠČE iu posamezni deli. A. Rasbcrger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Bemžgar & Smerkol. Florijanska ul. 13. KLISEJE: ta eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan i*a tiskarn« v Ljubljaai. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari irg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Schreja nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin, Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železuico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuclis, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DRZNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri Mlati lopatic, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška ccsta Stev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Setiikar Ivan, Pot v Rožno dolino St 10. (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Poštena služkinja išče službe v boljšo hišo. Vajena je že kuhinje. Sprejme le tako službo, kjer bi pomagala samo v kuhinji in event. na vrtu. V gostilno ali hotel ne. Ponudbe na upravo pod št. 1480 so s ten o t i pi s t k o veščo slovenskega in nemškega jezika iščemo za takojšnji nastop. Oferte z zahtevo plače, ustmeno ali pismeno, v stavbni pisarni VILJEM TREO, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10. 1483 ~ POSESTVO ~ obstoječe iz lepe lidano HIŠE, 1 oral vinograda, a koncesijo za prodajo tobaka (gostilniška koncesija sc takoj dobi), ceno naprodaj. — Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, S.dna niie« štev. 5. 1503 Znacajen in inteligenten mladenič z odlično izvršeno nižjo gimnazijo, vešč jezikov, želi vstopiti kot -začetnik - h kakemu denarnemu zavodu ali slični gospodarski ustanovi. V začetku ne zahteva nikake plače, pozneje po dogovoru. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Značajnost« 1515, HINK0 GUNČAR MILKA M0H0RIČ ZAROČENA dne 17. aprila 1922 ;: VELENJE LJUBNO, GOR. Oddam STANOVANJE s 3 sobami in pritiklinami v neposredni bližini živilskega trga v zameno za ravno tako ali večje stanovanje (tudi v novi hiši), v bližini justične palače ali pošte. Selitveno stroške poravnam, event. plačam tudi zamenjalcu stanovanje za dve leti. — Ponudbe pod »Prikladno« na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljanu, Sodna ulica štev. 5. 1504 81000 za prevleko dlvanov in dru-zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetntke, sedlarje i. t. d. priporoča Ma 8. I E. Slfaberilč, LJu&IJona Mestni trg 10. Lepa birmanska darili Z